S -7 4/^ NEPOLITIČEN LIST V PROSLAVO TRGA DOMŽALE — ——— — 3 Spored slavnosti ob proglasitvi trga Domžale, soglasno sklenjen v skupni seji občinskega in slavnostnega odbora dne 4. julija 1925: V soboto, dne 8. avgusta ob 20. uri obhod 15. Obrtna šola. z godbo, bakljada, razsvetljava, in okrašenje hiš z 16. Godba. zastavami. 17. Narodne noše. Obhod se prične pri začetku Stoba s Trzina 18. Dostojanstveniki. sem, gre skozi Stob, mimo Društvenega doma, po 19. Uradništvo. mali cesti v Spodnje Domžale, Studo, se vrne po 20. Zupani iz okolice. isti poti do Skokovega znamenja, krene po Ihanski 21. Domžalski občinski odbor. cesti na državno cesto v Zg. Domžalah ter se konča 22. Narod. pri pošti. Tukaj nato govori prof. dr. Val. Rožič. Ob pol 9. uri sprejem gostov na kolodvoru. V nedeljo, dne 9. avgusta v zgodnjih jutranjih Ob 9. uri slavnostna služba božja (govor, urah budnica. Ob pol 8. uri razvrščevanje domačih sv. maša, zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim) društev po naslednjem redu: na prostem pri župni cerkvi. 1. Trije konjeniki, ki otvorijo sprevod (levi Po sv. maši sprevod po gori označenem redu jezdec Orel, srednji narodna noša, desni Sokol), z Goričice mimo Društvenega doma proti Stobu, 2. Zastave. pri znamenju po Zavrteli na državno cesto skozi 3. Narodne noše. Stob in Spodnje Domžale, po Ihanski cesti skozi 4. Šolska mladina. Zgornje Domžale na državno cesto do kraljevega 5. Godba. spomenika. — Tu pozdravi goste domžalski župan. 6. Gasilci. - Slavnostna proglasitev trga Domžale. — Slav- 7. Izobraževalno društvo. nostni govor prof. dr. Val. Rožiča. Pozdravi. 8. Sokol. Sprevod po označenem redu do pošte, kjer 9. Narodne noše. nagovori zbrano ljudstvo domžalski župan. 10. Orel. Nato je razhod in obed. 11. Disk. Popoldne Tih 2. uri se prične velika ljudska 12. Orjuna. zabava na vrtu Jos. Senice v Zgornjih Domžalah. 13. Pevsko društvo. Vozi posebni vlak iz Ljubljane ob pol 15., iz Domžal nazaj 14. Obrtna zadruga. ■ — ob 24. uri. Polovična vožnja na vseh vlakih kamniške železnice. — e Fr. Bernik: Zgodovinska lega Domžal. Domžalci pač sami ne vedo, na kako po- ! meniji vem zgodovinsko važnem kraju se nahajajo j Domžale! Zato ne bo odveč, če tudi o tej stvari j katero rečemo. L Ob nekdanji Rimski cesti. Sloveča Rimska cesta, ki je vezala Rim, Akvilejo (Oglej) in Celejo (Celje), je vodila iz staro-slavne Akvileje proti severovzhodu čez Sočo po Vipavski dolini čez sedanjo Hrušico do Logatca, Navporta (Vrhnike) v Emono (Ljubljano). Od tu dalje pa jo moramo natančneje zasledovati. Odločilno je za nas vprašanje, kje je ta cesta prekoračila reko Savo. In prav tem zgodovinarji niso edini. Dr. Franc Kos trdi: .Prehod čez Savo je bil najbrže blizu sv. Jakoba ob Savi. Kmalu potem se je prišlo do postaje pri štirinajstem miljnem kamenu, ki je bila morebiti pri današnji Pešati. Odtod je cesta držala proti postaji blizu sedanje Krašnje, kjer se je pobirala colnina. Se šest rimskih milj in potnik je prišel do meje med Italijo in Norikom. Kjer je sedaj vas Trojan^, bila je tedaj — že v' Noriku — postaja Hadrantes imenovana. Odtod je cesta peljala po noriškem svetu v staro Celje*. Dimit z pa meni, da je bila postaja pri štirinajstem miljnem kamenu pri Mengšu in da je bil prehod čez Savo pri Medvodah ali Smledniku. Dr. Gruden nasprotno pove čisto kratko in določno: .Iz Emone (Ljubljane) je vodila cesta čez Savo pri Cernučah na Mengeš, Trojane, Celje in Ptuj". Popolnoma v smislu te trditve poroča pisatelj M. Slekovec: .Rimske najdbe ob Dunajski cesti nad Ljubljano segajo do .Pekovskega" križa, potem se pa njihovi sledovi zgubijo tja do Urbančka. Odtam dalje pa se nahaja zopet mnogo rimskih ostankov. Vse te najdbe pričajo, da je šla Rimska cesta ravno todi, koder še sedaj gre Dunajska cesta". Verjetnost te trditve potrjujeje predvsem dejstvo, ker vse naše glavne ceste gredo nasplošno še dandanes v tisti smeri, v kateri so jih izpeljali Rimljani. Zakaj bi ravno pri najvažnejši, pri. Dunajski cesti bilo drugače?! Da je bila pri Mengšu večja rimska naselbina, o tem danes nihče ne dvomi. Kovinski meč, steber, stari rimski novci, svetilnice, ožgane kosti, in črepinje mrličev, ki so jih izkopali pod sedanjo grajsko razvalino in jih hrani ljubljanski muzej o tem jasno spričujejo. Če je torej Rimska cesta prekoračila Savo pri Črnučah ali Medvodah, vsekako je vodila na Mengeš in odtam proti Krašnji skozi — Domžale. Pa tudi če je bil prehod čez Savo pri Št. Jakobu, naselbina pri Mengšu je bila brez dvoma s to cesto zvezana, da je mogla občevati s Celejo. In ta zveza je vodila skozi Domžale. ___Le pomislimo, kako važno mesto je bilo takrat_ Celje! Odkar so leta 14. po Kf. deželi Norik in Panonijo Rimljani podjarmili, sta postali ti dve deželi pokrajini mogočne rimske države. Njih glavno mesto je bilo Celje. V Celju je stanoval namestnik rimskega ce-j sarja, ki je kot nekak podkralj vladal v teh krajih. I Imel je najvišjo vojaško oblast, vršil je najvišje sodstvo in vodil finančno upravo. Samo cesarju je bil odgovoren za svoje delovanje. Takoj čutiš, kolikega pomena je bila zveza med cesarskim mestom Rimom in mestom cesarskega namestnika Celejo — Rimska cesta. Takrat je služila ta cesta predvsem vojaškim namenom, pa tudi dobro urejeni državni pošti, trgovini, naobrazbi. Po njej so dohajali rimski naselniki. Tudi oznanjevalci krščanske vere so prav po tej cesti že zgodaj prišli v naše kraje. Nad vse burno pa je bilo na tej. cesti za časa preseljevanja narodov. Takrat se je seveda smer zaobrnila. -Ne od juga proti severu, ampak od severa proti jugu so drle ogromne množice. Prvi so prišli divji Huni. Leta 452 je pripeljal njih poglavar Atila, .šiba božja" imenovan, svoje tolpe iz. ogrskih nižav, jev;razdejal' Ptuj, Celejo, Emono in Akvilejo. Za njim so prišli germanski rodovi Rugijcev, Herulov, Gepidov, Gotov, Longobardov, vsi enako divji, rbpaželjni. In tudi Madjari so pozneje na svojih roparskih pohodih v bogato Italijo uporabljali staro Rimsko cesto! Zato so pokrajine ob tej cesti: Spodnje Štajersko, Kranjsko in Goriško, največ trpele. Vse je bilo razdejano, vse porušeno. In ves ta velikanski val najrazličnejših narodov je šel skozi Domžale. Kaj vse so prebivalci nekdanjih Domžal videli, doživeli in pretrpeli! 2. Ob poštni zvezi Ljubljana - Gradec. V 12. in 13. stoletju glavni promet Kranjske s Štajersko ni šel več po starorimski cesti skozi Domžale na Trojane, temveč čez Kamnik skozi tuhinjsko dolino do Žalca in od tam deloma na Celje, deloma v Slovenji Gradec. Takrat je bil Kamnik večji in pomenljivejši kraj v deželi kot pa Ljubljana, ki se je šele proti koncu 13. stoletja povspela do večje veljave. Za ta veliki razvoj se je imel Kamnik zahvaliti andeškim grofom, ki so imeli svojo glavno postojanko v Slovenjem Gradcu. Lastniki Starega gradu v Kamniku, kjer je bilo prvo selišče Kamnika in je tudi nosil ime .grad Kamnik", vitezi Kamniški so bili plemiči nižje vrste, podložniki andeških grofov. Morali so ž njimi iti na boj, sprejemati jih in gostiti na svojem gradu ter upravljati zanje Kamniška posestva. Toda ta slava Kamnika ni dolgo trajala. Kar pretresljivo je, kako Valvazor opisuje spremembo, ki sc je s Kamnikom izvršila! In vzrok? Promet ni šel več skozi Kamnik na Tuhinjsko ] dolino, ampak zom-. po nekdanji Rimski cesti, k a- tero so takrat popravili in obnovili, skozi Črni graben na Trojane. Zopet so torej Domžale :prišle v središče svetovnega prometa. In pri tem je sedaj ostalo prav do leta 1849, ko je stekla železnica ob Savi. Vendar pripomnimo, da sc ta popravljena Rimska cesta takrat še ni imenovala Dunajska cesta. Dunajsko cesto — veliko cesto iz Dunaja v Trst — so začeli graditi šele leta 1720. Most čez Bistrico pri Domžalah so napravili leta 1724. Postavila ga je Kranjska dežela sama s pogojem, da je smela pobirati mostnino. Isto leto, 1724, so napravili tudi most pri Črnučah, ko so vravnavali Savo. Uprav ogromen je moral biti promet, ki se je od tedaj naprej vršil po tej cesti. Od Trsta proti Dunaju, od Dunaja proti Trstu so kar naprej drdrali vozovi po njej. In vse to skozi Domžale! Takrat so bili res zlati časi, posebno za gostilničarje ob cesti. x Toliko je šlo voznikov skozi Domžale, da so' prav zaradi njih nastavili. d u h o vn ik a na Goričici, da bi tem voznikom bilo omogočeno, ob nedeljah in praznikih udeležiti se službe božje, Ker je bila popravljena Rimska cesta za takratne priproste cestne razmere še najboljša zveza med Ljubljano in Gradcem, je po sebi umevno, da je tudi prva redna pošta med Ljubljano in Gradcem hodila po njej in sicer od 17. marca 1573. Kranjski stanovi so isto leto privolih zanjo podpore letnih 200 gold. Bila je to seveda čisto priprosta peš-pošta. Tekači so prinašali in odnašali vsak četrti dan uradna in zasebna pisma. Pri tem so imeli samoumevno premagati velike zapreke, posebno ob prehodu čez Savo. Mostovi so Mii takrat še zelo redki. Tudi na Černučah in pri Št. Jakobu jih še ni bilo. Čez Savo se je prišlo le na brodovih. Tako sta črnuški in št jakobski brodar dobila leta 1584 ukaz, da naj v prihodnje noč in dan pazita na dohod pošte, .posebno črnuški brodar, ki ima brod v fevdu". Pripomba glede črnuškega brodarja pove, da je pošta bolj uporabljala pot na Črnuče nego na Št. Jakob, kar je pomenljivo za Domžale. ■ Kje je šla pošta čez Bistrico, tega nam zgodovina ne omenja. Pa naj je šla že kjerkoli, skozi Domžale je hodila, ali od Černuč sem skozi Stob in Zgornje Domžale, ali od Št. Jakoba in Dragomlja sem mimo Štude skozi Spodnje in Zgornje Domžale. V kraju Podpeč pri Brdu je bila za časov Valvazorja edina poštna hiša na celem Gorenjskem in nedvomno skozi več stoletij najvažnejša poštna postaja zunaj Ljubljane na celem Kranjskem. V 17. stoletju pošta nekaj časa ni hodila na Podpeč, ampak na Kamnik in tuhinjsko dohno. V spominu na ta čas so zato Kamničani leta 1717 prosili, da bi pošta zopet hodila na Kamnik in Motnik, češ .da Bistrica mnogokrat tako naraste, da pošta ne more čez reko in mora tedaj Iti na Kamnik. Seli so že včasih ondi utonili in pisma so šla po vodi." Prošnja ni bila uslišana. Tudi ni bilo vzroka, ker so tri leta potem napravili Dunajsko cesto, sedem let potem pa tudi most čez Bistrico. Od leta 1730 je potem poleg redne tedenske ježne pošte, ki je prinašala pisma vozil tudi redni prevoznik pO enkrat na teden ljudi in blago. Voznina je stala od Ljubljane do Gradca: za osebo 5 gold. in za blago po 1 gold. 15 kr. od ceri ta. A ne le pošta, tudi državna mitnica, carinama, je bila Podpečjo. Ta je bila pa še veliko. starejša kot pošta. Davno prej, p red no je šel tam mimo prvi poštni sel, se je ondi že pobirala mitnina. Da, prav to je bilo tudi vzrok, da se je ravno Podpečjo ustanovila pošta in sezidalo poštno poslopje, mogočna enonadstropna hiša, ki še danes stoji in v svoji osamelosti žalostno priča o slavi nekdanjih dni. Podpeška mitnica je bila last deželnega kneza, ki je izročal njeno upravo deželnemu vicedomu, upravitelju knezovih dohodkov.. Kako dobra je morala biti ta mitnica nam priča to, ker so jo izročili 14. jul. 1553 Nikolaju Juričiču za 10.000 .rajnšev", renskih goldinarjev, s pristavkom: .Naj uživa, dokler živi, vse dohodke mitnice kot obresti iste svote, plačuje carinarje in natančno vzdržuje mitniški red." Ko se je ustanovila pošta Podpečjo, se je mitnica združila s pošto. Prvi poštar Podpečjo je bil Jakob Dezani leta 1583. Plačeval je najemnine 360 renskih gold. letno. Vse je šlo dobro -- pošta in mitnica — do leta 1849. Ko je pa tega leta stekla železnica ob Savi, so za Dunajsko cesto minuli zlati časi. Prenehal je promet, ž njim pa tudi dohodki. Leta 1867 se je pošta iz Podpeči premestila v bližnjo Lukovico, kjer je še danes. Carinski urad Podpečjo pa je prenehal že ob francoski okupaciji 1.1809. Tudi po odhodu Francozov se ni več obnovil, ker so se mitnice ob cestah združile z mitnicami ob mostovih. Ustanovili sta se mitnici na Viru pri bistriškem mostu in v Krašnji. Kdo naj primerno preceni ves ogromni promet na ljudeh, živini, vsakovrstnem blagu, ki je v teku dolgih stoletij šel po tej prevažni cesti! Kdo naj prešteje množice voznikov, ki so po njej vozili iz Kranjske na Štajersko in obratno! Kdo naj našteje odUčne osebe, tudi kralje .in cesarje, ki so se po tej cesti vozili! In vse to ravno skozi Domžale! 3. Oii prometni črti Zidani most - Italija. Kako pa ta preimenitna zveza pride v stik z Domžalami?! Le poslušaj! Babenberžan Leopold Slavni (1194 —1230) je hotel promet v Italijo in primorska mesta iz podonavskih pokrajin, ki je šel do tedaj čez Koroško, napeljati čez Gradec in Ljubljano. Zato je pa bilo treba napraviti most čez Savo. Napravil ga je ob izhodu iz Savinjske doline pri Radečah. Na mestu, kjer je stal stari rimski most, je dal zgraditi nov most, imenovan Zidani most, ki je bil odprt 1. 1224. Namen je bil dosežen. Od tedaj je šel promet iz severnih krajev čez ta most na Kranjsko in dalje. Most je stal pa le nekaj nad 200 let. V hudi borbi zoper cesarja Friderika III. so ga dali celjski grofje podreti. Ni bil več postavljen. A to prometa ni zavrto. Nasprotno čedalje večji je bil. Sava je bila namreč od Zidanega mostu naprej za plovbo ugodna. Promet po Savi je bil zato silno živahen. Kar mrgolelo je po njej ladij in čolnov. Kaj čuda, da so se prebivalci ob Savi skoraj vsi preživljali z brodarstvom! Pa tudi za Domžale je bil ta promet po Savi življenjskega pomena. Promet po suhem se namreč v nekdanjih časih, ko so bile ceste še zelo slabe, ni mogel vršiti z vozmi, ampak se je navadno vršil s konji in mulami, obloženimi s tovori. In sedaj poslušaj, kaj poroča Valvazor o nekdanjih Domžalah: .Na Goričici, ki leži med Dragomljem in Mengšem, prebiva veliko prenašalcev tovorov." Da so ravno Domžale ta Goričica, to veš, kaj ne?! — Domžalci znajo poiskati zaslužek. Od semnja do semnja gredo s svojimi slamniki, da jih v de- Križanka. 1 25 2 22 | ■ 3 27 1 29 H 4 24 a 5 21 H 6 a 7 8 | 23 m m 9 31 m 10 i a 11 20 m H 12 30 13 m 14 26 a 15 ■ 16 i 28 a 17 ■ 18 19 | Rešitve sprejema urednik lista v Domžalah do 7. avg. Na dan proslave 9. avgusta se na veseličnem prostoru v Domžalah izžreba in izroči primerna nagrada. Rešitev in imena onih, ki križanko pravilno rešijo, priobčimo v zadnji številki. Razno. »Glasbeni dom« v Domžalah. Domžalska godba si je za svoj dom, ki bo stal v bližini drž. ceste in železniške proge, kupila primeren prostor. S kopanjem temelja so že pričeli. Pridno dovažajo pesek iz Bistrice. G. Jak. Menart, trgovec v Domžalah, se je obvezal navoziti ga 150 trug. Dve tretjini je že dosegel. Prve truge je slovesno prepeljal v noči dne 5. julija od 24.-3. ure. Bloki za olepšavo trga Domžale so po celi 1---okolici v bujnem prometm-Aistek stane 1 Din. Do sedaj je razpečanih za okroglo 3000 Din. Domžalci, pospešujte razprodajo 1 nar spravijo. Za zaslužkom hite v tuja mesta, v daljno Ameriko. Doma ti že iznajde kakršenkoli način, samo da ima zaslužek. Taki so bili po tej Valvazorjevi izjavi tudi njihovi predniki. Iz Zaloga vodi bližnjica skozi Studo, Domžale in Stob na Kranj, Škofjo Loko in naprej skozi poljansko dolino, koder je šel takrat promet na Laško. Kot nalašč za dober zalužek! In tega, da bi bili Domžalci prezrli! — Nemogoče! O njih velja torej še posebno, kar trdi zgo-govinar: .Na Gorenjskem je bilo veliko prenašalcev tovorov, ki so na konjih prenašali vino, olje, žito, sol, platno, vsakovrstno drugo trgovsko blago." Koliko vina, moke, drugega blaga je prišlo po Savi iz Ogrskega od vseh strani! Domž&lci pa so z drugimi vred v Zalogu to blago natovorili in naprej prodajali, pri tem pa seveda dobro zaslužili. Pa še nekaj zgodovina dalje pristavlja: .Mnogi so tudi kupčevali s konji v Italijo." Ali se motimo, če trdimo, da ima tudi kupčija s konji in z njo združena mešetarija, ki je mnogim tukajšnjim ljudem že kar v krvi, prav v teh razmerah svoj začetek in zato tudi svojo zgodovinsko pravico? Bere se: Vodoravno: Navpično: 1. pasja pasma, 2. dragocen kamen vulkan v Evropi izraz za gozd nekaj, kar bi moral vsakdo imeti število reka v Sibiriti gostilničar z dobrim pivom v Domžalah rusko pristanišče ob Črnem morju trg v Sloveniji 11. pridevnik, ki znači širino 12. reka v Srbiji 13. veznik 14. del posode 15. igralna karta 16. kako opravimo zaupne posle 17. prvi mož 18. drug izraz za mladenko 19. veznik 3. 4. 5. 6. 7. 8. 10. 1. neobdelan les 2. čut 7. član družbe 8. čutilo 9. veznik 14. izraz za žensko 16. kazalni zaimek 20. letni čas 21. kakšen je mesec po poroki 22. vzdih 23. kar daje Skokova elek- trarna 24. več zvezanih predmetov 25. sorodnica 26. krajevni prislov 27. kazalni zaimek 28. okrajšava za sosedno re- publiko 29. kaj lahko zadenemo pri tomboli 30. krstno ime slavne kino- igralke 31. vas pri Domžalah. Domžalska godba koncertuje v nedeljo, dne 2. avgusta ob 70. uri na restavraciji pri g. Vincenc Habjanu v Domžalah. Delo na veseličnem prostoru, to je na vrtu Jos. Senice, se prične takoj v ponedeljek 3. avgusta. Predpriprave so gotove. Treba bo dosti pridnih rok, da se pravočasno uredi, ker bo zadnja dva dni polno drugega posla. — Zato prosi veselični odsek, da pride vsak dan ob 7 uri zvečer na delo prav vsak laloffl iflrtk! Propagandni odbor t prosln« trta Bomiali. - Urednik I. »eimec. D»miale. - Oblaten odfiaionil urednik |. Menart, Domiale. - Tisk. loslp Krmpolk. Plr-Domiale. m /-t.— i! Tovarna slamnikov j J i j i 1) in ročnih torbic (cekarjev) (. >3 Viktor Mazovec Domžale Trgovina z deželnimi pridelki. Ing. Rudolf VViHmann Ljubljana Slomškova ulica št. 3. Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del. Izdeluje različne vrste stroje za obdelevanje lesa in naprave žag z vodnim, parnim ter motornim obratom za mline. Izvršuje tudi tovorna dvigala z ročnim pogonom različnih konštrukcij za vsakovrstno uporabo, brusilne stroje za brušenje različnih žag, nožev za lesne stroje, nožev za rezanje papirja i. dr., stiskalnice za izsekavanje raznih zob pri žagah, transmisije v vseh dimenzijah in za vsakovrstne pogone. Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav. Izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča popravila točno, solidno in po možnosti --------------najhitreje,---- =4 T C?