glasilo delovne organizacije emo celje leto xxxvh - št. 1-2-31. januar 193? Ob iztekajočem prvem letu izvajanja sanacijskega programa je potrebno, da podamo vsaj grobo oceno izvajanja le-tega, bolj podrobno pa bo obdelan ob zaključnem računu. Ugotavljamo, da smo v glavnem vse ukrepe realizirali, seveda pa se nekateri ne končajo z letom, ampak se prenašajo tudi v leto 1987. Realizacija ukrepov tako notranjih, kot zunanjih je potekala po začrtanem planu, čeprav z rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. Kot glavne znake nedoseganja začrtanih ciljev lahko omenimo naslednje: - nesorazmerje med vhodnimi in izhodnimi cena- mi zaradi ukrepa ZIS o vračanju cen; - težji plasma nekaterih proizvodov (radiatorji, sanitarni program, pocinkanje), zaradi cesarje bilo potrebno znatno omejevati proizvodnjo; - težave pri uvozu materiala zaradi neupoštevanja plačil; - zaradi nerešene finančne konstrukcije investicij v letu 1986 nismo pristopili k rekonstrukciji topilnice v TOZD Frite; - ifredno velik porast slabe kvalitete v vseh TOZD; Nerealizirani cilji v letu 1986 bodo negativno vplivali tudi na poslovanje v letu 1987. Ker v času izdelave plana niso znani vsi pogoji poslovanj in vse spremembe v obračunskem sistemu, predstavlja plan osnovne usmeritve, cilje in naloge; katere bomo konkretneje opredelili s kvartalnimi plani, vendar ocenjujemo, da smo sposobni z realizacijo vseh ukrepov in dinamičnim prilaga- Plan za leto 1987 je izdelan na osnovi smernic republiške in občinske resolucije, sanacijskega programa ter dogovorjene poslovne politike za DO. Ker bodo pogoji gospodarjenja po vseh ocenah in napovedih še težji, je stabilizacijsko naravnan, kar pomeni varčevanje pri vseh vrstah porabe ter čim bolj gospodarno ravnanje s sredstvi. FRITE 4,090.011 3,436.304 6,165.090 5,185.090 151 151 POSODA 12,508.790 12,183.410 27,301.469 26,735.108 218 219 RADIATOR 3,148.084 3,013.972 6,854.259 6,594.837 218 218 KOTU 4,510.825 4,428.825 9,358.415 9,226.415 207 208 ODPRESKI 1,957.345 1,957.345 1,300.787 1,300.787 66 66 ORODJARNA 800.806 341.813 1,640.576 675.081 204 197 KONTEJNER VZDRŽEVA- 2,711.520 2,669.381 5,344.046 5,244.046 197 196 NJE 2,974.234 189 5,528.790 550 186 291 ERC 190.351 26.195 357.600 47.150 180 180 SIT 882.755 716.822 1,455.488 1,089.293 165 152 DSSS 2,122.930 155.000 4,266.324 279.000 201 180 SKUPAJ 35,897.651 28,929.256 69,572.844 56,377.357 194 195 janjem vsem spremembam začrtane cilje in naloge uresničiti. % stopnja rasti EMO SRS CILJI NASE POSLOVNE POLITIKE V LETU 1987 Naloge in cilji v letu 1987 nutka republiške in zvezne konvertibilen so naslednji: resolucije za leto 1987 in Stopnja rasti na osnovi srednjeročnega plana za predlaganih stopenj iz os- DO produktivnost 5 2,2 zaposlenost / 1,4 izvoz celoten 15 / izvoz konvertibilen 15 6 uvoz celoten 6 / uvoz konvertibilen 4 4 osebni dohodki realni 2,5 2,5 - znižanje slabe kvalitete na % planiran po sanaciji - v proizvodnjo se uvedejo novi proizvodi: Ekonomik -1. april 1987, Emomar - ekonom emajlirani - junij 1987, posoda Negra - januar 1987, Aromat - nova izvedba -januar 1987, prenovljen artikel 310 - januar 1987, oprijemalni elementi (novi) -za posodo UNIVERZAL, -bakelitni - januar 1987, posoda z nikljanimi robovi -GALEXTRA - julij 1987, posoda po DIN - EMOTON - julij 1987, litoželezna posoda - startni program - IV. kvartal 1987, univerzal PEKAČ (CZNG), butik program, novi dekorji in barvne izvedbe, novi polnilni ventil - april 1987, novi kovinski splako-valnik 1988, kotel na naravni vlek I. kvartal 1987, pre-skontejner II. kvartal 1987, Tondem prikolica L kvartal 1987, (Nadaljevanje na 2. strani) Gospodarski plan za leto 1987 PLAN PRODAJE v 000 din Ocena 1986 Plan 1987 Indeks TOZD Celotna Externa Celotna Externa 3:1 4:2 OSREDNJA KNJ. CELJE Gospodarski plan za leto PLAN PROIZVODNJE v 000 din TOZD Ocena 1986 Plan 1987 Indeks Ton Vrednost Ton Vrednost 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 7.849 2,741.951 8.000 5,852.000 102 213 POSODA 9.415 20,237.285 10.474 26,808.864 111 - RADIATOR 4.286 3,780.470 4.477 6,280.543 104 165 KOTLI - 3,934.589 _ 9,358.415 - 238 ODPRESKI 3.150 1,824.267 1.033 1,300.787 33 71 ORODJARNA - 800.806 - 1,640.576 - 204 KONTEJNER 7.551 2,363.971 7.883 5,155.845 104 218 VZDRŽEVANJE - 2,974.234 - 5,528.790 - 188 ERC - 190.351 - 357.600 - 188 SIT - 882.755 - 1,455.488 - 165 SKUPAJ 32.251 39,730.679 31.867 63,718.908 99 160 1987 (Nadaljevanje s 1. strani) - pospeševali bomo inovacijsko dejavnost ter ugotavljali inovacijski dohodek - program Trika radiatorjev se proizvaja samo do 1. 6. 1987. V drugem polletju se izvrši odpis opreme za to proizvodnjo in se ne obračuna amortizacija - proizvodnja odpreskov za TAM Maribor se prenese v TOZD Orodjarno in s tem v zvezi tudi vse obveznosti (zgradba, oprema) - v letu 1987 bomo za investicijska vlaganja koristili prosta srestva amortizacije na podlagi sanacijskega programa - na področju varstva pri delu si bomo prizadevali za izboljšanje pogojev dela in s tem zmanjšali število poškodb pri delu - devizna bilanca v letu 1987 mora biti pozitivna (brez fiksnih in garantiranih obveznosti) - v letu 1987 bomo še nadalje večali obseg višjih oblik zunanje trgovinske menjave - dodatno k predvidenemu planu izvoza je potrebno povečati obseg prodaje na klirinško področje s ciljem kritja izpada na domačem tržišču - vezava vseh vrst zalog bo v letu 1987 v okviru sprejetih dnevov vezave po sanacijskem programu - z racionalnejšim gospodarjenjem bomo zmanjšali materialne stroške na 2 %. Področje za proizvodnjo in TOZD Vzdrževanje izdelata program znižanja in to pri nabavi materiala, energije in vzdrževanju - na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka bomo zagotavljali hitrejšo rast akumulacije od rasti dohodka in osebnih dohodkov. UKREPI ZA REALIZACIJO PLANA Da bi dosegli planirane cilje poslovanja DO v letu 1987 je nujno potrebno v skladu s sanacijskim programom realizirati naslednje ukrepe po posameznih področjih poslovanja kot sledi: 1. Področje razvoja, investicij in kontrole kakovosti - izvajati plan osvajanja novih programov in izdelkov po opredeljenem rokovniku - organizacijsko se usposobiti za celovito vodenje tehnološkega inženiringa orodij, strojev in naprav (MATELI); - utrditi vlogo prototipne delavnice kot osnovnega nosilca praktičnega osvajanja novih proizvodov; - z novo kvaliteto programiranja, usmerjanja in spremljanja inovacijske dejavnosti zagotoviti vsaj 25 % večjo število inovacijskih predlogov in vsaj za 50 % večjo realno gospodarsko korist; - bistveno povečati pretok informacij o tehnološkem napredku v svetu po programih DO s povezovanjem z domačimi in tujimi znanstve-no-raziskovalnimi institucijami: - zagotoviti pravočasno realizacijo naložb opredeljenih v letnem in srednjeročnem programu. 2. Področje materialne oskrbe - povprečna vezava zalog za vse TOZD ostaja 60 dni. Pri zalogah za TOZD Kotli, kjer je obračanje najslabše oziroma kritično, morajo glede na obstoječo organizacijo prevzemati odgovornost in ukrepati poleg Področja oskrbe še službe v TOZD Kotli in Inženiring; - vsako povišanje cen je predhodno uskladiti z direktorjem TOZD in to v planiranih mejah za posamezni kvartal; - plačilni pogoji z dobavitelji na področju domače nabave se morajo uskladiti s prodajnimi pogoji. 3. Področje za proizvodnjo -fizičnoznižati materialne stroške po programu 2 % znižanja deleža porabljenih sredstev v celotnem prihodku za posamezne TOZD; - znižati delež zunanjih storitev za 10% s koriščenjem prostih kapacitet v lastni ali drugi TOZD znotraj DO; - ažurno vzdrževati delovne naprave in orodja s strani TOZD Vzdrževanje in TOZD Orodjarne, s ciljem zmanjšanja zastojev proizvodnje za 10 %; - zagotoviti pravočasno definiranje kvartalnih in mesečnih prodajnih planov ter na osnovi tega zagotoviti tudi natančno specifikacijo materialnih potreb za to obdobje (zadolžena: področje trženja in področje proizvodnje); - vzdrževati nivo kvalitete vsaj na višini dogovorjenih deležev slabe kvalitete iz srednjeročnega plana s posebnim poudarkom na višji Porabljene surovine In material - odstop plan. cen Porabljena energija Transport, storitve Stroš. Inv. vzdrž. delov. sred. Stroš. za var. pri delu Izdat, za potrebe znan. razisk. dela Amort. po predp. st. Povrač. za prevoz na delo in z dela kvaliteti pri novo osvojenih izdelkih; - spoštovati normative o minimalnih serijah v proizvodnji TOZD Posoda, kot so bili določeni in dosegani že v 1.1985, (zadolženo: področje za trženje); - nadaljevati delo na urejanju materialnih in časovnih normativov v proizvodnji; - zagotoviti 5 % povečanje produktivnosti na račun boljšega koriščenja kapacitet in delovnega časa; - vzdrževati zaloge nedokončane proizvodnje in pol- 15,397.164 26,886.488 179 -374.269 - - 1,233.231 2,314.923 188 241.341 429.478 178 696.711 1,418.412 203 194.481 336.428 173 15.664 78.070 498 1,113.766 1,901.976 171 PLAN IZKORIŠČENOSTI DELOVNEGA ČASA Elementi Ocena Plan Ind. 1986 Struk. 1987 Struk. 4:2 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih 2.997 3.032 Število delovnih dni 266 266 Število plačanih dni 275 275 1. Opravljene ure 4,832.161 71,9 4,911.389 72,5 101 - proizvodne 2,474.217 36,8 2,536.313 37,5 102 - režijske 2,357.943 35,1 2,375.076 35,1 100 2. Nadure 176.440 2,6 158.426 2,3 88 - proizvodne 133.200 2,0 117.026 1,7 85 - režijske 43.240 0,6 41.400 0,6 100 3. Neopravljene ure 1,526.329 22,7 1,524.655 22,5 99 - odmor 330.395 4,9 333.835 4,9 100 - državni prazniki 197.897 2,9 198.824 2,9 100 - redni letni dop. 552.789 8,2 554.521 8,1 99 - hranarina 422.688 6,3 416.091 6,1 97 - ost. plač. Izost. 22.560 0,3 21.384 0,3 100 4. Refundacija 5. Neopravljene ure, za 12.965 0,2 12.696 0,1 50 katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavar. 30.023 0,4 30.099 0,4 100 6. Porodniška 7. Neopravljene ure, za 121.045 1,8 120,178 1,7 94 katere ni nadomestila OD 13.449 0,2 13.104 0,1 50 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 6,535.972 97,3 6,612.121 97,7 101 SKUPNO ŠTEVILO UR 6,712.412 6,770.547 107.349 186.007 173 Stroški skupaj 28,127.634 49,470.933 176 PLAN STROŠKOV v 000 din Elementi Ocena 1986 Plan 1987 Indeks 1 2 3 TEHNOLOŠKA PROBLEMATIKA ZAHTEVA ZNANSTVENO OBRAVNAVO. TAK NAČIN PRISTOPA PA OMOGOČA HITRO PRENAŠANJE DOSEŽKOV ZNANOSTI V , TEHNOLOGIJO IN NEPOSREDNO SKRAJŠANJE POTI OD IZUMA DO TEHNIČNE REALIZACIJE. izdelkov na nivoju planiranih vezav. 4. Področje trženja - striktno izvajati cenovno politiko in dosegati plačilne pogoje v skladu z letnim planom; - zagotoviti naročila za planiran izkoristek kapacitet v TOZD Kotli (zadolžen Inženiring); - intenzivirati izvoz na področju vzhoda in držav v razvoju ob razmejenem planiranem obsegu izvoza na konvertibilno področje; - doseči bistven korak na področju kvalitete, asorti-manskega in rokovnega prilagajanja zahtevam trga; - zagotoviti optimalno obračanje zalog gotovih izdelkov v skladu s planirano vezavo; - dokončno izpeljati sistem dela, ki bo upošteval optimalno prisotnost EMO-vih programov na tržišču in potrebno stopnjo strokovnosti pri obvladovanju trženja posameznih programov; -realizirati program zbiranja tržnih informacij in zagotoviti agresivnejšo ekonomsko propagando; - dopolniti informacijske tokove in način dela z namenom zagotovitve ažurnosti in enakomernosti prodaje (zadolžen: področje trženja v sodelovanju s KOPI). 5. Področje za kadre, organizacijo in poslovno informatiko - realizirati kadrovski razvoj DO EMO za leto 1987 v vsej strukturi ukrepov, nalog in politik, ki jih vsebuje; - realizirati program kadrovske sanacije TOZD Kotli, Inženiring in ostalih pripadajočih funkcij; - izdelati srednjeročni program socialnega razvoja DO EMO (rok: 30. 6. 1987) - izdelati in vnesti dopolnitev sistema nagrajevanja po principu »za izredne rezultate izredni OD« (v skladu z nalogo razvojno socialnega sveta); - uvesti in utrditi programsko organiziranost DO, s posebnim poudarkom na individualnih programih; - organizacijsko utrditi vse obstoječe interaktivne obdelave podatkov s poudarkom na sintetiziranju podatkov za višje nivoje odločanja. Pri tem z neposredno uporabo računalniških zmogljivosti, znižati obseg administriranja in usposobiti vso strokovno vodstvo ter vodilno strukturo za uporabo tovrstnih podatkov; - z vso prioriteto nadaljevati delo na projektu »računalniško krmiljenje in spremljanje proizvodnje«; - uvesti sodobnejši sistem transportirala in skla- Elementi Ocena 1986 Plan 1987 Indeks Celotni prihodek 37,332.812 70,245.903 188 R-4 SKUPAJ 28,127.634 49,470.933 176 Porabljena sredstva 28,274.748 51,067.636 181 Dohodek 9,058.064 19,178.267 212 ČISTI DOHODEK 5,662.189 12.435.700 220 Del ČD za OD 5,042.360 10,122.754 201 Del ČD 257.425 539.806 210 Ostanek za sklade 542.404 1,773.140 327 Izguba 180.000 - - NALOGE, KI NAS ČAKAJO IN S KATERIMI SE ZE DANES SPOPADAMO SO ZELO ZAHTEVNE IN TERJAJO POPOLNO MOBILIZACIJO VSEH SIL V NAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU diščenja surovin, polizdelkov ter gotovih izdelkov z usposobitvijo nosilcev (nosilec: operativna področja in KOPI). PLAN UGOTOVITVE IN RAZPOREDITVE DOHODKA v 000 din 6. Področje za ekonomiko - zagotoviti realne kalkulacije za vse vrste EMO-vih proizvodov na osnovi novega modela kalkuliranja; - zagotoviti stroškovno spremljanje naročniške proizvodnje na osnovi novega sistema celovite spremljave objektne proizvodnje; - pokriti predvideno izgubo po sanacijskem programu v TOZD Kotli konec leta 1986. Plan za leto 1987 je izdelan po dogovorjeni metodologiji - plani proizvodnje so v okviru sanacijskih količin; razen v TOZD Emokontejner pri programu pocinkanih storitev ter v TOZD Orodjarni kjer ni program MATELI v planirarifem obsegu, ker niso bile izvedene priprave za tako visok nivo proizvodnje; - plan izvoza v $ je absolutno nad sanacijskim programom; - planirano število zaposlenih je v okviru sanacijskega plana, - dnevi vezave zalog so sanacijskem programu; - planiran nivo slabe kvalitete je v okviru sanacijskega programa; - naložbe v osnovna sredstva so v okviru sanacije, razen pri TOZD Frite, kjer časovni zamik. Da bomo realizirali predlagan plan, bomo morali v letu 1987 izpolnjevati vse ukrepe, naloge in spoštovati ter izvajati dogovorjeno poslovno politiko. PLAN KADROV a) Po kvalifikacijski strukturi Stopnja Ocena Plan Indeks izobrazbe 1986 1987 2:1 I.. 731 728 99 II. 614 642 104 III. 321 314 98 IV. 542 537 99 V. 419 444 106 VI./1, 2 194 199 103 VII./1, 2 196 217 111 Skupaj 3.017 3.081 102 b) Po značaju dela Proizvodni kadri 1.859 1.900 102 Režijski kadri 1.158 1.181 12 Skupaj 3.017 3.081 102 PRIŠLI SMO V ČAS, KO MORAMO VSAKEMU IZMED NAS, KI NE URESNIČUJE OBVEZNOSTI, KI JIH JE PREVZEL, POVEDATI, DA OGROŽA DOBRO DELO SVOJIH KOLEGOV IN DA S TEM POČETJEM BISTVENO PRISPEVA K SLABI UČINKOVITOSTI VSEH OZIROMA CELOTNEGA KOLEKTIVA. 4—HE MO Emajli rec Eureka Je rekla Vida Popovič, izumiteljica, ki je osvojila svet. Diplomirana tehnologinja iz Kraljeva je po 15 letih nerazumevanja, na svoji trnovi poti dokazovanja, da ima prav, izumila nov izolacijski material, imenovan VIDASIL. Na svetovni razstavi EUREKA v Bruslju je osvojila prvo mesto. Po dobljenih podatkih (Nedeljski dnevnik, 28. 12. 1986) je njen konkurent za prvo nagrado - francoski aparat za avtogeno varenje, ki doseže temp. tudi do 6000 °C, doživel žalosten konec, saj je glava tega aparata dobesedno razpadla od lastne temperature, ko so poizkušali raztaliti VIDASIL. Njena petnajst letna vstrajnost in delo v majhnem laboratoriju tovarne kristala pri Gornjem Milanovcu in ob podpori redkih, ki so verjeli v njeno delo, je kronana. Pilotski obrat z njo in 30 delavci v Leušičih je vstrajno podpiralo podjetje Ivo Lola Ribar iz Beograda, ter ko so vsi vrgli puško v koruzo, Avtotehna iz Ljubljane, ki bo tudi gradila tovarno tega termoizolacijskega materiala na Vrhniki. Gre za prozvod, ki se enako vede pri zelo nizkih temperaturah, kot tudi pri zelo visokih. Voda v sodu iz VIDASILA ne zmrzne niti pri -180 °C, sod pa ne zgori niti pri +1000 °C. Strokovnjaki, ki so v Bruslju nagradili njeno delo s prvo nagrado, so mnenja, da VIDASIL nima primerjave med termoizolacijskim materiali v svetu. Petnajstletno trmasto vstrajanje je končno utišalo »nejeverne Tomaže« in stare rutinerje in dobili smo dokaz, da bi morali v razvojno raziskovalno delo več vlagati in drugače k njemu pristopiti. Članek v Nedeljskem mi je vzbudil primerjavo z našo »okroglo mizo« o odpadnih emajlih v TOZD POSODA. Načelni sklep, da se bodo o tem pogovorili določeni zainteresirani je bil obsojen že v naprej. Bilo je jasno, da gre za prazno govorenje in »okrogla miza« je bila zaradi »okrogle mize«. Moje laično mišljenje je bilo in je, da pri odpadnih emajlih nismo rekli zadnje besede. Mora se najti neka rešitev, kljub zagotovilu dveh, treh »strokovnjakov«, da se tu ne da nič storiti. Seveda smo medtem zopet vrgli - po takratnih podatkih - v kanale 10 starih milijard, da o ekološkem onesnaževanju sploh ne govorimo. Ali je res tako težko določiti skupino mladih raziskovalcev, ki niso obremenjeni s preteklostjo, jih plačati v te namen in upati, da bodo prišli do novih spoznanj, tako kot je prišla Vida Popovič. Verjetno to ne bo svetovni izum, bila pa bi velika racionalizacija v našem delovnem procesu in velika ekološka rešitev. Ali pa vsaj zavest: poizkušali smo! Prebral sem pred kratkim, da v Ljubljani dva privatnika predelujeta neuporabne odpadke v visokokalo-rične brikete. Kaj je to takšnega!? Res ni, ko nam nekdo to pokaže! Za nekaj se morda dajo uporabiti tudi emajlni odpadki pri naši proizvodnji!!! Imamo raziskovalce zaradi »raziskovalcev« in ker je to moderno? Dolfe Žvižej Slovo od starega leta je bilo v dvorani Golovec srečanje štipendistov do emo V decembru preteklega nosti dela 38 učencev in leta smo ponovno uvedli študentov, srečanje štipendistov z najodgovornejšimi delavci naše DO, z namenom, da se pogovorimo o medsebojnih interesih in problemih. Zaradi konstruktivnega razgovora smo srečanje razvrstili v tri skupine, po stopnji zahtevnosti dela. Skupaj štipendiramo 150 štipendistov, od tega 44 na IV. st. zahtevnosti dela, na V. stopnji 61 in na VI. stopnji zahtev- Tudi letošnji zaključek leta smo člani kolektiva organizirano praznovali skupaj, saj je lanskoletna prireditev naletela med nami na izredno ugoden odmev. Že takrat je bila izražena želja, da s takšno obliko slovesa od starega leta nadaljujemo, saj je to priložnost, ko lahko vsaj za hip pozabimo probleme s katerimi se srečujemo pri našem vsakdanjem delu in priložnost, ko se lahko vsaj za hip otresemo najrazličnejših bremen in se skupaj nekoliko poveselimo, kar si ob koncu leta, po vseh naporih, prizadevanjih in odrekanjih za boljši jutri nedvomno tudi zaslužimo. Slovo od starega leta je bilo torej v soboto, 27. decembra v dvorani Golovec, katero je napolnilo preko 2500 Emovcev. Za hrano in pijačo je bilo odlično poskrbljeno, na svoj račun so prišli mlajši in starejši člani kolektiva, saj sta za veselo razpoloženje skrbela kar dva zabavna ansambla in sicer Savinjskih 7 in Vitamini, ki so s sabo pripeljali še gostjo Terezo Ke-sovijo. Tereza je s svojim nastopom posrbela za dvig temperature v dvorani, saj je dodobra ogrela poslušalce oz. gledalce in še enkrat potrdila, da upravičeno sodi v vrh naše zabavne glasbe. Višek pa je prireditev nedvomno dosegla s šaljivim srečelovom, katerega so organizirali člani RŠD EMO in katerega dohodek je bil namenjen za nabavo nove športne opreme in rekvizitov. Dobitkov je bilo veliko in to najrazličnejših. Z malo sreče je bilo moč dobiti kolo, samokolnico, skakalne smuči, prašička, torto, razne igrače, opremo za gospodinjstvo, vrtljivi pisarniški stol pa še in še. Skratka prireditev je na zadovoljstvo vseh nas uspela, sedaj pa, ko smo ob izteku starega leta že naredili »obračun« o bolj ali manj uspešno opravljenem delu in Konec leta je priložnost, ko lahko vsaj za hip pozabimo na vsakdanje stvari in se nekoliko poveselimo. Letošnjo priireditev v hali Golovec so popestrili člani našega RŠD s šaljivim, vendar resničnm srečolovom, na katerem je bilo moč dobiti skoraj vse: od prašička do kristalnih kozarcev, od skakalnih smuči do pikado puščic, pa od samokolnice do kolesa ... ko smo že kar krepko v letu vzemali, predvsem pa se 1987 so pred nami nove na- moramo pri tem zavedati, da loge, novi cilji za katerih us- bomo le enotni laže prema-pešno realizacij se bomo za- gali težave. Štipendistom smo predstavili proizvodni in razvojni program naše DO, s poudarkom na politiki štipendiranja. Proizvodni in razvojni program že v neki meri spoznavajo preko internega glasila »Emajlirec«, katerega prejemajo vsi štipendisti. Posebej smo poudarili možnost izobraževanja na področju kovinarstva in strojništva (zlasti, da bi se strojni tehniki odločili za višje in visokošolski študij), elektrotehnike, kemije in računalništva. V preteklem šolskem letu je bil uveden regres za vse štipendiste. Z letošnjim šolskim letom so bile realizirane spremembe samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Novosti bolj stimulirajo učni uspeh, višina štipen- dij je različna za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja in tiste, ki se šolajo izven kraja bivanja. Novost je tudi povračilo potnih stroškov za prevoz v šolo in domov, nad 1099,-din za ceno mesečne vozovnice, na podlagi predloženega potrdila. Seveda smo v primeru, da sprejema štipendist štipendijo »v kraju bivanja«. Poudarili smo tudi vključevanje višješolcev in viso-košolcev-štipendistov v reševanje problematike DO z diplomskimi nalogami. Razgovor smo sklenili z novoletno voščilnico ob zakuski. Podobna srečanja se bodo nadaljevala še v prihodnje. Hojnik-Verev Metka Inovacijska dejavnost v letu 1986 Za preteklo leto lahko ugotovimo ca. 20 % porast prijav inventivnih predlogov. Zabeležili smo 95 novih predlogov napram 78 predlogom v letu 1985. Še vedno ne beležimo vse inventivne dejavnosti, ki se odvija v DO to je poleg MID mnogo pomembnejšo razvojno raziskovalno delo, izboljšave v tehnologijah posameznih TOZD - skratka »poklicno« inventivnost. 8 TOZD je ob 56 realiziranih predlogih ustvarilo 22.856.640 din gospodar- ske koristi, ki je bodisi izračunana ali primerjalno ocenjena. Inovatorji so prejeli za svojo dejavnost 766.354 din nagrad in nadomestil ali 3,3 %. Pregled inovativne dejavnosti po TOZD kaže naslednja tabela: TOZD Predlogi skupaj Gosp. korist din Posebno nadomestilo din % N/GK Izplačilo za smisel din DSSS 6 _ _ _ 3.150 ERC 1 936.000 51.864 5,5 _ KOTLI 18 1,916.083 58.579 + ak 72.000 3 2.000 POSODA 31 8,649.499 300.574+ ak 36.000 3,4 2.100 KONTEJNER 13 3,859.970 64.127 2,3 1.000 RADIATOR 3 358.220 84.850 23,7 400 ORODJARNA 11 1,166.212 128.910+ ak 45.500 11 _ ODPRESKI 3 5,970.656 77.450 + ak 9.000 1,33 - 86 22,856.640 766.354+ak 162.500 3,3 8.650 Komisije za inovacije so se sestale 13 x in obravnavale 127 predlogov. Opaziti je nazadovanje MID v TOZD FRITE in VZDRŽEVANJE, čeprav je treba povedati, da so delavci Vzdrževanja mnogokrat predlagatelji izboljšav v drugih TOZD. V TOZD servis in trgovina pa ta dejavnost sploh ni zaživela, kljub nekaterim poizkusom animacije. V teh TOZD moramo v letošnjem letu najti način, kako vzpodbuditi ljudi k večji aktivnosti. Štafeta mladosti bo krenila s Triglava Štafeta mladosti bo letos nekoliko spremenjena. Razprave o štafeti mladosti so se vrstile že nekaj let, ostreje pa so bile zastavljene naloge in zahteve v zvezi s sprembmo na kongresu slovenske mladine v Krškem. Štafeta mladosti naj bi poslej pač imela takšno vsebino, da bo predstavila čimveč problemov in aktualnih gibanj med mladimi. Slovenski mladinci so se odločili, da bo odšla letošnja štafeta na pot s Triglava, zaključek pa bo v Titovem Velenju, kjer bodo na slovesni prireditvi predstavljeni pogledi mladih na ekološka vprašanja, drobno gospodarstvo in kulturo. V pripravi je nov pravilnik o inovacijah, ki bo bistveno ugodnejši za predlagatelje in upamo, da bo našel podporo in bo čimprej sprejet na referendumu. DIATI EMO bo tudi pripravil nekatere akcije za dvig množičnosti in kvalitete predlogov, kar naj bi vplivalo na porast MID in s tem na večje prihranke s tega naslova. Prvi poizkusi uvedbe ta-koimenovanih krožkov za inovacije, kjer bi nastopali predlagatelji v okviru skupin, so bili uvedeni v T OZD KOT -Ll in TOZD ERC in rezultati teh akcij bodo pokazali ali je smiselno delati v tej smeri naprej. TOZD KOTLI in TOZD POSODA z letnim planom načrtujeta dvig produktivnosti za določen % z povečanjem MID in drobne avtomatizacije in vodstvi teh TOZD sta pokazali in priznali, da vpliv inovativne dejavnosti ni zanemarljiv, lahko pa je seveda bistveno večji ob čim večjem angažiranju vodilnih delavcev v svojih sredinah. NIČ NI DOKONČNO -nam naj bo torej stalno vodilo! Dolfe Žvižej Prvi domači stroj za panelno krivljenje cevi V Creini, obratu škofjeloškega Alpetoura za proizovdnjo kmetijske mehanizacije, so izdelali stroj za tako imenovano panelno krivljenje cevi. Namenjen je za izdelavo kotlov-skih sten pri termoelektratnah ali toplarnah. Z njim je mogoče že pri srednje velikem kotlu prihraniti okoli 2000 delovnih ur. Pri nas takih strojev še nimajo, v tujini pa stanejo več kot pol milijona mark. V Creini, kjer so se v zadnjem času usmerili iz kmetijske mehanizacije tudi v izdelavo drugih strojev, so ga naredili v sodelovanju z nekaterimi drugimi podjetji po tehnologiji in načrtih obrtnika Lovra Žemve iz Lesc in Centra za tehnologijo inovacij Novum iz Ljubljane. Prvi stroj za panelno krivljenje cevi je naročilo beograjsko podjetje Minel. Za tako napravo, vredno 100 milijona dinarjev, pa se zanimajo tudi nekatera druga podjetja pri nas. Novi kotli iz TVT Boris Kidrič TVT Boris Kidrič je skupaj s firmo Rohledei iz Stuttgarta izdelal plinske kotle za pripravo tople in vroče vode ali pare. Kotli se štirioglate ali ovalne oblike, toplovodni ali vročevodni, zmogljivosti od 145 do 349 kW in parni zmog-Ijiosti od 350 do 1000 kW. Kotli so ekonomični saj je njihov izkoristek 90 %. Važno obvestilo vsem zaposlenim! Ker vse pogosteje prihaja do nevšečnosti in težav zaradi zamud in nepravilnih postopkov s strani posameznikov pri prijavljanju nesreč na delu ali na poti, služba varstva pri delu ponovno objavlja naslednje obvestilo. Delo službe varstva pri delu je organizirano tako, da zagotavlja preventivne ukrepe in sprotno analiziranje vseh pojavov, ki škodljivo vplivajo na varnost delavcev in njihovo zdravje. Zato pomeni varnost pri delu zagotovitev takšnega stanja, ki ne ogroža ljudi pri delu in ki zagotavlja varnost pred poškodbami in poklicnimi obolenji. Zavedamo se, da lahko le zdrav in za delo sposoben delavec uspešno opravlja delo, tako v svojem interesu, kot v interesu delovne organizacije. V primeru delovne nesreče oziroma poškodbe je potrebno takoj ukrepati v smislu določil PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU in sicer: 1. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela je potrebno TAKOJ prijaviti neposrednemu vodji ter OBVEZNO zahtevati prvo pomoč v obratni ambulanti podjetja oziroma IGD. Vsaka najmanjša poškodba (vbod, vrez, udarec, opeklina, itd.) je lahko pozneje, če le ta ni strokovno oskrbovana, vzrok hujših posledic in nepotrebnega daljšega izostanka z dela. Upoštevajoč navedeno se v bodoče v nobenem primeru ne bodo priznale za nesrečo pri delu poškodbe pri katerih posamezniki ne bodo upoštevali to določilo. 2. Vsako poškodbo, ki zahteva izostanek z dela (bolniški stalež), se mora OBVEZNO TAKOJ ali NAJMANJ V ROKU 8 UR PO POŠKODBI prijaviti SLUŽBI VARSTVA PRI DELU, težje poškodbe, kolektivne in smrtne primere pa TAKOJ z namenom, da se opravi strokovna raziskava vzrokov nesreče. Poškodbo, ki se pripeti na delu v popoldanskem ali v nočnem času je potrebno OBVEZNO prijaviti SLUŽBI VARSTVA PRI DELU naslednji dan zjutraj. 3. Poškodbo, ki se pripeti na poti z dela ali na delo, je potrebno prijaviti TAKOJ ali NAJKASNEJE V ROKU 8 UR PO POŠKODBI s tem, da očividec v SLUŽBI VARSTVA PRI DELU podpiše IZJAVO o resničnosti dogodka v katerem je prišlo do nesreče, v primeru PROMETNE nesreče pa se uporabi ZAPISNIK POSTAJE MILICE. Brez navedenih dokumentov, se poškodba ne bo priznala za delovno nesrečo oziroma poškodbo na delu. V interesu poškodovancev je, da dosledno upoštevajo ter se ravnajo po navodilih O PRIJAVLJANJU POŠKODB, ker v nasprotnem primeru izgubijo pravico do uveljavitve pravic in naslova delovne nesreče oziroma poškodbe na delu. V kolikor poškodovanec iz zdravstvenih razlogov poškodbe ne more v določenem roku osebno prijaviti, mora za to opravilo zadolžiti oziroma pooblastiti drugo osebo oziroma prijavo opravi nadrejena oseba. Vodja službe varstva pri delu Šorn Milan, varn. ing. PREBRALI SMO ZA VAS Mapj popuščanja Gospodarstvo, ki si je skupaj s svojimi predstavniki vse leto 1986 prizadevalo, da bi s pogoji, ki naj bi veljali letos, gospodarjenje spravili v bolj zdravo podnebje, se je, tako rekoč, tik pred zdajci (kot že marsikdaj prej) spet znašlo v negotovosti. Malo več kot teden dni pred novoletnimi prazniki je bilo vzdušje med usklajevalci pogojev gospodarjenja za prihodnje leto precej podobno vrvenju na tržnici. Ko so v ZIS razpravljali o majhnih možnostih, ki jih ima predlog gospodarstva, da naj bi v prihodnjem letu možnosti za uvoz opreme določalo 15 odstotkov od izvoza (namesto dosedanjih 7) in 31 odstotkov amortizacije, so menili, da je treba odločno vztrajati na enakopravnejšem razmerju med delom, ki ga jemljemo za uvoz opreme iz amortizacijskih sredstev, in tistim, ki je sad izvoznih rezultatov. Še zlasti je to važno za slovensko gospodarstvo, ki je z opremljenostjo teko rekoč na psu. Če dela, ki daje pravico do uvoza opreme, ne bo mogoče vezati na izvoz, bodo večje možnosti za uvoz spet imeli tisti, ki so se že v preteklosti dobro založili z uvoženo opremo. Razmik se bo tako še večal, tisti, ki h konvertibilnemu izvozu največ prispevajo, pa ne bodo imeli nobenih možnosti, da posodobijo svojo tehnologijo. Če Slovenija ne bi imela večjih možnosti za uvoz opreme, ne bo mogla več zagotavljati niti lastnega razvoja niti ne bo mogla več kaj prida prispevati k skupnemu razvoju države. Zato, so menili člani izvršilnega odbora, slovenska delegacija v zvezni skupščini tudi pri tej točki ne bi smela popuščati. Slovensko gospodarstvo na svojih stališčih vztraja, so za konec poudarili njegovi predstavniki. Če ekonomska politika v prihodnjem letu ne bo zagotovila večje dohodkovne motiviranosti izvoza, potem bo ta še naprej nazadoval. Če ne bo mogoče gospodarstva bolje tehnološko opremiti, z njegovim razvojem ne bo nič. Brez večje tržne usmerjenosti v letu 1987, upoštevanja ekonomskih in tržnih zakonitosti in faktorjev realne ekonomije, gospodarstvo ne bo imelo motiva za učinkovitejše delovanje. Tudi mi bi zmogli polete med zvezde, prav pa je, da si prej uredimo temelje našega bivanja na tem planetu Izkoriščanje novih tehnologij, ki bodo praviloma uvožene, bo odvisno od kadrov in domačih virov. Vse skupaj pa je odvisno od tega, ali bodo izbrani produkti, ki bodo povečali narodnogospodarsko učinkovitost. Informatizacija, mikroelek-tronizacija in robotizacija čakajo tudi tradicionalne tehnologije, ki imajo kadre, razvojne enote in proizvodne izkušnje. Modernizirane z dosežki informacijske revolucije imajo priložnost za povečanje razpoložljivega družbenega proizvoda. Tehnologije novih materialov, biotehnologija, genetski inženiring, nuklearne laserske in vesoljske tehnologije ne smejo obiti Jugoslavije. Imamo svoje mesto v politiki razvoja, ki pa ne sme onesposobiti modernizacije obstoječih proizvodenj, od katerih živimo in bomo še dolgo živeli. Tudi če bomo v temeljnih raziskavah prispevali delež v svetovni tehnološki razvoj, se lahko ponovi usoda Nikole Tesle. Nimamo dovolj kadrovske in materialne osnove, da bi uporabili vrhunske tehnološke dosežke v ekonomskem smislu, za proizvodnjo, ki bi osrečila ljudi. Koncentracija redkih virov nerazvite države bi osiromašila proizvodnje tehnologij, v katerih zmoremo mednarodno tekmovanje. Osvečena družba se mora zavedati omejitev in izmeriti dosegljive možnosti napredka. Optimalno sodobna in moderna je za nas tehnologija, ki nas bo gospodarsko uporabljena in dalje razvijana, povedla iz nerazvitosti in finančne odvisnosti od tujine. (Povzeto po Gospodarskem vestniku) NASVET IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA Gripa - zimska bolezen Gripa ali influenca je nalezljiva bolezen, ki izbruhne v obliki večjih ali manjših epidemij v zimskih mesecih. Bolezen povzročajo virusi influence, ki jih poznamo več tipov in podtipov, ki dobijo svoje ime po kraju, kjer so jih prvič izolirali (npr. Hongkong, Singapur). V epidemiji, ki se je pri nas razširila v decembru 1986, so izolirali virus Singa- pur I. Okužba z gripo je kapljična, kar pomeni, da se okužimo z drobnimi kapljicami sline, ki pridejo v zrak, ko bolniki kihajo in kašljajo. Od okužbe do izbruha bolezenskih znakov gripe mineta dva do največ štirje dnevi. Bolnik je prizadet, utrujen, trese ga mrzlica, ima visoko temperaturo, toži zaradi bolečin po celem telesu in glavobola, ima vnete oči in nahod, nima apetita. Blaga oblika je zelo podobna navadnemu prehladu, vendar je bolnik bolj prizadet. Virusi gripe oslabijo obrambne mehanizme telesa proti bakterijam, zato je pogosta komplikacija gripe pljučnica. Obolijo zlasti starejši ljudje in kronični bolniki, za katere je lahko bolezen tudi smrtna. Gripa brez zapletov traja le nekaj dni, nato bolezenski znaki izzvenijo in bolnik postopoma okreva. Če se stanje bolnika po dveh ali treh dneh bolezni ne izbolj- šuje, se je nujno posvetovati z zdravnikom, ker je verjetno prišlo do dodatne infekcije z bakterijami. V takem primeru bo zdravnik odločil, ali je potrebno zdravljenje z antibiotiki. Posebnih zdravil za gripo še nimamo. Bolnik mora ostati v postelji, dajemo mu veliko toplih napitkov, vitamin C ter preparate salicilne kisline (aspirin, an-dol, acisal), če nima razjede na želodcu ali dvanajsterniku ali prebavnih težav. Cepljenje proti gripi s cepivom, pripravljenim iz mrtvih virusov, nam da le začasno imunost proti določenim tipom virusa gripe. Cepiti se je treba pred izbruhom epidemije, dvakrat v presledku dveh mesecev, a šele dva tedna po drugem cepljenju postane človek imun. Cepljenje priporočamo zlasti manj odpornim osebam, starejšim, kroničnim bolnikom, zdrav- stvenim delavcem, delavcem v javnem prometu in prehrani. Svetujemo vam: V času epidemije se izogibajte mestom, kjer se zbira veliko ljudi, ker je možnost okužbe zelo velika. Skrbite za osebno higieno, natančno in pogosto si umivajte roke. Virusi gripe so neodporni že proti blagim dezinfekcijskim sredstvom, uniči pa jih temperatura 50" C. Če zbolite, ostanite doma, ker s tem preprečite širjenje epidemmije. Počivajte, pijte veliko toplih napitkov, uživajte vitamin C in aspirin ali andol. Uživajte lahko hrano. Antibiotiki niso zdravila za zdravljenje gripe, niti ne zbijajo temperature, kot mnogi zmotno mislijo. Zdravljenje z ustreznim antibiotikom bo predpisal vaš lečeči zdravnik šele po nekaj dneh, če se bolezenski znaki ne bi pomirili ali če bo posumil na dodatno okužbo z bakterijami. S svojim zdravnikom se že jeseni posvetujte glede cepljenja proti gripi. dr. IRENA VIDIC, Zdravstveni dom Ljubljana Deset let SRC Golovec Konec lanskega leta je bila slavnostna seja delavskega sveta zavoda Golovec, na kateri so počastili desetletnico obstoja in uspešnega dela tega športno rekreacijskega centra pa tudi gospodarskega in kulturnega središča Celja. Dejavnost Golvoca v desetih letih je potrdila, da so bila zbrana sredstva iz velike solidarnostne akcije združenega dela v celjski občini naložena več kot smotrno in da je Golovec zaradi svoje izredno široke dejavnosti postal srce Celja. Pri tem je šlo in gre ne samo za razvijanje programov športnih in rekreativnih dejavnosti, marveč prav tako za kulturne, družbene, zabavne in gospodarske prireditve, predvsem še za sejme in razstave. Otvoritev prve hale Golovec je bila 16. julija 1976. leta, leta 1981 pa je bil zgrajen še objekt s pokritim bazenom, desetsteznim kegljiščem, savno in gostinskim delom. Temu so se pozneje pridružila zunanja športna igrišča za tenis, košarko, rokomet, odbojko, mali nogomet, namizni tenis in balinanje. V tem času je bilo zgrajeno tudi nogometno igrišče. Objekti Golovca so skoraj neprekinjeno zasedeni. Tu se je zvrstilo nekaj sto pomembnih športnih tekmovanj, tudi mednarodnega pomena, veliko športnih srečanj članov delovnih kolektivov, obrtnikov itd. V desetih letih je bilo 127 koncertov, 223 plesnih in zabavnih večerov ter 84 sejmov in razstav. Vse dejavnosti Golovca so v tem času zajele več kot tri milijone aktivnih udeležencev. Ta številka pa nenehno raste. Ob izrednem razmahu obrtnega sejma in sejma vse za otroka se vse bolj pojavlja zahteva po zgraditvi sejemske dvorane. Pa tudi sicer Golovec še ni povsem dograjen. Delavski svet Zavoda ŠRC GOLOVEC izreka Današnji Zavod športno rekreacijski center GOLOVEC je rezultat solidarnosti celjskih dekanih ljudi. Skromnih 70 let je rrdmk od kar so v veliki dvorani Golovca zasedah delegati vseh treh zborov celjske Skupščine. Izgradnja prireditvene dvorane pod Golovcem leta 1976je bila uresničenje samoupravnega sporazuma delovnih ljudi celjske občine m trden dokaz, kaj je mogoče narediti z združenim vlaganjem dela znanja in sredstev. Tega jubileja ne bi bilo, če ne bi bik v Celju številnih delavnih organizacij, /d so združile sredstva za izgradnjo tega za Celje tako pomembnega dbjekta. V trenutkih slavja smo prepričani, da bo pos- Emo Celje Objekt pod Golovcem, ki še ni dokončan, je lahko v ponos številnim posameznikom, delovnim in družbeno političnim organizacijam občine Celje in zato lahko skupno ponosno slavimo prvi jubilej. za uspešno sodelovanje pri nastajanju in razvoju Zavoda Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih v letu 1987 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? - Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju; - Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu; - Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu; - Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (samo za kandidate z območja Slovenije). V naštete šole je možen vpis v 12. in 3. razred. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: - pehota, - artilerija, - oklepno-mehanizirane eno- te, - inženirstvo, - zveze, - atomsko-biološko-kemična obramba. Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: - strojniška, - elektrotehniška, - prometna. Srednja vojaška šola vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu, smeri: - letalsko-tehniška, - protizračna obramba, - letalstvo, - zračno opazovanje in javljanje, - elektronsko izvidovanje in protielektronska dejstva. Mornariška srednja vojaška šola v Splitu, smeri: - pomorstvo, - mornariško tehniška služba. Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu; Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (farmacevtska smer - samo za lil. letnik); Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu. Na te šole vpisujejo v 1. in 3. razred. Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, specialist za: - pehotno oborožitev; - vozila in goseničarje, -za elektroniko protioklepnih in zemeljskih artilerijsko - raketnih sistemov, - radarske naprave v sistemu protizračne obrambe, - artilerijsko oborožitev, - radarske naprave v enotah kopenske vojske, - računalnike v bojnih sistemih, - radiorelejne naprave in naprave z nosečimi frekvencami, - telefonsko-telegrafske naprave, - elektroenergetske naprave in opremo, - električne inštalacije in naprave na motornih vozilih, ter - strelivo in minsko-eksplo-zivna sredstva. Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu, poklic: - letalski elektromehanik, - letalski mehanik za instrumente, - radiomehanik za zameljske radio-navigacijske naprave, - mehanik za radarsko-raču-nalniško opremo, - mehanik za raketne sisteme, - gumar - plastičar, - mehanik za vzdrževanje letalske opreme, - letalski tapetnik, - letalski radarski mehanik, - mehanik za obdelavo nekovin, - optik, in - laborant za pogonska goriva. V navedeni šoli vpisujejo samo v III. razred. Pogoji razpisa: Kandidirajo lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izponjujejo splošne in posebne pogoje razpisa. Dekleta, državljanke SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa pa lahko kandidirajo za šolanje v Vojaški šoli za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu; a) Splošni pogoji: -da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; za tehnološko šolo vojaških usmeritev v Zagrebu in Vojaško šolo za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu pa zdravstveno sposobnost ugotavlja pristojna civilna zdravstvena ustanova; -da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek; - da imajo soglasje staršev -skrbnikov. b) Posebni pogoji: 1. kandidati za 1. razred: - da so rojeni leta 1971 ali kasneje; - učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali v 8 razredu doseči najmanj dober uspeh; 2. kandidati za 2. razred: - da so rojeni leta 1970 ali kasneje; - učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjene- ga izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom; 3. kandidati za 3. razred: - da so rojeni leta 1969 ali kasneje; - učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki šo 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh; 4. Kandidati, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, I. ali II. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, ne bodo sprejeti, če niso dosegli najmanj dobrega splošnega uspeha. Kandidati za vpis v vse razrede splošnih srednjih vojaških šol in srednjih vojaških šol rodov in služb morajo imeti poleg predpisanega splošnega dobrega uspeha tudi najmanj dobro oceno iz naslednjih predmetov: fizika, kemija in matematika. Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti tudi naslednje sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem. Šolanje, pravice in obveznosti učencev in gojencev: Šolanje se začne 1. septembra 1987 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhodnem padalskem treningu s skoki, leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja-letenja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji. Učenci Splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli šolanje na eni od Vojaških akademij v skladu s potrebami službe oziroma njihovimi nagnjenji. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe. Učenci Šole za strokovne delavce v vojaških poklicih in Šole vojaških usmeritev odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za tem pa so sprejeti v službo v enote - ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobe: - naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost; - status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S to bodo, poleg drugega določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti. O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate v prvi polovici junija 1987. Razpis je odprt do konca marca 1987. Razpis za Šolo za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v Zagrebu je odprt od 1. junija 1987. Kako se prijavite? Kandidati, ki se žele javiti na razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila. Kje dobite informacije: Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri: - Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani, tel. (061) 319-791, - Upravi vojaškega okrožja Ljubljana, - Upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, - Skupnost za zaposlovanje. Projektni način dela 5 4=SP L gd d" 1 \ OJA PRITOK SAVE EDEN OD SOKRATOVIH "¡bŽMIlODV GRŠKI JUNAK PRED TROJO DUŠIK ŽIDOVSKO ZENSKO l/*E. ■ Arthur KIP MATERE bflidE m menam IVO * AWW*!C. OTOK V MALIM mm MESTO v SRED. ITALIJI R>IVŠI VRATAR DINAMA STARO- RIMSKI ZSODOVIUO PISEC. »Bodi tiho!« »Nič ne maraj, Metka, se »Sedaj pije iz vaze z roža- bo vsaj izkazalo, če gre Iju- mi!« bežen res skozi želodec!« »Daj že mir!« ___ »Sedaj je podstavek za pivo!« Planšarica: »Marjan, tam- »Potem mu vrni očala, da le štrle ene noge iz snega.« bo že enkrat mir!« Planšar: »Pa so čevlji še n dobri?« »Kako lepo je teta, da si nas obiskala. Mama je ravno včeraj dejala: »Samo ta nam še manjka!« -0- »Joj, Drago, koča je do strehe zasnežena, hrane imava pa le za tri dni...« -0- »Kako želite, da vam pripravimo jajce? Kakor vam ga običajno pripravlja vaša žena,« vpraša natakar gosta. »Ali različnost pri pripravi kaj vpliva na ceno?« »Ne.« »Potem mi pa prinesite jajce na oko na dunajskem zrezku.« - Dosti je bilo prikrivanja in nekateri tovariši -nočem povedati, kateri - bi morali imenovati, vsi dobro vemo, katere - Odgovorne! OTO REISINGER, Vjesnik