štev. 174.
V Ljubljani, nedelja 20. julija 1919.
II. leto.
"Velja v Ljubljani in po pošti i *elo leto ...	K	84—
Pol leta .	.	.	„	42 —
*etrt leta .	.	.	„	21-—
s* mesec >	.	.	„	T—
*a inozemstvo:
M celo leto naprej	K 95—
*» Po! leta	„	B 50-
*» Četrt leta	„	„	26* -
mesec	,	K 9^
brednistvo je na Starem trgn Ate v. 18. Telefon •Rev. 800. — Upravništvc je na Marijinem trgm =====—*= Ste?. 8. — Telefon štev. 44.
i
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka veSja 40 vinarjev.
Na pismene iiaročbo brci pošiljatve denarja so ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo
naročnino $sr po nakaznici.
Ogla'.' se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 ram širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
TpraSajijcia glede tnseratov 1. dr. se naj priloži ra odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj B0 frnikirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Pakt, Liga in Nova Zveza.
Prinašamo danes brez komentarja uvodne odstavke 143. žteriike Waisonove (ScotusVia-tor) revije „The New Europe" (10. jnlija 1919), ki nam kažejo mirovno pogodbo in uspehe pariške konference v angleški luči. Drugo ob priliki. S—r
Kot
širijo
v babilonski zmešnjavi tako
K /V11!0, govorice o mirovni pogodbi, jj. 0r 'ma ta klavzul v poglavjih to-,. . Je tolmačev, ki razlagajo kakšen 1 le cilj. zat0 predvsem taka zmeda mnenjih. Vendar je svet v tej zmedi med hrupom in prepirom slišal ter °Pazil tri glasove. Predsednik W i I-Son izjavlja, da se strinjajo določbe mirovne pogodbe z načeli, ki jih vse buje njegovih preveč r3zbobnanih (!) »Štirinajst točk"; G. LIoyd George nam je dal „imaginativuo (tako jo irnenuje O b s er v e r) interpretacijo", k' komaj odgovarja pravi resi tci v stvari ;* in skoraj se ni še posušilo črnilo na podpisu, ko je izrekel
sndho v £‘utssvoi° neugodno
tu n»Sl«ii ?°. navadl le Bur tudi tu najblizji resnici. pj0Rt vnhtvenih
n7e?ovimmantairnih^Skrbil ki 550 nflPotl rizif!S anglosaškin' tovarišem v Pa
»nvnr-r nS ,l!orei° laano gledali in
nrvpH 1 v eucstavnth besedah, je on
darn ;h * ^rav kar m's*‘ večina prev-
'judi. Mirovni pakt
11 i ne kaj, s č e mur bi se mogli po-uasati, sprejeti ga moremo le, kerkončastrašno vojno in tre-baga bo prekrojevati, z elaborati in eliminacijami, dokler ne bo iztreb lj eno iz njega vse zlo, ki ga ima, da tako emogo čim o rast zrnu, kar ga je dobrega, General Smuts svetuje s Hamletom,
.,0, throw awv the wor;;er part .	of	it,
llve the purer with the other haff“.
fitalto stran njegov slabejši dei tem Čistejše živite z ostalim) Hamlet, III. šc. IV.
*av»	ve,ia za vsako državo,
eznisko iu sovražno, ne samo kar
se tiče mirovne pogodbe, ampak z o-zirom na duha in srce vseh narodov. Pogodba je edinole zunajni in vidni znak notranjcnega konflikta motivov, tako dobrih kakor slabih, ki besni v vsakem narodu v Evropi. V Nemčiji se ziblje na tehtnici reakcija in revolucija; v Rusiji je v zmešnjavi nasprotujočih si poliričnih cmeri, osebnosti in ciljev zavrela taka smola, da preti vsem ruskim sosedom državljanska vojna; v Italiji so baš ta čas s težavo trudi nesrečno zapeljani narod, da pogleda oko v oko dejstvom in ublaži strasti; v Franciji ima obračun med imperijalizom in socijaliz mom šele priti, toda nivečda-leč; na našem otočju se je britsko poglavje tega obračuna že pričelo in se bo razvijalo s strahotno naglico, a ko se ne bodo naši voditelji izkazali za državnike bolje kot dosedaj.
S te perspektive sodeč motrimo situacijo, ki nas navdaja s strahom z a zaveznike v Parizu.
Način sklepanja miru in tega rezultati so L' ki, da je razbita na kosce na samo enotnost in skupnost zaveznikov kot takih, ampak tudi enotnost in skupnost vsakega naroda v zvezi; a raablll so nat« enotnost nafil lastni voditelji, ki so so trmasto branili priznati, da .so narodi, ki so se borili in plačevali, trpeli in prenašali izgube, upali na mir, ki bi imel bili drugačen kot kakršenkoli mir doslej — enako kakor je vojua bila drugačna kot vso vojne doslej.
Toda bili so razočarani, to razočaranje se da meriti po nezaupanju, ki narašča proti zavezniškim voditeljem in po nevolji, ki narašča proti temu, da se store koraki, ki so potrebni za to, da se i2vrše določbe mirovne pogodbe. Odtod vse ostre diskusije, ki nas razdvajajo. »Nasprotno je pa nemški narod," pravi neki svojeglav opazovalec sedanjega čvsa, „danes edin kot je bil ves čas vojne. Ce se gre za zunanje zadeve njihove države, tedaj
ni več spora med Bernsteinom in Beth-mann Holiwegom ali pa med Luden-duiffom in Ledebourjem. Toni morda mnenje ex parte, ampak gotovo dejstvo. Kuo bo trdil, da vlada v Nemčiji kakšno nesoglasje v vprašanju o značaju zazezniške mirovne Ureditve? In kdo bo trdil, da smo v tem istem vprašanju edini mi?
Čut za pravico, ki jo bil med colo vojno v oporo in edinost zaveznikom, Je prešel k našim sovražnikom. To jo resnično merilo za ponesrečeno delo zaveznikov v Parizu.
Italijansko - francoski odnošaji.
Dolgo so skušali prikrivati ofici-jelni krogi, zlasti francoski, široki pre-prad, kt je že zdavnaj zijal med pri-jateljstvima teh dveh dežel. Sele ob padcu Sonnina, ki je bil oče te zveze, so zače e padati maske in začelo se je pisati odkrito — ne sano v italijanskih listih — tako odkrito, da se samo čuditi, da se je dalo vse to lako dolgo prikrivati.
Ker pa v Italiji niti ne vedo natančno, kdo je pravzaprav pripeljal deželo v to desolatno situacijo, so v začetku zmerjali vseprek, Francijo, žurnalfstiko, delegacijo in Sonnina. Zanimivo je zlasti na kako prisrčen način se je poslovil BSecolo“ od Sonnina: »Sklenil je Londonski pakt, zavlačeval napoved vojne Nemčiji, dela! protisrbsko politiko in je v decembru 1916. skoro razbil aiijanco v Atenah, ker je podpiral Konštantina proti Ve-nizeiu; ustavljal se je odpošiljati ita-lijansk h čet v Maced >nijo, nikdar ni hotel slišati o razbitju Avstrije in se upiral Rimskemu paktu; postrani je gledal zavezniške čete na naši fronti, z eno besedo, vsa štiri leta vo|ne se je zdelo, da ne misli na nič diugega nego svoj ozki in nezaupni narodni egoizem ..
Francijo pa si je privoščil „Resto del Carlino": »Usodepolna ma za Italijo prihaja, ura, ko bo po vsaj za-
časnem obračunu s premagano Nemčijo predložila račun zmagovita Italija. Povedati je treba zaveznikom, da ni nobene odločitve, dokler ni rešeno vprašanje italijanskega miru. Veljava Italije, ki je velika dane*, bo jutri večja. Od zaveznikov je odvisno, če bo ta sila njih prijateljica ali sovražnica. Italija je danes edina velesila — Francozi vedo to — kt ima armado, ki je maierijelno in duševno zdrava in ki edina lahko postane takoj strašno politično središče vseh narodov, ki jih teži anglo saksonski mir...“
To je bil mig s koloni in jasno je postalo, da bo izzval protiodgovor, ki ga Italija v svoji nevrasfeniji ne bo vesela. Z ozirom na silo italijanske armade je odgovoril maršal Haig in rekel dobesedno: „Italija ni naredila kaj prida v vojni in je bila po kobariškem porazu zaveznikom v breme." Po politični strani sta Italijanom prav odkrito odgovorila Pertinaox v „Echo de P.uis" in Gauvain v „Journal des Dčbats", ki piše: „Ne, ne bomo žrtvovali nobeni kombinaciji naših slovansko anglosaških zvez. Kakor je izjavil včeraj Clemenceau v Saint Quen-tinu bo živela naša zveza z Ameriko in Združenimi državami tudi po vojni, tvorila bo naše diplomacije. Anglija in Amerika sta nam prihiteli na pomoč, ne da bi bili stavljali pogoje, ne barantali. Že vsled tega jim moramo ostati zvesti. Kaj bi početi, če bi stali sami z Italijani proti Nemcem ? Italijanski časniki nam povedo jasno: Plačati ti morali vsak korak, vsako intervencijo. Gospod Giolitti pa bi triumfirai. Proti sebi pa bi imela vse nart de, ki nam zdaj zaupajo, In so se vojskovali za nas in imajo iste ideje kot Francija."
Tako opleta ItaHJa okrog sebe kot slepec s palico in menda sama pričakuje, da jo reši 21. julij iz te situacije, iz katere je ne more rešiti italijanska vlada.	P.	P.
Zahtevajte ,Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah j Pridobivajte novih naročnikovf
Vladimir levstik.
130 nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
8e n *®akramentl« je vzkliknil Jacques. »Visoko smo jaz ženiliI Pa če vam zdrkne povodec iz rok? Dal<ijuč^aSem raestu računal z nepričakovanimi
prj l^°ben slučaj ne izbriše tega, kar je. Toda vrpifg 8em si, da ne odneham, dokler uspeh ni Qen žrtve.<
pra .^rive!« ga je prekinil šofer nejevoljno. Kdo
•jla je potrebna? Kdo pravi, da bo?« c
rtev
trdo-
Vrat	bo,c je nadaljeval grof s strogo
glasi °Stj°» čeprav se IT,U je zdelo, da sliši v svojem pj ‘ _ Nepristen zvok. »Jaz padem tu, ali prej hočem Sv°j račun, z bliskom in kakor satan, kadar 8 ne s pozorišča.
bli;
Trava naj ne poraste za mojimi koraki!« »Nikoli več!« je dejal Jacques in mefistovsko stll‘ z očmi.
. »Ti misliš, da me prikleplje nevemkaj. In vendar
n* do ljudi — že do kraja ne, čeprav . . .«
»Ne postanimo sentimentalni!«
i. »Kadar se ustavi kazalec na določeni uri, bo
ec ”agel. Saj ni več dolgo; morda še jutri — «.uo ve?€
ie	treba' da zberem vašo prtljago,«
JC meml ^fer, kakor bi prigovarjal.	J	B
Grof je brezupno mahnil z roko:
»Jaz ostanem ... Včeraj sem bil na pokopališču; prijazno je Še tam, kjer ležč izobčenci s kroglo v glavi. Domača zemlja bo milostnejša od domačih ljudi.«
»To je lirika, če se ne motim; slabi živci, pokvarjen želodec in srčna napaka, hehe ! Jaz pa stavim, da pojdeva skupaj.« In res je iztegnil desnico.
»Mari se norčuješ?« Grof je preteče dvignil obrvi. »Tako nisva zmenjena, čuvaj se!«
»Nikakor ne,« je dejal šofer še bolj ironično, toda z bratsko toplim pogledom. »Midva se smeva spreti, m&gari če dela vaše visokorodje neumnosti. Avto je pripravljen gospod grof — kakor zmerom, vsako uro in minuto, če bi vas kdaj prijelo, spomnite se.«
»Kaj je spet to?«
»Nič hudega,« je odgovoril Jacques z nenadno resnobo. »Sklenil sem te rešiti, kakor si ti rešil mene. Odkraja nisem drezal v tvoj romantični načrt; pristal sem nanj in Šel s teboj na pot, ker sem vedel, da si brez mene res osmodiš možgane. Zdaj pa izjavljam odkrito, da bom pazil nate kakor na punčico v očesu. O tragediji ni govora; avto čaka noč in dan.«
S temi besedami je krenil po stopnicah ter pre-pusril grofa mislim, ki so navalile nanj; sodeč po njegovih negotovih mislih in razburjeni nervoznosti, s kateio seje napravljal k odhodu, so morale biti kaj raznovrstne m pustolovne. Ali danes je bilo treba
jasne glave, bolj nego kdaj. Stresel je glavo, napel voljo in mišice vsega telesa, otrpnil za hipec v tem naporu ter udušil notranji boj. Ostala je le mehkoba, ki mu je bila zalila srce spričo suhoparnega šoferjevega priznanja in nekam mokro je gledal, dospevši dol, na čudaškega tovariša, ki je skočil s tako ravnodušnim obrazom v svoje vozilo ter se pogreznil za rokovod.
Nagla vožnja mu je vrnila treznost duha. Ulice so letele gostolj udno mimo njiju; bil je ravno tržni dan.
»Čez teden ali dva bo vseeno,« je mislil, meži-kaje v solnce ttr odzdravljaje mašinalno na vse strani. »Dobro srce, ki ga skriva Jacques pod svojo bodečo kožo ... in jaz . . . in ves moj grdi račun z Življenjem; vse bo izginilo, kakor pisanje, ki ga poliješ s črnilo m. Zdaj gre za to, da ostanem dotlej sebi zvest.«
Zaupal si je, dasi je čutil, kakor bi mu postajala že sama misei vsak dan težja in bi se moral boriti s trudno, komaj še interesirano lenobo, nalik študentu, umorjenemu cd ponočnega bedenja. Prišlo mu je na um, ali ga ni okužil, ta postani zrak, brezdušno plavanje v tem osredju, ki nima ne globin in ne strmin. Morda so ga izželi objemi Dore, ko je drevila ž njim skozi brezdna vseh slasti, dajala se, z zobmi zagrizenimi v ustnice, in ljubila, kakor bi preklinjala ? Nemara mu je zadremal prijetni gnev v omami tihih ur pri Mariji, kamor je hodil skoraj vsak večer.	(Dalje prih.)
Usodepolna ura.
Trst, 15. julija 1919.
Italijanski ministrski predsednik Nitti je ob otvoritvi parlamenta končal svoj programatični govor z besedami: Usodepolna jo sedaj ura, morda najbolj usodepolna, kar jih jo imela Italija v zadnjih časih ... Mi bomo zmagali, ker hočemo zmagati, ker j<3 potrebno, da zmagamo in ker Italija mora zmagati.
Iz teh besed ne odseva prepričanje italijanske vlade o pravičnosti italijaus-kih zahtev na mirovni konferenci. Italija se Čuti osamljena med zavezniki, ki že davno niso več voljui podpirali njenega imperijaiizraa v svojo lastno škodo. Ge pravi Nitti, da se glede jadranskega vprašanja še ni našla pot rešitve, ki bi zadoščala italijanskim „pravičnim naci-jonalnim" zahtevam, je to znamenje, da sc v Parizu vkljub londonski pogodbi upirajo italijanskim težnjam po jugoslovanskem ozemlju. Zato mora po Nittijevem mnenju Italija imeti gotovost, da bo premagala vse sedanje težkoče. Zato računa njegova vlada z vsemi možnostmi in noče izreči nobene besede, ki bi znale ustvarjati iluzije.
Uradna Italija torej nikakor ni prepričana o končnoveljavni ugodni rešitvi jadranskega vprašanja. Zdi se, kakor da bi v Rimu vedeli, da dela čas proti uresničenju italijanskih zahtev. Italijani postajajo vedno bolj nestrpljivi. Reški dogodki dokazujejo dovolj jasno njihovo razpoloženje napram Franciji in ostalima dvema zaveznikoma. Kakor poročajo Iz Pariza, je Francija silno vznevoljeua vsled italijanskega napada na francoske vojake. Z ozirom na notranjo edinost zaveznikov, ki jo morajo čuvati pred svetom, je pristala Francija na preiskovalno komisijo za reško dogodke, obstoječo iz Članov posameznih zaveznikov, v resnici pa so se vladni francoski krogi protivili imenovanju italijanskega člana v proiskovalno komisijo. Končno so so zjedinili v tem, da no smo biti predsednik komisije Italijan.
Italija, ki je izključena od vojaško konvencije med Ameriko, Franoijo in Anglijo, ve dobro, kakšno mnenje imajo o njej zavezniki. Nasprotje med Francijo in Italijo zavzema vedno širšo dimenzije. Italijansko časopisje piše odkrito o neizogibni krizi med apeninskim kraljestvom in galsko republiko. Naravno: Francija je dosegla svoj cilj — uničenje Nemčije, in je potrebovala Italijo na svoji strani, ker se je bala, da bi Italija lahko pomagala Nemčiji. Sedaj je ne potrebuje več, pač pa ima na svoji strani Ameriko in Anglijo, ki ji lahko nudita pomoč ne samo v slučaju nemškega ampak tudi italijanskega ali celo nemško-italijanskega napada, kar v bodočnosti nikakor ni izključeno.
Torej ni samo rešitev jadranskega vprašanja, ki navdaja Italijo s strahom. So tudi druge stvari, ki težijo Italijo in ji jemljejo veselje do „zmage“ nad „ veli ko državo Avstrijo", kakor je rekel Nitti. Mesto ene, bivše, vidi Italija kar več novih Avstrij, katerih sosedstvo in protiitalijanska politika ji niso kar nič po volji.
Notranje politične razmero ne dovoljujejo Italiji več, da bi se igrala njena diplomacija z zunanjimi vprašanji. Morala italijansko mirovne delegacije se je navidezno spremenila, v resnici pa je še vedno tista, t. j. dvolična in brez poštenja. Italijanski politični krogi, ki nimajo radi svoje poštenosti pristopa v kliko oficijelnih zastopnikov sedanje Italije, prorokujejo popolen fiasko italijanske diplomacije v Parizu.
V zasedenem ozemlju stoje stvari tako, da boljše ni treba. Ljudstvo, ki je kolikortoliko v stiku z italijanskimi funkciornarji, vedobro, kaj pomenijo razne odredbe. Vojaštvo, ki je v zadnjem času prišlo iz Italije, da nadomesti uporno čete v ,.Julijski Veneciji", je.ravno tako naveličano in nestrpljivo, kakor jo bilo avstrijsko vojaštvo v zadnjih mesecih pred polomom. Moštvo je sito militarizma in si želi normalnega življenja.
Priprave zapoizkusni generalni štrajk so v polnem teku. Zdi sc, da vlada v zadnjem trenutku ne bo storila nobenega koraka, ki bi povzročil še večjo zmešnjavo, ki bi pa eventualno tudi lahko povzročil hitrejši razvoj tega, kar ima priti. Volja ljudstva, razpoloženje mas,
vsestranska nezadovoljnost — to so momenti, ki odločujejo o bližnji bodočnosti Italije. Uradne izjave, strogo odredbe in vsa preventivna sredstva ne bodo mogla preprečiti razvoja dogodkov.
Nitti je govoril resnico, ko je klical poslancem v spomin usodepolno uro, ki seje že približala italijanskemu kraljestvu, če bo pa Italija zmagala, — „ker mora zmagati" — je pa vprašanje, ki ga bo rešila italijansko ljudstvo skupno s tokom časa, ki ne pozna nobenih zaprek in nobenega nasilja s strani posameznikov, katerih moč je prešibka da bi postavili jez naraščajoči povodnji vesoljnega preobrata.
Finančni pogoji naloženi Nemški Avstriji.
Haag, 18. julija. (Dun.Ku)Hol-lands Nteuvvs Bureau poroča iz Londona: „Daiiy Telegraph* je prejel od svojega posebnega poročevalca iz Pariza podrobnosti o finančnih pogojih, ki so bili naloženi Nemški Asiriji. V splošnem se ujemajo s pogoji za Nemčijo, vendar se posameznosti bistveno razlikujejo. Čten 3. pravi, da se sestavi posebna podrejena komisija za odškodnino. Čte i 5. govori o vrstah plačevanja ia o rokih. Člen 6 trdi, da mora dati Avstrija vse gospodarske vire na razpolago alliranim In associ-iranim silam. \Jen 8 določa, da se mora oddati vse blago, ki so ga avstrijske čete prinesle s seboj iz tujih držav, ali ki seje našla na avstrijskem ozemlju, na da bi se njih vrednost odtegnila Č!en 10 zavezuje Nemško Avstrijo, da poda olikanim silam vse informacije, da se dožeae škoda. Člen 11. zahteva, da mora Nemška Avstrija izdati vse zakonodajne odredbe, ki jih je treba komisiji za odškodnine. Od odškodnine bodo tidšieti zneski, ki jih more Avstrija uveljaviti na podlagi obveznosti za gotova ozemlja, nadalje vrednost vodnih poti, železnic itd., kakor tudi svote, ki jih more Avstrija jemati v pošte/ od nekaterih državnih in zasebnih imovin. — Tem določbam so dodane priloge. Prva priloga določuje značaj škod, ki jih ima Avstrija povrniti. D<uga priloga omenja, kako je sestavljena komisija za odškodnine. Amerika, Anglija, Francija, Italija in Bclgja bodo zastopane vsaka po svojem zastopniku, dočim bodo imele Grška, Poljska, Romunska, Čehoslo-vaška in Srbija skupaj le enega zastopnika V tretji prilogi se ugotavlja načelo odškodnin. Četrta priloga obravnava plačila, ki jih ima oddati Av-snija v naravi. Kot prva dobi Italija 4000 molznih krav, 1000 volov, 1000 telet in 50 bikov. Romunija dobi polovico tega in poleg tega še 1000 konj. Srbija dobi 1000 molznih krav. 500 volov, 1000 telet, 25 bikov, 1000 konj in 1000 ovac. Ta priloga se bavi tudi s vprašanjem odnešenih premičnin. Peta priloga določa oddajo avstrijskih matenjalii. Šesta priloga zahteva od Nemške Avstrije, da se odpove podmorskim in brzojavnim kablom, ki jih dobi Italija. Tudi pravice, ki jih ima Nemška Avstrija na podnorski kabel od Trsta do Krfa, dobi Italija. (Ldu.)
Za prospeh trgovstva.
Na občnem zboru Trgovske zadruge v Kamniku, dne 1 L julija so se soglasno sprejele sledeče resolucije, katere so se uradnim p>tom predložile trgovskemu ministrstvu v Belgmd, po-verieiištvu za finance in trgovino v Ljubljani in poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani.
I.
Zgodovina vseh časov jasno priča, da narod, ki goji zdravo trgovino, tudi sam dobro vspeva. — Najvažnejši činitclj vse trgovine pa je brezdvomno mali trgovec. Kraji z dobro razvito trgovino imajo od nje korist že vsled čvrstega prometa. — Tega pa prejšnja država ni uvidela. — Poslušala je razne pristranske sebičneže in pospeševala proti trgovstvu naperjeno vsta-ca-ljmje raznin konzumov in tem podobnih podjetij. Oproščala jih je skoraj vseh davkov in dajala tudi različne podpore. Celo postava glede obrtnih
prestopkov za ta podjetja ni veljala. Nasprotno pa se je trgovcem nakla dido neznosne davke, delalo stroge obrtne predp se in se jh pri naj-manjšem prestopku tudi očitno kaznovalo.
Kljub tem krivičnim razmeram pa organizira ai sovražniki veadrr tna lega trgovca a so izpodrinili. — To je dovolj dokaza, da je poštena prosta nadrobna trgovina prav potrebna. — Zato pa je tudi potrebno in zahte/amo, da se trgovstvu ne delajo zapreke in ovire, in da se ne pospešuje trgovstvu nasprotnih podjetij. — V d sc go teh popolnoma opravičenih našdt zahtev, predlagamo, da naša nova država to krivično razmerje postavnim potom tako pravično uredi, da bodo konsumi in tem podobna podjetja pod enako trgovsko postavo, kot so drugi trg o vel. — S to zahtevo ne delamo nikomur krivice, želimo le, da bi se trg »vini potom strokovno izobraženega t govsiva zdravo razvijala; država pa naj bi v malem trgo/cu našla koristnega in zvestega drža/Ijana.
II.
Vsled pomanjkanja kovanega denarja je detajlna trgovina silno otež-kočena, ako se temu kmalu ne odpo-more, je sploh vsa detajlna trgovina nemogoča 1 — Glede papirnatega de narja je pa položaj naravnost obupen! Bankovci so po večini pomanjkljivo žigosani, kar je kri/da raznih k > nisij in slabe barve. Ako ni žig jasno čitljiv, zavrne tak denar pošta, davkarija, denarni zavodi itd. — Kaj naj ubogo ljudstvo s tem denarjem stori! Ljudstvo preobaciva trgovcem, da se ga samo šikanira.
Da se temu neznosnemu stanju odpomore, prosijo zbrani trgovci, da izda finančno ministrstvo takoj kovani denar po 2, 5, 10, 20 in 50 para, istotako se zahteva in prosi, da se takoj nadomeste stari zamazani in s slabim žigom preskrbljeni bankovci z novimi bankovci!
III.
V povzdigo trgovskega naraščaja in v proč vit trgovine je nuj io potrebno, da se ustanovi č i m p r e j e v Kamniku meščanska šolal — Prosimo tudi, da nam naučno ministrstvo čimpreie ustanovi poieg že obstoječe n žje trgovske šole: trgovsko akademijo za Slovenijo r Ljubljani.
* *
*
Veselo gibanje se je pričelo med trgovci in obrtnid skoraj po vsej Sloveniji. Trgovci snujejo pokrajinske gremije, trgovske zadruge, obrtniki o-brtne zadruge in zveze in oboji prirejajo shode ter agilno delajo za oro-bujo stanovske zavednosti in izobrazbe. Tovariši trgovci in obrtniki, posnemaite svoje agilne tuvariše, kajti le v trdni organizaciji in povzdlgi izobrazbe je bodočnost trgovca in obrtnika. Sedaj imamo svojo državo, ki v zvezi z brati Hrvati in Srbi, ni majhna, temveč je velesila. Trgovce in oortnike čaka lepa bodočnost, kajti Jugoslavija ima tako ugodno lego in je tako b-gata dežela, dr. nas zato mnogi zavidajo. Ker uvidevajo, da je v Jugoslaviji bodočnost, silijo k nam — doslej le še posamezniki tujci, mea njimi židi. a ta tok bo postajal od leta do leta moč nejši, tako, da bo sčasoma preplavil našo lepo, bogato domovino ter izpodrinil domači slovenski tgo/ski in obrtni stan, če se mu ne postavimo v praven času v bran. In to more le dobro organiziran izobražeu trgovski in obrniš.ci stan. V organizaciji je naša moč in bodočnost vsega slovenskega naroda.
Zanimivi podatki o ponemčevanju na Koroškem.
Ljubljana, 19. julija. G ele na narodnostne razmere v Pod/rbi (Krum-pendorf) in okolici (blizu Celovca) so se našli sedaj v posesti komande Celovškega od eda 3e nahajajoči kroniki prej avstrijske orožniške postaje v Podvrbi nastopni velezanimivi podatki :
„Podvrba in okolica sta imela do srede 19. stoletja čisto slovenski značaj in prevladal je slovenski občevalni jezik, ki jt: še sedaj med on-dotnimi prebivalci v navadi v krajih Leinsdorfu in v P/Picah Otvoritev lužne železnice leia 1854 in hitro naraščajoči tujnki promtt je temeljito izprernenil idilsko življenje picbivalcev na bregu j- zera. Čimdalje ž vahnejše občevanje s celovškimi meščani in letoviščarji, ki so v čimdalje večjem številu dohajali iz vseh delov cesarstva in iz inozemstva, je pospeševalo razširjanje nemškega jezika in je vplivalo tudi oživljajoče na kulturni in gospodarski razvoj občin. Kmetje so polagoma prezidali in povečali svoje hiše, da bi b le primernejše za letoviščarje; nastala so nova udob* nejša in vzorna poslopja in raslo je biagostanje prebivalstva. Slovenski jezik mlajše generacije se je močno izpodrinil, tako da danes v Podobi govori ie malo oseb sbventki. Sano v župni cerkvi v Brezi, k čije fari spada Podv;ba, je enkrat ali dvakrat vsak mesec slovenska pridiga in se moli slovenski. Tako so tudi napisi na -starejših nag obnlh spomenikih docela slovenski, mlajši pa izključno nemški." (Ldu.)
Iz Italije.
Številne hišne prelsttave Jn aretfl-c je iz strahu pred revolucionarnimi izgredi.
B 2rli n, 19. 19. ju ija. (Čtu.) I* Lugana poročajo: Iz Genove so pod vodstvom policijskega ravnatelja dospeli redarji inkarabtnerji v Testri Po-nsnte, Cervign no (?) in druga mesta in so v teh industrijskih mestih izVIj' šili precej hišnih preiskav in aretirali nekaj oseb. K ikor piše „Corriera detla Sera", se je to zgodno zato, . preprečijo revolucionarne izgrede-se baje pripravljajo za 20. in 2,’ nnn Kot odgovor na ta korak je 40 uuu delavcev v tvornicah Ansaldo zapustilo delo. Mnogo socijaUstičnlh voditeljev je pobegnilo v gorovje. (Ldu )
Mirovna konferenca.
Vprašanje Madžarske in Bolgarske. Lyon, 19. julija. (B:ezž*čn )• Vrhovni svet zavezo k »v se je včeraj pečal s položajem Madžarske. Danes v s< boto ne bo imel nobene s* je radi proslave godu angleškega kralja. Komisija za odgovornosti je razpravljala včeraj zopet o določbah, ki naj jil* vsebuje mirovna pogodba z Bolgarijo glede odgovornosti bolgarskih uradnikov in častnikov za postopanje v ozemlju, ki ga ie zasedla B -Igarj* Kakor poroča „P-tit Padsien", se j* komisija za določitev mej B lgarije bavila včeraj s vprašanjem Tracije h* Macedonije (Ldu )
Ly n, 19 jul (B ezžično). „Temps izraža v svojem uvodnem č anteu nado« da bosta Tittoni in Venizelos, ki s® pogajata pred vrhovnim zaveznišiclrrt svetom, rešila vsa sporna vp ašanja med Grki iu B l^ari v obojestiaasko zadovoljnosl. (Ldu)
Politični pregled.
p Zaplanjen apel. Italijansk*
cenzura je zaplenila apel, ki so ga prt' občile nPrimorsk<i Novine" na preisk®' valno komisijo na Resi. Apel je bil * francoskem in hrvaškem jeziku ter po<*' pisan od meščanstva brez razlike rodnostne pripadnosti.	(
p Sprem<*fnbi» pri ,,HrvatU'* „Narodna Politika" poroča, da je pri** uredništvo nIIrvata“ r roke protikr®^ čanskega filozofa Bazale in nekega hi*' šega duhovnika.
p Še vedno jih ni Izmodr*'®' Nazborovanju nemškenacijonaiue stran je bivši general Freytag pl. Loringboi® naglašal, da nemško nacijonalna stran^. ne sme trpeti, da bi njeni P0®'8”^ priznavali republiko in da mora 4el()rr6. z vso silo na to, da se Nemčija P tvori zopet v monarhijo, to cerkev g manstva. Zbor je prejel ta govor z ^ likanskim navdušenjem in »klenu poslati brzojavni pozdrav bivšem® c®9
y Holandijo. — Nemški nacijonalci
Int ^a^ na(^ vse i)rižakovanie *rdc
p Aut — aut! Celjska »Nova T°ba ‘ piše o naših nemških državljanih, da tli v njih še vedno iskra domišljijo na kako nasilno izpremembo. »Pisanje našega socijalističnega (reete socijaino-dcmokratiCnega! Op. ur.) časopisja jim d&]e za take nadc pač dovolj gradiva, 8aJ se naša soc. demokracija odkrito Poznava — v besedah — k boljševiški "loskvi.“ Nemci se še vedno demonstrant*, upirajo odredbam naših oblasti, zato je treba, »da mora izginiti iz naše ave vse javno obiležje onega, kar aa spominja na dneve naše sramoto, ašega suženstva, vse, kar nas spominja eSa> da smo kot 99 procentna večina prebivalstva morali klonjati tilnik pred Par mogotci, ki so z najdrznejšo straho-(1 * *zdr^aU svojo oblast, pod zaščito j
vne uprave.” Ako Nemcem njihova j emska vest ne pripušča, postati lojal- j 1 državljani kraljevino SHS, pa jim je j cz ovir odprta pot, kamor jih srce ;
Aut — anti	.	j
I P Kakšni so nemški prijatelji. I Dra°-U’ )uHja. (Brezžično.) Kakor ena^«° ®,ekateri pariški Usti, sc jo do-nrcrloni ia je bil Marghiloman, bivši n]' lk romunskega Nencem naklo-
bukaSk?abi?eta' mož' ki j° P°dPisal
eski mn- jn veijaj za pokornega 187g0 mftršala Mackenscna, v vojni leta kom Pr°^a^en za beguna pred sovražni-
P Popisovanje posojila za narodno obrambo na Francoskem
J® doneslo do sedaj 2.G08 milijonov frankov.
p Vrnitev nemških vojnih Ujetnikov. Nauen, 17. julija. (Brezžično.) Prihodnji teden pričakujejo v Zapadni Nemčiji velikih transportov vojnih ujetnikov, ki go namenjeni za Severno in ^Pa.dao Nemčijo. Vlaki, ki bodo pri-
nrinnsl ”R?™!lu,Ja in njeni prijatelji” L . Pariški »Radical" članek, kjer «V1, 1116 drugim:	Že dvakrat so si
sofijski državniki izbrali izdajstvo in zavratnost kot učinkovitejše in najmočnejše orodje proti Grkom in Srbom. Hočemo li pustiti Bolgarom možnost, da v nekaj letih zopet ponove svojo krvavo igro? Srbi in Grki imajo popolnoma prav, ako poglabljajo in stesnju-jejo medsebojne vezi. Vendar mislimo, da ta njihova previdnost ne bo zadostovala, ako je ne izpolni zveza z Romunijo. V Bukarešti so politiki, ki za-rjujejo, da je sporazum med Srbi, Gr-regjQ "jOmuni nemogoč, češ da si inte-To na • naiodov preveč nasprotujejo, in i,v Zlranje je.zek) obžalovanja vredno triti lra 8amo }z nesrečne navade, mo-umen'86- 8tvar* 2 i8tega vidika. Naše nrpH^-6 da moia vPrašanje varnosti da tl .vsem drugim interesom in naroit^ 0Z'r na va,-nust kaže tem trem Ali in0m.P0^ k sporazumu in složnosti, razno EIS° morda njihovi medsebojni »til!? au 8vetovn* vojni skoro upropa-sti duh 80 V8*ed pomanjkanja gibčno-okoristia Zamotava politika, se s tem bi jj0 * 8anio sovražnik. Pri tej zvezi Zavzen Uini'*a 8V0B vbosti in moči
«edn,MmJ)r.V0 ml8to> V n)eni ncP<?‘ ka l bližini so: Ceboslovaška republi-
y9’ . °‘.)ska, Jugoslavija in Grška. Z
vzdrJ .tem‘ državami naj Romunija
vin, l^e 8dkc odkritosrčnega in rodo-
e8a Prijateljstva.
v Odkrita boljševiška zarota (Bre^ar<r5t,i-, Bukarešta, 18. julija, tietfn »°) kakor poroča Romunski var,?Vn’ ur2d> ie °dkri!a bukareška kJGftna oblast razširjen boljševiški
som?. . ’	,me' namen proglasiti
jetsko republiko. Udeleženci kom-
SlM r>°. bili VeČi‘ del °8rski V0di*
riii .r.ollciia je Jiašla manifeste proti In je zaplenila milijonske * ° ? francoskega denarja in rubljev.
vHnl *e 42 0S2b in iih izročila vojnemu sodišču. Ldu.
kazer>* Berlin 18. julija. ~ J Odgovor nemške vlade na noto kjer le ta zahteva za usmrcenje francoskega vojaka Mann-
hoima vsoto 100 000 frankov ki jih ima dobiti pokojnikova rodbina, in nalaga mestu Beilinu kontribucijo enega milijona v zlatu, se je izgotovil v Weirnarju, in se izroči danes dopoldne. Besedilo se objavi kasneje. Nemška vlada zagotavlja, tla bo plačala omenjeno vsoto pokojnikovi rodbini, pač pa ugovarja zahtevani kon-Iribuciji.
p Za Rennerjevo fn Seitzevo giavo 500,000 kron. Cern o vi c e, 18. julija. (Brezžično) „Czernowltzer Allgememe Zeiiung” poroča: Ogrski komunisti razširjajo manifest, v katerem je razpisana na glavo dr. Ren-nerja in Seitza nagrada po 500.000 kron. (LDU)
p Nov Ust. V Splitu je začela Izhajati , Rusija", katere program je enotna slovanska državna misel. List bo izhajal dvakrat na teden.
p Belgija nezadovoljna z mirovno pogodbo. Beri in, 18. julija. (Dunku) „Beiliiier Zeitur.g" am Mit-fag" javlja iz Rotterdama: Belgijski zbornici sla sprejeli včeraj v skupni seji z nekaterimi pridržki mirovno pogodbo ira sta izraziti obžalovanje, da je Belgija na mirovni konferenci tako slabo opravila. Razni zbornični Člani so stavili med drugim vprašanje, ali bi Belgija ne mogla prijeti Avstrije za odškodnino, ko so vendar avstrijski topovi obstreljevali Anlvverpen, ko Avstrija Belgiji niti že ni vojno napovedala.
Pokrajinske vesti.
kr Ustanovitev „narodne In šolske čitalnice** v Grebinju na Koroškem. Na Petra dan, dne 12. julija 1919, se jeu8tanovilavGrcbinju,„narodna in šolska čitalnica'*. Dne 13. t. m. se je nabralo pri narodni veselici 370 kron. Pa za to svoto ni mogoče nakupiti nobenih knjig. Zato sc obrača nar. odbor na vse zavedne in zmožne Slovence in Slovenke z izkreno prošnjo: kdor ima kako za naše razmere primerno knjigo, podučnega ali razvedrilnega pomena, naj blagovoli jo nam podariti. Smo prepričani, da v župniščih, šolah in pri zasebnikih leži dosti take dušne 'hrane brez vsake koristi. Usmilite se torej našega ljudstva in posebno našega vzgoje potrebnega naraščaja, naše šolske mladine in pomagajte nam utrditi in razširiti našo ljudsko in šolsko knjižico, da bi naša deca dobivala namesto »Siidmark" le narodne knjige. Knjigo blagovolite poslati na »krajevni narodni odbor v Grebinju".
kr Grebinj. Na vseh krajih naše Koroške so se že Nemci sprijaznili z našo Jugoslavijo, le še v Grebinju je mnogo takih, ki še vedno čakajo odrešenja od nemškega »Volkswcbra“. Dobro so nam znane njih zbirališča in njih skrivni načrti, Le glejte nemškutarji, da se še pravočasno umaknite, drugače bi se vam, ako je naše potrpljenje pri kraju, slabo godilo. Vsak trezen človek mora vendar biti hvaležen Jugoslaviji, kajti ona ga je preskrbela z živili, da jim ni treba stradati. Bodite pametni, dragi j nemčurji, drugače se pa preselite v vaš »Reich1', sicer vam bomo mi k temu ! pomagali. Tudi tu po Grebinju se še j potepajo razne odstavljene uradne in j učiteljske osebe, katero nam le zapreke delajo. Obrnili smo se že do oblasfi, a žalibog so bile te preveč mehkega srca in so se usmilili teh hujskačev. Kako naj deluje tuk. nar. odbor uspešno, ako take ljmlji nihče vstran ne spravi? Kako naj tuk. učiteljstvo doseže pri teh tež-kočah svoj cilj, ako jim ostavljene učno moči skrivaj otroke nemško učijo in hujskajo proti nam ? To kar mi zidamo, nam oni podirajo, saj podirati je lažje kot zidati. Zato bi svetovali oblastem v Velikovcu, naj bi s temi nemčurji tako postopali, kot so postopali Nemci z prof. K. v Gradcu.
kr Št. Jakob v R. Pretečeno nedeljo so je tudi pri nas, kakor v drugih krajih v Rožu praznoval Petrov dan z ljudsko veselico, ki je nosila značaj pravcatega ljudskega tabora. Slavnost je otvoril z nagovorom gosp. nadporočnik Est, kije navzočo imenom jugoslovanskega vojaštva pozdravil in zagotavljal, da je slovenski Korotan, v
kolikor je osvobojen, osvobojen za vedno. v Na to je deklamiral sedemletni Miran Špicar Rojčevo pesem »Jugoslaviji" s tako vnemo, da so se marsikomu porosilc oči ob spominu na zatirano, sedaj osvobojeno domovino. Kot glavni govornik je prišel zopet med nas naš rojak gosp. J. Špicar, ki jo v primerni sliki podal naše sedanje stališče, slavil junaško srbske brate in v pestrih barvah slikal razliko med pro-palo roparsko dinastijo Habsburžanov in narodno dinastijo Karadžoržcvičcv. Med tem ko je naš sedanji kralj Peter delil vse gorje s svojim ljudstvom, bojeval se ž njim in ž njim bežal preko albanskih gora, se je avstrijski Karel ravno ob času, ko je teklo na italijanskem bojišču največ krvi, zabaval na Semeringu z budimpeštanskimi igralkami in tako v svoji vedno povdarjani pobožnosti dokazoval ravnotako pobožni Citi svojo zakonsko zvestobo. Govor je tako učinkoval, da so poslušalci še, ko jo govornik nehal, stali nekaj časa na mestu, in zdelo so nam je, da premišljuje težko pretekle dni.
K tej slavnosti se je nabrala nepregledna množica ljudstva. Nekateri so prišli celo čez demarkacijsko črto in pravili, da nemške tolpe še vedno nadlegujejo prebivalstvo, napravljajo hišne preiskave itd. Poslali pa so na ta tabor svoje zastopnike tudi nemškutarji, ki so začudeno gledali lepo prireditev i» jugoslovansko vojaštvo, ki nikakor ni tako divje, kakor ga v nekaterih krajih, sedaj še od Nemcev zasedenih, slikajo razni hujskači. Še bolj pa so se čudili, ko so videli, da na polju vso lepo rase in zori, ko so vendar nemški agitatorji pravili, da so Jugoslovani pokončali vse polje. Nas prav veseli, da so se nemški vohuni prepričali, kako je pri nas. Slavnost je posetil tudi tukajšnji vojaški poveljnik, gosp. podpolkovnik Tripkovič, ki je povabil k sebi gosp. Špicarja in njegovega sina Mirana ter se jima na lepem patrijot-skem govoru, kakor se je izrazil, najsrčnejše zahvalil. Prireditev je vodil g. nadporočnik Est, sodelovalo pa je vse narodno ženstvo iz St. Jakoba in okolice. Upamo, da bo tudi gmotni uspeh enak moralnemu.
kr Borovlje. Ker so mnogi od nemških hujskačev zapeljani domačini zbežali in ker so šole zaprte, je pri nas mnogo šolskih otrok, ki so brez pravega nadzorstva. Dobro bi bilo, ako bi vlada za to deco kaj ukrenila. Priporočali bi tudi otvoritev kuhinje, kjer bi otroci revnih staršev zlasti delavcev dobivali vsaj kosilo. Radi strašnega pomanjkanja živil v Nemški Avstriji, h kateri so Borovlje spadale 6 mesecev, je tu vse, staro in mlado, popolnoma sestradano. Cene nekaterim živilom, posebno mesu se morajo na vsak način znižati.
kr Borovlje.v Pri nas gospodari če vedno Nemce, če rabi Slovenec potrdilo za Škodo, narejeno mu od nem-čkih tolp, mora prositi Nemca, da mu to potrdi. Če bi to bili pošteni ljudje, bi človek še prestal tudi to izkušnjo, toda ti so ljudje, ki so nas preganjali Jiot navadne zločince; ti so oni, ki so plačevali iz občinskega žepa tisočake zloglasni „Volkswehr“, ki so dali 7000 kron podpore listu »Freie Stim-men“ v Celovcu. Par slučajev. V Borovlje sta prišla 10. t. m. en francoski in italijanski oficir, ki sta ju sprejela Nemca Kastner in nemčur Graci. Slovencu jo^ bil zabranjen pristop k oficirjema. Še le ko si je s silo priboril dostop je zvedel, za kaj gre« Omenjena oficirja sta poizvedovala, če jo res, da se bo za vsakega Slovenea, ki so ga ubili Nemci, ustrelilo 25 Nemcev ! To poročilo je šlo v Pariz skupno s pojasnilom, ki so ga dali Nemci 1 Drug slučaj. Občina sprejema še vedno dopise od nemškega okr. glavarstva v Celovcu. Tu imamo jugoslovansko okr. glavarstvo v Celovcu pa še nemško ! — V Gracijevi gostilni so še vedno zbirajo nemčurji, čeprav je ta mož zelo kompromitiran in vkljub temu še veduo uraduje naprej. Dosedanji način uprave politične oblasti v slovenskem Korotanu se mora temeljito spremeniti, če ne, bomo prinesli dovolj raaterijala, da bodo naši bratje po vsej Sloveniji informirani, kako se gladijo Nemci z
rokavicami, našim ljudem pa se krivica godi.
kr Trgovska šola v Novem mestu. V Novem mestu se namerava v prihodnjem šolskem letu ustanoviti dvorazredna trgovska šola z enoletnim pripravljalnim tečajem, ki bi bila dostopna dečkom in deklicam. V pripravljalni tečaj so bodo sprejemali učenci, ki so dovršili ljudsko Šolo in spolnili svoje 13. leto vsaj še tekom tistega leta. Za sprejem v trgovski prvi letnik pa jo predpisano dovršenje 14, leta vsaj tekom leta in pa uspešen obisk ljudske šole. Poleg tega je sprejem odvisen od uspešnega izida sprejemnega izpita, ki pa odpade pri učencih, ki so z uspehom dovršili 4. razred kake srednje šole, popolno meščansko šolo ali pripravljalni tečaj. Stariši učencev, ki prihajajo v poštev in bi imeli veselje do trgovskega študija naj blagovolijo to v lastnem interesu takoj naznaniti »Gremijn trgovcev v .Novem mestu.
kr Ježica, Naš biyši g. župan Vinko Ahlin je bil zelo ponosen na svoj županski stolček in posebej še na svoje vestno uradovanje; kar je on govotil in vknjižil v občinskih knjigah, to je vedno dižalo. Ponašal se je bahalo: „To je faktum, to je resnica, kar jaz pravinj". Bivši g. župan, ali je to fudi faktum in resnica, da ni v letni bilanci gasilskega društva za leto 1918 izkazanih 30 kron, ki j?h je podarila ga. Ekar, ki ste jih baje pozabili dati blagajniku? To pa je faktum in resnica 1 Nadalje je ga. Ekar darovala za občinski ubožni 3klad 10® kron. Teli 100 kron ste menda pa tudi pozabili nakazati blagajniku, ker jih ni bilo nikjer vknjl-žeisih. Sicer pa, kaj je revežem treba še več, ko jim gre itak tako dobro, da se na 100 kron menda lahko pozabi 1 Sicer se je pa po poizvedovanju tistih 100 kron vendarle našlo in se jih — po 14 mesecih — vknjižilo. Saj je g. drž. pravdnik izjavil, da dejanje ni kaznjivo, ampak plačljivo. To je tudi faktum in resnica 1 Vsled tega dogodka je bil g. tajnik precej presti ašen. G. tajnik, zvest Šustercijanec, se je pa med vojno prav pridno potil pri aprovizaciji, rentačil nad ženskami — in delal prošnjo na okrajno gla-varstv*, da bi se mu nakazalo 6 kg moke več na mesec kakor drugim. Res lep zgled požrtvovalnosti! — Tistih 100 kron pa je razburilo tudi bivšega župnika, tako da je trojica v zadregi tekla k novemu go3p. županu, ki je seveda radevolje bil pripravljen vknjižili 100 kronski zaostanek. Tudi g. župan ima svoje muhe, da ni pustil na vpogled občinske mape, ki se je rabila pri vpeljavi elektrike. Sicer se bo pa mož ob novih volitvah lepo vsedel raz stolček na rla. Ljudje uvi-devajo, da samovoljno gospodarenje le preveč trpi vled vedne pozabljivosti. Precej megle imamo na Posavju že od spomladi, pa le, ker iztepamo moko iz vreč, ki se bo pa še dolgo kadila. Le g. Kristanu pri deželni vladi se ta megla malo dopada. — Če morda ni še več kronic vpisanih, bo še marsikaj faktum in resnica.
kr Savinjska podružnica SPD.
jo začetkom meseca julija otvoril* Frischaufov Dom na Okrešlju in nekdanjo nemško Piskernikovo hišo v Logarski dolini. Po 20. juliju bode oskrbovana tudi nemška koča na Korošici, kjer se bode dobilo vino, čaj, kava in žganci. Ker ima koča na Korošici zlasti za turiste iz bivše Kranjske ugodnejšo lego, se Kocbekova koča na Molički planini ne bode oskrbovala, kar naj uvažujejo turisti prišedši iz bivšo Štajerske. Kočo na Korošici, ki je bila oropana, je podružnicu preskrbela z najpotrebnejšim iuventarjem.
kr Vuzenica. Ko sem čital obupni klic naših internirancev v Graiindu, me je ugrabila sveta jeza vsled neupravičene dobrohotnosti nekaterih naših Slovencev. Najprej naznanijo vojaški oblasti, da je treba te in to Nemce odvesti kot talce; tedeu dni pozneje pa začnejo isti moledovati pri politični in nepolitični oblasti, da so jih zopet izpusti, češ ker so nedolžni itd. Da nise vsi ti Nemci enako krivi, o tem seveda ni dvoma; žalostno pa je, da se naši
potegujejo na pr. za Nemca, v Segar gostilni so so po izjavi drugih odkrito-grčnejših Nemcev zbirali vsi elementi, ki so hujskali proti naši državi. Žalostno je tudi za dotižne Slovence, da se dajo toliko vplivati od L. teto; mogoče jo predlagato pri prihodnjih volitvah kot županjo, ker že sedaj odločuje pri naših občinskih zadevah.
kr Neverjetno! V nedeljo, dne 20. t. ni. tekmuje pri nas v Mariboru prvi ljubljanski športni klub ..Ilirija* z , L Marburger Sportverelnigung Ra-pid". Nas veseli, da pridejo Ljubljančani v Maribor, tem bolje bi nas veselilo, če bi igrali proti I. slov. športnim klubom ,.Maribor", ki baje pri na3 obstoja. Zelo čudno se nam zdi, da se je zopet dovolilo mariborski nemškut3riji ustanavljati društva, v katerih se hujska proti naši oblasti In se kujejo naklepi proti našemu kraljestvu. Kaki pristni Nemci so člani pri tem internacionalnem klubu, pričajo imena n. pr. Rujez. Križane, Grlič, Glazer in dr. Žalibog so tudi nekateri jugoslov. vojaki zabredli med lačenbergerje. Imena si pridržimo za prihodnjič. Ali oblasti ne vedo, da je glavni voditelj tega kluba Geisler iz Rajha, prejšni voditelj ,.Marburger Turnvereina", znan kot eden največjih hujskačev ,še Iz mirne dobe. Kaj še sploh ta človek tukaj dela? Kdor je poznal ,;Marburger Turnverein", tisti ve, kako se je delalo v tem društvu proti slovenstvu. Ali se še spominjate, kako so leta 1908. člani tega „Tum-vereina" pobijali v Narodnem domu in pri knezoškofu šipe? In voditelj je Še pri ras. Gosp. knezoškof jim je najbrže iz hvaležnosti dal na razpolago prostor na Tezni. Društvo se sicer skriva pod krinko „Intcrnatio-naler Sportkiub*-., toda kdor pozna njih denarne protektorje, ve, kake in-ternacijonalne namene zasleduje. Mi kategorično in odločno zahtevamo, da se nemški športni klubi, katerih v Mariboru kar mrgoli na pr. „Rate El!" „Rapid", „Sturm", „Hertha" i. dr. razpuste, ker ne bodemo trpeli, da se bode na meji razširjal in gojil nemški duh naprej, pod krinko internaci-jonalizma. Od našega slovenskega športnega kluba pa pričakujemo, da se povzdigne v kratkem na isto stopnjo, kakor so druga jugoslovanska športna društva.
Bratje iz Srbije so prišli.
Radosti nam drhti srce danes, ko smo stisnili bratsko roko, po kateri smo segali zaman dolga, tužna leta snžnosti. Po tej pošteni roki, ki je visoko in ponosno držala zastavo svojega toliko izkušanega naroda, ki ni niti v najtežjih dneh trepetala v brezupu, ki je z orožjem pisala svoje geslo: Umreti a nikdar kloniti.
Ko smo videli te svetle oči, te junaške postave, te mlade energične poteze naših mladih hratov, jo Čutil vsak izmed nas: to so oni. . . To so sinovi in bratje onih junakov, ki so nam priborili svobodo, to so sinovi in bratje onih junakov, ki so sa z nami ramo ob rami borili na Koroškem, onih junakov, katerih premnog spi nevzdramno spanje na mejah naše domovine, in mrtev straži našo sveto zemljo. In ko se jo razlegel čez množiče njihov gromki klic: „ Živela naša Gorica 1 Živel naš Trsti* takrat smo vedeli, so vsi naši in mi vsi njihovi.
Dolgo pred naznanjenim prihodom Tlaka se je že pričela nabirati množica na kolodvoru in kmalu se jc napolnil peron, aula in prostor pred kolodvorom. Nestrpno so pričakovali drage brate in dasi je imel vlak dobro uro zamude, se množica ni zmanjšala. Končno so prišli. Godba je zaigrala, gromoviti živijo-klici so doneli težko pričakovanim gostom nasproti — oči se se srečale, roka se je vtopila v roko.
Pred kolodvorskim poslopjem so mili nam gostje zapeli *Naprej zastava* — nakar jih je g. dr. Triller v kratkem, jedrnatem govoru pozdravil. V imenu društva slov. profesorjev jih je pozdravil g. prof. Korun — v imenu celokupnega dijaštva pa g. Goslar Branko. Za sprejem se je v iskrenih besedah zahvalil g. prof. Jovan Kangrga in dijak Jovanovič. Navdušenost je dosegla svoj
višek, ko jc govornik povdarjal, da je Ljubljana toliko slovenska kakor srbska, Belgrad srbski kakor slovenski. Odu-ševljcno vikanje je prekinil šele odhod po Dunajski cesti pred glavno pošto, kjer se je bila medtem že zopet zbrala velika množica, ki je prišlece navdušeno pozdravljala. Na vsej poti pa jim je svirala godba, pozdravljale jih mnogo-broinc zastavo in klicanje občinstva. Tudi ko so se naši gostje razšli k večerji, jim je povsod sledilo burno pozdravljanje, ki je iskren znak, kako dragi in kako mili so nam naši bratje iz Belgrada.
Poziv dijakom!
Pozivamo vso dijake, srednješolce in visokošolce obojega spola, da se pri današnjem obhodu pridružijo vsi milim nam srbskim gostom, jim dajejo zaželjena pojasnila in so jim sploh v vsakem oziru na uslugo. Dolžnost vsa-cega je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se bodo bratje iz daljega Belgrada počutili med nami kar najugodneje — kot brati med brati.
Poziv meščanom!
Hišni posetniki ljubljanski so naprošajo, da v sprejem srbskih maturantov okrase hiše z zastavami. Odbor.
Dnevne vesti.-
dn Potovanje v ali čez Jugoslavijo. V avli tukajšnjega južnega kolodvora je izvešen s pisalnim strojem pisani razglas, da je za potovanje v Jugoslavijo ali čez ozemlje Jugoslavije potreben vizum kake Jugoslovan-ske oblasti.
dn Višji šolski svet v Ljubljani je na svoji IV. redni seji dne 17. jul. 1919 soglasno odobril in sprejel poslovnik višjega šolskega sveta, soglasno sklenil resolucijo na poverjeništvo za uk iu bogočastje glede končne zakonite uvedbe obveznega telovadnega pouka na vseh šolah po načrtih, ki jih izdeluje posebna anketa, ter odobril za poverjeništvo za uk In bogočastje izdelano naredbo o udeležbi mladine pri telovadnih tečajih slovenskih telovadnih društev. Dalje je sklenil, da se ustanove v šolskem letu 1919/20 po ena deška in dekliška meščanska šola v Ljubljani in Sp. Šiški, dalje deška In dekliška meščanska šola v Tržiču, pogojno pa, da se ustanovita meščanski šoli v Ribnici in Ptuju, ako se zaveže šolski ali sodnijski okraj, ali vsaj občina, za vzdrževanje poslopja in kritje stvarnih polrebščio. Preuredese meščanske šole v Mariboru. Za meščanske šole se sistemizira in takoj razpiše v celem 30 učnih mest ravnateljev iit strokovnih učiteljev in učiteljic ter eno mesto učiteljice ženskih ročnih del. Za meščanske šole se sklene osnovni učni načrt. Oddale so se službe nadučitelja v Grosupljem, pri Sv. Juriju v Slov. Goricah, služba učiteljice pri Sv. Rupertu v Slov. Goricah, ter odobrile premestitve dveh učiteljic. Razgovarjalo se je o predlogu na poverjeništvo za uk in bogočastje, da se dovolijo razpisi nekaterih va-kantnih učnih mest, ki 80 sedaj začasno zasedena, Predlaga se poverjeništvu za uk in bogočastje, da se preosnu-jete državni gimnaziji v Ptuju in Celju, z novim šolskim letom v realni gimnaziji.
dn Organizacija trgovskih na-stavljencev s sedežem v Ljubljani spi spanje pravičnega. Njen delokrog se omejuje menda samo na čajne večere. Treba bi bilo malo več resnosti in dobrega nastopa. —■ Kakor je bilo slišati, so gg. trgovci že nekoliko povišali plače svojim uslužbencem, a ne toliko/ da bi bil njih gmotni položaj kaj izboljšan. Organizacija pa se ni zgenila, da bi zahtevala vsaj tako izboljšanje plač, da bi se moglo živeti. Spavajte in prespite probujenje vesoljnega delavstva. — Član organizacije.
dn Za pogorelce v Zagradcu je dovolila vlada 50.000 K podpore za prvo silo. Prehianjevalni urad pa izvede samostojno podporno akcijo.
dn Izboljšanje gmotnega stanja političnih uradnikov. V ministrstvu za notranje posle se izdeluje zakonski
predlog za izboljšanje gmotnega stanja policijskih uradnikov.
dn Ravnateljstvo državnega učiteljišča v Ljubljani poživlja k zgla-sitvi gojence in gojenke tretjega letnika, ki žele priliodeje leto nastopiti učiteljsko službo, kjer dobe pojasnila o šesttedenskem počitniškem tečaju. Vabi tudi sbituriiente gimnazij in realk, ki bi se hoteli posvetiti učiteljskemu stanu. Pri sedanjem splošnem pomanjkanju učiteljstva, je tak tečaj resnično potreben in se splošno odobrava. Nikakor se pa ne more umeti, zakaj se izključujejo iz tečaja gojenci in gojenke goriškega učiteljišča. Ali niso tudi tl učiteljski naraščaj, ki jim je bila usoda med vojno najbolj nemila, ki so kot begunci mnogo trpeli in komaj pričakujejo, da bi prišli do kruha. Ali nimajo ti prednosti pred drugimi ab!-turljenti ? — Ali se niso pripravljali tri leta za učiteljski stan? — Reklo se bo sicer, da so zaostali v znanju mnogo za drugimi. Res je, da niso mogli tako napredovati kot drugi, a kdo je temu kriv? — Nesrečna vojna, ki jih je prepodita iz njih domovine in so begali kot izgubljene ovce, dalje neprimerna stanovanja in trdi begunski kruh. Krivično in neusmiljeno bi bilo, ako bi se goriški gojenci ia gojenke ne sprejeli v omenjeni tečaj. S pridnostjo bi se dalo še marsikaj doseči; rešeni bi bili nadaljnjega trpljenja, njih starši-beguna! pa mnogih skrbi.
Ljubljanske vesti.
1 Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se zaključi v nedeljo 20. t. m. ob 19. uri. 1 Izlet .Ljubljanskega Zvona"
v Kamnik danes popoldne se vrši ob vsakem vremenu. Izletniki se odpeljejo iz drž. kolodvora ob 14. uri 2i minut. Vlak bo gotovo vozil; za zadostno število železniških voz je preskrbljeno. Ždimo, da se občinstvo v velikem številu pridruži izletnikom in obišče zanimiv koncert v kamniški sokolski telovadnici. Povratek iz Kamnika zvečer ob 20. uri 57 minut.
1 Koncert ruske pesmi In plastične igre se vrši v torek, 22. julija v Ljubljani v Union ki dvorani zvečer ob 20. uri. Sodelovale bodo umetnice: gospa Marija Valujeda, operna pevka petrogradske opere; gospa Dionizija Polapenko, hči slavnega ruskega pisatelja, igralka bivšega im-peratorskega baleta v Petrogradu, in gospodična Valja Durnovo, ruska pianlstinja iz Petrograda in gospod Moskvin, plesalec. Spored priobčimo prihodnjič.
1 Veselica ZJŽ v Zalogu se vrši. Vlak odpelje ob 15. uri.
1 Izlet srbskih gostov na Bled. Dne 22. t. m. odhod na Bleg z glavIj* kolodvora ob 6. uri 15 min. in v*ak prispe na Jesenice ob 815. Odhod z Jesenic ob 8 31, prihod na. Bled ob 8 47. Odhod z Bleda ob 1414, prihod na Jesenice ob 14 37, odhod z Jesenic ob 14 53, prihod v Kranj ob 15.49, postanek 20® minut, odhod ol» 1*15, povratek v Ljubljano ob 20 05.
1 Zadruga gostilničarjev v Ljubljani. Z ozirom na odredbo dež. vlade, daje v dnevih splošnega štrajka v nedeljo 20. in ponedeljek 21. julija prepovedano točiti alkoholne pijače, se od strani zadruge priporoča, da bi gostilničarji in kavarnarji svoje lokale enostavno zaprli, ker se jim drugače skoraj ni mogoče ubraniti točenja in nato neizogibnih kazni.
1 I. spošno društvo jugoslov. vpokojencev v Ljubljani naznanja svojim članom, kateri so služili pri drž. železnici, da pridejo takoj po z a-m u d n o pokojnino. Načelnik.
1 Hvala lepa! Š'ri se govorica, da prevzame višje vojaško zdravniško mesto bivši avstrijski štabni zdravnik Rubinstein. Mislimo, da imamo slovenskih zdravnikov v aktivnem vojaškem službovanju dovolj in bi nam ne bilo treba klicati na tako odgovorno mesto Židov, ki med našim vojaštvom gotovo ne bodo uživali zaupanja, še manj pa simpatij.
Zadnje vesti.
Splošna stavka na Francoskem odložena.
Pariz, 19. aprila. Upravni od' bor Splošne delevske zveze (C*
G. T.) je po konferenci z ministrskim predsednikom Clemenceaujem sklenil odložiti na 21. t. *»■ proglašeno splošno stavko vseg* mednarodno organiziranega delavstva.
Nezaupnica Clemenceaujev! vladi.
Saint Germain, 19. julij3, (Dku.) Clemenceaujcva vlada J* včeraj v zbornici dobila nozaupu*' co radi gospodarske politike. P5 daljši precej živahni debati, je bil' 227 glasovi proti 213 glasovom spr* jet nastopni dnevni red poslane3 Augagneuerja:,.Zbornica ugotavlja, d> so se od januarja 1919 cene v Belgiji znižale za polovico. Na Angleške«1 pa od premirja za eno četrtino, d* so pa v istem času na Francoske*1 neprestano rasle. Zbornica ocenjuj* gospodarsko politiko vlade po njeni'1, učinkih in prehaia na dnevni red (Ldu.)
Vzroki odložitve splošne stavke.
St. Germain, J9. julija. (Dku-) Kako pomemben se zdi poraz vlad* pri gospodarski debati zbornice socialističnim poslancem, sledi iz sklep* ki ga je storila še sinoči C. CM’ (Splošna delavska zveza), namreč d3 je odpovedala stavko 21- t. m. P° daljši debati so izdali sledečo izjavo! Upravna komisija C. G. T. (SploŠn* delavska zveza) zavrača, ko je položaj proučila, vladne odredbe proti draginji« Komisija ugotavlja, da je z glasovanje!« v zbornici, ki je vendar enkrat sledim besedam delavstva, ki so obsodile %°’ spodarsko politiko vlade — ustvarjen nov položaj. Komisija misli, da j* treba položaj nanovo proučiti, ter sc je odločila za to, da odloži demonstracijo od 21. t. m. in vprašati tozadevno glavni odbor Confederatlon generale du travail, ki se bo 21. t. n*-zbral v Parizu.
(Ker so tudi Francozi odpovedali, bod* torej jutri stavkali le Italijani in Nemci; 1 tem se zopet pokaže italijansko-nemi"* zveza.)
Nova ministrska kriza. Ministra dr. Korošec In GostinČ*1' odstopile*
Belgrad, 19. juhja. Danes ^J° pojavila ministrska kriza. Ministra <lr. Korošec In Gostinčar sta odstopila. (Ldu.)
Vzroki ministrske krize.
Zagreb, 19. julija. (Izv. poroč) Kakor javljajo iz Belgrada, je doŠl« do izbruha krize vsled d terene me** Protičem in dr. Korošcem glede sod' jalistične stavke dne 21. t. m. O podani demisiji razpravlja jutri ministrski svet. V političnih krogih upajo, da se kriza mirnim potom izravna.
, 	_	|	i—•
Spominjajte se invalidovi zbirajte za nje!
Listnica uredništva.
Ljubljana. Nero. Prosim za vaš nasiav* sicer gre vaš dopis v koš. — Razočaranjo* Podpis nečitljiv, torej v koš. — Rogašk* Slatina. Koroški Slovenec. Prepis vašega dopisa smo poslali na pristojno mesto. Pisec članka „Duhovniki in davek na samce*, prosim, naj javi svoj naslov.
—-
Aprovizacija.
Sol za obrtnike In zarode. Zavodi tef peki, mesarji in gostilničarji, ki rabijo ** svojo obrt, naj se takoj zglase v aprovi' začni pisarni na Poljanski cesti 13., ker se sol ne bode za nikogar hranila.
  —^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubija*1 L
Mali oglasi
stanejo prvih tO besed 4 }(, »saka nadaljna beseda 20 »In. • Dopisovanje in ženitne ponudbe pa vsaka beseda 1 Jf.
m
bL
ŽTJ
mi -m*
Krava, 8 mesecev breja j gostilno radi pomanjkanja sena j ° cenoprocja. Naslov v upravi. J
Proda se lepo pohištvo o„ ®Palno sobo in kuhinjo. v' Forjana ulica 40	1670
Železniški uradnik kot j postajeua^clnik v krasni po-; staji se želi oženiti z dobro i situirano gospodično, ozir. t vdovo od 35—40 let. Ponud-I be s sliko naj se pošiljajo j na upravništvo pocf M P. 78.
Kupim (ali v najem vzamem)
kavarno
si;
trgovsko hišo
z večjimi kletmi blizu ko-jodv.ra. Ponudbe na:
5000 škatelj
cigarstnega papirja
300 grossov
dninarjevi in 2
in 300 partij
igralnih kart
progam -na debelo. ,Agentura*, Maribor,
Poštno ležeče.
••••©©•e«®«®®®®®®*
I Knssctovislci pozor !
?ogIv?Vrp,:l^,ad“!: i A,,drei0stt’ 0u?tani' I Mline za vejati
pLb®,eSa. nudi tvrdka '	’
nasfp110’ Mubtjana, Sv.
in
etra
i k
Učenko! čistilne stroje
poštenih Staričev in s j
v t ..^ovsko blšo se kupi lubljani Ni deželi se kupi striiof Popravno v indu-rilrlf 8vrhe z vodno ali ur,'0 ,£*0^i° Ponudbe na P avništvo pod „lndustrija“.
  ____	1762	j
vnJlUI*? a “de 60—600 1 \
na	^Piro. - Ponudbe \
•odP.	fitvo Pod * Vinski j
' za žito dobite najceneje, ali pa tudi na obroke pri
potrebno šolsko izobraz-bo sprejme takoj pod i I	k»eV2.vate1^
zelo ugodnimi pogoji ‘ '* rUUIUi’ st,lnlh 8tr°J
Fa I. Kušlan Kranj.
ieu®?0** smrekov les,
si okr0geUHV in bllkov bo:U les "Sa d,i rez<*n. Cene za
nazriptiii v Va8°n se flaJ naznani,0 tta v. SCAGNETI,
rom «1aga za drž. kolodvo-rom v Ljubljani.	419
E
61 u
pa
JKs
Josip Jug
stavbeni ln pohištveni pleskar In ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena.
Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
čl-strojev,
B idina — Ptuj.
®®®©5®3»#9»®9•9906
b§s Kontent »|®
prašek za perilo, je edini pialni prašek, kateri da perilu prijeten duh ga desiiificira in : naredi snežnobelega Ta prašek je za vsakega bolnika in okolico neobhoduo potreben. Izdeluje se edino le v laboratoriju, med, drogerije O. Šinkovec, Kranj. — Glavna zaloga za Ljubljano drogerija 1. C KOTAR, Wo!fova ulica.
» Tesarje kakor tudi veš
“Cencev se sprejme proti do-bremu plačilu v trajno delo. t ANTON STEINER, mestni esarski mojster, Ljub jana, Jeranova ulica št 13	747	>
Hlapec s« sprejme, ne- j
StanT" ■ k° 3 hran0 in
Stanovanjem, oženjen pa s Stanovaujem - Poizve se • i Jeranova ulica tt.	9Q8
^nr	skega	vaJe«fa
sprejme tako Ant Mitereger Sp. Šiška, Knezova ulica 121’
________________________   1019
za IošneL‘a 8!’barlca ^ Išče takrn d Nast°P službe nlari i °nudbe z zahtevo 1 n, P° možnosti s pri-o ženi mi spričevali ali pre-P'si istih je postati dr. G.
* til!. Zilravnil; v Orfičkll.
Živo apno, zidno in strrSno (»peko .
-•v celita vugonih •*
ponuja
»Ljubljanska fcomcrci-
jalna družba z o. z."
Ljubljana, Bleitveisova cesta 18 (nasproti liceju.)
Dva strugarja In vfeč ključav-
Pein, zdravnik v Oajeku. ^ j ničarjev išče
'Kranjska fvomica že-Ijeza i bravsrske roba" u Kamniku.
Sprejme se več čevljarskih pomočnikov. Za hrano in stanovanje pr- skrbljtno. Anton Le-jak, čevljarski mojster Kandji 38, Novomesto.
Gospodična, vešča slovenščine, ita ijanščine in nemarne pooolnoma in nekoliko nancGščine> zmožna eno-
SovodMva" stdv?jn?ga H*' prakso v ' str°iepisja in s delih želi . P erniških Primpmo tvojim znanostim Sove '"e-Služoe- ~ Naslov
nprava.
v r!i,alT.ir Posuje učiteljica
slov „H,tici' kjnserv- Na-Pr* upravi.	1021
tl E
^ tif o -
zlatnine o la želmIk «r ,n i
sin, 8prtiema F. ČUDEN j Ljubijaniroti glavne poste v \
—-925 j
— čS* 8"bu 3 pohištvom j Cena ncs?,.80^ 8 ce,° hrano- S
audbe „ auska stvar. Po- ! čas kot : 2latk0 "»aninc, ta j t--- • Privremene vojne u Mostaru. (Herce- j
bolnice
Kovina)
^°pisovauje in 1^‘Utne ponudbe I
Bizeljsko vino
letnik 19 7, zajamčeno naravno se odda v večjih množinah po K 8-50 liter. Puja-snila daje I. Jugoslovanski anon-čni »n informačnl zave d BESELJAK& ROŽANC, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Druci
bukova meterska se kupijo. — Ponudbe franko Ljubljana na I. Jttgosiu«auskl auou-dni in informufini zavod Bezeljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Dojf „inbi^ In lovi — jr, /'b’ce zlate ne vlovl, 4ohro Slo»e»eo, žurnatist,
4ruBi P"ar,?'e (vsai, ,ak0 Ka vr„5, ^nijo), kateri se je za tj* svetovne vojske po DJ a P°tikal, želi tem potem &a8,tva z veselo blo-Slni, n 8e v kratkem v Domirlh Povratiti. Cenjene
&grafiio~ Če 16 m0g^e 8 voi« ~ 8e nai
Planin«a* na: Zlalk0 PHvrem«nUrnali'8t’ ta čas kot Mostam m ‘ 0jne bolnice u ostaru (Hercegovina). 1010
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6oasy v jLjub-JJani, zraven rotovža.
57T777F??y7v777ve|
t Tračnice
večja množina v težinž 9 do 12 kg za meter
[► se kupi. M]
Ponudbe pod Šentjanžki premogokop
► PhD. ]RKIL
Dolenjsko. •AAAAAAAAAAAiAAA«
M strugarja
in več
klj’u?avni?arjev
i5če „Kranjsk&tvorntca žeijezne i braverske rt be u Kamniku".
Kupim
dobro ohranjen
= pianino =
ali
kratek klavir.
A. GERNEK, Krašnja, p. Lukovica.
Kupim
vsako množino čistega
rumsnga voska
po najvišji dnevni ceni. OROSLAV ČERTAL1Č Ljubljana, Resljeva
cesta št. 20,
t Linhart, urar
Marija Terezija c. T.
Veika«aloga zlatih, srebrnih Ib nlklastlh ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure
z nihalom po najnižji ceni Poprav ila se sprejemajo vsaki čas in se soiidno Izvrše. 999
Priporočamo edino toyarniško zalogo
liualnilj 5trajeu
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno blago.
JOS. PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip,
m:
££ Rudeče maline 3
za eksport kupuje „BALK AN", trgovska, spedidjska in komisijska del. dr. v Ljubljani, Dunajska cesta štetf. 33. Prosi se natančne pismene ponudbe.
gssr Državne toplice-ii®
Dobrna pri Celju (prej Neuhaus)
Visokoradioaktiven termalni vrelec 37° C.
Izvrstni zdravilni uspeh pri ženskih boleznih, pri obolenju živcev, revmatizmu itd. — Moderni zdrav, pripomočki, deloma na novo vpeljani po vzorom dunajske ženske klinike.
Zdravnik: Dr. Benjamin Ipavic iz ženske porodniške klinike prof. Ernsta
Wertheim-a na Dunaju.
Prospekte daje topliško upraviteljstvo v Dobrni.
„CROATIA
zavarovalna zadruga v Zagrebu
ustanovljena
od mestne občine Zagreba leta 1884
sprejema
| y elementarnem in žMjenslem oddelku g
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
■1	  Zahtevajte	prospekte	—1
katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila 771 1
Glavno zastopstvo za Slovenijo
Ljubljana, Stari trg štev. 11.
Sprelamamo sposobne potnike In zastopnike, katerim se nudi prilika velikega zaslužka.
Mi sinimo samo z
,HIF“
Mlinski kamen
za žrmlje in
brusilni kameni
vsake velikosti se prodajo. Cena po dogovoru.
Jožef Plmilna, Rcg.tec, Štajersko
Vešfifk
v lesni industriji
Slovenec, 36 let star, večletni vodja večjih lesnih podjetij m žag, popolnoma verziran v modernem obratovanju žag ter lesnih industrij, išče v jug slo anski državi v večjem podjetju vodilnega mesta. — Cenjene ponudbe pod , I. K. 1883“ na upravn. lista.
Angleška čudatvorna mast
jtfa. hladi, (IhU, mehča izvlačl tujo tvari-
ne’ prei*re61 *a:
strupljenje krvi lu operaeljo.
Vpošllja samo proti predplačilu franko K 8*8o za 1 dozo. Lekarna Thierryjav Prepra-dn, glavna zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marilln trg štev. 5
in vse druge lekarne.
JJ
kremo, ker je ravno radi svojih sestavin najboljša. Glei plakate na vseh reklamnih deskah. Samo na de elo. Glavna zaloga
Orostav Čcrtalič
LJUBLJANA, Resljeva cesta 20.
40 lesnih delavcev
se rabi takoj za sekanje smrekovega lesa. Pogod-nina za 1 m3 znaša 6 80 K. Stanovanje v gozdni baraki. Živež se dostavi iz rudniškega konturna po cenah, kakor drugim rudniškim delavcem. — Reflek-tanti naj se zglasijo pri ravnateljstvu
„Trboveljske premo go ko pne družbeu v Zagorju ob Savi.
PRISTNO FRANCOSKO NAMIZNO
OLJE PRIMISSIMA
JULIJ MEINL, LJUBLJANA.
Razkrinkani Habsburžani.
Moja preteklost.
Sp5s*ia grofic* LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dam*.
(37. nadaljevanje.)
Marija je rekla hišini, da je ne potrebuje; nato si je gUd la nohte, pozneje pa si je nataknila več' lepiti prstenov. Zatem se je obrnila k meni.
»Ali sem videti zala?« me je vprašala .skrbno.
Nasmehnila sem se. Ali je bila videti zala? Nikdar nisem videla zaljše slike in se nisem obotavljala ji to povedati.
»Mislite H, da me bodo občudovali?«
»Prepričana sem, da te bodo.«
Hladno se je nasmehnila. »O, potem bo pa • na ljubosumna?«
»Prosim te, kdo pa?« sem rekla.
»No, Rudolfova trapasta, ošabna belgijska žena.«
»Marija, tako pa ne smeš govoriti; ne slišim rada tega; to ni res.«
Oči so se ji zlobiio svetile. »Nič ne de; vi bi jo sovražili, da bi vedeli vse, kar jaz vem. Ona dela Rudolfovo življenje nesrečno; noče ga razumeti in namesto, da bi mu bila v pomoč, ga vleče navzdol. Štefanija ni drugega kakor bedakirija. O, Marija, Rudolf je tako nesrečen; vsi so zoper njega, jaz pa si želim, da bi mogla biti vedno pri njem. Ako pridejo neprilike, ga jaz nikdar ne zapustim «
Te poslednje besede je izgovorila hitro in pridušeno, nato pa je prišla Neža oznanit, da kočija že čaka.
Marija je nosila svitlo modro rumeno obrobljeno obleko, eno izbranih Spitzerjevih stvaritev, v bluzi pa se ji je lesketal trak z dijamanti; nisem si mogla kaj, da si ne bi mislila, da sta ena kakor njena mati nosile preveč dijamantov.
Gospa Večera je imala črno žametasto obleko, z zavratnico iz dijamantmh bršljanovlh peres, in dijamantne zaponke so ji pritrjevale belo čapljino pero v laseh. Hana je bila oblečena preprosto belo, niz biserov je bil edini njeni nakit.
Hotela sem se ravno posloviti, ko je Marija vzkliknila:
»Storite mi uslugo, ako me ljubite, Marija.«
»Kaj pa?« sem vprašala.
»Dovolite, da se peljem na poslaništvo z vami; saj ni daleč, in mama in Hana boste imeli več prostora brez mene.«
Privolila sem. Tedaj je prišla Neža s kožuvino obrobljenim večernim plaščem, in skupaj smo dol odšli.
Kakor hitro sva bili sami, mi je Marija ovila roke okrog pasu. »Oj, kako dobro mi dene, da nisem zaprta z mamo v drugem vozu; ves čas bi mi delala pridige « In tresla se je pri teh besedah.
»Kaj pa te je tako ganilo, draga?« sem vprašala. »Opazila sem, da si bila ves večer vsa iz sebe.«
»Oj, Marija, pisal mi je, nekaj ga tare; hoče me videti. Kako si želim, da bi vrgel vse skupaj proč pa šel z nami na Rivijero ...« Tedaj pa smo dospeli do poslaništva in Marija me je poljubila, se poslovila ter se pridružila maieri in sesiri.
Pozneje sem izvedela vse o Marijinem vedenju tistega nesrečnega večera, ki se je nad njim škan-dalizirala vsa dunajska družba. Ples je bii sijajna prireditev in cesarska rodovina je bila že navzoča, ko so Večerovi dospeti tja. Marija je bila privla-čišče vseh oči, po večini zbog njene lepote, nakaj pa tudi zaradi tega, ker je seme, ki ga je zasejala jezičnost gospoda Pecbyja, že začelo roditi sad. Rudolfovo ime so družili z njenim in mnogo dobro poznanih žensk je gledalo Marijo z grajajočimi pogledi. Tako ravnanje je razkačilo že itak presilno razdraženo dekle, in ko so cesarski gostje stopali
So plesni dvorani in nagovarjali svoje znance, je larija kar koprnela po maščevanju. Nasmehnila se
Ie, ko je Rudolf izpregovoril nekaj besedi ž njo, to pa je Štefanija prišla mimo, ji je pogledala naravnost v obraz in ni priznala njene navzočnosti. Oči obeh žensk so se srečale, in pripovedujejo mi, da so bile pa že take kakor dveh tigrinj, ki pazita na skok.
Gledalci so ostrmeli, in ravno ko so vsi ugibali, kaj se bo zatem zgodilo, je Marija udarila enkrat, dvakrat z nogo ob tla z izrazom pajvečjega zaničevanja, nato pa je vrgla glavo nazaj.
Baronica Večera, ki je vsa prestrašena opazovala ta prizor, je zdaj prihitela vsa rudeča od jeze in sramote vsled javnega razžaljenia prestolonasled-nice po svoji hčeri. Prijela je Marijo za roko in pohitela iz dvorane. Njen odhod je izzval celo poplavo govorenja, in kmalu so se malone vsi navzoči, ki so bili marsikdaj deležni gostoljubnosti baronice Večere, kot »dobri kristjani- veselili bližnje družabne propasti njene hčere.
____________ (Dalje	prihodnjič.)
Termalno-radioaktivno kopališče	wwnmwnwi
Toplice pri novem mestu,
železniška postaja Straža-Toplice zdravi: revmatizem, protin, neoralgijo (ischias), exudaU (ženske bolezni), posledice ran in elomljenja kosti itd.
Sezija od 1. maja do 30. septembra.
Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.	1030
Najbogatejše sortirana papirna trgovina, katero sem prevzela od gosp. Fr. IgHČe, v Ljubljani, na Mestnem trgu
prodam takoj
zaradi prevzetja velike parfumerije. Oni trgovec, ki kupi celo zalogo, ima prednost. Izrecno opominjam na: veliko izbero map, konceptnega, uradnega, ovojnega, svilenega papirja za klobuke (Hutpack), nad 1 miljon, ljubljanskih, umetnih, božičnih in novoletnih razglednic.
Marija Uran, preje Fr. Iglič,
Ljubljana, Mestni trg 11.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobe-tonske in vodne zgradbe	\
v Ljubljani, Mit h«; rje v« ulica St. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. 933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
Alfonz Breznik
učitelj »Glasbeni- Matice"In edini strok, dežel, sodišča
Ljnbljana, Kongresni trg št. 16
(nasproti nunske cerkve). Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbenih Inštrumentov, strun in muzikali). '.07
Ko treba ?
Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda,
Jovanovič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.) •
Došio je zopet
: fino francasko in izvrstno jedilno olje i
Vedno velika zaloga slivovke, ruma, brinjevca, riža, rozin in drugega špecerijskega blaga-Gregorc & Verlič, Ljubljana, cesta na Rudolfovo železnico 7.
Jaroslav Breuer
stavbenik LJUBLJANA, Gosposka ulica št. 8.
sprejme več zidarjev in tesarjev v trajno delo d Javornik in Ljubljano. Na Javorniku preskrbljeno tl hrano in stanovanje.
I9 ugašeno apno
dobavlja takoj
Sinson Stossl, apnenica
Galicija (Koroška).
IHšp
Tvoralški* zaloga
gramofonov in god' benih avtomatov
LRasfieroer.soKtt?
Izvršuje vsa tszadevna popf*' vila strokovno in ceno. UgodO* zamenjava obrabljenih P*0*, i.
Gramofoni z vinetom dtnaria za oostiiničari#
Prva celjska barvarija In kemič. čistilnica, zavod za takojšnja snažc.ije madeiet
Martin Taček, Celje
Gosposka ulica štev. 21.
Priporočam se za takojšnjo umetno snaženje madežev, damskih in moških oblek, kakor za čiščenje in barvanje vseh vrst oblek v celih in posameznih komadih Ž#lne obleke na zahtevo v 24 urah. — Prevzema tudi zasto e, preproge, čipke itd. itd. v kemično čiščenje in shrambo.
Stavbena tvrdka
VILJEM TREO
V Ljubljani, Marije Te režije cesta št. 10
si usoja naznaniti, da je zopet pričela s svo jim delovanjem in se priporoča za prevzemanje vseh v njeno stroko spadajočih del kakor: novih zgradb, prezidavttnje, vsakovrstnih popravil, sestav načrtov, zadevnih proračunov, cenitev, tehničnih mnenj itd. v dolgoletno znani solidni in strokovnjaški izvršbi po najnizjih cenah.
Novo otvorena fabrika
šeširaikapa
Najboljši
"Jugoslaviji",
ker a j‘?to razširjena in io vsakdo rad čita/
ti Sarajevu.
Javlja pošt. trgov cim a iz mesta sa Strane, daje otpočela svoj rad, i da imade na stovarištu uvek gotove letuje kao i zimske robe. m Naručbe izvršuje brzo i tačno.
Cene solidne. Moli za poverenje II kao i naručbe. S poštovanjem
Nikolič i Papaj
ljj Mašlčeva utica broj 3, Novo Sarajevo.
i Naznanila ,,Union-Pr«pagraude“ Maribor. POZOR!
Naznanjam vljudno p. n. občinstvu, da sem e 15. julijem ot uril prvo in edino slov. oblastv. konces-
FOSREDOVAL H ICO
za obrat zemljišč: nakup in prodaja pose«tev, hi- M
■ potečna posojila itd. itd. K. TROHA. GB Samo Maribor, Tegetthoffova cesta 30, pritličje. ^
Gospe in gospodične!
Naznanjam Vam, da sem otvorila
specija/no	pa
Imam velike izkušnje o kosmetiki, zato se lahko vsaka dama pri meni preskrbi * najboljšimi kosmetičnimi predmeti. N.pr. krema za lice, puder, šminka, prah, voda in kremd za zobe. Barva za lase, brilantin, krema Zd roke, amerikanski Hair-Petrol za rast las itd-Priporočam se za obilen obisk
N[arija	Ijran.
Ljubljana, Lfes/n/ trg ft. tt.
Zidarje, tesarj
sprejme v večjem številu v stalno delo n» JeS®* n?cah proti nejbnljG plači, stanovanju v brakah, lastni skupni kuhinji itd., pod vodstvo zida skega poli.ja g. Angela Bnttelioa,
Stavbeno podjetje Viljem TreO*
Zglasiti se ie v stavbeni pisarni v Ljubljani Marije Terezije cesta Stev. i0.