122. številka. Trst v torek 29. maja 1900 Tečaj XXV ..Edinost" zbajn en k rut na dnu. razun nedelj in pimikoT. ob G. uri zvečer. Naročnina znn^n : Za celo leto........kron za pol leta.........12 _ za četrt leta........ fi za en mwf........ 2 kroni Naročnino je plačevati nanrej. Na na-ročbe brez prflnfene naročnine »e nitrava re ozira Po tobakarnali v Trstu se prozicija s tem programom, ampak bi morali biti tudi službeni krogi. Mi nismo ni toli najivni, ni toli nespretni, da bi inogli zahtevat', naj oficijelna Hrvatska vodi tako akcijo, odprto in hrez rezerve, kak^r jo vodijo opozicijonalni krogi. Ali službena Hrvatska bi se morala zavedati naloge, ki je odločena Banovini v gihanju hrvatskih in slovenskih dežel : morala bi čutiti z narodom, morala bi si prisvajati narodne težnje : morala bi, v kolikor dopuščajo sedanje okolnosti, uporabljati svoj vpliv in svoj položaj, da bo v zaledje hrvatskim in slovenskim bratom, l>orečim se izven Banovine prot: tolikim in tako močnim protivnikom in neprijateljem: morala bi zastavljati svojo Ivesedo, da P O D L I S T K K <; Pri stari cerkvi. Hrvatski spisal Ksaver Pandor (ijalski. Na >doven«ki preložil M. C—č. Iz sol»e me je vodila na dvorišče z dvorišča na vrt, z vrta na polje. Krčevito me je držala za rokav, vedno en korak pred mano in z vedno jednako močjo me je vlekla za se?>oj. ne d< hi mi kaj odgovarjala na moje hesede — na moja vprašanja. Njeno lice ie bilo bledo kakor od mrliča, in bolestno zatemnjeno kakor od mučenika. Oči so jej kakor v blaznosti blodile prazno in brez cilja, a ni jeden glas "iti jedna beseda jej ni prišla preko ustnic. Dolga bogata zaročniška obleka se je vlačila in trgala po kamenju in trnju. Nikdar ne j>ozab'm tega najinega nenavadnega pota preko polja in livad. Zares, bal sem se zanjo. In sedaj še, ko mislim na to, mi srce drhti še vedno od žalosti in boli, ali tudi sedaj vem in čutim še, kako sem moral priznati sam, da je nisem še nikdar videl tako krasne in čarobne, kakor sem jo videl v ta težki strašni hip. In tako sva dospela, a da nisva znala, kako, pred staro cerkvico. Še le tu so se jej odprle blede ustnice in spregovorila je zamolklo : — Da — i>ojdi — pojva v tvojo eer- opozori na krivice, ki nam jih delajo, in na škodo, ki od todi prihaja monarhiji ; morala bi, ako ne drugo, a to potom poročevanja, vzeti pod svoje okrilje nase narodne in državne idejale ; morala bi v moralnem pogledu biti naša obramba, naša zaslomba, naša podpora. Ali kaj vidimo ? Vidimo, da se oficijelna 1 Hrvatska ni najmanje ne zanima za ono, kar se godi izven mej Banovine ; da simpatizira z našimi nasprotniki zato, ker so oni privrženci današnjega zistema : da, v kolikor je to od nje odvisno, ovira vsako doti ko in vsako razmerje med Hrvati Banovine ter Hrvati in ! Slovenci v drugih deželah; da skuša vplivati na samo duševno in inteltktuvalno življenje, da ne bi isto služilo narodnim idejalom; da se v Banovini sami čim huje in čim ostreje protivi vsemu, kar bi moglo razvijati narodne sile, kar hodi v prilog aspiracijam ne samo slobode in jedinstva, ampak tudi obrani politiške individuvalnosti Hrvatske, njenega narodnega značaja in gospodarskega preporoda. Z drugimi besedami: oficijelna Hrvatiš k a služi i n t e n c i j a m M a d j a r o v, ki so najluiji nasprotniki našega narodnega programa, ker vidijo v njem največo zapreko svoji hegemoniji in izvajanju svoje sedanje in prihodnje politike na Balkanu. YTeudar so Madjari srečni. V velikem svetu, izvzemši kakov izolirani ruski glas, ki se dviga proti njim, oni do sedaj nimajo zi-stematičnih nasprotnikov svoji |>olitiki. Resnica, da jih Evropa danes ne občuduje, kakor jih je občudovala nekdaj, in tla so njihovo slobodoljubje in njihovo vitežtvo že začeli sjHiznavati po pravi vrednosti : da njihove namere postajajo vedno bolj očitne. Vzlic temu glejte n. pr. franeozko novinstvo, našega najboljega prijatelja, kako si prizadeva, da Madjarom prizanaša. To novinstvo v resnici neusmiljeno odkrivo pangermanske težnje in zna biti tudi odločna, ostro in dobro poučeno proti Neincem, ko gre za naš s|>or žnjimi. Čim pa gre za Madjare, nastajajo takoj neke rezerve in neki obziri. V monarhiji sami pa, v budimpeštanski zbornici, ta raadjarska narodna in šovinistična politika nima protivnika, ker je zistem stvari uredil tako, da onih 40 hrvatskih zastopnikov v skupni zbornici v Budimpešti so Hrvatje jk> imenu, faktično pa so zastopniki le oficijelne Hrvatske ter privrženci madjarske državne misli, kakor so Madjari sami. Istotako je v oger-sko-hrvatski delegaciji. Tu sedi hrvatskih der legatov ; no samo za to, da odobravajo vse, kar hoče vlada, da podpro Madjare, da so stebri zistema, naperjenega proti Slovanom in torej proti Hrvatom. In tako je: mej tem, ko so Nemci izpostavljeni napadom, Madjari niso izpostavljeni. Bog ne daj, da bi mi hoteli, naj se borba proti Nemcem ublaži ali zmanjša. Ne, oni so naši krvni, naši zgodovinski, naši prirodni nasprotniki: oni atentirajo na sam naš narodni obstanek. Naša borba proti njim ne bo nikdar ni dovolj močna, ni dovolj odločna, ni dovolj huda. Ali za danes nam Madjari niso nič manji protivniki od Nemcev. Za vladajoči zistem ne pada na Madjare nič manja odgovornost, nego-li na Nemce. Madjari niso manje krivi trojne zveze, nego Nemci, in med Madjari in Berolinom vlada morda intimneje sporazumljenje, nego med Nemci samimi in Berolinom. Na Madjare pada vse-kako največa odgovornost na sedanjem zi-stemu v Banovini. Brez tega zistema oni ne bi mogli izvajati svoje politike. Ta zistem veliko bolj deluje na ves razvoj stvari v monarhiji, nego li se v obče misli. Trebalo bi torej vzeti na muho poleg Nemcev tudi Madjare ter položaju v Banovini obračati večo pozornost. Tudi avstrijska delegacija bi mogla služiti v to; tudi ona bi mogla Madjare poklicati pred forum Evrope radi njihove politike v Banovini. Dinko Polite o. kev! Prosim te, pojdi; tu me bodo umeli, tu bodo imeli usmiljenje s tvojo bedno An-geljico. In njene krasne velike oči so plamtele ob teh besedah in se svetile v nenavadnem žaru. V njih je plamtelo nekaj povsem odločnega in nekaj globoko skritega. Bilo je že kasno po|H>ludne. Na ozka okna, previđena bolj z žico nego steklom, je padalo zapadno solnce v ozkih valovih. Zlati žarki so se veselo igrali po temnikastih stenah ter so poluteino zaprtih prostorov puščali nedotaknjeno, komaj dosezajoči nekatere glave svetnikov. V kotu nekje je brenčala z drobnim glasom čebela ali osa, sicer sta nad vsem počivala globoka tišina in mir. Cel6 prah v svetlobi od okna do tal je plaval in se gibal, da si komaj opažal njega šope. Sofija je izpustila mojo roko in je z brzimi koraki hitela do velikega oltarja, kjer se je, sklonjena z licem do tal, spustila na zadnjo stopnjico. Lej>o jej telo začelo je silno drhteti in tresti se skoro konvulzivno. A težki vzdihi — skoro ječanje — so se jej jeli izvijati iz prsi. Dolgo, jako dolgo je ostala, ne da bi bila spremenila svoj položaj. Zadnji solnčni žarek je zadrhtel in izginil iz polutemne cerkvice, dotaknivši se Sofijine glave z žarečim in zlatim bleskom, kakor da jo blagoslavlja in jh»- V Trstu, 29. maja 1900. Slepcem o barvali! Da bodo naši nasprotniki hlastno izkoriščali polemiko med profesorjem Strekljem in »Slov. Narodom« o našem književnem jeziku, tega je bilo pričakovati s tisto gotovostjo, s katero pričakujemo noči za dnevom in dneva za nočjo. To je že v naravi stvari. Vsakomur je najljubše, ako more pobijati nasprotnika z njegovim lastnim (nasprotnikovim namreč) orožjem. Koliko bolj umevno je to pri naših nasprotnikih, ki v svoji borbi proti nam nimajo prav nobenega pravnega naslova, ni materijalnega, ni etičnega, da se vesele, ako morejo pojave v našem lastnem življenju apretirati za svoje namene, tako, da jim služijo v nadomestilo za pomanj kujoče argumente ! Tako se je zgodilo tudi, kakor rečeno, s polemiko med prof. Š tre kij em in »Narodom«. sveča — a midva sva še vedno bila tam. Celo povsem temno je postalo v cerkvi, le »večna luč» je lila svoje krvavo rdeče žarke po križu in oltarju. Tudi Sofija se je vzdignila. Zajedno je poklicala mene in me prosila — z drhtečim glasom, sedaj tihim, sedaj kakor izvijajočim se iz globine — naj jo prekrižam — naj nad njo ali vsaj za njo napravim znamenje križa. Nisem je takoj umel, ali ona je že vzela mojo desnico, privzdignila jo nad svojo sklonjeno glavo in jaz sem napravil znamenje križa. — Ah, kako mi je sedaj laglje — kako laglje! Hvala ti, Bog! je šepnila tiho, a v žarku * večne luČi» sem opazil nje hvaležni pogled k nebu, iz očij, topečih se v solzah. Odšla sva domov. Ves ta čas ni bilo čuti med nama nijedne besede. Kasno je bilo, ko sva se vraila domov. Tu ni bilo nikogar več. Salamon se je bil zaprl v svojo sobo. V svoji veliki bedi je občutila Sofija sedaj še veči strah, da bi si oče iz obupa za izgubljenim imetjem mogel storiti kaj hudega. Hitela je pred vrata sobe in je trkala tako dolgo, dokler je ni pustil notri. Starec je bil kakor porušen in zazrši hčer, je zajokal glasno. — Oprosti, — oprosti, življenje moje, Sara! Gospod pošilja take skušnje na človeka. Sosebno je »Piccolo« porabil tp polemiko proti — hrvatskemu gimnaziju v Pazinu ! Menil je namreč : sedaj je pripoznano od avtoritativne strani, da sta sloveuski in hrvatski jezik povsem tuja, in je vskliknil potem: kako so mogli klicati na pomoč tudi število Slovencev istrskih, da so podprli zahtevo po osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu ! No, le počasi ! Tudi če bi hoteli ugoditi temu razupitemu glasilu brutalne politike laške — politike brez pravnih in etičnih motivov —, tudi če bi hoteli eliminariti vse istrske Slovence iz vrst onih, katerim naj bo služil omenjeni gimnazij ; tudi ko bi hoteli pripoznati, da hrvatski in slovenski jezik nimata nič skupnega, bi bilo borbi Italijanov proti hrv. gimnaziju v Pazinu vendar bore malo pomagano, ker tudi brez Slovencev ostaja še vedno toliko istrskih Hrvatov — nad 150.000 duš —, da jim ostaja polno in neoporečno pravo do jedne srednje šole. Ali ni res, da slovenščina in hrvaščina nimata nič skupnega. Narobe : med njima je blizu vse skupno, ker sta jeden jezik in le dve narečji. Da je temu res tako, priča nam naše vsakdanje mejsebojno javno življenje na vseh koncih in krajih. Slovenci čitamo hrvatske liste, Hrvatje čitajo slovenske liste ; na javnih shodih govore Hrvatje Slovencem in Slovenci Hrvatom, a vsi se umejemo izborno. Na shodih povodom zadnjih tržaških volitev smo opažali, da so ravno hrvatski govorniki izzivali največe navdušenje. In katera je veča atrakcijska točka na zborih društva »Edinost«, nego je napoved, da bo govoril dr. Laginja ? ! Vsaka njegova beseda pada kakor plamen v srca. Ko govori on v svoji divni hrvaščini, je pozornost slovenskih poslušalcev največa : ko si pije on zlato zrnje svoje govorniške spretnosti med poslušalce, je vse elektrizovano; ko niza on argument na argument, je vsakdo, bolj nego kedaj, prepričan o našem svetem pravu; in vsikdar, ko zaključuje on v svoji hrvaščini : navstajajo orkani pritrjevanja in navdušenja! Z jedno besedo: govori dra. Laginje pred slovenskimi poslušalci dosezajo vsikdar tolike efekte, kolikor jih morejo le mojsterska dela zgovornosti. Vprašamo pa po vsej pravici : bi-li bilo to mogoče, ako bi ga slovenski poslušalci ne umeli in sicer popolnoma umeli?! Umejo ga, in umejo ga ravno zato, ker hr- Tudi Job je tako zgubil vse. Jaz sem vsaj ostal zdrav, — oh — še morem delati — še boš imovito dekle — Salamon ne bo puščal svojega deteta v bedi. Delati hočem — delati hočem zopet. — Tako je oče tolažil hčer, ali vsaj mislil, da jo tolaži; in da bi jej dokazal, kako hoče zopet delati, pokazal jej je na pripravljene kupčijske knjige, p3leg katerih da hoče prebdeti vso noč. — Pojdi spat, oče; — izmučen si, — kako da bi se še z delom ubijal to noč ! Pojdi v posteljo — a jaz ostanem pri tebi. I Slednjič se je Sofiji posrečilo, tla je očeta ' pomirila in nagovorila, da je legel v posteljo. 1 Ona pa je ostala poleg v drugi sobi, a ko sem jaz hotel oditi, me je še zadržala, prose me, naj ostanem še pri njej. Ko sva slišala, da je Salamon zaspal, | začela je Sofija, da se iztoži. Ni je bolelo, ker je sedaj siromašno dekle; najbolj jo je mučilo, ker se je tako prevarila v svojem zaročencu in ker ni mogla najti nijednega razloga, s katerim bi ga bila mogla opravičevati. A tudi to jo je uničilo, ker so vsi navzoči potrjali, da je njegovo postopanje povsem naravno in umevno. Tudi šestnajsletno dekle je govorilo [besede, polno pesimizma nasproti svetu. Velik stud jej je prevzel vso dušo. (Pride še.) vat-ki in si*»venski jezi k nista le soseda. ampak — brata! Ako ni neskromno, sc morda smerno skl eevati tit
  • oslanci res stavili predloge posamičnim nemškim poslancem in da se je o tem posvetovala konferenca načelnikov levice, ki so se bili sešli minole nedelje. Ker pa ti predlogi — tako naznanja »Neue Freie Presse« — niso dosli od poklicane strani in ne v obliki obvezni za češki klub, ni imela konferenca načelnikov levice zadostnega povoda, da bi storila kak meritoričen sklep. Iz ISmiimpešte javljajo istemu listu, da je konferenca ostala popolnoma brezvspešna in da je zl>ok tega malo nade, da pride do delovanja v parlamentu, marveč da bo državni zbor bržkone odložen in m e j tem bo vlada svoje jezikovne načrte oktroirala. Resni politični krogi pa da odsvetujejo <»d tega sredstva, ker bi se ustvaril nevaren preeendenčni slučaj, kateremu bi bilo lK»ije se izogniti. Zato je tudi glasov, ki so preje za razpnščenje zbornice. Odločitev pa da pride vsakako že prihodnje dni, ker ni nade, da bi g. Korber v glavnih vprašanjih dosegel spo raz u m ljenje. Iz avstrijske delegacije. Avstrijska delegacija je nadaljevala včeraj razpravljanje o proračunu ininisterstva za vnanje stvari. O tej priliki je minister grof G o 1 ti e h o w s k i govoril precej pikro. S Cehi gospod grof ni nikakor zadovoljen, ker so baje govorili nedostojno o tujih vladarjih in državah in ker da ><> nedosledni. Kajti 1. 189* da so ga hvalili glede postopanja v krečanskeru vprašanju, sedaj ga pa napadajo radi istega. Sicer pa da je minister povedal malo novega. O združenju .Bosne in Hercegovine z monarhijo da ni bilo nikdar govora. Po sporazumljenju z Rusijo st- pomen trozveze ni nikakor spremenil. Ista ni bila v nikaki nevarnosti. Sestanek v Berolinu je imel le namen, da prežene vsaki dvom, če bi kdo mislil, da trozveze ni več. Italijo upoštevajo zelo v Berolinu in na Dunaju. Xi res, da bi bila tro z veza za Italijo nesreča ter da vodi isto tlo gmotnega poloma. Ce bi ne bilo trezveze, bi si Italija morala iskati drugih zaveznikov. Monarhija se ne umešava v notranjo politiko Srbije. Ni res, da delamo brez glave, brez določnega narodno - gospodarskega načrta. Grof \Vel-sersheimb je odstopil iz zdravstvenih ozirov. Konzulatov ni mogoče vseh sistemizirati, ker nam nedostaje sredstev in osobja. Sami trgovci ne sodijo za konzule. Izganjanje tujih podanikov je vsaki državi v pravico, katere ne smemo odrekati nikomur. Kakor Prusija, delajo tudi Zjedinjene države. Sieer pa da je v tem oziru poslednji čas že lx>Ijše nego je bilo doslej. Izganjanje ne izvira toliko iz narodnih, kolikor iz gospodarskih vzrokov. S Turčijo se vrše pogajanja radi zvišanja carine od S na 10°0. Minister želi, da se v notranji politiki napravi red, sicer bo monarhija o sklepanju trgovinskih pogodb trpela veliko škodo. Vojnih atašejev minister ne misli odpraviti. Vesti glede vojnega atašeja v Carigradu, Giesla, so pretirane govorice. Nastopanje na Kitajskem je nemogoče, ker nimamo primerne vojne mornarice. Dogovori v Haagu se ratificirajo te dni. Za ministrom je govorit poročevalec, marki Bactjuehem, ki ie naglašal, da se opozicijonalni delegati, vkljub vsem strastnim napadom na smer zunanje politike, vendar niso izrekli načeloma proti isti. Opozarjal je tudi na potrebo miru v notranji politiki. — Potem je bil proračun vnanjega ministerstva odobren ter so pričeli razpravljati o ordinariju za vojsko. Iz ogerske delegacije. Ogerska delegacija je včeraj odobrila proračun za vojsko ter začela razpravljati o proračunu za okupirane dežele. O tej priliki je skupni finančni minister K a 1 1 a y branil svoje postopanje. Predbacivalo se mu je namreč, da stori premalo za raz vi te k ogerske trgovine v Bosni in Hercegovini. Minister je naglašal, da se ogerska trgovina v teh deželah stalno razvija. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine je tako, da se nikdar ne zjednači po|M»lnoma in amalgamira (slovenski : pomadjari ! Op. ur.) Balkanski narodi se sicer u pogibaj o pod tujim jarmom, a |»odvržejo se ne nikdar odkritosrčno. — Govornik je omenil neki slučaj, ko je mlada Mohamedanka zbežala svojemu očetu, ker jo je hotel prisiliti v zakon z ne-Ijubljenim, starim možem, in agitacije, ki je nastala vsled tega. Pravili so namreč, da so hoteli dekle prisiliti, da prestopi v katoliško vero. Da-si je vlada storila vse, da se očetu vrne hčer, je niso mogli najti nikjer do danes. Sploh so Mohamedanci najbolj nezadovoljen živelj. Da-si se je ugodilo vsem njihovim zahtevam glede šolstva, hočejo še več : zahtevajo, da se jim izroči uprava verskega zaklada (vakufa), česar pa se jim ne more dovoliti. Potem bi bili mozlimi država v državi. Isto bi potem lahko zahtevali katoliki in pravoslavni glede svojih verskih zakladov. Baš sedaj hoče neko mohamedansko odposlanstvo pred cesarja, tla ga prosi v tej stvari. Minister ne more priporočati, da bi jih cesar sprejel. — Minister pl. K a l 1 a v je zaključil svoj govor z značilnimi besedami, da treba Bosno in Hercegovino vladati tako, da bo prebivalstvo umelo, kako je za ves svoj blagor dolžno hvalo avstro-ogerski monarhiji. — Proračun za okupacijsko ozemlje je bil odobren, istotako proračun za vojno mornarico ter sklepni računi. Kranjski poslanci pred svojimi VOlilcL Minolo nedeljo sta gg. državni po-dr. A. F e r j a n č i č in deželni poslanec ravnatelj Iv. S u bi c priredila v Kranju volilni shod. Dr. Ferjančič je poročal o dogodkih v državnem zboru in o položaju. O odpravi jezikovnih naredeb seje posl. Ferjančič izjavil tako-le : »Zgodil se je 17. oktobra pr. leta brezpogojen preklic naredeb. Ta dan ostane kritičen dan prve vrste v avstrijski zgodovini. Tega dne je kapitulirala država preti zločinskim nasilstvoin manjšine, obstrukcija je dobila sankcijo parlamentarno dopustne in uspešne institucije. Cehi z vsemi svojimi zavezniki vred so doživeli ponižanje in to vkljub temu, da so bili zvesta opora vladam in državi v najtežavnejših časih. Razveljavljenju teh naredeb je sledil pa še tajni ukaz Kinding-er-jev, kateri je brez potrebe odpravil notranji češki jezik v čeških okrajih, čeprav sam4»in-koštni program nemški priznava ta jezik. To je bila devastacija, da bi je nobeden nemški rokodelec ne mogel izvršiti temeljiteje«. Dalje je govornik izvajal, da je po vs^n kar se je dogodilo z jezikovnimi naredbami in se bi še imelo zgoditi proti jednakoprav-nosti češkega jezika, ako bi obveljal sedanji vladni jezikovni načrt, češka obstrukcija moralno opravičena in imajo Cehi zanjo mnogo zelo tehtnih vzrokov. Vendar pa da moramo Slovenci češko obstrukcijo obžalovati in želeti, da preneha. Kajti obstrukcija vodi najprvo k uporabi Jj 14, a ker se s tem £ ne dobiva denarja, katerega država krvavo potrebuje, vodi nas obstrukcija k absolutizmu. In g 14. ter še bolj absolutizma se moramo Slovenci jako bati. Kajti vsa važna mesta so zastavljena z našimi nasprotniki, ki nam ob vsaki odgoditvi držav-j nega zbora dajo občutiti svojo pest. Dalje je dejal govornik, da je iz istega vzroka obžalovati, da Cehi tako strogo reklamirajo uredbo jezikovnega vprašanja za deželne zbore. Će , se to zgodi, bo naš narodni obstanek v najveći nevarnosti, saj kdo naj prisili nase deželne zbore, da sklepajo jezikovne zakone v obče in da bi isti bili tudi pravični. Tudi brza in ugodna rešitev žele/ničnega vprašanja je za nas Slovence jako važen moment. Govornik opozarja tudi na vsemogočen nemški šovinizem v Avstriji, ki je danes zmagovit v naši monarhiji, kateremu v prilog pa se vse vrši tudi izven Avstrije in se je torej sila bati absolutizma, ki bi nam, kakor tudi Cehom znal mnogo vzeti. Potem se je govornik izrekel doslovno tako-le : »Iz teh pomislekov želimo, da obstrukcija preneha, tla ne pride parlamentarizem v nevarnost. Ali več nego željo ne moremo in nočemo izraziti nasproti Cehom, mi jim moramo prepustiti, da sami odločijo. Obstrukcije se ne udeležujemo, in Cehi tudi ne zahtevajo in ne pričakujejo od nas. Drugače bi bilo, če bi se hotelu Cehom sila delati, čeprav mislimo, da vsaka sila bi bila zastonj. Obstrukcijo se ]>otlači s silo za eden, dva dni, tretji dan že vstaja zopet, in kaj je potem pridobljeno ? To je naše stališče glede češke obstrukcije, kakor se je določilo v naši parlamentarni zvezi.« Te izjave se nam zde važne, ker je govornik izrecno povdarjal, da je s tem označeno stališče »zveze«. V Planini pa je minolo nedeljo poročal samo po sebi, protipravno in protizakonito. a bilo bi absolutno nemogoče, ako bi z njim ne soglašali vodilni krogi v Hrvatski. Te zadeva vsa odgovornost, žaljivo zapostavljanje Hrvatske, in naš narod bo enkrat od njih neusmiljeno terjal račun in zadoščenje.« Tako »Suden«. To novo delo Madjarov je živ komentar k našemu današnjemu uvodnemu članku. Res, tužna Hrvatska, katero lastni sinovi tlačijo k nogam nevrednih in nepoštenih sovražnikov. Ali mi kljub temu trdno upamo v bodočnost hrvatskega naroda, ki konečno zmagovalno vstane in se otrese sramotuega, nasilnega jarma madjarskega ter v isti čas tudi obračuna z lastnimi poturi ca m i ! V francozki komori so imeli včeraj vroč dan in so nasprotja najsi lovi teje trčila državni poslanec dr. Ignacij Žitnik. Tudi on je dejal, da je češka obstrukcija sicer žalostna, a j e naravna posledica naši 1 s t v a. Nemci da hočejo mir na slovanskih grobovih, a Slovani zahtevajo mir, ki izvira iz poštene sprave na podlagi popolne ravnopravnosti. Dejal je tudi, da je češka obstrukcije krč razpadajočega z i-s t e m a in parlamentarizma, ki se v tej obliki ne more ohraniti, in dalje: da je kriza morala priti, da se reši država. Govornik je na željo volilcev tudi obširno razpravljat o gospodarstvu deželnega zbora, ter končno toplo priporočal kmečko organizacijo kakor najboljšo obrambo v boju za gmotni obstanek. Po besedah moremo torej pričakovati, da bo postopanje konservativnih poslancev jedna ob drugo. Nasprotniki ministerstva so nasproti Cehom korektno. bili jako zmagos vestni, no glasovanje je do- Na adreso Čehov. Govore o vesteh kazalo, da so se vendar motili v računih. Po- . . . . i /s i • • -i • • vod razourieni debati in viharnim prizorom ki govore o možnosti med Cehi tn nemškimi J . .. _ , . . ]e bila interpelacija nacijonalistiskega poslanca levičarp za sestavo druge večine, iz katere ,J 1 J , ~ .. ..... . .. v . .. . , • • Tll Bon i- Castell a ne, zakaj da vlada ni oporekala bi bili izključeni nemsia konservativci in .Ju- 1 . .„ . C1 j /*« .. . vesti, ki jo je širil znani Kemach, da D re v- goslovani, pise >Nasa Sloga«-, da Cehi, ako- ' J J . . w.' . ,..... , . ... f u sovo vprašanje zopet oživi, e i m ne mislijo iti do skrajnosti in porušiti seda- i 1 nje stanje, in po izjavah Poljakov in nemških bo razstava z a klj u čena? ! , ... . ... i Interpelant je dolžil vlado, da je sokriva katolikov, skoro ne morejo drugače. 1ULe,'t ' . , , , a , . .... -.i A nu prizadevanju, da bi se izdajalec rehamii- Cehi so uprav izzivali nemške konservativce ua J » J .. .. j i- i • u i. i- tiral in da je zavela vojnega ministra Uatit- nai se iziavno, da-li bi hoteli pomagati, da L,iai • ® . .. _ , ,.v - i feta Obramba ministerska predsednika niše jezikovni načrti zboljsajo, ali konserva- ieuj- ^ 1 .. . . i , " i o i. n deeh -Rousseau-a je izzvala prave eksplozije, tivci so molčali kakor grob. S tem molkom J , - . - -. . * . ,. .- . . No vlada ie vendar zmagala, kajti sprejet je da so pri poznali, da se tudi oni — ali vsaj f ' . ' . ... . i . - , , , .. |»i| s nreceišnjo večino dnevni red, vsprejet večina njih — istotaki Nemci, kaicorsnji so 1,11 h J 1 • , . ^ t"\ u• -i- i tudi od mipisterskega predsednika, ki oog vedi kako v taki večini. In kadar-koli bi pomagali duhovit do v tip ?! Ali ne slutijo, da se morajo ustvarjati drugo večino, ne bi smeli nikdar vsakemu človeku, ako ima le količkaj do- iti v večino proti Hrvatom in Slovencem, niti |n-ega ukusa, zdeti le grozno neslani. Ali s biti v družbi onih Nemcev in onih Italija- tjsto frazo o »oste a Prosecco« niso le ue- nov, ki zatirajo Siovence in Hrvate! ! slani, ampak tudi drzni, ker ni resnična, Kje leži Hrvatska? Pod tem za- in nesramni, ker žalijo našo pošteno obrt in glavjem piše list »Suden« doslovno: »O ne- naš stan! Laški listi hočejo gospoda Naber- sramnosti, s katero so Madjari kraljestvo goja posebno osmešiti, ali eelo onečastiti s Hrvatsko na pariški razstavi izdali kakor tem, da mu pravijo »oste«. To je nesramno, provincijo madjarske države, se čuje še nekaj to je žaljivo! Mar naša obit ni istotako spo- interesantnih podrobnosti. Ogersko-hrvatski štovanja vredna, kakor vsaka poštena obrt V! paviljon nosi napis »Hongrie«. V »vodniku« Mar smo mi kakovi postopači, mar oni, ki (tiskanem pri Hornvanskem v Budimpešti) se je med nami ne zasluži spoštovanja V Zato glasi na nekem kraju, kjer je govor o cer- protestujemo slovesno, da za svoja smešenja kvenih zgodovinskih zakladih, sledeče: »Les zlorabljajo baš ime naše obrti!! Ako že ho- čglises d' Esztergon, Gvulafehdrvrfr, Gvor, čejo smešiti gospoda Nabergoja, naj bi bili Pannohalma, Szepes, Zsigrab(!) etc. n'en vsaj malce bolj duhoviti in ne tako neslani sont pas moins fifcres aujourd* hui de leurs in — nesramni. prčciux trčsors historiques.« Glavno mesto I u d i - o s t e. hrvatskega kraljestva je bilo torej tu vrženo; Demonstracije — nežnih. Kersokro- med madjarska gnezda. YT zgodovinskem od- jači-gos po d a rji tržaški prišli do sklepa, ki je delku kataloga sploh ni govora o Hrvatski; v sedanjem času, ko se vse giblje za skraj- omenjeno je samo na jednem mestu, kjer šanje delavnika, res malce čuden, do sklepa pise o kraljih Ladislavu in Kolomonu : >Les namreč, da se delavni čas za možke in žen- deux rois annexfcrent la Croatie et la Dal- ske pomočnike podaljša od 1U na 10 ur in matie au territoire de la Sainte Couronne pol, so sinoči nežne »sartine« (šivilje)demon- Hongroise.« Ta dva kralja da sta a n e k t i- Lrirale pred nekaterimi krojačnteami. r a l a Hrvatsko in Dalmacijo k ogerski kroni ! i Pokazale so, tla ne znajo biti samo jako _ Ce kak tujec čita to mesto, je seveda koketne in ehic — v tem pogledu so res na prepričan, da od tedaj naprej Hrvatska in glasu — ampuli tudi resolutne, kar pa je Dalmacija tvorita le del ogerske države, da desetorieo njih dovelo na policijo, kjer soj.li sta torej dve anektirani provinciji, brez last-j zaslišali na zapisnik in potem izpustili, ali z nega prava, brez lastne uprave, in to je bila nado na svidenje — pred sodiščem, pač tudi zgodovinski resnici drzno v obraz Ljudska kopališča pri svetilniku (sv. bijoča svrha Madjarov, ki so sestavili ta fa- Andreju) in pod skednjem otvorijo zopet s možni katalog. Stari, častitljivi Senj je na 1. junijem. Kopališča bodo v mesecih juni in nekem mestu naravnost zaznamovan kakor avgust odprta od :">. ure zjutraj do 10. ure ogersko mesto. Tako se postopa s Hrvatsko zvečer, septembra meseca pa od ure zju- v slavo madjarske »državne ideje« ! Konečno traj do 8. ure zvečer. Kopališče pri svetil- bi omenili še en slučaj, najbolj kričeč, v niku je ob delavnikih od 5. do (>. in pol ure ilustracijo te najnoveje >nagodbe«. Ogerski popoludne rezervirano za vojake. trgovinski minister je te dni imenoval člene razsodišča za pariško razstavo ; četudi inu nikakor ne pripada pravica, imenoval je tudi člene za Hrvatsko. O tein je šel v svoji žalitvi pravic in čutstev našega naroda tako daleč, da je v razsodišču za Hrvatsko med 44 členi en sam Hrvat, gosp. Ivo Mallin. Hrvatska je bila, kakor dovoljno sledi iz vsega tega, na razstavi na ponižajoč način potisnjena v stran in se je postopalo z njo kakor da je ogerski komitat, in od Madjarov je torej le konsekvetno, ako jej tudi v razsodišču ne dovolijo nobenih zastopnikov. To postopanje ogerske vlade je, kakor umevno V slučaju, tla postane morje nevarno, se bodo kopališča nemudoma zapirala in odpirala zopet čira je minola nevarnost. V varstvo oseb in javne nravnosti je odredila policijska oblast: Prepovedano je kopati se na mestih, ki niso določena v to: kopajoči se morajo biti v spodnjih hlačah, ali v halji ; v kopališče ni smeti jemati seboj psov, konj in drugih živalij : strogo je prepovedano petje, ali drugačno raz-sajanje, metanje kamenja in drugi čini, nevarni varnosti ^.oseb. Prestopniki proti tem določbam bodo kaznovani po zakonu. Z llflšill sodišč. Včeraj SO bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe : 2o-letni .Josip M. z Opein v .'i mesece, o'J-letni Matej O. iz Izubijane v S mesecev teške ječe in 40 letni kamnosek Josip L. zaradi istega čina in zaradi prostopka proti varnosti življenja v U> mesecev teške ječe. Delno mrkne n je solnea smo včeraj popolndne opazovali skoro o vedrem nebu. Povsod na ulieali in trgih je bilo zbrano mnogo gledalcev, ki so, oboroženi z daljnogledi, ali z barvanim steklom opazovali redko prikazen. Tudi s prostim okom se je dalo mrknenje lej»o opazovati, zlasti skozi tanke oblake. Proti koncu je postalo nebo zopet skoro popolnoma oblačno in temno. Samomor. V nekem gozdiču pri Skednju so v nedeljo popoludne našli obešenega slal>o oblečenega starčka. Identiteta samomorilca še ni dokazana. Truplo so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. Tatvina. Neki družini v ulici Sette Fontane št. 2 so v nedeljo jiopoludne neznani tatovi mej tem, ko je bila na sprehodu, odnesli iz zaprtega stanovanja 13 kron gotovine iii drap»cen<>sti, vrednih lf>2 kron. Dogodek su prijavili redarstvu, ki zasleduje krivce. Aretirali so včeraj po dolgotrajnem iskanju mnogokrat kaznovanega Josipa Pelis-a iz Ljubljane; isti je bil svoje dni izgnan iz Trsta. Tatove na delu je zasačil prošlo noč policijski agent Titz na Stari mitnici. Bila je štiri|»eresna deteljica, ki se je nekaj časa upirala : končno pa je morala v luknjo. Dražbe premičnin. V sredo, dne 30. maja <»b 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Carin ti a št. 22, pohištvo in šivilni stroj: v ulici Amalia št. 4 in v ulici Chiozza št. 2-t, pohištvo in oprema v zalogi : v ulici Cavana št. 7 in v ulici Šalita di (iretta št. 8, knjige, mineralne vode in pohištvo : v ulici della Zonta št. 3 in v ulici Farneto št. 33, pohištvo, šivalni stroj, tehtnice in kolonijalno blago. Okrajna bolniška hlairajna. Tekom prošle7- oseb je proglašenih zdravimi, 7">0 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 132 takih, ki >o ponesrečili na delu. V 1*6 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tetina 95f>l'92 kron. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 17.0, ob 2. uri {»opoludne 25-0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7l3O 0 — Danes plima ob 1018 predp. in ob 9*50 pop.: oseka ob 4.30 pred p. in ob 4.9 popoludne. Pevsko društvo »Lipa« v Bazovici priredi, kakor je bilo že objavljeno, na bin-koštui ponedeljek to je: dne 4. junija 1900, na dvorišču gostilne »pri Lipi« v Bazovici veliko veselico s j>etjem, godbo, tamburanjem, telovadbo in plesom. S|K>red veselice je jako obširen in velezanimiv. Za danes omenjamo le, da bodo zraven domačega }>ev. društva »Lipa« blagohotno sodelovala še naslednja nam bratska društva : pevsko društvo »Slovan« iz Padriča, pevsko društvo »Kolo« s tamburaškim zborom in na novo oživljeni toli simpatični Tržaški Sokol« se svojimi j novim: telovadci. Splošna želja je, da bi se poslednji v kolikor le možno velikem številu v društveni «»l»leki udeležili tega prvega letošnjega izleta v našo ntrmlno zavedno Bazovico ter tako ]>opolnil i od njih strani nezakrivljeno zamudo miiiolega časa. Do svidenja torej na veselici v Bazovici !' M. D. v Polju naziic.nil prošnjo delavcev, da živahno prometni Cnlle Baroloži se zaslužek na c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, dragocenosti. Čez hip pa je jeden izmed njih po bliskovo udaril z velikim kladivom po izložbinem steklu, med tem ko je drugi skočil k vratom ter jih tiščal, da lastnik in njegov sin nista mogla prihiteti ven ; ostala dva tatova pa sta potegnila revolverja ter ju delavske knjižice pa na c. kr. okr. glavar-1 obrnila proti pasantom. Prvi bandit je hitro stvu istotam. Stroške, ki v tem slučaju narastejo, mora vsaki delavec sam trpeti«. Na to vabilo se delavstvo ni odzvalo, ker ni ničesar naročilo županu Plevniku. na to, ko je razbil steklo, zganil skupaj preprogo, na kateri je ležalo dragocenosti za 50.000 peset, potegnil jo iz izložbe in kakor bi trenil so handitje oddirjali z bogatim ple- * Pomožno društvo rudečega nom ter o tem streljali na preganjajoče jih križa za Kranjsko je imelo dne 23. t. pasa n te in policiste. Eden preganjalcev je m. svoj občni zbor. Društvo ima sedaj 195 i bil zadet. Trije roparji so kmalo izginili skozi členov in 18.868 gld. 12 novč. premoženja ; okroglo odprtino odvodnega kanala, četrtega podružnice imajo H05 članov in 7871 gold. pa, t. j. onega, ki je tiščal vrata prodajalne, predsedniku Waldeck-Roitssean-u svoja sve-doka. Iz angležke?ra parlamenta. LONDON 29. (K. B.) Spodnja zbornica se je odgodila do 14. junija. Vojna v južni Afriki. Angleži v Senekaln. LONDON 28. (K. B.) Večerni listi pri-občuiejo brzojavko iz Senekala od včerajšnjega dne, da je general K u n d 1 e s topništvom in pešci zasedel Senekal, ko je bil sovražnika pregnal z granatami. Več Bocreev je padlo, med njimi 1 kornet. Angleži so i žiru bili 1 1 mož. 35 nvč. premoženja. Društvo se je obvezalo, Trgovina in promet. Setve na F ran roškem. Kakor javlja kor. biro dne 27. t. m. iz so vjeli in izvedeli od njega, da imajo nje- Pariza, je stanje setev na Francoskem, glasom poročila v uradnem listu, sledeče : ' pšenic i ozimina v dveh departementih zelo dobra, da v slučaju vojne priredi bolniško postajo govi tovariši v predkraju Chamberi svoboden s prenočiščem za 210 mož, zavod za rekon- izhod iz kanala. Redarstvo je takoj hitelo na valescente za 100 inož in bolniško postajo z označeni kraj in v resnici je zazrlo bežeče j v 22 dobra, v 45 precej dobra, v 17 p< opoludansko hrano na kaki železniški postaji, zločince ter je 20 krat ustrelilo nanje, a brez voljna in v I srednja. Obsejanega zemljišča V odbor sta bila izvoljena predsednik kranj- vspeha. Roparji so srečno odnesli pete in j je nekoliko man j nego lani. Stanje pšenice ske hranilnice, X. Luckmann in obč. svetnik plen. To je v šestih mesecih že četrti slučaj j jare je v 5 departementih zelo dobro, v 20 I. Vel kov rh ! * Občni roparske drznosti v Madridu, ki more res č ali Brzojavna poročila. Listi o govor« arrofa Goluchowskega. zaznamujejo precej dobro in H povoljno. Zemljišča je več obsejanega nego lani. Društvo državnih železnic. Na občnem zboru društva državnih železnic so odobrili letne račune ter sklepni ' račun za leto 1899 ter sklenili, da se ima ! razdeliti skupna dividenda v znesku 28 in pol frankov od delnice. zbor ljubljanskih služiti kakor vzgled vsem onim, ki ognjegascev se je vršil minolo nedeljo manj srečno vrše tatinsko obrt. v « Mestnem domii>, ki je ob enem dom , gasilcev. Na zbor je prišel tudi župan gospod Hribar, ki je bil izvoljen častnim členom. Rednih členov ima društvo 94. Društvena blagajna je imela v minolem letu 12.111 K i t nn ,t- n i T . . • b J DuNAJ 29. (K. B.) L-sti -----------„ , . „ . 2 stot. dohodkov in 11.795 kron 71 stot. . . , r ' n i u i Okrajna posojilnica v Komnu. res;, zadrir_ra kakor vrhunec govora grota LTolucho\vskega 1 stroškov. ..-i li .... , , j z neomejeno zavezo v avstrijski delegaciji njegov poziv strankam, . -Češka koča na Grintovcu bo od dne Ha se ijo me sel>oj, (hl l>odo XHmogle re_! naznanjala prične s 1. junijem t. I. svoje 15. junija t. 1. oskrbovana, torej pristopna -iti veljke naU)ge> kakor. carinsko tarifo, ' Pranje. Hranilne vloge, k, se sprejemajo turistom. Slavnostna otvorites bo v drugi po- U)„ z Ogersko ter trgovinske pogodbe. I °d V8aCe-a' «biestovale 86 l><> * /t /o- lovici julija. Gleene in tudi naj- narodom škodujejo neprestani notranji boji. oktober K. 7 20 d<>7 21 Koruza za maj manje in najbolj ničeve prilike, da Slovanom Minister se sicer ni dotikal notranjih ^vari, 5"47^ do ^ —— K" očitajo neko namišljeno barbarstvo in po- a baš tisti, ki xa mota vajo notranjo politiko manjkanje omike. Da pa so popolnoma na bolj in bolj, posegajo v ministrov delokrog, krivem, o tem ne treba zgubljati besed, so- čegar pravo vodstvo je v korist vsem naro- sebno, ko vidimo, kaj vse se dogaja v njih de- dom in strankam, želi-materi, v kulturni deželi italijanski. Neka Iz avstrijske delegacije, občina v A p ul:j i je nedavno temu sklenila BUDIMPEŠTA 29. (K. B.) Avstrijska peticijo do kralja, v kateri prosi, da bi se delegacija nadaljuje posvetovanje o rednem obvezni šolski pouk — odpravil! Občina proračunu za vojsko. Del. W e i g e 1 je iz- Villaminozzo je storila in tudi izvršila sklep, razil več želja, tičočih se Gališke, zlasti glede da — odpravi vse svoje e 1 e m e n- udeležitve o nabavkah za vojsko v primerju tarne ljudske šole! Jednak sklep je s številom novincev te dežele, storilo mesto Castiglione v slovitih Abruzzih j Na predlog \V a l te r s k i r e h e n a so za- in je ta sklep utemeljilo s tem, da šole nro- ključili debato. Del. Po lz ho fer je pripo- vzročajo preveč stroškov. Nedavno temu je ročal uvedenje dvoletne vojaške službe, tako bila v nekem mestecu rimske campagne prava da bi dobro izvežhane vojake čez dve leti Kulturna Slika iz dežele »več vrednihc. kor je češki, ne udomačili krivi pojmi. To Budimpešta 29 Pšenica za rnaj K. Italijanski irredentisti — in to so blizu vsi daje storil temeljito. »Fremdenblatt« se na- 7.8() do 7.9o pšeniea za „k^her K. 7.97 do politiško zavedni Italijani v kraljestvu — ne deja, da ta poziv ne bode brezuspešen. Vsem 7 9* /a maj k. 715 do —• Rž za i naj- narodom škodujejo neprestani notranji boji. iVriniutor sa si(»pr ni (Int.iliMl nof.raniih stvari, i 5.55 do 5.56 Oves za maj K. 5.(N> do — Oves za oktober K. 5-21 5-22. Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje omejeno, mlačno Prodaja 11.000 mst. 5 do 10 st. cen. Vreme: zelo lepo. Hamburir 29. Trg za kavo. Santosgood average za maj -■>•**.—. za september ."58*7:> za december 39*25 za inarc 39*75 Denar. Havre 29. Kava Santos goo.—. Dunajska borza dne 29. maja. 23.01 > 19.20 90.00 11.38 veeraj Državni dolg v papirju 90.95 „ „ v srebru 96.75 Avstrijska renta v zlatu 114.70 .. kronah 4°/0 96.35 rab lika, v kateri so ubili ž u p a n a, ker puščali domov. Prej ali slej se mora pristo- j Kreditne akcije . . . 71150 je izdal naredbo, s katero je prepovedal, da piti urejenju prezenčnega stanja. Priporočal j London 10 Lsr. . . . 242.321/2 se — učiteljice ne smejo brez nadzorstva je, da bi se dajalo kmečkim sinovom in po- j 20 mark .... klatiti po mestnem trgu. Iz sličnega vzroka ljedelskim delavcem dopuste o žetvi; nagla- j yu. je te dni nastala rabnka v mestecu Peseo- šalje, daje v vojski potreben jed noten jezik imel na bi 11 kostni j k medel jek svoj ple na občinskem vrtu v Nabrežini. Začetek oh 4. uri 'J popoludne. P e v s k o - b r a 1 n o d r 11 š t v o ».Svo- | lw>dat pri sv. Antonu nad Koprom bo imelo v nedeljo dne 3. junija ob 4. uri {»opoludne svoj I. občni zoor in sicer v društveni dvorani. Na dnevnem redu Im> volitev stalnega odbora. male kulturne sličice iz italijanske »večvrednosti«. Italijan; prosijo, naj jim šole zapirajo, Slovani pa. naj jih jim odpirajo. Ho-čete-li boljšega dokaza za slovansko - barbarstvo ?! Štrajk krvnikov so imeli v Kantonu na Kitajskem. Krvniki so zagrozili vladi, da ne j tvah v občinski svčt je bilo odsekajo nijedne glave več, ako se jim ne I izvoljenih 14 nemških naprednjakov i j »o viša plača. Pa je tudi res slabo plačana ščanskih socijalcev. V enem slučaju treba krvniška obrt na Kitajskem. Krvnik na Ki- ožje volitve. Naprednjaki so izgubili sedem tajskem dobiva namreč za vsako odsekano mandatov. Proti k a š 1 j u, grloMn, hrlpaYosti, npaflauln slasn, Kataru iti. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicak v Prendinijevi lekarni v Trst« in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. w 3 Vesti iz Kranjske- * Stavka v Vevčah. Minolo ne-aeijo je ravnateljstvo papirnice nabilo naslednje lepake: - Ker je oiteinski predstojnik v glavo le nekako '2 kroni našega denarja. Nekdaj seveda, ko so na Kitajskem morili ljudi kar za »špas«, je to pač neslo. A razmere na Kitajskem so se spremenile tudi v tem ozirti, in krvnikom je začelo presti. Na avdijenci, v kateri jih je vsprejel neki visoki uradnik, dalo se jim je na znanje, da jim sicer plače ne morejo zvišati, da pa se smejo trdno zanesti na »skorajšno splošno zboljšanje posla« in tako seveda tudi zaslužka..... S tem zatrdilom so bili štrajkujoči krvniki zadovoljni ter je ta zanimiva stavka rešena. Kriza v francoskem luiiifsterstvu. PARIZ 29. (K. B.) Vojni minister Gal-lifet dosedaj ni podal ostavke. Tukaj mislijo, da izvrši svojo namero vkljub zaupnici, katero je dobil v komori. PARIZ (K. B.) Gallifet je baje prišel iz komore zelo utrujen v ministerstvo, kjer je zapovedal, da nikogar ne puste k njemu ter ni nik«>gar sprejel. Gallifetov zdravnik pravi, da je Gallifet bolan ter da se ne bo mogel udeleževati sej v zbornici. — Popoludne se suide v e!y-čju ministerski svčt, ___LAAiAii v L okraju I ggp- OBUVALA! "Tpl % kov * 7 kH« P£PI KRAŠSVEC * pri cerKvl Sy. Petra (Piazza Kosarlo pad Ijnrtsk'o šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poitne naročbe .-.e izvrse v tistem dnevu, OdpoSiljatev je poštnine prosta. ^ Prevzema vsako tlelo na debelo in .-">14 dobitkov v jrotovini v skupnem znesku 410.200 'kron. Glavni dobitek znaša v irotovini : 200.000 kron Krčine. Pn^nnnil/ L MAn ima gostilno vulicilreneo roiocniK rran 5L2ettofi istrsko dal. matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo-vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rphnr Pfttfil* "lica Riborgo 5t. 25.Velika ' ■ zaloga in delavnica vsako- vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne In sladčičarno. H. Stibiel Piazzetta S. Giacomo >t. 3 [Corso) veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsako-, ... , vrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladeič ** Žrebanje nepreklicno dne junija 1000. M y kosjh -n y ^atljicah, finih bi'Akotov. različnih li- Jedna srečka stane 4 krone. kerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in Srećko se «l«tl>ivaj<> pri oddelku za državne loterije na Du- druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan več naju, I. Riemerganse 7-, v loterijskih kolek turah, v tohakarnah, krat pečen fin ill navaden krtih Se razpošilja pO popri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških nradih, v menjal- godbi in naročilu franko na dom in trgovcem v niraii itd.; igralni načrti gratis za kupce srečk. razprodajo. Srečke se dopošljejo poštnine prosto.----—- C. kr. loterijska direkcija |o|# Pprhplip Ulica Stadion št. 20, pe-oddelek za državne loterije.^ ^ " ^ karna in sladčičarna. svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. \Y i I h e 1111ov miti n\ da o*l Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen Spodnja Avstrija«. Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, sem o« 1 j >rl novo podružnico svoje trgovine z jestvinami in sieer v ulici Farneto št. 8. V zalogi imam vsakovrstne moke, riž, sladkor, kavo in vsega f#csar potrebuje hišna ptspmlinja. V vbilni obisk se toplo priporoča z vsem s|«>-štovnnjem tulani Alojzij Vesel. Trpv.-obrtna m\mm zaflmia z neomejenim jamstvom. V COKKI. seneniška ml. it. 1„ I. nad str. ^- Obrestuje hranilne vloire, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po •">%» navadne jk> 4 1L °'0 in vloge na Omto - eorrent jxt 3.60®/ 0. Sprejema hranilne knjižice družil) zavodov 11 rez i/.£iil»e obresti ter izdaja v za-meno lastne. Hentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na jntroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki Vplačujejo delež |wt .'»IHI kron j h i 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo JK> fi.l5°/0. \ plačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. I rad ne ure: od —12 dopoludne in ch! 3—4 jMtjtoldne; ob nedeljah in praznikih od —12. dopoludne. V Lonjerju se ostne praznike, kakor pred leti, osmica pri Pušurji. Točilo se bo pristno domače vin«t. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. iL,akaj so Se ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in sdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne vedo, katere velike prednosti ima Kathreiner jeva kava od bobove kave. ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata a preljubljonem ok\isom bobove kave. Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid edravju od milijonov ljudi in v *>totisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, karere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Pr.poroča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobov« kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoj: pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko preba-vLiiva- kridelujoča in krep-čujoča pijaža priporo*e- - Po zdravniških ic?«sih naj m rastujoči mladini, posebno mladim deHe^om, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v r«aj manjši družini ve liko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner K"eipp-ova kava se ne smo nikoli Odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«. Kavarne. Anfnn Snrli prip°roča sv°ji kavam. wVI II »Commercio* in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Trgovci. rMAM U j44|« Ulica Barriera vecchia št. 13 ■ ■ '""'j prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Ojflje in drva. Muha Josip v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! t w\ Mlin na par. Valentin Skočir T^^. kjer melje vsakovrstne tursčene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pohištvo. Prva slovenska loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Zh. mno .obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ..svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Šivilja. Slovenska šivilja spem in gospicam. Točna postrežba. Nizke cene. Ulica Commerciale 1± II. nadstr. V Gdrici. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lekarne B. Frapcr-ja t Pragi -- je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavijanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. I varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- )<* staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in ltiadi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S loženo varstven« znsimko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in fcr. dvornega zalagatelja „pri črnem orla" Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lneiaui, E. Leltenbur^. BP. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti. A..Praxmarer. C. kr. pri?ili£irani kroji Civilni in vojaški krojač. vsakem koj razniniji?! krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku st. '111, n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek,, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. VoŠČeue sveče. . svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnegra voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbnistvom ter slavnemu občinstvu. J. Kopač Voščilo (bilis) in usnje. Glavno zalogo voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan D r u f o v k a v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežan: in Komnu. Naročbe se točno izvršb. Pohištvo i n ineUlji. Novoporočenci pozor! Velika zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali Btolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Breščak. Goriea, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.