Slev. 96.
Pôsamezna številka šfffire I Din.
V LNKlill V solilo fffi 28. nprflfl 1923.
Kii "i Naroëafaa mam sa državo SHSi
do pr«kliea> •) p« poŠti шевебпо Mi t* k) dostsvl|en > na doni
mesečno......„ tt
za inozemstvo!
■eesčno.......Ma П
as Sobotna izdaja: вз
* Jugoslsvljt.....Din >0
« inozemstvu...... M
HiMcOMnSi
LflOLL
es Cane ins«ratom:fla
Bnostolpaa peHtaa vrst« niaH oglasi po Dln.1"— ln Oln-fStt, veliki oglasi nad 45 mm vf-Mas po Din. 2—, poslana >Mb po Din. 3'—.
Prt večjem ааговПв pepsA
Uhaja rsak dan Imralli »eaedeljks in dneva po pr» nlka ob 5. art ж)utrni.
M6m

ИT Bredalitrt ]• v Kopitarjevi nllel itev, 6/Ш. Rokopisi s« ae vračal«; netrsakirsna pisma s« a« sprejemalo. Dreda. telet itv. 50, ергатп. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Opran j« t Kepltarj.ri >1.8. — Rečna poitn« Ima. l|ubljanske St 850 sa naročnino ln št. 349 sa oglu«, sagreb39.011. sarsJeT. 7iB8, prs&fcelnrtnna|. 24.797.
Jalov koncept.
Se nikoli se ni tako rezko pokazalo, tako demokratska stranka v naši državi nevzdržno propada, kakor ob sedanji krizi.
Brez vsake ideej ki bi koreninila v potrebah našega časa in ljudstva in katera bi si mogla po svoji notranji sili osvojiti src, skuša ta stranka razplesti položaj s eilo, potegniti krono z njenega visokega nepristranskega stališča v svoje strankam вке nižave in je za slučaj, če bi se ji njeni nameni vsled odpora radikalne stranke ne posrečili, pripravila vpokojenega generala Stepanovića, da bi ga na kakšen način posadila na čelo vojaško-uradniške vlade, ki naj uvede v državi diktaturo.
S tem ta stranka ne dokazuje samo, da ji manjka popolnoma vsake v resnici državotvorne plodovite ideje, ampak razodeva tudi jako veliko politično taktično nezrelost, če misli, da se bo na tak lahek način dal izvesti državni >udarec«, katerega z brezprimerno naivnostjo oznanja kar naprej in z njim grozi ne samo slovenski in hrvatski opoziciji, marveč tudi najmočnejši srbski stranki.
General, in še celo vojvoda, ki se je proslavil v bojih za osvoboditev Srbije, naj po tem načrtu omadežuje svojo lepo preteklost in kot slamnati mož pomaga z avtoriteto armade do samovlade taki vseskozi kompromitirani politični osebnosti kakor je Pribičevič I
Demokratska stranka v Jugoslaviji je sla po ideje v Italijo, kjer si jè izbrala za svoj zgled Mussolinija, kateri ji je spričo pomanjkanja samoraslega političnega koncepta posta? najvišji ideal. Če je v analfa-betični, po svoji ogromni ljudski masi politično popolnoma neizobraženi in strahopetni Italiji postal Mussolini diktator, sklepa jugoslovanska liberalna klika, da bi se mogla enaka namera posrečiti tudi takim možem, kakor so Pribičevič, Lukinić in Žerjav.
Toda stvari stoje dejansko čisto drugače nego si jih predstavljajo naši liberalni oboževatelji laškega fašizma.
Diktatura zahteva predvsem neke politične ideje, ki počiva v masah, dejanskih potrebah, ljudskem razpoloženju. V Italiji je neuko ljudstvo, nesposobno, da na parlamentarno-demokratski način, kakor n. pr. v Angliji, Nemčiji ali Čeho-Slovaški deželo reši iz povojnega nacionalnega in gospodarskega kaosa, samo nezavedno težilo po močni roki. Ta močna roka je prišla vsaj z pozitivnim političnim načrtom, s socialnimi koncepti, z gospodarskimi reformami. Če ne drugega, je pokazala resno voljo, da spravi državni proračun v red, pomede s koritar-stvom v upravi, črta vse nepotrebne izdatke, dvigne produkcijo, izboljša gmotni položaj mas, poceni življenje, uredi prometne razmere in deželo dvigne iz njene trajne finančne pasivnosti. Izvršila je dozdaj bore malo, in če se ji njen zamisel ne posreči, bo črez noč propadla, kakor je prišla, kljub ali ravno zaradi diktatorske sile, s katero vlada. Podobno je v Rusiji, ki je Italiji tudi v tem podobna, da masa stoji kulturno in politično na najnižji stopnji v svetu. Obstoj bodisi fašistovske bodisi bolj-ževiške avtokracije ni odvisen od črnih srajc ali rdeče armade, marveč od tega, bo li gmotno zadovoljila delavske in uslužbe-niške, predvsem pa kmetske mase. Kajti le-te so dejanska opora te diktature kakor so tudi v Bolgariji. Sicer pa, četudi bi se fašizmu ali boljševizmu posrečilo deželo gospodarsko obnoviti, bi bil le prehodno stanje, kateremu bo moral slediti •■wpet normalni po stanovskem zastopstvu korigirani parlamentarni način vladanja.
In še nekaj je za moderno italijansko |n rusko diktaturo značilno, da se je izvršila kot najljutejša reakcija zoper državno idejo liberalizma, liberalne oziroma demokratske lažldemokracije in njenih °d francoske revolucije podedovan ih že davnej preperelih svobodnjaških fraz, za peterimi se skriva zgolj izkoriščevalni ego-feem izvestnega dela buržuazlje, kateri se Vsled tradicije namesto pod zastavo odkritega konservatizma zbira po praporom lažjega liberalneaa reakcionarstva.
Kdo pa pri nas sega po bilki diktature? Potapljajoči se liberalizem, naprednja-karska peščica inteligence, brezidejno svo-bodomiselstvo, člani lože, vsa protiljudska, zastarela, samo moderno polakirana fraka-rija.
Kakšen smoter naj bi imela njihova diktatura? Sami povedo, kakšen: da se centralistični odiravci ohranijo na vladi, da se prepreči samouprava ljudstva, da se birokratični in policijski aparat podredi demokratski stranki, da se usužnji njenim namenom armada, da Jugoslavija nikoli ne postane politično urejena in gospodarsko aktivna miroljubna država, ampak da se v njej ohrani kaos, v katerem bo demokratska klika lahko ribarila. Torej diktatura ne na boljše, ampak da se slabo ne samo ohrani, temuč še poveča. To ni ne po ruskem ne po bolgarskem zgledu, temuč kveč-jem po romunskem in grškem. Tej diktaturi Pribičevića pa naj se uklonijo hrvatski in slovenski kmetje, srbski radikali, armada in celo — krona! Ta diktatura naj se izvede pod firmo rvrodnega edinstva« in naj svetu pokaže sliko >močne enotne države«!
Kako si peščica slovenske in hrvatske demokartske inteligence neki to predstavlja? Da bo jugoslovanska armada, ki sestoji iz vseh treh plemen, služila za slepo orodje trem politikom, ki so že pod Avstrijo politično skrahirali, se v najkritičnej-šem času med svetovno vojno strahopetno skrivali in prilezli dan šele, ko so drugi ljudstvo pogumno- organizirali? Da se bo srbska stranka, ki je srbsko ljudstvo vodila v njenih ustavnih borbah za politično svobodo, dala od Pribičevičev in Lukiničev komandirati in poljubljala njihov diktatorski čevelj? Da se bo hrvatsko in slovensko ljudstvo dalo od terorističnih tolp takih politikov brez odpora strahovati in pobijati? Da bomo Hrvati in Slovenci kakor kakšne šleve mirno pustili take diktatorje divjati po naših krajih? ...
Res, demokratska diktatura se sliši kakor predpustna norija, blodnje zblaznelih ljudi, izrodek možgan, ki so puste in prazne vsake življenja sposobne politične tvorne misli. Če bi se mogla taka blazna ideja uresničiti, bi bilo gorje za njene očete same, ki bi jo plačali s svojo politično eksistenco za vse čase. Da demokratski politiki v svoji samopožigalni norosti ne za-žgo obenem skupne strehe, pod katero vsi prebivamo, zato bodo, kakor upamo, poskrbeli merodajni činitelji v državi. Če ne, bodo to skrb vzele nase množice našega ljudstva.
Protiûsva izjava.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Današnje *Novosti< prinašajo razgovor s Stojanom Protićem,kije potrdil, da je kralj poslal k njemu svojega dvornega maršala Jan-koviča, kateremu je podal nekaj političnih misli. V svojem razgovoru z urednikom >Novosti< povdarja Protič, da je parlamentarni običaj ta, da oseba, ki dobi mandat za sestavo vlade, ne potrebuje nobenih direktiv in da mora, dokler mandat traja, imeti proste roke. V tem času se ne sme nihče vmešavati v njegove posle, dokler mandata ne vrne. Obnašanje demokratske stranke v tej krizi pa je nenavadno, neresno in smešno, kakor tudi cela ta kriza postaja že smešna. Demokrati se delajo, kakor da bi oni imeli 108 mandatov in ne radikali.
Demokrati negirajo že kar volivne izide, kakor da bi se volitve sploh ne bile vršile. Le tako moremo razumeti zahteve, ki so jih dali radikalom, češ da mora nova vlada biti volivna vlada, mesto da bi gledali na to, da bi vlada delala v parlamentu. Pri tem demokrati menijo, da so samo oni in zemljoradniki državotvorna stranka, seveda zato, ker v njej sedi Svetozar Pribičevič. Po ustavnih in parlamentarnih načelih ee ne sme zapostavljati nobena stranka, najmanj pa tista, ki hoče revizijo ustavo. Na to pa Protič protestira, ker razni nacionalistični listi nanadajo razne poliiikc kot protidržavne in ker nacionalistične organizacije napada jo narodne poslance. To je treba odločno obsoditi. Vlada mora resno nastopiti, ker je tako poletje nacionalistov v škodo
Popoln prelom med radikali in demokrati.
PAŠIČ JE VRNIL MANDAT. — DAVIDOVIČ SPREJEL MANDAT ZA SESTAVO POSLOVNE KOALICIJSKE VLADE. — BREZUSPEŠEN POLOŽAJ DEMOKRATOV.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Danes od 31. do 12. ure dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je Nikola Pašič poročal, da je vrnil kralju mandat za sestavo vlade in da je Ljuba Davido-vič prejel mandat. Ministrski svet je popolnoma odobril delovanje Nikole Pašiča. Po seji so ministri časnikarjem dajali zelo optimistične izjave.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Snoči je Nikola Pašič vrnil kralju mandat za sestavo vlade. O tem ni poročal niti en jutranji niti popoldanski belgrajski list, marveč so še vsi pisali, da se pričakuje, da bo Pašič kot madatar krone nadaljeval pogajanja z demokrati. Radi včerajš-njega sklepa ministrskega sveta in radikalnega kluba je v demokratskem klubu nastal velik strah, ker se niso nadejali tako odločnega nastopa s strani radikalov, marveč so računali, da se bodo začela pogajanja, v katerih bi nekaj popustili demokrati, nekaj pa radikali in tako hi prišlo do sporazuma.
Niti drugi krogi niso pričakovali take odločitve od Nikola Pašiča, ker je on še včeraj zahteval od radikalnega kluba rok 2 dni za proučevanje zahtev demokratskega kluba. In uprav to. da je Pašič držal pogoie demokratov nekaj ur v žepu, se tolmači tako, da je s tem končno odbil demokrate in dokazal kroni, da ; je radikalna stranka edino sposobna, da vzame vlado v svoje roke in konsolidira razmere eventuelno tudi potom spo-
razuma.
Vse to potrjuje tudi dejstvo, da Nikola. Pašič kljub prizadevanju krone ni pristal na to, da ponovno sprejme mandat, marveč je kralju predlagal, da poskusi tudi z drugo osebnostjo. Ve se za gotovo, da je kralj skušal pregovoriti Nikolo Pašiča, da ponovno sprejme mandat in ko Pašič ni hotel, mu je kralj ponudil mandat za sestavo poslovne, magari tudi samo radikalne vlade. Pašič pa je svetoval kroni, naj se drži formalnosti in parlamentarnih običajev.
Kralj je zato danes ob pol 11. uri dopoldne pozval v dvor Ljubo Davido-viča in mu poveril mandat za sestavo poslovne koalicijske vlade, torej enak mandat, kakor ga je imel Nikola Pašič. Ljuba Davidovič, ki je vendar toliko politik, da je takoj uvidel, da bi bil vsak poskus brezuspešen, je prosil kralja, naj nekoliko počaka, da se more posvetovati z demokratskim klubom in mu potem dati definitiven odgovor. Kralj je nato pristal.
Ljuba Davidovič se je takoj podal v "demokratski klub, kjer so po daljši razpravi sklenili, da se mandat sprejme, kar je Davidovič takoj sporočil kralju. Treba je konstatirati, da je Ljuba Davi d o v i č časnikarjem izjavil, da je dobil mandat za sestavo volivne vlade. To se je pokazalo kot tendenciozno in milo
rečeno kot neresnično.
Po tako neresnem sprejetju mandata od strani Ljube Davidoviča nastaja vprašanje, kaj bo naredil. Prvi korak je že napravil. Ob 3. uri popoldne je obiskal Nikolo Pašiča in ga obvestil o svojem mandatu. Že samo dejstvo, da Davidovič sam obiskuje načelnike drugih strank je zelo fatalno. Storil je to verjetno zato, ker je gotov, da bi se mu niti en načelnik, če bi ga povabil k sebi, no odzval. Nikola Pašič mu je odgovoril, da se mora najprej posvetovati z radikalnim klubom. Gotovo je, da je radikalni klub sklenil, da se sploh več ne pogaja z demokrati. S skupinami zagrebškega revizionističnega bloka se. Davidovič posebno po svoji famozni izjavi tudi ne more pogajati in je gotovo, da bi se niti ena teh skupin ne hotela ž njim pogajati. Preostajajo še zemljoradniki in g. Pucelj. To bi bila skupina 60 poslancev od 312. Da taka poslovna niti volivna vlada ni mogoča, je čisto jasno in splošno vlada prepričanje, da bo Ljuba Davidovič jutri ali v nedeljo kralju vrnil svoj mandat.
Edino demokrati računajo drugače. Te račune objavljamo samo radi kurioz-nosti. Prvič pravijo, da se bo sestavila vlada demokratov in zemljoradnikov in da bodo šli ž njo pred parlament z »agi-tacijskimi zakoni« kakor poljedelski, uradniški in invalidski zakon. Ker je gotovo, da bi skupščina taki vladi že na prvi seji izrazila nezaupnico, mislijo demokrati z razpustom skupščine priti do volivne vlade in izvesti volitve. Njihovi poslanci čisto resno širijo vesti o tej kombinaciji. Za vsakega resnega politika pa je taka kombinacija čisto neumestna in naivna.
Drugič računajo demokrati, da ho Davidovič po svojem gotovem neuspehu kralju vrnil mandat za sestavo poslovne koalicijske vlade in zahteval mandat za volivno vlado. Ako ne bi uspel, bi kot zadnje seedstvo predlagal vojaško-urad1-niško diktaturo, za katero se od strani demokratov in posebno od strani Sveto-zarja Pribičeviča že dolgo časa pripravlja teren. Naša država je pa parlamenta-rična in ni prav nič verjetno, da bi кга1д pristal na tako nevaren eksperiment, ki bi pomenil državni udar. Da bi radikali kot predstavitelji Srbov, a še manj Hrvatje in Slovenci mogli sprejeti tako rešitev, ki je sicer v skladu s terorističnim programom demokratov, je nemogoče misliti. Splošno prepričanje je, da bo to samo abotne želje demokratov, ki so danes doživeli zadnji udarec in ostali! popolnoma osamljeni. Splošno so prepričani, da se bo kriza rešila parlamentarnim potom in da. nismo več daleč od homogene radikalne vlade. To potrjuje dosedanji potek krize, ki je tudi danes popolnoma normalen.
Za sporazum s Hrvati in Slovenci.
PAŠIĆEVO POROČILO V RADIKALNEM KLUBU. — VSI GOVORNIKI PROTI KOALICIJI Z DEMOKRATI IN ZA SPORAZUM Z REVIZIONISTIČNIM BLOKOM. — PRED SESTAVO HOMOGENE RADIKALNE VLADE.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Danes od 4. do 6. ure popoldne se je vršila seja radikalnega kluba. Na seji je najprvo Nikola Pašič poročal klubu, da je prejel od demokratov njihove pogoje, katere je prečital ter jih označil za težke. Nato jih je humo-ristično analiziral. Po teh demokratskih zahtevah — pravi Pašič — je mogoče, da se demokrati in radikali najprvo do smrti zbijejo med seboj, nato pa skupaj gredo v volitve. Posebno se je Pašič bavil z zahtevo demokratov, naj se v vladni deklaraciji že vnaprej izjavi, da ho tn vlada sla skupaj tudi' na volitve. Ta zahteva demokratov, jc dejal Pašič, pa ne pomeni nič drugega kakor to, že vnaprej odrekati kroni ustavno pravico, poveriti v slučaju kri-z eseatavo vlade osebi, ki bi bila za to naj-
bolj primerna. Pašič se je izrekel odločno proti koaliciji z demokrati. Ta Pašičev nastop je vzbudil veliko zanimanje in komentiranje, ker je bilo znano, da je Pišić še чпоЈп.пјотор HIP15 mosooo unua z oupo.v
Za Pašičem je govoril poslanec Aleksa 2 u j o v i ć, ki je povdarjal, da jo razpoloženje srbskega naroda odločno proti koaliciji z demokrati. Izjavil je, da gre rajši v pogajanja z Radičem ko pa z demokrati.
V istem zmislu je govoril dr. Dušan G r g i n , ki je zagovarjal sestavo homogene radikalne vlade. Nato je Stojan Pavlo v i i; govoril za sporazum s Hrvati in Slovenci.
Scnzacijo je vzbudil govor ministra dr. Vel i zarja Jankoviča, ki se je na tej seji prvič jasno in javno izrekel za spo-
Štren 1
razum s Hrvati in Slovenci. Govoril je najprvo o parlamentarni rešitvi krize ter o državni politiki, kakoršno je vedno vodila radikalna stranka. Ravno radi svoje državne politike je radikalna stranka dobila pri volitvah toliko mandatov. To pa razburja demokrate, ki vidijo, da more radikalna stranka voditi svojo politiko tudi brez njih. Nato ee je pečal z zagrebškim revizioni-stičnim in demokratskim blokom. Glede revizionističnega bloka je dejal, da je vlada bila dolžna, razgovarjatî se ž njim, to tem bolj, ker je iniciativa za razgovore prišla iz Zagreba. Ti razgovori 90 prišli tako daleč, da so pogoji za sporazum dani. Dolž-noet vsake vlade je, d« s temi dejstvi resno računa in da ne moti normalnega in potrebnega razvoja razmer. 0 demokratskem bloku pa je Velizar Janković izjavil, da stavi take pogoje, da ni niti govora o pogajanjih ž njim. Sedaj je položaj jasen. Radikali morajo iti ono pot, ki jim jo dikti-ra današnji položaj.
Nate. je govoril poel. Milj. Ranko-ri ć pvoS koaliciji z demokrati.
Zu njim je nastopil macedonski poslanec Dimitrije Dimitrijević najod-ločnejše proti vsakemu pogajanjn s demokrati. Govoreč o državni krizi je пл podlagi zgodovinskih dejstev dokazal, da so podobne razmere bile v bližnji in daljnji preteklosti tudi drugod, kjer je vsled nesposobnosti centralističnih oblasti nastalo enako razpoloženje какогкпо danes vlada med Slovenci in Hrvati. Toda dotične vlade so povBod računale z dejsWi ie Dimitrije vić je govoril nato za konsolidacij® dr-
i. MAJ ŽELEZNIČARJEV.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Poslanec Gostinčar je v imenu Jugoslovanskega kluba opozoril vlado, da so železničarji lahko vsako leto praznovali 1. majnik, ter izrazil upanje, dn bo vlada tudi letoe železničarjem to omogočila. Zahteval je, naj se izdajo potrebna navodila v tem ozira.
DR. CI MIC v Belgradu.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Danes zjutraj je prispel v Belgrad pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo C i m i č. Njegova pot je v važni politični misiji. Časnikarjem je ob prihodu dal izjave, da do sporazuma more in mora priti.
Pred odločilno borbo za Reko.
Trst, 27. aprila. Iz italijanskega časopisja odseva bojazen pred sporazumom med Srbi, Hrvati in Slovenci. Ta bojazen je posebno živa in pekoča zato, ker še ni rečeno reško vprašanje in Italijani po pravici sklepajo, da če že razdvojena Jugoslavija ni hotela sprejeti njihovih pogojev, jih bo temmanj spravljena in edina. Italijani so še vedno slepo zaverovani v misel, da bi morala Jugoslavija ne samo pustiti Reki Delto in Baroš, ampak ji tudi prepustiti in za-jamčiti neoviran promet z jugoslovanskim zaledjem in Ogrsko ter ji vrhutega dovoliti vse carinske in druge olajšave, kakor jih ji hoče nakloniti Italija, ki smatra Reko slej ko prej za svojo »Fi-giia prediletta« — preljubo hčer. Začeli so kršiti celo brezpogojno odobravanje Mussolinijeve politike in očitajo Musso-liniju, da v zunanji politiki ni znal tako
Pismo iz Srbije.
i
V Skoplju, 21. aprila.
Gospod urednik! Bodite tako prijazni in dovolite, da povem onim, ki to čitajo, da mojega prvega pisma niste ob-
e* vili v celoti, marveč le odlomek o veli-cočni procesiji v Belgradu. To aoto, ker sem se v svojem nepolitičnem pismu mimogrede spustil nekoliko tudi v politiko. In priznnm, fia ne gre, da bi se v teh velekritičnih dneh vtikala v politični kotel kaka nepoklicana roka, da kaj ne zmeša, marveč moramo prepustiti to kočljivo reč le poklicanim in veščim rokam političnih voditeljev. — S tem pa so moja pisma zgubila — glavo. Zato naj povem tukaj nafcratko, da je bila moja pot v Srbijo namenjena slovenskim delavcem po tukajšnjih rudnikih in slovenskim naseljencem po tukajšnjih poljanah. Na pot sem se podal na izrečno željo in prošnjo gospoda kanonika-žup-nika in apostol koga administratorja v Nišu.
Da so elovenski naseljenci v Mace-doniji, to smo vedeli. A da so v Srbiji tudi elovenski rudarji, to nam je bilo neznano. Srbija je precej kamenita dežela, zato pa polna rudnikov in toplih vrolccv. In ljudje, ki jih sila žene s tre^ buhom za kruhom, hitro izslede, kje bi bilo kaj zanje.
Obiskal sem pet rudnikov: Tresibn-ћа, Bogovina, Rtanj, Senjski Rudnik, Si-sovac. Sreča je, da so vsi ti rudniki blizu železnice, sicer* bi bilo tožko do njih priti, kajti med njimi so velike razdalje.
Kaj naj povem o tem kar sem videl po teh rudnikih t Kaj sem gledali Naj-
SCOVENEC, dite
zave v smilsn sporazuma s Slovenci in Hrvati. Ko je končal, mu je ves radikalni klub burno ploskal.	$
Poel. Dragan Bojovič, ki je do zadnjega zagovarjal koalicijo z demokrati, je najodločnejše nastopil proti demokratom. Izjavil se je proti večnim krizam, ki škodujejo državi. Demokratom gre očivid-no le za to, da bi se vršile nove volitve in da bi oni v volitvah mogli izvajati svoj teror in absolutizem. Toda s terorjem in absolutizmom nikdar ne bomo prišli do reda. Treba je pričeti z delom.
Za njim je posl. Popov i 6 najodločnejše govoril za sporazum e Hrvati in Slovenci.
Niti en govornik ves čas obširne debate ni vstal, da bi zagovarjal koalicijo % demokrati. More se reči, da je ves radikalni klub odločno zoper vsako koalicijo z demokrati in da je velika večina radikalov za epbrazum s Hrvati in Slovenci.
Na koncu je radikalni klub sprejel predlog, ki izreka odobravanje Nikoli Pa-šiću, ki je vrnil kralju mandat, ker ni hotel koalicije z demokrati. Isto zadržanje se tudi za bodoče priporoča vsem voditeljem radikalne stranke, ki se nikakor ne smejo razgovarjati 7. demokrati, posebno pa ne na podlagi takih zahtev. Ako se hočejo demokrati z radikali pogajati, bodo radikali njim pogoje diktirati.
Po seji so poslanci radikalne stranke ugotavljali, da vse intrige demokratov niso nič pomagale in da bo prišlo do homogene radikalne vlade.
energično in brezobzirno nastopati kakor v notranji. Ni bilo prav, da je lojalno priznal od svojih predhodnikov sklenjene pogodbe in se spustil v pogajanja, namesto da bi bil izrabil pravi trenotek in z enim razmahom moča rešil, česar sedaj vsa pogajanja in razsodišča ne morejo tako rešiti. Še enkrat skuša italijanski tisk izigrati Srbe proti Hrvatom naglašujoč, da bo Reka pod vplivom Hrvatov zagotovila le - tem v Jugoslaviji absolutno gospodarsko premoč. Ob enem pa poziva Mussolinija na nemudno delo. Rim — piše »Era Nuova« — ki mu hoče fašizem vrniti njegovo vlado, mora najti rešitev, ki bo porušila nasip, kateri loči Reko od sveta.
Fašisti proti proslavi l.maja.
Rim, 27. aprila. (Izv.) Zveza kovinarskih delavcev v Milanu je sklenila, da dne 1. maja štrajka. — V Palermu so fašisti dom delavske zbornice demolirali in potem sežgali, ker so se delavci izrekli za proslavo prvega majnika.
Avstrijsko - italijanska trgovinska pogodba.
Rim, 27. aprila. (Izv.) Redakcija trgovinske pogodbe med Italijo in Avstrijo je gotova. Definitivni tekst pogodbe se jutri podpiše.
AVSTRIJSKO-ITALIJANSKE OBMEJNE ZADEVE.
Dunaj, 27. aprila. (Izv.) Zvezni kancler prelat dr. Seipel je danes odpotoval v Celovec. Razun koroških deželnih vprašanj se bodo v Celovcu reševale zadeve, katere
krajše in najtočneje povem, če rečem: Telesno in duševno bedo.
Plače rudarjev se sučejo okoli 40 dinarjev dnevno. Boljši delavci zaslužijo nekoliko več, posebno če delajo mesto 8 po 12 in 16 ur na dan (!). Slabši delavci pa ne pridejo do 40 dinarjev. Samski delavci s tem že izhajajo, a oni z družinami težje. Za hrano je še, le za obleko je težko. Pa vse bi šlo, ko bi ljudje — ne pili. A splošna sodba, ki se čuje po vseh rudnikih je: Slovonci so najboljši delavci in največji pijanci. Nekateri pijejo, dokler imajo sploh kako paro. Pri takih razmerah je seveda vsako socialno zboljšanje izključeno. Kljub vsemu temu pa je seveda treznostno gibanje na Slovenskem še vedno najbolj nepotrebno, najbolj neumno in najbolj osovraženo. Bože mili!...
No, pa hrana in obleka, to bi nazadnje še kako bilo, — toda stanovanja! To niso stanovanja, to so brlogi, hlevi! Mareikak hlev je lepši kakor ta delavska stanovanja. Ponekod je malo bolje. V Treeibabi gradi rudnik sam nove »kolonije,« to je delavska stanovanja. Ta bi še bila. Družina ima tri prostore: na sredi kuhinjo, na eni strani spalnico, na drugi shrambo. Večinoma pa ima družina samo en prostor za vse: kuhinja, stanovanje in spalnica skupaj. Najgrše je tam, kjer stanujejo samski delavci, fantje. Z dela prihajajo vsi umazani, nikogar pa ni, ki bi kaj popravil in posna-žil. Kakor v kovačnicil
Ne trdim, da vodstva nimajo nobene brige za ljudi, razen za to, da jim delajo. Preskrbujejo jim cenejša živila, ponekod (ne povsod) tudi zdravnika, celo godbo imajo sempatje. A to je vse premalo. Kapitalist je kapitalist. Prvo je
28 aprlïa Ш
se tičejo podrobne določitve meja med Italijo in avstrijsko republiko.
Nemški predlog glede reparacijskega vprašanja.
Berlin, 27. aprila. (Izv.) Predpoeveto-vanja nemškega reparacijskega predloga so že tako dozorela, da bo vlada jutri sklicala zastopnike parlamentarnih strank, da se o tozadevnem vladnem predlogu posvetujejo. Predlog bo izdelan tekom prihodnjega tedna in se izroči zaveznikom.
Pariz, 27. aprila. (Izv,) V slučaju, če bi Nemčija stavila kakšne predloge, pravi »Matin«, bo Francija zahtevala, da Nemčija orožje odloži in da popolnoma opusti svojo pasivno rezistenco. Nemčija bi morala torej preklicati vse odredbe, ki jih je izdala glede Poruhrja.
KOLIKO JE NEMČIJA PLAČALA ANGLIJL
London, 27. aprila. (Izv.) Držsvni tajnik za finance je izjavil, da je do 8t. decembra 1. 1922. prejela Anglija od Nemčije za 1150 miljonov zlatih mark v blagu, od katere svote odpade devet desetin na dajatve v premogu.
CEŠKO-MAZARSKI KONFLIKT.
Budimpešta, 27. aprila. (Izv.) Kakor javlja »Az Ujsag«, je ogrska vlada odredila, da se potnikom, ki pridejo iz Cehoslovaške, ne dela nobenih težav, samo če imajo svoje potne liste v redu.
VPRAŠANJE NARODNOSTNIH
MANJŠIN V HOLANDSKEM PARLAMENTU.
Haag, 27. aprila. (Izv.) Zbornica je sprejela proračun. Poslanec van Hood-
fenland je v razpravi vprašal vlado, ako je z zaščito narodnostnih manjšin v Avstriji, na Češkem in na Ogrskem in zahteval, da vlada pri Društvu narodov napravi vse potrebne korake, da ee narodne manjšine zaščitijo.
MEZDNI BOJ NA ANGLEŠKEM.
London, 27. aprila. (Izv.) Lastniki rudnikov so odklonili vsako zvišanje delovnih mezd.
POROKA ANGLEŠKEGA KRALJEVIČA.
London, 27. aprila. (Izv.) Včeraj dopoldne je bila v Westminsterski cerkvi poroka vojvode Yorka. Svečanosti je prisostvoval dvor, diplomatski kor in visoko angleško plemstvo.
KRVAVI SPOPADI V M0NAK0VEHL
Monakovo, 27. aprila. (Tzv.) Včeraj
zvečer je prišlo med komunisti in narodnimi socialisti do krvavih spopadov. Boja ee je udeležilo nad 400 ljudi.
OBISKI ZDRAVNIKOV V GRADCU.
Gradec, 27. aprila. (Izv.) Danee je dopotovalo v Gradec veliko število zdravnikôv na potovanju, ki ga je priredil odsek za higijeno Društva narodov. Zdravnike je pozdravil deželni glavar dr. Rintelen v dvorcu. Udeleženci so si ogledali številne zdravstvene naprave v Gradcu. Med udeleženci sta tudi dr. Lochert iz Zagreba in Natalija Nikola-jević iz Belgrada.
velik dobiček od podjetja, potem pa drugo. In sicer si na srbskem ozemlju podajajo roke srbski, nemški, češki, pa tudi francoski in italijanski kapitalisti. Vse mogoče družbe so tukaj. In vsi so enaki. Ko bi imeli dovolj srca za delavca, bi vsaj takih stanovanj ne mogli gledati!
Po vseh teh vnanjih razmerah morete nekoliko presoditi tudi duševno stanje teh siromakov. Cerkve nimajo, spodbudne besede nikoli ne slišijo, poštene zabave pogrešajo, brati nimajo skoro nič. Gostilna jim je cerkev, alkohol Bog. Otroci ne vidijo nikoli cerkve, nekateri tudi šole ne, domačega pouka tudi nimajo.
Vedeti je tudi treba, da to niso rudarji od včeraj, marveč večinoma ljudje, ki hodijo od rudnika do rudnika že leta in leta. Večina njih je bila že na Vest-falskem, ali na Gornjem Štajerskem ali v Trbovljah in Zagorju. Da pri takem pohajanju po svetu človek navadno zgubi vsak višji polet in gre prav samo s trebuhom za kruhom, to je znano. Tudi drugod rudarji navadno niso najboljši kristjani. Tu je pa celo ves milje neugoden verskemu življenju. Pomislite: božjo službo smo imeli na enem kraju v šoli, na drugem v pisarni, na treh krajih pa v delavski — kantini. Drugega prostora ni bilo dobiti. In reklo se mi je: vsaj bi še kdo ali vsaj katera prišla k spovedi, a v gostilno ne marajo priti. Razumljivo! Bilo je tudi pet krstov in dve poroki: en slovenski'in en mažarski par. Torej spremembe dovolj', nazadnje pa še »ohcet«!
Ti ubogi ljudje bi potrebovali nekoga, ki bi jih duševno dvigal in jim dal vedeti, da so — ljudje. Saj sami pravijo: živimo kakor žival v gozdu. In delo pri
961
Selon Waïson o centralizmu.
Zagrebški »Obara-« od 27. aprila pri-občuje aktualen članek o naši notranji krizi, la tega članka posnemamo izvajanja odličnega Angleža o centralizmu v naši državi On pravi: »Tisti, ki smatrajo sistem krutega centralizma kot nekako vsestdrarilno sredstvo, ao ве ie odrekli pravici, obsojati Radiča kot demagoga. Centralizem, zlasti v obliki v ka-koršni ga izvajajo v nasledstvenih državah ali pa v predvojni Mažarski, je b o -leien ne pa ideaL Po mojih mislih je centralizem neizvedljiv, in sicer: L ker nasprotuje tradicijam, ki so se v dolgih stoletjih globoko vživele v prebivalstvo različnih pokrajin. Te tradicije je bolje gojiti in razvijati kakor pa pobijati 2. Ker za centralizem absolutno ni potrebnega upravnega aparata. Poelediea tega je popoln zastoj in zmešnjava, kar povzroča nezadovoljstvo in silno slabo vpliva na gospodarski razvitek države. Slabo gospodarstvo in slaba uprav£ ao Jedre celega problem a in trdovratno vztrajanje na centrali sauu samo še bolj otežuje ozdravljenje, katero narod v Srbiji ravno tako ftacT	kakor pristaši gospoda
našnje vladne metode. I v preteklosti in našnje vladne metode. Iz preteklosti in sedaj se vlada s pomočjo obskurnih in servilnih kreatur, ki nimajo nobene lastne volje in nobenih načel ter strme le za tem, kake bi obogatili sebe,
na dru-1
gi strani pa se trudijo, da izolirajo tiste ljudi, ki imajo značaj in principe. Riba smrdi p r j glavi. Dokler ne bodo teh metod zapustili, ni mogoče priti do izboljšanja v političnem položaju, ampak samo do polovičarskih ukrepov, ki morejo sedanji polom le za kratko dobo od godi t L Te metode eo prava rak-rana države. S temi metodami se ne k izločujejo dobri elementi iz politike, ampak se tudi preprečuje soudeležba novejših in zdravejših elementov, na katerih je mlajša generacija v Jugoslaviji, zlasti na gospodarskem polju precej bogata.
Je drevje, ki izgleda jako lepo, pod katerim pa nobena trava ne raste. Meni se zdi, da moja diagnoza, postavljena na podlagi razgovorov z odličnimi ljudmi vseh strank, ni napačna. Moja naloga kot inozemca ni, postavljati stvari na njihovo mesto in tudi ni moja naloga, v tem zapletenem položaju predlagati kako rešitev...
Toda ker
sem posvetil lepo število I svojih najboljših let obrambi Srbije in pravega značaja jugoslovanskega edinstva, ne morem misliti, da je mogoče, da bi interesi nekaterih strank ali pa interesi sebičnih finančnih monopolistov uničili plemenito delo, od katerega je odvisen mir in blagostanje cele jugovzhodne Evrope. Ni v interesu niti Srbije niti Hrvatsko a še manj v intereeu dinastije, da bi zmagalo nasilje namesto prijateljskega sporazuma; kajti s tem bi bil proglašen politični in intelektualni banke-rot. Zato mislim, da se Belgrad ne sme prenagliti in da mora idejo sile javno odkloniti.«
njih bi ne bilo brezuspešno! Niso hudobni ljudje, samo zapuščeni in zanemarjeni so. Nikjer nisem naletel na nobeno surovost, nikjer slišal nobene žaljive besede. Obiskal sem, kolikor je bilo mogoče, vse posamezne družine po njih luknjah in povsod smo se čedno razumeli. Marsikje so si zaželeli beriva. Prosim torej lepo: pomagajmo jim vsaj s tem! Kdor more odstopiti kako knjigo, časnik, tudi prebr«; ne časnike, naj prinese ali pošlje Dobrodelni pisarni * Ljubljani. Posebe pa še za otroke učne knjige, zgodbe, katekizme, molitve; nike in zabavne knjižice. Morda bi dobri otroci sami darovali in nabirali zanje take reči? — Ravnatelji ali lastniki rudnikov so obetali tudi,-da hočejo
Ïostaviti za delavce kapele, katolišk« akor pravoslavne.
Kakor rečeno; potrebujejo pa ti siromaki predvsem srca, potrebujejo človeka, ki bi jih dvigal kvišku. In kdo naj je to, če ne duhovniki Misereminj mei, miseromini mei, saltom vox, amici mei! Ta klic duš iz vic mi jo prišel na misel, gledajočemu to duševno zapušČe-nost. Če so šli za našimi ljudmi v Ameriko tudi duhovniki, moramo iti tudi * Srbijo! Pa pravočasno — ne ko bo že vse izgubljeno! Preseljevanje v Srbijo se n« bo dalo preprečiti, s tem moramo raču nati. Katoličani v Srbiji, raztreseni P« celi doželi, bi potrebovali že zdaj kakilj deset duhovnikov. Pa da bi bili zaenkrat vsaj trije! Mladi in zdravi gospodje s«; veda so v prvi vrsti poklicani. Kateri izmed njih bi hotel prostovoljno sprejeti to žrtev, vršiti ta prepotrebni in krasni apostolat 1...	Viator.
i ■ «
Nekaj davčne statistike.
Naš državni proračun za leto 1922/23 je tako sestavljen, da so dohodki iz nekaterih državnih davščin preliminirani centralno pod eno samo partijo za vso državo (občni prihodi), dočim so druge državne davščine preliminirane posebe za Srbijo, Črno Goro, Bosno-Hercegovino, Dalmacijo, Hrvatsko-Slavonijo, Slovenijo in Vojvodino (specialni prihodi). V prvo kategorijo spadajo carine in carinske takse, občna trošarina in občne takse, davek od poslovnega prometa in invalidski davek, v drugo kategorijo so uvrščeni vsi ostali neposredni davki, specialna trošarina, takse (pristojbine) in monopoli.
Glede prvih, t. j. onih davščin, kf so centralno preračimjene in se tudi centralno raračunavajo, se ne objavlja statistika po pokrajinah in bi taka statistika, n. pr. kar ве tiče carin, sploh ne dala jasne slike o doprinosu poedinih pokrajin, ker pri cari-
ni ni merodajno mesto plačanja carine, nego pri uvozu kraj konsuma ali uporabe, pri izvozu kraj, iz katerega dotična izvožena stvar prihaja. Pri carinarnici v Mariboru se n. pr. zacarinijo z uvozno carino ne samo predmeti, kateri so namenjeni za Slovenijo, temveč tudi taki predmeti, ki gredo v Hrvatsko, Srbijo, Bosno in druge pokrajine. Pustimo torej za sedaj iz vida one davščine, katere se zaračunavajo centralno, in oglejmo si najprej one državne davščine, glede katerih imamo na razpolago uradno objavljene podatke po pokrajinah in katere se po splošnih pojmih smatrajo kot davki v širšem pomenu besede, t. j. neposredne davke, specialno trošarino in takse (pristojbine).
V državnem proračunu za leto 19ÏÎ2/23 nahajamo v pogledu gornjih davščin preliminirane sledeče postavke v dinarjih:
V pokrajini	neposredni davki	specialna trošarina	takse (pristojbine)	vkunao
Srbiji........	168,578.760	1.000	104 500 000	263.079 750
Črni gori......	21.840.000	—	—	21,640.000
Bosni-Hercegovini . .	69,430.000	80 000	36,045.000	96,555.000
Dalmaciji......	14.424.000	800.000	8,780.000	24,004.000
Hrvatski-Slavoniji . .	126,050.000	3,000 000	107.5i5.000	236,575.000
Sloveniji......	44,427.750	2,500 000	45,765 375	92,693.125
Vojvodini . . .	210,680.000	15,000.000	105 025.000	330 705.000
Da vidimo, kako se gornji preliminari jemajo z dejanskim uspehom. V »Službe-lih Novinah* z dne 16. aprila 1923, št. 83, e bil objavljen uradni izkaz o državnih do-iodkih in izdatkih za dobo od 1. avgusta
V pokrajini	na neposrednih davkih	ua specialni trošarini	na taksah (pristojbinah)	1 vkupno *
Srbiji........	72,181.865	943.333	68,535.949	141,660.647
Črni gori......	1,172.114	_	—	1,172.114
Bosni-Hercegovini . .	44,793.907	1.911	26,907.059	71,70-2.877
Dalmaciji......	8,050.8U6	2,067.020	6,596.907	16 704.829
Hrvatski-Slavoniji . .	61,189.203	4,077.660	53,057,235	118,924.098
Sloveniji......	42,889.707	6,100.557	30,(588.466	79,678.729
Vojvodini......	76,909.990	3,927,241	56,014.458	135,861.689
V prvih šestih mesecih proračunskega eta 1922/23 so torej poedine pokrajine od kupnih preliminiranih zneskov na nepo-rednih davkih, specialni trošarini in tak-ah (pristojbinah) predpisale in izter-ale sledeče odstotke: Srbija 53-8 odst., вгпа Gora 5 4 ost., Bosna in Hercegovina 75 odst., Dalmacija 69-6 odst., Hrvatska in Slavonija 50-3 odst. Slovenija 85-6 odst. in Vojvodina 41-1 odst. Od vkupne v šestih nesecih v vsej državi vplačane vsote nepo-irednih davkov, specialne trošarine in taks ; znesku od 565,694.983 dinarjev je bilo Iračanih v Sloveniji 79,678.729 dinarjev, kar odgovarja 14 odst. Tudi je zanimivo, la je mala Slovenija vplačala na specialni trošarini izmed vseh pokrajin največji rnesek, t. j. 6,100.557 dinarjev ali 34 odst. tse v državi vplačane specialne trošarine.
Iz gornjih podatkov se da dalje izvajati, da je proračun v pogledu gornjih davščin za Slovenijo, ki se vedno in povsod odlikuje s točnostjo, izmed preliminarov vseh pokrajin sestavljen najprevidnejše in brez neosnovanih iluzij, ker stojita prora-cunjene in vplačane vsote v najpovoljnej-šem razmerju. Na take proračune se more finančni minister naslanjati, ker mu ne bo-
V pokrajini	od vkupnopa za proračunsko leto 1922/23 preliminiranega zneska	od vkupnega v dobi od 1. avgusta 1923 do 31. jan. 1923 vplačanega zneska
	na neposrednih davkih, specialni troSarini in taksah (pristojbinah)	
Srbiji............	62 D 93 p	33 D 80 p
Črni gori..........	112 D 71 p	6 D 10 p
Bosni-Hercegovini.....	60 D 9j p	38 D 22 p
Dalmaciji..........	40 D — p	27 D 88 p
Hrvatski-Slavoniji.....	87 D 23 p	43 D 88 p
Sloveniji........,	88 D 24 p	75 D (S p
Vojvodini..........	239 D 63 p	98 D 44 p
Kakor smo že zgoraj omenili, pade naj-folj v oči, da bi po preliminaru moral vsak Črnogorec plačati na neposrednih davkih jovprečno letnih 112 Din 71 par, torej več legoli v vseh ostalih pokrajinah razven /ojvodine. Ako primerjamo ta letni preli-ninar s faktičnim uspehom prvih šest mesecev proračunskega leta (5 Din 36 par), /idimo, da so podatki proračuna glede 5rne Gore popolnoma brez vsake stvarne podloge.
Vojvodina je sicer bogata dežela, vendar se nam dozdeva pretirano, da bi v tej pokrajini po preliminaru moral poprečno vsak posameznik plačati na dotičnih treh davčnih vrstah skoraj štirikrat toliko negoli v Srbiji, in skoraj trikrat toliko negoli v Sloveniji ali Hrvatsko-Slavoniji. Torej tudi v Vojvodini se državna blagajna najbrže ne bo v taki meri napolnila, kakor je se-Btavljač proračuna pričakoval.
Po vslačilib, izvršenih na gornjih dav-
465,000.000 > 156,000.000 »
621,000.000 Din;
1922 do 31. januarja 1923, t. j. za prvih šest mesecev proračunskega leta 1922/23, iz katerega posnemamo, da so dohodki iznašali v Dinarjih:
do prirejali neprijetnih razočaranj in ga ne bodo spravljali v zadrego. Dalje vidimo iz gornjih podatkov, da so davčni organi in gotovo nič manj davčni obvezanci v Sloveniji izvršili v polni meri svojo dolžnost, kajti, ako je Slovenija v prvih šestih mesecih proračunskega leta vplačala na gornjih davščinah 85-6 odst. letnega prelimi-nara, pač ni dvoma, da bo v ostalem dragem polletju dosegla in najbrže tudi presegla stavljeno ji na'ogo. — V pogledu finančnega uspeha in razmerja vplačanih zneskov do preliminiranih kažeta ugodno sliko tudi še Bosna-Hercegovina in Dalmacija, za njima pridejo Srbija, Hrvatska in Slavonija. Vse te pokrajine izkazujejo vplačilo v šestih mesecih s čez 50 odst. celoletnega preliminarn. Neugoden je uspeh v Vojvodini in najneugodnejši v Črni Gori, kjer dosežejo vplačila komaj 5-4 odst. pro-računjenega zneska, iz česar se da sklepati, da je proračun za Črno Goro sestavljen brez realne podloge, aH da rabim drug izraz, fiktiven. Da je ta naša trditev osnovana, videli bodemo takoj iz naslednje križa jke.
Z ozirom na število prebivalstva odpada na g 1 a v o dinarjev:
kih v prvem polletju 1922/23, odpada v Sloveniji na osebo več kol dvakrat toliko davka negoli v Srbiji, več kot dvanajstkrat toliko kolikor v Črni ttari, skoraj dvakrat toliko negoli v Bosni in Hercegovini ter v Ilrvatski in Slavoniji, skoraj trikrat toliko kot v Dalmaciji; edinole v Vojvodini odpada na glavo večji znesek negoli v Sloveniji.
Tako torej stoje računi v pogledu onih davščin, katere se po pokrajinah prelimi-nirajo in zaračunavajo. Kako pa stoji razmerje glede onih davščin, katere so centralno proračunjene in se centralno zaračunavajo? Državni proračun za leto 1922/23 določa sledeče prihode za vso državo: Iz carin in carinskih taks 337,310.000 Din; iz občne trošarine na sladkor, kavo, kavine surogate, riž, pivo, fina vina, likerje, konjak, rum, ekstrakte, esenciie in eterska
olja, sveče, električno razsvetljavo, plin, kalcijev kar bit; kresiva, alkohol, žganje, ocetno kiselino in bencin) . iz vozarinskih taks . .
vkupno . T T iz davka na poslovni promet ....... 250,000.000 Din.
Glede invalidskega davka je v partiji 11, pod pozicijami 1—8 proračuna za leto 1922/23 porazdeljen preliminar na posamezne pokrajine na sledeči način: na staro ozemlje Srbije . 11,000.000 Din; na novo ozemlje Srbije . 5,000.000 > na Črno Goro .... 600.000 > na Bosno in Hercegovino. 7,000.000 > na Dalmacijo .... 1,000.000 > na Hrvatsko in Slavonijo . 11,000.000 > na Slovenijo . . ., . . 4,000.000 > na Vojvodino . . . . 10,000.000 > vkupno . . . 49,600.000 Din.
Dasi je invalidski davek v proračunu vpostavljen po pokrajnah, se isti zaračunava centralno za vso državo.
Iz gori omenjenega, v »Službenih No-vinah« objavljenega izkaza vidimo, da je v času od 1. avgusta 1922 do 31. januarja 1923 vplačano in centralno zaračunjeno na carini in carinskih taksah . . 128,282.133 Din, dočim bi se bila morala po preliminarju vplačati v tej dobi vsota od 168,655.000 » torej se je vplačalo manj 40,372.867 Din, ali pa v odstotkih izraženo se je vplačalo v prvi polovici proračunskega leta na carini in carinskih taksah mesto 50 odst. samo 38 odst. Vzrok temu izpadu leži vsaj deloma v strogi kontroli in težkočah za izvažanje valut in deviz, kar je nepovoljno uplivalo na našo izvozno trgovino, dalje v prepovedi in omejitvi nekaterih stvari.
V pogledu carin se — kakor že zgoraj rečeno — ne more brez statistike (katera nam pa ni na razpolago) niti približno ugotoviti vsot, ki odpndajo na poedine pokrajine; vsekakor pa je gotovo, da so industrijske pokrajine in bogata mesta močnejše udeležene na uvozu (strojev, menrfaktur-p.i'i in luksuznih predmetov) in da so agrarno bogatejše pokrajine močnejno vdeležene na izvozu (Sita. sadja, živine, lesa).
Za občno trošarino "n vozarinske takse izkaz, objavljen v »Službenih Novinah«, navaja za prvih šest mesecev budžetnega leta vplačano vsoto za vso državo in sicer .... 263,932.463 Din; dočim bi se morala po nroračunu vplačati vsota od ...... . 310,500.000 <_
torej manj . . . 46,567.537 Din.
Ako je proračun na dobri podlagi sestavljen, more se izpad pripisovati v velikem delu rastoči draginji.
Dasi sta občna trošarina in vozarinske takse centralno zaračunjene, se pri teh davščinah vendar da izračunati vsaj približni znesek, ki odpade na posamezne pokrajine, in to po številu prebivalstva, ker glavno vlogo ne igrajo pri tem toliko luksuzni pred-deti, temveč oni, ki služijo občnemu konsu-mu velikih mas. Potemtakem bi od gorn je v prvem polletju vplačane vkupne vsote odpadlo na Slovenijo približno 22,000.000 dinarjev in na osebo kakih 22 dinarjev.
Od preliminiranega davka na poslovni promet bi se bil moral v prvih šestih mesecih proračunskega leta 1922/23 ubrati znesek od ....... 125,000.000 Din,
dočim se je faktično ubralo v isti dobi v vsej državi ...... . 62,979.298 »
torej manj . 62,020.70? Din; potemtakem mesto 50 odst. komaj 25 odst. Ta izpad se da razlagati deloma z dejstvom,
daeevnekaterih pokrajinah glede tega
davka še nekoliko prepopustljivo postopa, deloma pa je vsota mogoče vendarle previsoko preliminirana, kar pa je opravičljivo*
ke rje šlo tu za popolnoma nov davek in se-stavljač proračuna ni imel zanesljivih podatkov na razpolago. Vendar se bo gornjžj procent v ostalem delu leta najbrže poboljšal, ker se delo davčnih oblastev v pogledt» odmeritve tega davka od dne do dne poboIJS šava in intenzira, kakor se splošno opaža:!
Ugotoviti hočemo deduktivno ono vso-; to, katero je Slovenija v prvem polletju 1922,23 vplačala na davku na poslovni promet. Seveda bo ta znesek le približno točen, toda moramo si pomagati na ta način, ker, nimamo tozadevnih publikacij. V proračunu1 za leto 1922/23 osnovna občna pridobnina (brez državne doklade) je za Slovenijo preliminirana z 1,350.000 Din; ta znesek bi z ozirom na nizko kontingeotiranje občne pridobinne v razmerju do taktične novčane devalvacije in vsled naglega skakanja tržnih cen vobče odgovarjal približno pol odstotka in ne več od čistega dobička davčnih? obvezancev. Potemtakem dobimo čisti dobiček vseh podjetij, obvezanih plačanju občne pridobnme z vsoto od 270,000.000 Din; če vzamemo dalje, da znaša čisti dobiček poprečno 10 odst. letnega prometa, dobimo letni promet v znesku od 2.700,000.000 Din in bi torej letni 1 odst. davek od poslovnega prometa znašal priiicno 27,000.000 Din in za pol leta 18,500 000 Din. Torej bi odpadlo v Sloveniji od davka na poslovni promot za pol leta na osebo približno 13 Din.
Slednjič pridemo do invalidnega da»« ka, ki se odmerja kot nekaka doklada k neposrednim davkom (torej brez davka na vojne dobičke) po skali v progresivnih procentih od 10 do 20 odst. Ti redni neposredni davki iznašajo v Sloveniji (po proračunu); prilično sedem enajstin vseh neposrednih davkov in ker se je v prvih šestih mesecih proračunskega leta ubralo v Sloveniji na vseh neposrednih davkih 42,889.707 Din, iznosi sedem enajstin te vsote 27,293.448 Din ali okroženo 27,300.000 Din. Toda ker. se invalidski davek more ugotoviti, predpisati in ubrati šele po izvršenem predpisu davčnih odmeritev sploh, hočemo gornji znesek znižati na polovico, t. j. na 13,650.000 Din; ako vzamemo povprečni odstotek invalidskega davka s 15 odst., dobimo vsoto od 2,047.500 Din, ki bi se bila morala po gornjem računu ubrati v prvi polovici proračunskega leta 1922/23. Potemtakem odpadata od tega davka za pol leta v Sloveniji na vsako osebo poprečno 2 Din.
Ako doštejemo znesku od . Din 75-45 t. j. onemu zgoraj izračunje-nemu znesku, kateri odpada v Sloveniji poprečno na glavo od neposrednih davkov, specialne trošarine in taks (pristojbin, vplačanih v času od 1. avgusta 1922 do 31. januarja 1923, one zneske, katere smo za istodobo izra-čunili, t. j.
občno trošarino z.....» 22*-^
davek na poslovni promet z . » 13'—ч invalidski davek z.....» 2-—-
dobimo vkupno vsoto od . Din 112-45 ki odgovarja vsoti vseh državnih davščin, katere je v Sloveniji poprečno vplačala vsi*-ka oseba v času od 1. avgusta 1922 do 31. januarja 1923, t. j. v prvem polletju proračunskega leta 1922/23. Pri tem pa niso vzete v obzir carine in monopoli, ki bi gotovo povečali gornje vsote za še kak dinar.
Koncem tekočega proračunskega leta nameravamo na podlagi celoletnih podatkov sestaviti slično, mogoče še obširnejšo študijo, ki bo gotovo izkazala še zanimivejše rezultate.
Iz zunanje politike.
*	Slovanska ideja se močne goji in razšiija v Bolgariji. Nedavno se je v Sofiji vršila velika slavnost v spomin na znanega francoskega slovanoljuba profesorja Lui Ležera, takoj za tem pa lep večer če-fcko-bolgarskega društva. Navzoči so bili zastopniki vseh slovanskih narodov in velike antante. (lovori so bili vsi jako pomembni ter se je narrlašala kulturna misija slovenstva. Veliko se prizadeva za vse to zastopnik Češko-Slovaške g. Bogdan Pavlu. Na obeh prireditvah so se najbolj odlikovali po globoko zamišljenih govorih profesorji sofijske univerze. Zdi se, da Bolgarija v tem oziru Jugoslavijo pušča daleč za seboj.
♦	Češki apel na poljsko vlado. Kakor
znano, so velesile takozvano Javorino prisodile češkoslovaški državi. Poljska republika pa definitivno ureditev meje zaradi Javorine že dve leti zavlačuje. Vsled tega je dr. Beneš te dni v parlamentu pojasnil tozadevno stališče vlade. Izjavil je, da češka vlada od svojega pravnega stališča glede Javorine ne odstopi, pač pa bo slejko-prej napram Poljski zasledovala politiko miru in tesnega prijateljstva. Vendar pa »naj tudi vsi razsodni ljudje v Poljski povzdignejo enkrat svoj glas in se ozirajo na skupni blagor države ne pa lokalno trmo in nacionalistični prestiž. Poljaki morajo
' misliti na bodočnost.« — Ta apel na bratsko poljsko republiko je bil jako umesten ir potreben.
• Razvoj političnega položaja v Italiji. Da je hotel Mussolini izsiliti popolno kapitulacijo popolarov pred fašizmom ali pa jih izključiti in da je iskal za to le lepe prilike, se sedaj v italijanski javnosti splošno priznava. Popolari preloma niso želeli, a individualnosti svoje stranke in njenim načelom se niso hoteli odreči. Kongres je prišel ob' zadnjem času, da razčisti položaj. Sicci pa popolari zaenkrat nikakor ne misli ja — in spričo razmer tudi ne morejo misliti — na kako borbo s fašizmom in izjavljajo, da svojega stališča v parlamentu nasproti vladi ne bodo izpremomfti Ravnotako se pa žuri fašizem z izjavami, da svojega prijaznega stališča na-, sproti vatikar.u in veri ne bo izpreme-nil. Fašizem pač dobro ve, da bi ga sovražnost nasproti cerkvi spravila oh vse simpatije med širokimi ljudskimi sloji na eni in med vplivnim plemstvom in delom meščanstva na drugi stram"; V ostalem pa gredo fašisti svojo pot naprej. Vrhovni fašistovski svet je 26. ti m. sklepal o volivni reformi in odločil, da se proporc ukine in uveljavi večinski sistem, po katerem bo lista, ki dobi relativno večino glasov, izvoljena v celoti, ostanek mandatov pa se po propoa-
Sli au 4»
SLOVENEC, 'dne 29 аргПа Ш
ttn. Л
eu razdeli med oetale stranke. Ali naj dobi večinaka lista tri petine ali tri četrtine mandatov, še ni odločeno.
*	Vprašanje nemške vojne odškodnine se suce zdaj že okoli čisto določene vsote. Govor lorda Curzona v nižji zbornici je bil nekaka overtura k zaupnim razgovorom med angleško in nemško vlado, kateri se vršijo zdaj v Londonu. .Nemška vlada je pripravljena predlagati kot skupno vsoto reparacij 30 milijard zlatih mark, dočim je Anglija mnenja, da bi morali strokovnjaki preiskati, ali ni Nemčija morebiti vstanu plačati 50 milijard, kakor je to bil predlagal januarja meseca Bonar Law. Od te vsote bi odpadlo na Anglijo 20 milijard, ki bi se vporabili za odplačevanje dolga Ameriki. Stališče francosko vlade k temu ni znano; francoski listi so prejkoslej zelo rezervirani in menijo, da ni glavno, da se določi skupna vsota vojne odškodnine, ampak da gre v prvi vrsti za garancije, da bo Nemčija svoje obveznosti dejansko izpolnjevala.
*	Generalni štrajk uradništva v Romuniji. V ponedeljek se je v celi Romuniji začel štrajk državnih in komunalnih uradnikov. Romunska vlada je voditelja štraj-kovskega gibanja zaprla v ječo v Vaca-rescu. Uradniki so podali tja, se pa niso smeli približati ječi bliže kot 2 km, ker je od vojaštva ostro zastažena. Vsak dan se vrso manifestacijski shodi. Vlada trdi, da vsi uradniki ne štrajkaj« zlasti ne železniški in poštni uslužbenci, priznava pa, da ima štrajk občutne posledice zlasti na trgovskem polju. Bomo videli, kam pripelje Romunijo politika >močne roke«.
P.OlltlČH.6 Vf?SÎf.
-f Poparjeni diktatorji. Danes je zagledal v starikavem »Slovenskem Narodu« hič sveta članek, nad katerem bodo navdušeni demokratje gotovo zmajevali z glavo. »Narod«, ki je bil namreč do danes ves ogenj za vojaško diktaturo in je videl v duhu že vse klerikalce, avtonomiste, fédéraliste in podobne elemente uklenjene v težke verige, če ne pobešene na kostanjih po mesarskem drevoredu, je naeukrat začel diktaturo pobijati, imenuje Pribičevića nesrečo za našo državo, se izreka celo proti radikalno-demokratski koaliciji in govori za sporazum, vsled katerega se bo vse naše gospodarstvo povzpelo na dosedaj ne-sluteno višino. — Da se >Narod< v politiki opoteka kakor stara barka od ene strani na drugo, je znano, da se pa bo izrekel proti sedanjemu Pribičević-Davidovićeve-mu kurzu, pa njegovi zvesti bravci pač od njega niso pričakovali, dasi je imel že lani nekake napol,avtonomistične svetle trenutke, po katerih pa je padel nazaj v tem hujšo centralistično besnost Zdravniki-stro kovnjaki imenujejo to bolezen periodično ali cirkularno norost, ki se vrača od enega nasprotja k drugemu. Pa pustimo to in ei oglejmo vzroke tega prečudnega stanja. Stvar je namreč ta, da so demokrati s svojim načrtom o vojaško-uradniški diktaturi pogoreli in sicer zavoljo svoje velike nerodnosti in kratkovidne zaletavosti, vsled katere so hoteli v svoj voz upreči krono in jo na zelo grobi način izrabiti za svoje namene. To je merodajne kroge napravilo jako previdne in nezaupne in je bilo vzrok, da se je ta igra kmalu v vsej svoji nagoti izpregledala. Kakor hitro so starini to izvedeli, so objavili članek, ki diši zopet po politiki sporazuma. To je resnoba, s katero obravnava ata >Narode najvažnejše politične dogodke v državi.
-f Demokrati in Primorje. »Jutro« dne 26. t m. prinaša pismo iz Primorja, kjer do-
6isnik našteva nasilja, davčna bremena in i težka gospodarska zla, ki tlačijo naše ljudstvo onstran meje. Italijanska oblast dela sistematično in kruto na uničenju slo-iranskega življa v novih pokrajinah. V tej strašni stiski jugoslovansko prebivalstvo nima nikjer nobene opore, od nikoder nobene pomoči in ako pojde še nekaj desetletij tako dalje —1 bomo lahko zapeli žalosten amen in vrgli na grob primorskih bratov Zadnjo lopato zemlje. Vse to je žalostna resnica. Toda kaj so storili demokrati, ko so bili na vladi, da bi v zunanji politiki zaščitili interese neodrešenih bratov? Zakaj so dopustili, da so se v santmargheritskih dogovorih zavarovali pač interesi par slovanskih bank, o katerih eni se je vrhu tega vnaprej vedelo, da zapade nacionalizaciji, so se pa interesi našega tamkajšnjega zadružništva, v katerem so zbrani krvavi ljudski žulji in ki tvori hrbtenico narodnega gospodarstva, popolnoma zanemarili m prezrli? Potem je pa nepobitna resnica, da se je položaj naših zasužnjenih bratov pod Musso-linijevim režimom neizrečeno poslabšal in da je ta režim odkrito proglasil svojo voljo, da anektirane Jugoslovane v čim krajšem času požene v narodno smrt. A isto >Jutro< z neizrečeno naslado poroča o Mussolini jevi »zmagi« nad ljudsko stranko, ki [e še edina vpostevanja vredna zastopnica demokratične misli v Italiji. Pa seveda: Mussolini našim demokratom ni simpatičen клтпо kot sovražnik >klerikalizma« (ki je pa dejansko v taboru fašlstofilskih katoliških konservativnih krogov, ne pa v don Sturzo-
vem socialnem taboru), ampak predvsem kot zastopnik absolutističnega centralizma in vzor brezobzirnega diktatorstva nad ljudskimi množicami. To so pravi ideali naših takozvanih demokratov, narodnost pa jim je le plašč, s katerim jih pokrivajo. Iz tega se tudi vidi, koliko koristi si morejo od naših demokratov obetati naši primorski bratje.
-f »Hujskanje proti Belgrada.« Bel-grajsko »Vreme« je priobčilo v četrtek 26. aprila uvodni članek pod naslovom »Hajka na Beograd«, v katerem protestira proti temu, da hrvatski in slovenski listi ločijo cin-carski« Belgrad od srbskega naroda in pravi, da smatra vse, kar se piše proti »cincar-skemn« Belgradu kot napad na ves srbski narod. — Po našem mnenju istovetenje belgrajske porodice s celokupnim srbskim narodom ne bo uspelo, ker danes ve na Hrvatskem in v Sloveniji že vsak pastir, da obstoje med rodbinami, ki imajo v Belgradu vso oblast v rokah, in pa med srbskim ljudstvom velikanske razlike.
KISc na pošteno javnost.
Žalostne in neverjetne so razmere,' ki so zavladale na naših železnicah, nepregleden je kaos, v katerem se nahajamo in ki z vsakim dnem bolj in bolj narašča. Normalen človek, ki vse to vidi okrog sebe in brez strasti premotriva, se nehote vpraša: Kaj vendar odgovorni krogi mislijo?
Ljudska beda narašča od dne do dne, nezadovoljstvo v najširših plasteh delavstva, uradništva, upokojencev, invalidov prikipeva do vrhunca in neko tajno grmenje naznanja bližajočo se hudo uro. Vodilni politiki in krmilarji te nesrečne države pa so gluhi in slepi. Državniška modrost jim je odpovedala.
Zelezničarstvo in nradništvo vseh kategorij, ki je poevetilo vso svojo delovno silo skupnemu blagru človeške družbe, sedaj umira gladu.
Za primer navajamo med neštetimi drugimi sloji samo upokojence. Nihče v državi se ne briga zanje. Uprava, Ici jih je izgnala, jih danes zanemarja. Zakoni se teptajo, delavskih zaupnikov se ne pripoznava, pridobitve, katere smo imeli, so nam odvzete, s prošnjami in resolucijami ee kurijo peči. Kar ima še danes neoporečeno veljavo, se jutri postavi na glavo. Gospoda na odgovornih mestih so zgubili v-зако avtoriteto med ljudstvom, ker so zgubili čut do svojih uslužbencev.
Vsi poskusi raznih strokovnih in uradniških organizacij in zaupnikov, da bi dokazali vladajoči gospodi kritični in brezupni položaj, so bili brezuspešni. Poleg tega se pa gospoda trudi goljufati javno mnenje potom časopisja, češ da so železničarji hudobni nezadovoljneži, ki brez vsakega resnega razloga tirajo državne finance v propast. Naravnost razveseljive so številke, ki pripovedujejo, kako in koliko so se zvišali prejemki. Vse to pa je laž in umetno sredstvo v rokah verižnikov za odiranje.
V resnici pa je stvar vendarle precej drugačna in če opazujemo med železničarji in državnimi na meščenci neko globoko gibanje, kakor gladovna stavka, protestni shodi, delo akcijskega odbora, potem se je treba resno vprašati: Kje tiči vzrok temu in kaj je storiti? Kakor vsi javni nameščenci železničarji in upokojenci s svojimi prejemki ne morejo več izhajati in kriti svojih najnujnejših izdatkov, pomeni pač vse to, da gotovi krogi žele potresov.
Strokovne organizacije in zastopniki se še vedno trudijo merodajnim činiteljem obrazložiti opaenoet položaja. Medtem, ko prihajajo vodstvu akcijskega odbora neprestano in od vseh krajev resolucije in izjave, v katerih izraža železničarstvo in uredništvo svojo veliko nevoljo in zahtes'a odločnih korakov, smo mnenja, da bi imeli državni krmarji vzrokov dovolj, da posvetijo tudi tem, zanje morda brezpomembnim pojavom nekoliko pozornosti, kajti samo zanašanje na zakon o zaščiti države v današnjih časih ne zadostuje več.
Zelezničarstvo, uredništvo in državni nameščenci sploh so doslej vedno kazali svojo lojalnost, ki ee v vsakem oziru zaveda svoje težke naloge in velike odgovornosti napram najširšim plastem naroda, toda tudi njih požrtvovalnost ima svoje meje, če se jim bo zdelo potrebno. Ce torej pride do boja in do boja pride, potem smo globoko prepričani, da bo vsa poštena javnost s svojimi simpatijami na strani železničarjev in državnih nameščencev, kateri ee bodo podali v težki in nevarni boj zgolj zato, da ščitijo svoje pravice in svoje življenje.
Bnotna fronta v akciji železničarjev, dricvnlh uradnikov in nameščencev, upokojencev, vdov in sirot v ceii drinvi na pim. Zahtevamo, da ee reso-lueija na javnih protestnih shodih z dne 16. marca t 1. do piči ce uveljavi, najmanj je to, da naj Ima zadnji delavec v službi države 60 Din dnevno dravinjskih doklad ln jamstvo, da se bodo tudi v bodoče avtomatično povišali prejemki vseh uslužbencev v isti meri, kakor bo naraščala draginja.
S tem stopajo železničarji in državni name-Wend cele Jugoslavije pred javnost, proseč jo, da trezno presodi njih položaj, ker ee nam rado očita, da smo premalo obvestili javnost in premalo obrazložili naš položaj.
Naj poštena javnost sama sodi, njene sodbe se ne bojimo, kajti sigurni smo, da nam bo v korist.
Oe pa pride do boja ln do boja bo prišlo, ako vlada pravočasno ne krene na pravo pot — potem naj si bo vsa javnost v uvesti, da nam je ta boj nsQjen. Da pa bo boj in zmaga sigurnejša, je pa nujno potrebno, da sledite ln spol ni te vsako navodilo, ki ga bo izdal akcijski odbor po navodilu strokovnih organizacij.
S svojim nastopom dokailte, da ste sfdanjih razmer v vsakem oziru siti, da si ne pustite vzeti iivljepja x gladom, lahtovajte energično večjega
koščka kruha, ki nam gre po vseh človeških pravicah.
Zatorej brez hojami strnite wste do »adnjege moža in ko dobite poziv, ne sme MM nobenega sira-hopetcci, ki bi kriil skupno disciplino v teiki naJH borbi «a skupno stvar vseh trpelih.
AKCIJSKI ODBOR.
Dnevne novice.
—	Zastopnikom SLS iz škofjeloškega okraja! Nedeljski sestanek, ki je sklican ob 9. dopoldne, se vrši eno uro kasneje ob 10. dopoldne, da bodo zaupniki iz vseh občin mogli priti pravočasno. — Tajništvo SLS.
—	Zakaj vojaki stradajo. Po zimi je
vojno ministrstvo poklicalo na orožne vaje veliko število rezervistov. Ta zadeva je veljala silne milijone, tako da so sedaj blagajne vojnega ministrstva prazne in zato tudi ne more izplačevati svojih dobaviteljev, dokler ne dobi novih kreditov. V svoji zadregi je ministrstvo naročilo posameznim poveljstvom, naj si pomagajo kakor si vedo in znajo. Prvi, ki so čutili, da so blagajne prazne, so bili erarični konji, potem so pa prišli vojaki na vrsto, ki dobivajo meso ponekod le po trikrat na teden. Trdijo pa, da bo postale še slabše.
—	Beg iz državne službe. Novosadskl j listi poročajo, da зо sklenili vsi učitelji na
tamošnjih srednjih tolah zapustiti svoje službe, če ne dobe draginjskih doklad. Isto so sklenili sodniki. V Belgrad prihajajo dnevno deputacije uradnikov, ki že mesece in mesece niso prejeli nobenega vinarja. Na vse grožnje in pritožbe in prošnje pa odgovarja vlada redno: >Nema para.«
—	Književna prireditev Jngoslo-venske Matice. Jugoslovenska Matica priredi dne 25. maja književno tombolo. To ni običajna prireditev, katere namen je samo gmotnega značaja — večjo korist bo imelo prizadevanje Jugosloven-ske Matice od števila udeležencev, kakor pa on morebitnega visokega denarnega dobička, kajti lahko bomo rekli: »Toliko in toliko tisoč sočutnih rok je deklariralo s svojo udeležbo pri tej prireditvi voljo popraviti mednarodno krivico, ki se nam je zgodila s podpisom mirovne pogodbe.
—	Šolsko /.leti na Bled. Prejeli smo te-le uvaževanja vredne vrstice: Majnik je tu. Tisoči, desettisoči (!) šolarjev bodo »zleteli«. Največ na Bled. Toda — prosim učitelje, stariše in višji šolski svet: ne gonite otrok — skozi Vintgar! Ta je za tiste, ki so Bleda siti in gibanja potrebni, ne pa za otroke, ki so se pripeljali izza Ljubljane, dà, od Novega
j mesta ali čez Zidani most, so vstali opal-! noči, se vozili bolj ali manj ugodno do pol 10. ure do Jesenic, potem pa, namesto, da bi se peljali še dve postaji ob najkrasnejšem razgledu (popoldne še lepši kot dopoldne) na blejski kolodvor, zagledali pod seboj vse jezero in si kako uro odpočili, pa jih goni prazna vera, kriva in škodljiva vera, da mora vsak skozi Vintgar, da izstopijo že na Dobravi (ali pa celo že na JavornikuL gredo po tisti strmini doli proti slapu, ki ga že skoraj videti nir zgubljajo pete od čevljev (sam videl), zbrusijo po ostri poti ene podplate, potem pa še eno uro daleč po kravjih ulicah v oblakih prahu (spomnil sem se svojih hodov v bataljonu) prašni zunaj in znotraj izmučeni pridejo okoli poldneva na Bled. Pred par leti se je zlet stotin odraslih popolnoma ponesrečil, ker so po dolgi vožnji šli še dve uri peš skozi Vintgar, namesto naravnost na Bled. Otrok, če že mora na Bled zleteli, naj ne prileze izmučen, da že komaj gleda, zlasti, če bo tudi zvečer domu prišel pozno ali čez polnoč, in že tako par dni ne bo za rabo, ampak čil, da bo imel kaj vžitka. Tudi odraščen človek, če pride na Bled brez avto in voznika, mora» gledati, da hrani svojo moči in izbira take točke, kjer ima razgled in počitek. Pa jih je bolj malo. Glede čolnov bi se bilo treba kako pogoditi, otroci ne smejo plačevati tako kakor ve-rižniki. V Vintgarju tudi to ni prav, da se od šolarjev zahteva nekaka mo-stovina kakor od verižnikov. Res pa je, da so lani šolarji za vzdrževanje mostov prispevali desettisoče dinarjev, gotovo desetkrat več kot vsi drugi posetniki. (Ta mostovina pa tudi nima nobene pravne podlage razen te, da naj vzdržuje Vintgar, kdor ima od njega kaj vžitka).
—	Vesela država. Pod naslovom »Šta se govori« piše belgrajska »Politika«: »Neki moj prijatelj ima hišo v Belgradu, v kateri stanuje on-sam in plača od nje 1640 dinarjev davka. V okolici Belgrada pa ima posestvo, ki mu nese, če je letina slaba, 40.000 dinarjev, če je letina srednja 60.000 dinarjev, če je pa dobra letina 100.000 dinarjev na leto čistega dohodka, plača pa od tega posestva na leto samo 369 dinarjev davka. — Drugi slučaj: Novosadska občina ima 20.000 oralov rodovitne zemlje. Dohodki tega posestva znašajo letno 40 milijonov dinarjev, država pa dobi ha davku od tega posestva letno 117.000 dinarjev. Pasji davek v Novem Sadu pa nese letno
47.000 dinarjev. •«• »Politika« dostavlja: »Pa kaži te, da ovo olje luda zemlja k
—	Plemenitost V Sarajevu so bili nekaj časa pretepi med Hrvati in »Orjuno« na dnevnem redu. Ker bo Hrvatje enkrat v pretepu ranili nekega »orjunaša«, bo »orjunaši« ubili Hrvata Jurija Sočo. Povodom tega žalostnega smrtnega slučaja je zapisalo orjnnaško glasilo »Vidovdan«: »Tem vragom jo treba enkrat za vselej streti glavo. Po naših mislih bomo mi mnogo varnejši, če bodo oni pod zemljo namesto v ječah.«
—	Goljufija na ra&ta vojne odškodni. ne. Vsi, ki so v Srbiji za časa vojne pretrpeli kako škodo, morajo škodo prijaviti posebnemu odseku v ministrstvu za pravosodje. Tako je tudi predsednik šolskega odbora v Senaji v gročanskem srezu prijavil škodo za porušeno šolsko poslopje v znesku 24.000 dinarjev. Pozneje so to svoto zvišali na »neznan način« na 300.000 dinarjev. Pri reviziji prijave pa se je izkazalo, da v Senaji sploh nikdar nobene šole ni bilo.
—	Nova norost v Ameriki. V Zedînje>
nih držfivah Severne Amerike se je razvila zadnje čase plesna norost Osebe moškega in ženskega spola tekmujejo med seboj, da dosežejo rekord v plesu, to je v tem, kdo dalje pleše. En plesavec v Newyorku je na tem že umrl, drugi je umri v nekem dru-gem mestu, štirje pa umirajo. To ni čudno, ako 'se pomisli, da nekateri preplešejo neprestano po 20 ur in več! Čudno, da se razvijajo te ekscentritete v deželi, kjer je alkohol strogo prepovedan in kjer se je od tega pričakovalo izboljšanje umskih in nravstvenih siL
—	Sodni ispit pri višjem deielnem sodišču so napravili meseca aprila sledeči gg. avskultantje: dr. Boris Mihali 8, Ferdinand Nečemar, Ml-i roslav Rebula, Silvij Pakiž in dr. Edvard | Vračko.
—	Umrla Je nenadoma v ëetnek ав. aprflt
gospa Terezija Požar, trgovka, skrbna soprog« ln dobra mati. Zapušča tri otročičke, med katerimi Je star najmlajši komaj 8 dni. Pokojnica Je bila vzor katoliške žene. Naj v miru počival
—	Vič. V nedeljo 29. t m. ob pol 8. iveče» društvena akademija, kjer nastopi ln sodeluje vseh oeem odsekov.
—	Zagorje eb SavL V nedeljo 29. t. mn bo ob ! pol štirih popoldne v Zadružnem domu predavanje
s skioptičnimi slikami #0 našem jugut. Predavanje bo pojasnjevalo čez 70 najlepših slik 1« Hrvatske, Bosne, Dalmacije Itd. Ker si je predavatelj sam ogledal vse te kraje, utegne biti sanimivo in poučno. — Uljudno vabimo I
—	Prostovoljno gasilno drnštvo na Jesenicah (Gorenjsko) obhaja dne 1. julija t. L 80 letnico svojega obstanka združeno i veliko gozdno veselioo r tnkozvanem »mllanovem logu«. Proeimo vsa prostovoljna društva, da Isti dan ne prirejajo veseliti Obenem vabimo vea prostovoljna gasilna društv« k obilni udeležbi. Polovična vožnja na državni ie leznici je zagotovljena. Spored priobčimo pozneje
Odbor.
—	Gasilno drnštvo Loka pri Zidanem mostu proslavlja dne 1. julija t L svojo štirideeetletnice ln prevoz orodja v novi gasilni dom. Vsa sosedni društva se naprošajo, da omenjeni dan ne prirejajo veselic. Občinstvo se pa vljudno vabi na mnogoštevilni obisk.
—	Tesarski mojstri, k*še niso prijavili svojih vajencev k preizkušnjam, kl se vrše v dneh 14. in 16. maja t. 1. pri Pokrajinski zadrugi tesarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani, se opozarjajo, da to store najkasneje do8. maja t 1, ker se bodo pozneje došle prijave mogle upoštevati Sele v jesenskem terminu.
—	Smrt jugoslovanskega rodoljuba v Julni Ameriki. Splitski <2ivot< prinaša brzojavno vest il Antofagaste, da je tamkaj našel smrt zdravnik dr. Frano Pervan, po rodu Iz Splita. Dr. Pervan je za-časa svetovne vojne služIl v srbski vojski koi zdravnik, kjer je obolel na tifusu. Ko je okreval, Je še! v Južno Ameriko, kjer je organiziral nacionalno dela Pred par meseci mu je umrl edini sin, kar ga je neizrečeno potrlo. Zdi se, da dr. Pervan tega udarca nI mogel preboleti in da je šel prostovoljno za svojim sinom-
—	3 poète. Imenovan je za arhivarja IV. razreda pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu ' Ljubljani pisarniški manipulant II. razreda Anton čuček. — Podeljeno je odpravniško mesto v Tur-nišču poštnemu slu Štefanu ОубгкМи, v Križevcib v Prekmurju poštnepiu pomočnikn Frančišku Ta-lanylju, v Žirovnici poštni pomočnici Miml Svetinov! in v Smarjeti ob Pesnici poštnemu pomc^mko Antonu Sumanu. — Premeščeni so: uradnica IV. razr. Marija Wlndlsclierjeva i« StražiSča v Kranj, uradnik Stanko Kne® iz Belgrada v Ljubljano, poštar IV. razr. Ivan Bablï Iz Gorenje vasi v Škofje Loko, poštarica Amalija Glihova od mariborske glavne pošte na ljubljansko glavno pošto, poštarji oziroma poštarice VI. razr. Jurij Jovanovič od glasne pošte v LJubljani v Belo Palanko, Anica 8tonl-Seva lz Zidanega mosta v Celje, Rezka Prijateljeva is Zidanega mosta v Grobelno ter začasni poštar II. razr. Nikolaj Zirovsld iz Novega Sada na mariborsko glavno pošto. — Službene pogodbe eta od-vezana poštna odpravnica Matilda Janševa v Dovjem in poštni odpravnik Karel Ledenik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Začasno eo upokojeni: kontrolor V. razr. Frančišek Petek v Ptuju, po«a-rica V. razr. Anica Vldalljeva na glavni pošti v LJubljani ter poštarid VI. razr. Marija Zupančeva v Kranju in Jožica Grilčeva na mariborski koio-dvorski pošti. — Umrla sta: Vladimir Nečajev pH poštnem ki brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani
Stev. 9в.
8E0VENEC, au» 28 aprila Î92H.
Sïrmi SL
ter poduradnik V. rasr. L Giostro pri mariborski
glavni poŠti.
—	Zaiatna zatvoiitev pomoine poite Sv. FM nad Cerknico. Dne 81. marca je bila pomožna pošta pri Sv. Vidu nad Cerknico začasno zatvorjena. Pri Sv. Vidn dostavlja selski pismonoSa; vasi: Co-hovo, Zala, Osredek, LeSnjake, Tavžlje, Rudolfov«, Jeršlče, Ravne in Zahrib pa so prideljene okolišu pomočne pošte v Bečajih v področju poàtnega urada v Begunjah pri Cerknici.
—	Poštnina sa sodna pisma čes 20 gramoV tele. Poštnina (oziroma portovna prietojbina) v znesku 1 dinarja velja za vsa sodna in druga uradna pisma do teže 20 gramov. Za vsakih nadaljnih 20 gramov ali pa del te teže se zviša pristojbina za 50 par.
—	Ovitki (kuverte) sa denarna pisma. Cena kuvertam za vrednostna pisma se bo s 1. majem cviSala ter bo stala kuverta 75 par.
— Poštni paketi, ki so naslovljeni v Nemčijo ne smejo presegati teže 20 kilogramov.
—	Darovi Slov. StraH. Darovali so: Gospodarska zveza 1000 Din; g. župnik Janko Petrič 100 Din; g. Franc Krištof, trgovec 100 Din. Darove sprejemajo podružnice Slov. Straže in pa osrednja pisarna Slov. Straže v Ljudskem domu, ki pošilja tudi položnice.
—	Nova osrednja organizacija hrvatskih gostilničarjev. V Zagrebu se vrSi gostilničarski kongres. Sklenili so, da se ustanovi nova strokovna organizacija pod naslovom »Zveza zadrug gostilničarjev, hotelirjev, kavarnarjev in krčmarjev za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurjec s sedežem v Zagrebu.
—	Tatvine in t>lom». Iz rudniške kovačnlce v Toplicah pri Zagorju je bil ukraden 7 m dolg in 9 cm širok rdečkast gonilni jermen, vreden 2020 K.
—	Posestniku Francu Petelinu v Prevojah pri Pre-serjah se je neznan tat vtihotapil v stanovanje in odnesel zlatnine in denarja v vrednosti 22.800 K.
—	Neznani tatovi bo odpeljali izpod kozolca posestniku Antonu Homanu v èkofji Loki nepobarvan, 10.000 K vreden loj trski voi s vojnico za enega konja. — Is kašče posestnioe Terezije Berkopec na Vrhu pri Dolžu so tatinski cigani odnesli svinjine v vredne«ti 4510 K. — Vlomilci so odnesli Lovrencu Kešarju na Laz ah obleke v vrednosti 4000 K.
—	Izgnana iz Slovenije je za 5 let, 1. 1904 v Zagrebu rojena Irma Lam.
—	Is sapora v Novi Gradiški je pobegnil Ce-hoelovak 21 letni tat Benjamin Veržik.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
Primorske novice.
p Črna srajca med slovenskimi župniki? Gosp. župnik Franc Hočevar v Dorn-berku priobčuje v »Edinosti« izjavo, iz katere je razvidno, da ni fašist in da je bil od lašistov, ki so poslali ponj avtomobil, prisiljen iti v Videm na fašistovsko pokrajinsko cborovanje.
p Razsodba v procesu proti tolovajski tolpi Braieo. Dne 25. t. m. se je v Trstu končala dolgotrajna porotna razprava proti roparski družbi, ki je poleg mnogih manjših zločinov izvršila roparski napad na tramvajsko blagajno in na Bolaffijevo banko v Trstu, o čemer so roparji ustrelili Bolaffi-ja in enega redarja. Poglavar družbe Braieo je v preiskovalnem zaporu izvršil samoumor; izmed njegovih pomagačev so bili obsojeni: Marijan Ra-глп na 28 let ječe. Mihael Bradaschla na 16 let zapora, Josip Gherdol na 18 let. Dominik Grottan na 11 let in Ivan Palin na 10 let zapora. Ostali soob-toženci so bili oproščeni.
p Strašna smrt tihotapke s kokainom. Dne 26. aprila zjutraj sta dva italijanska finančna stražnika v brzovlaku, ki je vozil z Dunaja, zasačila neko 22-letno Antonijo Bezek, ki je imela pri sebi večjo množino kokaina, ki ga je bila kupila na Dunaju, da bi gt v Trotu prodajaln. Stražnika sta dekleta zastražila, da bi jo v Trstu izročila oblastem. Dekleta je stvar očividno strašno potrla. Ko je vlak privozil do Barkovelj, se je dekle sklonilo skozi okno, kakor bi hotelo pogledati ven, pri tem je pa odprla rožna vrata in ae bliskovito vrgla iz vlaka. Toda vi ata so se takoj zopet zaprla, ona pa je z obleko obvisela med njimi — z glavo navzdol! Vlak jo je vlokel mnogo metrov daleč in ko so pa Bstavili, je bila glava neorečnice popolnoma zdrobljena.
p Nesrečna ljubezen. Te dni smo noročall, da fe v Zagrebu neki oženjen redar streljal na dekleta, kl se je branila njegove ljubezni, nato pa ustrelil samega sebe. 20. t. m. se je pa podoben dogodek pripetil v Trstu. 18 letni bančni uradnik Ottore Belgrado je streljal na 16 letno prodajalko Euriko Blason, ker mu je zavračala njegovo ljubezen, nato pa streljal še nase. Oba so težko ranjena pronesli v blonišnico. Zares — nesrečna ljubezenl
štajerske novice.
S Smrtna kosa. V Mariboru sta umrla 56 letni trgovec Vinoenc K 0 h a r in 44 letni mesar in posestnik Franc Deti iek. — V Konjicah je dne 26. t. m. umrla oskrbnica pri g. arhidijakonu Marija Rak, dolgoletna predsednica konjiške Dekliške zveze. Naj počivajo v miru t
i Tatvine in vlomi. Posestniku Janezu Hra-bošku v Zadržali bo odnesli tatovi srebrnine v vred-sti 8000 K. — Konštantinu Berglezu v Teru, obč. Ljubno, je bila ukradena obleka vredna 8600 K. — Na kolodvoru v Grobelnem je bilo vlomljeno v železniški voz. Vlomilci so odnesli raznega blaga v vroduosti 12.850 K.
i Prijeti goljuf. Policijski komiearijat v Mariboru je zasledoval Rusa Aleksijeva Aleksandra s Krima, ker je ogoljufal krojača Jaka BlaSa pri Sv. Barbari, ker mu ni plačal 6230 K vredno obleko in pobegnil v Split, kjer ga je policija aretirala ln izročila pravici.
Gospodarstvo.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirnjo žitu Bledeče cone: pšenica 247.50 Din, ječmen 315 Din, oves 287.50—290 Din, koruza 260 do 262.50 Din, pSenična moka št. 00 700 Din, fit 0 675 Din, št. 2 650 Din, št. 5 585 Din, št. 6 520 Din, št 7 455 Din. Mekinje 231.50 Din.
g Cene kolonijalneinu blagu v Zagrebu so bile zadnje dni sledeče: kava: Rio 6, 41.50 Din, Rio 5, 42.50 Din, Rio 8, 44 Din, Santos 52 Din; sladkor: kocke 25.50 Din, kristal 23.25 Din; riž: KaroUna 13 Din, italijanska glace 12.50 Din, Saigon 10 Din, Bruck 9 Din, Soje olje 30 Din, čokolada 55 Din, petrolej v zabojih 275 Din, v lese-iih sodčkih 7.90 Din in v železnih sodčkih 16.80 Din.
g Znižanje Izvozne carine. Izvozna carina na ovčje in kozje kože se zniža od 800 na 400 Din pri 100 kg. — Istotako se zniža izvozna carina na otrobe od 25 na 15 dinarjev za 100 kg.
g Borza v Moskvi. Na moskovski borzi 9. no-tirale tuje devize dne 11. aprila sledeče: ло funt šterlig 834 miljonv sovj. rubljev, 1 dolai . 1 miljonov, 1 švedska krona 16 in pol miljonov, 1 francoski frank 4 miljone.
g Mesni trg na Dunaju. Na dunajskem trgu so se plačevali voli po 12 do 19 tisoč n. a. kron w kilogram žive teže, slabše blago po 6—9 tisoč n. a. kron. Debele svinje po 22—20 tisoč, suhe 23—26 tisoč n. a. kron za kilogram žive teže.
BORZA.
Zagreb, 27. aprila. Sklep. Devize: Pešta 1.76 —1.82, Berlin 0.3275—0.3375, Italija 4.80-4.82, London 450—452.50, New York 96.75—97.50, Pariz 6.575—6.60, Praga 2.90—2.91, Dunaj 0.13675— 0.13775, Curih 17.675-1775, Brûssel 5.60. - Valute Lira 4.75—4.77, dolar 95—95.75, čsi. K 2.83— 2.85, n. a. K 0.1365-0.1372.
Curih, 27. aprila. Sklep. Devize: Pešta 0.105, Berlin 0.0185, Italija 27.10, London 25.50, New York 551.50, Pariz 35.20, Praga 16.35, Dunaj 0.0077, Sofija 4.10, Belgrad 5.60,, Varšava 0,0120, Holand-ska 215. — Valute: n. a. K 0.00775.
Dunaj, 27. aprila. Devize: Pešta 12.95, Berlin 2.37, Italija 3486, London 328700, New York 71025, Pariz 4784, Praga 2117, Sofija 519.50, Belgrad 734, Varšava 1.49.
!j Dr. R W. Seton Watson, profesor londonske univerze, znani publicist in zagovornik naših pravic pred svetom je v četrtek na potu iz Zagreba obiskal tudi Ljubljano. Čez dan si je ogledal mesto in njega znamenitosti, popoldan pa se je vključil v or.ki krog Jugoslovanskega društva za proučevanje angleškega jezika. Ker je prvotno napovedal, da pride že v sredo, so že takrat številni člani napolnili v prazničnem pričakovanju društvene prostore. Seveda je bilo zaman, kar pa zbranih ni odvrnilo, da ne bi drugi dan prišli prav vsi pozdravit odličnega prijatelja našega naroda. Med gosti so bili navzoči generalni konzul dr. Beneš, g. dr. Skaberne, g. dr. Gregorin, da ne omenjam drugih, tudi akademska mladina je bila častno zastopana. V imenu društva sta ga pozdravila g. dr. Skaberne in ga. Copeland (njej ^e imamo tudi zahvaliti za vrlo uspelo čajanko, ter tudi vnemi nekaterih naših dam). Razpletel se je prisrčen in živahen razgovor, v katerem ne dr. Watson, mlad simpatičen mož, vsakogar očaral s svojo osebnostjo. Priprosto se je menil z vsemi, ter se je posebno dolgo mudil pri mladini. Le eno napako je imela ta prireditev, namreč,-,da je čas tako hitro potekel. Vsakomur je bilo žal, ko se je naš imenitni gost poslovil, in oni ki mu je dejal, da naj bi ostal še dalje časa med nami, je pač govoril vsem po srcu. Obljubil je, da pride prihodnjo leto zopet, in da ostane takrat dalje časa med Slovenci. Veseli smo istega časa. Včeraj se je odpeljal preko Dunaja na Čehoslovaško, kjer se bo nekaj časa pomudil med svojimi znanci.
IJ Simultanska šahovska igra. V nedeljo, 29. t. m. ob 10. uri dopoldne bo igral predsednik ljubljanskega šahovskega kluba simultansko Šahovsko igro s šahovskim klubom »Mladinski« na Kodelje-vem z vsemi šahisti, ki se žele te produkcije udeležiti. Igralci, ki imajo svoje šnhovnice, se prosijo, da jih prineso s seboj. Pred igro je kratko predavanje o Šahovski simultani. Prijatelji šaha in kibici dobrodoSli l
g Ljndska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo, 29. t m. ob 9. zjutraj predava v zborniški dvorani na univerzi g. Pertot o temi: Kulturnirazvoj — dviganje in padanje narodov. Vstop vsakomur prost
IJ Občni »bor »Kluba Primork« se vril v torek dne 8. maja v kavarni »Emona< (damska soba, I.nadstroje) ob 4. url popoldne v slučaju nesklepčnosti pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Spored je običajen. K obilni udeležbi vabi vse flanloe
Odbor.
lj Bančni zavodi v torek dne 1. maja ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v SloveniJL
ij Beg is sapora. Zidar Matevž Pečenik, rojen 1900 v Horjulu, je pobegnil is tukajšnje jetniSnicc. Prežagal je železno omrežje na oknu svoje celice, odSel na dvorišče, pristavil lestvo in ušel Jez zid. Peienik le pobegnil v civilni obleki.
Ij Nesreči. Akademiku Božu Popoviču je 25. t. m. v laboratoriju brizgnila kislina v oči. Poškodovan Je bil težko. — V telovadnici državnega uči-teipča si je zlomil levo roko dijak I. letnika Ferdo Majnik.
lj Policijska kronika. Dne 25. aprila sta se na Sredini St. 11 sprli služkinji Mnrjeta K. tn Micka R. Prerekanje se je razvilo v pravcati orjunaški pretep. Marjeta je morala iti v bolnico ledit si v hudi bitki dobljene rane. — Tosestnici Mariji Sitar v SiSkl je bil z njive ukraden 500 kron vreden voz.
5 Poskusite in propričali so bodete, da so Pekatete najboljSe, in ker se zelo nakuhajo, tndi najcenejše testenine.
c^i
r Razvoj ruskih mest. Ravno so objavljeni približni podatki ljudskega štetja v mestih cele Rusijo. Moskva šteje 1,542.874 ljudi, Petrograd 1,067.328. Tekom dveh in pol let je prebivalstvo Moskve narastlo za 56.5, prebivalstvo Petrograda za 44.5 odstotkov. Veliko manj je narastlo mestno prebivalstvo po deželi. Samo Kijev šteje 403.730 prebivalcev tnes'o prejšnjih 366.390, in je izjemoma tudi narastlo od 89.592 do 108.156 prebivalstvo gla-dujočega Caricina ob Volgi. Drugače so narastla mesta sevarni Rus'je (do Iveri in Nižjega Novgo-roda) samo za 10—20 odstotkov in mesta južne poljedelske Rusije še manj. V manjših mestih na- ; rašča sploh prebivalstvo bolj hitro nego v vočjih. Zmanjšalo se je prebivalstvo velikih mest, kjer ne delujejo ?rešnje vojne tovarne, na primer Tule za 4 oùstoko. Tambovo za 14 odstotkov. Zelo se je zmanjšalo prebivalstvo obmorskih pristanišč in trdnjav: Kronstadta in Schlilsselburga ob Baltiškem morju ter vsled lakote prebivalstvo črnomor-skih mest: Nikolajeva za 27 odstotkov, Taganroga za 14, Novoroeijska za 8. Največ je izgubila Odesa, katera šteje sedaj le 315.600 ljudi mesto 427.851 (26.2 odstokov), kar je povzročila lakota 1. 1921 in popolno počivanje izvoza.
г РгоСггог čevljar. Da bi si opomogel v svoji bedi, jo odprl neki mažarski gimnazijski profesor čevljarsko delavnico za zgornje dele- Godilo se mn je dobro, imel pa je družabnika, ki bi bil rad Imel zavo 1 sam zase ln zato je profesorja naznanil. Zadeva je pri-šl° pred kraljevo kurijo v Budimp^-.ti, ki je razsodila, da g i ma. profesor ni oprn-ičen izvrševati oe'-ljar.tko obrt. — »Magyarorszagn« jp k term degodku pripomnil neki drugt srednješolski profc:ior, da ima gosji pastir dandanes v mažarski vasi na meseo 12.000 ogrskih kron in da bi bil on srečen, ko bi tako mesto dobil.
r Sladkorna bolezen ozdravljiva. Kakor poročajo iz Londona, ro iznašli nov lok zoper sladkorno bolezen. To zdravilo, ki se imenuje »insulin«, je doslej najuspešnejše in strokovnjaki imer.ujojo to iznajdbo eno imed največjih znanstvenih uspehov našega veka. Izdelovanje Insulina, ki je napravljeno iz govejega, ovčjega ali prašičevega pan-creasa (pancréas je znanstven naziv siinine žleze med želodcem in vranioo), je povzro-čevalo doslej velike težave. Britanski »Svet za zdravniške poisknse« pa naznanja, da so sedaj vse težkoče izdelovanja insulina za široko potrebo premagane. Več velikih tvrdk se je že pogodilo s »Svetom« glede dobave insulina, za katerega je bila že določena maksimalna cena- Danes rabijo insulin z uspehom v vseh velikih londonskih bolnicah.
OPERA.
Sobota, 28. aprila ob štirih popoldne. Mladinska operna predstava za naše malčke: JANKO IN METKA. — Izven. Nedelja, 29. aprila: TOSCA--Izven.
DRAMA.
Sobota, 28. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g.
Markoviča —, Izven. Nedelja, 29. aprila: REVIZOR. Gostovanje g. Mar-koviča. ■ ■- Izven.
Ponedeljek, 30. aprila: ČREŠNJEV VRT. — Red C.
Oporna predstava za naše malčke bo v soboto, dne 28. t. m. ob štirih popoldne. Vprizori se
Humperdinckova mladinska opere s krasno glasbo in pravljično vsebino »Janko in Metka«. Cene so znižane.
Delavska predstava po znižanih cenah bo v ponedeljek, dne 30. t m. v dramskem gledališču. Vprizori se Medvedova tragedija »Za pravdo in srcec. Začetek ob 8 uri.
Gostovanje g. Mihajla Jfarkoviča. Danes 28. in jutri 29 t, m. gostuje v naši drami spot ljubljanskemu občinstvu priljubljeni gost gospod Mihajlo Markovič. Danes, v soboto, igra Hasanago in jutri, v nedeljo, načelnika v »Revizorju«. Vstopnice so na prodaj pri dnevni blagajni v opernem gledališču in pol ure pred predstavo pri večerni blagajni v dramskem gledališču. Telefonijo naročene vstopnice naj dvigne občinstvo vsaj do petih po-poludne pri dnevni blagajni, da ne bo pri večerni blagajni nesporazumljenj._
Cerkveni vestnik.
e Šmarnice se bodo obhajale v moeecn maj-niku v mesti žnpni cerkvi sv. Jakoba vsak večer ob 7. url. Smarnične govore bo imel g. profesor dr. Jos. JerSe.
c III. Marijina kongregaclja pri uršulinkah naznanja svojim članicam, da Je umrla Marija Sla-d i č. Pogreb bo v soboto ob dveh popoldne i» deželne bolnice. Sv. maSa za umrlo bo v pondeljek, 80. t m. ob pol 6. uri pri UrSulinknh.
e Is najnovejšega »Statusa« goriške na d škofi je povtemljemo, da Šteje Škofija 264.914 katoličanov. Vseh duhovnikov je 289; od teh jih živi zunaj Škofije 18, upokojenih je 26. V duSuetn paBtiirtvU deluje 189 domačih duhovnikov, 28 opravlja druge službe, 11 jih delujo v drugih škofijah. Redovnih duhovnikov j« 87, med njimi 8 frančiškani v Go-
rici (na Kostanjevici), 2 frančiškana na Sveti garij) 4 kapuclnl v Gorici, 4 pa v sv. Križu, 4 lazaristi na
miranskeni Gradu, ki pa nI »grad«, ampak ra»., valina in obhajajo službo božjo v leseni kapelici] Umrlo jo leta 1922 9 duhovnikov. — Bogoslov-i cev imajo xa goriško nadSkofijo 9 И-М-ј-б^КЦЈ za (ržaško-kopersko škofijo 4+1 + 1+8-9; «a po3 reško-puljsko Škofijo 0+1+0+3—4; za »edr^kor nadškofijo 110 !-0+l=2; vseh torej 36. — Malo* semenišče »Vndreanum« (Via Dreoeai, 18) j«| zaradi neugodnih razmer začasno zaprto. Neknj go^ jenccv vzdržujejo v školijskih semeniščih v Pad©>! vi in v Vidmu. — Verstvo po raznih šolah se/ poučuje Se v prejšnjem obsegu. Duhovnijskih cerkva je krog 40 porušenih ln se služba božja obhaja v premnogih krajih v barakah ali lesenttj kapelicah. — V Gorici sta farni cerkvi sv. Vida in sv. Roka porušeni. Največ porušenih duhovnijskilj cerva je v dekanijah Devin, Kanal, Ločnik, St. Pe-j tor in Solkan. — Nezasedena sta 2 kanonikatJtf 3 župnije, 5 kuracij, 20 vikarijatov, 47 kaplanij in! 10 boneficijev. — »Status« navaja tudi 47 duhovni-! kov ljubljanske in 5 krške škofije, ki slu&J bujejo na 38, oziroma 5 duhovnijah, pa so z.dajl začasno podrejeni goriškemu nadškofu ker so do-*i tični kraji pod Italijo. — »Status« je izvrstno ure-s ј<м in lep« opremljen — vzbuja pa žalost —r.
tunsiiita in sport" ,
SK. Чаекег, Miinehon, prvak Jnžne Nemčija in Bavarsko igra v nedeljo 29. t. m. proti Iliriji v Ljubljani. — SK Iliriji se je posrečilo pridobiti monakovski Wacker, eno najznamenitejših kontih nentalnih moštev, za gostovanje v Ljubljani na dart 29. t. m. Wacker je prvak Južne Nemčije za 192S( ter večkratni prvak Bavarske in Miinchena. V odločilni tekmi za prvenstvo J. N. je porazil zname-j nito SV. Fiirth s 3:2 in 1:0. Izvrstne rezultate jef doseglo moštvo med drugim v Španiji, kjer je igra-i lo z FC. Europe v Barceloni 8:2 in 1:2 (zgubilo i 2 enajstmetrovkama) z Vaieucijo 8:1 in 10:2, z ACj Madrid 4:1. Wacker je izrazito konibinacijsko moštvo, za trenerja je imelo skoro tri leta glasovitegtf Madžara Schafferja. Osobito se odlikuje lova stran forwarda Neubauer-Altvater. Proti Iliriji nastopi a kompletnim I. moštvom, v katerem se nahaja 6 re-j prež. igralcev Nemčije (vratar Bernstein, krilen Rehle tn Eschenloher, in napadalca Neubauer m' Altvater), vsi igralci pa so že večkrat igrali repre< zentativno za Bavarsko in za Munchen. Wacker predstavlja v tej sestavi najbrže najtežjega protiv-nika, kar jih je imela Ilirija od svoje ustanovitve, — Predprodaja vstopnic se vrši zopet v trgovini J Goreč, Palača Ljubljanske kreditne banke.
Tekma Ilirija:Wackor, Miiochen se prične oV 16. urL Predprodajo vstopnic Je prevzela zopet tvrdka J. Goreč, Dunajska cesta. Znižane članske in dijaške karte se izdajajo edinole v predprodnji^ enako tudi proste vstopnice za akt. igralce nogom; sekcije. Vstop na igrišče brez vstopnice je zabnrt njen.
Prvenstvene nogometne tekmo. — Tekma me<f Slovanom in L j u b 1 j. a k a d. S K., ki se vrši danes ob 17. uri na prostoru Ilirije, je ena najvai-nojših prvenstvenih tekem II. razreda. Obe moštvi sta dokazali v poslednjih tekmah lep napredek,' obe imata dober materijal in razpolagat« z marsikaterim izvrstnim igralcem. Akademiki goje fij nejšo, koinbinacijsko igro, Slovan ima večjo prodorno moč in fizično silnejše moStvo. — Kot prva prvenstvena tekma v I. razredu Ljubljane se vrši jutri ob 10. uri dopoldne tekma med Ilirijo in H e r m e s o m , ob 14. uri pa igrata prv. tekmo rezervi obeh klubov. Hermes, kateremu stw odšla v poslednjem času zopet dva dobra igralca k; vojakom, bo imel za nasprotnika II. garnituro Ilirije (prva nastopi popoldne proti inonakovskemu Wackeru), ki je še vedno dovolj močna, da izbojujo zmago io s tem 2 točki za Ilirijo. Situacija ob začelku druge polovice prvenstvene sezone 1922-23 v I. raz. Ljubljane je sledeča: Eirija 4 točke (2 dobljeni tekmi), Hermes 1 točko (1 neodl. in 1 izgubljena tekma), Primorje 1 točko (1 neodločeno in t izgubljeno tekmo, toda kaznovano z izgubo 2 točk, ker je nastopilo z neverif. igralci).
Poizvedovanja.
Nekaj denarja je bilo najdenega v Kopitarjevi ulici. Dobi se pri Val. Črnivcu v Kapiteljski ulici 7.
GUMENE PETE m \ GUMENEPOTPLATE
ccnaja ln trajntja м kakor Najkolja varstvo proti wlafft 11
Sprejmem takoj
pekovskega pomočnika
z dežele, sposobnega v v«ch pekovskih strokah. — Ponudbe osebno ali pismeno
^ VAL. SLAK. pekarna, DOL. LOGATEC.
Konje za salame
KUPUJEM in prodajam lin. KONJSKE SALAME po nizkih cenah. — PUŠNIK RUDOLF, konjski mesar, Rimska cest« itev 19, Ljubljana.	2523
ŠEN0
12.000 kg od 4—8 K za kg odda
FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ceeta it. 36 in 67. 254!
l(rasno posestvo
100 korakov od železniške postaje o« progi Maribor—Dravograd, zelo priprav-no za trgovino z lesom, ker k okolica bogata na lesu. 15 oraiov sveta, b in pol oralov gozda. Poslopje lepo fn prostorno z elektr. razsvetljavo - je NAPRODAJ i vsemi priliklinami. Naslov pri upravi •Slovenca« pod itevilko 2510.
Stran в.
SCOVKWKC, ané 28 aprila ШЗ.
Objava.
Vsi zavarovanci, ki posedujejo police življenjskih zavarovalnih družb:
Allianz, Atlas, I. allgemeine Beamtenverein, Gisela-Verein, Janus, Universalc, Wiener stâdtische Veraiche-rongsanslalt (vse na Dunaju), m Erste Militadienst-Ver-sicherungsanstait v Budimpešti
ee najvljudneje pozivajo, da predložijo ▼ najkrajšem času svoje zavarovalne police v svrho oznake na istih, da se jim bodo zarovane glavnice svoječasno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronali.
Stranke iz LJUBLJANE in okolice naj se zglasijo osebno in prinesejo seboj zavarovalno listino in potrdila o vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 naprej. Stranke iz oddaljenejših krajev, katere se ne bodo zgla-sile do konca meseca julija 1923, se pa bodo pozvale pismenim potom oziroma jih bodo obiskali naši potovalni organi na njih domu.
Istotako se naj zglasijo stranke, čijih zavarovalne police so vsled smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v času od 1. novembra 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle, a od gori imenovanih družb še niso bile likvidirane, v svrho likvidacije in izplačila zavarovanih vsot.
V interesu vseh prizadetih strank je, da se zglase v najkrajšem času pri podpisanem ravnateljstvu. — Uradne are od 8. do 13. in od 15. do 17.
1 i
i
i

Zavarovalna družba na življenje ,FENIKS'
Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo: v LJUBLJANI, Cankarjevo nabrežje štev. 1.
Ugodno je naprodaj lepo, dvojno
veliko železno okno
(3 m1) event. za verando, z vdelanimi separatnimi krili, vec v sc jako dohrem stanj«. — Ogleda se lahko Bleiweisova cesta 27, II. nadstropje.
šamot-opeko
za notranjo	obzidavo apnenice, 700 komadov, ima	naprodaj FRANC LIPAH v DOBRUNJI	pri Ljubljani, p. Spodnja Hruška.	2442
Neka VEČJA ŽAGA V BOSNI
s TOPHAM-jarmeniki bi sprejela nekaj samostojnih
gateristov in cirkularistov
proti dobri plači, kurjavi, razsvetljavi in stanovanju. Resni reflektantje naj pošljc-jo svoje ponudbe pod šifro «GATERIST-CIRKULARIST 2481« na upravo lista.
Pozor! puaStva dvokolesa
s torpedo in dobro pneumatiko po 1900 Din. Več najnovejših MOTORJEV, novih ln rabljenih, in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV po ceni proda
»Trihlina« LJUBLJANA, Karlov. » IMUUIlđ« ska cesta št. 4. 2189
JunpolL pletene fopice
vedno zadnja novost
fl. 5ШН0ШС naslednik R. 505S
LJubljana, Mestni trg 19.
TRGOVINO
z mešanim blagom, dobro тоеНмо, <» velikem trgu Cerknica pri Rakek« ODDAM V NAJEM. Zelo primerno tndi a grosista, ker leži neposredno ob glavni cesti s kolodvora, lokal na križišč« ceri v bližnje vasi. Lep, velik lokal z velikim skladiščem. — Natančnejše podatke in dogovor pri lastnici trgovki IV. MAR-TINČIČ istotam.	2397
Gostilna in kavarna
v industr. mestu s krasnimi stavbenimi prostori, vrtom in sadonosnikom je radi družinskih razmer NAPRODAJ. — Cena 400.000 Din. — Pojasnila daje J. DETI-ČEK, Pes je, Velenje.	3476
OVES
Modro GALIC0
89 odstotno, ima glavno zastopstvo družbe «MARA« Val, Jur-man, CELJE, Breg štev. 25. — Se priporoča in sprejema naročila!
Trgovska hiša
v industrijskem kraju na Štajerskem, je radi bolezni za predvojno valutno ceno takoj NAPRODAJ. — Naslov se izve pri upravi «Slovenca« ped štev. 2295.
Dinamo- stroj
enakomernega toka, fabrikat GANZ, Budimpešta, 60 Volt, i00 Amp. z rcostatom, dobro ohranjen, poceni NAPRODAJ. — Vprašanja pri TOVARNI ZA IMPREG-
BANAŠKI, prvorazredni,
na vrči* po K 14.— za kilogram razprodaja »i4m©fsfca trgovska agentom«
M. BIELIČ, Dunajska cesta it 33
pri »BALKANU«.
POHIŠTVO!
Kdor si želi nabaviti trpežno pohištvo, kakor: SPALNICE, JEDILNICE, knhinf-sko In pisarniško opravo, iz trdega ali
mehkega lesa, jo ima vedno v zalogi ki prodaja po nizkih cenah strojno mizar-
Prodam njivo
!» Sp. Šiški v obsegu 1028 m1, po ugodni ceni, zelo pripravna za zidanje 2 do 3 hiš. Naslov pove uprava lista pod št. 2528.
ČEBELARJI POZOR!
NAPRODAJ fe 20 dobro razvitih
ČEBELNIH DRUŽIN
^ kranjičih, izvrstni plemenjaki. — Cena po dogovoru. — Vprašati je: HRIBAR J., Dunajska cesta 29, dvorišče (Bav. dvor.)
MALA
enonadstropna hiša
c petimi stanovanji v Ljubljani, je NAPRODAJ po zelo ugodni ceni. Pripravna je za vsakega obrtnika. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Več se poizve Hrenova ulica štev. 12, I. nadstropje.

|V NAJEM vzamem v zelo promet, kraju
trgovski loka!
potrebnim stanovanjem z ali brez inventarja, eventuelno tudi GOSTILNO, najraje kje na Štajerskem. — Cenj. ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod šifro: «TRGOVSKI LOKAL«.
CeKek nam preostaja
er ga nudimo po znatno znižani ceni. -Trgovina s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12. 2291
NIRANJE LESA v Hočah pri Mariboru I styo ANDREJ KREGAR, Št. Vid nad
Sprejemam na-
PRODAM več dobrih
pletilnih strojev.
: Ljubljano (Slovenija). — Iročila tudi po RISBAHI
1858
Naslov v upravi lista pod številko 2465. 1
• UGODNO PRODAM
_	škripec (kran)
Trgovino mes. blaga « i«^ гшф. _ Naslov pove
ODDAM takoj v NAJEM radi družinskih razmer na prometnem kraju. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 2440.
uprava «Slovenca« pod številko 2493.
Petroiejske VRČE
z ali brez zabojev in železne BARELE kupimo v vsaki množini. — HROVAT
raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, LESENIH vozičkov na 4 kolesih, DVOKOLES najnovejšega tipa, malih najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. - PNEVMATIKA na debelo in drobno poceni. Sprejemajo sc vsa popravila. «TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Karlovska c. 4.
Stanovanje !
Dve manjši stanovanji zamenjam za eno
večje v Ljubljani ali v kakem drugem mestu. Ponudbe pod« MAJ« na upravo.
in DRVA ima stalno v zalogi v vsaki množini DRUŽBA «ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Tcleion št. 220.
Iščem kurjača
za okroglo peč v opekarni
zanesljivega, dobro izvežbanega, ki bi prevzel tudi odgovornost za dobro in enakomerno žgano blago. — Ponudbe s 1 spričevali dosedanejga službovanji je na-I sloviti na: FR. KOTNIK, parna opekar-
in KOMP„ .LJUBLJANA, Vegova nI. 6.
lomačo, zdravo, skrbno očiščeno, nudi îoljubno množino, postavno kolodvor Ptuj
J*" po Din 3-— za kilogram Kmetijska zadruga v Ptuja. 2319
KUPIM
AKUMULATOR
B« ELEKTRIČNO LUČ, 220 Voltov. — Ponudbe pod «AKUMULATOR 2533« na opravo «Slovenca«	2533
LJUDSKA GOSPODAR. ZADRUGA v Zagorju ob Savi razpisuje
mesto prodajalke
katera mora biti popolnoma izvežbana v trgovini z mešanim blagom. Službo jc nastopiti s 15. JUNIJEM. — Ponudbe ie nasloviti na «LJUDSKA GOSPODAR. ZADRUGA v Zagorju ob Savi. 2478
Iščem pleskarja in sobnega slikarja
ki je neoženjen ter v teh strokah popolnoma izvežban, proti stalni mesečni
DOBRO PLAČANI namestitvi.
Prednost imajo oni ki razumejo tudi barvanje in lakiranje vozov. Opravljal bo zgoraj navedena opravila izključno le pri mojih stavbah in mojih podjetjih. Stanovanje in brana v hiši. — Ponudbe na A. KAJFEŽ, KOČEVJE.	2516
Strelovodne naprave!
P. n. slav. občinstvu, župnijskim uradom, tovarnam, kakor tudi vsem zasebnikom, se priporoča za popravila in nove naprave strelovodov in preizkuševanje istih z aparatom, če so v dobrem stanju ali ne. Elektrotehn. podjetje IVAN MIHELČIČ, Lepi pot štev. 12, Ljubljana.
g I na, VERD, pošta Vrhnika.
2409
ÏF8Ce rabl ene
dobro ohranjene, kupim — JOS. BAHO-VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg Stev. 7.
Velika zaloga
raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV. LESENIH VOZIČKOV na 4 kolesih, DVOKOLES najnovejšega tipa, malili najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo in drobno, pocenil — Sprejemajo ae tudi vsa POPRAVILA.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov ter delov, Ljubljana, Karlovska cesta H. 4.
»Tribuna«
Pohištvo.
Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisal-:: ne mize, najceneje pri: ::
ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano 4.
EieKtroteiiBično podletle
izvršuje po nizkih cenah vse naprave za električno lnč, pogon, teleion, električna zvonila, naprave strelovodov, popravila itd, Ivan Mihclčič, Lepi pot štev. 12, Ljubljana.	2521
Enodružinska hiša
t vrtom in vsemi pritiklinami je naprodaj po zmerni ceni. Vodovod v hiši. Naslov pove uprava «Slovenca« pod St. 2532.
Bele oblekce
ZA BIRMANKE kakor tndi SPODNJE OBLEKCE in drago PERILO zraven, nndi ▼ veliki izberi po NIZKIH cenah
▼rdka F. in I. GORIČAR, «PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.	2547
Enodružinska HIŠA
z lepim vrtom Je naprodaj radi selitve takoj v Rožni dolini 106 pri Marjaku. • Stanovanje na razpolago. — Ravnotam prodajo KOTEL za prašiče, 65 1.
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
C
tovarnar v Siobu, pošla Domžale.
Prevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIĆ i TRSAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šlev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4.
Pristni tirolski ledni
za športne obleke, solidno in trpežno blago pri tvrdki
i. S E. Merne, Ljubljana. Mestni tm št. 19.
IŠČEM pridno in zanesljivo
kuharico in sobarico
k mali družini. — Več povedo v Križev-niški ulici št. 2, I. nadstropje.	2492
posestvo
PETER KOBAL,
KRANJ, Glavni trg,
tvornica vseh vrst BLAZIN iz ŽIME in morske TRAVE, MODROCEV na peresih. Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! Najsolid-nejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenikel
Ovčji pes
'JE NAPRODAJ. — NrsIov pove uprava
«Slovenca« pod številko 2535.
Stanovanje
v novi hiši v mestu
obstoječe iz kuhinje in i sobe ZAME-NJAM s stanovanjem v ljubljanski okolici — Ponadbe na upravništvo «Slovenca« pod številko 2433.
ob glavni cesti v Celje TAKOJ PRODAM z vso novo hišno opravo, kakor tudi z vsem bogatim inventarjem na Štajerskem. - Naslov: A. MEUZ, Slov. Bistriea.
JE NAPRODAJ
Lepo posestvo
v Šmartnem pod šmarno goro, zraven
farne cerkve: hiša, hlev (z opeko krito), velik sadni vrt, 2 veliki njivi, 2 gozda za takojšnje sekanje. - Pojasnila daje: Ivan Ovčak št. 15, p. ŠL Vid nad Ljnblj. 2307
Arhitekt in mestni stavbenik
Viljem TREO
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10. Tclef. inter. Si. 103. Ustanov. Ha 1850.
se priporoča za zgradbe vseh vrsf 1er izvršuje načrte in proračune.
** •ft-X-
ODLIKE m ill№
vseh velikostih In harvah
** **
Pri pismenem naroČilu zadostuje navedba starosti. Največja izbira pri tvrdlrt DRAGO SCHWAB, manufaktura, moda, konfekcija,
LJubljana. Dvorni trg 3.
BOMBAŽ
v vseh barvah došel ter se DOBI vsako količino pri tvrdki
Kari Prelog, Ljubljana,
Stari trg št. 12.
Stenografinjo
tzvežbano v strojepisju, sprejme
dr. Urban Lemež
odvetnik v Slovenski Bistrici.
„DIAMALT"
I Pozor peki! »Diamalt«, tvorni ce Hanser I ! Sobolka, Beč-Stedlaa, v predvojni kako- ! vosti, M edino dobi nri glav. zastopniku u Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Va- | rajte se ponaredb v praha ali tekočini!
Delavca-strokovnjaka
za izdelovanje zamaâkov iz plutovinc (Korkstoppel) na stroje potrebuje TO- I VARNA «SUSEDGRAD« v Podsusedu ' pri Zagrebu.	2482
Iščem^a poučevanje
ITALIJANŠČINE vpokojen. UČITELJA, (ženska ali moška moč); hrana in stanovanje v hiši. Naslov v npravniStvn lista pod številko 2477.
Iščemo
tremega, delavnega, samskega
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo veem sorodnikom, znanccm in prijateljem, da je danes ob 8. nri zvečer po dolgi, trpljenjapolni bolezni preminula naša iskreno ljubljena mamica, žena in tetka, gospa
FANČI LUKE2 roj. ŽAFRAN
v starosti 28 let
Pogreb nepozabne pokoftriee bo 28. aprila ob 4, ari popoldne z Ambroževega trga t na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1923.
RUDOLF LUKEŽ, po«, rač. el., mož. — VLASTICA, NSerka. — FRANČIŠKA ŽAFRAN, mati. — TEREZIJA, »estra. — VSI OSTALI SORODNIKI.
20-25 tisoč dinar lev Moko bana^o,
J KORUZO. PŠENICO. OTROBE. OV
POSOJILA proti dobri garanciji IŠČEM sj trgovine, ki bo s 1. majem tretja enake vrste v Ljubljani. — Ponudb« pod «PRVI KAJ« M «pruo lista. 3507
KORUZO, PŠENICO, OTROBE, OVES, ! prvovrstno blago, od 5 kg dalje na vreče lier ns varfon» razprodaja nn NAJNIŽJI dnevni CENI pravkar otvorjena trgovina
POMORSKO-TRGOV. AGENTURA M. BIELIČ. Duihki c 31. pri «Balkaou«
j tudi za žtirivprcgo. Plača: 50 Din dnevno, eno letno in eno zimsko obleko ter 1 par čevljev, - Potni [stroški se povrnejo. Pismeno javiti: Uorava oDćinskog groblja, Split.
mestni tesarski mojster LJubljana, Linhartova ulica il. 25
kupuje po najviSjih dnevnih cenab rasne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
Stev. SO.
SCÔVENBC, a*w И iprlta Ш
BtrOR l
]am§ki les
SMREKOV aH JELKOV, od 10 cm debeline na tankem krme» m od 3 m dolžine naprej, KUPI VSAKO MN02IN0 franko kranjskih postaj na vagona naloženo:
šentjanškl premogovnik, Krmelj na Dolenjskem.
Rnberoid, hamburâld, Strešno lepenko, Lesni cement (smolo), Strešni lak, Katran in karbolinej, Asfalt naravni in umetni,
_ Bitumen (asfaltni kit)
ln druge stavbene potrebščine nudi
Ljubljanska komerdjalna družba
Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Pmvrema asloliovanja lu izvrfievanje ksilolltnega tlakal
liolačue plošče, Izolačno zmes, Ceresit in Watproof, Portland-cement, Zlvo apno,
Opeko zidno ln streSno, Alabaster-gipa,
Penzija »Erinfovec«
grad PREDDVOR, p. TUPAUCE
rri KRANJU. Na тхпоЦв velikanov alp Crintofua bi Storilča, krasna solnčna le Ja. Ozračje zdravniško dokaza.no leW*ito. — Veliki prostori, gledaliiie. Izvrstna oskrba. —
Plrlnrarln T ▼»«k"1" 4riru- — Cena C.IUUI dUU 80 Din za hrano, sobo in
postrežbo. V depandanci ZARJA (grad
Češnjice, p. Moravč«) samo 70 Din. —
Priglasitev 8 dni oreje na odvetnika dr.
A. Wurzbach, grad ČeJenjc», p. Moravče
|a pol xrcalno steklo, L mm debelo. I" Ceike steklene ploiče. znamko „Vitrin" nadalje porcelansko, preiano In drugo steklo svetilke In kameno posodo prodaja
najceneje
WEISS I DRUG d. d., Zagreb
Paromdnska cesta
Telefon br. 24 —47
Hlolzli Lenčeb,
stavbeni Ia ^iunijiU k.epar,
Linbllana, Su. š*etra c«sta itsp. 28
SE PRIPOROČA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA. Cene zmerne.	M«	Delo solidno.
L ms
Ljubljana, M6xtoi trg 15
prlperoča troje zalego
delnih« Id solnôolkoï In sprehajalnih palic. Paaravila taftua Is «atldao
Električno
LUČ, POGON, 60HRQT0, TELEFON, SI6NHL,
Vam noprnvl solidno ln ceno domače
»H *s
flnij.ni ■ — - -.ihil
ВШОнМКП
Jože Markeš
Jttenlca 54. «ORHUKJL
I
HIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
Manalalctarna trgovine
Josip Stopar
Ljubljana, Dunajska cest« 21.
ElliEilfEIHEIIIEIMEIIIEIIIEItl
predpasullmv,
hlaéevlne,
modrotiskn,
cellrlm,
klota.
razne potfiege. Stolov, L dr.
NA DROBNOI
NA DEBELO*
Radi preureditve trgovine In pomanjkanja prostorov se bodo proden jali VRVARSK1 IZDELKI, kakor VRVI vseh debelosti, štriki za rilo, žtrange, uzde, Spaga, gurte, dreta, mreže za seno, ognjegasne cevi, bombaževe mrežice za otroške postelje, tržne torbe, kakoc tudi pravi tržaški bičevniki, biči, konjske krtače, žima, morska trava itd. po znatno znižani ceni
Se priporoča
IVAN N. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta St !t
Telet on Rev. 441.
-Ï260
Telefon Пт. 4M.

Popolnoma varno naloSHe svoj denar y
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. s. x o. s. — sedaj poleg nunske cerkve,
poleti 1.1928 r svoji l&stni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Hranilne Tloge se 01 brez odbitka rentnega in obrestujejo po O |0 invalidskega davka.
Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 51|a °|o
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 1|a °|0 lleCJi zacskl se ■brastalcjo pa dogooora.
Naznanilo«
Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal v šelenbnrg. uL 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provlzoričnih prostorih na Poljanskem nasipa 40, II. nadstr. (stara cukrarna), kjer se nahajam ж delavnico in zalogo čevljev.
Franc Szantner
specialist za orto-pedlčna in anato-mifna obuvala in trgovec s Čevlji
Ljubljana
Šmarješke toplice
izborno zdravilišče proti revmatizmu, protinu, živčnim boleznim. 12 km od Novega mesta.
305° G — Tik kopališča krasen gozd. — Popolnoma preurejeno. — Moderne sobe. — Izvrstna kuhinja. — Najboljša kranjska in štajerska vina. — Vsak torek popoldan zdravnik na razpolago. — Voz k pol enajstemu vlaku. — Cene izvanredno nizke.
Za rnnoeobromoM Am ШкпГу ^
hotelirka in upraviteljica toplic v Šmarjeti pri Novem mestu (poprej v Mariboru).

milil, podgana, stenice, tturki
'•a solna «n mora poginiti, »ko porablgtto mo)a najbolj« preiskovan» in tploino hf&liana oredetva, kot proti poljskim ш bitnim miiim K 28, z» podgane K M; » јбоск» K M m ate-nloe K 28 oniôeval-ft moljev K 10 in 30) proti mrieaom K 10 mM; mašilo proti uiem on ljudeh K 19 —; in ilvtnl K 10-- i laoti, obleki in uerUa K 10 in 80-, proti mrfteira u, anOJu in zeienjatt! proti mravljam 10 in 10 K Potil ja po poraatiu У. av >> /,a ekeport
Л. Jttnver, Petrinjs^a nI. 3. Zigreb 39.
TTcovoem pri t»6)»ai odjemn nopoiu
Posestniki wvfy stavb
5? vljudno opozarjajo na našo veliko ùettro tdžje navedenih predmete^ kateri pridejo pri urejevanja norih stanovanj v poštev in sicer: Velika izbira preprog, vseh vrst & volne, jute, kokosotth ga vlakna in llnoleja, umetniško Izdelanih zastorov na kose tn metre. Moketi in gobelini za prevlek» otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez Sva, gradi za žimnlce in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje lz klota, kretona, volne in svile.
Cene primerne.
Postrežba solidna 1
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni trg 10.
d
Podružnica:
Maribor Novo mesto
Rekek
Slovenjgradoc Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica štev. 1
(prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
(Kapital In rezerve Din 17,500.000-—)
izvršuje vse bančne posle najtočneje is najknlantngje.
Brzojavke : Trgovska.	Telefoni: 13S>. 14в,
I Ekspoziture:
Konjice
Mela-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palaH vis à vis hotela „Union*).	Telefon St. 67.
Podruinlce: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPUT, SIBEMIK. Lkspozltura: BLED.
Iaterosna skapnost s : Sveopćo Zanatlljsko banko d. d. v Zagrebu to njeno podružnico r Kar-lovcu ter Gospodarsko banko «L d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000--
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papiije, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž, razr. loterije.
!

■■■■■швшшнаанммавшвшвншнмвваиаавааамшнпвашппвп
PRAZNO SOBO
ZA PISARNO s posebnim vhodom v sredi mesta IŠČEMO ZA TAKOJ ali pozneje. — Poslovanje s strankami minimalno. — Cenj. ponudbe se prosi na upravništvo «Slovenca« pod šifro: «MIRNA STRANKA 2495«.	2495
DRfNEN
AMERIKA

redna voZnja » SEVERNO ln JTZNO AMERIKO z novimi veiihimi parnlkl. Posebno so prlporofljSve lil ftalute, s svojo izvrstno prehrano, snago ln vellho udobnostjo, mira In varna vožnja.
Glavno zastopstvo Severo-nemškeaa Lloudo za Slovenijo
Ed. lavCar
LJubljane. rcihloSJteta cesta 13. (za sodni?©).
Prodam hišo
г malim vrtom, 5 minut od postaje, v PRESKI št. 31 pri Medvodah, Gor., blizu farne cerkve in Sole.
fîradbesro podleže
ing. DuhiC io drug
LMn, MoriSeva ulica 24.
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne stroje
GR&TZNER
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle
sa vse sisteme. Edino le pri
JOSIP PETELINC,
btJUBliJA]4A, SV. Pet"o naalp 7,
Poduk v vezenju brezplačen. lato tam qalantorl)a, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, Krojače; čevljarje, sedlarje, gamin, žlice, aoži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
NiNiiHiiMmniiiiiimiiiimiHHiiHniiiiiiii
Ugodna prilika
za nakup SlamnlhOV. Kinčane fine ч10Ш111Не od 140 D iu naprej nudi
hodni siutniumm
Ljubljana. Zldovsho ni. 3. - Popravila se sprejemajo tndi za gospode. - ŽALNI KLOBUKI vetijio v zalogi.
«IHHIHII
•SfStq»fVS*V«IPmeitlSSI|SI|l,SS»,(S|tM*MSINI»t«TCMSf flltlllltssstllltssill.ini 11
iiiuiiiiiHiiiiiiiiiimiiintHitniiimmi
§WF ir Delniška glavnica in rezerve Oin 36,000.000--.
Ustanovljena 1900.
namanja, da se preseli iz dosedanjih poslovnih prostorov, Stritarjeva ulica št 2, v
poslovne prostore v

na Dunajski cesti st. 1
v katerih prične 2. maja 1923 poslovati. Naslov za brzojavke: Banka, Ljubljana. - Telefon št. 261, 413, 502; devizni odd. št. 503 in 504.
Podružnice:
Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split,
Trst.
Ш5'
^«^i^effilii»»
Izdaja konzorcij >Slovenca«,
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani,
Itjtfoslovar.ska tiskarna v Liubliani.