RO
VETA
OlASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urwfellkl Ia »pramiAki
prostori i «617 8. Uwodak A v«.
Off le« of Publication IM7 South Lawndala Ar«. TaUphona, Rockwall 4004.
/
NIH KLAVCEV
Podjetniki smatrajo to sredstvo Se vedno sa uepsino.
St. Louia, Mo. — Policija jo aretirala večjo število stavku-jočih barvarjev in čistilcev oblek in med njimi tudi poslovnega odbornika John W. Tesarja Obtoženi so, da so polagali in zažigali bombe pred neunijski mi delavnicami. To staro sredstvo podjetnikov, s katerim se s pomočjo policije omrežujejo stavkujoči delavci, nima danes več veljave. Dozdaj ni samo par podjetnikov podpisalo pogodbe a ti se bodo prav radi podali, ko ne bo delavcev, ki bi delali zanje. Zato je smešno podtikati stavku j očim delavcem, da so pokladali in .zažigali bombe.
Pridobitve so 44 ur dela v te-. dnu, 10 odstotkov 'povišanja mezde in zavarovanje proti brezposelnosti.
Vsak podjetnik plača štiri odstotke od vsote,* ki predstavlja celokupno mezdo delavcev podjetju, druge štiri odstotke pa plača unija v skupen sklad, iz katerega se izplačuje podpora brezposelnim, ki niso sami zakrivili brezposelnosti. Unija je stara komaj test mesecev.
Vozitiljl avtov bodo liooaziraal?
Nekaj takega ae pripravlja Chicagu. Le fizično in talno sposobne osebe menda smele »ofirati.
men
Chicago. — Aklerman John Toman je sprožil akcijo v mestnem svetu za Hcenciranje vozi-teljev avtomobilov. Po njegovem načrtu se mora vsaka oseba, ki hoče voziti avto, podvreči preiskavi, da dokaže, če je tehnično, fizično in mentalno zmožna tega posla. Ako prestane preiskavo, dobi licenco, da lahko vozi; če ne prestane, ne sme voziti. Toman pravi, (ia le na ta način se omeji število nesreč na cestah. Po njegovem mnenju sta dve tretjini voziteljev nesposobni, da bi vozili avto, za}o se dogajajo ko-¡izije in druge ipsreče. Zlasti ima Toman piko na ženske. On trdi, da večina ženak je po svojem temperamentu nesposobna za ta posel, kajti v momentu zmešnjave izgube kontrolo in ne vedo kaj delajo.
Toman ima precej pristašev, a Ae več nasprotnikov. Avtomo-Ijilsk i klub je ¿roti njegovemu načrtu. Ženske so tudi hude in Jezno protestirajo proti njegovim izjavam.
Delavske žrtve strekevne belezni še čakajo I
Kompanija bi rada zavrgla odškodninske^ tožbe na sodišču.
s Treatoa, N. J. — Delavci, ki so tožili United States Radium kompanijo za odškodnino, še vedno čakajo na sodiščni izrek.
Pet bivših uslužbencev toži kompanijo za $126,000 odškodnine. Njih odvetnik naglaša, da naj sodišče dovoli, da gre tožba svojo pot, dasiravno kompanija ugovarja, da je čas za vložitev tožbe Že potekel. Odvetnik trdi, da se mora zakon tako tolmačiti, da se tožba lahko vloži v teku dveh let od časa, ko se je bolezen odkrila in spoznala, kakšna je. Kompanija zopet u-govarja in pravi, da se zakon tako tolmači, da pomeni dve leti od Časa, ko je bolezen pričela.
Ako se zakon tako tolmači tedaj bo tožba delavcev vržena s sodnijskega koledarja, ker se bolezen razvija zelo počasi in vzame precej časa, da se značaj bolezni dožene.
Sedem delavcev, ki so delali v kemičnem departmentu, je umrlo na zastrupljenju z radijem. Najprvo je bolezen napadla zobe in čeljusti, ker so delavci močili čopiče na ustnicah, ko so z radijem mazali plošče na uri. Kompanija ni delavcev posvarila, da je to nevarno delo. Zdaj se za "mazanje plošč poslužujejo druge metode.
Kompanija je plačala sorodnikom treh delavk $13,000, ker so umrle za zastrupljanjem radijem.
FaHtr Ji obiskal pozori šce «mora
10,000 belgijskih delavcev po-alalo peticijo za Sacca in Vanzetti ja.
'Boaton, Masa. — Governor Fuller .je 26. julija sam posetil kraj dvojnega umora v South Braintreeju, radi katerega sta bila Sacco in Vanzetti obsojena. v
Prej, preden se je odpeljal v South Braintree, je governer dve uri poslušal zagovore prijateljev dveh obsojencev. Govoril je tudi z Lewis R. Sullivanom, poslancem v državni legislaturi z Dorchesterja, ki Je» tejavtt, da e slišal Sodnika Thayerja, ko je zrekel sovražne opombe .napram Saccu in Vanzetti ju v teku obravnav^.
Isti dan je governer Fuller prejel iz Belgije peticijo z 10,-100 podpisi za izpustitev Sacca n Vanzettija. Peticijo so poslali belgijski delavci.
Polloijaki taval aa aatHaiioto v Italiji
DEMONSTRACIJA V SAINT
LOUI8U.
Policijske «trahovalne metode i« niso mogle preprečiti
"t Uula, Mo. Policijske «trahovalne metode niso mogle Preprečiti masne demonstracije v interesu Sacca in Vairaettlja, k> je bila zelo imposantna.
l'olicija je aretirala John Mi-C >< iangeiija, kar je delil letake, ki si> opozarjali delavstvo na Prireditev demonstracija v prid in Vanzettiju.
p"» »ta za »evoaU.fe zmagovalec je tafaMl ^naj, 27. jul. — Dva Dušana. Hans Kugel In Franz pel, sta rčertj stavila, da «*teri 17. pij« več vrčkov piva, y dobi lepo Lindo Weiss za Ae-^stero oba ljubita. Ko je Ku*H izpil trinajsti Jr 'srudil na tla
Uv«tL Medtem Ja Hampel ki
{• popil 12 klico in se s ajo
London, 27. jul. — Poročeva-ec delavskega "Daily Heralda" v Luganu javlja, da je po vsej severni Italiji velik pogon za antifašisti, ki so obdolženi zarote proti fašiatovski vladi. Samo v Milanu je bilo aretiranih 70 o-seb v zadnjih par dneh.
2UPNIK JE PRETEPEL SVOJO HČER.
Silil Jo Je moliti, a hči ni hotela.
Lomoke, Ark. - Rev. T. H. Owens, protestantovski župnik, je pretepel z bičem svojo 16-let-no hčer Joyse, ki se je omožils pred enim tednom. 2upnik Izjavlja, da je njegova hči zopet "grešila/' Da reši njeno dušo, ji je naložil pokoro. Ona pa ni hotela delati pokore in tako jo je odpeljal v gozd in jo Um pretepel z jermenom za brušenje britve.
. Župnik je bil aretiran In se bo moral zagovarjati zaradi pretepanja svoje hčere.
POUTICAR V ZlVUENSKI NEVARNOSTI.
prelep« ao ga v aekl delavnici.
Oearmoftt. Iowa. - Wilkes William. 66 let star farmar, ki se je bolj brigal za politiko, kot obdaleVanje zemlje in živinorejo, se nahaja v zelo kritičnem položaju. Pretepli so ga v neki delavnici blizo njegovega doma. Poškodbe so tako velike, da ne more govoriti.
Njegov oče Je bil člaj» naj-višjega državnega
Pottafevaaja ialazaHar Jav v avropsUh doiolab
Ponekod Je prepovedano železničarjem ao organizirati v učln kovttlh unijah.—Železničarji so podvrže«! mobilizaciji.
Ženeva, Švica. — Mednarodna federacija transportnih delavcev je poročala mednarodni delavski konferenci v Ženevi, da jemljfjo 'železničarjem v nekaterih evrofeakih deželah pravo do organizacije.
Poročilo naglaša, da versaill-ska mirovna pogodba prizna že« lezničarjom pravico do organiziranja sa lsbol$Aenje njih pelo. žaja. Precej dežel ae ne osira na to določbo v mirovni pogodbi, kot ae ne ozira na veliko drugih. *
Rumunska, v kateri Že od nekdaj nosi največji zvonec kraljica Marija, ne prizna železničarjem in civilnim uslužbencem pravico do organizacije. Sosedna Jugoslavija prizna le narodne ali zolte organizacije za železničarje. Ogrska pa samo krščansko socialne. Litva in Italija ne priznata svobodnih strokovnih organfcaclj. Železničarji so ob času stavke podvrženi mobilizaciji v Franciji, Španiji, Cehoslovakiji, Belgij, Luksenburgu In Bolgariji. Belgija se je poslužila mobilizacije leta 1928. Bolgarija je pa ob času stavke leta 1919—1920 mobilizirala celo delavke v železniški službi.
STAVKA CEPlCARJEV KON-
CAN A» OV /
štirinajst ar dela v tedna pri-
New York, N. Y. — Podjet-niki so priznali Štirideset ur dela v tednu za čepičarjo. Stavka je bila s tem priznanjem za akrajšanje delavnih ur končana.
Štirideset ur dela v tednu je imelo stopiti v veljavo dne 1. julija, toda podjetniki so se akesali in niso hoteli ničesar slišati o 40 ur dela v tednu. Posledica te podjetniško pozabljivosti je bila, da so zastavkali dels vel, ki so organizirani v International Cloth Hat, Cap and Millinery Workers Union. Stav-ka je spametovale podjetnike, da ao ae spomnili, kakAno pogodbo ao podpisali.
Zdaj odbor podjetnikov In delavcev sestavlja delavni rad za delavnice.
Stavka traaopirtilh delavcev v Now Yorku no bo
V skrajnem momentu je župan posredoval In dražba je priznala nekatere zahteve delavcev. '
New York. — Stfvka nameščencev "subwaya" ali podzemske železnice, ki je kila napovedana za v torek, je bila odvr* njena nekaj ur pred izbruhom. Slo je za vpraAanje, če se sme^ jo nameščenci organizirati lastni uniji ali no. Doslej so imeli nekakšno kompanijsko u nijo, katere pa na marajo.
V zadnjem momantu je župan Walker posredoval In dosegel jo toliko, da ja kompanija oblju bila vzeti nazaj v llužbo trinajst nameščencev, katere je odslovila dan poprej» ker niso hoteli vaditi stavkokazov za delo.
James H. Coleman, generalni organizator unije, js po konča ni konferenci naznanil, da se jo kompanija podala in stavko no bo. Kompanija je pri volji vzeti nazaj odalovljene delavce In ne bo več diskriminirala med u-nijskimi in neuntjakioii delavci. S tem je unija deloma priznana, oziroma delavci so dobili pravi-co, da se lahko orsanizirajo po svoje, če hočejo.
Kitajol zahtevajo, p* iskavo
* ' v^Jf i I rotunt mo odsoalali HM p^odn^d nlka CooUfcn. -*> Brzojavka Ja bila' poslana tudi tajnik« mednarodne centrale transportnih
Poljaki poročajo • lakoti v Rusiji.
Varšava. 27. Jul. — Tukaj poročajo, da so prebivalci Minska. Harkova in Kijeva v nevar-noati lakote. SovJeti so baje odredili krušna sku.
New York» M. Y. <- Kitajski mornarski Institut je odposlal predsedniku Coolidgu brzojavko kateri protestira proti aretaciji, deportaelji' in pretepanju kitajakih mornarjev, kar niso hoteli opravljati stavkokaškega dela na parniku holandske ameriške parobrodne črte. Brzojavko stW podpisala Cunglum, tajnik InititUta, in Hugo Pol-ock, odvetnik kitajskih mornarjev.
Odvetnik Ppllock izjavlja, da so blU kitajski mornsrji u k resni na parnik "Rotterdam", lastnina holandske ameriško parobrodne črte. Družba jih je najela, da zlomi stavko, a povoda-a jim ni, da je stavka. Kitajski mornarji so skušsli zapustiti ladjo, ko so bili v H obok en u, s to jim je bilo zabrsnjeno. Po-icajl in atražnlki so jih pretep-i, vrnili nazaj na Isdjo, nekaj Jih odvedli v bolnišnico, a druge v zapore in nato na KHia Island. Naseljenlškl podkomisar Uhl mu ni dovolil, da bi govoril s kitajskimi mornarji.
V resnici so pa kitajski mornarji imeli po mornarskem zakonu pravico se Izkreati In v teku 60 dni aa ukrcatl na drugo ladjo. Zakon se Je v tam slučaju kršil.
Edo Fimmana, tajniku mednarodne centrale transportnih delavcev, so brzojavlli, da se naj potegne za kKaJake mornarje, da ne pridejo v Holandljl pred mornarsko sodišče zaradi punta.
Z avstralskega delavskega bojnega polja
Povprečna
delavaka tedenska jo povišala le 21
centov. — Unije v New South Canberi sprejela nov organiza-
Waleau zahtevajo povišanje mezde. — Odlok raaaodIMa gloda meade sa Zapadno Avstralijo ln drugo.
Sydney, Avstralija. — Povprečna tedenaka delavska met-da v Avstraliji leta 1926 jo bila $23.64. Bila jo sa dva in dvaj-set centov višja kot povprečna tedenska mesda lota 1928. Delavke ao povprečno zaslužile na teden leta ^926 $13,34. Njih mesda se je povišala nad mesdo prejšnjega lota I« aa itlrl cente. Delavci so povprečno delali na teden 46Vfc, delavke pa 46 ur. prez dola je bilo šest odstotkov od vseh delavcev. Zivljenaki stroški padajo od leta 1926.
Delavake unije v Now South Walesu zahtevajo ket minimalno tedensko mesdo $30.26 za noizučeno delavce. Sedanja mesda jo $20.16 ln taka je žo dve loti.
Razsodišče za Zapadno Avstralijo jo odloČilo, da je minimalna mezda za odraščonoga delavca s ženo in dvema otrokoma $20.40 na teden, sa odra-ščeno delavko pa $12.02 na teden.
Delavska stranka je na svojem strankinem zborovanju v
cljski Štatut, ki je podoben šta-tutu v Zapadni Avstraliji In ki je poznan kot Avstralska delavska federacija, pokrivajoča strokovno In politično delavsko or zanizacijo.
Briabane, Avstralija. — Nevarnost za velike nemire poato-ji na sladkornih plantažah v severnem delu Queenslanda zaradi priseljevanja delavcev iz jimžne Evropo. 11 delavci ne poznajo razmer ln aprejemajo delo za nižjo moido, kot jo določana. Plantalnlkl jih seveda radi sprejem Ajo v delo, Pomnožena je bila policija, da prapre-či nemire, ako Istjruhnojo.
Mol bo ur no, Avstralija. — Splošne volltfe v Vlctoriji so povzročilo, da protidolavsko stranke niso moglo sestaviti vlado. Delavska stranka j« na to s pomočjo farmarake stranko sestavila ministrstvo, katerega prvo delo jo bilo, da dobi delo za brezposelno delavca,
Vladna komisija, ki jo j« Ima-novala vlada, js priporočila, da so uvode zavarovanje proti brezposelnosti ta vso oseb«, ki so «tare šestnajst let.
BOSTONSKIM UČITELJEM SE POVIŠA MEZDA.
Povišanje
BrozDosolaoit v Aadlil
M Url. v Namilil aada
vpa^j w ,IV«HIvaa« iva«M
Tomu Je kriva palttika torljake vlade.
■ ■iiii»i
liondon, Anglija. — Joyson-Hicks, britski minister sa notranje zadevo, jo dejal v nekom govoru, ki so Jo pečal s Rusi, stanujočimi v Britaniji, da Jo ravnokar prejel pismo od nekega prominentnega britskega Industrijalca. V tem pismu pravi Industrijalec, da naj porabi svoj vpliv, da ne bo preveč vmešavanja v trgovino s Rusijo. "Na tisoče mojih dalavoev bo odslovljenlh, ako ne napravimo pogodb z ruskimi odjemalci," pravi industrijalec.
V Nemčiji se Je število brezposelnih delavcev . znižalo , na 641,000. Padlo Jo za 107,000 delavcev. Na Angleškem sa Je pa ravno v tem času povišalo število brezposelnih dolavcev za 64,000. Število brezposelnih delavcev zdaj presega v Britaniji čez en
milijon.
Neki član parlamenta se Je Izrazil: Zmagali smo^t^tajnl, toda mi Izgublvamo v vojni. Konca pa še nI tukaj.
ŽRTVE STAREGA ARAP-NELA.
Ubil Jo Itlri Ia ranil pet oaeb.
Foag sam prodira proti PeklRgM
Naakiagaki rotim Je v nevsr-aoati. SeveraJaAko «sle frrltl-
Vanšava, Poljaka, -p- Topništvo Je imelo velike vaja In po vajah jo seveda zopet odšlo. Neki delavec Je našel Šrapnel na poljO, ki se«! rar.letel. Pobral jo šrapnel, ko so se pridružili Ae drugi In radovedno zijali, kaj Jo naAel. Naenkrat, je pa šrapnel eksplodiral In ubil štiri, pet o-seb [ia nevarno ranil.
H iS A KRAJ J A DAVIDA ZO-PET NA KRITIČNEM REAETU.
— Povišanj« učiteljskih plač ns bo splošno, ampak bo samo individualno. Tako naznanja šoUkl odbor. Plača se poviša precejšnjemu številu učiteljev.
PODJETNIKI SO SNBDLI SVOJO MEMKDO.
— Podjetniki so Umaknili povišanj« mezde
v ifln vo4ovodntm aMlt*r^1 m
I centov n« dro.	_ _
Prič« taji
Ha«.
St. Joaepk, Mich. — V zadevi Hiše kralja Davida J« bil« zaslišana mrs. Ethel Tucker Ro-satt«, kl ja priznala, da J« vodja v«f%k« naselbin« zbiral okoli sobe dekleta, katerim j« bil naklonjen, a dodaJa Je, da jo bila vselej navzoča njegov« žens Mary Purneil ali pa druge žen«. Nemoralnega se nI zgodilo nič«.
m»	ia.
od drug« «tnal.
flangaj, 27. jul. — čiang Kaj-šek j« spet prišel v težko situacijo. Njegovo Č«U, ki so Izpraznile provinco Santung, so bile to dni tepon« pri Sučovfu-ju v severnem delu provinco Kisngsu. SuČovfu j« v teku bitke štirikrat menjal gospodarja in končno Je ostal v rokah Kantonc«v.
Medtem s« Je pa preokrenil položaj V Hankovu, Radikalna hankovska čet«, ki «o o« zadnj« tedne dobro založilo s strelivom, «o spet na pohodu proti Nan-klngu in so oelo začele ogrožati AangsJ.
Nezadovoljnost v SangaJa J« zelo velika. Kajšek, ki si js najprvo odtujil delavce s eksakutl-rsnjem komunistov zadnjo spomlad, s« J« zdaj Bam«rll tudi trgovskim slojem In bftnkirj«m radi nalaganja tažklh davkov. V provinci Ceklang s« J« pojavilo gibanj« za n«bdvisnost od reži-ms v Nankingu. To J« napotilo Kajšeka, da J« poslal več tisoč vojskov v omenjeno provinco.
'Kristjana*!" general F«ng Juhaiang nadaljuje sam prodiranje proti PSklngu. Zadnja dni je okupiral Cantlngfu ob železnici PeklagtSfankov v Južnam delu provinc« Clhll. Čete maršala Cangtaollna, dlkUtorJa v Pekingu, so se umaKnile v Pao-tlngfu.	-----'
STEREOTIPNI DELAVCI l»REDIAftK SVOJ OPOR RAZSODIŠČU.
PltatMirgti, Pa. — SUreotlpnl delavci predfože svojo sporno vprsšsnje razsodišču. Ako podjetniki odklonijo razsodišč«, bo sledila stavka.
Delavka toži milijonarko radi
fhkago. — Gertrude Hakan-aon, 1402 Sh«rwood, J« vložila toibo za $16,000 odškodnina proti H«tty Borden, hčeri mili jonarja, radi tažklh telaanlh po šk<Mt» povzročenih z avtom. Milijonarka Jo Je podrla z avtom 20. aprila t. L. ko J« stopila U električne kar«.
ANGLIJI GROZI NOVA PREMOGOVNA KRIZA
Podaljšani delavnik nI ot«l premogovne Industrije. Spolnlle so ae boMd« britak« delavake atrank«.
I/Midon, Anglija. — Frank Varloy, zastopnik rudarjev (s Manafiolda, jo neusmiljeno analiziral razmere premogovne Industrije v parlamentu.
Besede brltske delavska stranke so se gled« dolgega delavnika in ubijajoč« podjetniško konkurence ifo^ntle. Zgodilo s« j« to, kar so voditelji delavske strank« Izjavili, da if zgodi, ako se podaljAa delavnik In pridrži divja konkurenca premogovniških podjetnikov.
Na Skotak«m so rudarji v mesecu februarju in aprilu pro-duclrall več, a prejeli so pa manj mosde ln tako so j« zgodilo tudi i drugih premogovnikih,
Varl«y Jo menil, da bi se mogoč« kaj pridobilo, ako bi s« premog postavil na trg zadružno, a glavna bol«s«n, na kaUrl boleha brltska premogovna Industrija, J« divja m«ds«boJna podjetniška konkurenca.
Naglašal j« v svojem govoru, da so Francozi v svojo lastno zaščito proglasili embargo za -britski premog zaradi divjo konkurence brltaklh podjetnikov, ki ao prodajali pod ceno, da ubljojo svoj« konkurent«.
Laborltje so ploskali, ko so b«a«d« Varleyja reisla kot bič, ki pada po nagem telsau.

■Ni
Ia ostol Uv
Mornarlčnl avljatlk, ki Je doa«Či rekord vlAla^ Je no privod«!
Waahlagtoa, D. C. — Carlton
C. Champion, mornarlčnl častnik, J« 25. t. m. na tukaJAnjam navalnem letališču Anaeostia padel Is vlsočlne 47,000 čevljev z gorečim letalom In ostal Ja živ. Champion j« hotol doseči nov rekord višine In ko J« prl-letel do om«nJ«n« točk«, kj«r J« srak že ailno redek In J« l«talec moral dihati umetni klalk,.Ja sksplodiral motor. Letalo J« padlo 36,000 č«vlj«v, preden j« Champion dobil kontrolo, nakar J« pognal eroplsn v stran In s Ism j« pogasil plamon, ki J« švigal is motorja. To taktiko J« ponovil š« dvskrat, doktor nI počasi priplaval na tla. Razen motorja je letalo nepokvarjeno.
DENARNI PltOMET SITNIH
• ZADRUG JE OGROMEN.
/našaI Je tri č«trtlak« milijarda dolarjev.
Waahlngtoa, D. C. — Farmarake tržne zadrug« za žito ao ae tako razvile, da so Ista 1926 raz pečali« za $760,000,000 Alta. Po poročilu poljedelskega d«-partmenta ao imela 620,000 članov. Teh zadrug, katerih forma je zelo enostavna, ja 3,800. Na trgu Je delavnih devet tržnih sa-družnih central.
nkunijmka tvrdka
j kl a naroČilo sa
armado.
Naročenih
nogavic.
Philadelphia. Pa. — Durham
ifoeiery kompanija v Durham u, N. C., J« dobila naročite aa dv« ato tisoč parov noga vi« sa armado Združenih držav.
Ta tvrdka Js n«ujlnaka In na-sprotuj« orgsnlzacljl nogovlčar-| sklh dolsvc«v,
• %
—
PROSVETA
GLASILO »10T8MI1 HABOPM» POPPOKWB JBPHOTB TASTNINA 8LOVEN8KB WABOPWE POPPOBWE JEDNOTE
Cim ogUuov po dogovor«. Rokopisi m po miajo.
Naročnina: Z«dinjen« driave (isvan Chlcogo) $••<» na lato, |TSO ta pol Uta; Chicago in Ckero 97 M ua lato. $3.7» sa pol lata, in sa ino-»•malvo píJOO.
NasAat sa vsa, kar Sas stfk s NsM
TBOSVBTA"
MIT4f Sai LevaSale Ata—a, CMwji,
THE ENLIGHTENMENT
Organ af tfca SlavaMWatlanal B—aflt Biddy. iH^ad hy «ka Siaeosa Nattasal Bapaílt
Adrarttatag talas ss
Subscription: Unilad States (except Chicago) and Canada 96M par paar; Chicago f7¿0, and foreign couairtos t0SS per year.
MEMBER of TEE FEDERATED PRESS"
i
IM
Data» r sklepanju a. pr. (June IS-1M7) poleg eaiega imena aa aaaleru da rasi Je s te« da«rom potekla aareêalaa. Ponerite )o praroéaaao. da se rasi as esta ri list	_____
STIKI MED ŽELEZNIŠKIMI IN PREMOGOVNIMI INTERESI V BOJU PROTI RUDARJEM.

zave Ohio prihaja premog na severne trge' po znižani ceni, vrhtega pa ta premog producirajo neorganizirani rudarji. -
Taka je logična posledica kapitalistične blagovne produkcije in distribucije. Premog ss producirá ne zaradi tega, ker ga ljudje potrebujejo za produkeijo v industriji in za domačo v porabo, ampak zaradi tega, da lastnikom premogovnikov nosi velik dobiček. Zato pa mora ljudski glas po nadjonalizaciji premogovniške industrije postati tako močan, da ga bodo slišali v kongresu.
Poročila meddržavne trgovske komisije pokazujejo, kako tesni so stiki med železniškimi in premogovnimi privatnimi interesi. Ta poročila se nanašajo na pogajanja za razveljavljenje znižanja voznine, ki g* je odredila meddržavna trgovska komisija za prevažanje premoga iz premogovnikov v Pennsylvaniji in državi Ohio. Zelezr niške kompanije, ki prevažajo premog iz Virginije, Za-padne Virginije in Kentuckyja, so se ponudile, da prostovoljno znižajo prevoznino.
Norfolk & Western železnica lastuje sama velika premogova polja v Zapadni Vir^giniji. Ta železnica je naznanila, da bo znižala voznino za deset centov pri toni za premog, ki se bo prevažal v pristane ob jezeru Erie. Chesapeake 6 Ohio in Louisville & Nashville železnici sta tudi napravili prostovoljno ponudbo za znižanje pre-voznine.
• Dnevnik "New York Times" dostavlja k temu naznanilu, da se zopet vrši bitka med premogovniškimi podjet-nlki, železniškimi interesi in meddržavno trgovsko komisijo glede prevozninskega vprašanja in da so začasno zmagali premogovniški lastniki zapadne Pennsylvanie in države Ohio.
Ako bi ta dnevnik pravilno označil položaj, bi moral dodati, da so vsled tega boja tudi prizadeti rudarji. Ta boj ni pričel včeraj ali predvčerajšnje^, ampak je pričel pred več leti, ko je meddržavna komisija pokazala, da ji je všeč, da premog z neorganiziranega premogovnega polja v Zapadni Virginiji in Kentuckyju prihaja na severne trge in tam izpodriva premog iz držav Pennsylvania, Ohio, Indiana in Illinois. Premogovniški podjetniki iz držav Pennsylvania in Ohio so sicer zahtevali, da se tudi zanje zniža prevoznina na železnici do pristanov ob jezeru Erie. Ta zahteva je ostala takrat glas vpijočega v puščavi, kajti meddržavna trgovska komisija se ni ozirala nanjo.
V Zapadni Virginiji in Kentuckyju so delali neorganizirani rudarji, v državah Pennsylvania, Ohio, Indiana in Illinois pa organizirani. Zaslužek neorganiziranih rudarjev je bil vedno veliko nižji kot organiziranih, a kljub-temu je meddržavna trgovska komisija zniževala voznino le tam, kjer so delali neorganizirani rudarji.
Sele zadnje Čase je meddržavna komisija izpremeni-1« svoje stališče napram železniški prevoznini za premog. Dovolila je, da se zniža prevoznina za 29 centov pri toni premoga iz zapadne Pennsylvanie in države Ohio za oni premog, ki odhaja v pristane ob jezeru Erie. A to se je zgodilo šele tedaj, ko so nekatere velike premogovniške družbe izjavile, da ne marajo skleniti pogodbe z organizacijo rudarjev in so skušale nabrati stavkoka-zev za delo v svojih premogovnikih.
Ta odredba pa zopet pomeni konkurenco premogovniškim podjetnikom v državah Indiana in Illinois in obenem je storjen nanje pritisk, da odklonijo pogodbo z organiziranimi rudarji.
Iz tega sledi, da so imeli privatni velebizniški interesi, katerih duša so privatni finančni interesi, izdelan program, na kakšen način uničijo rudarsko organizacijo in da so se voditeljem rudurske organizacie pričele odpirati še le zdaj oči, ko je bilo zelo pozno.
Voditelji rudarske organizacije so pozdravili znižanje voznine za premog iz zapadne Pennsylvanie in države Ohio kot zmago, u kasneje so s|H>znali, da je bila Pir-rhova zmaga šele tedaj, ko ho velike premogovne družbe v zapadni Pennsylvaniji pretrgale stike z rudarsko organizacijo, obdale svoje premogovnike z bodečo žico, postavile žarkomete, povečale število svoje privatne policije in pričele nabirati stavkokaze.
Taka taktika ni mogla voditi do drugega, kot da se je produkcija premoga v južnih državah pomnožila, v štirih severnih pa znižala V južnih državah se je pomnožila za šestdeset odstotkov, v štirih severnih je psdla za osemnajst odstotkov. Iz tega sledi, da je bodočnost za premogovno industrijo v Indiani in Ulinoisu zelo negoto-vs, dokler iz južnih držav, zapadne Pennsylvanie in dr-
SUKE IZ NASELBIN
ir ''Jk^^ tmamsMaa»
Vabilo na prvi piknik druitvr "Stalwarts" iL 608.
Kenosha, Wis.'*- Mladinske društvo "Stahrarta" (English spoaklng lodge tyo, 608) priredi prvi piknik 7. avgusta na Finko-vi farmi, 4 milje zspsdno od Kenoshe, ter vabi vse Slovence, stare in mlade iz Milwaukeeja, Waukegsna in Chicsga, posebno pa društvo "Ilirija" it. 88, da nas posetijo na ta dan. Kateri se more udeležiti tega piknika, saj pride, prostora bo dovolj za avte in zs nsjmanj dva tisoč ljudi. Imeli bomo vsegs dovolj za piti in jesti — in zs plesati. Igralec bo iz Milwau-keeja, Anton Martlnšek z njegovo |600.00 krasno harmoniko. Piknik se Začne ob 10. uri, tako da bomo imeli dostf zabave.
<Pryi "gejm" se začne ob eni uri. Pionirji iz Chicaga in Stalwarts iz Kenoshe se bodo kosali v basebajlu; drugi "gejm" bo med društvom "Badgers" iz Mllwsukeeja ob 2:80. Zatorej vas vse vabimo, stare in mlade, da boste videli, kako znajo slovenski fantje igrati baseball. Po "gejmu" pa se bomo malo zabavali in zavrteli'ln en par pesmi zapeli.
de enkrat vas «vse opominjam, ne pozabite na piknik 7. avgusta!
Kažipot na pikniški prostor: Vzemite cesto Highwsy 16, ko pridete eno miljo ven iz Ke-noshs pa cesto West Trunk "E", navadnq nazvano Sömmerda road.
Na svidenje 7. avgusta na pikniku! — J. E. Mauser.
Kdo se ga bo usmilil? !
White Valley, Pa. — Prosi se,| če je kje kdo izmed rojakov in znsncev Fr. Sušteršiča, doma iz Malega Cerovca, fara Stopiče pri Novem mestu, Jugoslav., da bi ga vzel k sebi na hrano in stanovanje. On se sedaj nahaja še četrto leto v bolnišnici za u-mobolne v Torancu, Pa. Kakor poročajo zdravniki, se mu js stsnje izboljšalo, da bi ga dali ven. Kakor se sliši, so gs v to privedle družinske razmere. Njegova bivšs tens je vzela razporočno dovoljenje in se poročila z drugim, in se še nahaja tukaj. Zato se je bati, če bi on sem prišel, da bi se mu umobol-no stanje nazaj ne povrnilo. Zatorej prosimo, če je kateri izmed njegovih pri volji ga sprejeti v stanovanje, naj sporoči spodaj podpisanemu, ali pa predsedniku društvs št. 232 S. N. P. J. A-ko ps ksteri teli direktnih infor-macij ls bolnišnice, je pa sledeči naslov] Torance State Hospital, Torance, Pa., Westmoreland Co.
Za društvo št. 282 S. N. P. J., — Jernej Bohinc, tajnik, Box 24, Export, Pa.
Vsoti Is P
Washington, Pa. — Kakor povsod tudi tukaj ae bojujemo za našo organizacijo U. M. W. of A. Posebno pa za našega presidenta John Lewisa^n njegovo mašlno, da mu ne odpade Ustih 12 tisočakov, katere mu je zadnja konvencija odobrila. Tmjeva je pot tukaj v Pennsylvaniji. Kakor je snano, se Je Washington Gas Coal kompanija - pridružila .Pittsburgh Cosí kompanij! in začela obratovati po lestvici Ig leta 1917, tako da zdrobi našo organizacijo. To Je tudi dalo povod kompaniji, da naa ostale orga-nizirsne rudarje prisili delati, sli ds nas razkropi. Zato se je kompanija poslu tila, ker ne zadostuje skebov tukaj, da Jih pri-lene iz drugih krajev. To se Je tudi zgodilo g obljubami: "No trouble, six to seven feet high coal, work every day, good boarding house with shower hatha," ltd. V resnici pa imajo "shower bathM v jami in se precej dobro operejo predno pride-
jo na površje. Jama je bolj sodobna klavnici kakor jami. tfajveč Jih tukaj pobije in ubije, več kakor kjerkoli. Kompanija ie najela tudi kozake in poboj-*ike, da čuvajo skebske propali-ze, da se jim ksj žalega ne stori. Danes juniste učijo, kako se mora hoditi po ulicah. Gorje onemu, kateri ne stopa pravilno in če kaj zagreši. Precej stopijo k nJemu in gs pobašejo v koš, kateri stoji na treh kolesih in je vedno priprsvljen, potem gs peljejo na sodnijo. Tam stoji zagrizen debeloušnik, ki se prec oblizne, ko vidi, da so pripeljali majnerja. "Ha, ha, ti si junist, precej $1,000 ali $2,000 varščine." Ne pomaga nič, ali pa v luknjo. Ta sodnik po imenu J. F. Carmichael ima sam precej grehov na svoji koži, tako se sliši, ali to ni nič, ker on je sod nik.
Dne El. julija smo imeli pogreb, kateri je bil dozdaj eden največjih v tukajšnji okolici. Krogla iz samokresa je zadela M letnega dečka poljske narodnosti, Ustrelil ga je zamorski skeb, ki Je mislil ustreliti unij-skega rudarja. Tri krogle je oddal, a so zgrešile cilj, četrta je zadela nedolžnega fanta v glavo. Pogreba se je udeležilo 6000 ljudi, večinoma rudarji, ki so mu izkazali svoje sožalje, ako-ravno ni njegov oče rudar. — žalostno je bilo gledati, ko se je sprevod premiksl z godbo na čelu proti pokokališču, zraven tiste jame, v kateri je zamorec delal in nedaleč od tam, kjer je nedolžni deček izgubil svoje življenje. O zsmorcu, ki je precej pobegnil, do danes še nimajo nobenega sledu. Zato je ljudstvo tukaj jako razburjeno, ker komaj čaka, da navali na zamorce,
ko ne bi policija čuvala.
t
Pozdrav vsem delavcem! —
Frank Junko.
/
Smrtna nesgoda rojakov.
Cornwall, Pa. — Vedno sem pričakoval, da bom kaj dobrega poročal, pa se je preukrenilo. Izvolili smo novega predsednika in podpredsednika, ker sta se dosedanja preselils v drugi kraj; izvolili smo brata Mike Rudijaf dobro znanega in spoštovanega Slovana v okolici Cornwalla. Bil je zaveden za vsako organizacijo in ravno tako je hotel storiti dosti koristi in napredka našemu društvu, tako mi je poročal pred nesrečo.
Poročano je bilo v Prosveti št. 169 o njegovi smrtni nesreči; kar sem jaz po najboljšem poročilu zvedel, da je prišel njegov prijatelj in sodelavec, ds gresta v mesto, kar sta tudi ato-rils; ko sta se vračala domov, Je pa njegov prijatelj sa vozil v brzojavno oporo, da je bil brat Mike Andy na mestu mrtev. Kaj je kriva* ae nI moglo dokazati. Prvič, njegov tovariš je umrl deset dni kasneje in nismo mogli zvedeti nič, drugič sta bila ps oba trezna. Kaj je bilo krivo, se ne da svedeti sa nesrečo Mika Budyja in prijatelja Andy Ovca. Ns istem mestu se Je ie neki drugi ubil In štirje težko poškodovali. Mike Budy Je bil ubit 8. julija in pokopan 7. julija. Spr*. vod Je bil od dveh druitev 8. N. P. J. in Slovaike narodne Jednote; druitvo "Cornwallakl Slovenci" št. 60S ga Je spremilo k zadnjemu počitku ln mu polo, lilo lep V"* v zadnji posdrav. Pogreb Je Ml eden najlepših. Ljudi Je bilo veliko, posebno drugega naroda; videlo se Je, da Je bil nai brat Mike Rudy apo-itovan tudi med drugimi narodi. Njegova soproga Je bila skoro vedno v nezavesti od U strains nesreče. Pokojni zapuUa dva mala otročička. Sletnega si-ns ln enoletno hčerko, ki bodo tetko pozabili svojega dobrega očeta, sil tet je bo.pe ie soprogi, ker je Isffubils mladega in dobrega mota. Mike Je bil star
Novo lirokontaije faSistovskega vodji
Delavčeva opazovalnica
83 let; najlepša leta. Kornval-sko druitvo je z njim izgubilo prvega člana. Ostal nam bo v spominu. Zatoraf, prijatelji, ne odlašajte, kateri fci siete pri podpornih organizacijah» ker nobeden ne ve, kje ga nesreča Čaka. Stopite v društvo 8. N. P. J. _ r ,. . . . .
in imeli boste brate, ki vas bode	koJ^°J!i_j!f' n?pri
AH um» uu»«,c ui^c, v.» wvu 8tran8ki natin gtudirali nekds-
spoštovali kot sobaste. — Cyril Wizar, tajnik.
Is
V soboto zvečer, 80. Julija, prirede skupni soc. khJbi svojo
veselico v Edison (Çsmp 50). Eventualni prebitek je namenjen za povečanje naše propa-
gande. Na tej prireditvi nasto-[|;,«*iffm i« bil zadnji krik umi pi tudi pevski godbeni odsek društva -Sunflower" št. 609 S. N. P. J. iz Arme.
Vabimo torej zavedne delavr ce in prijatelje zabave, da nas posetijo na onienjeni večer. — Anton Šuiar.
Novica.
OtUMrtoad, O. — Prošlo soboto popoldne ob 4 se je zglasila teta Storlrfja pri družini Frank Hočevarja in ji pustils krepkega sinčka. Mati in dete »ta zdra-Častitamo! — Olmstedčan.
Piše Ivan Molek.
Sanje «alrajoCSh.
Bodoči učenjaki se bodo zelo|Je.	^^^^^^
Fašizem se sklicuje na staro rimsko slavó. Prav! Druge u-
njo bolezen fašizma. Ni vsed-ao špekulirati, kam pravzaprav
uvrstijo to bolezen, gotovo pa je, da pride v vrsto onih mentalnih aflikcij, ki rade napadajo kronične bolnike, ko se jim počasi bliža smrt. Analiza bo približno sledeča:
vs.
Moskvo in razširi svojo atare slavo sita ds po vsem svetu.
Rim, 26. jul. — Augusto Tu-rati, glavni tajnik faAistovske stranke, je dejal včeraj na nekem javnem ahodu fašistov v Ravenni:
"Jasno je, da mora zmagati Rim ali Moskva. Najmanjiega dvoma pa ni, da zmaga Rim. Svet je premajhen, da bi mogli faiisti in boljieviki mirno živeti drug poleg drugega. Odločilni kanflikt med njimi mora priti prejaUalej. Fašizem ima puike in pogum; po njegovih žilah se pretaka veličastna italijanska kri, Id ljubi ko j in lahko prenaša bolečine. Lahko bi se odločili, da ostanemo majhen narod a slavno preteklostjo, pa se nismo. Izbrali shio si drugo pot do svobode in nove veličine. Kadar bomo res svobodni in močni, tedaj bodo zakladi slavnega starega Rima spet naši. Tedaj rimaki orli spet splavajo v zrak. Kdaj se dvignejo? Nič ne de, če bo polet težak, bo pa zmaga toliko večja."
Pariz, 26. jul. — DanesS prišla vest, da je premijer Poin-care pozval k sebi sovjetskega poslanika Rakovskija in mu grozil, da Francija pretrga diplomatske stike s sovjeti, če ne bodo takoj odpoklicani vst boljševliki agitatorji iz Francije in če sovjetsko ppslaništvo v Parizu takoj ne prekine vaeh zvez s francoskimi komunisti. Rakovaklj je nato odpotoval v Moskvo na posvet.
ŽRTEV ITALIJANSKE KRVNE 08VETE PODLEGLA.
v Chicagu policijo I* detektiva« blroj.
Chicago, IL — Joeeph Coro-na, star 66 let, je umrl v bolnišnici. ne da bi povedal, kdo ao njegovi morilci. On je dvaaaj-eta žrtev italijanske krvne osve-te v teku eaega mesca, a policija ni prijela dosdaj ie nobenega morilca. Osem teh irtev Je bik) groceristov. Zaradi tega sklepa policija, da je priiel med rasnimi trgovskimi skupinami konkurenčni boj s bodalom in samokresom. DrugI sopet sodijo, da skupine pobijajo in koljejo med sabo, kdo nastopi dedičino bratov Geiuis. "butle-garjev" na glasa. Naj bo kar hoče. takt je ta, da policija ni prijela še nobenega morilca. Coronata ao naili tetko rajnega na stranskem hodniku. Ustreljen Je bil v trebuh. Da-•iravno je priid k sebi. ni ho-tel ladati svojih Ravnotako molči ,
o njegovih moeeMtnih ao-vrstnikih.
IfHiraJla it nvi
raj očrti evropskih nacionalizmov, ki so iztegnili pete sredi dvajsetega stoletja. Zadnja brca tega raku sličnega divjega mesa, ki je porastlo vso nekdanjo ItalJjo in deloma druge sodobne nacionalne dežele, se je izražala v verzih: "Se enkrat, še enkrat . . ." in "Nazaj, nazaj . .
Italijanska politična in kulturna organizacija umira Že sto let. Takozvana "nova, zedinje-na, demokratična in dvajseti-septembrska Italija" je bila le puder na bledem, zvenelem licu. Pravzaprav umirajo politične in kulturne tvorbe vseh romanskih in sosednjih organizacij stare Evrope, a nobena ie ni taka crknjetina kot je Italija. Takoj za njo je spaka Španija. Turčija je zdravejša. Celo kruljava Gi&ja, ki se drgne po zadnjici okrog, ima močnejša čreva kot uljesni Rim.
Kadar tatinski cigan umira, si domišlja, da je kralj in milijonar. Tako tudi Rim. Bodoči zgodovinar, ki bo pošten in prost predsodkov, dene zgodovino Rima v poglavje "Hajduika doba." Rim, ki se je šopiril z ukradeno grško kulturo in ki se je pozneje prelevil v center krščanstva, takisto ukradenega in z vseh vetrvo skupaj zmašene-ga, perverznega naziranja, je bil tatinski in roparski od vsega
svojega začetka — in ¿e danta
pravičenosti sploh nima zHvoj kratek obstoj. Toda stara nm. ska slava ne napolni niti enej» italijanskega želodca; lašMi morajo plačevati Amerikaneem pšenico in. jeklo in Angležem premog v zlatu. Faài«tov8ki pesem o gloriji in imperiju je morda zelo melodična, toda sta. re kosti v rimskih mavzolejih ostanejo vsak dan stare j àe ko.
Sti ...	r
Zakaj faiisti v svojem deli., riju ne terjajo vsega krščanske, ga sveta za svoj imperij in pre. rojeno glorijo Rima? Saj je bil Bjim rodišče in žarišče kr&an-skega nadrežima. Papež je u-kazoval vladarjem vseh krščanskih dežel. Kjer je bil križ, tam je bil Rim. Ali ne bo nič? Najbrž ne. Rim ne bo nikdar več to, kar je bil. Dočim je fašistična komična opereta krik idijota, je tudi "duhovna nadvlada" rimskega svetega očeta vedno večja farsa. Se dve generaciji, pa bo ravno tako ko-miČna kot je danes fašizem. I
Bodoči zgodovinar pribije tri štadije Rima:
1.	Paganski Rim, ki je kradel, ropal in moril v imenu su. ženjske civilizacije.
2.	Krščan&ki Rim, ki je kra-del, rofcal, moril in ustavil vsak napredek za tisoč let v imenu perverzne vere. t 3. Novi Rim, ki se je skušal modernizirati, a teža preteklih zločinov ga je potegnila v fašizem in ta ga je ubil.
Nato naredi zgodovinar opaž* ko: Vsi trije Rimi so ohranjeni kot svetovni muzej, v kate-rem danes študiramo slike ne-čuvene propalosti nekdanjega "najboljšega" človeštva.
^^^^^ifoi (it •
Moje letovanje po jugu
i	8. S t
Iz Kaira do Memfisa je komaj par . sto milj, ali popotnik vidi toliko zanimivih in lepih reči, da jih ne sme in ne more pozabiti. Tu je opaziti prve spremembe med severnim in južnim. Na severu so svinje večinoma bele kole, tu doli se pa stopnje-ma sprepiinja njih barva in rumene v čokoladno, kostanjevo in končno ssjasto črno. Največje črne svinje sva s prijateljem Tonetom Kljunom videla poleg postaje Uniontown. Par jih je krulilo na postaji, čreda pa ae je valjala v prijetnem blatu v staji poleg postaje in v bližnjem svinjaku. Za popotnike ae svinje niso zmenile.
Te tenesiške tvinj* niso ie popolnoma juinjaike, ali njih barva je ie bolj konstanjevo rjava kot čokoladna, kar pome-ni, da je v njih ie precej Južne krvi. Po glasu pa so tenesiike Mnogi vprašujejo, čemu imajo svinje ravno take kakor wiskon-
sinike ali minesotske. One namreč krulijo.
Ne samo po svinjah, postaja Uniontown je znamenita tudi po originalni reklami, katero je postavilo na veliko tablo to napredno tenesitko meetece. Sam
Sears in Roebuck bi bila vesela barv — črnega, belega in rdečt-
, ki je bilo še toliko živahnejše, ko je prijatelja Kljuna gledala teneattka lepotica Sobici (ki pa moram reči. ds " bile šobe) je napihnila v iivo-rdeče, oči je sunkoma zsvil» » s silo, da Je bil moj dobri prijatelj zadet naravnost v srce * sreči se kaj hujiegs ni mofl> zgoditi, ker Je vlak odpeli*» | dalje.
Pred Memfisom sem že vk»A da je povodenj storila msT^ksI dobrega. Odnesla je precej re nesnage, in podrla veliko gs*-10i barak in podganskih gn**
tako spretnega <ogiaieva|nega
duha. Velika tabla v pisanih ameriških barvah se speaja nad svinjsko stajo in čes sjo je bleščeč napis:
UNIOMTOWN a straight forward looking town with 1600 Christian souls WATCH US GROW.
"Preimentano." je veeelo vzkliknil moj dobri prijatelj Tone Kljun, "to pa ni od muh." "Ampak, kje je napredno mesto. ki naprej gleda In ima 1600 duš Poleg svinjaka in (po)sta-
je nisva videla se
libe. Same svinje ao krulile pod slikovito reklamo in U so bile tako rejene la pitane, da bi jih efcpi človek res s ■ kako rastejo. Ali ne samo i
tudi sa kopitar-
jih, hlevih in celo ljudeh. Nobe-nega konja nisem videl več z Vlaka, temveč samo dolgoušes-ne posrednike med kljusetom in magarcem, namreč hudomušne mule. Teh je bilo pa povsod do-volj in kamor sem pogledal skozi okno letečega vlaka, sem videl zaspano mulo, ki vleče še bolj saspanega zamorca v bombažne nasade.
Vozili smo se v vedno bolj slikovite kraje s še bolj slikovitimi ljudmi.' Lahko rečem, d* nisem videl ničmanj nagih za-morčkov, kakor bi jih bil moj prijatelj Trpin, če bi bil izlete! na "Fiji Islands". Kskor svinje so tudi zamorci po teh krajih ie čokoladni, a se od ponosnih kls-novcev ne razlikujejo veliko, ker ae tudi ti eolnčijo in se umivajo z blatom. Najbolj pestro sliko pa nudi zijemna zamorka, ki m tupatam pokaže n« P°sUju Moj dobri prijatelj Kljun, ki se je bil oblekel vsega v belo, se Je kskor slsma vnel za tako pisano izjemo. Prižgala se Je bila na postsjo bs* ko se Je ustavil nsi vlsk. Bila je vsa v belem in ker se Kljun nima za kontraste, se ni mogel načuditi čudovitemu^ rjovenja
storila sa prebivalce
ne ko- Naiveč koristnega J*povode^)
tik V* kjer naprsvi M»"* ovinek. No. saj " drugače ie ne bili SP*"" poslopij in M bill tm*** 1 gnili v
ma
f ETBTBK, 28. JULIJA.
■■ÖB^BBX
Vesti iz Jugoslavije
Krstna slsvoost najmanjšega mesta v Sloveniji. Dne 23. in 24.
julij» «o proslavili proglasitev trga Ljutomer za mesto na slovesen način.
Najdena utopljenka. Blizu Dobove so na41i te dni ob Savi naplavljeno žensko truplo, katero so agnoscirall kot Marijo Jazbec, ženo posestnika-iz Za-kota pri Brežicah. Pokojnica je bUa pred dnevi izginila od doma in je'najbrže v hipni zmedenosti šla prostovoljno v smrt.
Krvav pretep v Trbovljah. Med hlapcem pri posestniku Goropevšku in med čevljarskimi pomočniki v Trbovljah je bilo že delj časa ljapeto razmer^. Derglin je namreč rad razkazoval svojo moč in se znašal nad pomočniki. Tako se je zgodilo, da so se trije izmed njih dogovorili za skupno maščevanje, ki so ga tudi temeljito izvedli. Počakali so Derglina, ko ae je ponoči vračal domov in ga napadli. Zadali so mu težke rane na glavi in po ostalem telesu, večinoma s palicami, oklali pa so ga tudi z nožem, froti napadalcem je uvedena preiskava.
Tri železniške nesreče. Z Jesenic poročajo: Dne 9. julija zvečer je nesla Frančiška Jegli-čeva večerjo svojemu možu v železniško kurilnico. Spremljal jo je 61etni sinček Ivan. Ko sta ravno hotela prekoračiti železniški tir, jima za hrbtom prisopiha vlak. Mati je v kritičnem trenutku takoj uvidela, da sta oba v smrtni opasnosti in je predvsem hotela rešiti sinčka s tem, da ga je z vso močjo sunila s tira. Fant je odletel s proge in se sicer malo potolkel, vendar pa se je ohranil pri življenju. Mati sama se je hitro umaknila proti drugemu tiru, po katerem pa je ravno isti trenutek pridrvela neka lokomotiva. Jegli-čeva se je skušala umakniti, vendar jo je lokomotiva podrla. Nesrečnica je dobila pri padcu
in glavi. Prvo pomoč ji je nudil dr. Fran Kogoj, a drugi dan so nesrečno ženo s prvim vlakom odpeljali v ljubljansko javno bolnico, kjer je njeno stanje še vedno kritično.
Druga železniška nesreča, ki pa je zahtevala samo smrtno žrtev, se je zgodila na Bledu. Dne 10. julija je romalo več romarjev iz Zagorja ob Savi na Brezje. Med njimi je bila tudi 621etna vdova Marija Klemba-sova, p. d. Obrovka. Komarji so se z Brezja podali na Bled. Na povratku domov pa je Obrovka na blejski postaji stopila v tržaški brzovlak. Pomoto je opazila, ko se je vlak že premikal. Vsa presenečena se je pognala iz vagona. Njen padec je bil tako nesrečen, da je obležala na licu mesta v nezavesti. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico, kjer pa je tekom noči podlegla poškodbam.
Nadalje je tragična smrt dohitela istega dne na progi med Hrastnikom in Zidanim mostom progovnega obhodnika Frana Vrhovca, ki je okrog polnoči pregledoval železniško progo. Hotel se je izogniti tovornemu vlaku št. 601, a v istem hipu je po drugem tiru prihrumel drugi vlak. Lokomotiva je s silovitim sunkom vrgla Vrhovca ob skalo, da se mu je razbila lobanja. Smrt nesrečne žrtve svojega težga poklica je bila hipna.
Tri leta ječe za razžaljenje države in kralja. Pri sodnem stolu v Požegi je bil trgovec Janko Dubko iz Nove Kapele obsojen na tri leta ječe, ker je dne 11. septembra 1923 na železniški postaji psoval državo in kralja.
Zagoneten samomor mladenke. V Slovenski Bistrici se je ustrelila 221etna Ana Korošec, rodom iz Št. Rup^rta, pri belem dnevu pred hišo, v kateri je stanovala. Z revolverjem si je pognala kroglo v srce in je zdravnik ugotovil takojšnjo smrt. Kaj je mladenko gnalo v smrt, ni fcnano,- Domnevajo, da je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni.
Nesrečen zidar. V tovarni
JAVNA GOVORNICA
Glasovi članov S. N. P. J. In čitateljev "Piosvete".
strahovite poškodbe po obrazu Jadran je pkdel zidarju Marti-
nu Princlu težak kamen na nogo in mu jo dvakrat zlomil nad in pod kolenom. Dobil je tudi težke poškodbe na glavi in rokah. Nesrečnega zidarja so prepeljali v mariborsko bolnico.
Knjiga
o delavski statistiki izide
Izdal jo bo statistični biroj delavskega departmenta.
VVashington, D. C. — Naznanja se, da biroj za delavsko šta-tistiko izda knjigo, ki bo vsebovala Statistične podatke, ka-keršne objavlja štatistični biroj. Statistika ae bo nanašala na zelo važen materijal glede delavskih razmer. Tu bo materijal o rokodelskih vajencih, razsodiščih, pogajalnih odborih, o izkoriščanju otrok, življsnsklh stroških, mezdi, delavskem odškodninskem zakonu in drugem, kar zanima vsakega delavca, ki se briga in bojuje za osvoboditev svojega razreda iz mezdne suž-nosti. V knjigi bodo podatki o imig/aciji, stanovanjskih razmerah, stavkah, izp^rih, o za-!K»sljenju in brezposelnosti, o ženskem delu v industriji itd.
Biroj priznava, da ni vodil štatiatike o mnogih rečeh, ki ao zanimive za delavce, ker ni bilo denarja. Poročila o mezdi v velikih industrijah so pomanjkljiva in poročila o brezposelnosti "> le po oceni.
DELAVCI SO SE PRETEPALI MED SABO ZARADI CESARJEVE BRADE. • ———»
Kapitalistom so taki pretepi voda na njih mlin.
"HUDIČ" »E NI OBNESEL KOT BANDIT.
I'opihal jo Js In postil denar.
Chicago, III — Pred blagaj risarko Walgreenove lekarne je «topil slabo oblečen mlad človek in je pomolil listsk: "Izročit* mi hitro Val denar, če ne, vam iz-pihnem možgane, nakar napravim samomor. Hudič."
Gdčna Jane Sable je hitro
'pustila register in ga izročila tifluib^ncu I Lawrence Langfor-du. Ko se Js obrnila proti du-'im, io js "hudič" hitro popihal »kozi vrata n
Whiting, Ind.—V tukajšnjem predmestju Chicaga, kjer delav ci garajo v jeklarskih in drugih peklih, so se delavci stepli zaradi cesarjeve brade. Pretep je trajal kar dva dni. En delavec ima počeno lobanjo, trije so težko ranjeni, večje število je pa zadobilo lahke poškodbe.
Tepež je nastal med poljskimi in takozvanimi "ameriškimi" delavci. Kaj je bil vzrok? Pravega vzroka za tepež ni bilo no benega. Ampak pograbili so se med sabo, ker je današnja kapitalistična vzgoja taka, da se delavci pokregajo med sabo, kateri so boljši: tujezemski ali ameriški. Bitka prične najprvo z be sedam i, nato se pa nadaljuje dejansko.
Tu se je pograbilo tri sto delavcev, katerih misli se gibljejo le vedno v ozkem krogu, ki ga jim je določila kapitalistična in buržoazna vzgoja. Ko je policija napravila mir s krepeljci in samokresi, se je dognalo, da i ma Everett Wilson, star 23 let počeno lobanjo; Anthony M iah star 33 let, Albert Dudezlk, star 19 let, in Thomas Bonoszik. star 17 let, so pa težko ranjeni.
Dempaey
trk
zmečkal ¿reva meču.
Boston, Mass. — Jack Sharkey, bokser. ki je bil zadnji^ teden premagan v borlii z Dempeeyjem v New lforku, ie* idaj v bolnišnici v Bostonu Njegov zdravnik, dr. Martin H Spellman. pravi, ds ima Bhar-key notranje krvavljenje vsU*1 udarca, ki mu g« i* Dempaey v tančlno. Sunil ga j v čreva. česar bi ne boksarskih pravilih.
smel po
Nasvet izkušenega farmarja
. delavcem. Le Clair, Saak., Canada. —
Prosim malo prostora v Prosve-ti, ki je eden najboljših listov v Ameriki za delavce in farmarje. I*ahko rečem, da bodo vai slovenski listi pokopani, ali list S. N. P. J. bo uspeval viška in ko bode na vrhu, takrat bo marsikdo rekel» zakaj ae nismo že poprej prebudili. Omeniti hočem o delavskih razmerah. Enajst let sem delal za Steel Corporation v Minnesoti in bil zadnja leta tudi za bossa. Ko sem bil za bossa, so se mi odprle oči, da sem videl, kaj delajo z delavci in sem zapustil in šel na farmo. Dragi rojaki, jaz hočem vam popisati malo resnice, kako kapitalisti delajo z delavci. Boss je poklican pred superln-tendenta: "Koliko mož imaš pod sabo? Toliko! Vidiš, ako moreš ena dva ali tri odpustiti, in s drugimi ra*tip.j»;toliko narediti, doš dobil darikiiin kompanija bo dosti prihranila. Bomo jih nekaj odpustili, druge pa bolj na-ganjali; kateri imajo pa kon-trakt, tistim pa vtrgali .par centov od tone. To pomeni tisočake za kompanijo. Kakor sem sam sprevidel, delavci si sami tudi dodti škodujejo. Imajo toliko od tone in tako trdo delajo, da malo več zaslužijo, ali ne glede, da škodujejo zdravja. Ce kompanija vidi, da preveč zaslužijo, jim pa utrga plačo. Nas bosse so učili, kateri delavci so najboljši za kapitaliste. Delavec, ki hrani denar, je slab. On si bo prihranil denar in šel na štrajk n mu nič ne moreš; tak je slab za nas. Delavca, ki mu iumi po glavi od organizacije, je tudi nevaren za nas, ampak delavec ki vse zapije in nič nima, ga ahko "rihtamo" kakor hočemo, ker je revež in nič nima, ako ide na štrajk, ga bomo hitro sestra dali."
|VNe ' boste mi verjeli, allje resnica* ko aem prišel v Mlnne-soto 1. 1900, so potrebovali stare može, da so toliko naredili kakor dva moža leta 1911. To je velika razlika. In kdo je kriv? Največ delavec sam. Ko sem prišel, so po jamah največ govorili angleško, a ko sem šel od tam, si bolj malo slišal angleško Kakor vidim po časopisih, ao jo rudnikih železa delavci malo organizirani. To je žalostno oglejmo Eveleth! 8tara aloven ska naselbina je to, ali imajo Slovenci svoj dom ? To ne znam. Ampak poglejmo cerkev farovž, gospodovo . hišo pa Imamo kaj pogledati. Nekoč sem še kolektat za to cerkev in paradiž, pa ne zato, ker sem bi pobožen in ker sem spadal i pogrebnikovo jednoto, ampak ker sem hotel videti, paradiž znotraj. Ko ae mi je to izpolnilo sem precej pristopil k S. N. P. J Takrat so nas imeli za rdeče socijaliste in »gorfpod mi je rekel, zdaj si frf*<Jal pa vragu roke in te ne bo več izpustil Preveč prostora bl vzelo, da bl vse napisal, kako smo ae imeli, zatorej samo malo opišem. Na-kolektal sem $140.50 in dal gospodu, potem smo pili vino in kadili cigare. Imel sem priložnost pogledati malo po faroviu, o jo j, kakšno pohištvo, o joj, pa vse za "bečlarja", OjoJ, kuharice, vse v svili, so nam nosile vino na mizo. Ne znam. ali je bilo žegnano ali ne, meni sa je začek) v glavi vrteti in začel «em misliti. To ni pohištvo ko sem ga videl po hišah delavcev. Lahko rečem, da pohištvo dsse-tih delsvskih družin skupsj ni toliko stalo kakor je farovško. Seveda je malo Slovencev, ki so videli U paradi* podpiran od delavca trpina. Takrat ao Imeli duhovniki kuharice, ali zdaj sli-šim imajo zamorce po kuhinjah. Delavci po železnih rudnikih bl ae morali organizirati vsi do enega in Imeli ni boljšo bodočnost.
Omeniti hočem, kako delali ob volitvah, da Je bif izvoljen rapublikanskl kandidst Bil *rm pokllcsn v pisarno in so mi rekli: Tu Je ček in po me-
" " to
jim reci, naj volijo našega kandidata. Ko ti to*poide, dobiš šs, ker denarja Imamo dosti, samo da bo naš itvolj?n, ki bo držal t nami, ne t delavci. Mi hočemo, da ga delavci nam itvolijo in po volitvah jih bomo malo bolj priganjali, da bomo tisti denar nazaj dobili, kar amo ga iiotrošill. Videl sem tudi gospode duhovne, ki so hodili po ček?. Ako bi khotel vse popisati, kako delajo, da drže rudarje neorganizirane, bi vaslo preveč prostora v listu.
Bil asm msd rudarji, ko so štrajkali ln videl, kako so Slovence ps nedolžnem tepli in jih prli. Znano mi je, kako so štrajk slomlll. ' Dosti dni sem presedel vmed deputiji, ki jih je silo cel vlak in tudi gospod v cerkvi so nagovarjali delavce, naj gredo delat, ne oziraje se, kakšno plačo dol>e. Lahko rt* čem, da Slovenci so za organizacijo vnst narod, samo mulo preradi poslušajo take rojake med seboj; ki so njim v škodo in asbi v korist. Zatorej delavci, organizirajte ae in volite delavske kandidate vselej, kadar gresta ns volišče.
Uredništvo prosim, da sporoči, kadar bo pogrebnik* iz Clevelanda začel organizirati rudarje po Minnesoti, da se jim bo boljše godilo. Kakor čitam v listih, se on hudo zanima za te rudarje v Minnesoti.
Ker dobim dosti pisem od rojakov, ki me yprašajo, kako kaj na farmah, hočem omeniti, da se Slovenci premalo zanimajo za kmetijstvo v Ameriki. VI deli boste, da ne bo dolgo, ko bo to škodovalo našemu narodu. Ako bl bila polovica Slovencev na kmetijah, bi danes Slovenci premogli na milijone več premoženja in tudi več prednosti bi imeli, kakor jo imamo zdaj. Prehodil sem dosti Amerike in Kanade, « videl malo slovenskih farmarsklh nkselbin. Morebiti bo kdo rekel, zakaj je kmetijstvo boljše kakor dalo po ja mah. Rad bi zbral sto rudarjev in sto farmarjev in bi Jih dal skupaj, pfi bl vam hitro pokazalo, da eni delajo na zravem zraku, a, drugi ne. Seveda, tudi farmarji smo delavci in se or ganiziramo precej hitro, posebno tu v Kanadi. Tu imumo farmarsko unijo ln vzajemno žitnico in držimo skupaj tako, da naa ns morejo razdružiti. Poprej, ko nismo bili organizirani amo dobili za pšenico po 60-^-70 centa, ali kar imamo organizacijo, ne dobimo manj kot $1.00 Kadar bodo industrijski delavc in farmarji skupaj v eni organi zacljl, takrat se bo začela boljša doba za delavca.
Voč rojakov ml piše, zaka se vsč ne oglasim v Prosvetl Ker sem zadnjič obljubil, da se oglasim vsakih šest let, bi mora čakati šs dv<? Isti, pa je predolgo. Zadnjič sem dal v dopis da bi se Slovenci selili na farme. Tukaj Je bilo doatl zemlje "homestsadov" ln Jaz sem že lel, da bl ta zemlja prišla v slovenske roke, ker Je bila zastonj To bl pomenilo na stotine in ti eoče dolarjev vrednosti, ki b prišli v slovenske roke, ali ža pobrali so Jo drugorodci, Ne verjetno ali resnično Je, da Je nsjvoč teh ljudi, ki ao IzAolan' inženirji, doktorji, učitelji In tako dalje ali ne «nga rudarja nI. Kakor vidim, se delavec v Jami najbolj boji svežega zraka
Na vprašanje, kako se tu na farmah dela: Tu se dela vse stroji. Najteže delo a konji Zemlje ni tu nič vsč zastonj, al dosti Jo Je na prodaj. Uta grade tu železnico ravno čez sredo slovenske naselbine, I*toa Je prišlo precej Slovencev Iz starega krsja sem v Kanado. Želim, da bl vsi začeli kmetijstvo, preden gredo pod zemljo v rudnik*.
Preden zaključim dopis, prosim uredništvo, da ml siioroči, sli Js kakšna prudstavs ali petje v slovanskem Jeziku v Chlca-gu na radijo, ker sem slišal že v vseh Jezikih, »amo v slovenčl-ni ne. Pozdravim vse Slovence in Siovsfike Airom Amerike in Kanade. Frank Novlan
Praška dalavska olim-- Pijida
Udeležile ao ae Je delavske delegacije it raaaih dežel. — Otimpijado je gledalo okoli 150,000 gledalcev. — Prirejena je bila velika alegorična alika "Z delom v svobodo".
RAZNE VESTI
Tudi policijske zvijače ga nlao privedle do priznanja uboja.
Praga. Ceehoalovaklja^-Eden najbolj zanimiv in učinkovitih deiavsklh demonstracij je bila druga olimpijada čehoslovašklh delavcev, katere ao se udelažlH delavski telovadci in ¿iiortniki z raznih krajev in katero je pri-šib gledati 150,000 ljudi. Na te-ovadnem in športnem polju je pa nastopilo po deset tisoč de-avsklh telovadcev in športnikov.
Čehoslovašklh delavskih telovadcev je bilo 85,000, Delegacije telovadnih in športnih de-avskih društev so prišle Iz Avstrije, Nemčije, Poljake, Lit ve, Ograke, Belgije, Francije, Švice, Anglije in drugih .dežel. Ii Amerike je prišlo na olimpl-jado 400 češkoamriških delavskih telovadce^. Z britsko delegacijo je dosfcfet tudi predsednik britske delavske stranke.
Ollmpljado so prišli gledat Masaryk, predsednik Cshoslo-vaške republike, drugI ' višji funkcijonarjl in diplomštlčnl zbor.
Na gledalce je olimpijada napravila velik učinek laradl Iz bornoga vodstva. Delavci ao zgradili poaeben stadij. Veliko taborišče je bilo postavljeno ta delavske izvidnike (skavte). Obenem se je vršil mednarodni svetovni kongres delavskih skavtov.
Pri olimpijskih igrah, tekmah in telovadbah so delovali moški, ženske ln otroci. Toda gledalci in telovadci so |>olagall vsč Jo važnost ritmičnemu Izvajanju vaj v tisočih ln tisočih.
Cehoslovaška socialistična stranka je ob času olimpljade podala alegorično sliko "Z delom v svobodo". Velik globus, ki je predstavljal s\4et, ao vloljl stokajoči delavci, ki so jih ču vali z bajoneti. Parasltje gospo darskegft sistema vojaki, duhov nI, izkoriščevalci, dlplomatje kronani vladarji so pa živeli razkošju ln udobnosti. Vojna in smrt sta zredčevala delavske vrste, kortčno pa zmagajo d* lavci. Svet, Je končno v rokah delavcev ,resnica in delo trlum flrata. Pri predstavitvi Je ko nalo dve sto kovačev, glas odmeval od naklov ln plamen se Je visoko vzpenjal ob solnčnem zatonu, kar Je napravilo velik vtis na gledalce.
Prva delavska in športi m de iavska društva so bila na fe škem organizirana leta 1H94 Takrat so razredno zavedni de lavci presekali vse vazi a Sokolom, ki odgovarja glede telovad b« ln športa ameriški inštituclj Y. M. C. A. (Društvo krščanskih mladenlčev)._
Hrlaski kralj poslal rad sv. Kave pstru Katfimlrju.
Chicago. — dkilkl listi poro čajo: Jugoslovanski kralj Ale-ksaruler je podelil rad sv. Save rev. Kazlmlrju Zakrajšeku, M F. O. in župniku cerkve sv. St fana, kot Je bilo včeraj jsiroča no. S tem odlikovanjem Je kral priznal Zakrajšeku njegova za služna dela v teku njegovega mašništvs. Odlikovanje je izročil jugoslovanski konzul IvankoviČ na banketu zadnjo soboto, ko Je župnik obhaja srebrni Jubilej svojega duhovni kovanja.
(K tej vesti dodamo Ie to L Noben kralj šs ni odlikoval kogs, ki ima kak« zasluge v boju za pravic« delavatva. Kralji že vodo, kdo služi njihovim interesom. Ker Je pater Kazimir avoječaano tudi hvalfl Italijan-ske fašiste, M bilo pravilno, da mu tudi italijanski kralj pošlje kak red z lepo donačim naslovom!)
j«
«OGAT
"BUTIJMiAR" UBOJ«
TAJI
DVE HANDITK1 MED BANC-«NIMI IIANDITI.
V
Najnovejši pojav med Končnimi banditl.
Chicago. III. — Policija Je skoti 24 ur izpraševala Henry Gardina zaradi uMa Michael Stopeca, alias Harvey Foztonu. da se Gardino zavede v protislovja in prizna uboj. Toda zaman so bile zvijače najtiolj navihanih detektivov. Gardino nI priznal uboja, ampak je vtcajal, da je nedolžen.
Njegov odvotnik je obvestil policijo, da bo zahteval pred ao-diščem, da policija takoj izpusti Gardino It zapora. Policija ga dotdaj Še nI obtotila ničesar, a tjavlja, da ga obtoži ln ga tako >bdržl v zaporu.
Po ltjavl .policajskega lajt-nanta John Nortona je Gardino priznal, da Je bil tapleten v butlegarske" kupčije z pokojnim Stopecom. Prodal mu jo voi piva nekaj dni pred ubojem.
Policija gu obtožuje, da je ponudil policaju, ki ga jo aretiral deset tisoč dolarjev, ako ga lt-pusti. Policija jo prejela o njem Informacij« od nekoga "Billy" Murphy ja, katerega okrvaljono sliko so našli lil I to Stopecovega srca, Murphy ja ao našli v druž bi njegove sestro mrs. Young.
Mrs. Murphy je ItpoVedala, da je njen soprog že slutil v Joiletu in da je Gardino njo vpo-slil v hiši na Goethovl ulici. Ona so je zaljubila v Stopeca in se Je odločila, da ostane v hiši, ko Jo je on kupil, Policija se nI trudila, da Itpoverf Murphyjeve ovrže z Itpovedjo "Babe" Gra-dyja, katerega io zopet našli v Stopecovl hiši v Llllian Walls-nove, ki Je trdila, da jo pričakovala. da v • nekaj dnoh poroči Stopeca, daslravno Jo bil Stopsc oženjen.
Policija sodi taradi tega, da so bile pri umoru Htoiisca na-vtoče najmanj štiri osebe.
To je ena izmsd stoterih vsakdanjih sličic kapitalistična člo< veške družbe.
PRETEPEL JE SVOJO MATER.
WinchUter, Va. — Med tem
ko duhovni pridigajo pokoro in pri tam sami udobno žive, ss v zločinskem svetu pojavljajo vidno nove prikazni, ki potrjujejo, da se ne bo število zločinov znižalo, dokler imamo kapitall-stfčlli gospodarski sistem, ker ljudje niso drugega kot produkt razmer, ki jih ustvarja kapitalistični gospodarski sistem.
Brzojavka it Mount Jackaona poroča, da sta se dve banditkl nepričakovano v družbi bandita pojavili na prvi narodni banki s samokresi v rokah in zahtevali denar. Ko je trojica pobrala dva tisoč dolarjev, se je odpe-Jala v avtu, ki je bančnim uradnikom hitro itglnll Izpred oči.
BOLEZEN IN PREMOG PRIJATELJA ODERUHOV.
Ta dva volkova gonita dela ves v naročje oderuhom. .
Waahlngton, D. C. — Bolezen In premog poytročita največkrat, da delavci taldejo v kremplje bretvestnih oderuhov. • Delavski department je priobčil vtroke, ki povtročijo, da si delavci Itpoaodijo denar pri ljudeh, ki ga posojujejo na oderuške obresti. In na Vrhu sta boleten in premog.
Kadar prido tirna, se naha-ajo delavsko družin« v takem položaju, da no morejo kupiti večje množine premoga. Takrat Itiioaodijo denar ta nakup premoga, ltmed pet delavaklh družin si vsaka peta družina lt-posodl denar ta nabavo premoga. Ta fakt je dognala preiskava. '	u
Za to bo nadel Allrl l-ta.
Whlts 1'lsln«, N. V. — Paul
Matoyoke j« pretepel svojo ma ter In jo prisilil, da jo prebivala v kokošnejm hlevu. Za to Js prejel štiri leta v King Singu.
Pred sodnikom ae Jo Itgovar jal, da je tepel mater, ker Jo bil pijan. Sodnik Ja sicer vtel nje govo upravičenje na znsnje, a je pristavil, da nič na avetu ns daje človeku pravic«, da postopa z drugimi ljudmi tako sirovo
IIOIIO PORAVNAL RAČUN PO MNOGIH LITIH,
Za dvs vložki Js plsčsl dvs do-larja.
e-
Nov
v Nikarat% i.
MarslifisM. Or«. — Mrs. Ha rah Itaughton Je prejela pismo, v katerem sta bila dva dolarja s |H>Jasnl|yrn. Pojasnilo j« pov«da-lo, da JI dva dolarja pošilja popotnik, ki J« šel pr«d 24 l«ti p«š in lačen mimo njenega doma, a ona mu Ja dala dv« vložki, da al J« potolažil glad.
MujsMilInl prepovedal nadaljne tovarn« v velikih mealili.
Rim, 2<i. Jul. — Muaaollnljavs vlada J« odredila, da s« n« sme zgraditi več nobena nova tovarna v velikih industrijskih mestih Italije. Nove tovarn« s« morajo odslej graditi v manjših mustih, kjer Jih še nI. Fašistov-ski program je, da se industrij« decentrslitirajo ln "pod«ž«lijo'\ to j« razpršijo po vs«J d«l*li. Ns ts način namarava Mussollni razpršiti delavca in ubiti mucIs-listlčni duh, ki J« močan po vseh središčih industrij.
Vporna psdiožslra mora vrnil d«asr.
Wa»hlngto*. I). C. — Vpoml člani podružnk« štev. 2807 on
¿ali v listu.)
AfKirijU u
Ameriški pomorščaki in st« 4kjh (||||u4l>rnf<#v ^^ vrnlt
tisoč ddlariev In kajig«. kater«
,„ Fernando. Vsč\aUA*v M">	¡¡M-novlJo vporno
'bik. ubitih in rsnjsnlh in ed*n organl/sdjo. Tako ss glasi od-Američan J« bil ranjen.	,1«* sodišča.
(Opomba uredništva. — Ako
bo kak «lov«n«kl program na,Aj pod vodatvom gen. ----------.
radiu, bomo pravočasno poro »#• »pH spopadli trfVraJ |»rl|ll,,oc a"mT/ v
San
FRANCOSKO AMERIŠKI KA-TOLIKI NE MARAJO PLAČATI AkOFU DAVKA.
Vprlo a« js dva In dvajsst župnij. — Na ahodu js bilo ns» vsočih štiri tisoč fsrsnov.
Woonsockst, R. I. — Farsni
iz dva ln dvajset katoliških far so obdržuvali shod, na katsrsm so sklenili, da pridrže prispevke svojih cerkva, da tako prisilijo škofa, da ne bo gradil katoliška srednje šole.
Fsranl so poamsrlčanjsni Francozi, ki si ne dajo nakladati nepotrebnih cerkvenih davkov.	.
ZRAČNA LADJA NA HVOJI PKKIZKUftKVALNI VOŽNJI.
Daljavs pr«lzknAnj« snaša 2,H00
milj.
I<angl«y Kl«ld. Va. — A mudim tračna ladja "RS-l" a« Js u-stavlls tukaj na svoji prvi postaji pr«lskuš«valne vožnj«, katere daljava tnaša 2,800 milj. Priletela J« sem s Acottovega l>o|ja v Illlnolsu. Moštvo Štsjs petnsjst mož vštevši poveljnika ladje. Imdja odplove v Wash-nigton, New York, Boston, Buf« falo In Detroit.
Prvi koraki ta vsrnejše polete.
Chlesgo. t Avljstlčnl tve-dencl in jsvne oblasti so alarmirane vslod množsčih ss nesrsč v zraku. Najnovsjšs nesreča zadnjo nedeljo, ko ao tri osebe —> dvs pasažirja ln pilot — Izgubile življenj« v gorečem letalu, ki Js padlo v Mor ton Grovu, J« izzvala tri strog« preiskave. Prišlo Je na dan. da so v rabi stara letala, ki bi morala ž« davno Iti msd staro šaro. Vsa taka ns-varns Mala morajo biti pNpo-vodana.
Hodnik
a« js maščeval
Chicago. — Munkiplni sodnik Matthew D. Hartigan šs nI potsbil, ko mu j« nekdo ukradsl blcik«IJ pred 25 Isti. Tskrat ga Js stalo $55, da Ja dobil ukradeno kolo. T« dni js nik imel pred se Frsnks Fish«rjs, ki js š«n. da krads kolsss. "i» dni tapork. dolar ta vsak.dan, kolikor js men« stalo, ds, bil nazaj ukrad«* sodil maščsvslnl

Četrtek, 28. julija.
SKOZI ŽIVLJENJE
Ali ate že naročili Proaveto ali Mladinski list evojemu prijatelju aH sorodniku ▼ domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga sa mal denar lahko pošljeta svojcem ▼ domovino.
Agitirajte zs "PtmmIo"!
DON CORREA
Ima v zalogi sledeče knjiga:
AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegs 682 strani, trdo vezana, vredna avoje cene, stane..$5.00 Slovensko-Angleška Slovaka—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom raznih
koristnih informacij, stane samo.............................$2.00
Zakon BiogeneziJe—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga lz katere zamorete črpati mnogo naukov
za telesno in duševno dobro	.......$1.50
Pater Malaveatura—V Kabareta—zanimiva povest is življenja ameriških frančiškanov, in doftivljaji rojaka, izvrstno spopolnjena a slikami...............................«...$1.60
Zajedale!—resnična povest in prava ilustracija doelej skri-v tega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki..$1.75 Jimmie Higgina—krasna povest, ki jo je episal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa ^Ivan
Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J., 262 strani mehko vezana, stane samo....
M...........M..M...........M....M.M.......M" 50c
"Hrbtenica"—drama v trdi dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane iitho.....m.m...wW.«w........25c
"Informator"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. n. t v J«—zelo priporočljiva za člane—stane samo..20c
Pišite pcaje aa:
KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J.
2657 So. Lavrndale Ave-, Chicago, UL
(Daljs.)
Vest, da se je Don Correa sopet pojavil, se je raznesla po vsej deželi; toda kakor ljudje nieo ničesar vedeli o njegovi poroki, ravno tako malo je slutUa gospa Fenlza, da gre beseda o njenem motu, če je mogoče celo na njeno o-samljeno skalno gnezdo; prišla je vest o sijaju novega admirala.
Nekako uro po solnčnem zatonu, v brez-mesečni noči, so se pripeljale admiralove tri velike ^adje in se ustavile v primerni razdalji od gradu, čegar lego je admiral sposnal ne samo po temnih obrleih gorovja, ampak tudi po šarko razsvetljenih oknih v dvorani glavnega stolpa. Da bi bilo presenečenje tem popolnejše, je del na krovih goreti samo najpotrsbnsjšlm svetilksm, one, ki so bile obrnjene proti kopnemu, pe zakriti. Tsm bolj svetlo in sijajno pa se je bleščala notranjščina admiralove ladje, posebno pa velika soba, ki je bila podobna knežji dvorani. Velika miza je bila pokrita s svilenim Škristom ln preko njega še z damaskom. Videlo se je, da Je miza preobložena s težkim srebrnim posod jem, mogočnimi svečniki ln pozlačenimi posodami, polnimi dišečih cvetk lz vseh krsjev sveta, pripravljena za to, da pomaga komu izkazati največjo čast. Pred vsakim krožnikom je stol z visokim naslanjalom, ns katerem je bil Izrezan plemiški grb, čakal kakega odličnega goeta; ob stenah, ki so bile okrsšene z ns j raznovrstne jšim lepotičjem, se je na tiho razgovarjala Izbrana družba,. med njimi so se kretali lepo oblečeni spretni služabniki, v manjftl sosedni sobici ps sta dve komornici pričakovali svojo gospo. Ne samo častniki z vseh treh bojnih ladij, ampak tudi precejšnje število visokih državnih doatojanstvenikov so tvorili s svojimi ženami in hčerami, ki so šle ž njimi, veliko družbo, ki je željno čakala rešitve te uganke.
Ob pol deseti je stopil Don Correa v čol-nič in se je dsl prepeljati na obalo, potem ko je še določil, da se morajo točno Ob polnoči, ko se bo vračal, razsvetiti vse ladje, švigati rakete in grmeti vsi topovi.
Ogrnil si je rjavi plašč ln se pokril s starim klobukom. Ko je stopil na obalo, je velel veslačem, naj ga mirno čakajo in se je nemu-doms napotil proti gradu po stopnicah, ki jih Je našel tudi v temi. Grajaks vrata so bila zaprta; vendar pa je videl akozi »pranje, da se je za njimi pregibala neka luč In je z ročajem meča dvakrst potrkal. Gorečo svetilko pred seboj mu je odprl nezvesti hlapec ln zijal namotne-mu prišlecu v očal. kakor bl bil zagledal same-g s vraga.
"Idi pred menoj In sveti!" — mu Je rekel I>on Correa, ne da bi dvakrat pogledal. Sedaj je seveda ubogal; toda skočil Je tako jadrno po stopnicah, da mu gospod Corree ni mogel slediti, ampak je tipal v temi za njim. Ko je pri-hitel hlapec na vrh stopnic, je odprl duri in skoro brez sape zaklical v razsvetljeno izbo: "Gospod Je tu!"
"Kdo?" — Je vprašala gospa Feniza, ki Je sedela v svojem naslonjaču pri večerji.
"Gospod, oni, ni nam daje zaušnice in ki je nas druge pognal ali pa nas še bo!"
"Osel!" — je zaklicala lepa gospa in se je evonko laj>mejala, kar Je opazila z* hlapčevim hrbtom admirala, ki Je hlapca porinil v stran.
Admirala Je vsega prevzel strah pred tem. kar je zagledal, če se pri takem možu «ploh more govoriti o strahu in ne mogoče rajši o naj-
Dve dartli
za nove naročnike kdor se potrudi v tedanji kam-
«Sf tute ^ p0Uetn^ &li
aik "Presvete" la pošlje celo viela oprsvništvs, dobi krasao
samonapojno pisalno'pero
Kampanja za aove naročnike na dnevnik "Preaveto" aa aivari 16« februarja 1127 la ae zakljoči 16. tevembra 1127.
Veakd* U ae Beroči aa dnevnik "Proaveto" la Id doašaj Be al Ml aa-ročnlk, bodisi aa pol leta aH za celo leto, ali Če etarft naročnik pošlje dva aH več naročala NOVIH NAROČNIKOV, je deležen nagrade v kajigak ü naloge Književne Matice S. N. P. J.
Pogoj za nagrado je NOV NAROČNIK in vaakdo mora pealatf celot veoto naročnine brez vsakega odbitka poitniae ali ptvvtalje apravaUtva "Prsevele". V tej kampanji bI dovoljena nobeaa provizija. Kdor al vaaass provizijo, ae dobi nagrade.
Za eaa polletno naročnino na dnevnik je poiiljatelj deležen knjig« "Jimmie Higgina." ki je vredna $1.00. Za eno celeletao BanfcfcH Ja pett-ljatelj deležen "Slovenako-angleftke slovnice." vredne $2.00, *l pa «ragft knjig la zalege KaJUevne Matice v vrednosti $2.00.
Za dva eeMetal naročnini doM poiiljatelj knjige "JbaorflU fjliwil." vredne $5.00, ali pa dragih kajtg Iz zaloge KaJHavaa Matlee v nitii
etl $6.00.
Ifratje la aeatra 8. N. P. J„ kakor tadl dragi rajakl In rojakSaK M ■• alata narečen! aa dnevnik "Preaveta," aedaj aa vam aa« Uifcl jiHi, da ri aa aaajhno vaatleo nabavite debsr Bat la poleg lepi doMte |e Mta
knjige ZASTONJ 1
PoftarHeee s naročbo! Pošljite aarečalao le daaeel Naročnina "Pía-
avete" sa cao leto je $6.00, sa pel leta $SUW. (Za Ckleago la Cfeeva js $7JM>, člani plačajo $6-30, sa Evropo pa $9.00.) Claal S. N. P. I. depMaJs $4.80 sa cele leto ali $2.40 sa pol leta, ker člani plačajo pri Mismita $1.20 aa lete sa tednik.
Mlad tanki Lint stane za eao leto $1.20. -
_ Vsa pisma la Henar pošljite aa aaelov: Preaveta, 2667 Sa. Lawadals