444
Listek.
zato je treba, da se vsak nov in dober pojav te stroke gmotno podpira, ker se le tako povzdiguje domača umetnost in goji ljubezen do narodne glasbe.
Pesmi za visoki glas s spremljevanjem klavirja zložil K. Hojfmeister. Založil L. Sch\ventner. Knjigarna v Brežicah ob Savi. Cena i k. 50 v. Obseg: I. Pravljica stara, stara to bila; 2, Narcisov cvet; 3. Akat. — Poročdo o teh najnovejših skladbah slovenskih,  katere je skladatelj  posvetil  gospe"  Milki Gerbicevi,  priobčimo prihodnjič.
Koncert »Glasbene Matice«. S prijaznim sodelovanjem opernega pevca g. J. K. Tertnika, ki je, kakor znano, angažiran na dvornem opernem gledališči v Mannheimu, priredila je ,,Glasbena Matica" dne" 8 t. m. poslednji koncert te dobe, na katerem so se pele zgolj narodne slovenske pesmi, in sicer v koncertni, umetniško dovršeni obliki. Jedno izmed njih, ,,Kdo bi zmerom tožen bil", harmoniziral je p. H. Saitner, drugo ,,V ovi črni gori", narodno pesem belokranjsko, znani nabiratelj slovanskih ndrodnih pesmij L, Ktiba, vse druge pa M. Hubad. Bili so to moški zbori: Stoji, stoji tam Beligrad", ,,Ko b' sodov ne b'lo", ,,Zmiraj vesel", „Mi smo lovci" in mešani zbori ,Je pa davi slan'ca pala", ,,Prišla je miška", ,,Luna sije", ,,Bratci, veseli vsi", ,,Ljub'ca, povej'' in ,,Skrjanček poje, žvrgoli." — Duhovit glasbenik, položil je g. Hubad v te preproste pesmi toliko umetniške lepote, da jih je mnogoštevilno občinstvo poslušalo uprav navdušeno cd kraja do konca. Najlepši sta bili pač ,,}e pa davi slan'ca pala" in ,,Ljub'ca, povej". — Operni pevec g. Tertnik se ponaša z velikanskim glasom in umetniško premišljenim, skrbno niansiranim predavanjem, zatorej se ni smeti čuditi, da je občinstvo z viharno pohvalo odlikovalo pevca-umetnika, ki osvetljuje udrod slovenski daleč v tujini. Pel je g. Tertnik skladbe Gerbičeve. Nedvedove in Foersterjeve ter Griegovo svetovnozuano pesem ,,Ljubim te". — Poslednji koncert ,,Glasbene Matice" ni samo upravičil vseh nddej, nego jih daleč presegel. Našemu glasbenemu zavodu bodi torej  posebno priznanje in častitanje.
XXVIII. veliki zbor »Matice Slovenske« je bil dud 7. m. m. po vzporedu, katerega smo že priobčili. Predsedoval je g. prof. Fr. Leveč, iz čegar lepega nagovora, posvečenega spominu pokojnega kanonika prof. Marna, posnemljemo, kolike zasluge si je Marn pridobil za »Matico Slovensko«. Pod njegovim osemletnim predsedništvom je prišla »Matica« v pravi tir, zakaj število društvenikov se je od leta 1884. do lani malone podvojilo, društvena imovina se je pomnožila za več nego 5000 gld., uredilo se je gospodarstvo z društvenim imenjem, poskrbelo se je, da redno izhajajo društvene knjige, in končno, izboljšala se je vsebina teh knjig. — Društveniki so na poziv predsednikov vstali s sedežev, da tako počaste spomin pokojnega predsednika. — Jako korenito je potem društveni tajnik g E. Lah poročal o društvenem in odborovem delovanji minulega leta. Ker je naš list itak sproti naznanjal važnejše stvari o »Matici Slovenski«, pristavljamo samo, da je obči zbor poročilo g. Laha vzprejel odobruje na znanje. — Takisto se je vzprejel račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi leta 1892., katerega so že odobrili računski pregledovalci gg. Fr. Bradaška, K. Žagar in G. Pire. »Matica« je imela v 28. društvenem letu dohodkov v gotovini 13968 26 gld., troškov pa 13166*26 gld., torej je prebitka 802 gld., kateremu je še prišteti 11843 g^. v obligacijah. Vse imenje je znašalo koncem 1892. leta 56111*19 gld. proti 557i9"4i'/2 gld- z dne" 31. grudna 1891. leta, torej se je pomnožilo za 39l'771/a g^. »Matica« je oskrbovala Jurčič-Tom-šičevo ustanovo v znesku 2778*12 gld in hranila depozita ljubljanske čitalnice v znesku 1000 gld., odbora za Bleiweisov spomenik v znesku 2805*59 gld. in odseka za spomenik dr. E. H. Coste v znesku 1410*13 gld. Proračun za leto 1894. kaže 7835*90 gld. dohodkov in 7606 04 gld. troškov, torej je prebitka 229*86 gld. — Računski pregledovalci se zopet izvolijo,  nato pa se odobri   proračun brez razgovora.
Listek.                                                                    445
Pri dopolnilnih volitvah se zopet izvolijo gg Peter Grasselli, dr, Jožef Lesar, Ivan Navratil, Andrej Praprotnik, Simon Rutar, Feliks Stegnar, Luka Svetec, Jožef Suman, Ivan Vavrtl in Anton Zupančič, namesto kanonika prof. Mama pa g. Alojzij Tavčar.
V imeni odborovem poroča nato ravnatelj g. Ivan Subic o načrtu novim pravilom »Matice Slovenske«, ki se po daljšem razgovoru vzprejmo neizpremenjena, samo § 8. se po predlogu g. dekana Ivana Vesela izprement takd, da se bode obči zbor skli-caval namesto v prvi četrtini  v  prvi polovici  vsakega leta.
Tristoletnica zmage pri Sisku se je praznovala dne" 22. m. m. v Ljubljani s primerno šolsko slavnostjo in ljudsko veselico. V spomin na to veličastno zmago sta izšla v posebnih knjižicah dva slavnostna spisa; prvega je v slovenskem jeziku spisal g. A. Koblar, drugega pa v nemškem jeziku g. P. pl. Radics. Obe brošurici sta okrašeni z dvema slikama in imata v dodatku nekaj pesmij, primernih prazniku. — Znani skladatelj g. A Foerster je pri tej priliki zložil iz narodnih pesmij »Kranjsko slavnostno koračnico«, ki je izšla pri Bambergu v Ljubljani. Krasno delo si je pridobilo neomejeno priznanje.  Cena 60 kr.
K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja VVolfovega. bistre in. der Wassertrieb. — brdsko adj., rabi se tudi kot subst. svinjsko, brasko meso; z braskim si zabeljavajo. — brelek m. košček lesa, ki se deva v zanjko vojke, katero ima živina okrog vratu. — brijava f. grenki ukus, katerega ima ravnokar zavreto vino. — bubljdti: puran bublja, take glasove dela, kadar vozi »kočijo«. — cepič m. der Pfropfreis, a cepič m. der  Dreschflegel;  pri nas (Mursko polje) dela   naglas natančno razliko.
Jos.  Freuensfeld.
Prešeren v nemškem prevodu. ,,Oesterreichisch-Ungarische Revue" je prinesla v osmem letniku (1893) t. j. v 14. zvezka 2. sešitku v oddelku ,,Oesterreichisch-Unga-risehe Dichterhalle" na straneh 146.—148. nemški prevod nekaterih Prešernovih sonetov. Ker je ,,Zvon" doslej najvestneje zabeležil vsak nov pojav iz ,,preš(žrnoslovja", mislim, da mu ustrežem, ako ta prevod do pičice natančno prepišem ter mu ga pošljem v ponatisek    Evo ga!
Sonette von Fran z Prešern.
Aus dem Slovenischen iibersetzt von Ludwig VValdeck.  Wien.
O   Verba .   .  .
O Ileimatdorf, Du liebster Ort auf Erden,
O Vaterhaus, war' ich Euch treu geblieben,
O hatt'  ich nie,  von "VVissensdurst getrieben,
Verlassen Euch, um — ruhelos zu werden!
Ich vviisst' es nicht, wie alle Hoffuungsbliiten
Die herrlichsten,  vom Gift der Tauschung  sterben ;
Ich glaubte noch   an mich,  miisst' nicht verderben,
Ein Spiel der Stiirme,  die im Innern wiithen !
Ein treues Herz und arbeitsame  Hande —
Das Heiratsgut der Jungfrau aus dem   Volke  —
Sie hatten mich begliickt bis an mein Ende;
Mein Lebenskahn war' stili dahingeschwommen,
St.  Marcus hatte vor der   Hagehvolke
Und Feuer mir mein Hab in Schutz genommen !