TRST, četrtek 24. januarja 1957
Leto XIII - Št. 21 (3556)
PRIMORSKI DMEVMIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, II. nad. — TELEFON »3-881 IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2* — Tel.	MALI OGLASI: 30 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din.
SL 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenile,
višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 80 dm.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - 2 - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-^Trst
IVfapetost med obema blokoma se zopet zaostruje
Sovjetska vlada grozi z najhujšimi posledicami) če ZDA obkrožijo SZ z atomskimi postojankami
Represalijam ZSSR bi bile izpostavljene v prvi vrsti Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Turčija, Perzija, Japonska in druge države, ki bi dovolile razmestitev ameriških atomskih oddelkov
Moskva, 23. — sovjetska vlada je opozorila ZDA, bi sleherni poizkus razmestitve vojaških enot, opremljenih z atomskim orožjem, v bližini sovjetskih meja, pripeljal «do ^jhujših posledic*. ■
. Ta, izjava, ki jo nocoj objavlja agencija Tass, poudarja dalje, da morajo tudi druge države, ki da-Jejo na razpolago svoje ozemlje, da se uporablja kot oporišče «za pripravljanje atomske vojne*, nositi odgovornost za posledice.
Izjava poudarja dalje, da Dl ti načrti nedvomno pocenili povečanje nevarnosti atomske vojne in če bi taka vojna izbruhnila, bi 8 sovjetske strani prišle represalije proti omenjenim orzavam.
Sovjetska izjava se takole nadaljuje:
tJjKakor poroča ameriški nsk, ameriški uradni krogi ecaj proučujejo vprašanje, ?a se na ozemlju drugih dr-F-c ra,zmestijo posebne ame-,'ske čete, opremljene z a-omskim orožjem. Zatrjuje se. “a so ti kraji, kjer naj bi se ® čete razmestile, v Zahod-Evropi, v Turčiji, v Perji1, na Japonskem in r.a atc-'u Okinava. Tisk ugotavlja, 1* Poslanica o proračunu, ki " Je predsednik Eisenhower Poslal kongresu, govori o u-anovitvi takih «atomck:h n°t», in da ta poslanica po-n?arja, da je za ameriško ado (j0 vprašanje velike
vaznosti.,,
»Zadeva se torej tiče name-a ameriške vlade, ca upora-* ozemlja tujih držav, kjer .0 razmeščena ameriška voja-a oporišča, za pripravi ia-no .ntomslre vojne. Nedvom-v? Je, da ta korak ameriške brus Povečuje grožnjo iz-uha atomskega spopada. Ni ogoče drugače, da ne bi tu-' Ugotovili, da je namen te-koraka, oddaljiti od ZDA j ayue represalije, v primeru p* bi ameriški reakcionarni g °gi sprožili atomsko vojno. n tem postavljajo v nevar-c*t preč' atomsko represali-k« p prvi vrsti narode Veli-ht Britanije, Francije, Zahod-p® Nemčije. Italije, Turčije, (j fz'je, Japonske in drugih H av, na katerih ozemlju p bi po načrtu razmestili oue ameriške »atomske
U_?°vjetskd vodilni krogi za-iih da se vee države, ki hač ?Da- vključujejo v svoje sk te za pripravljanje atom-izv^ vojne, zavedajo, da je dali
Vzel Posled ic in c a bodo zatem °dločno stališče proti napadalnim načrtom. Sa-j Po sebi se razume, da bo-izv ?dg°vornost za posledice j, e“be teh načrtov morale ^ ti, ne jamo ameriška vla-
/1? os k i/a
g v
Londo
Ber/m
q farsam
ŠVICA
O Beograd
M ddr/d
olgar'^£
A nkara
Atenec
Rabat
Casablanca
IBAR.
MALTA
IBAK
e g 1 pr
saudska
ARABIJA
Ikovo letno poročilo in tiskovna konferenca
Ike ne zanika pomoči «doktrine» tudi v atomskem taktičnem orožju
Po njegovem mnenju se je vojaško ravnotežje med Vzhodom in Zahodom verjetno spremenilo po dogodkih na Poljskem in Madžarskem
WASHINGTON, 23. — Predsednik Eisenhower je imel danes svojo prvo tiskovno konferenco po 14. novembru lanskega leta. Navzočih je bilo okoli 300 novinarjev. Izjavil je, da so po nujnosti v njegovi novi mandatni dobi glavne politične naloge sledeče: «1. Večje razumevanje v okviru svobodnega sveta in določeno povečanje vojaške in gospodarske sile svobodnih držav. 2. Doseči boljše medsebojno razumevanje med ZDA in SZ. 3. Sporazum, na katerega naj bi se vsi lahko zanesli.*
Dodal je, da «je težko pogajati se s Sovjetsko zvezo, ker so akcije njenih voditeljev nepredvidene in se ne dajo pojasniti*. «Od časa do časa, je pripomnil, se sestanemo s Sovjeti, da vidimo, ali je mogoče izboljšati položaj.* Izjavil je Še, da za sedaj ne predvideva nobene izmenjave pisem s sovjetskimi voditelji, ker ni nobenega vprašanja, ki bi to terjalo.
Izjavil je zbtem, da ostane ameriška politika nespremenjena in da jo kakor prej označuje stalno iskanje zmanjšanja sedanje napetosti. Vendar pa bi po njegovem mnenju bilo blazno ošibeti obrambni sistem ZDA. dokler svet ne doseže potrebnih pogojev varnosti.
Dodal je še, da ni nikoli verjel, da bi Sovjetska zvez.i eventualno lahko računala na sile satelitskih držav v iisti meri, kakor lahko računa na lastne oborožene sile. Med drugim je tudi izjavil, da so dogodki na Madžarskem in Poljskem verjetno spremenili
teh ameriških napa-Jih načrtov polna najhuj-
^ Dnclo/J.in Im r o Kndn 70.
Pač pa tudi vse vlade, strinjajo z uporablja-ozemlja
h'
J»tn ozemiia svojih držav
Ura	oporišča	za	pri-
LVliani® atomske vojne.« ^skovska «Pravda» piše ]J'nes. ča so ZDA v zartan-fjt. Jtar se tiče razvoja po Vei’u vodenih izstrelkov z ‘iko avtonomijo, ki naj bi bi 'izrabljali v atomski voj-ku 0 P'še «Pravda» v flan-d.' v katerem pravi dalje,
7® Sol, •	 it,.:
j sleherni ameriški poskus,
tj:	....
Zav v napadalne namene
Čr?.?!* se povlužili arabskih
ba
Podlagi Eisenhotverjevega
bačv
booa’ vsebuje »resno nevar-^ 1 atomske vojne na pravda jVseb držav Bližnjega Jua«.
bim -A’ dodaja list, nikakor o a)o monopola atomskega jj0l J® in tem manj mono-kov Po radiu vodenih izstrelih a veliko avtonomijo. Na Področju oo v zastanku.«
0 Sestava sejma
Zl3vska stranka 52y0. kmeč-zS%, demokratska 8,5%, “Visni in katoličani 14,5%
lls^RSAVA, 23. — Poljski bo«. Porotajo danes, da bo v Poljskem SEJMU:
Id-, Poslancev članov Poljske it« ne delavske stranke, k« *' članov Združene kmeč-37 *nke,
**rank tlanov Demokratične
jlP Predstavnikov katoliških .neodvisnih skupin, tehl '‘čjni se bo sestal 15.
Tu«Ja.
*bat Poljski sejm'bo imel duj^n® urugačen sestav kot
ta. Ker je med novimi poslanci mnogo mlajših in aktivnih političnih delavcev, ki so privrženi oktobrskim sklepom in političnemu programu Gomulke, se pričakuje učinkovitejše izvajanje vseh tistih radikalnih ukrepov, ki jih je določil osmi plenum za demokratizacijo in graditev socializma po poljskem vzorcu.
Računajo, da je okoli 13 odstotkov poslancev v novem sejmu iz delavskih vrst, 40 odstotkov pa iz vrst intelektualcev.
V poljskih političnih krogih poudarjajo, da čakajo novi sej m velike naloge za nadaljnje izvajanje oktobrskih sklepov, predvsem glede demokratizacije in ureditve gospodarskih vprašanj. Pri ocenjevanju volitev poudarjajo poljski politični krogi, da te kažejo, da razne destruktivne sile (reakcija, stalinisti :n anarhisti) niso zginile s politične pozornice, čeprav niso na volitvah dosegle zmage, in bodo še dalje poskušale ovirati napredek v Poljski. Zato opozarjajo, da je potrebno aktivno in stalno sodelovanje partijskih članov v političnem življenju z ostalimi naprednimi silami narodne fronte enotnosti.
■iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiMiiiiiiiiiHiiitHiiiiHiiiiimiiiiitiiiimiiiiiiiniiitiiiiiiiitimmiiiiiMmiMmiiHiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmHiimiiHitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiitiiiumm
Če se Izraelci ne umaknejo s Sinaja in iz Gaze
Egipt bo odpovedal sporazum z OZN
Prisiljen bo prepovedati delo tehnikom OZN pri čiščenju prekopa in uporabiti silo - Ben Gurion še vedno postavlja pogoje za umik
KAIRO, 23. — Dopisnik belgijske agencije iz Kaira javlja, da je Naser poslal nova navodila zunanjemu ministru Favziju v New York, kako naj se ravna v zvezi s sedanjim položajem na Srednjem vzhodu.
Favzi se sedaj v New Yorku zavzema, da bi dosegel izvedbo resolucij OZN o umiku izraelskih čet s Sinajskega polotoka. Zadnje vesti iz Tel Aviva, ki potrjujejo, da namerava Izrael obdržati svoje vojaške pozicije na področju Gaze in v Akabskem zalivu, so povzročile v egiptovskih uradnih krogih veliko razburjenje.
Omenjeni dopisnik pravi,
da je Naser dal navodila Favziju, naj jutri v skupščini OZN jasno postavi vprašanje sankcij proti Izraelu.
Politični opazovalci so mne-
  iiiiiihiiiiimu
PRI in KD nepopustljivi
Odobren je ukrep o raztegnitvi posebnega privilegija za finansiranje rotacijskega sklada za Trst in Gorico Bevan in Philips se udeležita kongresa PSI
®danj
,lt. -ji. Združena delavska voli* 81 je na nedeljskih kov zagotovila 52 odstot-Mr, - Poslanskih mandatov, 25 Zena kmečka stranka ima »t- odstotkov, demokratična vi*hPlt.a 8’5 odstotkov, neod-in katoličani pa 14,5 od-poslanskih mest. Zdru-* »tranke narodne fronte gr-J^osti, ki podpirajo pro-•‘oii . in priznavajo vodstvo stra*?e združene delavske blu i ’ Imajo v novem sej-uPno 75 odstotkov vseh >‘anskih mest. bnv?afilno je tudi, da je med % m‘ poslanci od skupno čla Poslancev samo okoli 80 ^ prejšnjega parlamen-
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — V začetku današnje seje poslanske zbornice Je predsednik sporočil, da je komisija za finance med drugim odobrila ukrep z zakonsko veljavo o raztegnitvi posebnega privilegija za finansiranje rotacijskega fonda za Trst in Gorico.
Danes zvečer je zunanji minister Martino odpotoval v Bruselj, kjer se bo na sestanku zunanjih ministrov šestih prizadetih držav dokončno razpravljalo o skupnem evropskem tržišču.
V Rimu pa se nahaja tudi predsednik sdcupščine Evropske premogovne in jeklarske skupnosti Fuerler, k,i ga je danes sprejel Segni. Fuerler je govoril o vprašanju italijanskega predstavništva v skupščini, ki še ni bilo izvoljeno. Kot je znano, kandidati pri volitvah niso dobili zadostnega števila glasov.
Saragat je imel razgovor s Segnijem in zdi se, da mu je dejal med drugim, da kongres PSI ne bo imel odločilne važnosti glede socialistične združitve in tako se bo koalicijsko sodelovanje še lahko nadaljevalo kak mesec, vsaj do kongresa PSD1, ki bo konec maja ali v začetku junija. Torej je možno, da bo Saragat še enkrat — kot doslej že tolikokrat — kapituliral in žrtvoval tudi »upravičeni vzrok« v agrarnih pogodbah.
V vprašanju imenovanja ministra za državne udeležbe vlada še vedno negotovost. Republikanci so nepopustljivi in videti je, da so pripravljeni izzvati tudi vladi no krizo. Pa tudi demokristjani nočejo popustiti in so pripravljeni dati republikancem raje kak drug resor, toda do tega republikancem ni. Novi minister bo namreč i-mel pregled in komrolo nad širokim gospodarskim področjem. Zato je seveda zelo važno, kdo bo zasedel stol ministra za državne udeležbe.
Precej uolgo se je razpravljalo o civilnem letalstvu v zvezi z nedavno nesrečo na Ginerju. Poslanci so stavili razne predloge. Vsem je potem bdgovarjal minister za obrambo Taviani, ki je navajal tudi razne statistične podatke. V bistvu je obljubil nekaj izboljšanja. Jutri se bo nadaljevala debata o agrarnih pogodbah.
V senatu so po odgovorih na razne interpelacije razpravljali o gradbenih zemljiščih, senatne komisije pa so sprejele razne ukrepe.
V Bariju se je končal 18. pokrajinski kongres PSI. O-dobreno je bilo poročilo, v katerem se navaja, da so delegati za kongres dobili navodila naj na vso moč podprejo politiko socialistične združitve ki se mora razumeti kot rezultat akcij, borbe in sporazumov na bazi ne pa kompromisov pri vrhu. Ce bi pa bile predčasne volitve, naj naj bodoči centralni komite sklene potrebne sporazume s PSD1 in z demokratičnimi silami za skupno volilno podlago — kljub ločenim posameznim listam vseh socialistov in vseh demokratov.
Kot so sklenili danes dopoldne na zasedanju izvršnega odbora britanske laburistične stranke, se bo kongresa PSI v Benetkah udeležil Aneurin Bevan, ^ blagajnik stranke in zunanji minister »vlade v senci«. Bevan bo prisostvoval kongresu kot opazovalec. Poleg njega pa bo tudi tajnik laburistične stranke Morgan Phillips, vendar ne kot opazovalec, temveč kot predsednik Socialistične internacionale. Phillips	.	.
bo odpotoval v Italijo 6. fe- ‘doseči kakršen koli jasen do-
. *	___n.  Ita PflUhr n nnonttn nlntrho nA
nja, da predvideva egiptovska vlada tudi ukinitev sporazuma, ki dovoljuje mednarodnim silam OZN delovanje na egiptovskem ozemlju, ter prepoved tehnikom OZN, ki so zaposleni pri čiščenju Sueškega prekopa, vsakega nadaljnjega delovanja. Skoraj ves egiptovski tisk poudarja, danes, da bo Egipt prisiljen uporabiti silo, če Združeni narodi »niso sposobni doseči odhoda Izraelcev z vsega Sinajskega polotoka in s področja Gazei.
Kar se tiče morebitne egiptovske zahteve za umik mednarodnih policijskih sil, izjavljajo v političnih krogih, da ta zahteva ne bi bila v nasprotju z dogovorom, ki določa, da se bodo morale te sile umakniti iz Egipta na zahtevo egiptovske vlade.
Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion, ki je danes govoril v izraelskem parlamentu, je namreč ponovno postavljal pogoje za umik s področja Gaze in Akabskega zaliva. Dejal je, da se bodo izraelske čete umaknile iz Gaze, da pa bi jih morale nadomestiti policijske sile Organizacije združenih narodov. Egiptovske čete se ne bi smele vrniti na to področje, u-pravno nadzorstvo nad tem ozemljem pa bi moral obdržati Izrael. Kar se tiče obale Akabskega zaliva, pa se Izrael tudi ne bo umaknil-«dokler ne bo dobil jamstev za svobodno plovbo izraelskih ladij po tem zalivu in za plovbo po Sueškem prekopu«.
V teh spletkah podpira Izrael poleg Francije tudi Anglija. Predstavnik britanske delegacije v OZN je danes izjavil, da niti Egipt niti Izrael nimata pravice odločati, koliko časa naj mednarodne sile ostanejo na egiptovskem ozemlju. Dodal je da mora biti bivanje teh čet na Srednjem vzhodu odvisno od tega, kako bodo te sile izpolnile svoje naloge.
Bivš. egiptovski državni minister Sadat piše danes v listu «A1 Gumhurja«, da bo Egipt prekinil čiščenje Sueškega prekopa, če Izrael ne bo izpolnil resolucij OZN gle-ge umika čet z egiptovskega ozemlja. Tednik »Aker Saa« piše, da bi bilo treba
čevale pristojbine bivši družbi za prekop, nadaljuje list, ni ta tolerantnost več opravičljiva in ne bo dopuščena«.
V zvezi s predlogom upravnega sveta združenja koristnikov prekopa, naj bi določili sietem začasnih prednosti za promet po prekopu, ko bo ta zopet odprt, je ravnatelj egiptovskega ode elka za informacije Kader Hatem po radiu izjavil, da bi tak ukrep bil v nasprotju s konvencijo iz leta 1888. ki določa plovbo ladij po Sueškem prekopu. «Ta konvencija, je dodal Hatem, ne dopušča v nobenem primeru in nobeni državi prednosti za prehod njenih ladij po prekopu v škodo drugih držav.«
Predstavnik OZN je danes sporočil, da so jugoslovanske čete. ki pripadajo mednatod-nemu policijskemu zboru, dosegle točko odtaljeno približno 5 milj (8 kilometrov) zahodno od El Audže ob egip-tovsko-izraelski meji. Dodal je, da te čete napredujejo po cesti med Abu Aweigila in El Audža.
Piloti nekaterih kanadskih izvidniških letal, ki so včeraj leteli nad revemovzhodnim delom Sinajskega polotoka, so sporočili, ca so bile vse ceste na tem področju uničene, in prav tako je bila uničena tudi vas El CJusaima.
strelko proti skupini oseb, ki sp se vračale z zborovanja gibanja «Francoska navzočnost v Alžiru«. Pri tem je bil ubit en član tega gibanja.
Glavni tajnik alžirskega narodnega gibanja Mulga Mer-bah je poslal Eisenhowerju pismo, s katerim poziva ZDA: naj priznajo pravico alžirskega ljudstva do neodvisnosti, 2. naj se ustanovi komisija treh članov za dobre usluge, ki bi nadzorovala takojšnje prenehanje sovražnosti, čemur naj bi sledile svobod
ravnotežje med vojaškimi silami med Vzhodom in Zahodom.
Na vprašanje, ali bi bilo mogoče zmanjšati na eni in drugi strani obseg oboroženih sil ali umakniti nekatere oddelke, je Eisenhower odgovoril, da bi to bilo mogoče, samo če bi se dosegel sporazum med obema stranema.
Med drugim je Eisenhower izjavil, da tudi sestanki med državnimi poglavarji predstavljajo sredstvo, ki prispeva k svetovnemu miru, ter da upa na številne take obiske v ZDA v štirih letih njegovega predsedniškega mandata.
Dejal je, da se zaradi predsedniške dolžnosti in določb ustave ameriški predsednik težko oddalji iz države tudi za kratek čas, in da so državni poglavarji drugih držav to do sedaj upoštevali in bili pripravljeni priti v ZDA, ne da bi zahtevali, naj se jim obisk vrne.
Zatem je Eisenhower omenil, da se je v preteklih štirih letih njegovega predsedniškega mandata sestalo z njim ali z Dullesom 43 predsednikov vlad, državnih poglavarjev ali zelo važnih oseh-nosti.
Vprašali so ga, ali ima v načrtu sestanek z britanskim ministrskim predsednikom Mac Millanom in z maršalom Titom. Ne da bi povedal, ali sta ta dva biia povabljena, je Ei-senhovver izjavil, da pručuje možnost določenega števila obiskov vaznih osebnosti, da pa ne bo objavljeno nobeno sporočilo, dokler ne bodo spopol-njeni dogovori o tem. Dodat je, da bo do teh obiskov prišlo na zahtevo samih tujih osebnosti.
V zvezi z načrtom za Sred-
moč, ki jo ZDA nameravajo nuditi državam, ki to pomoč želijo, «ne bo niti v najmanjši meri pomenila vmešavanje v notranje zadeve teh držav«.
»Morda, je dodal Eisenho-wer, bo v nekaterih primerih kaka država želela vojaške naprave v večji meri, kakor jih potrebuje in katerih vzdrževanje je drago, kar bi bilo v nasprotju z narodnim gospodarstvom«.
Predsednika so tudi vprašali, ali bo v pošiljkah vojaške pomoči Srednjemu vzhodu vključeno tudi atomsko taktično orožje. Odgovoril je, da ne ve se, kakšen bo bodoči program, da pa to orožje spada sedaj v normalno opremo ameriške vojske.
Novo letno poročilo
Danes je Eisenhower predložil parlamentu svoje letno poročilo, v katerem med drugim pravi, da »so zadostni vzroki, da se lahko misli, da bo splošna blaginja naroda v prihodnjih mesecih ostala nespremenjena«.
»Gospodarski položaj, dodaja nato Eisenhower, pa kaže vendarle negotovosti in u-stvarja vprašanja, ki terjajo veliko pozornost. To velja zlasti glede sedanjega mednarodnega položaja, glede dviganja cen in glede ustvaritve novega varčevanja, ki naj zadosti važnim predvidenim zahtevam fondov«.
Glede činiteljev, ki upravičujejo	zaupanje v blaginjo
države, navaja predsednik sledeče; ((Predvideva se zmerno povečanje investicij v industriji in trgovini. Izdatki za nove gradnje, zunanja trgovina in investicije v tujini bi morale omogočiti še dalje sedanji ritem gospodarskega razmaha. Na podlagi računov bodo	celotni izdatki zvezne
države, posameznih držav in krajevnih ustanov višji. Idat-ki potrošnikov pa bi spričo ugodnih pogojev zaposlitve in zaslužka morali biti na dostojni višini«, v 1Vcn l liovV	svojem poročilu pravi
nji’ vzhod je“ Eisenhower“ pri- j predsednik dalje da »davčna trdilno odgovoril na vpraša- 'n valutna politika vlade ne
more sama zagotoviti ustaljenosti gospodarstvo, ki je v
lo zvišanje proizvodnosti, sta bila prevladujoča činitelja pri zvišanju cen«.
Zatem ugotavlja predsednik izboljšanje gospodarskega položaja tako v ZDA kakor v tujini med leti 1953 in 1958 in dodaja, da se je zaradi tega zvišal ameriški izvoz v industrializirane države in v druge države, ki gospodarsko naglo napredujejo. «To dokazuje, da blaginja drugih držav širi tržišča za proizv^'e ameriških kmetij, rudnikov in tovarn«.
V FLRJ reforma srednje šole
BEOGRAD, 23. — Komisija za reformo šolstva zveznega izvršnega sveta je sprejela danes predlog za reformo gimnazij. Po predlogu, o katerem bodo javno razpravljali, bodo dijaki v gimnazijah dobili najosnovnejše znanje iz raznih področij znanosti, razvoja družbe in družbene zakonitosti ter dialek-tično-materialističnega pogleda v svet. Sistem predvideva poleg obveznih predmetov tudi pouk po izbiri in svobodno aktivnost v okviru krožkov, mladinskih klubov itd.. V okviru izbirnega pouka bi se dijaki na seminarjih in tečajih seznanili s posameznimi vejami znanosti, umetnosti in s strokovnim znanjem.
Namen izbirnega pouka in svobodne aktivnosti je, da se dijaki pripravijo za samostojno delo v stroki. Dosedanji način pouka v gimnazijah je usposabljal dijake samo za nadaljevanje študija na univerzah. Jugoslavija ima danes 550 gimnazij, katere o-biskuje okrog 250.000 dijakov. Te dni bo komisija razpravljala o predlogu za reformo strokovnih šol.
nje, ali predstavlja resolucija o uporabi oboroženih sil na Srednjem vzhodu in o gospodarski pomoči eno samo celoto. »Gre, je dejal, za življenjsko vprašanje, ker se mir ne more zagotoviti samo z orožiem. Ce bi resolucija bila omejena, bi rezultati bili nični. ZDA nameravajo nuditi temu prebivalstvu tehnično pomoč in pomoč v obliki in-
ne	volitve	pod mednarodnim ; vesticij, tako da si bo samo
nadzorstvom.	lahko pomagalo«. Ameriški
program za pomoč Srednjemu vzhodu bo začrtan potem, ko bo posebna komisija, ki odhaja na Srednji vzhod, predložila svoje poročilo. Predsednik je dejal, da po-
MOSKVA, 23. — Sovjetski obrambni minister 2ukov je dane® zjutraj odpotoval z letalom iz Moskve v Indijo.
razmahu«. S tem v zvezi poziva voditelje podjetij in sindikate, naj ne sklepajo mezdnih sporazumov, ki ne bi bili «v skladu z zvišanjem proizvodnosti in ki ne bi upoštevali potrebe zagotovitve u-staljenosti dolarja«.
O gospodarskem razvoju ZDA v lanskem letu navaja predsednik sledeče; ameriška proizvodnja dobrin in služnosti je narastla na 412 milijard dolarjev, to je za 21,5 milijard več kakor v letu 1955, 2. »Visoka cena surovin in zvišanje mezd, ki sta pokazala težnjo, da uničita rah-
Kilajski poslanci v Zenici in Zagrebu
SARAJEVO. 23. — Člani kitajske parlamentarne delegacije so danes obiskali središče jugoslovanske težke industrije Zenico, kjer so si ogledali naprave metalurškega kombinata in se raztovarjali z zastopniki delavskega sveta.
Med drugim so govorili o delu in vlogi delavskega sveta v podjetjih, o sistemu in planiranju proizvodnje, o obveznosti podjetja do uprave republike in federacije, o vlogi ZKJ in sindikatov pri delavski samoupravi in o drugih vprašanjih. Nocoj so kitajski parlamentarci odpotovali iz Sarajeva v Zagreb.
bruarja zjutraj, medtem ko bo Bevan odpotoval verjetno že 5. februarja. Angleški laburisti nočejo pripisovati tej odločitvi posebne važnosti. Bevan je bil v Italiji preteklo poletje, sicer pa stalno sodeluje v glasilu PSI, kjer razpravlja o problemih iz zunanje politike.	A.	”•
govor o pogojih plovbe po Sueškem prekopu še preden se ta obnovi. Egipt je pripravljen sprejeti mednarodno sodelovanje, upira pa se nadvladi ene države ali pa skupine držav. »Ce je bil Egipt v preteklosti toleranten do nekaterih angleških in francoskih ladij, ki so še dalje pla-
Tri smrtne obsodbe na Madžarskem
NEW YQRK, 23. — Posebni odbor OZ-N, ki ima nalogo izvesti anketo o dogodkih Žia Madžarskem tudi med madžarskimi begunci, se je včeraj sental in je danes skto nil zaslišati tudi bivšo ministrico v Nagyjevi vladi Ano Kethly, generala Belo Kira-lyja, ki je bil poveljnik v Budimpešti med vstajo, in Josefa Kovago.
Budim.peštanski radio javlja medtem, da je vojaško socišče včeraj obsodilo na smrt tri osebe, štiri pa' na več let zapora zaradi »zarote proti madžarski lju&ski demokraciji«.
Madžarski notranji minister Muennioh je po radiu Vzhodne Nemčije izjavil, da organizacije, v katerih združeni madžarski pisatelji in novinarji. predstavljajo »središče reakcije«. Dodal je, da je morala vlada nastopiti proti tem organizacijam, ker »so vodile delovanje, ki ga nobena država ne bi mogla dopustiti«.
Člani francoskega »Pen kluba« so včeraj objavili izjavo, v kateri protestirajo proti prepovedi delovanja zveze madžarskih^ pisateljev.
Atentat v Parizu
PARIZ, 23.	— Francoska
vlada je na svoji današnji seji ponovno govorila o Alžiru. Zunanji minister Pineau, ki bo odpotoval v petek v New York, je obrazložil stališče, ki ga bo zavzela francoska delegacija v OZN.
V Parizu so sinoči neznanci izstrelili več strelov z brzo-
  lili ........................
Kvestorjeva 50-letna praksa Montagna:«Caglio
Tožilec pravi, da so kvestorjeve izjave absurdne - Kaj je delal lažni markiz tistega dne, ko so našii truplo Montesijeve?
BENETKE, 23. — Danes dopoldne, tretji dan procesa Montesi, je predsednik sodišča najprej tiral zapisnike, ki so bili napravljeni pri zasliševanju bivšega kvestorja Polita. Se pred tem pa je državni tožilec opozoril, da je bilo pet zaslišanj, o katerih se je Polito pritoževal, da so bila pravo mučenje, opravljenih od maja do oktobra 1954. Polito poseže vmes rekoč, da je bilo še eno zaslišanje, o katerem ni zapisnika: to zaslišanje pa je bilo bolj nagovarjanje in strahovanje.
Predsednik bere nato zapisnik zaslišanja, ki je bilo 5. maja 1954, nato pa Politovo poročilo ministru Caru. To poročilo je Polito napisal, ko je bil že v pokoju. Izjavil je da so imeli napadi na javno varnost namen, da bi pri javnem mner.ju utrdili absurdno in obrekljivo hipotezo, da si je kvestura izmislila ves načrt laži, da bi rešila sina ministra Piccionija. To je bila kampanja. pravi Polito, ki se je začela zgolj iz škandalističnih razlogov in za katero nosijo od-govorno-t nele levičarski ampak tudi desničarski listi. Na vprašanje javnega tožilca, kaj je povedal pri zaslišanju, o katerem n: bil sestavljen zapisnik. odgovori Polito, da je bil predsednik preiskovalnega sodišča pri prvem zaslišanju z njim zelo prijazen ter ga je imenoval celo ekscelenca; pri naslednjem zaslišanju pa je bil zelo osoren. Dejal mu je. da so strokovnjaki ugotovili, da gre za umor, ter sploh govoril tako, da bi ga pridobi' kot konfidenta.
Predsednik Tiberi nadaljuje brgnje ostalih štirih zapisnikov. Glede dejstva, da na truplu Wilme Montesi ni bilo elastičnega pasu za nogavice,
stavi tožilec Politu vprašane’ «Kako to, da kvestor Polito, oogat na čez 50-letnih izkušnjah ni polagal važnosti, ko se je govorilo o nožni kopeli, na to zagonetno izginotje, po katerem je teza o nožni kopeli skoraj nevzdržna.« Polito odgovori, da so ga rezultati mrliškega ogleda 14. a-prila absolutno pomirili. Nedotaknjenost dekleta, pomanjkanje vsakih sledov kakega nasilja ter izjave samih svojcev, ki so v zadevi vrdeji le nesrečo, so Politu zadostovali za razjasnitev celotnega primera. Kar zadeva izginotje oblačil, on na to ni polagal važnost r.e samo zato, ker so pravo preiskavo opravili drugi, temveč tudi zato. ker so se mu zdeli rezultati mrliškega ogleda zadostni za pojasnitev eventualnih dvomov. Tožilec ni zadovoljen s tem odgovorom, ki ga označi za absurdnega in nesprejemljivega.
Po zaslišanju bivšega kvestorja se razprava nadaljuje po daljši pavzi šele opoldne in sicer z zasliševanjem obtoženca Michela Simole, ki so ga privedli v Benetke iz zaporov (zaprt je zaradi neke druge zadeve). Odgovarjati mora zaradi krivega pričevanj3- Njegova senzacionalna odkritja o zvezah Wilme Montesi s krogi trgovcev z mamili so se namreč med preiskavo izkazala kot popolnoma neutemeljena.
Ob 12.50 pa je začel odgovarjati «markiz» Ugo Monta-gna. »Izjavljam, da sem nedolžen glede vseh obtožb, glasno poudari Mohtagna, Ca-glio je lagala in je vedela, da laže; storila je to iz nizkotnega maščevanja«. Nato pravi, da Wilme Montesi ni poznal in da je telefonski
razgovor, ki naj bi ga imel 14. aprila 1953 s Piccionijem, da bi ga prosil za pomoč, plod fantazije. Izključuje tudi, da bi 29. aprila skupno s Piccionijem šel h generalnemu ravnatelju javne varnosti, tistega dne je namreč ostal v Capocotti, kjer je s prefektom Mastrobuonom lovil prepelice. Odšel je zelo zgodaj zjutraj in se je vrnil v Rim že pozno zvečer. Ko mu tožilec pove, da Caglio trdi, da ne dvomi o datumu 29. /pri-la, vzklikne Montagna: ((Postavljam formalno zahtevo 2a soočenje s Cagliovo. Vse, kar je ona povedala v tej zadevi, je popolnoma izmišljeno«. Predsednik nato vpraša Mon-tagno, če je res, da je dajal Cagliovi po pol milijona na mesec. »Tudi to je laž«, odvrne Montagna, ki odgovarja zelo spretno.
Predsednik:	«Iz neke če-
kovne knjižice Cagliove izhaja, da je ona večkrat vlagala v banko po pol milijona hkrati«.
Montagna: »Caglio je imela razmerja z industrijci. Dobila je pač ta denar najbrž od svojih prijateljev. Toda od mene gotovo ne«.
Predsednik: «Caglio trdi. da ste vi nekoč dejali: Piccioni pride vedno v kako zagato zaradi žensk«.
Montagna; «To je nizkotna laž«. Potem se razvname in dostavi; «Toda čas je že. da bi si bili na jasnem, da je Caglio nora in da si je vse izmislila«.
Na vprašanje predsednika pove Montagna, da je 11. a-prila, to je na dan, ko so našli na obali pri Tor Vajani-ca truplo Wilme Montesi, odšel v Capocotto na lov na prepelice. Predsednik ga vpraša, če ni to nekoliko pre-
zgodaj za prepelice, nakar Montagna strokovnjaško pojasni, da nikakor ne. Drugi lovci so odšli že prve dni a-prila, kot se bp to videlo iz nekih registrov, ki jih bo predložila njegova obramba.
V Capocotto je prišel med 6.30 in 7. uro. Videl je paznika Guerrinija in Di Felice-ja, toda o smrti Wilme Montesi ni ničesar zvedel. Nadalje pove, da je Polita spoznal poleti 1953, meč tem ko pozna Pavoneja že od prej (1943) in sicer po prefektu Mastrobuonu. To poznanstvo se je še bolj utrdilo, ko sta se tako on kot Mastrobuono zanimala za Pavoneja, ko je bil zaprt v Regina Coeli. Nato zanika, da bi bil kdaj rimski kvestor pri njem na domu; le enkrat sta skupaj kosila v neki restavraciji. Zanika tudi, da bi prisilil Cagliovo, da zapusti Rim okrog 7. aprila.
Potem mu stavi predsednik vprašanje v zvezi s Co-rinno Versolatto, ki ce je vrgla skozi okno. Pri njej so našli notes, v katerem je bila telefonska številka Piccionija, k' je ni v telefonskem imeniku, od dveh telefonskih številk Montagne, ki sta bili v notesu, pa je v imeniku samo ena. Montagna pravi, da eo bile omenjene številke v notesu napisane z driigač-no pisavo, kot je bila pisava Versolattove, in tuči črnilo je bilo videti mnogo bolj sveže;, tedaj je prosil, naj se naredi grafološka preiskava.
Ko se je potem govorilo o vratih pristave, je predsednik sodišča dejal, da bo treba le napraviti ogled na kraju zaradi boljše predstave.
Jutri bodo zaslišani manj obremenjeni obtoženci.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,5, najnižja 5,7, zračni tlak 1018, morje razburtcanojem-peratura morja 6,6.
Vreme danes: Oblačno vreme, možnost padavin, temperatura bo nekoliko padla.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 24, Januarja
Timotej, Miloslava Sonce vzide ob 7,36 in zatone ob 16.59. Doižin-a dneva 9.23. Luna vzide ob 2.09 in zatone ob 11.49. Jutri, PETEK, 25. januarja Pavlovo špr., Trpimlr
S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta
Svetovalci še nadalje razpravljajo o letošnjem proračunu podjetja ACEGAT
Govor socialdemokratskega svetovalca prof. Lonze - Vladni komisariat že dobil ponudbe, da bi mestne prevoze prevzeli zasebniki
Sinoči so v občinskem svetu nadaljevali obravnavo letošnjega proračuna Acegata. Največje zanimanje je bilo za govor socialdemokrata prof. Ivonze, ki je moral poleg drugega tudi zagovarjati dosedanje delovanje upravne komisije podjetja in predvsem delovanje svojih dveh predstavnikov v tej komisiji, in sicer predsednika odv. Se-nigaglio in člana Webera. priznati mu moramo, da je svojo nalogo, seveda v korist svoje stranke, dobro opravil, čeprav je bila zelo težavna, saj je moral glede vprašanja zahtev osebja napacati upravno komisijo.
Ob začetku govora je prof. Lonza ugotovil, da je obravnava o Acegatovem proračunu zašla na krivo pot, ker te do sedaj govorniki niso držali zakonitih pravil. Sicer pa so bili po njegovem mnenju vsi dosedanji govori izključno političnega značaja. Opozicijski svetovalci pa naj bi celo žalili in obrekovali člane dosedanje upravne komisije, ne da bi dokazali njihovo krivdo. Zato je predlagal, naj občinski yvet dovoli predsedniku upravne komisije odv. Senigaglii, da na javni seji občinskega sveta odgovori na obtožbe in na obrekovanja. Meščani imajo pravico spoznati, če so obrekovanja proti dosedanjim u-praviteljem upravičena ali ne, je dejal prof. Lonza. Nato je povabil svetovalce, ki vo obtožili člane upravne komisije, da niso pravilno u-pravljali podjetja Acegat, naj dokažejo te svoje trditve.
Prof. Lonza je opozoril na nevarnost teh obtožb proti upravni komisiji. Dejal je, da ima prefektura pravico odvzeti občini upravo mestnih javnih uslug in jih izročiti zasebnikom, če ugotovi, da jih občinski upravitelji nepošteno upravljajo. Zvedeli smo, je poudaril, da je vladni komisariat že dobil od zasebnikov ponudbe za upravljanje mestne prevozniške službe. In prav zato je nujna prisotnost v dvorani predsednika upravne komisije. Ce pa občinski svet ne sprejme tega mojega predloga, je nadaljeval prof. Lonza, predlagam, da ve takoj ustanovi posebna preiskovalna komisija, ki naj ugotovi resnično stanje v Acegatu.
Nadalje je govoril o svojih predstavnikih v upravni komisiji in o sporu med o-sebjem in upravo podjetja. Povedal je, da rta predsednik odv. Semgaglia in član Weber hotela podati ostavko, ker se nista strinjala s stališčem ostalih členov komisije glede odnosa do zahtev uslužbencev. Samo na prošnjo sindikalnih predstavnikov sta opustila svojo namero. Glede zahtev uslužbencev pa je poudaril, da občinski svet mora sprejeti te zahteve, ki so minimum, kar uslužbencem dejansko priti-če. Zanikal je trditve nekaterih desničarskih časnikov, da imajo Acegatovi uslužbenci visoke plače.
Potem ko je skušal dokazati, da v podjetju ni preveč uradnikov, kot je to do sedaj trdila večina svetovalcev, je prešel tla vprašanje njihovega sodelovanja v sedanjem občinskem odboru. To sodelovanje je utemeljil s potrebo, da ce prepreči, da bi de-mofcristjanski center zašel na desno. Toda kljub temu je poudaril, se ne bojimo novih volitev. Čeprav je odbor manjšinski, se v sedanjih političnih okoliščinah ne more nasloniti ne na desnico ne na komuniste. Zaradi tega oe je prof. Lonza obrnil na »demokratične socialistične svetovalce« (mislil je na tri svetovalce UF-PSI) in na sveto-
valce MEN, naj podprejo odbor. Zagotovil pa je, da bo občinski odbor uresničil program, ki ga je objavil župan Bartoli ob svoji izvolitvi.
Ob zaključku pa je opozoril občinski svet, da bi vladni komisariat po zakonskih predpisih, v primeru razpustitve občinskega sveta, takoj imenoval svojega komisarja v podjetju Acegat in da ni izključeno, da bi ta komisar zvišal tarife uslug in dobav v najvišji meri. Glede zvišanja tarif pa je dejal, da bodo tvoje stališče povedali v glasovalni izjavi.
Pred njim sta govorila liberalni svetovalec Morpurgo in monarhist prof. Qrigone.
Prvi je ugotovil, da je dejanski primanjkljaj podjetja mnogo večji od objavljenega, ker proračun ne predvideva
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
28. marca bo stečajna razprava podjetja CITEC1
Kljub dvema ugodnima posojiloma ima podjetje 100 milijonov dolga
Propast CITECI potegnil za seboj spedicijsko družbo Deschmann in Terrile, ki je tudi napovedala stečaj
večje stroške za osebje, ki jih bo imelo podjetje letos. Kritiziral je občinski odbor, da je predložil občinskemu tvetu samo predlog za zvišanje tarif, ne da bi predložil oganični načrt za popolno gospodarsko ozdravitev podjetja. Zaradi tega je dejal, da je proti zvišanju tarif, ker hočejo( celotno breme finančnih težav podjetja naložiti koristnikom.
Prof. Origone pa je pripomnil, da opozicija ne more sodelovati z odborom, ker je vsaka njena upravičena kritika zavrnjena in se takoj najde izgovor, ki naj bi opravičil pomanjkljivost. Glede zvišanja tarif pa se ni odkrito izjavil in se je omejil le na ugotovitev, da so od-borovj predlogi glede Acega-tovega proračuna porazni.
Pred rešitvijo vprašanja proste izbire zdravnika?
Vprašanje proste izbire zdravnikov za zavarovance INAM je še vedno zelo pereče. V poslednjem času se je zdelo, da je stvar zamrla. Včeraj pa se je zvedelo, da je predsednik INAM v Rimu poklical k sebi več članov pokrajinskega odbora INARJ. Med temi sta tudi predsednik odbora, sindikalist Giuricin in sindikalist Ernesto Radich, ki je predsednik tržaške sekcije INCA. V Rimu bodo razpravljali o ekonomskih in juridičnih plateh uvedbe proste izbire zdravnika v Trstu.
posredovanje INCA
Tržaški odsek INCA sporoča, da je ravnateljstvo INAM na njegovo intervencijo poskrbelo, da se bodo opravljali zdravniški pregledi za priseljence iz vasi, ki so spadale prej pod miljsko občino, v barakah pri Orehu, kjer so nastanjeni. Doslej so morali hoditi ti zavarovanci INAM na preglede v Milje, kar je bilo zelo naporno zlasti za družinske člane zavarovancev, to je za starčke in otroke.
Kot smo že pisali, je napovedalo podjetje «Citeci», ki se je ukvarjalo z izdelovanjem lesene embalaže, stečaj. Podjetje sta ustanovila lastnika spedicijekega podjetja Deschmann in Terrile. Propast njune tovarne v žavelj-skem industrijskem pristanišču je potegnila s seboj tudi spečicijeko podjetje, ki je bilo ustanovljeno že leta 1923 in pri katerem so bili soudeleženi še nekateri družaoni-ki.
Podjetje (cOiteci# je upravljal Terrile, njegov prokurator pa je bil Deschmannov sin. To podjetje ima okrog 100 milijonov lir p asi v, 42 njegovih uslužbencev ima pri njem 5 milijonov lir kredita, Zavod za socialno zavarovanje pa baje kar celih 35 milijonov lir. Pri spedicijuki družbi Deschmann in Terrile pa je bilo zaposlenih 16 delavcev, njeni dolgovi pa znašajo okrog 60 milijonov lir. 8. septembra 1953 je dobilo podjetje »Citeci« od ZVU 40 milijonov lir posojila s 3-očstotino obrestno mero. Kasneje pa je dobilo še 35 milijonov lir državnega posojila, od katerih pa je ostalo 30 milijonov naloženih v «Ban-eo di Skalia«, in sicer samo za nakup leta. Obrestna mera za to posojilo je znašala 4 odstotke, prvi obrok bi moral zapasti marca 1957, zadnji obrok pa konec leta 1962. Do včeraj je delalo v podjetju «Ci,teci» še osem delavcev, da so dokončali naročilo nekega ameriškega podjetja, ki je samo dobavilo potrebni les.
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je podjetje «Citeci» dobilo precej visoko, ugodno posojilo ter da sta ga ustanovila glavna lastnika spedi-cijske družbe, ki Je stara že 34 let. Kljub temu pa je podjetje propadlo in s tem upro-pastilo tudi opedicijsko družbo. To kaže. da nova podjetja v industrijskem pristanišču v Zavljah kljub številnim ugodnostim ne morejo uspevati in greco končno po zlu. Zaradi tega trpi tržaško gospodarstvo, mnogo delavcev in uradnikov pa ostane brez dela in službe.
Zato bi bilo prav, da bi ee vsa podjetja v industrijskem pristanišču končno postavila na zdravo in solidno podlago, tako da ne bi bilo novih ste-
iiitiiiiiiiiiiimimmmiimiiiiiiMiiiiiiiittiiiiiiimitiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiHiiiinitiiitiiiiiiiiitHMit
Na pobudo vladnega gen, komisariata
3.000 vajencev m delavcev bo dobilo začasno zaposlitev
Delavci bodo obiskovali 82 tečajev za strokovno usposabljanje, vajenci pa 36 vajenskih tečajev
čajev. Razen tega pa naj bi se ustanavljala nova podjetja le tedaj, ge bi jim bil zagotovljen gotov obstoj. Ne smela pa bi se ustanavljati samo zato. ker so na razpolago krediti po ugodni o-brestni meri in ker veljajo v industrijskem pristanišču številne davčne in druge o-lajšave.
Stečajna razprava za podjetje »'Citeci« bo 28. marca, za spedicijsko družbo Deschmann in Terril pa 4. aprila. ._«» —
Tečaji ENAIC
ENALC (ustanova za usposabljanje trgovinskih uslužbencev) priredi tudi letos tečaje za usposabljanje, kvalifikacijo in spopolnjevanje trgovinskih uslužbencev. Ti tečaji so za aranžerje, risarje reklamnih lepakov, stenografijo in strojepisje, tajnike podjetij, upravne uradnike, za računovodstvo, za uslužbence turističnih uradov in a-gencij, za uradnike uvozno -izvoznih podjetij, za korespon-dente v tujih jezikih in za trgovske pomočnike.
V teh tečajih, ki so brezplačni, bodo poučevali vsak dan popoldne ali zvečer. Vsi tisti, ki Jih tečaji zanimajo, si lahko ogledajo sporede in prevzamejo obrazce za vpis pri centru za strokovno usposabljanje ENALC v Ul. Rossini, 4, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Obiskovanje teh tečajev je zelo koristno, saj lahko mlajši in tudi starejši uslužbenci spopolnijo v njih svoje znanje in s tem izboljšajo svoje plače. Razen tega pa lahko vsakdo, ki je strokovno u-sposobljen, laže dobi delo ali službo.
Delavska zbornica odobrava zakon o konsumni ustanovi
Sinočnja premiera Slovenskega narodnega gledališča
fVroča kri» v Avditoriju odlično delo, odlična igra
Slovensko narodno gledališče je sinoči nastopilo v 4V0~ rani' Avditorija s premiersko predstavo komedije Johna Patricka eVroča k ris. Kot zt prejšnje uprizoritve letošnje sezone, je tudi sinočnja predstava potrdila, da ima vodstvo našega gledališča .etos pri izbiranju repertoarja zelo srečno roko, kajti delo, katerega so nam uprizorili naši gledališki umetniki včeraj, je takšno, da bo prav gotovo zadovoljilo poslednjega o-biskovalca slovenskih gledaliških predstav v mestu in 6-kolici. Najlepši dokaz za to je bil podan sinoči, ko je ob zaključku predstave občinstvo zares spontano in dolgotrajno ploskalo■ Brez nobenega pretiravanja: tako srčnega aplav. za naši igralci pred premiersko publiko že dolgo niso bili deležni.
«Vroča kri» nosi v podnaslovu pripombo — komedija v petih slikah, a v resnici gre za komedijo prav toliko kot za tragedijo, oz. gre za združitev obojega na tako človeški, razumljivi in neprisiljeni način, da je morda prav v tem največja vrednost tega dela, ki izvablja istočasno smeh in solze, solze resničnega sočustvovanja in smeh spontanega vživljanja v ambient bolniške sobe z zdravimi, in še kako zdravimi bolniki. O vsebini sami je pisala že režiserka v naši včerajšnji izdaji, zato nam preostaja spregovoriti le še o igri, režiji in sceni.
Nada Gabrijelčičeva ni novinka v režiji, kar se je poznalo tudi ob sinočnji premieri. Za prvi uspeh ji je treba šteti že izbiro igralcev za posamezne vloge, ki se mi zdi skoraj idealna. V nadaljnji uspeh pa ji je šteti dejstvo, ki ji je bilo -sicer o-lajšano spričo mojstrsko pisa-Tajništvo nove Delavske nega dela samega, da je zna-zbornice CGIL je zavzelo svo-, la dati predstavi pravi temle stališče do odloka vladne- po in zadržati humor v tistih
mejah, da je tragično iedru dela prišlo do polne veljave, O igralcih bi bilo težko go-
j^ stališče do odloka vladnega generalnega komisariata, s katerim so bili raztegnjeni na Trst zakonski predpisi o ustanovitvi mestnih konsumnih ustanov. Delavska zbornica CGIL pravi, da pomeni raztegnitev teh predpisov uspeh za delavce, ki se že več let borijo za ustanovitev občinskih konsumnih ustanov, saj je že večkrat zahtevala ta ukrep.
Delavska zbornica pravi, da je treba sedaj po raztegnitvi zakona tudi ustanoviti kon-sumno občinsko ustanovo v Trstu Po njenem mnenju bo to pri nas še toliko laže, saj se bo ustanova lahko opirala na Delavske zadruge, ki lahko mnogo prispevajo v akciji za pobijanje cen. Posebni položaj, cr katerem živi Trst, terja Jč posebno hitro ustanovitev občinske konsumne u-
Balohu, Juliju Guštinu in Danilu Turku petorica kar najbolj posrečenih tipov, ki so s svojo igro izvabljali neprisiljeni smeh, kar velja še posebej za Kobala, Turka in Guština, katerim so ie same vloge odmerile levji delež v tej zaokroženi, po izvoru tako heterogeni a po mišljenju in hotenju tako homogeni skupini.
Zlata Rodoškova v vlogi bolniške sestre Margaret je izdelala prepričljiv, človeško topel lik, prav tako Stane Raztresen v vlogi zdravnika-polkovnika. V epizodni vlogi strežnika je nastopil Josip Fišer.
Sceno je preprosto a učinkovito izdelal Jože Cesar.
Skoraj popolnoma zaseden avditorij se je zabaval, je sočustvoval in užival. Užival ob odlični igri in ob dejstvu, da
imamo gledališče, ki nam je s svojo kvaliteto v upravičen ponos.	j.	k.
 as---------
Sestanek delavcev CITECI
Sindikat delavcev lesne stroke CGIL je sklical za danes ob 18. uri v Ulici Zonta 2 sestanek delavcev, in nameščencev podjetja CITECI, ki je napovedalo stečaj.
 «»---------
Skupščina aktivistov
gradbene stroke
Danes ob 18. url bo v Ul. Zonta 2 skupščina aktivistov gradbene stroke, na kateri bodo orisali pogajanja za sklenitev kolektivne delovne pogodbe za to stroko.
IIIIIMIllllllllllllllllllllllll1tllllllt!ltltllll1ltlll|tltllllllllll!lllllllll!ll1llllltitfUIHIIIIIMI1IIMIIIIIII!
Sprejet letošnji občinski proračun
Repentaborska občina bo imela 4,700.000 lir primanjkljaja
Pritožbe občinskih svetovalcev glede skupnega konzorcija za zdravniško in živinozdravniško službo
SNG
za Tržaško ozemlje
V soboto 26. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu « P r v i m a j s, Vrde-l-
ska cesta 7
JOHN PATRICK
«VROČA KRI»
komedija v petih slikah
Prodaja vstopnic v petek m v soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
V nedeljo 27. t. m. ob 16.30 uri v Prosvetnem domu na Opčinah
JOHN PATRICK
«VROČA KRI»
—C—
V dvoranah zakurjeno.
Kak-or smo že na kratko poročali, je občinski svet občine Repentabor na redni seji preteklo soboto odobril občinski proračun za leto 1957. Proračun predvideva 10 milijonov 200.153 Ur rednih in izrednih stroškov ter 5 milijonov 519.082 lir dohodkov. Razliko med stroški in dohodki (4,781.071 lir) bodo krili z državnim prispevkom.
Največ dohodkov prinaša repentaborski občini, kaloor tudi drugim občinam, trošarina- Računajo, da bočo letos dobili za trošarino 3 milijone lir. Za najemnino ob-...	_	.	čintkih kamnolomov bo re-
voriti drugače kot v superla-i pentaborska občina dobila le-
tivih. Bili so odlični. Ustvarili so tipe in vrsto skupinskih prizorov, ki nam bodo Sc dolgo živo v spominu.
V glavni vlogi je nastopil S. Starešinič, ki je presegel svoje dosedanje odrske stvaritve. Njegov nesrečni narednik Da-chlen je bil v vseh pogledih dovršen. Njegovo niansiranje od zaprtosti do sproščenosti, preko zloma in obupanja do obnovljene vere, ne v lastno življenje za katero ve, da mu je le še skopo odmerjeno, temveč v sočloveka, je bilo mojstrsko izpeljano, tako, da je njegova usoda dobesedno prevzela gledalce.
Ob njem je bila petorica bolnikov v igralcih Silviju Kobalu, Jožku Lukešu, Mihi
tos skupno 144.450 lir. za razne občinske davke 883.868 lir, za letno najemnino občinskega lova 27.000 Ur. za najemnino občinskih poslopij pa 40.500 lir.
Med izdatki je največja postavka za plače in družinske doklade občinskim uradnikom. plugi in čuvaju (2 milijona 641.000 Ur); nato prispevek podpbmi blagajni za pokojnine (769.376 lir), letni stroški za izterjevanje trošarine (403.652), stroški za vzdrževanje občinskih uradov (30 tisoč lir), stroški za vzdrževanje občinskega pohištva (25.000), čavek na zemljišča (100-000), prispevek županu in občinskemu odboru (300 tisoč lir), otroški za kurjavo
Vladni generalni komisariat je dal pobudo za ustanovitev precejšnjega števila tečajev za strokovno usposabljanje brezposelnih delavcev. Ti tečaji bodo nudili delavcem možnost zaslužka, hkrati pa si bodo pridobili v njih teoretično in praktično znanje, se spopolnili v svojih poklicih in s tem tudi povečali možnost zaposlitve pri zasebnih podjetjih. Komisariat je dal to pobudo predvsem zato, da bo pomagal delavcem v zim-sk im mesecih, ki so zanje najtrši.
V ta namen je posredoval pri ministrstvu za, delo in socialno skrbstvo, ki je odredilo, da se ustanovi na tržaškem področju 36 tečajev za vajence od 14 do 18 let in 82 tečajev za brezposelne delavce. V teh tečajih se bo lahko zaposlilo skupno 3.000 vajencev in delavcev; zanie pa bodo potrošili 175 milijonov lir.
Vladni komisariat pa je odredil tudi, da se s sredstvi njegovega proračuna ustanovi 22 izrednih tečajev za brezposelne delavce industrijske,
trgovinske in obrtniške panoge. Te tečaje bo obiskovalo okrog 600 tečajnikov in bodo stali nad 50 milijonov lir
Vladni komisariat je tud? poskrbel za okrepitev tečajev pri centru za usposabljanje delavstva, tako da znaša sedaj število tečajnikov okrog 250 enot.
Namesto po tlaku je udaril tovariša
Medtem ko je 38-letni Ni-cola Volpitti iz Ul. Bergama-sco kopal na vogalu Ul, Filzi z Ul. Milano jamo, je njegov delovni tovariš nedaleč od njega z lesenim tolkalom tolkel po cestnem tlik-J, da bi ga tako izravnal. Naenkrat pa je mož namesto po tlaku udaril z vso silo, seveda nehote, po Volpittijevi nogi in mu s tem povzročil poškodbe, zaradi katerih je moral mož v bolnišnico.
Ker so mu zdravniki ugotovili zlom četrtega In petega prsta desne noge, so VMpit-tija poslali na ortopedski oddelek, kjer bo oetal 10 ali morda tudi 20 dni.
Sestanek občinske pomorske komisije
Včeraj dopoldne se je na Občini pod predsedstvom odbornika dr. Franzila sestala občinska komisija za pomorstvo. Sestanku sta prisostvovala predsednik študijskega odbora Zveze jadranskih pristanišč prof. Giorgio Roletto in direktor Javnih skladišč dr. Bernardi.
 «»-------
Ugotovljena identiteta utopljene plavolaske
Ribiči so 30- novembra lani našli kakih 6 milj od Gra-deža truplo plavolase mladenke, ki so ga valovi vrgli na obalo- Truplo je bilo nenavadno dobro ohranjeno, tako da so ga fotografirali, slike pa poslali številnim kvesturam in začeli poizvedovati, kdo bi bila utopljenka, ki je imela na sebi elegantne plave hlače, svetlo bluzo, svetloplavo jopico, o-koli vratu pa zlato verižico.
Toda vt-a poizvedovanja so bila zaman, tako da so obla-
stanove.
iiiHiiiiiHiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHMiiHHiiiiiiiiimiiHiiiiiiliHiiniimiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimniiiiiiiiiiiii
Na račun povečanega prometa masovnega blaga
Promet tržaških Javnih skladišč bo v januarju dosegel 255.000 ton
Dunajski razgovori direktorja Javnih skladišč v zvezi s češkoslovaškim tranzitnim prometom - Predstavniki jug. železnic v Rimu
sti osvojile tezo, da gre za kakšno begunko iz Istre, p sebno še, ker so nekaj dni
prej našli na gračeški plaži majhen čoln, v njem pa ženski čevelj in zapestno uro. Tako so truplo neznane mladenke pokopali na pokopališču v Argine dei Morem Sedaj pa se je oglaoil neki duhovnik iz Rima, ki je na osnovi fotografij spoznal v mladenki svojo nečakinjo, 24-letno Anko Dimvnič z otoka Krka, a v zadnjem času stanujočo v Zagrebu kjer je bila vpisana na tamkajšnjo u-niverzo. Po duhovnikovem mnenju naj bi Dimičeva z dvema prijateljema skušala zbežati iz Pirana v Italijo, a jih je presenetil vihar, tako da je vse tri pogoltnilo tnorje.
//. gledališki plen bo 9. februarja 19.17
Kot poroča agencija Astra, bo dosegel promet tržaških Javnih skladišč v januarju o-krog 255-260 tisoč ton, od česar bo okrog 220 tiboč ton izkrcanega in okrog 35 do 40 tisoč ton vkrcanega blaga. V istem mesecu preteklega leta je promet dosegej 182.492 ton in so izkrcali 125.213 ton ter vkrcali 57.281 ton.
Meč izkrcanim blagom so kot vedno na prvem mestu premog, železna ruda in staro železo, saj predvidevajo, da bodo v tekočem meeecu izkrcali kar 186 tisoč ton tovrstnega blaga, medtem ko so v januarju preteklega leta le 105.873 ton. Predvideva se, da se bo promet s premogom, železno rudo in starim železom v prihodnjih mesecih še povečal, saj so velike avstrijske železarne «Vost» sklenile dobavljati skozi Trst veliko večino potrebnih surovin, katere uvažajo iz ZDA, Severne Afrike, Turčije itd. Poleg tega pa je tržaško pristanišče sečaj odlično opremljeno za prevzem naprave za izkrcavanje pre-tovrstnih tovorov, saj n-ove moga in železnih rud omogočajo zelo hitro izvrševanje teh operacij.
Kljub temu, da bo celotni promet Javnih skladišč v januarju višji kot je bil v i-ctem mesecu preteklega leta, pa pristaniški krogi ocenjujejo ta promet zelo negativno, saj je iz zgoraj objavljenih podatkov razvidno, da se je povečal izključno promet premoga in železnih rud, medtem ko se je istočasno tako v izvozu kot v uvozu znižal promet raznega blaga. Lani so v januarju vkrcali v našem pristanišču 57.281 ton blaga, medtem ko ga bodo letos le 35 do 40 tisoč ton. V tekočem mesecu bodo vkrcali 0-krog 9000 ton magnezita, 10 tisoč ton lesa in 16 do 21 tisoč ton raznega blaga, medtem ko so v januarju preteklega leta vkrcali 13109 ton lesa, in 40.796 ton raznega blaga. Očitno je torej, ca je znatno padel promet z lesom ln raznovrstnim blagom, ki prinaša pristanišču največ zaslužka.
Poleg tega moramo tud-1 u-poštevati, da promet Javnih skladišč ne občega celotnega prometa tržaškega pristani-
šča, saj v zgoraj objavljenih jpodatkih ni vključen promet z mineralnimi olji. rudami za ILVA in lesom, katerega vkr-cujejo v okviru lesnega pristanišča. Promet z lesom je v upadanju, kar velja zaradi sueške krize tudi za promet s petrolejem. Zaradi tega bo celotni promet tržaškega pristanišča po veej verjetnosti ostal približno enako visok, kot je bil v januarju 1955, če že ne bo nekoliko nižji.
Podatki o pristaniškem prometu torej v resnici dokazujejo, da tržaško pristanišče še vedno preživlja resno krizo, ki se je prav v zadnjih mesecih še zaostrila, čeprav to skupni podatki na prvi pogled ugodni na račun stalno rastočega prometa masovnega blaga.
Tržaška gospodarska agencija Astra poroča, da bodo jiomorske družbe s 1. januarjem povečale tarife za prevoz blaga med jadranskimi pristanišči in Levantom, kot to to že sklenile za pristanišča Tirenskega morja.
Istočasno bodo stopile v veljavo tudi nove, višje avstrijske .tranzitne tarife za prevoz blaga po avstrijskih železnicah, kar bo nedvomno zelo negativno vplivalo na promet tranzitnega blaga tržaškega pristanišča.
V tej zvezi je imel v preteklih dneh na Dunaju generalni direktor tržaških Javnih skladišč dr. Bernardi vrsto sestankov z avstrijskimi gospodarskimi predstavniki, in zdi se, da se je dogovoril, da bodo skušali rešiti vsa vprašanja zvezana s češkoslovaškim tranzitnim prometom na mednarodni železniški konferenci o direktni tarifi CSR-prekomorje, ki bo
od 24. do 26. t.m. Na tej konferenci bodo prisotni poleg železniških predetavnikov vseh zainteresiranih železniških u-prav tudi predstavniki tržaških Javnih skladišč, tržaške trgovinske zbornice in državne češkoslovaške spedicijske družbe «Metran»». Na tej konferenci bodo proučili, v koliko lahko povečajo tranzitne tarife za češkoslovaško blago, ne da bi se irtocasno znatno znižal obseg prepeljanega blaga. Tržaški zastopniki upajo, da bodo lahko sklenili zadovoljiv sporazum, ker
so tudi avstrijske železnice zainteresirane na tem, da ne izgube preveč pošiljk.
Od 14. do 16. januarja je bil v Rimu seotanek med predstavniki jugoslovanskih in italijanskih državnih železnic, na katerem so razpravljali o vrsti vprašanj, ki zadevajo tržaški tranzitni promet. Po nekaterih vesteh so obnovili sporazum o razdelitvi prometa iz in proti^ Avstriji na isnovi istih načel, kot v sporazumu, ki je bil do sedaj v veljavi. V zvezi s to konferenco pa je zlasti pomembna vest o razpravi o obnovitvi direktne jadranske tarife, katero je italijanska železniška uprava ukinila 1. marca preteklega leta, ker je hotela na ta način pritegniti večji del avstrijskega tranzitnega prometa na svojo železniško progo skozi Trbiž. Kot smo takrat podrobno poročali, je temu ukrepu sledila svojevrstna tarifna vojna med različnimi železniškimi upravami, ki je v praksi privedla do tega. da je imelo reško pristanišče ugodnejši konkurenčni položaj in je tudi zarali tega s precejšnjo lahkoto v preteklem letu pre-ceglo 800 tisoč ton tranzitnega prometa.
«Porlorosc» v Trstu
Danes bo priplula v Trst z Reke Llovdova ladja «Por-torose«, ki bo odplula 31. januarja proti indijskim in pakistanskim pristaniščem. Ne ladjo bodo v Trstu vkrcali 3.50Q r 4 000 ton blaga
Omet na glavo
Včeraj zjutraj je nič hudega sluteči 28-letni Narcisi Mariji Ruzzier iz Ul. Fabbri med hojo po pločniku pred občinsko palačo priletel na glavo precejšen kos ometa, ki je odletel, kakor so takoj ugotovili, prav z občinske palače.
Udarec je žensko precej 0-mamil in ker je tudi krvavela, ve je odpravila v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na drugem kir. oddelku.
in razsvetljavo županstva
(180.000),, stroški za javno razsvetljavo (250.00CI), stroški za živinozdravniško službo (197.278), stroški za vzdrževanje _ javnega kopališča (100 tisoč), za nabavo pitne vode
(200.000), prispevek kraškemu vodovodu (877.046), za inženirja (355.797). za zdravnika
(140.000), letni priepevek župnemu uradu (40.000), plača organistki (36.COO), za nabavo spovednice za cerkev
(100.000), stroški za nov ana-grafični urad (262.650), zaostali stroški za bolnišnico 1130.000 lir).
Med razpravo o raznih postavkah proračuna so se občinski svetovalci pritožiLi zlasti glede skupnega konzorcija za zdravniško in veterinarsko službo. V ta konzorcij so vključene devinsko-nabrežin-ska, zgoniška ter repentaborska občina. Vasi repentabor-ske občine pa so precej oddaljene od Nabrežine in so jim mnogo bližje Opčine, kamor občani gredo v pili po zdravnika in živinozdravnika. V repentaborski občini se zlasti pritožujejo gledč veterinarske službe, od katere pravijo, da nimajo nobene koristi. Nekateri 'predlagajo celo, da bi se repentaborska občina odcepila ter priključila glede tega tržaški občini. Zaradi tega se nam zdi, ca bi moralo vodstvo konzorcija proučiti to zadevo in pritožbe repentaborakih občanov, da bi se razmere izboljšale in da ne bi bilo več takih priitožb.
IZPRED SODISCA
Pred sodnika zaradi izleta preko meje
Kratek izlet v toplih dneh julija 1955 sta 231etni Sergij Gargotič s Stare istrske ceste in 21-letna Ana Marija Prešel iz Ul. Petronio zaključila proti svoji volji onkraj meje, kjer so ju zalotili jugoslovanski obmejni organi. Naslednjega dne so ju izročili. tukajšnjim organom in kljub, temu, da sta trdila, da sta nehote prešla mejo, sta se morala zagovarjati pred sodiščem, kjer pa so jima verjeli in ju tudi popolnoma oprostili obtožbe ilegalnega prehoda meje.
Tistega dne uta Gargotič in Preslova šla z vespo v Bazovico, kjer sta se ustavila v neki gostilni in si pogasila žejo s pivom. Okoli 17. ure sta se zopet usedla na vozilo in hotela na majhen izlet v okolico, zaradi česar sta za^ vozila na neko stransko stezo. Ko se je ta končala na robu jase posejane z grmičevjem. sta se uvtavila in se peš odpravila v notranjost, kjer sta se usedla na travo in počivala.
Dolgo pa nista bila v prijetnem razgovoru, kajti jugoslovanski obmejni organi so ju zalotili in ju povabili v Lipico in nato v Sežano, od koder no ju odpeljali ponovno preko meje in ju izročili v varstvo italijanskim obmejnim oblastem.
Oba sta že med zasliševanjem izjavila, da sta nehote zašla preko meje, katere nista videla, ker ni bilo nobenih črt ne količkov. £ temi izjavami pa sta sedaj prepričala socnika, ki je odločil, da njuno dejanje ni kaznivo.
Sodnik Petrin, tož. Ghezzi, zap. ZJuccarello, obramba odv. Sbisa.
 «»--------
Tudi košarka je nevarna
V bolnišnico se je zvečer zatekel tudi 20-letni dijak Franco Padovan iz Ul. Ario-sto, ki se je malo prej med igranjem košarke v okviru medšokkega turnirja sunil v palec desne roke in si ga izpahnil. Mladenič ki ho okreval v 4 dneh in katerega so po nudeni zdravniški pomoči odslovili, je izjavil, da se je poškodoval med srečanjem šole «Petrarca» z zavodom «Carli».
O Danes ob 18 30 se sestane v Ul. Zonta 2 vodstveni odbor kovinarjev malih 111 srednjih kovinarskih podjetij skupno s člani notranjih komisij FIOM v teh podjetjih.
V nedeljo, 27. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu « P r v i m a j »
KONCERT
ZBOROVSKIH PESMI,
ki jih bo izvajal
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR «EMIL ADAMIČ*
Dirigent: prof. Jože Gregorc
Vstopnice bodo v prodaj: v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 od petka 25. t. m. dalje.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
priredi v soboto 26. t. m. ob 20. uri v Ul. Roma štev. 15-11.
predavanje
Predaval bo Drago Pahor n temi: «Zelenci in še kaj».
Vabljeni!
Kaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 VVagner: Siegfriedova Idila; 13.39 Orkester Telefunken; 13.53 O-perna glasba; 17.30 Plesna tajali, ka; 18.00 Kahmaninov:	Koncert
št. 3 za klavir in orkester; 13.34 Musorgski: Otroške slike; 18.52 Orkester Percy Paith; 19.15 Sola in dom; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Dvorakovi Slovanski plesi; 20.30 Zbor s Proseka-Kontoveia; 20,50 Brahms:	Aka-
demska uvertura; 21.00 Dramatizirana zgodb a; 22.00 Predavanje;
22.15 Mozart: Exultate, juh Hat«;
22.50 Skladbe Skrjabina in Liszta; 22.54 Večerni Pic®-
TRST 1. pevke; 17.00 lz arhiva znanstvene policije; 21.00 Orkester Angelini:	21.30 Stoletje italijanske
melodije; 22.00 M. de Cervarvte*: ! «Don Kihote«, 4. del.
KOPER Poročila v slovenščini:	6.00.
7.00, 7.15. 13.30, 14.15, 15.00. 19.00. 22.00
Poročila v italijanščini: 6.30,
12 30. 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane;
6.15 Jutranja glaoba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasb* za dobro jutro, vmes ob 7.30 Jutranji koledar; 11.00 Otroški kotiček; 13.45 Glasba po željah;
14.30 Lahka glasba; 15.10 Zabav-na glasba; 15.25 Dalmatinske pesmi; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane'; 16.00 Ritmi in pesmi; 16.45 R. Lelli:	«Na nočnih potth«;
18.00-19.30 Spored iz Ljubljane;
19.30 Igra orkester Dick Jurgens;
20.00-23.00 Spored iz Lj ubijali«-
SLOVENIJA 327,1 m, 292,1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.00,	6.00.	7.00,
13.00	15.00	17.00. 19.00. 22.00
11.00 Peami za naše malčke!
11.15 Cicibanom — dober dadl (Razcvetnrkov:	Zlata torba; O.
Vasiljev:	Pogumna družbica);
11.30 Modest MusorgsKi-Mauric® Ravel: Slike z razstave; 12.00 Lahek opoldanski glasbeni sporedi 12.40 Dve uverturi Gioachina Rossinija: «Seviljski brivec« in «Tatinska sraka«; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe; 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 15.40 Utrinki iz literature — C amili« Jose Cela:	Zgodba o pihalcu stekla; 16.00 Z našimi solisti 1* skladatelji; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku;
18.15 Manuel de Falla: Fantasia boetlca (igra pianistka Leiipoldv ne Uuero!); 18.45 Poje zbor Fr. Prešeren iz Kranja; 20.00 Tedenski notranj e-po 11 tični pregled; 20.10 Javnj četrtkov večer domačih pesmi in napevov; sodelujejo:	Slovenski oktet, Kvintet bratov Avsenikov, Janez Roha-ček, Zenski vokalni kvartet, Dor. ko Skoberne in solisti; 21.00 1* pisem miadame de Sevigne; 21-30 Cesar Frank: Sonata za violino in klavir v A-duru (violinist Uroš Prevoršek in pianist M-Lipovšek); 22.15 «Po svetu jazza«.
'TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 18.30 S potovanja po Indiji; 20.45 Vesti; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ;
21.50 Prvi aiplavz.
Izšla je nova knjiga tržaškega pisatelja Borisa Pahorja	■	--no
Nomadi brez oaze
Tržaški možje, ki so bili kot italijanski vojaki v Afriki, in tudi njihovi sorodniki, bodo v knjigi našli same sebe Knjiga stane 650 lir
KINO
D
[ GLEDALIŠČA )
GLEDALIŠČE VERDI
V soboto ob 20.30 premiera Rosseiinijeve opere «Vojna» (prvič v Trstu), Vioesljeve opere ((Nočna intervencija« (novost) in Respighijevega baleta «La bot-tega lantastica«.
^ KAZNA OltVKSTII-A J
Vse starše gojencev Glasbene Matice vljudno vabimo, da se udeleže roditeljskega sestanka, ki bo danes 24. t. m. ob 20. url v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29-11.
(darovi IN PKINHKVKIj
Rozalija Legiša daruje 300 Ur za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
HOJSTVA. SMRTI IN POHOKE
Dne 23. Januarja t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 12 oseb, bili pa sta 2 poroki.
POROČILI SO SE:	trgovec
Giuseppe Calligari In gospodinja Suzana Ruman, tesar Remigio Kltner in gospodinja Nerina Sik.
UMRLI SO: 64-letni Francesco Hvala, 82-letna Josipina Zahar jior. Godina, 48-letm Ftoravante del Piero, 68-ietna Giuseppina Ceugna por. Travam, 53-letnl Domen ico Arrnani, 50-1 et ni Mario Germani, 65-letnt Antonio Negri-sin, 70-letna Giuseppina Morgut .tj vd. Svagelj, 90-letna Josipina Prasel vd. Samec, 60-letn! Gio-vanni Pez, 47-letna Giovanna Aseumta Rigo por. Giraldl, 58-letna Anna Margherila Krbavac vd. Ravnik.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v januarju
Davanzo, Ul. Berrnnt 4: Glusti. Strada del Friull 7 (Greta): Mll-lo. Ul Buonarroti U; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri. Ul. Dante 7.
Posledice spolzke ceste in prehitre vožnje
Delno zdradi prehitre vožnje, čelno pa zaradi spolzke ceste	se	je	17-letni Doriano
Peran iz Ul. Manzoni 8 včeraj dopoldne nepričakovano znašel na tleh. Mladenič j® namreč dirjal s svojim kolesom	po	Videmski	cesti proti
mestnemu središču, a je privozil	le	do	Scala	Belvedere,
ko je zdranil in odletel z vozila. Spočetka je mislil, da ne bo nič hudega, a ker v prvih popoldanskih urah ni mogel več prenašati bolečin, se je odpravil v bolnišnico, kjer	so	ga	zarači	hudega u-
darca na kolenu desne noge pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku.
( H A O » O )
ČETRTEK, 24. januarja 1957 THS'1 POSTAJA A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Pre-I davanje; ti. 10 Za vsakogar ne-
Excelsior. 15.30:	((Zakladnica*
ULa camera blindata«), VVH' Ham Campbell, Karen Sharp«-Romantična ljubezen, napet« ure v svetu gangsterjev.
20.45: Poročila In ((Odnehaš »II nadaljuješ«.
Femce. 15.00: «Jesensko listje*1
J. Cravvford, C. Robertson. „ 20.45: Poročila in «Odne.?ag ah nadaljuješ«.
Naz'onale. 15.30: «Toto, Peppino-e la m-aiafammina«. Filodrammatico. 16.00: ((Libanonska graščakinja«, G. M. Ca-na-le, J. C. Pascal, J. Greco. Supercinema. 16.U0: «Ali 30 P^ trebm medeni tedni?«. Zabaven film s kočljivimi trenutki. Diana Dors, D. Tomlison.
21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ*-Arcobaleno. 16.00: «Bratje t«T meci« (»Fratel-ll rivali«), n-Egan, D. Paget, Cinemascop«-21.00: ((Odnehaš ali nadaliutef*-Astra Rojan. 16.00: ((Moderna devica«, May Britt in Gabriel« Ferzetti.
Capitol. 15.30:	Robert Wagn«j
(novi James Dean) v prepričljivem in slikovitem fiH®" ((Mladeniči brez prihodnosti («Giovani senza domani«). Pr<” povedano mladoletnim.
21.00- «odnehaš ali nadaljuj',j, Crlstallo. 16 00: «Dvom v duši*
(«11 dubbio dell'anima»), tro, Cinemascope, Eastman«®* lor, Anne Baxter in Steve F® rest.
21.00: ((Odnehaš ali nadaltuleš* Grattac>elo. 16.00: «Gospa u*h\
rov« («La signora omicid1*'' Alec Giunness.
21.00- ((Odnehaš ali nadallulešj-Alabarda. 16.00:	«Zeleznlč^
Pietro Germi, Luisa Della N0-ce, Eboardo Nevola.
21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ*, Ariston. lb.oo. «Moja prijatelj1®' Irma«.
21.00: ((Odnehaš ali nadaljuj«*?, Armonia. 15.00: «Moje življe®), ti pripada« <«La mla vit* tua«), A. Togliatti.
Aurora. 16.00: ((Četvorka liu'b^ nl». Bing Crosbv. M. Gayf®' D 0’Connor in J. Matie. e bavni Vistavision Tech ni col®' 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuje*;' Garibaldi. 16.00:	«Beli ang«'",
Amedeo Nazzan in Yvon® Šanson. Prepričljiv In huf* film.
21.00: ((Odnehaš alt nadalJuFit Ideale. 16.00:	((Zmagovalci F®
Ralston-a«, Technico-lor, C. beri.	„
Imoero. 16.00:	«Branim
ljubezen«. M Carol. G. F« zetti. V. Gassman.
2'.00: ((Odnehaš ali nadaljuj**"
Italia. 16.00: «Krzneni plašč«. „), Giovanna Halli In Hober
<«una pelliccla dl vi
2t .00: ((Odnehaš ali nada-Uu)«* Hisso	,,
S Marco. 16.00: «Puščica v Pr hu». Techmcolor.
21.00: »Odnehaš ali nadalluj&r Kino ob morju, 16.00:	«ZtbMn
na morjih«. Več mednairoo' nagrad Zgodovinska dokuih* tacija, Henr.v Salomon. ,, 21.00: #Odnehaš ali nadaUujSe Moderno. 16.00: «7 žena za ** ga moža«, R Harrlson. „ 21.00: ((Odnehaš ali nad->l luJe5j: Savona. 16.00: '(ZavoJev”erih^, Wayne. Cinemascope, Tee1® color.	,Kt
Vlale. 16 00:	»Teta Iz Am««1
prihaia«. T. Pica, D. Mag*j?«. 2L00- »Odnehaš ali nadallutue Vlit. Veneto. 15 30: «ZarOta '
dolžnih«, S. Mac Laine, J- „rv svthe, E. Gwenn Velika F., senečenja. Technicolor mount.	p*
Belvedere. 15.30: »Tri deklet*^ Broadwayu» Technlcollr tro. D. Reynolds, Mac G. C® Plon.
21 00: o Odnehaš ali nadaiJM&r Marconi. 16.00:	«Cas počimjj,
V. De Sira, G. Kalil, A. V*? Masslmo. 16.00:	#Gunpolnt*i
va-nture. cinemascope. « 21.00: »Odnehaš ali nada!JuJjM-Novo cine. 16.00: »Kristinin« bežni«, E. Parker.	«
21.00; »Odnehaš ali nadalHjJffd-Odeon. 16,00: «Ognjeni opoK*^ G. Cooper, Grace Ketly.
21 00: »Odnehaš ali nadaUuiSt-Rad>o. 16.00 »El paso«. 'let^.t color. J. Payr»e, S. Ilay«K® Gali Hussell.
KASNA DISKRIMINACIJA V ZPfl
v letošnjem letu bo iz ameriškega javnega življenja začel postopno izginjati pojav, ga javno mnenje obsoja, družbeno - gospodarski razvoj pa ga je že davno obsodil
Politične posledice novem, brskih volitev so prišle do iz-T>za tudi v ameriškem kongresu, kamor se je sedaj preselilo središče politične dejavnosti. Te posledice so dobro znane: volitve so ponovno Potrdile Eisenhowerjevc o-sebno popularnost, hkrati pa tudi dejstvo, da je njegova stranka sama po sebi šibkejša od demokratske. Nagel preobrat črnskih volivcev, pa tubi tistih drugih v velikih me-stih vzhodnih in severnih Predelov ZDA glede rasnega vP«šanja, se smatra za enega od najvažnejših razlogov tako Prepričljive Eisenhowerjeve volilne zmage.
Zaostritev rasnega vprašajte, ki je v teku preteklega leta postopno zadobilo nacionalni obseg, je v znatni meri razdelilo Američane; velika večina pa je bila usmerjena liberalno in protirasistično. V takih pogojih je celo zmerno ln popustljivo Eisenhowerjevo stališče, ki se je načelno iz-1**011 proti rasni diskrimina-c'li> a ni. podvzel ostrejših ukrepov na tem področju, izzvalo • znatno večje simpatije Pri črncih, pa tudi znatnem delu «belega» javnega mnenja, kot pa Stevensonovo stališče. Dejansko se Stevensonovo stališče ni v bistvu razlikovalo od Eisenhowerjevega, toda njega so bremenili določni kompromisi z reakcionarnimi demokrati na ameriškem lugu. Za Eisenhovverja in njegove najbližje politične svetovalce je po volitvah nastal na *eJ osnovi ugoden trenutek, da svoje volilne obljube konkretizirajo z bolj energično dkcijo na področju državljanskih pravic, ali pa ne dopustijo, da tako pobudo prevzamejo severni demokrati, ki so sicer liberalneje usmerjeni in — kar ima še večji konkretni pomen — ki sku-salo doseči za vsako ceno po-uovno zaupanje črnskih voliv-'•■ev. Znano je, da so ti vo-hvci, že več kot dve deset-1(tji, in vse do teh poslednjih volitev, verno sledili demokratski stranki v celoti in njenim posameznim kandidatom.
Drugi moment — kjer gre Prav tako za volilno obljubo ~~ je vprašanje večje federal-n® podpore za izgradnjo šolskih prostorov. Po vsej verjetnosti ne bo Eisenhowerju težko najti rešitev tega vpra-sanja, ker se od vseh strani sušijo resne pripombe, v ka-
terih
se poudarja, da so šol-
ski prostori neprimerni in da !e ameriško šolstvo obremenjeno z ogromnimi material-n>mi nedostatki. Na temelju svojega zelo velikega osebne-**a Ugleda more Eisenhovver z Sotčvostjo računati na odziv Javnosti, če bi se zgodilo, da v Kongresu ne bi dosegel po-rebne večine za rešitev tega vprašanja.
Toda prvo vprašanje, nam-reč ukrepi proti rasni diskri-'naciji, predstavlja mnogo t°i zapleteno zadevo. Ne gre u samo za borbo proti neki .. '°iji, ki vedno bolj izgub-Ja teren, in proti kateri je znatna večina Američanov ne
Slede
ha rasno poreklo, am-
Pak tudi za zapletene odno-
šaj*
znotraj obeh strank in
v ameriškem političnem in parlamentarnem življenju in praksi neposreden praktičen pomen.
Tradicionalna koalicija južnih demokratov in desnih republikancev je bila,, zlasti v senatu, do sedaj vedno v stanju blokirati vsakršno pobudo na področju zaščite državljanskih pravic, pod čemer se v ZDA razume borba proti rasni diskriminaciji. Toda če Eisenhovver sploh želi imeti kakršen koli uspeh na liniji uveljavljanja «modernega republikanizma«, ali z drugimi besedami, če sploh upa, da bo republikansko stranko obnovil in usmeril na pot, na kateri bi mogla doseči podporo večine ameriškega naroda, tedaj je vsekakor nujno, da krepkeje pritegne nase tiste družbene sloje, ki so obakrat, a zlasti lani, glasovali osebno za Eisenhowerja, a ne tudi za njegovo stranko. Zaradi tega se je v kongresu takoj postavilo vprašanje razbijanja tradicionalne koalicije južnih demokratov in desnih republikancev, po drugi strani pa vprašanje krepkejšega združevanja severnih demokratov in liberalnega krila republikancev. Problemi, ki v zvezi s tem nastajajo znotraj obeh strank. zlasti demokratske stranke, so zapleteni in številni — kakor je to primer tudi pri drugih problemih, kakor tudi z njimi povezane plati notranjestrankarskih tež-koč, tako pri prvih, kot pri drugih.
Eisenhower in njegovi politiki bližji elementi v republikanski stranki, kakor tudi severni liberalni demokrati — zavedajoč se, da novi ukrepi na področju borbe proti rasni diskriminaciji nimajo upanja na uspeh v teku sedanjega zasedanja, če se ne podvzamejo odločni koraki takoj v začetku — so izvršili splošen napad na najkrepkejšo trdnjavo diskriminacije, na tisti predpis kongresnega poslovnika, ki dovoljuje neomejeno sabotiranje diskusije. Ta predpis je služil za sredstvo, da se onemogočijo vsi nedavni poskusi (ki so v glavnem prihajali od severnih demokratov), da se razbijejo pozicije, na katerih so se utrdili rasistično razpoloženi južni politiki. Splošna ofenziva demokratskih 'in republikanskih liberalnih senatorjev formalno ni imela uspeha — omenjeni- predpis poslovnika je ostal — toda število glasov (38), ki jih je dobil predlog za spremembo, je predstavljalo dejansko zmago teh senatorjev. Poleg tega obstaja možnost, da se predsednik Eisenhovver obrne neposredno na javnost v primeru, da bi reakcionarni senatorji trmasto nasprotovali vsakršnemu izboljšanju stanja na tem področju. Zaradi tega, a tudi zaradi zelo negativnega vtisa v širokih družbenih slojih (in, končno, tudi zaradi stran-karsko-političnih računov določenih vplivnih delov republikanske desnice, ki pričakujejo koristi od krepitve položaja republikanske stranke kot celote), je verjetno, da bo v teku sedanjega zasedanja kongresa vendarle -prišlo do nekih sprememb na bolje
na področju državljanskih pravic, vsaj v obsegu, v kakršnem je to vlada predložila aprila 1956. leta in kakor je Eisenhovver ponovil v svoji «Poslanici o stanju Unije«. Gre za ustanovitev stalne mešane demokratsko-republikan-ske anketne komisije, za ustanovitev posebnega oddelka za preiskavo in sodno preganjanje v primeri kršitve državljanskih pravic, za ukrepe sodno-upravnega značaja v iste namene itd. Na ta način imamo tudi poleg začasnega poraza protirasističnih elementov v kongresu zelo mnogo izgledov, da bo letošnje leto prineslo v ZDA določene spremembe. Te spremembe sicer ne bodo nič senzacionalnega, vendar pa bodo predstavljale razveseljiv znak, da iz ameriškega javnega življenja postopno izginja neki negativni pojav, ki ga javno mnenje v svoji pretežni večini obsoja in k,i ga je družbe-no-gospodarski razvoj tudi na samem jugu že davno obsodil.
mm
Nocoj se v Mestni galeriji zaključi razstava priznanega tržaškega slikarja L. Spacala. Razstava je velik odmev, odlično Jo Je ocenil ves tržaški tisk. Sloves razstave pa Je šel tudi mnogo delj, saj so slikarja Spacala prosili, naj bi svoja dela dovolil razstavljati v galeriji «La Chiccciola* v Padovi. In tako bodo Spa-calove slike, ki jih sedaj vidimo v Mestni galeriji, šle najprej v Padovo, nato pa v Pariz, Stuttgart in mnoga druga mesta Zapadne Evrope. Na sliki ksilografija »Sneg na Krasu«, ki Jo Je kupil mestni muzej Revoltella
 ...............  nuni......................
KRIZA GLEDALIŠČ Z DRŽAVNO PODPORO
Ali bo Italija brez opere s
Ce bi v parlamentu sprejeli sedanji Brnsascov zakonski osnutek, ki znižuje na polovico dosedanjo državno podporo, bi to pomenilo katastrofo za italijansko gledališko življenje
Vprašanje najvešjih italijanskih opernih gledališč, kakor so milanska Sca la, San Carlo v Neaplju, rimska Opera itd. je stopilo, vsaj za širšo javnost, nenadno v ospredje. Kakor je znano, se te najvišje gledališke ustanove, kakor v splošnem vse večje kulturne u-Stanove, ne morejo vzdrževati z dohodki, ki jim dotekajo od njihove redne dejavnosti, in je zato potrebno, da se njihov primanjkljaj krije iz državnih fondov. Tako stanje velja za vse podobne ustanove na svetu, razlika je le v tem, da je finančni primanjkljaj takih ustanov v Italiji sorazmerno precej večji, kot se to dogaja drugod po svetu. Sedaj se govori, da je baje to finančno breme za italijansko državo preveliko in pred parlamentom bo v kratkem diskusija o zakonskem osnutku Brusasca, ki ima v načrtu okrog 50-odstotnp zmanjšanje dosedanje državne podpore tem kulturnim ustanovam.
Ce bi parlament odobril omenjeni zakonski osnutek, bi morale omenjene ustanove v kratkem prenehati s svojo dejavnostjo, ali pa jo zmanjšati na tak obseg, ki bi ga bilo težko, oziroma sploh nemogoče uskladiti s poslanstvom, ki ga imajo te ustanove v kulturnem življenju italijanskega naroda, ln če pomislimo, da je Italija znana v svetu zlasti po
svojih filmskih stvaritvah in po svojih uspehih na področju operne glasbe, si lahko mislimo, kakšen udarec bi za italijansko glasbeno tn operno dejavnost predstavljal novi zakon.
Od leta 1946 je država odvajala tem ustanovam 12 odstotkov vseh dohodkov, ki jih je prejemala od vseh javnih predstav. Na ta način so na pr. kinematografske in športne prireditve podpirale glasbo. Leta 1949 se je izkazalo, da je ta finančna podpora še vedno premajhna, in je država naslednjih šest let dodala še tri odstotke omenjenih dohodkov in zagotovila, da bo do konca tega razdobja pripravila neki nov zakon, ki bi urejeval celotno vprašanje. To se pa ni zgodilo, in ker je v sezoni 1955—56 odpadel triodstotni dodatek, so umetniške ustanove razpolagale samo s prejšnjimi 12 odstotki, od katerih pa je država začela odtrgovati eno milijardo letno, da bi plačala stare dolgove gledališč, tako da se je finančna podpora za sedanjo sezono znižala na dejanskih 10,2 odstotka. Tako so se operne u-stanove znašle pred novim primanjkljajem okrog poldruge milijarde, in če se ne bodo pravočasno podvzeli u-strezni koraki, bodo morale prenehati s svojim delovanjem, preklicati sedanje pogodbe in odpustiti osebje.
To je prva plat tega vpra-
Žena - otrok - dom - gospodinjstvo - moda J
ZIMSKA NADLOGA, KI POSEBNO NAPADA ŽENSKE
Proti nahodu ni sredstev zato se pred njim pazimo
Posebno velja lo za matere, ki morajo pazili na otroke
me(t njima samima, kar ima
•"•Mg*.........  iiuiuiu...uuiuuuuuuiunuuuui.......iiiuinn..uuuumuu..................................................    imunim......
V mehanizaciji poljedelstva vodi Anglija
Na Angleškem pride na tisoč oralov zemlje 20 traktorjev, v ZDA pa komaj 9 - Traktor potroši manj kot par konj, naredi pa mnogo več
Y,ak dan se prebivalstvo a** zemlje poveča za približ-0 100.000 ljudi.Potemtakem j* v*ako leto 36 milijonov lju-
di
če
kam
Več za mizo. Zato ni čudno. Postaja v zadnjih letih
tavPan^a za ve'- hrane Prav ko pereča kot kampanja za
hlir.
Razlog je preprost: svetov-Proizvodnja hrane le stež-s dohiteva potrošnjo. V *ad-Jth letih je bila tehtnica v* n®kako v ravnotežju, toda zadnjem času se jeziček “bčutno premika. Osnovni foblem je, kako povečati ob-e ovalno površino, kajti le s ^ovečanjem obdelovalne poldne je mogoče rešiti problem prehrane. Torej je tre-* k.r«itl gozdove, izsuševati ®čvirja, namakati puščave, •a rešitev tega zelo važne-a ^Pmšanja je le ena pot —
"^nanizacija.
Cr Pomen' mehanizacija v IfakUčnem pogledu? V bistvu domem razvoj od primitivne ^ nvanj primitivne stopnje. m»b • nem Pomenu objema sna ?nizacija vse pridobitve komu"6 tehnologije:	torej
bula « ne’ Piašilce, traktorje, množerje in druge stroje. rej _za mehanizacijo je to.
Jekla
Pospešeno pridobivanje
zi>“ia ima najbolj meham-n° poljedelstvo. V tej de-
želi
»je Yr’(*e na 1.000 oralov zem-
jih im*i>et trhk,orjev- ZDA
ralov
lajo vsega 9 na 1.000 o-
Pr hl*mlje-l#p0e i?(* na mehanizacijo “e
Da:
nes
tudi v podatkih
400 000 traktorjev, pred vojno jih je bilo samo 55.000. V Angliji prodajo letno okrog 150.000 traktorjev. Pred vojno je bilo v Angliji dvajsetkrat več konj kot traktorjev. Danes jih je enako število. Pri tem je treba pripomniti, da par konj porabi toliko hrane, kolikor je zraste na desetih oralih zemlje. Konje je treba hraniti vse leto, če delajo ali ne. Ce poljedelec proda konje, lahko deset ora lov prehranjuje deset ljudi. Traktor dela ceneje, hitreje in laže in potrebuje nafto samo, dokler dela.
Po vsej verjetnosti je kombajn najvažnejši poljedelski stroj, ki se je po vojni posebno razširil v Sovjetski zvezi. V nekaterih nerazvitih državah se je proizvodnja hrane občutno povečala, brž ko so prešli na mehanizacijo. Riž je najvažnejša žitarica za In. dijo in Daljni vzhod. Se do nedavnega so menili, da je riževa polja moč obdelovati le s pomočjo bivolov, ker samo ti prenesejo delo v vodi. Toda poljedelec, ki dela pomočjo bivolov, mora uporabiti vso tretjino svoje zemlje za prehrano bivolov. V Indiji so se mnogi prepričali, da se tudi riževa polja da obdelovati s traktorjem. Ne samo, da en traktor napravi toliko kot deset parov bivolov, tudi delo je opravljeno mnogo bolje, saj se hektarski donos poveča za 30 odst. Danes so traktorji in druga strojna oprema mnogo cenejši kot
so le živeli poceni.
Ce se naj človeštvo ohrani pri življenju, je treba obdelati še mnogo do zdaj zapu-
ščene zemlje. Po nekaterih sklepanjih je danes koristno obdelana samo ena osmina rodovitne zemlje na svetu.
imajo v Angliji nad • pa bivoli tudi v deželah, kjer
Ugo Montagna Je spet na dnevnem redu: Zagovarjati se mora na procesu, kjer se obravnava umor Vilme Montesi. Vse kaže, da mu to za sedaj ne gre na živce. V Iteuetkah se Je nastanil v luksuznem hotelu, kjer baje zelo rad sprejema goste
šan ja. Vlada se izgovarja, češ, da operna gledališča trošijo preveč. Gledališča odgovarjajo,. da so se stroški povečali zaradi povečanja režije (osebje, scenografija itd. in da se je država obvezala že leta 1949, da bo pripravila ustrezen zakon. Takega zakona pa niso sprejeli v teh poslednjih sedmi h letih, kljub temu, da se je smatral za nujno potrebnega.
Druga plat vprašanja pa je novi zakonski osnutek Brusasca. »Ta zakonski o-snutek je hujši od vojnega bombardiranja», je izjavil prof. Valdinoci, ki igra prvo violo v Scali in je hkrati tudi drugi tajnik Zveze gledaliških nameščencev. Ko je bila Scala prvič prizadeta, niso prenehali z dejavnostjo, ampak so se preselili v drug sedež; sedaj bi morali prenehati z dejavnostjo. Z gospodarske plati določa o-snutek Brusasca za Scalo stalno podporo dveh milijard in pol, to je tri petine tega, kar je potrebno. To pomeni, da bi morala nekatera velika gledališča zmanjšati svojo dejavnost, medtem ko bi manjša gledališča ne mogla niti začeti sezone. Z juridične plati pa je stvar še hujša: po osnutku bi te ustanove izgubile še zqdnjo sled avtonomije in bi postale poldržavne u-stanove, ki bi jih praktično vodili ministrski fukcio-narji.
Omenjeni profesor je tudi dejal, da je Zveza gledaliških nameščencev, že pred časom predložila svoj zakonski osnutek, ki je imel naslednje osnovne poteze: avtonomija ustanov; podpora v višini 15 odstotkov; razdelitev podpor v demokratični obliki, ki naj jo vrši komisija gledaliških u-pravnikov, predstavnikov vlade in sindikatov, itd.; u-stanovitev fonda s podporami, ki naj jih prispeva RAI (za katere danes ne ve kam gredo) in z morebitni mi prebitki za razvoj manjših ustanov.
Toda upor gledaliških kro■ gov je splošen. Upravniki gledališč so se zbrali in so soglasno odklonili vladni zakonski osnutek in pozvali najvišje odgovorne oblasti da nekaj ukrenejo preden bi položaj postal tragičen.
29. t. m. se bodo v Rimu »brali župani tistih mest, v katerih imajo svoj sedež prizadeta operna gledališča: obrnili se bodo neposredno na predsednika vlade.
S tem v zvezi je prišlo do ustanovitve Komiteja za obrambo opernih gledališč, za katerega je dala pobudo Italijanska zveza gledaliških nameščencev in h kateremu je pristopila tudi UIL, V tem komiteju so tudi največje osebnosti s področja kulture in umetnosti, glasbeniki, dirigenti, pevci in pisatelji.
Tudi ostali nameščenci ne morejo čakati križem rok: sklenili so, da bodo v prihodnjih dneh proglasili protestno stavko.
Položaj je torej zelo resen, toda vsi tisti, ki so zainteresirani na tem, bodo napeli vse sile, da ne bi prišlo do odobritve zakonskega osnutku, ki bi utegnili povzročiti kataslrojo v italijanskem gledališkem življenju.
Nahod je zelo neprijetna zadeva za vsakogar, ki ga je staknil, še posebno neprijetna pa je ta nadloga za mater, ki mora, v primeru, da se ga je kje nalezla paziti nase, hkrati pa ga mora «zdraviti» tudi pri svojih otrocih, ki so ga prinesli iz šole, ali pri možu, ki se ga je nalezel na delu. Zato je dobro, da o njem kaj več zve:
Se pred nekaj meseci je bil navadni nahod ena največjih skrivnosti medicinske vede. Vse hujše in nevarnejše bolezni so morale druga za drugo odkriti svoje skrivnosti, virus nahoda pa trmasto ostaja neviden tudi pod najmočnejšimi elektronskimi mikroskopi ter neusmiljeno razsaja med ljudmi.
Celo največji specialisti zadržano odgovarjajo na vsa vprašanja, ki jim jih zastavljajo vznemirjene matere pred vsako zimo. Neki strokovnjak je baje dejal, da traja nahod, če ga zdravimo, teden dni, če ga ne zdravimo, pa tudi teden dni! Zaradi nahoda trpijo najbolj Angleži, zato se je dr. Christopher Andrevvs iz Salisburyja odločil pred nekaj meseci, da bo prišel stvari do dna. Začel je »presajati« nahod na vse ljudi, ki so se prostovoljno javili za ta poskus, ker je mislil, da bo na ta način prišel do kakšnega učinkovitega sredstva. Po tisku in radiu je pozval prostovoljce vseh poklicev na brezplačen dopust v svoj sanatorij. Mnogo se jih je prijavilo. V prvih treh dneh so smeli zapustiti sanatorij le pod pogojem, da se bodo izogibali stika z drugimi ljudmi. Važno je bilo, da se ne bi nalezli nahoda drugod. Po treh dneh jim je vbrizgnil v nos neko tekočino. Slo je za povzročitev umetnega nahoda. O virusu je imel le megleno predstavo.
Po zapletenih poskusih je slika samega virusa postala nekoliko bolj jasna. Njegovo telesce je dolgo 60 milijonink milimetra, torej je mnogo manjši kakor virus gripe. Izmerili so nahodov virus, vendar ga še niso videli, ker so to število dognali le s prepuščanjem skozi različne filtre. Virus nahoda je mogoče konservirati v aktivnem stanju dve leti pri temperaturi 70 stopinj Celzija pod ničlo Lahko se množi tudi še potem, ko se je razdelil že tisočkrat.
iiimmiiuiimiiiiiiiiiiimimiuiimiiiiiiiiiH
KORISTNI NASVETI
Nahod pogosteje napada ženske. Kemični sestav njihove krvi in plazme je drugačen kakor pri moških, zato se zdi, da one pogosteje smrkajo kakor moški. Toda nahod traja pri ženskah krajši čas kakor pri moških. Dojenčki do enega leta so nekako obvarovani pred nahodom, vendar otroci od enega leta do desetih let dvakrat laže dobijo nahod, kakor na primer 20 let stari ljudje. Vaški ljudje so odpornejši proti tej bolezni kakor meščani, nameščenci v uradih so pogosteje prehlajeni kakor delavci v tovarnah.
V Ameriki so pred kratkim začeli pripravljati poskusno množično cepljenje proti nahodu. Seveda o sestavi vakcine še ni ničesar znanega. V pričakovanju rezultatov cepljenja proti nahodu se je mogoče za zdaj zadovoljiti z
dognanji, ki je do njih prišel dr. Andrews. Ta je dokazal, da niti mraz niti prepih niti spremembe temperature nimajo pomembnejšega učinka pri infekciji z nahodom. Prav tako je dokazal, da je napačno mišljenje, da je mogoče nahod pregnati z uživanjem velikih količin hrane. Sleher. no čezmerno zauživanje jedi slabi notranji sistem, ki je v boju proti nahodu že tako postavljen na hudo preizkušnjo. Torej niti penicilin niti drugi antibiotiki niti tableta ne pomagajo proti nahodu. V pričakovanju učinkovitega zdravila si zdaj lahko poma. gamo le tako, da prepustimo organizmu, naj se sam spopade z virusi nahoda. Pomagati se mnogo tako ali tako ne da, saj bomo morali smrkati «v najslabšem primeru teden dni, v najboljšem pa tudi teden dni...«
Kostim ti črnosivega blaga z
izrazito nizkim pasom, ki tvori hkrati tudi žep
ItlllllUllllllllllllllllllltlltllllUlltllHIUIIIIHVtlllllUl!
Mazanje pekačev in testa
Pekače ali razne modle za pecivo mažemo z mastjo, surovim maslom oljem pa tudi z voskom. Pomaščen model še pomokamo ali ga potresemo z drobtinicami. Kdaj uporabljamo eno ali drugo, nam povedo recepti. Drobtinice u-poiabljamo vedno tedaj, kadar se bojimo, da je v testu preveč vlade.
Namažemo pa tudi razna testa, preden jih denemo v pečico, in sicer z jajcem, mlekom, sladko vodo itd. Vse te snovi se na površini hitro strdijo in narede lepo skorjico. Nekatere pečenke, predvsem sekanice, pomažemo z beljakom, da obdrže lepo obli-
    .......
BOGATA OBLEKA ŠE NE POMENI ELEGANCE
Nekoj pravil o tem kako	naj se
Vsaka ženska je lahko elegantna, to ni odvisno od tega, ali ima najbolj dragocen krznen plašč ali najbolj moderno ukrojeno obleko Tu gre predvsem za neka pravila, ki jih mora upoštevati vsaka ženska. Pravila, ki veljajo že nič koliko let. Zato ni napak,
ko, ker se beljak hitro strdi. I da si jih tudi me prečitamo
Tudi same lahko odstranimo prhljaj
Lasje polni prhljaja nam prav gotovo niso v okras. Prhljaj zanesljivo odstranimo z naslednjo mešanico: vzamemo 20 žlic ricinovega olja in 3 žlice ruma. To dobro zmešamo in s to mešanico štir: dni zaporedoma drgnemo lasišče. Lasje so tedaj seveda tako mastni, da jih ne bi smele česati. Prav zaradi tega izberemo za tako kuro dneve, ko smo doma. Po štirih dneh lase operemo in o prhljaju ni več sledu. Prav gotovo vsaki ta nasvet ne bo všeč, vendar je drugače, na primer s sredstvi, ki jih prodajajo v lekarnah, le teže odstraniti neljubi prhljaj iz las. Poleg tega pa so ta sredstva dražja in zahtevalo mnogo več časa in potrpljenja.
Kako odstranimo madeže od rje
Vsaka gospodinja je bila gotovo slabe volje, ko je na perilu ali obleki opazila madež od rje. Dobiti ga ni težkp, veliko teže ga je odstraniti. Morda vam bo tehle nekaj nasvetov kdaj koristilo. Ce pride rja na belo perilo, pobarvano Dorobaževino ali volno, kanemo na madež nekaj kapljic mlačne desetodstotne raztopine citronove ali vinske kisline. Raztopino pustimo, da nekaj časa deluje, nato pa jo speremo z mlačno vodo. Obneslo se je tudi odstranjevanje madežev s petodstotno solno kislino, toda v tem primeru je treba potem blago dolgo splakovati pod tekočo vodo, da kislina ne razžre blaga.
Pri občutljivem blagu ovlažimo madež z vročim kisom, ga pokrijemo s cigaretnim pepelom in nekaj časa počakamo. Nazadnje izperemo madež z drugim pralnim sredstvom. Seveda moramo zelo paziti, da so barve blaga neobčutljive in jih kis ne bo razjedal.
* * *
Parkete ne smete nikdar tako zdrgniti, da bi bili kot ogledalo. Saj je nesreča lahko kmalu tu, Zlasti če pridejo v hišo tuji ljudje.
vkj-ttv:.11;':*w-
m
'f ■ >,
Krasen volnen komplet: krilo Je tesno, jopa srednje dolga, dvojna vrsta gumbov, ovratnik iz svetlega krzna
ftimititiiititiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
KUHARSKI RECEPTI
Riž z gnjatjo
8 dkg masti, 25 d kg riii, čebula četrt kg gnjati, sol, malo parmezana.
Na masti zarumenimo sesekljano čebulo, pridenemo o-pran riž ter ga pražimo, da postane prozoren, nato ga zalijemo z dvakratno količino vrele vode ali juhe in nato posolimo. Posebej skuhamo prekajeno svinino in jo, ko se ohladi, sesekljamo. Kuhan riž z gnjatjo naložimo v posodo za puding, ki smo jo prej splaknili z mrzlo vodo. Riž nalagamo v posodo menjaje z gnjatjo, začnemo z rižem in z rižem tudi končamo. Lahko pa pripravimo riž tudi tako, da mu pridenemo kuhano sesekljano gnjat tedaj, ko ga zalijemo.
Marinirane ribe
1 kg ali več sardel (po potrebi in želji), sardin ali tudi sladkovodnih rib, sol, 3 dl o-Ija, 10 dkg moke, 2 do 3 dl kisa, malo vina, čebula, zelen petršilj, cel poper, lova-rov list, vršič rožmarina.
Ribice očistimo, oplaknemo,
hitro solimo, povaljamo v moki in spečemo na vročem olju. Večje ribe zrežemo na primerno velike kose. Ko vse spečemo, pridenemo ostalemu olju kis, vino, na liste zrezano čebulo, petršilj, poper, lovorov list in rožmarin. To kvašo kuhamo 10 do 12 minut, nato jo ohladimo. Ribice zložimo drugo poleg druge v skledo, jih polijemo z ohla jeno marinado ter postavimo na hladno. Tako pripravljene ribice se ohranijo 8 do 14 dni, a morajo biti pokrite z marinado.
Sladke krvavice
Potrebujemo kri, kruh namočen v mleku, rozine, pinijole, sladkor, svinjsko mast, dišave, preevrta jabolka, sol, čreva, po želji tudi riž.
S to godljo napolnimo čreva. ki jih nato kuhamo v vroči vodi ,toda krvavice ne smejo vreti, ker lahko čreva počijo. Ako hočemo ugotoviti, ali so krvavice kuhane, jih prebodemo z iglo, kar bo pokazalo, če se je kri že strdila ali ne
Ko so klobase kuhane, jih položimo na de-d o in jih ohladimo, nato pa spečemo na masti.
in si jih po možnosti tudi zapomnimo.
K AKO SE NE SMEMO OBLECI!
Nikdar ne oblecimo jopice z globokim izrezom, če imamo na sebi dolge hlače.
Nikdar široko jopo na široko krilo.
Nikdar črn modrček pod prozorno bluzo.
Nikdar prozorno bluzo na dolge hlače.
Nikdar ne smemo dovoliti, da se pri večerni obleki poznajo na koži zareze modrčka. ki smo ga komaj slekle Nikdar ne nosimo bolera na ozki chemis'er obleki.
Nikdar jope iz škotskega blaga na obleko, ki jo krase številni poisi.
Nikdar volnene jope na svileno obleko.
Nikdar si ne smemo dovoliti, da bo dolg ovratnik volnene jopice videti iz tailleur-ja brez ovratnika.
Nikdar in nikoli ne smemo nositi jope tail!^»urja na kakršnikoli obleki.
Nikdar ne nosimo raznih grbov našitih na rokavih jop-
NASA OBUTEV!
Nikdar visokih pet pri dolgih ali kratkih hlačah.
Nikdar nizkih čevljev * tailleurjem.
Nikdar sivih čevljev s črnim plaščem. Nfkateri trdijo, da tudi belih čevljev ženska ne sme nositi razen na dan poroke.
Nikdar srebrnih opank in zlatih okraskov.
Nikdar dokolenk ali kratkih nogavic s čevlji s peto.
Nikdar nogavic kričeče barve z visokopetniipi čevlji.
Nikdar mrežastih nogavic t športnimi oblekami.
Nikdar nogavic s temno črto.
: «»------
Angleške rdečelaske so prešle v napad
V Angliji je temperamentna Shierley Eatson priklicala v življenje «Zvezo rdečelask«, v kateri naj bi se združevale ženske z naravnimi rdečimi lasmi. Smisel te zveze naj bi bil v tem, da bi dokončno izginili vsi predsodki glede rdečelask, U* sttnovitev tega združenja je pravzaprav dokaj utemeljena, če vemo, da ima rdeče lase vsaka štirinajsta Angležinja, O rdečelaskah imajo mnogi ljudje predsodke, češ da z njihovim značajem nekaj ni v redu. Po drugi strani pa si tudi rdečelaske domišljajo, da jun ta njihova nenavadna barva las zagotavlja nadpovprečno stopnjo inteligence ter poguma in širokopotezno-sti. Tudi ustanoviteljica «Zve-ze rdečelask« navaja v oporo njene podobne trditve zgori ivinska dejstva, češ da je imela rdeče lase cela vrsta slovitih žena, kot na pr. Devica orleanska in Grkinja Helena, zaradi katere naj bi bila izbruhnila trojanska vojna.
Vse kaže, da se za ustanoviteljicami te zveze skrivajo tuai nekatera industrijska podjetja, ki skušajo kovati dobičke na osnovi trditve, da je industrija, predvsem tekstilna in kozmetična, nekako zapostavljala rdečelaske, ker da ni zanje proizvajala primei-n:h rdečil, pudra in ‘ustreznega tekstilnega blaga
— 4 —
24. januarja 19511
j <worišho-l»eneškl dnevuik I
Predlogi FIOM za modernizacijo ladjedelnic
Vzpostaviti je treba nove odnose med ravnateljstvom CRDA in delavci
Prizna naj se izredna doklada delavcem, znižanje delovnega časa ter doklada za uradnike - Razen tega naj sprejmejo na delo tudi nove vajence
Ravnateljstvo CRDA je napravilo načrt za modernizacijo mehanizacije nekaterih oddelkov v ladjedelnici, medtem ko še ni pripravilo načrta za modernizacijo naprav v oddelku za izdelovanje železniških vagonov in v elektrotehničnem oddelku, z željo, da bi dvignilo proizvodnjo, je ravnateljstvo poslalo lani v inozemstvo večje število	tehnikov,	da bi	se	se-
znanili z najnovejšimi gradbenimi sistemi, obenem pa je sprejelo večje število inozemskih	delegacij,	ki so	se	pri
CRDA zanimale za proizvodni proces.
Za	izvršitev	načrta	o	modernizaciji in	obnovi	v	to-
varni ni dovolj, če se zadosti samo materialni strani,
ampak je treba upoštevati tudi človeka. Ni dovolj zamenjati stare stroje z novimi; za razvoj proizvodnih sil in za uresničenje harmoničnega načrta se morajo v tovarni vzpostaviti novi odnosi med delavci in ravnateljstvom, med ravnateljstvom in notranjimi komisijami ter sindikalnimi organizacijami.
Veliko škodo delajo obnovi v podjetju tisti tehniki in ravnatelji, ki ne upoštevajo važnosti odnosov med ljudmi v tovarni in ki celo zavračajo sodelovanje delavcev ter izkazujejo nezaupanje do njih, kar prav gotovo ne vpliva spodbudno na proizvodno storilnost in znižanje proizvodnih stroškov.
Predsednik IRI Fascetti je
Hllliiiiiiillliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Zopet nesreča v Jamljah
Eksplozija brata in sestro
V torek zvečer se je na Krasu v bližini železniškega tira nad Stivanom pripetila huda nezgoda 19-letnemu Albinu Sucu in njegovi 13-letni sestri Mariji iz Jamelj št. 21. Brat in sestra sta kakor že mnogo njunih vrstnikov iskala po bližnjih gričih vojaške ostanke iz prve svetovne vojne, ki naj bi jih prodala kupcem starega železa v Tržiču ali Ronkah.
Zdi se, da sta hotela izruvati iz zemlje štrleči kos starega železa, toda med delom se je predmet vžgal in plameni so močno oplazili brata in sestro po obrazu, rokah in nogah. Čeprav vsa ožgana, sta ponesrečenca stekla na cesto in uspela ustaviti neki avtomobil, ki ju je pripeljal v trhško bolnišnico, kjer so jima ugotovili opekline prve in druge stopnje.
To je bila zopet ena Izmeri pogostih nesreč, ki se Dri-petijo na spodnjem Krasu, posebno pa postajajo niih žrtve Jameljci, ki so zaradi pomanjkanja zaposlitve primoram iskati zaslužka s prodajo starega železa, odnosno vojaških, največkrat zelo nevarnih eksplozivnih ostankov prve svetovne vojne. Mnogokrat so ponesrečenci še o-troci, ki skušajo s pobiranjem vojaških ostankov omiliti gospodarsko krizo v dru žini, toda na žalost jih je že mnogo izgubilo življenje, drugi pa so osCali pohabljeni za vse življenje. Ob tej nesreči v Jamljah upamo želimo, da se bosta oba Su-cova kmalu dodobra ozdra-
Karnevala ne bo
Tako so se odločili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev — V Tržiču bo karneval 7. februarja
Na seji, ki jo je prve dni tega tedna sklical goriški župan in katere so se udeležili predstavniki številnih gori-ških ustanov, med njimi tudi pokrajinske ustanove za turizem, je bilo dokončno sklenjeno, da letos karnevala v Gorici ne bo.
Do te odločitve, ki bo prav gotovo razočarala goriško m okoliško prebivalstvo, ki se
je že privadilo vsakoletni javni pustni maškaradi v našem mestu, so prišli odgovor ni ljudje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Odbor ki je doslej vsako leto organiziral maškarado tako imenovane »Bele dgme«, je sporazumno s pokrajinskim odborom za turizem bil mnenja, da bi bilo potrebno za uspešno pripravo letošnje goriške maškarade, odnosno za povorko a-legoričnih vozov po mestu najmanj dva milijona lir. Turistična ustanova je zategadelj sklenila, da ne bo pre vzela odgovornosti za organizacijo karnevala in je svetovala goriškemu županstvu naj samo poskrbi zanj, kakor je do sedaj že več let /. uspehom storilo županstvo v Miljah pri Trstu.
Tako je pravzaprav prišlo do omenjenega sestanka, n.« katerem se je izkazalo, da m mogoče spraviti skupaj več kot 900.000 lir (pol milijona je ponudila turistična ustanova, ostalih 400.000 pa predstavniki povabljenih organi zacij). Goriški župan je nato sklenil, da letos goriškega karnevala s povorko ne bo, ampak se bo županstvo z o-stalimi zainteresiranimi organizacijami pripravilo za čim-boljši uspeh jesenskega turnirja mestnih četrti, ki naj bi se vršil na goriškem gradu.
Pri objavi te vesti se ne bomo spuščali v možnosti, ki jih je imela goriška občina, da bi le organizirala goriški karneval, ki je postal že nekakšna tradicija in je v Gorico tudi ob hladnem vremenu spravil lepo število ljudi. Navedli bi le dejstvo, da bodo Tržičani kljub vsem težavam, ki jih predstavlja organizacija povorke alegoričnih vozov, to organizirali. Pred dnevi se je že sestal pripravljalni odbor, ki ie sporočil, da bo povorka alegoričnih vozov v Tržiču 5. marca popoldne. Določil je tudi denarne nagrade za u-deležence, ki bodo od 100.000 lir navzdol. Vsekakor hočejo Tržičani ostati zvesti tradiciji in kljub vsemu pripraviti za svoje meščane in okoličane javno pustovanje, ki bo prav gotovo tudi sami občinski upravi prineslo lepe denarce.
v avgifstu lani pravilno rekel predstavnikom notranjih komisij v Tržiču «da tovarne IRI nimajo namena akumulirati kapitalov, da bi dale dobiček zasebnikom, ampak investirati odvečni kapital in ga spraviti v obrat za preureditev in obnovo naprav, za dvig socialnega napredka in dvig življenjskega nivoja uslužbencev«.
Ta izjava bo imela ironičen prizvok toliko časa, dokler bo v ladjedelnici vladala diskriminacija do sindikatov in dokler bo delavec živel pod grožnjo dopolnilne blagajne, medtem ko se tarife akordnega dela stalno režejo brez kakršnega koli jamstva, da bi se o njih pogajali, in so u-radniki vedno pod pritiskom glede izplačila doklad.
Kaj je treba napraviti, da se dvigne proizvodnja in da se doseže socialni napredek?
Predvsem se mora ustvariti zaupanje med delavci in ravnateljstvom ter tehniki, da bosta delavec in uradnik lahko do kraja razvila svoje proizvodne sposobnosti ter prejela za to delo primerno plačilo.
Stroka kovinarjev FIOM (CGIL) je vedno branila tovarne IRI v njihovi vlogi proti monopolom ter v skladu s težnjami po »odstranjevanju preprek za dvig ivoizvodnje in zmanjšanje stroškov« in je zato pripravljena razpravljati o tem vprašanju z drugimi sindikalnimi organizacijami ln ravnateljstvom.
V okviru za modernizacijo se bodo spremenili tudi akordi, nagrade in odstotki, kakor tudi nagrada za uradnike. Zato FIOM meni, da je treba predvsem urediti vprašanje akordov z novim pravilnikom.
Dalje je FIOM v decembru 1956 predlagala sindikalnim organizacijam, da bi z ureditvijo akordov lahko vsaj delno rešili glavne zahteve, ki so vsebovane v volilnih programih. V tem smislu se je ravnala po izkušnjah v goriški livarni SAFOG.
Z ravnateljstvom naj se pričnejo pogajanja za rešitev sledečih vprašanj;
1. izredna doklada za 100-letnico delovanja ladjedelnic v Trstu in 50-letnico v Tržiču. Obletnici bosta v prvih mesecih letos.
2. Dejansko znižanje delovnega časa s plačo 48 ur na teden ali pa takojšnje zniža-fije delavnega časa za nekatere kategorije, ki opravljajo naporna dela.
3. Ureditev in zboljšanje doklade za uradnike.
4. Sprejem novih delavcev-
Te predlr|’ le odbor FIOM
že sporočila CISL, UIL in Delavski zbornici v Trstu. Obenem je pismeno obvestila UIL v Tržiču, da se bistveno strinja z njenim stališčem, ki je pojasnjeno v letaku od 24. decembra 1956. Nadalje je FIOM izmenjalo mnenje o teh vprašanjih z ravnateljstvom CRDA.
I Včerajšnja temperatura
Pooblačenje je nekoliko o-mililo precej mrzle noči, v katerih je živo srebro zabeležilo precej nizke temperature, ki so se sukale okoli 9 stopinj C pod ničlo. Na letališču so včeraj zabeležili ob 4. uri zjutraj najnižjo temperaturo 5 stopinj C pod ničlo, najvišjo pa ob 13. uri 9 stopinj C nad ničlo.
Športni dnevnik
Evropski specialisti v smuku v Badgasteinu
Zopet triumf Garle Marchellijeve leitner pred Moltererjem in Sailerjem
Absolutna premoč Avstrijcev med moškimi, Francoz Bonlieu šele sedmi - Kanadčanka Wheeler le dve desetinki sekunde za Marchellijevo
BADGASTEIN, 23. — Smučarji 15 držav so se danes udeležili velikega mednarodnega tekmovanja v smuku.
Ženske (45 tekmovalk) «c tekmovale na 2400 m dolgi progi s 589 m višinske razlike ter 25 vratci. Italijanka Carla Marchelli je tudi danes ponovila svoje vrhunske odlike in osvojila prvo mesto pred Ka/.iadčanko Wheelerje-vo, pa čeprav le za razliko dveh desetink sekunde.
V moški konkurenci je star-talo 50 tekmovalcev iz 13 držav. Tekmovalna proga na «Graukogu» na kateri bo prihodnje leto svetovno prvenstvo, je bila dolga 3500 m z 915 m višinske razlike ter je imela 13 kontrolnih vratc. Pričakovala se je zmaga junaka lanske olimpiade Sailerja, toda ta se je plasiral šele na tretje mesto, medtem ko je zmagal mladi Avstrijec Leitner v času. ki je bil za celo sekundo boljši od Sailerjeve-ga. Pred Sailerjem je prišel na cilj tudi Molterer, za Sailerjem pa še trije Avvtrijci, kar več kot zgovorno potrjuje absOiUtno domeno Avstrijcev v alpskih disciplinah.
Vrstni red v spustu za ženske:
1. CARLA MARCHELLI (It.) 2'17”1;	2. Lucille Wheeler
(Kan.) 2’!7"3; 3. Frieda Daen-
•iiimiiftiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii i m ti ii tim 11 tuf tinc
Semenski krompir za kme tovalce
Pokrajinski kmetijski inšpektorat obvešča vse neposredne obdelovalce zemlje (lastnike in najemnike obdelovalne zemlje), da je ministrstvo za kmetijstvo sklenilo vsakemu prosilcu delno prispevati k nakupu 200 kg semenskega krompirja, zato da bi razširilo sajenje izbranega semena vrste:	Bintje,
Ersterlingen, Majestic, Kene-bec in krompir berlinske vrste
Zainteresirani naj bi se pred vložitvijo prošnje, ki mora biti točno izpolnjena, dogovorili s podjetjem, ki jim bo nudilo semenski krompir, kakšne vrste seme želijo.
Državna pomoč za vsak stot semenskega krompirja bo zna šala 1.500 lir.
 «»--------
zer (Šv.)	2’19”;	4.	Hofheer
(Avstr.) 2’20”1; 5. Heerl (Av-trija) 2’20”6; 6. Frandl (Avstr.) 2’21”5; 7. Hochleitner (Avstr.) 2’22”8; 8. Looser (Šv.) 2’23”3, 9. Jarc (Avstr.) 2'24”; 10. Ricb-valska (CSR) 2’24”4; 24. Sal-minci (It.) 2’36”5; 25. Schir (It.) 2’37”4; 34. Zecchini (It.) 2’49’’5.
Vrstni red v spustu za moške:
1. MATHIAS LEITNER (Avstrija) 2’39”1 (nov rekord proge; prejšnji je pripadal Avstrijcu Pravdi s časom 2’53”1); 2. Anderl Molterer (Avstr.) 2’39”5; 3. Toni Sailer (Avstr.) 2’40”1; 4. Rieder (Avstr.) 2’41”6; 5. Schranz (Avstr.) 2’42”1; 6. Zimmerman (Avstr.) 2’43”8; 7. Bonlieu (Fr.) 2’43”9; 8. Mark (Avstr.) 2’44”1; 9. Hinterseer (Avstr.) 2'45”; 10. Su<er (Šv.) 2’47”2; 11. Gramshammer (Avstrija) 2’47”4; 12. Gino Bur-rini (It.) 2’48”7; 17. Zecchini (It.) 2’53’’5,	25. Demetz (It.)
2’59”; 27. Milianti (It.) 2'59”5.  «« ----------------
(Skakalni teden* v Švici
Habersatter prvi tudi v Arosi
AROSA. 23. — Na drugi skakalni prireditvi v okviru švi carskega »Skakalnega tedna«, ki je bila včeraj v Arosi, je ponovno zmagal Avstrijec Ha-bersatter z 218 točkami in skokoma po 69 in 70 m. Haber-satter se je odlikoval tudi po slogu. Italijanski skakalci so tudi tokrat precej zaostali, posebno Pennacchio, ki je v dru-
gem skoku padel, medtem ko
plasma jugoslovanskih skakalcev tudi tokrat ni znan, na vsak način pa jih ni med prvo desetorico.
Vrstni red je bil naslednji: 1. Habersatter (A.) 218 t. (69,70 m, 2. Mikaelson (Šved.) 212 (68,50 in 70), 3. Daescher (Švica) 211.2 (67 m, 69 m), 4. Furman (Polj.), 5. Hausand (Nor.), 6. Kaekrinen (Fin.), 7. Vitikainen (Fin.), 8. Lindqvist (Šved.), 9. Amvander (Nem.), 10. Gasienica (Polj.), 16. Zan-danel (It.), 22. Tolin, 24. De Zordo, 28. Pennacchio.
HOKEJ NA I FDU
C.S. Fiat - Partizan 5:0
TURIN, 23. — Hokejsko moštvo CS iiat iz Turina je včeraj zvečer v ledeni palači v Turinu premagalo beograjskega Partizana s 5:0 (2:0, 0:0, 3:0). Gole so dosegli po .vrstnem redu Agazzi, Alberton, Quinz, Gerli m znova Alberton.
Po predlogu Zveze športov Jugoslavije
Program mednarodnih srečanj jugoslov. športnikov v I. 1957
201 nastop v inozemstvu in 136 doma - Sodelovali bodo na 11 svetovnih in 7 evropskih prvenstvih • Največ nastopov v nogometu
BOB
Monti in Alvera vodita v St. Moritzu
ST. MORITZ, 23. — Po prvem dnevu tekmovanja z dvosedežnimi bobi vodi Italijan ska dvojica Monti - Alvera s skupnim časom dveh voženj 2'38”3. Danes sta italijanska vozača dosegla odlični rekord proge s časom 1’18”72. Na drugem mestu sta Španca De Por-tago in Munoz.
milili m iinitii m h •■■iiiiiiitiiiiiiin-iii n m 11(111(011 iitiniiii m im im ■miiitii n n iiiniiniiiiitiiit
Za prvenstvo rezerv
Triestina B - Lanerossi B 1:1
V prvem polčasu razveljavljen gol gostov
Prisega županov
Izvedeli smo, da je včeraj opoldne prisegel pri prefektu dr. de Zerbiju doberdobski župan tov. Andrej Jarc. Prisegel je tudi župan štever-janske občine Hermenegild Podberšič.
 «»------
— KINO —
C OR SO. 17.15: «Trapez», Gina Lollobrigida, Burt Lanca-ster, v cinemascopu in tech-nicolorju.
VERDI. 1V.C0: »SOS Lutezia*. V1TTORIA. 17.00: »Sužnja u-sode«, Dante Maggio, Eva Nova, od 21. do 22.; »Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 16.30: »Dogodivščina«, P. Duker, od 21. do 22.:	»Odnehaš ali nadalju-
ješ«.
MODERNO. 17.00:	»Upor v
bloku stev. 11».
 «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Urbani - Alba-nese Ul. Rossini 1, tel. 24-43
Na stadionu pri Sv. Soboti je bila včeraj popoldne tekma med rezervami Laneroasi-ja iz Vicenze in Triestine za prvenstvo rezervnih moštev. Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 1:1. Oba gola sta dosegla v drugem polčasu v 22’ Cappellaro za Lanerossi in v 35’ Scala za Trie-stino. Enajstorici ista nastopili v naslednjih postavah:
Triestina:	Rumich; Toso
(Claut), Claut (Coste'li); Cia-labrini, Merkuca, Costelli, (Freschi); Natteri, Trevisan, Clemente, Freschi (Brochetta), Renosto (Scala).
Lanerossi: Battara; Giane-sello. Caretta; Solivo, Burelli, De Mani; Guerra, Fusato (Lara), Cappellaro, Menti, Sa-vioni.
Gostje so imeli v prvem polčasu več od igre, a so zapravili nešteto ugodnih priložnosti. V 20’ je Cappellaro dosegel gol, ki ga je sodnik najprej priznal, nato pa na proteste Tržačanov in po zaslišanju stranskarskega sodnika razveljavil zaradi offsida. V 26’ je isti igralec zadel drog, v 43’ pa je Fusato prisilil Ru-micha k težki paradi v kot. V 45’ je moral vratar gostov | prvič resno posredovati na Natterijev strel.
V drugem polčasu je prišlo v tržaškem moštvu do številnih zamenjav mest, a nivo igre se zaradi tega ni dvignil vse dokler niso gostje v 22’ iz protinapada dosegli po Cap-pellaru gol. Tržačani so po-
slej prešli v ofenzivo ter v 35’ izenačili.
Pri Triestini je bil najboljši mož Renosto v napadu ter Freschi dokler je igral v napadu. Natteri je igral solidno vendar brez posebnih odlik. Obramba je bila dobra, izpod običajne torme pa je igral le srednji krilec Merkuca.
Izključitve, globe...
MILAN, 23. — Nova profesionalna nogometna zveza je sprejela proti moštvom in i-gralcem naslednje disciplinske ukrepe:
V zvezi s tekmo Internazio-nale - Bologna je bil Interna-zionale kaznovan z globo 60 tisoč lir, Bologna pa s 30.000 lir.
S prepovedjo trikratnega naistopa sta bila kaznovana Ghezzi (Inter) in Randon (Bologna), s prepovedjo dvakratnega nastopa Giacomazzi (Inter) s prepovedjo enodnevnega nastopa pa Cervellati. (Bologna). Opomin sta dobila Pi-vatelli in Randon (Bologna). Strogi opimin je dobil Lorenzi (Inter) z globo 25.000 oz. 10.000 lir pa sta bila kaznovana še Pascutti in Pilmark od Bologne.
Strogi opomin sta poleg drugih debila Corsini (Ata-lanta) in Martini (Sampdoria), navadni opomin pa Pantaleo-ni (Udinefe) in Jeppson (Torino).
BEOGRAD, 23. — Te dni je Zveza športov Jugoslavije izdelala predlog programa mednarodnih srečanj jugoslovanskih špor'nikov v tekočem letu. O tem predlogu bodo razpravljali še na prihodnji konferenci in so zato seveda možne še znatne spremembe.
Predvsem je iz predloga razvidno, da bodo letos imeli jugoslovanski športniki več mednarodnih srečanj kot lani (337 -317). Večina teh srečanj bo v inozemstvu (201) in le 136 doma, medtem ko je lani bilo v inozemstvu 175 srečanj, doma pa 142. Predvideva se, da bodo jugoslovanski športniki sodelovali letos na 11 svetovnih prvenstvih in sicer: v jadranju na vodi, keglanju, sabljanju, rokometu, hokeju na ledu, namiznem tenisu, rokoborbi, dviganju uteži, v tekmovanju gluhonemih, na dveh študentovskih prvenstvih ter na 7 evropskih prvenstvih: v boksu, olimpijskih jolih, v jo-lih «22 M 2», v veslanju za ženske, veslanju za moške in v košarki.
Pregled srečanj v posameznih disciplinah (sve‘ovna prvenstva, mednarodni dvoboji, turnirji, teki, mestne reprezentance, prvenstva posamez
nikov, klubska		srečanja)	je
naslednji:			
Nogomet	56	Jadranje	13
Rokomet	24	Avto - moto	11
Košarka	23	Keglanje	11
Boks	22	Študenti	1C
Hokej na		Kolesarstvo	9
ledu	21	Veslanje	9
Smučanje	21	Atletika	8
Plavanje	19	Hokej na	
Tenis	18	travi	8
Težka at. Odbojka	17 15	Sabljanje	4
Namizni te-		Rugby	4
nis	13	Gluhonemi	3
Manj mednarodnih srečanj kot lani je predvidenih v naslednjih športih:	kolesarstvu,
košarki, keglanju, odbojki, rokometu, smučanju, nastopih gluhonemih; več kot ltftti pa v naslednjih:	avtomobilizmu
in motociklizmu, boksu, jadranju, veslanju. rugbyu, hokeju na ledu, tenisu, težki atletiki, nogometu in v Študentskih srečanjih.
Najvažnejša srečanja v posameznih športih v 1. 1957 bodo naslednja:
Atletika: Balkanske igre v Atenah (moški in ženske), Avutrijo na Dunaju (moški), s Švico v Švici (moški), z Ita lijo v Beogradu (moški), z Grčijo v Atenah (mladinci), z Romunijo v Jugoslaviji (ju-niorji in ženske).
Auto - moto: VI. jadranski avtomobilski raylli v okviru evropskega prvenstva. Reylli Sestriere (za evropsko prvenstvo), Relly Akropolis (za evropsko prvenstvo).
Kolesarstvo: «Praga - Berlin - Varšava«, «Po Avstriji «Po Jugoslaviji«, «Po Egiptu«.
Boks: S Francijo v Franciji, z Zapadno Nemčijo v Nemčiji in še en nastop državne reprezentance.
Jadranje: Z Italijo v Italiji, z Avstrijo v Avstriji, z Zapadno Nemčijo, četveroboj Romunija - Bolgarska - Madžarska -Jugoslavija v Jugoslaviji.
Veslanje: Troboj Jugoslavija - Avstrija - Zapadna Nemčija v Jueoslaviji.
Košarka: S Poljsko in Madžarsko (moški) v Jugoslaviji, z Romunijo (ženske) v Jugoslaviji, z Bolgarijo ali Madžarsko (ženske) v Jugoslavi-
ji, «Pokal Jugoslavije« (ženske«.
Kegljanje: S CSR v Pragi (moški in ženske).
Sabljanje: Predviden je en nastop v inozemstvu.
Odbojka: S Poljsko (moški) v Poljski in s ČSR (moški) v CSR.
Plavanje: Z Zapadlo Nemčijo v Zagrebu (plavanje in vaterpolo), vaterpolo za »Trofejo Italije« v Zagrebu, s Poljsko na Poljskem, s CSR (vaterpolo) v CSR, z Italijo-(mladinci v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo).
Rokomet: Z Zapadno Nemčijo v Nemčiji (moški), z Romunijo v Jugoslaviji (ženske), turnir narodov v Zagrebu.
Hokej na ledu:	S	Poljsko
na Poljskem, z Avstrijo v Jugoslaviji.
Hokej na travi: S CSR v Jugoslaviji.
Smučanje: «Pokal Kurikha-la», Pokal Kongsberg«, »Pokal Kandahar«.
Namizni tenis: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije.
Tenis: Davisov pokal, Pokal Galea, dvoboj z Zapadno Nemčijo.
Težka atletika: Z Grčijo (rokoborba) v Grčiji, «Pokal Jadrana« (rokoborba).
Nogomet: Z Grčijo, Romunijo, Italijo, Avstrijo in Sovjetsko zvezo v Jugoslaviji, s ČSR, Grčijo, Romunijo v inozemstvu.
Gluhonemi: Jugoslavija-Bol-garija (nogomet) v Zagrebu.
Študenti: S Francijo (nogo-
met) v Franciji, z Nemčijo (moške ekipe) v Jugoslaviji.
OLIMPI JSKI1’ OBRAČUN
Izguba ali dobiček?
MELBOURNE, 23. — Neki vladni funkcionar je včeraj izjavil, da je država Victoria izgubila z organizacijo olimpiade 200 000 avstralskih ster-lingov, kar znaša v lirski valuti okrog 280 milijonov lir. Vendar pa je neki član olimpijskega odbora pojasnil, da bo ta izguba več kot povrnjena s prodajo materiala ob priliki olimpir.de, kar bo dalo 100 tisoče sterlingov.
BOKS
MILAN, 23. — Laszlo Papp, madžarski boksar, trikratni o-limpijski prvak, ki je od svoje zveze dobil dovoljenje za profesionalno nastopanje v inozemstvu bo verjetno nastopil 3. marca v Milanu . proti še neznanemu nasprotniku.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 24. t. m. ob IS. uri film:
Tihotapka Alina
Igra Gina Loiiobrigida
Tam ita Cjiciaah
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. uri Warner Bros film-
«Brez verig»
Igrajo: ELROY HIRSCH, BARBARA HALE, CHESTER MORRIS in TODD DUNGAN
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt?OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOX)OOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
DOBRIČA ČOSIČ
omet is since
»Za moralo borcev je sedaj bolje, če strahopetca poženemo iz odreda, kakor če bi ga ustrelili,* je dejal Pavle in pomislil, da bi to po Gvozdenovi ustrelitvi mučno vplivalo na ljudi.
V tem trenutku je vstopil Nikola in povedal, da Slatinec, kmet izpod Jastrebca, ki je bil jeseni prišel v odred, toži zaradi ozeblih nog in pravi, da ne more iti dalje.
Pavle in Vuk sta se spogledala. Nikola je dejal, da pri tem Slatincu ni vse v redu, ker je bil že od odhoda z Jastrebca stalno pobit.
«Pri tem je to malo drugačna bolezen,* je Pavle spet začel s primerjavo, ki mu je bila očitno všeč. »Ta boluje na bolezni, ki na njej trpijo vsi kmetje... Gre namreč za to: ,če moram umreti, tedaj je bolje, da umrem na domačem pragu.’*
Ker Nikolu ni bil znan dogodek z Acom, mu ga je Vuk v nekaj besedah opisal.
»Prav ima Jevta, ko pravi: »Črviva jabolka ne čakajo viharja, prvi vetrček jih že sklati.* Tako je tudi s Slatincem. Vzemi mu orožje in ga pusti, naj gre. Ali je še kaj straho-
pctC6V?>
Nikola je osuplo pogledal Vuka in Pavleta, presenečen nad komisarjevim načinom govora.
»Kako neki, kakšni-strahopetci! Ljudje se odlično držijo.*
»Ponovno ti pravim, da se ne strinjam s takšno politiko. Ljudje bodo mislili: štab se je demoraliziral in pušča ljudi, naj gredo, kamor hočejo. Sedaj je treba trdno pritegniti!* se je oglasil Vuk.
«Strinjam se z Vukom,* je dodal Nikola.
»Jaz pa se z vama ne strinjam. Natančno vem, kaj delam. Kmalu se bosta o tem prepričala,* je Pavle odločno odvrnil.
Pri večerji je Pavle vprašal gospodarja za popolnoma drugo smer poti, kakor so jo oni v resnici imeli; takšno je bilo pravilo v konspirativnem partizanskem pohodu. Poklepetal je malo tudi z «ujetim» kmetom, ki ni prav nič varčeval besed, ko se je navduševal za partizane in izjavljal, da je že pred vojno bral neko prepovedano knjigo o Sovjetski Rusiji in da je bil pristaš komunistov takoj od prvega dne vstaje. Ob koncu mu Je Pavle na vse to »politično* malo zagrozil, da ne sme nikomur govoriti, da jih je tu videl.
«Ne skrbi! Videl sem vas — kakor da vas nisem videl. Ničesar nisem videl, ničesar!* je kmet zadovoljno dejal in pri odhodu še dodal od vrat, kakor bi se pravkar spomnil: »Tovariši, malo slanine bi vam pripravil za pot.* Pavle se mu je zahvalil in kmet je odšel.
Partizani so previdno prišli iz hiš in se v gost! koloni naglo spustili po polju proti Moravi. V vasi je večerno življenje postajalo tišje. Nekdo je zajemal vodo iz vodnjaka, pa je zamrzlo kolo stokalo in cvililo. Zaradi mraza niti psi niso lajali. Večerni vlak je privozil v postajo in kakor gosak sikajoče vrisnil. Sneg je škripal pod nogami in za kolono se je vleklo dolgo vreščeče škripanje. Roji po nebu posejanih zvezo so se spustili niže.
V’ topolovju, kjer so bili sinoči, so pregledali kolono !n preiskali vrbovje, nato pa je Pavle poklical partizane, naj s« zbero okrog njega.
»Tovariši! Javljam vam, da smo iz odreda izgnali nekega strahopetca, ki se je prestrašil boja in težav.*
»Ali Aca?» je nekdo vprašal.
«Aca!»	/
«Prav. Ustreliti bi ga bilo treba, tega tipa.*
«Nismo ga ustrelili, ker mislimo, da je za partizane izgon iz odreda mnogo hujša kazen kakor ustrelitev.*
«Tako je! V tej ofenzivi se bomo izčistili,* ga je prekinil drugi.
»Vsakega niti ni treba sprejeti, samo ene puške je po nepotrebnem manj,* je nekdo dostavil.
»Slabiči nas zapuščajo in izdajajo prav sedaj, ko smo pred najhujšo nalogo. To niso možje. Dajmo, poglejmo si zdaj iz oči v oči: je morda še kdo, k! se noče bojevati? Dajte, tovariši! če je še kdo takšen, naj odkrito pove, naj izroči orožje in gre, kamor ve in zna!*
»Meni so ozeble noge, toda šel bom z vami! Nočem biti izdajalec. Dokler bom lahko hodil, bom hodil, ko ne bom več mogel — nič... Zase imam še kroglo,* se je oglasil Slatinec. Partizani so se obrnili k njemu, da bi mu pogledali v obraz: «če ne moreš hoditi, pojdi takoj domov! Bolje je, da to zdaj pred vsemi storiš, kakor da se potem izgubiš,* je dejal Pavle
»Nočem, šel bom,’čeprav komaj stojim na nogah.*
»Prav, je še kdo?*
»Nikogar ni, tovariš Pavle, mi nismo mobilizirani.*
»Znano va,m je, da bomo nocoj šli čez Moravo. Bodite previdni in disciplinirani,* je na koncu pripomnil Pavle in stopil k bregu, da bo počakal na Jovanov žvižg.
Pavle je končno vendarle začutil mir. Vedenje borcev mu je vlivalo moči. čutil je, da se je vetrenje odreda nocoj končalo.
Ta večer je Slatinec pobegnil.
22.
Drugi dan po Jovanovem prihodu v zapor so v prvem gomraku spustili zapornike na sprehod po malem dvorišču okrajne jetnišnice. Ko je prišel iz hodnika, je Jovan na stopnicah pomislil: «No, zdaj pa zbogom smrdljivi kurnik! Živega me ne boš več videl!* Stopil je na poslednjo stopnico, zajel olne prsi hladnega januarskega zraka, nekajkrat vzdihnil akor pijan in se zagledal v oblaček, ki se je kot rdeča ob robeh ogorela dekliška rutica zataknil s spodnjim koncem na bodečo žico, ki je bila razpeta po zidu dvorišča Jetnišnice. Zrak in vznemirjenost, ko se je bil odločil za beg, sta mu vlila moči in željo, da bi se od tod s stopnic zagnal naravnost na zid, se z eno roko prijel za žico in se prekobalil na drugo stran.
»topil j« g stopnic in se začel sprehajati po dvorišču; raz-
Pk
misljal je, ali je četa prešla čez Moravo in kje je sedaj V ga bodo zmerjali, Pavle ga bo kritiziral, najbolj pa se bo jez vuk, toda naj! Naj ga vsi zmerjajo. Kaj bi bilo po vsem te lepšega od tega, da ga zmerjajo njegovi tovariši. Ko se boe pomirili, jim bo počasi pripovedoval in vmes pritaknil : KaKsno podrobnost, kako je v vlogi četnika vse po vrsti vlek za nos Kako pa so ga Ujeli? Zaspan je bil vendar! Stoje spai, ko je stopil v mlin. Tista dva mlinarja pa sta bi: DrzKone kakšna zahrbtna draževca, pa mu nista ničesar p vedala. Vse bo lepo izpeljal!
Okrog njega so se ruvali in kepali zaporniki.
Takoj je treba pobegniti! Načelnik lahko dobi vsak hi sporočilo, da ni četniškl kurir, potem pa... Takoj pobegnit cimprej! Jovana je nenadoma zgrabil strah, da bo vsak hi pnsio o njem sporočilo. Zandar, ki ga bo odpeljal k načelnik na zaslišanje — bi že moral biti tu!
Stopil je hitreje po dvorišču, opazoval zid in iskal mest
f i lahko splezal navzgor. Zid je bil gladek in visok; i se imel česa oprijemati. Pri vhodu v jetnišnico je stal ned cevec z belgijsko puško. Jovan je-razmišljal: naj plane nar
Z	sune	v želodec, mu vzame puško, ga ubije in p
Redičevec je bil močan im velik človek. Ne bi g bilo lahko podreti. Niti zaleteti se ni mogel vanj: zgrabil 1 puško, in konec... Jovan se mu je približal'in poskusil naples pogovor:	1
«Nocoj bosta miš in mačka skupaj spali... Pošastr mraz je!»
Stražar ga je samo pogledal, obrnil	glavo	in	stopil	nekf
korakov naprej in nazaj. Jovan mu je	prišel bliže.
»Stran!* je strogo dejal stražar.
Jovan se je odmaknil, bal se je, da	heg ne	bi	uspel.	Sed£
je vse zavoženo. 8 svojim neumnim ravnanjem je vzbud stražarjev sum. Ta ga ne bo več spustil iz oči. Tepec! Sam j k i,.,1 se mu Je kar kadilo vsakovrstnih misli. Mor pobegniti! Samo kako? Vhodna vrata so zaprta. Zidu ni m< goce preskočiti. S1 ra/ar se vede po vojaško. Zmračilo se b< zapornike lahko vsak hip pokličejo noter, čas naglo bež
(Nadaljevanje sledi)