LETO XXIII. — Številka 62 Ustanovitelji: obe, konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, šk. Loka ta Trii«. - Izdaja CP Gorenjski tisk •franj. — Glavni urednik Igor Janhar 5» Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 15. 8. 1970 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 194? sol tednik. OJ 1. Januarja 195» kol poltednlk. Od 1. Januarta I9K trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredab in sobotab 20. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju Od 7.—18. avgusta Zanimanje za kmelijske stroje Na upravi Gorenjskega sejma so nam povedali, da je XX. sejem že videlo 96.300 obiskovalcev od tega 24.000 tujih. Promet na sejmu je dosegel 28 milijonov novih dinarjev. Na sejmu se obiskovalci najbolj zanimajo za kmetijsko mehanizacijo, tehnično blago in konfekcijo. Za kupce je najbolj zanimivo blago tujih razstavljavcev, predvsem tistih z lahko kmetijsko mehanizacijo, ki najbolj ustreza zahtevam in pogojem gorenjskega kmeta. Prav tako smo izvedeli, da so ocene sejma ugodne, čeprav primanjkuje usnjene konfekcije, obutve in izdelkov živilske industrije. Enako dober je obisk na modni reviji, ki je vsak dan ob šestih popoldne v avli občinske skupščine. Obenem obveščamo vse obiskovalce sejma, da bo danes zvečer na zabaviščnem prostoru pred osnovno šolo Simona Jenka nastopil narodno zabavni ansambel Štirje kovači, v torek zvečer pa trio Henček s pevci, -jk Čipkarski praznik V Železnikih bodo imeli jutri že osmič po vrsti čipkarski dan, ki kor osrednja turistična prireditev v dolini združuje več zanimivih go-godkov. Prvi bo na vrsti že danes zvečer ob 19. uri, ko bodo domačini zakurili kres pred plavžem in se ob njem poveselili s starimi šaljivimi družabnimi igrami, kot so »šivanje kovtrov«, »v štirnco gledat«, »pobiranje krancelj-nov«, »mu'sko popravljat« in »rihtarja bit«. Sobotni večer bodo zaključili z zabavo in plesom. Jutri zjutraj ob 8. uri bodo v Plavčevi hiši odprli razstavo najlepših izdelkov domačih čipkaric. Razstava zares zasluži pozornost, saj je izredna paša za oči, njena privlačnost pa je tudi to, da so lepe čipke na prodaj. Dopoldne bo nato še nogometna tekma med oženjeni mi in ne-oženjenimi ter ocenjevalna vožnja s kolesi in motornimi vozili. Osrednji dogodek pa bo se- veda sprevod in tekmovanje klekljaric ob 14. uri. Spremljali jih bodo godci, pevci in skupine v narodnih nošah, ki bodo po zanimivem tekmovanju izvedli pester kulturni program. M. S. Obisk iz Kalife V četrtek sta obiskala Podjetje za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo v Kranju podpredsednik Nacionalnega združenja institutov za gradnjo ljudskih hiš Italije In predsednik Instituta Genove dr. Ugo Biancucci ter predsednik podobnega instituta iz Gorice profesor Ma-ssimo Celile. Oba ugledna gosta Iz sosednje Italije sta pri- šla v Slovenijo zaradi dogovora o obisku delegacije Nacionalnega združenja, ki naj bi prišla k nam septembra in s tem vrnila obisk predstavnikov jugoslovanskega stanovanjskega gospodarstva, ki so bili junija v Italiji. Gospoda Biancucci in Celile sta po razgovorih v Kranju odšla še v Rlbno, na Bled in v Bohinj. -jk V PRODAJALNAH KOKR£ PRODAJA BLAGA S POPUSTOM IN PO ZNIŽANIH CENAH Specializirana prodajalna s pohištvom Dekor Kranj Koroška 35 vam nudi 5 % popust pri nakupu pohištva v času od 7. do 18. 8. 1970 Brezpločna dostava do 30 km Strokovna montaža Prodaja na kredit Prodajalna Gorenje Kranj, Prešernova 11 Prodaja blago za ženske letne obleke in predpasnike po 40 do 60 % znižanih cenah Prodajalna Tekstil Kranj, Prešernova 5 vam nudi moške srajca in pletenine s 50 % popustom V naših prodajalnah boste vedno kupili poceni in kvalitetno blago) Za obisk se priporoča KOKRA KRANJ! blagovnica škofja loka 107, popust od 7. do 18. avgusta — pohištvo — pletenine — posoda — kolesa — mopedi — motorji — konfekcija — metrsko blago — TV in radio aparati — obloge za tla — dekorativno blago — perilo — gospodinjski aparati — usnjena galanterija — športne potrebščine — volna, pletilni stroji — gramofoni, magnetofoni — dežniki Kupite dobro, kupite sedaj, kupite poceni! SI I veleblagovnica | Mm® Ijubljana JESENICE Za Dan graničarjev, 15. avgust, bosta predsedstvo občinske kon'erence ZMS Jesenice in poveljstvo graničarskih postojank organizirala srečanje mladine in graničarjev. Srečanje, na katerem bodo tudt športna tekmovanja, bo še poglobilo dobre odnose med jeseniško mladino in graničarji. Predsedstvo občinske konference ZMS Jesenice je pred kratkim organiziralo posvetovanje članov mladinskega aktiva učencev v gospodarstvu v trgovskem podjetju Zarja. Na posvetovanju so razpravljali o odnosih v kolektivu, o sodelovanju mladih v samoupravnih organih, o dopustih in o nagradah. Ker se je nova cesta ognila spomenika talcev v Mostah, so se predstavniki krajevne in občinske organizacije ZZB NOV dogovorili, da bodo spominsko obeležje prestavili na bolj vidno mesto. Spomenik naj bi odslej stal na Rebri, okrog njega pa bodo uredili park. Izbrali so tudi gradbeni odbor, ki bo vodil dela. Občinska konferenca ZMS Jesenice je imenovala posebno komisijo, ki bo vodila priprave na 2. kongres samoupravljal-cev. Komisija je sprejela program dela, po katerem bodo preučili razvoj mladinske samouprave v šolah, vključevanje mladih v samoupravni sistem ter oblike usposabljanja mladih za delo v organih samoupravljanja. Sredi julija so delavci podjetja Kovinar z Jesenic začeli z rekonstrukcijo ceste, ki pelje od Jesenic do Planine pod Golico. Prav tako so začeli tudi z urejanjem ceste Staneta Bokala. Računajo da jo bodo letos uredilj do Križa. — B. B. ŠKOFJA LOKA V nedeljo, 16. avgusta, slavi tovarna obutve Alpina 2iri pomemben jubilej — 20-Ietnico samoupravljanja. Za to priložnost se je prizadevni kolektiv temeljito pripravil. Praznovanje bodo začeli ob 8. uri zjutraj s promenadnim koncertom, uro zatem bo slavnostna seja delavskega sveta. Ob desetih je v načrtu otvoritev nove proizvodne hale Gostje naj bi si nato ogledali, kako teče proizvodnja čevljev. Popoldne in zvečer bo zabava na prostem. Na proslavo so vabljeni vsi člani delovne skupnosti Alpine, njihovi družinski člani in vsi prebivalci 2irov. Žefni avtomobili V poletnih mesecih prodajo na kranjskogorski bencinski črpalki toliko goriva, da ga komaj sproti dovažajo. Največ goriva prodajo voznikom, ki prihajajo v Jugoslavijo Čez Korensko sedlo ali pa se po tej poti vračajo. * V Kranjski gori so snemali film o prometu Prejšnji teden so v Kranjski gori snemali fihn o nevarnostih v prometu. Film jc posnela ekipa RTV Zagreb. Pri snemanju so sodelovali tuđi gasilci iz Kranjske gore, pripravljali so umetni dež, luže itd. Ker je bilo zaradi snemanja treba večkrat zapreti cesto, so pomagali tudi miličniki. B. B. Krajevni praznik v Gradu pod Krvavcem Prebivalci krajevne skupnosti Grad pod Krvavcem v teh dneh praznujejo svoj krajevni praznik. Osrednja slovesnost bo jutri, v nedeljo, 16. avgusta. 2e danes dopoldan pa bodo člani krajevnih organizacij ZZB NOV, SZDL, učenci osnovne šole in drugi obiskali spominska obeležja, ki jih v teh krajih ni mailo, saj so bili na Da-vovcu in Krvavcu hudi boji lr-. grupe odredov, Krvavške čete in drugih partizanskih enot. Krvodajalska akcija v Cerkljah ♦ V torek, I*, avgusta, bodo prost ov olj™ krvodajalci iz Cerkelj spet darovali to dragoceno tekočino. V letošnjem letu je dalo kri že 233 prostovoljcev. V Cerkljah so te akcije* uspešne že od vsega začetka, o čemer nam priča 82 zlatih, 342 srebrnih in 12 diplom za oddano kri. Na proslavi RK, ki bo letos oktobra v Cerkljah, bodo značke podelili še 50 krvodajalcem. — an »Roštilfada« v Tamarju Planinsko društvo Medvode prireja v soboto, 15. avgusta v Tamarju veliko planinsko slavje pod naslovom »roštilj, ada«. Medvoški planinci pripravljajo obiskovalcem Ste-VIma presenečenja, med katerimi bo najzanimivejše tekmovanje v pripravljanju če-vapčičev. V pestrem programa bo so-dedovala medvoška godba na prhala, pri pravi H bodo bogat srečolov m izbrali majprikop-nejšo planinko. F. R. Osrednja in zaključna slovesnost bo v nedeljo s pri-četkom ob 14. uri pri Vom pergarju na Ambrozu 6 pod Krvavcem. Ob spomeniku padlega partizana bodo izvedli kulturni program. Sledilo bo srečanje nekdanjih borcev in aktivistov. S takšnimi delovnimi uspehi kot letos, krajevna skup- nost Grad pod Krvavcem še ni proslavila svojega praznika. Na Štefanji gori imajo nov transformator in urejeno električno omrežje, asfaltir rali so cesto Cerklje—Dvorje, zgradili so prvi odcep ceste za Ambrož. Prebivalci sarnJ so v denarju im s prost ovolj-ininij urami prispevali prek 7 milijonom dinarjev. — a*1 Uprizoritev Ifudske igre »Veriga« V soboto in nedeljo (T5. in 16. avgusta) bo domača igralska skupina uprizorila znano fjudsko rgT0 Veriga (Stlaj-dra). Uprizoritvi bosta na Markovem dvorišču na Spodnji Senici v počastitev 25-tet-nice osvoboditve in 100-letnice rojstva Frana Šaleškega Finžgarja. Zgodba je postavljena v leto 1910, ko sta se soseda Košir in Matjaž iz Spodnje Se-nrce pravdala za staro »žla> dro«. Zanimivo je, da se je veriga ohranila do dana dni in jo uporabljajo samo za igro. Igralci, sami domačini, * veliko vnomo vadijo za zahtevno predstavo. Zaradi celodnevnega dola na polju, ** varje običaj n0 pozno zvečer. Tudi režiser je domačin. Markov Andrej, ki nam je * razgovoru povedal, da je ** dovoljen z igralci in upa, da bo pnedstova brez spodrsljajev. F. K. Šola bo gotova jeseni Dela na novi šoli v Kranjski gori so se nekoliko zakasnila. Spomladi je gradnjo oviral sneg, pozneje pa je graditelju, SGP Sava, primanjkovalo gradbenega materiala. Zdaj dela potekajo nemoteno Otvoritev bo v nedeljo, 23. avgusta V Spodnji Senici pri Medvodah so v nedeljo nameravali odpreti nov dom družbenih organizacij. Otvoritev so zaradi slabega vremena prestavili na nedeljo, 23. avgusta. -J* in upajo, da bo šola jeseni gotova. V novi šoli bodo uvedli kabinetni pouk in cO lodncvno varstvo otrok. ta teden 1942: so na Jelovici močne nemške enote 18. poticij-skega polka, gorskih lovcev obkolile bataljon Z. grupe odredov, ki Je bA >a pohodu z italijanskega ztUHrdbenega ozemlja prek Gorenjske na štajersko*. Ob zori naslednjega dne je bataljon v silovitem naskoku prebil obroč. Ob tej priliki je zaplenil tiir tli načrt ofenzive, kar je 1 pridom izkoristil. SOBOTA — 15. avgusta 1970 GLAS # 3. STKAN TmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii.....iiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiififiiiiiiiiiiiiaisiBiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiifiiiiftfiiiiiiiitiiiiiii......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimirT I B X P O H T Vkovinotehna IMPORT Celje I BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE 1 Velika reklamna prodaja 1 na mednarodnem sejmu v Kranju I od 7. do 18. avgusta Pralnj stroji Gorenje I. a kvaliteta od 1.950.— dinarjev dalje hladilniki Gorenje in Zoppas SEZONSKA RAZPRODAJA štedilniki Gorenje elektrika, plin, kombinirani, super od 350.— din dalje tovarniško znižano Kupujte dobro, kupujte poceni, a najboljše in najceneje boste kupili v paviljonu blagovnice Fužinar Poleg tega: IZREDNO UGODEN NAKUP POMIVALNIH OMARIC Emo Celje in Gaber POSEBNO UGODEN' NAKUP KERAMIKE skodelice, Vi.ze, krožniki, servisi SEJEMSKI POPUST DO 80 % tiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiisiiimiiiiii.......iiiiimmiiiiiMiimiiiiiMimMHimEiMimniiim .....itn.....miimmiii Nekdaj in danes Pred vojno je polovica občanov kamniške občine živela od kmetijstva. Danes se s kmetijstvom ukvarja le še 17 odstotkov občanov. Razmah industrije, sodobna tehnologija in današnji ritem življenja znatno menjajo podobo mest in vasi ter način življenja. Pred vojno je bil v kamniški občini na 131 prebivalca en radioaparat, zdaj Pa je na štiri občane en radioaparat. Pred vojno nismo poznali televizorjev, sedaj pa je na deset prebivalcev občine en televizor. Celotni dohodek kamniške občine je 1939. leta znašal 12 milijard, zdaj | pa 63 milijard starih dinarjev. 1939. leta je bilo vse vodo- j vodno omrežje dolgo le 7 km, j zdaj je šestkrat večje! Pred vojno je bilo osem vodovo- ! dov, zdaj pa jih je 35. Šolski prostor je še enkrat večji. Pred vojno je šolo obiskovalo 2.100 učencev, zdaj pa dr sa šolske klopi 3.400 učencev. Po vojni je bilo na področju kamniške občine zgrajenih 1.300 stanovanj. Pred vojno je bilo v občini zaposlenih 1050 ljudi, zdaj pa je prek 8.000. Gospodarstvo kamniške občine bo 1975. leta predvidoma imelo 100 milijard celotnega dohodka. Za investicije v osnovna sredstva bodo vložili 30 milijard, izvoz pa naj bi 1975. leta znašali 11 milijonov dolarjev. Svet menja ljudi, ljudje menjajo svet. Z delom ustvarjajo lepši jutrišnji dan. Skorajda smo pozabili, da je še pred prvo svetovno vojno delovni dan delavca trajal polnih 12 ali pa še več ur. J. Vidic Javorniškl Rovt nad «fes Naselje Javorniški Rovt, ki leži v prelepem kotičku visoko pod Karavankami, je prib-blržriio tri kilometre oddaljeno od Javom i ka pri Jesenicah. Med vojno je bila marsikatera hiša partizansko zatočišče, mnogi domačini pa so popri-JOli za puško in odšli v partizane. V Javorniških Rovtih je padel tudi prvi sekretar Skoj za jeseniško okrožje Jože Zupan — Ježek, po katerem se imenuje tudi osnovna šola na Koroški Beli. V Javorniških Rovtih je tudi mnogo grobov in spominskih Obeležij. Ob raznih obletnicah in praznikih jih vedno Obiščejo učenci osnovne šole s Koroške Bele, največja manifestacija pa je ob Dnevu mladosti, ko priredijo vse Osnovne šole v jeseniški ob- čini množičen pohod na Pri-staivo v Javorniških Rovtih. Okoli 150 prebivalcev šteje danes to prijazno naselje, okolij 50 hišnih številk, ki so posejane po obronkih in bližjih gričih. V prihodnjih nekaj letih se bo število prebivalcev močno povečalo, saj se je precej Jeseničanov že odločilo, da zapuste sajasto in zadimljeno mesto ter si tod postavijo dom. Ne manjka pa tudi takih, ki si bodo v tem kraju zgradili hišico za oddih. Pred leti so otroci še obiskovali siotlo v Javorniških Rovtih, zadnjih nekaj let pa obiskujejo matično *šolo na Koroški Beli. Stara šola sedaj propada, v veliko nezadovoljstvo domačinov. Ti si seveda želi/jo da bi njihovi Taborjenje loške mladine Škofjeloški taborniki so lotos zopet organizirali letovanje v Fazani pri Puli. V Štirih izmenah se bo zvrstilo <*b morju prek petsto otrok. Zaradi nizke cene pa se za Sflopust pri tabornikih odilo-S&jo tudi mnogi odrasli Lo- , Mladina se na letovanja nauči marsikaj koristnega. Zanimiva gozdna šola jim posreduje osnovna spoznanja v orientiranju na teranu, skrivnostih narave in jih nauči prijetnih taborniških pesmi. Večeri ob tabornem ognju pa so za vsakega še posebna poslastica. A. Igličar otroci, predvsem učenci nižjih razredov, pozimi v visokem snegu ne pešačili v tri kilometre oddaljeno šolo. Tudi cesta je potrebna popravila, tembolj, ker ob lepih nedeljah in praznikih zaidejo v Javorniški Rovt tudi motorizirani turisti. V planinskem domu na Pristavi, ki stoji na zelo lepem kraju, je zlasti pozimi precej živahno, saj v zimskih počitnicah prihajajo ste m učenci ljub- j Ijanskih osnovnih šol. V bli- ' zini je tudi dovolj smučar- ■ skih terenov in pri Planinskem društvu Ja'vorniik-Koro- ' ška Bela obljubljajo, da bodo prihodnjo zimo postavili smučarsko vlečnico. Prebivalci so večinoma zaposleni v železarni Jesenice, skoraj vsi pa se ukvarjajo tudi s kmetijstvom. Pri raznih komunalnih delih si večinoma pomagajo kar sami (vsaka hiša ima svoj lasten vodovod). Prav sedaj pa gradi Gozdno gospodarstvo novo gozdno cesto, ki bo speljana v širokem loku prav pod vznožje Karavank. V vasi sta dve gostilni, pre-bivailci pa si zelo želijo trgovino. Vsekakor pa bo ob povečanju prebivalstva treba pomisliti tudi na to in na arvobusno zvezo z dolino, saj mnogi prepešaeijo vsak dan šest kilometrov dolgo pot. D. Sedej Občani dolgujejo občini prek 20 milijonov S d n Znano je; zakaj plačujemo prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Tudi to vemo, v kakšne namene se ta denar lahko uporabi. Na podlagi zakona je 1968. leta 3087 občanov kamniške občine plačevalo prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Nekateri so plačevali, drugi niso, tretji so se pritožili, zakaj tudi sosed ne plača ipd. Na občini so sklenili, da bodo naredili red. Upravni odbor sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča občine Kamnik je o tem razpravljal in sklenil, da se izvrši pregled vseh prijav. Več komisij je krenilo na teren. Pregledali so 2.900 popisov prijav za plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Ugotovili so, da 557 občanov sploh ni prijavilo prispevka, nekatere odločbe o višini prispevka pa so bile pomankljive. Na podlagi teh ugotovitev so izdali 1811 novih odločb tako, da zdaj v kamniški občini 3.644 občanov plačuje prispevek. Od ti- stih občanov, ki niso prlja vili in tistih, ki so Odpravil no prijavili zemljišče oziroma stanovanjske površine, je / novih odločbah zajeto dodatnih 22 milijonov S din. Toliko bo torej po pregledu letno več denarja na razpolago za urejanje mestnega zemljišča. Občani so tudi precej neredni plačniki prispevka. Ob* koncu lanskega leta so iz naslova prispevka za uporabo mestnega zemljišča občani kamniške občine dolgovali prek 45 milijonov S din. Letos so občani bolj vestno plačevali prispevek in so bili ob polletju dolžni le še prek 20 milijonov S din. Krajevne skupnosti dobijo na razpolago vsa sredstva, ki so bila na njihovem področju zbrana od plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Zanimivo je, da je kljub večnemu pomanjkanju finančnih'sredstev ta sredstva lani v kamniški občini konsti-la samo krajevna skupnost Duplica. J. Vldic Komisija za delovna razmerja turistično prometnega podjetja Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: !. več KV avtomehanikov 2. 1 KV kovinostrugarja 3. 1 KV elektrovarilca 4. več avtobusnih sprevodnikov Pogoji: pod tč. 1 K V delavec s prakso na tem delovnem mestu pod tč. 2 KV delavec s prakso na tem delovnem mestu pod tč. 3 KV delavec s prakso na tem delovnem mestu pod tč. 4 končana osemletka in znanje slovenskega jezika OD za razglašena delovna mesta je določen s pravilnikom o delitvi OD. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba podjetja do vštetega 25. 8. 1970 na naslov: Komisija za delovna razmerja pri turistično prometnem podjetju Creina Kranj, Koroška c. 8. Dekorativno blago -s prekrasnimi vzorci - nov uspeh kranjske tekstilne tovarne r a s a m e 3» d g o v O 1 1 Navajeni smo — vsaj v zadnjih letih — brati le črnoglede zapise o naši tekstilni industriji. Da stagnira, da ni več rentabilna, da je zastarela in tudi da je poprečni osebni dohodek v tej stroki najnižji na lestvici — vse to mas je napravilo pesimiste. Da utegne res tako biti, vsaj v Kranju tako čutimo, je že potrdilo v dejstvu: nekoč še pred desetletji, je veljal Kranj kot slovenski Manche-ster — toliko je bilo tu tekstilnih tovarn. Pet velikih in štiri manjše. Danes pa Kranju dajeta pravo veljavo le »Iskra« in »Sava«, vsaj v glavnem. Ali je tekstil v našem mestu res v zatonu? S takimi mračnimi mislimi smo se podali na ogled razstavišč Gorenjskega sejma — prej pa smo še zvedeli, da največja kranjska tekstilna tovarna »Tekstilindus« letos sploh ne razstavlja, pač pa je pokazala svoje nove izdelke le tekstilna tovarna »IBI«. In prav ogled njenih dekorativnih tkanin nam je vzbudil novo zaupanje v življenjsko sposobnost kranjskih tekstilcev. Kajti to, kar smo videli v paviljonih, kjer ima razstavljeno svoje blago tekstilna tovarna »IBI«, je pravo odkritje lepote in kvalitete. Bo- gata kolekcija čudovitih ža-kardskih vzorcev v najdecent-nejših barvah — to je res potrdilo sposobnosti te tovarne, ki se je sicer samo-rastniško povzpela iz naj-skromnejšega obrata s starimi stroji v veliko moderno tovarno. S svojimi lastnimi močmi se je delavni kolektiv dvignil do sedanje višine — razstavljeni novi izdelki so očitno zrcalo njegove strokovnosti in poguma. Tem Oidilikam je bilo že pred tedni izrečeno zadoščenje z najvišjim priznanjem direktorju te tovarne. Zdaj pa tako vsesplošno priznanje izrekajo tovarni tudi številni strokovnjaki in drugi obiskovalci Gorenjskega sejma Občudovanje zares lepih de-senov v okusnih barvah, je nedeljeno. Izzveni v upanje, da bo to blago tudi na trg za široko potrošnjo čimprej e prišlo. Tembolj, ker se lepoti vzorcev pridružuje to pot kvalitetni material: blago je stkano v glavnem iz drallona in exlana; razen tega pa je še apretiratno proti krčenju. Vsekakor je treba tekstilni tovarni »IBI« čestitati — predvsem tudi zato, ker nam je vrnila zaupanje v sposobnosti tekstilne industrije v Kranju. V današnji rubriki 1 vprašanje — 3 odgovori odgovarjajo predstavniki treh razstavfljalcev na XX. Gorenjskem sejmu. Zastavili smo jim naslednje vprašanje: Kakšna je vaša ocena letošnjega Gorenjskega sejma in kako ste zadovoljni s poslovnim uspehom? radi razdrobljenosti sejma to nemogoče. Kar se prometa tiče, sem zaenkrat zadovoljen, vendar želimo promet še povečati. Za to imamo Vse pogoje, saj prodajamo vrsto kvalitetnih izdelkov, predvsem pohištvo raznih proizvajalcev, gospodinjske aparate, tekstilno metrsko blago, preproge , zavese, konfekcijo, perilo' in pletenine. V našem prodajnem prostoru lahko zadovoljimo še tako zahtevnega kupca. Na še cene so konkurenčne, dostava na dom solidna, razen tega pa nudimo možnost nakupa pod ugodnimi kreditnimi pogoji.« Slavko Cuderman, »Živila« Kranj: »Sejmi so si zelo podobni in nekaj posebno novega letos ni. Mi imamo letos večjo izbiro blaga kot pretekla Jeta, pa tudi cene so nižje. Blago prodajamo z večjim popustom. Za nas je značilno, da že peto leto zapored prodajamo na sejmu morske ribe na zabaviščnem prostoru pred osnovno šolo Simona Jenka. Iz dneva v dan prodamo več morskih rib. Značilno je, da so cene rib na Gorenjskem sejmu znatno nižje od cen v obmorskih mestih! Skuša stane ma primer pri nas 6 dinarjev, v Umagu pa 8 dinarjev. Lignje pa stanejo pri nas le 7 dinarjev. Z obiskom zaenkrat nismo zadovoljni, vendar to ne pomeni, da za sejem ni zanimanja, temveč na obisk veliko vpliva slabo vreme. V zaključnih dneh sejma upamo na boljše.« Viktor Klement, »Zarja« Jesenice: »S samim sejmom sem zadovoljen, vendar bi bilo bolje, če bi bil sejem v enem prostoru, ker ima kupec možnost, da si ogleda celotni sejem in, da se odloči za nakup tam, kjer so pogoji kupčije najboljši! Danes pa je za- BOŠTJAN Za igro in delo, veselje in srečo vaših najmlajših! Elemente te otroške sobe, projektirane za predšolske otroke in Šolarje, lahko zaradi njihove sestavijivosti poljubno kombinirate ter po potrebi dokupite. LIK Celje Boris Zibelnik, »Sipad« Kranj: »Pri nas prodajamo blago brez pologa. Uraditev sejma pa ni povsem v redu, ker se organizatorji niso dovolj zgodaj pobrigali za montažne hale. Zadnja nevihta je v našem paviljonu naredila precej škode, ker hala ni zavarovana pred dežjem in neurjem. Izbija je pri nas letos nekoliko manjša od lanske, vendar pa imamo od vseh razstavljalcev in prodajalcev pohištva najugodnejše cene. Blago prodajamo s 5 odstotnim šipa-dovirn popustom in 2 odstotnim sejemskim popustom. Na vseh panojih pa je napisan le 5 odstotni popust, čeprav je v resnici 7 odstotni. Menim, da se bo začel za nas pravi sejem šele ob koncu tedna! Rad bi povedal še to, da je 10 starih tisočakov za kvadratni meter raz stavnega prostora preveč. Prostor, v katerem razstavljamo, bi nam lahko zaračunali največ 6 tisočakov na kvadratni meter.« J. Kosu jek OUuujjv — to, avgusia Erni GLAS * 5. STRAN ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanefti & portiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo Št. 30, telefon 76-4287 in 76 4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo St. 30, telefon 76-4287 ta 76 4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi St. 26/3, telefon 93-787 Letos 14 odstotkov več S planom za letošnje leto je predviden dotok proračunskih sredstev občine Kamnik v višini 15.652.650 din, s prenesenimi sredstvi iz lanskega leta pa naj bi znašali 16.553.519 din. Letošnji proračun je za 14 odstotkov večji kot lani. Dohodki za občinski proračun naj bi letos znašali (skupaj s prejšnjimi sredstvi iz lanskega leta) 8.729.600 din in za Temeljno izobraževalno skupnost 7.823.919 din. V prvih petih mesecih so uresničili brez prenesenih sredstev 5.446.285 din. Dotok sredstev v občinski proračun kaže sicer delni izpad, vendar podatki zajemajo le dobro polovico meseca maja. Zadovoljiv je priliv dohodkov od prispevka iz agrotehnika EXP0RT— IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 sodobni traktorni priključek izruvač »KUXMANN SSK« vam nudi krompirja Preko lemeža zdrsne masa zemlje na dve tresoči se mreži, ki se treseta v nasprotnem smislu dovolj intenzivno, da se s tem v najkrajšem času loči gomolje krompirja od zemlje in plevela. Z njim se doseže čisto delo in velik delovni učinek. Izruvalo je brez zobčenikov in brez pogonskih verig. Vse nadaljnje informacije lahko dobite pri Agrotehniki, Ljubljana, Titova 38, telefon 315-555 ali pri poslovalnicah v Celju, Mariboru in Murski Soboti. osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Kot vsako leto je tudi letos v začetku leta manjši dotok sredstev od prebivalstva, ki pa se nadoknadijo med letom, posebno v zadnjem tromesečju. J. V. Oves dobro kaže V teh dneh kmetovalci na Gorenjskem pospravljajo še zadnja žita. Posebno v višjih legah so žita letos pozno dozorela. Oves je letos bolje obrodil kot lani letina drugih žit pa je bila zaradi dolge zime slabša. Kmetje so v glavnem že posejali ajdo in repo. Pone- kod so posevki ajde visoki že do 15 cm in lepo kažejo. Tudi repa je ponekod že oze-lonela, vendar se kmetovalci bojijo, da je ne bi letos spet napadle drobne, črne gosenice, ki so lani uničile skoraj ves pridelek. — an Turisti so zadovoljni Kamp v Gozd Martuljku je bil v juliju in prvih dneh avgusia dobro zaseden, saj so zabeležili tudi do sto gostov na dan. Kamp je lepo urejen v prijetnem smrekovem gozdu, v bližini je tudi kopališče. Ni čudno, da večina gostov ostane v njem po nekaj dni. Do prihodnje sezone bodo v nekdanji šoli uredili prhe s toplo vodo. Lastnik kampa Ljubljana transport je namreč kupil šolo in jo namerava preurediti v depandanso hotela špik. Nasploh se — vse tako kaže — obeta kar dobra turistična letina. Na turističnem društvu v Kranjski gori smo zvedelij da imajo od srede julija dovolj gostov. Med stalnimi gosti je največ Vojvodincev, Italijanov pa tudi nekaj H* Jandcev. Mnogo turističnih sob oddajo vzhodnim gostom, ki se ustavijo na poti proti morju. Janez Kotnik na TD Moji strana pa nam je povedal, da se je pri njih število nočitev v primerjavi z lanskim letom povečalo za tretjino. Največ stalnih gostov je iz Beograda in okolice. Ponovno obveščamo vse interesente, ki rabijo betonske prage, primerne za betoniranje, da smo jih na odseku proge Žabnica—Kranj deponirali na primernih prostorih tako, da so dostopni za vse vrste vozil. Pragovi so brezplačni. Podrobne informacije dobi lahko vsakdo pri nadzorništvu proge Kranj, Kolodvorska 9. Sekcija za vzdrževanje prog Jesenice Mladinska knjiga Ljubljana prodajalna Kranj OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V ŠOLI SIMON JENKO Kupili boste vse za vašega šolarja • velika izbira aktovk po znižanih cenah • Šolske -leposlovne in knjige o turizmu • velika izbira GLAS * 6. STRAN auauiA — 15. avgusta 1970 Ernest Nemeček razstavlja v Kranju Včeraj zvečer so v Prešernovi galeriji v Kranju odprli razstavo avstrijskega slikarja Ernc^ta Nemecka. Kranjskemu občinstvu se predstavlja s slikami, akvareli, grafikami in v drugi teh niki na motiv: slovenska obala in Istra. Ernest Nemeček je češkega rodu. Njegov oče je profesor za hidravliko na graški univerzi. Oče, ki je bil že večkrat pri nas je svetoval sinu naj obišče naše obmorske kraje. Mladi slikar se je navdušil nad lepoto istrske oba le. Njegovi najljubši motivi so stara oljčna drevesa, ribiški čolni in druge posebnosti obmorskih krajev. Spomladi je v Mestni galerij; v Piranu samostojno razstavljal. Predstavil je 68 del. Sedaj ima slikar Nemeček stalno razstavo v prostorih penziona Majde Mally v Piranu. Na vprašanje, zakaj se je tako navdušil za obmorske kraje, je odgovoril: »živim in delam v Salzbur-gu. Tam je pokrajina mrzla, obdana z gorami. Pol leta imamo zimo, vsi pa si želimo sonca, topline, morskih valov in toplih vetrov. Motivi iz Pirana, Fijese, Portoroža, . Sintnjivia, Izole, Kopra i;i drugih krajev prinesejo v naše dcnove i;h južnih, tcpMh krajev. Ti motivi so najboljša reklama za vaše obmorske kraje.« ECREinfl turistično promrfno podjetje K It A S J Izredna priložnost! Creina prireja izlet z letalom DC-9 v Rim dne 15., 16. in 17. septembra 1970 po izredni ceni 520,00 din Ogled največjih znamenitosti Rima: Parlament, Fontana di Trevi, Španski trg, Trg Venezia, Kapitol, Foro Romano, Kolosej, postaja Termini, trg sv. Petra, Katedrale, Sikstinske kapele in Angelskega gradu. Prijave do vključno 22. 8. 1970 pri Creini, Kranj — tel. 21-022 nC]-IWIercator.[32 obiščite nas na Gorenjskem sejmu: POHIŠTVO • TEHNIČNO BLAGO • KONFEKCIJA • TEKSTIL • ZAVESE • PREPROGE • ITD. • UGODNI KREDITI BREZ POROKOV i NJA ZA KUPCE 0 rmiME. DARILO ► DO 1 MILIJON PRESENEČE- ■ VSAK. KUPEC > VSAK STOTI KUPEC ŠE POSEBNO NAGRADO • POSTAVA BLAGA • NASVETI • Pri Mercatorju dobite vse! Obetajoči načrti Po sprejetju zakona o ustanovitvi Višje šole za organizacijo dela v Kraroju čakata vodstvo šole predvsem dve nalogi. Dosedanji vpis slušateljev je pokazal, da se gospodarske organizacije vedno bolj zanimajo za kadre s tovrstno izobrazbo. V Jamskem šolskem letin je biilo na novo vpisanih več kot 700 izrednih slušateljev. Vse doslej šola ni imela možnosti, da bi dovolila vpis tudi rednim študentom. Z novim zakonom pa mora šola organizirati študij-tudi za redne študente! Za redne študente pa bodo monali dopolniti učn čeprav prenovljena in razširjena, komaj zmore naval množice navdušenih izletnikov. Toda dovolj, čas je, da zapišemo oceno. Samo zaradi pomanjkanja gostov smo Železnikom prisodili šti-rico, dasi bi po vsem naštetem zaslužili točko več. Spaček nas je nato ponesel do Selc. Z njimi je podobno kot z Železniki: turistično društvo ima registriranih — vštevši Lajšc in Dolenjo vas — 25 postelj, vendar do nedavna po njih ni spraševal nihče, šele minuli teden sta se — glej čudo — na sedež društva zatekla dva Nemca, hoteč najeti sobo. »Ljudje so sicer zainteresirani za turizem, ki odpira možnost dodatnega zaslužka, a kaj ko ni obiskovalcev,« je potamal znani Selčan Franc JBeinedik. »Morali bi navezati stike s kakšnim tu-ristično-transportnim podjetjem, kajti gostje se ravnajo predvsem po nasvetu njiho vih propagandnih služb. Zlasti Holandci so, menim, na-klo.dtnA pokrajinam, kakršna je naša. Gotovo bi prišli, samo oči jim je treba odpreti. Toda preden bodo pobožne želje postale resnica, moramo najprej rešiti vprašanje gostinstva. Selce danes premorejo samo eno oštarijo, in še ta je ob ponedeljkih zaprta ...« V vasi ni pravega kopališča in tudi ne kaže, da bo kaj kmalu zgrajeno. V reko zabredeš kjer pač nanese, torej po lastnem okusu. A če ste pristaš pešačenja, jo od tod lahko mahnete proti Lajšam in naprej na Sveti Križ, v Dražgoše ali na Jam-nik. Za podobne sprehode se konec tedna odloči veliko priložnostnih turistov, škoda, da le priložnostnih, saj bi drugače Selški turistični vsakdanjosti prisodili več Ikot dobro oceno. DOLENJA VAS — ŠKOFJA LOKA: KOPALCI, KOPALCI in SPET KOPALCI Niz bazenov in tolmunov*' dokaj topla voda (trenutno 21—22 stopinj), bližina ceste in razgibane, živozelene obale so »krive« > da je breg Selščica od Dolenje vasi navzdol sleherni dan, zlasti pa ob sobotah in nedeljah, posut z nekaj sto osvežitve željnimi Ljubljamčani n Kranjčani, domačini in tujci. Prelomnico pomeni, kot rečeno, Dolenja vas, oziroma bajer za Mlinarjevnn jc/.om< kjer pridejo na svoj račun tako plavalci, skakalci m potapljači, kakor tudi neplavalci in ribiči. Turistični raj v obliki ogrlice čudovitih sončnih kotičkov se potem vleče vzdolž Selščice, prek celega Bukovškega polja in mimo vasi Strževo. Resda vlažna Soteska kakih 5 kilometrov niže ni posebno obiskana, ampak slab streljaj naprej reka znova uide objemu gozdnatih pobočij. Sredi travnatih in peščenih jezikov — obojih je ničkoliko — ljudje postavljajo šotore, igrajo badminton in nogomet, pečejo čevapčiče ..« Najbolj priljubljeni cilji prepotenih kopalcev so okljuk pri kraški jami v Ve.lru, ravnica ob Vešterskem mlinu, tolmun pod pečino blizu Vešterskega polja — pravijo mu Na skalcl — ter pravcati plavalni bazen za jezom vin-carške centrale. Vsa našteta mesta zaslužijo prav dobro oceno. Edino, kar bi jim morda lahko očitali, je precejšnja oddaljenost od go> stin&kih lokalov in razpolož' Ijivih prenočišč v škof ji Loki. Podobno kot pri »seciranju« Poljanske doline sem reportažo prisiljen zaključiti kritiziranjem. Prirbmali smo namreč do rekreacijskega centra Novi svet. Ena najlepših plaž daleč naokrog je danes v razvalinah, škarpe, jez in zapornice ob bivši žagi, ki so tvorile pol hektara veliko zajetje, sta zob časa in brezbrižnost' spremenila v kup ruševit*. Voda neizkoriščeno odteka; razen tega pa jo industrijske odplake iz obrata podjetja LTH pridno mažejo. Prištejte zraven še smrad, ki ga širi naokrog kanalizacija, speljana z bližnjih blokov, in slika bo popolna . .. In ocena? Nezadostno, s tremi klicaji. Saj tako ni nihče odgovoren, mar ne? I. Guzelj / — Gospodična, ste vi klicali na pomoč? Na svidenje, gospodična, zelo me je veselilo . . . Lojzka, pomakni se no malo bolj desno... — Janez, takoj prenehaj s temi neumnostmi in pridi nazaj Voditelji se s tem niso vedno strinjali. Ca-naris je menil, da je povsem na mestu, da se pred nevarnostjo opozori Jugoslovane in Švicarje, nikakor pa ni dal prav Osterju, ki je na bližnji nemški napad opozoril Saša. To je imel za izdajo, vendar pa ga je varoval, kakor je varoval tudi MUllerja. Canarisu je bilo vsako nasilje mrzko, zato je zavračal sleherni poskus atentata na Hitlerja. Ko se je februarja 1943 z nekaj svojimi pomočniki odpeljal v Smolensk, kjer je imel Fiihrer tedaj svoj štab, ni vedel, da imajo njegovi sodelavci v prtljagi razstrelivo in detonatorje, ki so jih bili dobili od britanskih saboter-jev.* še enkrat je zamižal na obe očesi, zakaj voditelji Abvvehra so bili veliko bolj enotni v svojem nasprotovanju nacizmu, kakor pa v sredstvih, kako ta ničvredni režim strmoglaviti. Abvvehr je bil zatorej bolj po-dohen društvu, v katerem so ljudje, ki so težili k istemu idealu, varovali drug drugega, kakor pa organizaciji, v kateri bi premišljeno naklepali izdajo. Hevdrich si je vtepel v glavo, da bo z vsemi mogočimi sredstvi zvrtal v to trdnjavo luknjo, in sčasoma se mu je to tudi posrečilo. Hkrati s tem je razširil dejavnost politične obveščevalne službe SS in začel pošiljati v tujino svoje lastne agente. Tako je začel tekmovati z Abvvehrom in se pripravljati na to, da prevzame Canarisov položaj. Začetek vojne, leta 1939, ni izgladil nasprotij med obema obveščevalnima službama, temveč jih je še bolj poglobil. Ko je postala napetost že tako huda, da je ogrožala redno delo obeh organizacij, so se dogovorili za premirje. Canaris in voditelji SS so imeli sestanke celo 1941. leta, maja 1942 pa so dosegli v Pragi sporazum, ki je bil srednja rešitev med esesovsko slo po oblasti in odporom Abvvehra, da bi se vtikali v njegovo drich ločil po omembe vredni nadrobnostl: vsi, ki so se znašli v njegovi bližini, so priznali, da je zbujal fizično grozo — »Hey drichov kompleks«, kot je temu dejal Schel* lenberg, ki je tudi občutil, kako ga v njegovi bližini spreletava srh. Takšen je bil človek, kateremu je kljuboval v pse zaljubljeni admiral. »Fanatičen barbar«, je dejal o Hevdrichu, »vrhu tega pa tudi najbolj inteligenten med temi suroveži.« To mnenje se prav neverjetno ujema s Hitlerjevo sodbo iz leta 1933: »Izredno nadarjen, a tudi izredno nevaren človek.« 2e samo njegova prisotnost je dražila preobčutljivega Canarisa, v sedmih letih mu je že zgolj Hey-drichov telefonski poziv nagnal strah v ko« sti. Canaris pa se vendarle ni zabubil ? svoj brlog in se izogibal svojemu sovražniku. Njun dvoboj je moral biti prav gotovo na moč razburljiv, zakaj nasprotnika sta si bila vedno na očeh. Oba sta stanovala na Dullessstrasse in se zvečer obiskovala s svojima ženama« Hevdrich in Frau Canaris sta igrala violino, navadno Havdna in Mozarta, medtem ko sta ju Canaris in Frau Hevdrich sede poslušala. Kako čudoviti ljudje! Potem pa sta se Canarisa preselila v majhno hišo v Schlachtensee. Naj bi bilo tako konec glasbenih večerov? Nikakor ne, zakaj v Schlachtensee se je s svojo ženo preselil tudi Hevdrich, le nekaj korakov stran od Canarisove hiše. Ob nedeljah so skupaj igrali kroket. Včasih so povabili tudi Schellenberga in priredili tekmovanje. V veži Canarisove hiše so pokazali gostom velik portret, na katerem je bil naslikan Konstantin Kanaris, junak v vojni za grškO neodvisnost, ki je bil oblečen v narodno nošo. Admiral Canaris jim je rad pripovedoval, da je ta čedni bojevnik njegov praded. Njegovi prijatelji so se smehljali. Ko pa sO DliOBOJ uoHiinou Gilles Perault delo. Nasprotja med tema dvema organizacijama pa so bila tako huda, da temu premirju ni bilo usojeno dolgo življenje. Boj je presegel osebno sovraštvo med voditeljema obeh organizacij; bilo bi lahko konec le tedaj, če bi ena organizacija pogoltnila drugo. Canaris je bil nenehoma na čelu tega neusmiljenega boja. V svojem uradu na Tir-pitzerufer št. 74-76 (v »brlogu starega lisjaka«, kakor so pravili njegovemu uradu), v središču Berlina je živel v hujši nevarnosti kakor pa katerikoli agent, ki so ga s padalom poslali na sovražno ozemlje. Agenti so tvegali le glavo, Canaris pa je tvegal mučenje in glavo. Zaradi stalne živčne napetosti so postajali njegovi lasje vedno bolj beli, na njegovem dobrodušnem obrazu so se zarezo-vale vedno nove gube, njegov glas pa je postajal zmerom bolj zamolkel. Vse do pomladi leta 1942 je bil njegov neposredni sovražnik Reinhard Hevdrich, »angel zla«, »človek z železnim srcem«, kakor je o njem dejal Hitler. Bil je očarljiva osebnost. Morda najbolj Izredna osebnost, kar jih je ustvarila nacistična Nemčija. Heydrich je bil lep kot nordijski bog. Imel je vse vrline pa tudi vse napake; bil je izvrsten violinist, prvovrsten sabljač, jezdec, mornar, pilot, morilec in ra-belj; skratka, česarkoli se je lotil, v vsem se je odlikoval. Med dvema konferencama, na katerih je pripravljal načrte za deportacije in genocid, je skočil v svoj messerschmidt in se kljub Hitlerjevi prepovedi udeležil letalskega napada na Veliko Britanijo. Kot Himmlerjeva desna roka je bil, tako je dejal Schellenberg, »skrivni tečaj, na katerem se je vrtel nacistični režim«. Svojo neizčrpno moč je uporabljal z nekakšno popolno okrutnostjo, nobena reč ga ni ganila. Prava ujeda, bil je vreden občudovanja in sovraštva. V nacistični džungli je bilo še nekaj ljudi, ki so mu bili podobni, toda od njih se J« Hey- se Nemci zapletli v vojno proti Grčiji, ji«*1 je začel pojasnjevati, da izvira njegov rod # severne Italije in da nima s Konstantinom nikakršne zveze. Tem besedam so se še bolj smejali, zakaj admiral si je privoščil šalo na račun strogega režima, s katerim so nacisti grebli po preteklosti in trgali listje z gene-ološkega drevesa. Toda drobna šala je imela za Canarisa in Hevdricha poseben pomen, zakaj oba sta dobro vedela, da hrani admiral v tajni blagajni dokaz o tem, da se P° žilah Reinharda Hevdricha pretaka nekaj židovske krvi. Hevdrich je storil vse, da bi zabrisal sledove za svojo babico Sarah; uničil je m» tične knjige, v katerih so bili podatki o nje* nem rojstvu in poroki, celo njen nagrobni spomenik je uničil, vendar pa ni mogel preprečiti, da bi njegov močni sovražnik ne zbral vseh potrebnih podatkov in ga očrnil, če bi bilo potrebno, da pripada rasi, ki jo je sramotil in preganjal. Canaris je dobro vedel, da je to orožje, s katerim brzda zve«* * 13. marca 1943 so bombo položili v Hi* tlerjevo letalo, toda detonator je zaradi hu* dega mraza odpovedal in bomba ni ekspl°" dirala. 12. nadaljevanje SOBOTA — 15. avgusta 1970 GLAS « 11. STRAN RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7, 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22« 23. in 19.30. 15. AVGUSTA 810 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Z ansamblom domačih nape-vov — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem —-10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poje soprani stka Vilma Bukovčeva in baritonist Marcel Ostaševsfci — 12.30 Kmetijski nasveti — 1240 Polke in valčki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Vrtiljak zabavnih zvokov — 15.40 Popularna simfonična glasba in sloviti interpreti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom Silva Stingla — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 S knjiižnjega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Miinute z ansamblom Valterja Skoka — 20.00 Večer z napovedovalcem Borićem Savickim — 20.30 Za-bavr Ocld Izdaja in tiska CP •Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pij ade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava Usta, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-teda 1 din, naročniki imajo 10°/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo vna radijska igra — 22.20 Idaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v ■Bovi teden Drugi spored 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Za prijetno razvedrilo — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — 18.40 Z vokalno instrumentalnim ansamblom Mladi levi — 19.05 Prijeten večer ob melodijah in plesnih ritmih — 20.05 Svet in mi — 2020 Poje zbor iz Bupena v Belgiji — 20.45 Večer s pianistko Marino Horakovo — 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Na obisku pri glasbenih romantikih — 23.55 Iz slovenske poezije 16. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.33 Nekaj orkestralnih skladb za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.06 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pot minut za EP 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.20 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih na. pevov — 14.05 Igra pihalni ansambel Francija Puharja — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Iz opern-ga sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.30 Iz slovenske lažje orkestralne glasbe — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Igramo za ples — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi spored 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 13.30 Počitnice in glasba — 14.00 Z orkestrom Bert Kumpfert — 14.35 Radi ste jih poslušali — 16.45 Popevke avtorjev — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 V svetu opernih melodij — 18.30 Sem in tja po Mehiki — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 lz glasbenih revij — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Tretje dejanje opere Aida — 20.50 Večerna reportaža — 21.00 Koncertni dodatki — 21.45 Jazz do 22.00 — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 17. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Dvajset minut z orkestrom Herb Alpent — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Bach in ansambel »I Musici« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — i 13.30 Priporočajo vam — 1 14.10 Operetne melodije •— 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Mesec — opera — 21.35 Prijetne melodije z velikimi orkestri — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za .ahko noč Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Majhni ansambli v ritmu — 14.30 S popevkami po svetu — 15.00 Pol ure z orkestri — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — 19.05 Ponedeljkova panorama ^zabavne glasbe — 20.05 Majhen koncert stare glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Giselle — balet — 21.45 lz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki nred mikrofonom — 22.30 Recital pianista VVilhelma Backhausa — 23.55 Iz slovenske poezije 18. AVGUSTA 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Slovenske narodne v priredbi Petra Liparja — 9.45 S pihalnima orkestroma — 10.15 Pri vas dorna — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Na poljani i>n druge domače skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S koncertnim orkestrom Domenico Savino — 13JO Priporočajo vam — 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino — 14.25 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 14.40 Prijetni zvok! — 15.40 Arije iz opere Andie Chenier — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nas videnje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dov-žana — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Larbko glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni akordi Drugi spored 13.30 Glasba in po&ifcnice — 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 Pol ure z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Giuseppe Tartini in Lui-gi Cherubini — 21.10 Minute za Bacha — 21.45 Z jugoslo- vanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Paul Hin-demith in Bela Bartok — 2335 lz slovenske poezije 19. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Slovenske popevke — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.40 Odlomki iz slovenskih oper — 12.30 Kmeti jski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Pri izročajo radi — 14.10 Z revijskim orkestrom Belgijskega radia 1 — 14.35 Naši poslušalci če- , I stitajo in pozdravljajo — j 15.40 Majhen recital »oprani- j stke Vande Gerlovič — 16.00 j Vsak dan za vas — 17.05 1 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Sončne poljane — 18.45 Po galerijah in muzejih I — 19.00 Lahko noč, otroci — 1 19.15 Glasbene razglednice — , 20.00 Dubrovniške poletne i prireditve 1970 — 22.15 S fe- 1 st i valov jazza — 23.15 Plesna glasba Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Vedri zvoki — majhni ansambli — 14.30 Minute s pevci — 15.00 Z velikim orkestrom Ray Martin — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Vaši pevci iz preteklosti — 19.00 Parada zabavne glasbe — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Majhen večerni koncert — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 232.55 lz slovenske poezije 20. AVGUSTA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 S pihalnim orkesrtrom iz Leipziga — 9.45 Filmske melodije — 10.15 Pri vas domia — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita za godala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Iz mladih grl — 14.25 Iz repertoarja orkestra Mon-tematti — 15.40 Zborovske skladbe sodobnih slovenskih skladateljev — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.45 Novejše slovenske popevke — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom The Ta-tos — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisatetfjem m Hien- gom — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Klavirska glasba Sergeja Prokofjeva —• 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 2330 Popevke z lahko noč i Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Popevke na tekočem traku — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 lz cikla Moja domovina — 21.00 Naš intervju — 21.10 Srečanje z violončel istom Matijo Lorenzom — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Ero z onoga svata — zbor deklet — 23.00 Festivalski godalni orkester iz Luzerna — 23.55 lz slovenske poezije 21. AVGUSTA 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Finslke narodne pesmi —• 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na danainji dan — 12.10 Odlomki iz opere Norma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Napotki za turiste — 15.40 Violinist Rok Klopčič igra Bartoka in Milhauda — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17-15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 M »mute z orkestrom Toneta Kmetca — 20.00 Poje zbor Naumov iz Bitola — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede m zvoki z logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi spored 13.30 Glasba in počitnice —» 14.05 Zabavni zvoki — 15.00 Se vedno jim radi prisluhne* mo — 16.40 Popoldne ob spre* jemnikih — 18.40 Pojo slo venski pevci zabavne glasbe — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Plesna glasba — 20.05 Od premiere do premiere — 21.45 S zuriških koncertnih odrov'— 23.05 Za ljubitelje Benjamina Britna — 23.55 Iz slovenske poezije 15. AVGUSTA 18.00 Obzornik, 18.05 Nove melodije, 18.30 MC Preeter-sovo potovanje — serijski film, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Horoskop — zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Skrivnosti morja, 22.00 Močnejše od življenja — serijski film, 23.00 TV kažipot, 23.20 Poročila » pas. Hortikulturno društvo Kranj tudi letos razpisuje tekmovanje v urejanju vrtov, okrasitvi oken in balkonov s cvetjem. V jeseni po končanem tekmovanju bo društvo podelilo tri nagrade v znesku 600 din ter priznanja in pohvale za vse, ki so se najbolj potrudili. Ocenjevali bodo predvsem vrtove in hiše ob prometnejših cestah v občini Kranj, kjer je urejenost vrtov in obilje cvetja posebno pomembno. Ob ocenjevanju bo društvo vrtove in okna posnelo na barvne diapozitive, ki jih bodo nato prikazovali ob podelitvi nagrad. Društvo prosi vse, ki menijo, da imajo lepo cvetje ali lep vrt, da to sporoče osebno ali z dopisnico v pisarno hortikulturnega društva v Kranju. Posebej bodo ocenjevali splošen vtis glede čistoče okolice, urejenosti fasade in vrta, učinek ureditve od blizu in daleč, harmonijo nasada oziroma vrta s stavbo in okolico po načinu ureditve, barvah in uporabi materialov ter izkoriščenje možnosti za ureditev in okrasitev oken. Pri ocenjevanju oken in balkonov bodo pazili predvsem na izbiro primernih posod za rože, barvne kombinacije ter bogastvo cvetenja in zdrav videz rastlin. Društvo želi,.da bi se pri nas ljubezen do vrtnarjenja ter gojenja cvetja hitreje širila ter da bi kmalu dohiteli sosednje države, kjer zelo pazijo na privlačnost in urejenost krajev in mest. Vsem, ki nameravate urediti vrt ali okrasiti fasado s cvetjem, urediti zelenje v stanovanju in se žele posvetovati o tem s strokovnjakom za urejanje vrtov, lahko dobe v pisarni društva vsak ponedeljek od 16. do 18. ure potrebne nasvete. Obenem si lahko ogledajo tudi strokovno literaturo ter barvne ilustracije o ureditvi vrtov in okrasitvi naselij. Cfczdravnil Navadni herpes Več kot 60 odstotkov ljudi se v prvih petih letih življenja okuži z virusom, ki se naseli v telesu, najraje na prehodu kože v sluznico. Kadarkoli je odpornost telesa zmanjšana zaradi bolezni, pretiranega sončenja, pri ženskah ob menstruaciji itd. pride do novega izbruha bolezni, ki je pogosta pri mladini in odraslih, redka pa pri starejših ljudeh. Kako jo spoznamo? Na ustnici začne koža srbeti in peči. Že čez ne-dneh koža pordi in na kaj ur, najkasneje v dveh tem mestu zraste mehurček, ki je napolnjen s tekočino. Prvemu sledijo še drugi mehurčki, ki se med seboj stapljajo. Že naslednji dan postane mehurček moten, če ga odtrgamo, vidimo na dnu svežo ranico. Se isti dan se mehurček pokrije z rumenkasto krasto, ki se sama v nekaj dneh olušči in )e bolezen ozdravljena do naslednjega izbruha. Podobne spremembe vidimo včasih na glavici moškega spolnega uda in pri ženskah v nožnici in na koži okrog spolovila. To pa bolniku vzbudi strah, da je dobil katero od spolnih bolezni in kaj hitro poišče zdravniško pomoč. Mehurčki se neredko širijo po koži obraza, včasih napadejo tudi oči in nosno sluznico. Pri otrocih poznamo posebno obliko herpesa: v ustih nastane polno rumenih leh z okolno pordelo sluznico. Otrok odklanja hrano, ker mu hranjenje težave veča. često inu naraste tudi temperatura in je na pogled hudo bolan. Takemu otroku je treba pripravljati le tekočo ali kašasto hrano, ki ni prevroča in premrzla in je brez začimb. Obroki naj bodo pogosti in majhni. Bolezen se pozdravi najkasneje v dveh tednih. Podobne spremembe pa vidimo tudi v ustih pri odraslih, večkrat pri ženskah. Tu so rumene lehe še posebno velike, vendar jih je redko več hkrati. Hranjenje Je ovirano, prav tako odpiranje ust in čiščenje zob. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI 3LAS * 18. STRAN SDbuia — r>. avgusta &® IHIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIinilllHIHIIIIIH PROGRAM OPLA ZA LET01970:1 Kadett 01ympia Rekord Commodore Kapitan Admiral Diplomat Dobava s konsignacije - Obiščite nas našem v salonu: AVTOTEHNA Ljubljana, Titova 25, telefon 312 022 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiM .......iiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii!iiiMiiiiiiiii!;iiimiiiiiiii!iiiiiiii:iiiiiiiiii!M^ Vzdrževanje zelenih površin v mestu Kranju je še pomankljivo KMETOVALCI POZOR! Na Gorenjskem sejmu imate izredno priložnost za nakup svetovno znanih motornih žag Homelite z 20 % popustom; prej 3.280.— N din, na sejmu samo 2.800.— N din, torej 480.— N din popusta. POTROŠNIKI! Nudimo veliko izbiro pralnih strojev — štedilnikov — hladilnikov, vseh vrst gospodinjskih aparatov — televizorjev — radio aparatov — tranzistorjev — elektromotorjev — hidroforjev Magnetofoni s 30 °/o popustom Kinoprojektorji ISKRA 8, ISKRA 8 Super po izredno znižani ceni! Obiščite paviljon na razstavišču I. drugi trakt Ugodni kreditni pogoji! Elektrotehna Ljubljana Parkovna služba sicer skrbi zadovoljivo za redno izvajanje pogodbenih del, vendar pa s tem še ni rečeno, da je v Kranju vse lepo. Te površine zajemajo le 17,40 ha zelenic — zelenice v centru mesta, starega naselja Zlato polje, Vodovodni stolp in Planina — vse ostale javne površine pa niso vzdrževane in se, v kolikor jih od časa do časa kak kmet ali cestar ne pokosi, zaraščajo s plevelom. Tako tudi v zadnjem času predel pri kurilnici — zarašča plevel. Nihče ga noče pokositi! Lani in letos je bila plantaža plevela enkrat pokošena na stroške občine in delno Stanovanjskega podjetja, sedaj pa ne bo več, ker občinska skupščina stroškov vzdrževanja ne bo več krila! Lastnik zemljišča pa tudi nima za to interesa. Na splošno pa bi bila potrebna na zelenicah čuvajska in smetarska kot tudi vrtnarska služba. Na zelenicah mnogi parkirajo, tu so zložena drva za kurjavo in ostanki raznih gradbenih materialov. Spomladi so naši vrtnarji zgrabili z zelenic ob stanovanjskih blokih na tone raznih odpadkov! Otroci polomijo še to, kar zraste na zelenicah; zato bi bil čuvaj za nasade nujno potreben! Žalosten je pogled na klopi in otroška igrišča s polomljenim inventarjem. Poseben problem pa je vzdrževanje zelenic, ki so raz-kopane zaradi raznih podzemnih instalacij. Tu ni prizane-šeno ne starim ne novim zelenicam. Ko delavci jarke zasujejo, ostane tam za vedno sled, jarek ali vzpetina brez trave. Na takšna področja morali pripeljati plodno >*j Ijo ter odstranili nepl^ material, zasejati travo zemljišče povaljati. Z o*' sko skupščino smo se otvorili, da bomo v bodoč« zadeve sami urejali. Zaht/ li bomo od vsakega, ki * nico prekoplje, da Jo vzpostavi v prvotno stani* POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750. leto izdelave 1970, s prevoženimi 2990 kilometri, začetna cena 11300.— din Ogled vozila je možen vsak dan pri kleparju rebu, Lesce 2. OSEBNI AVTO TOMOS AMI-6 BREAK, .leto izdelave 1968, s prevoženim 30.000 km, začetna cena 6.500.— din Ogled vozila je možen vsak delovni dan pri Zavfl' rovalnici Sava — PE Kranj, Kranj, Oldhamsk* cesta 2. Pismene ponudbe z 10 % pologom od izklicne ceflc sprejemamo do srede 19. 8. 1970 do 12. ure v spi*" jemni pisarni Zavarovalnice Sava Kranj. • ZAVAROVALNICA SAVA - PE Kra»J ___S SUbuta — 15. avgusta 1970 GLAS * 19 STRAN Novi eksponati priznanih proizvajalcev ] esni >na t na Gorenjskem sejmu 1 Lesni .na t 5% popust - kredit Konfekcija ZID Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Večje število kvalificiranih šivilj, polkvalificiranih ali priučenih 2. Večje število vajenk za poklic šivilje z dokončano osemletko 3. Ekonomskega tehnika z znanjem strojepisja ali moč z končano administrativno šolo ali tečajem Osebni dohodki po pravilniku OD podjetja. Stanovanja ni na razpolago. Nastop možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave poslati na upravo podjetja komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja. Sprejem prijav najpozneje 8 dni po objavi. Triglav konfekcija Kranj razglaša prosta delovna mesta 1. referent prodaje 2. fakturist 3. analitik Pogoj': nf>d 1.) višja komercialna šola in tri leta prakse aH srednja ekonomska šola in 5 let prakse, pod 2.) in 3) srednja ekonomska šola s prakso, lahko tudi pripravnik Razglas velja d© zasedbe delovnih mest. SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Kakor vsako leto, tudi letos sodelujemo na Gorenjskem sejmu z veliko izbiro damske in moške elegantne obutve. Oglejte si naš razstavni prostor na razstavišču I v pritličju pri izhodu (šola Simon Jenko). IZKORISTITE SEJEMSKI POPUST. Zadovoljni boste z nakupom. Priporoča se MODNO ČEVLJARSTVO STANKO KERN Kranj, Partizanska c. 5. Enkratna priložnost v paviljonu Murke na Gorenjskem sejmu v Kranju dnevna soba, spalnica ali kuhinja lahko tudi zastonj Kupci, ki bodo v času Gorenjskega sejma kupovali v paviljonu Murke izdelke Bresta, Mcbla in Marlesa bodo po končanem sejmu prišli v po-štev pri nagradnem žrebanju. Kupec, ki bo izžreban, bo dobil kupljeno pohištvo brezplačno! Obiščite največji paviljon na Gorenjskem sejmu! MURKA LESCE 1141 INKRET, škofja Loka, Sorska c. 23 vam nudi odlična sredstva za čiščenje in pomivanje: BLANC za strojno pomivanje posode BLANC DRY za splakovanje posode v strojih VITROPLEX za ročno pomivanje posode . FEROL za odstranjevanje madežev od rje PERNOL za pranje sintetike volne in svile CALVEX za mehčanje vode NEL za odstranjevanje kurjih očes in nego nohtov na rokah in nogah Obiščite naš prodajni prostor na Gorenjskem sejmu razstavišče I. drugo nadstropje. BACA tovarna volnenih izdelkov Podbrdo nudi cenjenim potrošnikom na Gorenjskem sejmu v Kranju od 7. do 18. avgusta po sejemskih cenah: krep žoržet za ženske obleke, kamgarne za moške obleke, ženske kostime in zlasti kamgarne za ženske hlačne kostime, težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah in vzorcih iz čiste runske volne. Izkoristite izredno priložnost! Priporočamo se! v*la3 * 20„ STRAN mm sobota — 13. avgusta tv/u Na Gorenjskem sejmu od 7. do 18. avgusta 1970. na razstavišču I. (šola Simon Jenko) ugodno kupite: KMETOVALCI! traktorje: pasquali — ferguson — zetor z vrsto priključkov, posebno kosilnice, pluge, brane in prikolice, kot tudi samohodne kosilnice znamke laverda, prav tako z raznimi priključki VABI VAS KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ KRKA Tovarna zdravil Novo mesto Oddelek za zdravilna zelišča IVANČNA GORICA Nabiralcem zdravilnih zelišč Priporočamo, da nabirate predvsem naslednja zdravilna zelišča, ki jih plačujemo po sledečih cenah: Cvet: sinja 30 din, slezenovca 20 din, močvirskega oslada 5 din, rmana 2 din List: volčje češnje 6 din, jedilnega kostanja 1,20 din, šmarnice 12 din, slezenovca 4 din, robide — kupine 2,50 din, regrata 3,50 din, pljučnika 4,20 din Rastline: hribske rese — navadne plahtice 7 din, kopitnika s korenino 3 din, rumene lakote 2 din, sinja 20 din, škržolice 5 din, ženiklja 6 din, zlate rozge 1,40 din, urhovke 2,50 din Korenine: medvedovih tac 6 din, ar-nike 32 din, velikega divjega janeža 10 din, malega divjega janeža 19 din, sladkih koreninic 10 din Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem. Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravilna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale. Če se bodo cene zvišale, bomo zelišča plačali po višjih cenah, t. j. po cenah, ki bodo veljale na dan prevzema. Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik! Odkupujemo tud j suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah. V jeseni bomo odkupovali tudi plod divjega kostanja po zelo ugodnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v Ivančni gorici (zadružni dom) in v odkupni postaji Novo mesto, Novi trg 9. Slovenija prodam avto POHITITE! Izredna priložnost v času Gorenjskega sejma 6d 7. do 18. 8. 1970 Vsi avtomobili in motorji, kupljeni v času sejma 27. CENEJE Prodajni paviljon pred Tekstilno šolo — Kranj Kadrovska komisija Kranjskih opekarn Kranj razpisuje prosta delovna mesta 1. kvalificiran strojni ključavničar v obratu Bobovek 2. kvalificiran ali polkvalifici-ran zidar v obratu Bobovek 3. več nekvalificiranih delavcev v obratih Bobovek in Stražlšče. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja Nastop je možen takoj. Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Rozman, Pševska cesta 2 g. Kranj, vhod iz Škofjeloške cesle 3550 JAROKE leghorn bele rjave, stare okrog treh mesecev, dobite vsak dan na Okroglem št. 24 pri Naklem 3526 Ugodno prodam VRVI iz mineralne volne za izolacijo centralne. Naslov v oglasnem oddelku 3533 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Mali Tončka, Kranj, Kebetova 3 alli telefon 25-102 3537 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK znamke peg; Oblalk, Mlakarjeva 2, Kranj 3551 Prodam motorno SLAMO-REZNICO. Strahinj 20, Na-Mo 3552 Prodam JARČKE. Trnove, Duplje 4 3553 Prodam gradbeno PAR* CELO v Gorenjah in otroško novo KOLO. Britof 12, Kranj 3554 Prodani 600 kg težko KRAVO, ki bo tretjič telila. Bur-jovec. Duplje 75 3555 Prodam KRAVO, ki bo septembra telila. Iskra, Lesce, Begunjska 17 3556 Prodam več novih sobn i h KAMINOV IN KOPALNO PEČ na drva. Kern, Partizanska 5( Kranj 3557 Prodam ali zamenjam težko KOBILO, sposobno z* kmečka dela in gozdna dela. Poljšica 13, Zg. Gorje 3538 Prodam 15 TRAMOV 19 21, dolžine 5,5 m. Studeno 4. komiki 3559 Prodam 2000 kosov rabljene strešne OPEKE »šPl-ČAK«. Sp. Bela 1, Preddvor 3560 TRAKTORSKO PRIKO; LICO — kiper z zračnimi zavorami prodam. Okršlar, Žlebe 49, Medvode 3561 Zelo poceni prodam kombinirano SOBNO OMARO. Naslov v oglasnem oddelku 3562 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. Gradišaf Meri, Trojarjeva 33, Straži-šče, Kranj 3563 SOBOTA — 15. avgusta 1970 GLAS * 21. STRAN Nagrobne spomenike po Izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVC, kamnoseštvo Naklo, telefon 21-058 Zaradi selitve prodam ŠTETNIK na drva. Moša Pijade 46, stan. 1 Kranj 3564 Ugodno prodani rdeče prvovrstne PREVLEKE za PRINZ 10°0 in dobro lutzovo PEC, Vlsoko en meter in pol. Ho-^ar, Radovlj ica, Gorenjska Ce*ta 35, telefon 70-283 3565 Prodam KRAVO, dobro ml"kaiico in BIKA simental-Gorica 7, Radovljica 3566 Poceni prodam kompletno ^ofazno VODNO ČRPALKO. Subic Vinko, Zg Bitnje 142 3567 Prodam KRAVO po izbiri. llovka 3, Kianj 3568 Ugodno prodam dve dialo-JJCMi HARMONIKI B, ES, AS, trikrat glašemi. Praprot-n'k Metod Ljubno 86 a Pod-nart ' 3559 VALILNICA NAKLO po končani valilni sezoni RAZPRODAJA 1 LETO STARE KOKOSI Po zelo -ugodni ceni. Prodam obžagan LES za °&trešje. Božič Ančka, Hraše ^.Smlednik 3570 Prodam 8 mesecev brejo, ^ado KRAVO f rizi j ko. več-j0 količino MOŠTA in vprež-?' OBRAČALNIK za seno. Labovče 13, Cerklje 3571 pPj^lam 2 m3 SMREKOVIH LOHOV. Sp. Duplje 5 3572 Prodam IZRUVAč za krom-t'r s Priključkom na trak-°r- Bohinc Jože, Zg. Brnik 3573 V(T^°dam globok OTROŠKI ^JZIČEK. Dreflak Milka, Set*ur 365 3574 Sj^0cuio prodam zakonsko /VLNICO. Ivan Sikozar, ranL ulica 1. avgusta 9 p 3575 Prodam strešno OPEKO 40olc'< in žlindrine ZIDAKE . *25. Poizve se v Britofu \ Krj anj 3576 L^^dam dobro ohranjen "iibiniran italijanski VOZI- na v'" RADI° znamke ves-^ Krulc, Kranj, Kajuhova p 3577 b. ''"tl;i"i KRAVO po izbiri, dSe,.i 32, Preddvor 3578 , Prodani mlado KRAVO. Se-° 25< Bled 3579 prodani 300 kg težko OSLI-39 • sturm Matevž, Zali log ' Železniki 3580 Tm* "godno prodam ELEK-n£lcNl ŠTEDILNIK goro-gj^ ln dodatno PEČ tobi. 17 Franc, Moše Pijade ' Kfanj 3581 Prodam NSU 1200, letnik 1969, vzamem tudi ček. Hrib 21, Preddvor 3593 V Kranju oddam GARAŽO 3,75 X 3 m za fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 3594 Prodam MOPED T-12 za 1300 din. Suha 34, Kranj 3595 Prodam OPEL-REKORD, letnik 1965. Naslov v oglasnem oddelku 3596 Prodam ŠKODO, letnik 1967 in vse rezervne dele za škodo. Vinko Avguštin, Gor. vas 56, Reteče pri Medvodah 3597 Prodam ŠKODO, letnik 1957 za 2500 din. Kranj, Delavska 41 3598 Po ugodni ceni prodam MOPED T-12 na tri brzine. Je v zelo dobrem stanju. Pristava 42, Tržič 3599 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Hotemože 58, Preddvor 3600 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letrg; 1962. Naslov v oglasnem oddelku, telefon 21-036, Kranj 3601 Prodam FASADNI LES. Informacije: Huje 33, Kranj 3582 Prodam rabljeno STRESNO OPEKO »špičak« in.»folc«. Pšenična polica 2, Cerklje 3583 Prodam rženo »SKOPO« za streho. Naslov v oglasnem oddelku 3584 Prodam 6 tednov s.are PRAŠIČKE. Dvor je 34, Cerklje 3585 Prodam mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje 3586 Prodam eno leto Starega BIKA. Dvoi je 26, Cerklje 3587 Prodam nov SILOKOM-BANJ, SLAMOREZNICO spe-iser in ŽAGO za razrez hlodovine. Trata 18, Skofja Loka 3588 Prodam dobro ohranjeno dvodelno OMARO in »KOMODO«. Omcje, Grad:ii\ova 3 Kranj 3589 Prodam 400 kg težko mlado KRAVO, ki je tretjič teleti la. Mesec Stanko, Rovt 7. p. Selca nad Skofjo Loko 3590 Ugodno prodam malo rabljeno SOBNO in KUHINJSKO OPRAVO. Poizve se pri Erženu Jožetu, Mestni trg 27, Skofja Loka 3591 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Luže 6, Šenčur 3592 Prodam večjo količino stoječe OTAVE. Cerklje 112 . 3627 Prodam OPEKO BH 4. Visoko 40, Šenčur 3629 IMM^iTiWMlfltlrOTWrr-yaHgta Kupim gradbeni LES (pun-te, bankine, deske). Neči-mer Hinko, Preddvor 2 3538 Kupim dobro ohranjeno ROČNO SLAMOREZNICO. Stanovnik Jože, Vincarje 26, Skofja Loka 3628 iifif faiiiirt 1 ti. j m, nr rnima Dvosobno komfortno stanovanje brez centralne kurjave v bloku v Kranju ZAMENJAM. Ponudbe poslati pod »nizka najemnina« 3541 Mirno dekle išče SOBO v Kranju. Ponudbe oddati pod »iskra« * 3602 OPREMLJENO SOBO v centru Kranja oddam moškemu za pomoč na vrtu Prednost ima tisti, ki zna ravnati s centralno kurjavo. Gregorčičeva 12, telefon 21-345 3603 ŠTUDENTKA iz dežele išče v Kranju ali bližnji okolici OPREMLJENO SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 3604 V najem oddam dve SOBI. Naslov v oglasnem oddelku 3605 TAPETNIŠTVO KRANJ Titov trg 22 izdelujemo in popravljamo vse tapetniške izdelke. Dela opravljamo tudi na domu. Cene konkurenčne. Priporočamo se za cenjena naročila. POSEST! ' Prodam pol HIŠE. Poizve se na Smledniški cesti št. 52, Kranj, čirče 3305 Prodam'ZAZIDLJIVO PARCELO. Prcdoslje 60, Kranj Prodam PARCELO na Pokljuki. Naslov oglasnem oddelku 3607 .V bližini Kopra ali Reke kupim VIKEND ali malo HIŠICE. Ponudbe poslati pod »plačam takoj« 3608 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO med Predosljara in Britofom. Poizve se v kuhinji šole Simona Jenka v Kranju 3609 Kupim dosmrtno STANOVANJE v okolici škofje Loke ali Vr:-'- ' -•■ - 3 poslati pod »starejša zakonca« 3610 Zamenjam enodružinsko HIŠO v bližini Bleda za enako v okolici Kranja. Štele Terezija, Podhom 26, Zg. Gorje 3611 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Gorjah ali Britofu. Naslov v oglasnem oddelku 3612 Prodam do prve plošče zgrajeno STANOVANJSKO HIŠO. Kranj, Kajuhova 6 3613 Prodam lepo raščen GOZD blizu Strahinja. Naslov v oglasnem oddelku 3614 HIŠICO, lahko stara, lesena ali zidana, vredna obnovitve, na sončni legi, kupim na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod »Pogled na planine« 3615 X A^OSL It V ^ ČRKOSLIKAR — samostojen, dobi dobro službi. Nastop takoj, zaslužek odličen, stanovanje brezplačno. Reklamni ateljeji Merjasec, Ljubljana-Šentvid, Gunclje 45 (Štrukljeva 17), telefon 51 641 3512 Sprejmem VAJENCA ali DELAVCA. Tesarstvo Zavil Ivan, Lahovče 21, Cerklje 3543 TRGOVINA MODNA OBLA- j ČILA, Center, Kranj išče I TRGOVSKO POMOČNICO. I Zglasite se lahko v trgovini 3544 I Dva FANTA iščeta zaposli- ' tev v popoldanskih urah po ; službi. Naslov v oglasnem oddelku 3616 Sprejmem MIZARSKEGA ' VAJENCA ali FANTA za pri- j učitev. Krevs Anton, čirče 2 a, Kranj v 3617 , FRIZERKO, dobro moč, ] sprejmpn takoj. Finžgar Pe- I ter, Kokrica 19, Kranj 3618 ZAHVALJUJEM se vsem vaščanom Sp. Brnika, posebno še gasilcem za tako hitro pomoč pri požaru. Ljudmila Lampe, Sp. Brnik 3619 ROLETE lesene, plastične, žaluzije naročite pri zastopniku špilarju, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 3620 OBVEŠČAM, da še vedno prevzamem vsa PEČARSKA DELA v okolici Bohinja. Fu-jan Marjan, Hraše 5, Smlednik 3621 Prosim, da se lastnik mopeda KR 58-391 takoj javi osebno ali pismeno na naslov Jitše Simon. Kranj, Stara cesta 27 3622 Opravljam zaščitne PREMAZE za Vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z guminolom in kozol lakom, garancija. AVTO-PRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 UREDITVE tmm PGD BRITOF preloži že objavljeno prireditev po istem sporedu na dne 16. 8. ob 14. uri ob vsakem vremenu. Gasilce posebno vabimo v uniformi in s prapori 3623 GOSTILNA KRIŠTOF Pre-doslje prireja v soboto 15. 8. in nedeljo 16. 8. KEGLJANJE za osla. Vabljeni! 3624 GOSTIŠČE BERTONCELJ REZKA v Kropi prireja vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Igra priznani ansambel METODA s PEVCEM. Pričetek ob 20. uri. Za obisk se priporoča Bertoncelj Rezka! 3625 IGRALSKA SKUPINA LADJA — SENICA uprizori dne 15. in 16. avgusta oba dneva ob 20. uri, na prostem, v Sp. Senici na Markovem dvorišču Finžgarjevo ljudsko igro VERIGA. Za obisk se priporoča igralska skupina 3626 Zahvala Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki in mučni bole/ni za vedno zapustil v 63. letu starosti naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric Leopold Suhadolnik zidar v pokoju Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, pomoč in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo še dr. Novaku, g. župniku iz Brega, družinam Koširjevi, Udamovi in Tabajtni, Kalanu Jakobu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem društva upokojencev Kranj, gasilcem za spremstvp^-olektivu Tekstilnega šolskega centra za venca ter mojstrom I. izmene TeKMiiindusa obrat I. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Marija, sin Marjan z družino, hčerka Slavka z družino, brata Ivan in Franc z družino, sestre Ivanka in Francka z družino ter drugo sorodstvo Breg, Praše, Drulovka, Vamkegam USA, 13. avgusta 1970 Nesreče v zadnjih dneh V torek, 11. avgusta ob 19.25 se je na cesti III. reda na Mlaki pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi huje poškodovani. Voznik osebnega avtomobila Azim Mehanovič iz Kranja je z neprimerno hitrostjo peljal proti Golniku, pri tem pa je na Mlaki zapeljal desno s ceste in trčil v betonski steber propustne ograje. Utrpel je hudi telesno poškodbo. Hudo poškodovan je bil tudi njegov sopotnik Mehmed Po-lislamović iz Bobovka. Oba se zdravita v ljubljanski splošni bolnici. Isti dan se je pripetila prometna nesreča tudi na cesti II reda pri Podkorenu. Voznik Stojan Mitrič iz Lakta-šev v Bosni in Hercegovini je vozil z mejnega prehoda Pod- koren. Na ovinku je iz nasprotne smeri pripeljal neznan voznik z dolgimi lučmi in oslepil Mitriča, ki je zato zavozil s ceste in se zaletel v drevo. Ranjen ni bil nihče, gmotna škoda pa znaša okrog 6.000 dinarjev. Dan kasneje pa se je zgodila prometna nesreča na cesti III. reda v 2ireh. Franc Poljanšek iz žirov se je z mopedom peljal pravilno po desni strani proti Škofji Loki. Nasproti pa se je prav tako na mopedu pripeljal Vilijem Gregorač Tz žirov in sicer po sredi ceste. Pri hiši številka 82 pa je nenadoma zavil na levo in zaprl Poljanšku pot. Prišlo je do trčenja. Oba voznika sta utrpela hude telesne poškodbe: pretres možganov, poškodbe po glavah in odr- Zahvala Ob boleči izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta Andreja Pičmana se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, tovarni Iskra in Oljarici za darovane vence, za vsa izrečena sožalja in za obiske v času bolezni. Posebna hvala dr. Janezu Bajžlju za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku, g. Kristancu in pevcem, gasilcem za spremstvo in tov. Bučanu za tople besede pri odprtem grobu. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, sinova in hčerki z družinami Britof, 7. avgusta 1970 gnine po rokah in drugih delih telesa. Oba se zdravita na ljubljanski polikliniki. Materialna škoda znaša 1400 dinarjev. , V sredo, 12. avgusta ob 22,40 se je pripetila na križišču cest II in IV. reda v Šenčurju prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Pri tem so bile tri osebe hudo poškodovane. Gmotna škoda znaša približno 13.000 dinarjev. Vanjo Kastelic iz Novega mesta je vozil po cesti IV. reda iz Šenčurja proti Vo-klem. Na križišču s cesto II. reda Kranj-Brnik ni upošteval prometnega znaka »križišče s prednostno cesto« in pri tem izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Stanetom Skubicem iz Zgornjega Brnika, ki je vozil po cesti drugega reda. Skubic je zaradi tega s prednjim delom vozila trčil v bočno stran Kasteličevega vozila. Pri tem so se telesno poškodovali voznik Kastelic in njegova sopotnika Jonče Bu-činovski in Nenad Mančič iz Ljubljane. Miroljub Miloje-vič pa je bil le lažje poškodovan. -jk Spet kraja mopeda V četrtek ob enajstih zvečer je nekdo ukradel moped »colibri« rdeče barve, ki je bil last Igorja Ozeniča iz Kranja. Moped je bil vzet na Gregorčičevi ulici. -jk Uboj na Jesenicah Zahvala Ob boleči izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Ivana Pegana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremiti na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Posebna zahvala pevcem šenčurskega okteta za ganljive žalostinke in dobrim sosedom za vso pomoč, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za darovane vence in izraze sožalja. še enkrat iskrena zahvala vsem. žalujoči: žena, hčerka, sin, vnukinja, brat, sestra, nečaki in drugo sorodstvo Šenčur, 14. avgusta 1970 Zahvala Ob tragični izgubi nadvse ljubljenega moža, zlatega očka, sina, brata in strica Toneta Pavlina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako v velikem številu spremili v njegov prerani grob, ga obsuli z venci in cvetjem ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, pevcem, godbi, njegovemu kolektivu Peko in osnovni šoli Simon Jenko. žalujoči: žena Mira s sinčkom, mama, ata, brat, sestre z družinama in drugo sorodstvo Gorice, 8. avgusta 1970 V nedeljo, 9. avgusta, je UJV sporočila, da je v sumljivih okoliščinah umrla Anica Kokošinek, rojena 4. 4. 1931, z Jesenic, Bokalova 6, mati treh otrok v starosti 12, 15 in 16. let. Zdravnik ni hotel izdati mrliškega lista, glavi in telesu več podplutb, ker je pokojnica imela po ki so kazale na močne udarce. Pri obdukciji so ugotovili, da je Kokošinekova umrla zaradi poškodb, predvsem na glavi, ki so bile tako hude, da je prišlo do izliva krvi v možgane. Uboja je bil osumljen mož pokojnice Kokošinek Danici. Na zaslišanju je priznal, da je pokojnico v soboto, 8. avgusta, res pretepel, vendar je ni mislil ubiti. Kokošinek Anica je bila močno vdana alkoholu. Piti je začela še preden je mlajši sin začel hoditi v šolo. Mož je včasih sam precej pil in je pijačo ponujal tudi ženi. Njena pivska strast pa je postala tako močna, da je zadnje čase pila špirit, pomešan z vodo. Za družino in gospodinjstvo se ni več brigala. Usodnega dne je Kokošinek Danici zjutraj pripravil vse potrebno za kosilo, ki naj bi ga žena skuhala. Odšel je v bližnji bife in tam popil osem decilitrov vina. Ko je ob 12.30 prišel domov na kosilo, kosila ni bilo, žena pa je bila močno vinjena. Kot pravi, ga je to tako ujezilo, da jo je začel pretepati in je odne- hal šele, ko je opazil, da je nezavestna. Da bi jo osvestil, jo je polil z vodo, vendar zaman. Otroci so prišli domov ob 14.30, vendar se tudi njim ni zdelo nič nena vad-nega, da mati leži na tleh, kajti večkrat je bila do nezavesti pijana, pa tudi pretepov med starši so bili vajeni. Šele čez nekaj ur so jo spravili V posteljo, kjer je ponoči umrla. lb Truplo na progi Včeraj zjutraj ob petih so na železniški progi nasproti gostilne na Gorenji Savi našli moško truplo. Preiskovalni organi so ugotovili, da gre za 17-Ietnega Dušana Vodni; ka iz Kranja, ki je po vsej verjetnosti padel z vlaka. -jk S kamnom nad izložbo Postaja milice na Bledu J* izvedela, da je včeraj zJu" traj ob štirih neznanec s kamnom razbil izloženo okno Fi ligranijc Šahta na Bledu" prišel v notranjost in pokra del še neugotovljeno količin' zlata in srebra. -jk Vlomi Ponoči med 12. in 13. avgustom je neznanec vlomil v kovčka za orodje v obratu Aglomeracija v jeseniški Železarni. Vlomilec je z železnim predmetom odstranil obešanki s kovčkov, v katerih je bilo shranjeno orodje Hi-dromontažo iz Maribora, gradbišče Jesenice. Delavci niso vedeli povedati, kakšno orodje je bilo ukradeno in kakšna je vrednost. Isto noč je neznanec vlomil v 10 avtomobilov tujih registracij, ki so bili parkirani na parkirnem prostoru pri žičnici na Vogel. Iz avtonio bilov so bili vzeti predmeti manjših vrednosti. To noč so zabeležili vlome tudi na Bledu. V četrtek do poldne je Italijanka Cesar? Spera na postaji milice na Bledu povedala, da je nekdo iz njenega avtomobila ukradel denarnico, 240 dinarjev in 2000 lir. dalje žensko volneno jopico, šatuljo, na osebnem avtomobilu genevske registracije pa je neznanec demontiral glavni sprednji 10* či. -jk Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk Kranj razpisuje delovno mesto vodje računovodstva Posebni pogoji: Kandidat mora imeti prvo ali drugo stopnjo pravne, ekonomske ali komercialne smeri in 5 letno prakso v ustrezni stroki. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja CP Gorenjski tisk Kranj, do 30. avgusta 1970. SOBOTA — 15. avgusta 1970 Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Problemi s prostori v Dupljah Namizni tenis ima v Dupljah bogato tradicijo. Zanimanje za igranje z belo žogico je bilo v Dupljah pred leti veliko. Sedaj pa se vsiljuje vprašanje, kako bo v prihodnje z namiznim tenisom. Kljub prizadevanju starejših igralcev, na katerih v glavnem sloni vse delo v sekciji, ni nobenega zanimanja. Glavni vzrok za to so prostori. Avla osnovne šole v Dupljah je zaprta, kljub temu, da je prostora v šoli dovolj. V splošnem pa imajo igralci na voljo le eno mizo, kajti druga ni uporabna za treninge in tekmovanja. Zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo nabaviti nove in vse to jemlje voljo mladim igralcem. Ekipa Dupelj je imela v minulih sezonah nekaj lepili uspehov. Pred dvema letoma je postala občinski prvak v ligi, v kateri je tekmovalo kar 24 ekip. Tudi posamezniki so zabeležili nekaj dobrih rezultatov. Rezultati igralcev so vidni šele po daljšem načrtnem delu in tudi to vpliva na tekmovalce, da prezgodaj končajo z igranjem. Opaziti pa je tudi, da je premalo načrtnega sodelovanja z mladimi, predvsem pionirji na osnovni šoli. J. Kuhar Smučarski skoki Skakalci v ZRN Najboljši jugoslovanski skakalci so minuli teden končali drugi skupni tre-nbig, ki so ga opravili v Seči pri Portorožu. Tu so vadili teden dni kondicijo, včeraj pa se je osmorica najboljših odpravila na mednarodno tekmovanje v Zahodno Nemčijo. Najboljši mladinci — skakalci pa so včeraj končali s treningom alpskega smučanja na smučišču pod Prisojnikom. Prihodnji teden pa bodo imeli kondic.ij.ski trening v Seči, nakar bodo odpotovali na priprave v Zahodno Nemčijo. J. J. Nogomet v jeseni Na nogometni zvezi Slovenije so pred dnevi izžrebali pare za tekmovanje v jesenskem delu prvenstva v republiških ligah. Po enoletnem premoru bo v republiški ligi spet nastopal kranjski Triglav, ki je v minuli sezoni osvojil prvo mesto v zahodni conski ligi. LTH iz Škofje Loke in Tržiča pa bosta zastopala Gorenjsko v zahodni conski ligi. Razpored tekem po kolih je naslednji: I- KOLO — 30. AVGUSTA: Triglav : Rudar, Tržič : Nova Gorica, LTH : Usnjar. II. KOLO - 6. SEPTEMBRA: Kladivar : Triglav, Zagorje : LTH, Hrastnik : Tržič III. KOLO - 13. SEPTEMBRA: Triglav : Kovinar, LTH ! Nova Gorica, Tržič : Tabor IV. KOLO — 20. SEPTEMBRA: Nafta : Triglav, Hrastnik : L'Jfl, Tržič : Bela Krajina V. KOLO — 27. SEPTEMBRA: Triglav : Izola, LTH : Tržič VI. KOLO — 4. OKTOBRA: Ilirija : Triglav, Bela Kra jina : LTH, Tržič : Tolmin VII. KOLO — 11. OKTOBRA: Triglav : Slavija, LTH : Tabor, Piran : Tržič VIII. KOLO — 18. OKTOBRA: Svoboda : Triglav, Tržič : Adria, LTH : Tolmin IX. KOLO — 25. OKTOBRA: Triglav : Drava, Koper : Tržič, Piran : LTH X. KOLO - 8. NOVEMBRA: Triglav : Aluminij, LTH : Adria, Tržič : Usnjar XI. KOLO — 15. NOVEMBRA: Branik : Triglav, Koper : LTH, Zagorje : Tržič. Triglav : Olimpija 0:5 (0:3) Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, sodnik Bradaška (Kranj), gledalcev 500. Strelci golov: Djekič, Ameršek, Popivoda, Džorlev, Glišič. Rezultat bi bil lahko še viš-. ji, če ne bi gostje z Ljubljane zaigrali tako počitniško. Domači so jim bili enakovreden nasprotnik v polju, pri streljanju na gol pa niso imeli sreče. -dh Pionirsko prvenstvo SRS v plavanju Rebeka Porenta spet ruši rekorde V Trbovljah se je v četrtek pričelo letošnje republiško pionirsko prvenstvo v plavanju. Nastopa več kot 100 plavalcev iz 11 slovenskih klubov. Že prvi dan je Kranjčan-ka Rebeka Porenia postavila nov republiški rekord {.a starejše pionirke in mlajše mladinke na 100 m hrbtno s časom 1,50,0. Republiški naslov pa je osvojila še na 400 m prosto. Dobro je plavala tudi Panj tarjeva, saj je na 200 m mešano zasedla drugo mesto. Stanje točk po prvem dnevu: 1. Ljubljana 6983, 2. Triglav 6532, 3. Kop.r 2991 itd. -dh Hokejska sezona se bliža Igralci hokejskega kluba Jesenice bodo predvidoma čez nekaj dni odigrali svoje prvo srečanje v letošnji sezoni. 20. avgusta bodo odšli v goste italijanskemu klubu Ortisei. Letošnji program tekem 11K Jesenice je zei.'o bogat in obetajo se nam lepe in kvalitetne tekme. Kot državni prvak H K Jesenice spet sodeluje v tekmovanju za evropski pokal. I. kolo tega tekmovanja morajo obvezno odigrati do 20. Oktobra, njihov prvi nasprotnik pa je Krakra iz Bolgarije. Od 5.-9. oktobra bodo odšli na turnejo, najbrž po ĆSSR, od 14.—16. oktobra imajo v programu dve ali tri prijateljske tekme v Švici, 18. oktobra pa se bo že pričelo državno prvenstvo. Že v prvi tekmi bomo lahko gledali derbi — na Jesenicah bo gostovala OI:mpi;a. Posebno zanimivo bo letos tekmovanje za Alpski pokal. Tokrat je tekmovan jo razdeljeno na dve skupini. Mladi alpinei na treningu Od jutri dalje bodo na smučišču poti Prisoju: kom trenirale najboljše mladinke pod vodstvom Milana Ber-nika, čez teden dni pa bodo imeli podoben skupen trening najboljši mladinci, ki jih bo vodil Jeseničan Janez Srni tek J. J. Zmagovalca obeh skupin sj bosta potem pomerila za prvo in drugo mesto, drugo-uvrščena v skupinah pa za tretje in četrto. Jesenice in Olimpija letos nastopata točeno. V skupini z Olimpijo bodo igrali še Cortina Riesersee, KAC in Innsbruck, z Jesenicami pa Augsburg. Chau.\ de Fonds* Bolzano in Ortisei. Jeseničani bodo prvo tekmo odigrali v gos teh z Augsbur-gom, in sicer že 10. oktobra, Z. Feic Smučanje Danes poletno prven Ivo Najboljši slovenski smučarji vseh kategorij, razen pionirjev i» pionirk, se bodo danes zbrali na smučišču pod Prisojnikom, kjer se bodo letos četrtič zapored pomerili med sabo za poletne re- publiške prvake v slalo« mu. Smučarska zveza Slovenije je omejila nastop in bo zaradi tega tekmovalo le nekaj čez sto tekmovalcev in tekmovalk. Start bo ob 9.30 uri. J. J. knjige učbeniki priročniki aJctovke c3bnua;e šolsJie potrebščine ŠOLSKO LETO SE ZAČENJA PRI MLADINSKI mm Gostilna Blazen Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 (Klanec) SE PRIPOROČA — DOBRO BOSTE POSTREŽENI - Domača gorenjska jedila - Divjačina - Razni mešani narezki, domače klobase - pečenice ■ Jedila in pijače vseh vrst OLAS SOBOTA — 15. avgusta 1970 Preseljevanje narodov( pod turističnim soncem Prostrane peščene obale pred majhno andaluzijsko ribiško vasjo Tor-remolinos so ležale pozimi kot tudi poleti zapuščene. Le poredkoma je sem zašel kakšen Anglež iz bližnjega Gibraltarja, da se je v skromnem vaškem hotelu ob morju odpočil od naporne kolonialne službe. Ubožne vasi s 600 hišami ni poznal noben potovalni urad na svetu. Tako je bilo pred petnajstimi leti. Danes pa potovalni managerji iz ZDA pošljejo na plaže Torrcmolinosa vsako leto okoli milijon ljudi. Ogromni 16-nadstropni hotelski silosi in stanovanjski stolpi so znamenje novega počitniškega velemesta. »Človek se družbeno ne sme udejstvovati zaradi osebnih interesov, ampak zaradi tega, da bi se naša družba bolj gospodarno razvijala,« pravi 59-letni Alojz Sušteršič iz Črnivca, najstarejši odbornik občinske skupščine v Radovljici in član delavskega sveta jeseniške Železarne. »Osebno sem zato, da določenim ljudem, ki ne delajo prav, preprečimo posege v gospodarsko in politično življenje. Zato srčno rad povem tisto, kar se mi ne zdi pravilno. Bivši direktor računovodskega sektorja Železarne tovariš Ravnik mi je nekoč dejal: šušteršič, vi ste naša slaba vest!« »Vedno me je bolelo, če je manjša skupinica odločala o zadevali večine. Spomladi 1968. leta so v železarni sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju po grupah. Delavci bi morali razpravljati o pravilniku, vendar ga nam kljub naši pravici niso dali v razpravo. Obravnavala ga je le ožja komisija, delavski svet pa ga je potrdil, čeprav nisem bil član delavskega sveta, sem šel na to sejo in povedal, kar sem mislil, čeprav se vsem ni zdelo prav ... Sivolasi možak, dobrodušnega in razgubanega obraza, nam je ob slovesu še dejal: »Prosim vas, zapišite, da je bil z združitvijo majhnih kmetijskih zadrug zadan udarec zasebnemu kmetu. Majhna zadruga mu je dajala stroje, večje pa gledajo samo na denar in komercializaeijo!« -Ik Poreč je bil na primer še pred petnajstiimi leti pravo podeželsko mestece, iz knte-rega so se ljudje izseljevali v večja jugoslovanska mesta. Kdaj pa kdaj je pripotovalo nekaj popotnikov, da bi si ogledalo baziliko iz 4. in 6. stoletja. Edini hotel je premogel 80 postelj. Danes lahko Poreč sprejme skoraj 20.000 turistov. Prejšnje leto se je okoli 180.000 turistov sončilo na plažah tega počitniškega mesta. Dva hotela z okoli 250 posteljami je premogel tuniški Hammamet pred enajstimi leti za tistih nekaj turistov, ki so zašli v to severnoafriško deželo v razvoju. Danes se vrsti na devet kilometrov dolgi obali Hammameta hotel za hotelom in več kot 7000 postelj čaka na reko turistov iz Evrope. Na planjavah Sredozemlja in Črnega morja, ob Atlantiku in Pacifiku ustvarjajo armade gradbenih delavcev tako rekoč iz nič nova turistična mesta. Močvirne obalne predele spreminjajo z milijoni v sončne plaže kot na primer v Franciji. V negostoljubne strme obale z dinamitom vrezujejo vabljive zalive za kopanje kot na Tennerefi. Odročne živalske rezervate povezujejo z asfaltnimi turističnimi cestami kot na primer v Keniji in v Nepalu. 150 MILIJONOV NA TURISTIČNEM POHODU S' e pred petimi leti so morali v Mombasi na Indijskem oceanu pregnati pred vsakim pristankom letala z letališča žirafe, danes pa sodi to pristaniško mesto k najbolj prometnim pristaniščem vzhodne Afrike. Naj bo revna ali bogata, kapitalistična ali socialistična, nobena dežela se ne želi več odreči počitniškim kupčijam. Od Antartike do Aljaske, od Barija do Baham-skih otokov, povsod se borijo za turistične devize in povsod cenijo turizem kot gospodarsko-politično čudežno sredstvo, in to po pravici. Samo lani je v doslej ne-slutenem preseljevanju narodov šlo na pot v inozemstvo okoli 150 milijonov ljudi. Toliko pa premorejo Zvezna republika Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija, Avstrija in Švica. Ta armada modernih nomadov je lani porabila okoli 12 milijard dolarjev, približno toliko kot vrže vsa letna proizvodnja aluminija, svinca, bakra in železne rude na svetu. Brez dotoka turistov bi številne dežele bankrotirale. Mehika dobi skoraj 44 odstotkov svojih deviz od turi- stov, Španija 41 odstotkov, Portugalska 28 odstotkov in Avstrija 23 odstotkov. Kanada zasiuži z obiskovalci na leto več kot pa s svojo pšenico. V vzhodno-afriški Keniji je turizem žo presegel izvoz kave. V Izraelu pa zaslužijo od turistov več kot pa od jtužncga sadja, ki ga izvažajo. . DRŽAVNI TURISTIČNI KREDITI uri stični tropi že križa r i j o na fotosa far i j i h po afriških savanah, plezajo na vrhove Andov, križarijo po Antarktiki in se s sanmi na pasjo vprego vozijo po Grenlandiji. Grčija je na primer v zadnjih dveh letih s približno 185 milijoni dolarjev državnih kreditov pospeševala gradnjo hotelov. Francija je v letu 1968 porabila več kot 4 milijone dolarjev za državno turistično propagando in celo Kenija, ki je šele v razvoju, namerava do leta 1974 porabiti okoli 34 milijonov dolarjev za pospeševanje turizma. Španija je lani doživela pravo invazijo, saj jo je obiskalo okoli 22 milijonov tujih turistov, kar je skoraj dve tretjini španskega prebivalstva. Pred desetimi letd je prišlo v Španijo samo okodi šest milijonov turistov. Leta 1960 je preživelo dopust na jadranskih obalah SFRJ okoli 900 tisoč turistov, lani pa jih je bilo že petkrat toliko. »Poželenje po tujih deželah je najbolj sladka in modra pregreha, kar jih pozna ta svet,« je rekel neki pisatelj. Kot le malokatera gospodarska veja je turizem v zadnjih letih v razvitih deželah prinesel vedno večje dohodke. V industrijskih deželah so se v zadnjih desetih leLih povečali izdatki za potovanja poprečno enkrat hitreje kot pa vsa ostala osebna potrošnja. Medtem ko so Zahodni Nemci na primer med letoma 1956 in 1965 povečali svoj dohodek za 121 odstotkov, pa so se njihovi izdatki za potovanja in dopuste v tem času povečali za več kot 400 odstotkov. VEČ ČASA Blaginja pa ni prinesla samo denarja, temveč tudi čas za potovanje. Srednjeevropejec leta 1970 ima pri pričakovani starosti 68 let možnost, da preživi 22 let več prostega časa, kot ga pa je preživel njegov stari oče. Načrtovalci bodočnosti napovedujejo za leto 1980 že 30-urni delovni teden in 10 do 12 tednov letnega dopusta. Zmerom hitrejša, udobnej- ša in cenejša prometna sredstva zapeljujejo dopustnLka* da bi preživel svoj na novo pridobljeni prosti čas zunaj meja svoje dežele. Za milijone je reaktivno letalo že običajno prometno sredstvo, ki jih prepelje na daljne dopu-stniške obale in v eksotične kraje. Grčija, Romunija in Portugalska so dežele, v katere se je pred leti dalo priti le po večdnevnem težavnem potovanju, danes pa so dosegljive po tri ali štiriurni vožnji z letalom iz srednje Evrope. Kenija, Cejlon ali pa Tajska pa so se približale za dan potovanja. I ODPRTE VSE MEJE Danes lahko pride turist brez vizuma v skoraj vse evropske dežele. Do konca petdesetih let je Fran-co okleval, da bi Španijo odprl množičnemu turizmu, kajti preveč se je bal, da bi dopustni ki motili pokopališki mir njegove diktatorske politike. Danes je počitniška industrija najpomembnejša gospodarska panoga v SPa* niji. Na plažah, kjer so še pred enim desetletjem moške v mini malkan zapirali zaradi nemorale, se danes pretegu* jejo dekleta v bikinijih. V Sovjetsko zvezo so lani spustili okoli 600.000 dopust-nikov z Zahoda, v Romuniji pa imajo privatniki že nekaj let spet svoje restavracije. Monotone državne restavracije niso ustrezale zahtevam zahodnih turistov. ' V Madžarsko so spustili ameriški kapital itd. USPEHI NAČRTOVANJA Turistično načrtno gospodarstvo vzhodnih držav je obrodiUO uspeh. Bolgarija je zabeležila od leta 1960 do 1969 v turizmu povečanje za okoli tisoč odstotkov, Romunija celo za 1300 odstotkov. Zahodne dežele, ki niso imele državnega turističnega načrtovanja, so zaostale. V Grčiji na primer je bil turizem do šestdesetih let bolj zasebna zadeva, zato je skoraj stagniral. Zato tudi zahodne kapitalistične dežele vse bolj uvajajo turistično načrtno gospodarstvo. Hotelirstvo in restavra-terstvo v glavnem puščajo ? zasebnih rokah, toda z državnimi razvojnimi načrti in milijonskimi investicijami za ceste, električno mrežo in vodovode v turističnih področjih in pa z ugodnimi krediti davčnimi olajšavami in subvencijami za hotele pomagajo vlade turistični industriji« Na Siciliji na primer plačajo oblasti vsem čarterskim družbam, ki dovažajo turiste 5-odstotini dodatek na vozno ceno. Graditelji novih hotelov dobijo ugodne kredite i° na avtomobil sikih cestah * južni Italiji se doptustniki * sezoni vozijo ob znižani O stmiini. Razliko plača državna blagajna. (Po Der Spieglu)