Nekateri prebi- valci se pritožuje- . ker avtomat (KAUGUMMI) na steni Varteksove trgovine v sredi- šču Celja že kakih 14 dni ne kaže pre- več poslovne mo- rale: denar nam- reč sprejema, žve- čilnega gumija pa ne daje iz sebe. Kaj če ni po zgle- ju nekaterih de- lovnih organizacij postal nelikviden {s to razliko seve- da, da je takšna nelikvidnost viso- ko akumulativna!). NEUREJENOST POLOŽAJA UČENČEV V POKLICU ZAHTEVA KORENITE ZAKONSKE SPREMEMBE ® KAKO DOLGO BODO ZASEBNIKI ŠE UČITELJI PRAKTIČNEGA POUKA PRI MLADIH LJUDEH? • »Žal moramo pri praktičnem delu na šoli večkrat opravljati takšna dela, ki nam ne bodo koristila, ko bomo izučeni za svoj poklic. Zato lahko trdim, da nas večkrat uporabljajo kot ce- neno delovno silo.« • »Delo, ki ga imenujejo praktični pouk, je kljub napredku tehnike takšno, kot pred nekaj leti. Kako bomo sploh znali delati, če bo šlo tako naprej?« • »Tudi učenci v gostinstvu imamo težave. Nočna služba ni za odraščajočega mladega člo- veka. Počitnic praktično nimamo. Ob vsem tem prekomernem delu pa še marsikdo ostane brez nagrade.« • Mnogi med zasebnimi obrtniki pa tudi »mojstri« v tovarnah so danes mnenja, da stro- kovno šolstvo daje učencu premalo strokovnih predmetov in preveč splošnega znanja. Tega so si baje pridobili že dovolj v osnovni šoli. Kaj zemljepis in zgodovina, delati naj zna. Učenci sami in z njimi mnogi drugi pa menijo, da je še vedno preveč poudarka na strokovnosti in premalo na predmetih, ki naj formirajo njih tudi kot ljudi in ne robote za stroji ali dejansko »fante za vse«. Prvi hočejo imeti mlade, ki bodo znali narediti prav vse - saj so se zato šolali - ti pa bi radi vedeli o svetu tudi kaj več, kot »nemška« imena za orodje. Tisti, ki zagovarjajo še več- jo strokovnost oziroma še več strokovnih predmetov na ra- čun splošnih, žal pozabljajo, da so ti učenci v poklicu bo- doči proizvajalci in s tem upravljalci. Zato je povsem nemogoče, da bi jih usposab- ljali samo strolcovno, tem- več moramo veliko pozornost posvetiti tudi njihovemu sa- moupravljalskemu, družbeno političnemu usposabljanju. Morda prav zato, ker ti mladi ljudje danes premalo vedo o svojih pravicah in dolžnostih delodajalcev še zdaj beleži- mo grobe kršitve zakonskih določil tako na področju na- grajevanja, pri delitvi dopu- stov, kjer redno potegnejo kratko mladi, pri možnostih za poklicno usposabljanje in drugod. Nehote se človeku vsiljuje občutek, da mnogi med nami čedalje bolj zahtevajo, da bo mladi »vajenec« samo uspo- sobljen, da premakne ta ali oni vzvod, vse ostalo pa ni njegova skrb. nadaljevanje na 6. strani Celje, 18. marca 1970 Številka 11 Leto XXIV Cena ßO par 9 V Zalcii so končali s politično šolo I. in II. stopnje! • Največ kandidatov je bilo starih do 25 let in to 41 od 63! Prevladovali so kandidati s srednjo šolo, raz- i veseljiva pa je bila tudi udeležba žensk — 23! I Za politično šolo I. in II. rali v Žalcu je značilno, da [Stopnje, ki so jo organizi- je bila najuspešnejša od vseh podobnih šol, ki so jih v zadnjih desetih letih orga- nizirali na žalskem področ- ju. že samo dejstvo, da je šolo od vpisanih 65-tih slu- šateljev končalo kar 63 po- ve več kot dovolj. Ob koncu šole so izdelali podrobno analizo v kateri so ugotovili, da je bila šola mnogo uspešnejša od prejš- njih tudi v drugih pogledih, tako glede osnovne izobrazbe slušateljev, strukture, staro- sti itd. Slušatelji so bili iz sedemnajstih delovnih organi- zacij, pouk pa dvakrat te- densko. šolo I. stopnje je obiskovalo 33 slušateljev, šo- lo II stopnje pa 30. Prevla- dovali so slušatelji od 25-te- ga leta starosti — bilo jih je kar 41! —, sledijo sluša- telji od 25. do 40. leta 20, samo dx'a slušatelja pa sta bila starejša od 40 let! Raz- veseljiva je tudi udeležba žensk, saj jih je bilo kar 23. Večina slušateljev je ob koncu šole opravila test, kjer so odgovarjali na vpra- šanja s področij, ki so jih poslušali pri predavanjih. Boljše znanje so pokazali slušatelji II. stopnje. Kljub pozitivnim rezulta- tom, ki so značilni za letoš- njo šolo pa je bil ugotov- • Ijen tudi zaskrbljujoč poda- tek, da je med slušatelji bi- lo samo 12 članov zveze ko- munistov in da se vzpored- no z dvigom kvalitete zmanj- šuje število udeležencev. Komisija za idejno p>olitič- no usposabljanje komunistov pri Občinski konferenci ZKS v Žalcu pa bo v drugi polo- vici marca pripravila še se- minar za mlade komuniste. Program predavanj obsega šest področij, med udeležen ce seminarja pa želijo pri- dobiti čimveč tistih mladih komunistov, ki še niso bili v politični šoli ali na podob- nih seminarjih. Dvodnevnega seminarja naj bi se udeleži- lo 40 slušateljev, podobne seminarje pa nameravajo pri- rejati tudi v bodoče. T. V. »Študiral bom ekonomijo, ker bi rad pomagal našemu gospodarstvu, ki mu ne cvete najbolje ali pa medicino zaradi velike humanosti.« je povedal dijak 4. C razreda na celjski gimnaziji PETER TEVŽ iz Šmartnega ob Paki. Fant poleg tega, da je med najboljšimi dijaki, dela v OZN krožku, je član predsedstva mladinske organizacije na šoli in tudi vnet športnik. Foto: T. VRABL FRANCEK FRAKELJ duš, koliko jih je oni petek čakalo na »»ove probleme!« SREČANJE NA JAVNI RADIJSKI ODDAJI V ŽALCU Skupaj z občinskim sindi- kalnim svetom bosta Novi tednik in Radio Celje pripra- vila v nedeljo, 22. marca ob 10,30 uri dopoldne v Žalcu javno radijsko oddajo. Sre- čanje, ki ga bo direktno pre- našala celjska radijska p>o- staja, bo v kino dvorani, vstop pa prost. Pokroviteljstvo nad oddajo sva prevzeli Tekstilna tovarna v Preboldu in tovar- na nogavic Lastovka Polzela. Poleg omenjenih ix>djetij pa so darila za poslušalce v dvo- rani pripravili še Keramična industrija Liboje, Savinjski magazin. Garant Polzela itd. Na prireditvi bodo podelili priznanja najboljšim ekipam v občinskem sindikalnem tekmovanju, kjer je zmagala ekipa Ferralita. Predstavili se bodo tudi nekateri najboljši športniki iz Žalca in Celja, kot Žuntar, brata Markovič, Rančigaj in Završnikova, za prijetno razpoloženje pa bo- do poskrbeli kar štirje an- sambli: Franjo Berger, Sin- ko{>e, kvartet črnskih duhov- nih p>esmi s pevcem Otom Pestnerjem in oktet Rista Sa- vina FK)d vodstvom Pranja Rizmala. Oddajo bosta vodila napovedovalca Radia Celje Ivica Bumik in Mitja Umnik. Prireditev se bo asaradi di- rektnega radijskega prenaša začela točno ob napoveda- nem času. Bodite v dvorani vsaj deset minut pred za- četkom, ker po začetku ne boste mogli v dvoi-ano! teve NEVARNO PREČKANJE Voznik osebnega avtomobila Mirko Polajžer, 24, iz Arje vasi je vozil proti Žalcu, ko je pred trgo- vino »Manufaktura« prečkala cesto Marija Ožir, 71, iz Vrbja. Vozaiik jo je kljub zaviranju zadel. Zaradi pretresa možganov so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. VOŽNJA V ŠKARJE Karel Palir se je z osebnim avtomobilom peljal proti Laškemu in v Tremarju na dvojnem nepregle- dnem ovinku prehiteval ne2nan tovornjak. V tem trenutku je pripeljal nasproti s kombijem Bran ko Markuž, 44, iz Zagreba. Avtomobila sta trčila. Oba voznika sta dobila lažje poškodbe. ZANESLO GA JE Alojz inž. Cetina je z osebnim avtomobilom vo- zil iz Celja proti Ljubljani. V Brodeh je prehite- val pešca Leopolda Beričiča, 52, iz Stopnika, katere- ga je zaneslo pred avtomobil. Zlomil si je le\'^o kra- čo in si poškodoval glavo. SMRT V SEVNICI Po Kolodvorski ulici v Sevnici je šla peš po pločniku JOŽEFA GOSTEJ, 70, doma iz Podgorja. Nenadoma je stopila na cesto. Nasproti je pripeljal motorist IVAN KRANJC, 21, iz Metnega vrha, ki je žensko kljub zaviranju zadel. Zaradi težkih poškodb so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je uro in ix>l po prihodu umrla. TRČENJE V ŽALCU Voznica osebnega avtomobila FRANČIŠKA TANC iz Vojnika se je pripeljala po cesti 4. reda iz Goto- velj na cesto I. reda. Ko je bila že na svoji desni polovici ceste, je pripeljal nasproti z osebnim avto- mobilom JOŽE SUSNIK, 28, iz Ljubljane, ki je v trenutku srečanja vozil po levi strani ceste za- radi prehitevanja kolone. Pri trčenju ni bilo ranje- nih, škodo na vozilih pa so ocenili na 5.000 din. NENADOMA JE PRIŠEL NA CESTO MIRKO DORNIK, 49, iz Jagnjejiice se je peljal z osebnim avtomobilom iz Krškega proU Zidanemu mostu. V Boštanju je z leve strani nenadoma sko- čil na cesto štiriletni JOŽE PODLOGAR, doma iz Boštanja. Otrk je hotel prečkati cesto. Avtomobil je zbil dečka po cestišču. Dobil je lažje poškodbe. DVA HUDO POŠKODOVANA Voznik osebnega avtomobila DEJAN RADAN, 40, iz Brežic je vozil z avtoceste na cesto II. reda proti Krškemu. Na križišču ni počakal ter tako zaprl pot vozniku motornega kolesa ALOJZU CVEL BARJU, 18, doma iz Šoštanja, ki je vozil proti Ko- stanjevici. Z njim je bil 41-letni oče ALOJZ CVEL- BAR. Motorist se je zaletel v prednjo stran avto- mobila. Oba Cvelbarja so zaradi hudih poškodb prepeljali v novomeško bolnišnico. LEŽAL JE NA CESTI Na sredini Kidričeve ulice v Velenju je pozno ponoči ležal pešec MARTIN DOLENC, iz Velenja. Iz smeri Rudarskega doma je pripeljal z osebnim avtomobilom VLADIMIR JAMNIKAR, 32, doma iz Velenja, ki je sedem metrov preje zagledal leže- čega. Menil je, da je pred njim vreča. Skušal se je izogniti, vendar je bilo že prepozno. Dolenc je dobil težje poškodbe. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. UMRLA V BOLNIŠNICI Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da je v celjski bolnišnici umrla MARIJA OŽIR, stara 71 let, doma iz Vrbja. DRAGO TRČENJE Po cesti II. reda je proti šoštanju vozil z oseb- nim avtomobilom ALOJZ DROBNE, 48, iz Celja. Po neprednostnl cesti v Velenju je pripeljal z oseb- nim avtomobilom CIRIL PREDALIC, 34, iz Ljub- ljane. Pri trčenju so nastalo škodo ocenili na 10.100 dinarjev. ZAVIJANJE IVANKA GOLEŽ iz Leskovca pri Celju se je peljala s kolesom proti domu po cesti IV. reda v Tmovljah. Nenadoma je zavila v levo. Za njo je pripeljal z osebnim avtomobilom BRANKO GOR- ŠEK, 40, doma pravtako iz Leskovca. Kljub zavl ranju je Goleževo zadel, z avtomobilom pa je zavo- zil na levo stran ceste ter se prevrnil v jarek. Ko- lesarka je bila lažje poškodovana, škodo na avto- mobilu pa cenijo na 2.000 dinarjev. SLABA VIDLJIVOST ZARADI VLAKA Voznik osebnega avtomobila FRANC DOLINAR, 49, iz Kranja je vozil iz Ljubljane proti Celju. Ko je pripeljal na nadvoz je pripeljal vlak, ki je moč- no zakadil cesto, tako da je bdla vidljivost zelo slaba. Voznik je zavrl. Zaradi prekratke varnostne razdalje se je vanj zaletel z osebnim avtomobilom Ljubljančan JOŽE KRUSIC. Telesnih poškodb ni bilo, škode na avtomobilih pa je za 6.000 dinarjev. OD PONEDELJKA DO NEDELJE v zadnjih sedmih dneh se je na širšem celjskem področju zgodilo 37 prometnih nesreč. Dve osebi sta zaradi težkih poškodb umrli, osem jih je bilo težko poškodovanih, šest pa laže. Materialno škodo na vozilih so ocenili na 99.500 dinarjev. Poročilo se je devet perov, od teh: Bogomir Lešnik in Slavka Kopušar, oba iz Ce- lja; Martin šoštarič, Celje in I)rag;ica Teršek, Ogeče; Jernej Kobe in Urigita Sulič, oba iz Celja; Franc Polak in Zmag;a Luskar, oba iz Celja; Zlatko Starlekar in Pavla Cerovšek, oba iz Celja; Mirko Kristan, Cečovje in Zofija Rozman, Štore ter Dragutin Zadravec in I.«opoldina Pušnik, oba iz Dobrne. ŽALEC Dušan Selšek, 23, Osenca in Ljudmila Vozlič, 17, Dobrte- ša vas. CELJE Rojenih je bilo 16 dečkov in 23 deklic. ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček in 2 deklici SLOVENSKE KONJICE 1 deček in 1 deklica CELJE Franc Pekošak, 69, Celje; Kristina Podrepšek, 68, Ce- lje; Marko Keser, 65, Dobro- va pri Konjicah; Frančiška Klinar, 88, Maribor; Ana Mar- guč, 81, Lahovna; Ivan Ku- gier, 42, Celje; Ana Ojsteršek, 1, Reka pri Laškem; Ciril Co- kan, 33, Celje; Jože Zupančič, 76, žigarski vrh; Franc Vodo- pivec, 69, Bianca; Štefan Kr- njavšek, 44, Polže; Alojzija Ri- htar, 79, Vrba. LAŠKO Anton Kovač, 82, upokoje- nec, Lahomno; Pavla Jančič, roj. Požin, 51, soc. podpiranka. Obrežje pri Zidanem mostu; Janez Kajtna, 73. preužitkar, Žigon; Elizabeta Gorišek, 83, preužitkarica, Selo. SLOVENSKE KONJICE Amalija Ložak, 76, gospodi- nja, Dobrava pri Konjicah; ^ Katarina Strmšek, 62, Nova vas in Franc štetanič. Loče pri Poljčanah. ŠENTJUR PRI CELJU Gašper Zapušek, .77, kmeto- valec, Praprotno. 2AI.EC Marija Davidovac, roj. Ja- ger, 70, upokojenka, Celje; Rudolf Hlačar, 85, upokoje- nec, Celje; Frančiška Prav- dič, roj. Aberšek, 85, upoko- jenka, Žalec; Viktor Jcžovnik, 64, upokojenec, Dobriša vas; .'\nton škrubej, 70, kmet. Or- la vas; Drago Piki, 7, Stop- nik; Ana Srnovršnik, roj. Ber- ginc, 79, soc. ix>dpiranka, Do- briša vas in Neža Povše, roj. Lešnik, 84, gospodinja, Za- lože. PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je na voljo dovolj prostih mest v zdraviliščih, hotelih, gostiščih in pri za- sebnikih. V Rogaški Slatini je na voljo 291 prostih ležišč. PLANINSKI DOMOVI IN IZLETIŠČA Odprti so Planinski dom v Logarski dolini, hotel Rinka v Solčavi, dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Sveti- ni, Mozirska koča, hotel na Golteh in izletišče Stari grad nad Celjem; Friderikov raz- gledni stolp je zaprt. PRIREDITVE v hotelu Celeia in Paka v Velenju imajo vsak dan ra- zen nedelje, oz. ponedeljka ples z mednarodnim barskim programom. Ob sobotah je ples v hotelu na Golteh ter v novi restavraciji Pošta v Rogaški Slatini. V Kajuho- vem domu v šoštanju je vsak dan razen torka glasba za ples in razvedrilo od 19. do 24. ure. ŽIČNICE IN VLEČNICE Na Golteh je čez meter snega, obratuje gondolska žič- nica, sedežnica in več vleč- nic. Celjska Koča in Svetina imata dosti snega, žičnice obratujejo, cesta je plužena — urejen je enosmerni pro- met; za motorna vozila je obvezna zimska oprema. Vlečnica v Libojah ne obra- tuje, ker je prestavljena na Golte, zvečer pa je proga raz- svetljena. Obratujejo tudi vlečnice v Ljubnem, v Mozir- ju, Gornjem gradu in Belih vodah nad Šoštanjem. KOPALNI BAZENI Oba pokrita kopalna bazena — v Dobrni in v Laškem — sta odprta vsak dan. RAZSTAVE v celjskem Likovnem salo- nu bo do 31. marca odprta razstava slikarskih in grafič- nih del Darinke Pavletič-Lo- renčakove. DEŽURNA LEKARNA E>o sobote, 21. marca, je de- žurna Nova lekarna, Tomši- čev trg 11, od sobote dalje pa lekarna Center, Vodnikova 1. MUZEJA Muzej revolucije in Pokra jinski muzej sta odprta vsak dan od 9. do 12. ure, razen ob ponedeljkih, ko sta zaprta. KNJIŽNICE študijska knjižnica je odpr- ta vsak delavnik od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa samo do 12. ure, mestna, pionirska in knjižnica DPD v Gaber ju pa so odprte ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. do 18., ob torkih, četrtkih in so- botah pa od 8. do 12. ure. UNION: E>o 19. marca francoski barvni film »Tetoviran«. Od 20. do 22. marca ameri- ški barvni film »Heroji Qua- dal kanala«. Od 23. do 26. marca ameri- ški barvni film »Moj prijatelj Ben«. METROPOL: 18. marca ameriški barvni film »Na svidenje baby«. Od 19. do 22. marca ameri- ški barvni film »Prisiljen, da mori«. Od 23. do 25. marca ameri- ški barvni film »Upor kaznjen- cev«. DOM: 18. marca poljski film »Dan- cing v Hitlerjevem stanova- nju«. Od 19. do 23. marca ameri- ški barvni film »Prečudni doktor Dolittle«. Od 24. do 25. marca ameri- ško-italijanski barvni film »Zlata mrzlica«. DOBRNA: 21. in 22. marca ameriški barvni film »Upor kaznjen- cev«. Predstave v kinu Union in Dom so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v Metropolu ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. Še vedno je celjska tržni- ca najbolje preskrbljena ob sobotah. Tudi obisk je ko- nec tedna največji. Pozna se, da so v mnogih po^j^ jih uvedli proste sobote ' zato prihajajo ob teh clu^' na trg tudi gospodinje 1 okolice mesta. Solato so pfj dajali po 6 do 8 dinarje,' korenjček po 3 do 5, pet^,; šilj IX) 7 do 8, radič, špijj čo in motovileč — tega J zelo malo — pa po 15 dinJ jev kilogrami. Druge c^ so nespremenjene, le jajM so po 50 do 60 para. 1 Sreda, 18. marca ob 20.(, uri Simon »Bosa v parku« gostovanje v Velenju; pg^ Bratter—Borut Alujevič). Petek, 20. marca ob ni J. Kislinger (po ideji P. F^ cerja): »Pregnani iz raja« » III. šolski abonma. Sobota, 21. marca ob li, uri Jurčič—Inkret: »Dest brat« zaključena predstava; osnovni šoli Poljčane in Br slovče. Sobota, 21. marca ob 19: uri »Deseti brat« za izven, pi slovilna predstava — zadaj krat v Celju. PredprocJaj vstopnic v petek od 18.30 j 19.30 in v soboto od 17.30 u dalje. Nedelja, 22. marca ob 15] in 19.30 uri »Deseti brat« . gostovanje v Ormožu. ZAKAJ POŽAR? Pri Mestinju je nenadoi izbruhnil požar na kozol Kmetijskega kombinata Žalca, obrat Šmarje. Bilo okrog enaindvajsete ure, so ogenj opazili. Čeprav takoj prileteli na pomoč o liški občani in gasilske ei te, požara niso mogli po siti. Zgorelo je mnogo na, ki je bilo v kozo vskladiščeno. Škodo ocen jejo na približno 30.000 narjev. Zakaj je nastal po še ni znano. Napotnik (Celje) je premagal Nežmaha (Branik) Foto: E. KRAJNC VELIK USPEH MLADIH SMUČARJEV Po vrnitvi z državnega mla- dinskega prvenstva v smuča- nju, ki je bilo v Mavrovem, srno vodjo ekipe Herbija Ko- šiča zaprosili za krajši raz- govor. Kako so se uvrstili celjski mladinci? »Rezultati Mežnariča so iz dnevnega časopisja znani, do- polnim jih naj samo v toliko, da je bil v kombinaciji odli- čen četrti. Tekmovanja se je iz Celja udeležilo pet tekmo- valcev: starejši mladinci Si- mon Jezernik, Ljubo Jovan in Aliran Govedič ter mlajša mladinca Marko Mežnarič ter Marko četina. Tako je Jezer- nik dobil II. razred v smuku, Mežnarič pa prva v smuku in veleslalomu ter tretjega v slalomu. Tudi vsi ostali tek- movalci so osvojili dobre raz- rede, kar je velik uspeh. Zla- sti je presenetil mladi Cetina, ki je letos prvič nastopil med mlajšimi mladinci.« Košič je še omenil, da so v Mavrovem odlični smučar- ski tereni, da so jih gostite- lji lepo sprejeli in da je za- količil tudi progo za starejše mladince in mladinke za vele- slalom. »Do konca sezone je ostalo še nekaj pomembnejših tek- movanj, med katerimi moram omeniti republiško prvenstvo na Golteh 22. marca. Pomerili se bodo starejši mladinci v veleslalomu in slalomu. In še to: celjski mladi smučarji so v letošnji sezoni naredili v kvaliteti velik korak naprej in z redno vadbo lahko priča- kiijemo še boljše uvrstitve v prihodnji zimi. Mladi Mežna- rič pa ima vse pogoje, da se uvrsti v mladinsko državno reprezentanco.« T. V. 0 Pretekli teden sta se na Golteh končala dva začetna in dva nadaljevalna smučar- ska tečaja, ki jih je organi- zirala Občinska zveza za te- lesno kulturo iz Mozirja. Obiskovalo ga je 45 tečajni- kov. 9 V prijateljskem keglja- škem srečanju je sindikalna ekipa SIP iz Šempetra izgu- bila srečanje z ekipo Mleka iz Celja z 600:615. 0 TVD Partizan Griže je v telovadnici šole pripravil klubsko prvenstvo v namiz- ; nem tenisu. Pri članih je ^zmagal Hostič, pri mladincih TPader, pri pionirjih Močel- ^nik in pri mladinkah Holo- barjeva. ] % Na smučišču pod Gozd- inikam je TVD Partizan Gri- že pripravil klubsko prven- stvo v veleslalomu. Pri sta- Irejših članih je zmagal Po- točnik pred Oblakom itd., , pri članih Kitek pred Veli- govškom pri mladincih Ki- tek S. pred Sandom itd., pri pionirjih Hribernik pred Petnecem in pri pionirkah Kitekova pred Kolobar j evo itd. • TVD Partizan Griže je imel pred kratkim občni zbor na katerem so razprav- ljali o dosedanjem delu, o uspehih, ki so jih dosegli in o nalogah, ki jih imajo. Ugo- tovili so, da so bile najbolj uspešne rokometna, namiz- noteniška in smučarska sek- cija. Za novega predsednika so izvolili Toneta FUNDA. T. TAVČAR • V Žalcu je bil prijatelj- ski dvoboj med KK Slovenj C^radec in KK 2alec. Zmaga- li so izkušene j ši gostje s 8167:7987. • Že več kot mesec dni tekmujejo kegljači Žalca za naslov klubskega prvaka. Tre- nutno je v vodstvu Kačič »•>5 kegljev, sledijo Tomašič Ram^ak 834 itd. N. MARKO VIČ [ • Mladi tekmovalci v san- "'^'^'^ju, smučanju in skokih nastopili na tekmovanju v Preboldu. Zmagali so Adri- l^ek, železnik, Vrhovec, Jelen, l^^tler, Rajh, Stebernak in ' deležnik. • Na rednem občnem zbo- ji ^u so člani TVD Partizan v ( reboidu sprejeli program po Katerem se morajo udeležiti svojimi ekipami vseh tek- ki jih bo pripravila Vai v Žalcu, športniki delovali v devetih sek- j ^Uah. A. VIDMAJER CELJE : »SLAVKO SLANDER« 89:66 v soboto je bila v telovad- nici celjske gimnazije od- igrana zanimiva prijateljska košarkarska tekma med eki- pama kasarne »Slavko šlan- der« in mladinsko ekipo ŽKK Celja. V zanimivi tek- mi so bili v obeh polčasih boljši mladinci ŽKK Celja, ki so zasluženo zmagali. Najboljši pri mladincih ŽKK Celje so bili Sagadin M., Pe- janovič, Jeriček in Djuričič, pri KK Slavko šlander pa Vaši, Simič in Pejčič. Tek- mo sta sodila šuster (Celje) in Holzinger (Žalec). ŽKK CELJE (mladinci): Sagadin M. 41, Pejanovič 16, Jeriček 10, Djuričič 10, Ko- štomaj 6, Sulgaj 4, Dolžan 2 in Zavšek. KK SLAVKO ŠLANDER: Vaši 33, Simič 24, Pejčič 6, Jeretina 3, Flakus, Pavlovič, Talovič in Juratič. O. HOLZINGER PORAZ PROTI MEDVEŠČAKU v pripravah za tekmova- nje v zvezni ligi so rokome- taši Celja v Zagrebu izgubili proti Medveščaku z 29:19. Pri gostih so bili nekoliko bolj- ši Presinger, Krelj in šafa- rič. Tekma ni bila najboljša, Celjani pa so igrali slabo. USPEH VELENJČANOV IN CELJANOV V odlični organizaciji celj- skega judo kluba Reya je bilo letošnje republiško pr- venstvo v judu v Celju. Pre- ko 100 mladih tekmovalcev se je zbralo v telovadnici II. osnovne šole, novi prvaki pa so postali: v lahki kate- goriji Topolčnik (Impol), v polsrednji Blažič (Maribor), v srednji Raner (Branik), v poltežki štern (Impol) in v težki Zaplotnik (Triglav). Mladi celjski tekmovalci še niso mogli poseči v borbo za najvišja mesta. Kljub te- mu so se srčno borili. Le malo je manjkalo, da se ni- so uvrstili med najboljšo četverico. Tako je bil Ornik v lahki kategoriji 5 do 8, isti uspeh je dosegel Napot- nik v srednji kategoriji, medtem ko je Vasiljevič v polsrednji kategoriji med 34 tekmovalci osvojil 9 do 12 mesto. Ostali celjski tekmo- valci — Maruša, Pešec in Tanko — so izpadli že v pr- vem kolu. Prijetno so presenetdli tudi velenjski tekmovalci. Osvoji- li so dve srebrni in eno bro- nasto kolajno. Drugo me- sto sta osvojila Foraner v polsrednji in škripač v sred- nji, bronasto pa Verko v težki kategoriji, četrti tek- movalec Velenja Pugelj je bil v poltežki kategoriji če- trti. J. KUZMA ČIGAVA BO MIZA ZA NAMIZNI TENIS? NAJRESNEJŠA KANDIDATA STA EKIPI CELJSKEGA TISKA IN EMA Občinsko sindikalno prven- stvo v namiznem tenisu je v polnem razmahu. V vseh treh ligah so člani odigrali že pet kol. V I. ligi vodi Celjski tisk 10 točk pred EMO, Libelo, Železarno in AERO, vsi po 8 točk itd. V II. ligi je v vodstvu ekipa PTT 10 točk, sledijo Vodna skupnost, Tehnomercator, Železnica in Cestno podjetje 8 točk itd. Pri starejših čla- nih je v vodstvu Celjski tisk 10 točk pred EMO in Cin- karno 8, Obrtniki, Prosveto, Elektro in Klimo po 6 točk itd. Zanimivo je tekmovanje za glavno nagrado — mizo za namizni tenis — ki jo pode- ljuje Komisija za rekreacijo in oddih pri Občinskem sindikalnem svetu. Nagrado bo prejela tista ekipa, ki bo v vseh štirih ligah zbrala največ točk. Trenutno sta najresnejša kandidata Celj- ski tisk in EMO. Torej v nadaljevanju občinskega sin- dikalnega prvens va lahko pričakujemo zanimive borbe in rezultate. NATAŠINO KOPJE 57,16 M! Od .\dolfa Urbančiča smo izvedeli, da je njegova hčerka Nataša na tekmovanju v Melbournu dosegla nov državi rekord v metu kopja: 57,16 metra! Prejšnji rekord 56,02 m je dosegla lani na tek- movan.ju v Celju. Nataša je v nedeljo nastopila tudi na tamkajšnjem državnem prvenstvu, več o obeh tekmovanjih in doseženih rezultatih pa bo kmalu pisala. T. VRABL NAJBOLJŠI IGRALCI PETROVČ TVD Partizan Polzela je v dvorani organiziral občinsko prvenstvo občine Žalec za posameznike v namiznem te- nisu. Vsega skupaj je nasto- pilo 60 tekmovalcev in tek- movalk iz Petrovč, Tabora, Griž, Polzele, Braslovč in Šempetra. Najbolj je bila zastopana ekipa iz Petrovč s 25 tekmovalci. Pri članih je zmagal Miki (Petrovče) pred Breznikom (Šempeter), in Grandcem (Prebold) itd. Pri mlad ncih Vozlič pred Gre- šakom, Mehtingom (vsi Pe- trovče). Pri mladinkah Urankarjeva pred Mahovo (obe Tabor), Prevorškovo (Petrovče) itd. To občinsko prvenstvo je- bilo v zadnjih letih eno najštevilnejših. T. TAVČAR Na občinskem prvenstvu v namiznem tenisu na Pol- zeli so v mladinski konkurenci osvojili prva tri me- sta: (od leve proti desni) Stanko Grešak II. mesto, Boris Verlič I. mesto in Boris Mehtin^; III, mesto (vse Petrovče). Foto: T. Tavčar TEKMOVANJE TEČAJNIKOV V VELESLALOMU ŠŠD Žalec je zaradi slabih snežnih razmer iz- vedlo prvenstvo tečajnikov na Golteh. Tekmovanja se je udeležilo 56 tekmovalcev. Proga za veleslalom je bila dolga 1500 m s 150 m višinske razlike in 32 vratji. Rezultati: starejši pionirji: 1. Kovač 45,6, 2. šrbec 47,6, 3. Judec 50,6 itd. Starejše pionirke: 1. Veber 55,4, 2. Fon 65,2, ostale so bdle diskvalifi- cirane. Mlajši pionirji: 1. ščurek 56,8, 2. Kopše 60,1, 3. Zakonšek 60,2 itd. Mlajše pionirke: 1. Wagner 58,9, 2. Martinšek 6S,9, 3. Uplaznik 74,7 itd. Za cicibank'S in cicibane je bila proga dolga 300 m s 50 m višinske razlike in z 8 vrati. Pri cici- bankah je zmagala četinova 24,9 pred Juretičevo 26,0, žnideršičevo 41,1 itd. Pri cicibanih pa Čater 20,3 pred Kraglom 21,7, Kraljem 22,4 itd. T. Tavčar LIBELA BOLJŠA OD AERA — Smučarja celjske Libele in Aera so se v nedeljo pomerili v dvoboju. To srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno, je bilo odlično pripravljeno na smučiščih pri Celjski koči. Nastopilo je 21 tekmovalcev, zmagali pa so smu- čarji Libele s 523,6:566,3 sekimde. Med posamezniki pa je zmagal član Libele Tanj- šek 1:37,0 pred Nunčičem (Aero) 1:39,2, Zimškom (Libela) 1:39,3, Petkom (Aero) 1:42,0 'in Mulejem (Libela) 1:45,3. jk CELJANI DVAKRAT^IZGU- BILI V LJUBLJANI v nadaljevanju republiškega moštvenega prven- stva so Celjani nastopili v Ljubljani proti Gradisu in izgubili oba dvoboja. Skupni rezultat: 13469 : 13290 za Gradiš. Pri poraženih sta bila najboljša Veranič in Druškovič. PORAZ PROTI SLOVENJEM GRADCU — Člani- ce KK Partizan Kovinar štore so v II. kolu repub- liške lige nastopile v Slovenj Gradcu rn izgubile proti tamkajšnji ekipi s 4659:4551 kegljev. Pri Ce- Ijankah sta bili najboljši Ocvirkova in Urhova, medtem ko je Ludvikova tokrat razočarala. ZMAGA AERA — V Štorah je bil prijateljski šesteroboj v borbenih partijah, kjer je zmagala ekipa AERA 797 pred Celjskim tiskom, Štorami, Izletnikom, Libelo in Obnovo. J. LUBEJ URBANČIČEVA, ŠPOTRNI- CA LETA V SLOVENIJI športni novinarji v Sloveniji so tudi letos iz- brali s pomočjo ankete najboljšega športnika in športnico Slovenije za lansko leto. Najboljša šport- nica je postala članica AD Kladivar Nataša Urban- čič, športnik pa Ivo Daneu. DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KROSU NI BILO — Zaradi znana nesreče v Brezi je odpadlo tudi tekmovanje za državno prvenstvo v krosu. Izvedh so samo interni miting, da je selektor državne re- prezentance lahko določil reprezentante za balkan- sko prvenstvo. Med člani v tek« na 10 kilometrov je nastopil tudi Drago Žuntar, ki pa je med tekom odstopil. V reprezentanco se ni uvrstil noben Celjan. PETERKA 190 CM V VIŠINO — V hali Kladi- varja je bil atletski troboj ekip celjske gimnazije, STŠ in gimnazije iz Škofje Loke. V obeh konkuren- cah so zmagali prireditelji pred škofjo Loko in TSŠ. Najboljši rezultat je dosegel Peterka (Gim. Celje), ki je skočil v višino 190 cm in dosegel oseb- ni rekord. Zma.lali so še škobeme, Ilovar, Pavšer, Pozvek, Marolt in Smole. DEVET STRELCEV IZPOLNI- LO NORMO v prostorih EMO je bilo finalno tekmovanje za celjsko področj? za »zlato puščico«. Nastopilo je 45 strelcev iz SD Branko Ivanuš, Kovinar štore, Tempa, Ingrada, Metke, Miličniki, Avtoobnove in Bratov Dobrotinškov iz Vojnika. Normo za republiško tekmovanje, ki bo predvi- doma 29. marca v Ljubljani, sö izpolnili: 1. Dečman (Kovinar) 544 krogov, 2. Tržan 535, 3. Sršen 530, 4. Jager 529, 5. Dobovičnik (vsi SD B. Ivanuš) 527, 6. Štor (Kovinar) 525, 7. Dobovičnik 525, 8. Tržan (oba SD Branko Ivanuš) 525, 9. Kočevar (Tempo) 525 krogov. De-^eti je bil Vanovšek (Tempo), ki pa s 515 krogi ni izpolnil norme za nastop v Ljubljani. Zmagovalec I>ečman je tako osvojil zlato puščico za področno tekmovanje. I. JERAM j ŽALEC SPREMENJEN DELOVNI CAS Na zadnjem zboru volivcev v Galiciji so voliv- ci med drugim vprašali ali je možno spremeniti delOATii čas v upravi skupščine občine Žalec in to ob sredah od 7. do 17. ure. Dosedanji delovni čas je F>o mnenju volivcev ugoden samo za prebival- ce Žalca, ljudi iz ostalih krajev občine pa ne. Odgovor: »Delovni čas v upravnih organih ob- činskih skupščin je določen z republiškim zako- nom in ga občinska skupščina nd pristojna spremi- njati. POVRAČILO ŠKODE, KI JO POVZROČA DIVJAD Prebivalci Vranskega so na zadnjem zboru vo- livcev razpravljali tudi o povračilu škode, ki jo povzroča divjad. Res je, da del škode povrne lov- ska družina, vendar odškodnina nikoli ne doseže realne vsote. Volivci so predlagali pristojnim orga- nom, da spremenijo predpis. Odgovor: »Lastniki oziroma uporabniki zem- ljišč so upravičeni na odškodnino oziroma škodo, ki jo povzroča divjad, če so poskrbeli za zavaro- vanje pred škodo po divjadi na način, ki je splo- šno veljaven v določenih krajevnih razmerah. V občini Žalec niso krajevnim razmeram primeren način zavarovanja pred škodo ograjene parcele, temveč npr. strašila, premazi rastlin itd. če se organizacija, ki gospodari z loviščem in lastnik oziroma uporabnik zemljišča ne sporazumeta za obseg škode, rešuje odškodninske spore oddelek za gospodarstvo občine, če pa je zahtevana od.škod- ntna večja od 250 din, pa pristojno sodišče.« CELJE ŽELEZNA OGRAJA IN MUZEJSKI TRG Bdi Tajnšek, odbornik: Ali je možno leseno ograjo na Savinjskem nabrežju zamenjati za želez- no in ali se ne da na Muzejskem trgu urediti na- sad na prostoru, ki je pripravljen za zelenico? OSKAR NAGLAV, tajnik: Na vprašščine vztrajal, da cesto podjetje uredi, kot je obljubilo. Stanka Vizovišek (Rimske Toplice): NIHČE NE UPOŠTEVA NAROČIL ZA POPRAVILO ŠOL Na seji skupščine je Stanka Vizovišek, odbomica zbora delovnih skupnosti vprašala, kaj naj vodstvo še ukrene, ker na naročilnice za popravilo šol v La- zišah in na Lokavcu ni odziva. MIHA PROSEN, predsednik občinske skupščine, je bil mnenja, da bi bilo treba z ustreznimi p>od- jetji skleniti pogodbo, če naročilnica ne zadostuje. Predstavnik podjetja iz Laškega pa je povedal, da je material za kleparska dela sicer že ves priprav- ljen, da pa zaradi snega in slabe ceste ne morejo priti do omenjenih šol. SPREJEM SANACIJSKEGA NAČRTA Četudi ni umestno govoriti o pomembnih oziroma manj pomembnih točkah dnevnega reda, ki so jih obravnavali na trinajsti skupni seji članov obeh zborov skupščine občine Celje, je vsekakor izredno razveseljiva pripravljenost odbornikov in skupščine kot celote, da z vsemi razpolož- ljivimi sredstvi pomagajo k Čim prejšnji rešitvi nekaterih problemov v cinkarni. Skup- ščina bo že zaradi veljavnih predpisov morala razpravlja- ti o predlog^u sanacijskega na- črta v tem podjetju; odborni- ki pa so v tej zvezi dodali, da pridejo tudi na izredno zasedanje, če bo treba in če bi tako prispevali svoj delež k skorajšnji rešitvi vprašanj. Kot vse kaže, bo cinkarna pripravila predlog sanacijske- ga načrta že do konca tega meseca. Na skupni seji, v petek, 13. marca, pa so se odborni- ki poleg tega seznanili s po- tekom zbora delegatov občin pri skupščini SR Slovenije, posebno pa še z delom odbor- niške komisije za prošnje in pritožbe — poročilo je po- sredoval njen predsednik Srečko Uršič — ter z delom občinskih inšpekcijskih služb. Vtem ko so odložili skle- panje o določitvi najnižji} osebnih dohodkov delavce, pri zasebnih delodajalcih, na predlog sveta za terciam, gospodarstvo sprejeli o-dreij bo, po kateri morajo pekaf ne do 31. decembra 1972. let; prilagoditi svoje prostore j, opremo določbam pravilnilg o tehničnih pogojih pri grad nji in rekonstrukciji pekarn M.b IZ DELA CELJSKE DAVČNE UPRAVE Nič novega in p>osebnega. Kot vsako leto, tako je davč- na uprava v Celju tudi letos na običajen način pozvala vse zavezance prispevkov in dav- kov k vložitvi davčnih napo- vedi za 1969. leto in nekatere tudi za letošnje leto. Tako so to prijavo morali izpolniti vsi tisti občani, katerih osebni dohodek je lani presegel 20.000 dinarjev, zatem vsi zavezanci davka od stavb, enoetažnih stanovanj ali weekend hišic, vsi prispevni zavezanci od obrti in intelektualnih sto- ritev. Po dosedanjih podatkih je davčne prijave za od-mero prispevka od skupnega dohod- ka občanov vložilo okoli 2.300 zavezancev, kar je za okoli 40 o/o več kot lani. Od 670 obrt- nikov, ki bi morali oddati prijave oziroma napovedi, je to delo pravočasno opravilo le 508 zasebnih obrtnikov. Tako je davčna uprava morala te zamudnike posebej opozo- riti na dolžnost. Žal, tudi ta opozorila niso zalegla in ne- kateri obrtniki odlašajo, če- prav nihče ne ve zakaj. Naj- slabše stanje pa je pri pri- javah za odmero davka od stavb. Takšnih zavezancev je v celjski občini približno 2.000, doslej pa je prijave vložilo le okoli 190! Tudi ti zavezanci imajo gluha ušesa, četudi je davčna uprava naslovila na- nje dodaten poziv za oddajo prijav. Vse kaže, da bo mo- rala davčna uprava preiti od splošnih k posameznim po- zivom. Le zakaj je treba ne- katere ljudi večkrat opozar- jati na dolžnosti? Lahko bi rekli, da takšnega odnosa ne kažejo tedaj, ko gre za uve- ljavitev pravic! Glede odnosa davčne upra- ve do zasebnih obrtnikov pa moramo reči, da se je bistve- no spremenil in da je dober. Kolektiv davčne uprave nam- reč teži, da bi ti odnosi te- meljili na pošteni osnovi, da bi vse probleme reševali spo- razumno in seveda na podla- gi zakonitih predpisov. »Me- nimo,« je v tej zvezi dejal na- čelnik davčne uprave, Edo Klovar, »da so poslovne knji- ge, ki so jih zavezanci dolžni voditi, tiste, ki bodo, če bo- do seveda pravilno vodene, izravnale vsa morebitna ne- soglasja. Odmera po dejan- skem dohodku bo namreč ti- sta, ki bo postavila 2avezanca v odnos do davčne uprave in s tem do družbe. Le na pod- lagi dobro vodene poslovne knjige ali knjig, bo lahko a vezanec dokazoval dejansk promet, dohodek in s tem tu di osnovo za obdavčitev.« In kdaj bodo končane od mere vseh vrst prispevkov ij davkov za lansko leto? Ni' vsak način prej kot lanski leto; to tudi zavoljo bolje or! ganizirane službe. In če b' ne bilo zamudnikov, ki jii je treba posebej pozivati, h delo prav gotovo lažje stekl; k svojemu koncu. Odmera prispevka od skupj nega dohodka občanov li predvidoma končana v majtl odmera prispevka od kmetiji ske dejavnosti konec aprila odmera davka od stavb bo za ključena približno v junija dočim bo obrtna odmera * glavnem končana meseca ju lija. M. Boži' ŠTIPENDIJE NAJ BODO STIMULATIVNE # Na 2. seji občinske konference ZK Sloven- ske Konjice bodo govo- rili o gospodarstvu in pomanjkanju kadrov V Slovenskih Konjicah se v teh dneh pripravljajo na drugo sejo občinske konfe- rence Zveze komimistov, ki bo predvidoma koncem tega m.eseca. Sprejeli bodo akcij- .ski program, ki so ga že iz- delale osnovne organizacije, komisije in občinski komite, katerega del je celo že rea- liziran. še pomembnejša pa je dru- ga točka seje in sicer ocena trenutne gospodarske situaci- je v občini in naloga članov Zveze komunistov ob tem. Nosilec priprav na sejo je komisija za družbeno eko- nomske odnose, ki je formi- rala dve skupini komunistov — strokovnjakov s tega po- dročja — ter jih zadolžila, da pripravijo p>otrebne materi- ale. Prva skupina bo prikazala in izdelala globalen pregled gospodarjenja v občini za preteklo leto ter tako op>ozo- rila na izhodišča za osnovne naloge, ki jih bo potrebno v občini uresničiti v tem le- tu. Druga skupina i>a priprav- lja idejno politična izhodišča na podlagi te globalne ocene. Tako se bodo morali na seji konference dogovoriti za ze- lo konkretne naloge, ker bo- do sprejeli tudi datumsko in osebno preciziran program izvajanja sklepov. S samo oce- no in programom nalog se hočejo konjiški komunisti vključiti v regionalni razvoj in v razvoj same republike na področju gospodarstva. Pričakujemo lahko, da bo seja zelo uspešna, predvsem zaradi precejšnje konkretiza- cije vseh problemov. Tako bo- do vodilni delavci iz konji- ških deloTOih organizacij na seji povedali svoje zamisli o orientaciji poslovanja posa- meznega podjetja. Komunisti Slovenskih Ko- njic bodo nedvomno morali na bližnji seji razpravljati tu- di o vse očitnejšem proble- mu kadrovskega deficita v gospodarstvu in drugod. V Konjicah se že nekaj časa zavedajo, da je pomanjkanje strokovnih kadrov eden glav- nih vzrokov za težave, ki na- stajajo iz dneva v dan. Težko bi bilo reči, da so v Sloven- skih Konjicah dosedaj skrbe- li za kadre manj kot v dru- gih slovenskih občinah. Pro- blem je v tem, da strokovnja- kov niso mogli ali znali ohra- niti doma, tako da je mnogo ljudi, ki bi lahko za domačo proizvodnjo marsikaj pome- nili, odšlo v tujino. Zato se bodo komunisti zavzeli za fa miranje občinskega sklada 2 štipendiranje, v katerega ni bi prispevale vse delovne oi ganizacije, oziroma vsa dni ba. Zanimivo je mnenje m katerih, da je nemogoče št pendirati mlade ljudi taki da jim daš mesečno 250 d narjev in jih prepustiš, c živijo kakor morejo in ai jo. Mnogi v Konjicah zag varjajo mišljenje, da je p trebno dati tem študenta višjo startno osnovo kot dosedanja in nato štipendi večati vsako leto kot je vii tudi povprečni osebni doh dek v komuni. Le z odloči politiko dolgoročnega štip« diranja bo mogoče zagotov sposobne kadre. Pred sejo bodo pripravili nekaterih aktualnih vpra njih tudi krajše teze in z n mi seznanili komuniste v £ čini. M. SENIČi USPEŠNO DELO IN MNOGI PROBLEMI Gasilsko društvo Rogatec je podalo pred nekaj dnevi ob- račun o svojem lanskoletnem delu ob polnoštevilni udeležbi članov ter mnogih gostov — z obeh strani Sotle. Mala dvo- rana v gostilni »Pri p>ošti« je bila nabito polna gasilcev, ki jih je pozdravil predsednik domačega društva tov. Bla- žun, ki je p>o običajnih for- malnostih orisal društveno delo v 1. 1969. Poleg posredo- vanj pri požarih je imelo društvo precej vaj, sodelovalo je pri mnogih proslavah, na primer v Ptuju, Metliki ter prireditvah gasilskih društev v sosednjih krajih. Posebej je omenil stike s hrvaškimi ga- silci. Društvo se bori z veli- kimi finančnimi težavami, ki jih je vsaj deloma omililo z dohodki srečolova ter proda- jo koledarjev. Tudi letos bo moralo društvo najprej samo poiskati vire dohodkov in še- le potem trkati na druga vra- ta. Omembe vredno je sode- lovanje gasilcev s SZDL in RK pri raznih skupnih dejav- nostih. Povedal je še, da je društvena oprema v slabem stanju. Gasilski dom je v obupnem stanju, stanovanjsko p>odjetje v Šmarju p. J. bo Ijač moralo stavbo temeljito popraviti, saj je po pogodbi dolžno to napraviti. Tudi stolp je potreben obnove, ki jo bo moralo opraviti dru- štvo samo. Poveljnik je nato poročal, da so lani posredovali pri 9 požarih, da ima društvo samo mnogo potreb, a poma- gati mora tudi okoliškim trojkam. V večjih naseljih bi morali zgraditi vodne zbiral- nike ter nabaviti prenosne brizgalne. Društvo naj že le- tos začne pripravljati dostoj- no praznovanje 100-letnice ob- stoja, kd bo 1. 1971. Gasilci imajo tudi važne naloge pri vseljudski obrambi, ki jih morajo vestno opravljati. Poročiloma blagajnika in nadzornega odbora je sledil živahen razgovor. Izbrali nov upravni in nadzorni i bor, za predsednika pa so 1 novno izvolili priljubljen« tov. Blažuna. — Po končan zborovanju so prebili gas: nekaj uric dobro razpolož v prijateljskih pogovorih. Z OBVESTILO Male oglase sprejemamo načelno v upravi Usta vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spre* jemamo naročila za male oglase iz oddaljenih krajev, bolnišnic, zavodov in podobno, tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. N TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Ce- lje, Trg V. kongresa 10 ZAHTEVA DOSLEDNO IZVAJANJE NALOG ZNOTRAJ PODJETJA m PRIČAKOVANO POMOČ OD ZUNAJ j^riza v Cinkarni še traja, Ker P^^ zunanjih zadev ni ^ilo moč urediti tako hitro j^jjt; bi pričakovan. Posledi- ^ krize m lanskoletne izgu- be občuti na svojih plečih celoten kolektiv. To breme je tolikanj težje spričo dej- stva, da se prav v zadnjih tednih v Cinkarni veliko in prizadevno dela, vendar pla- nila za opravljeno delo, ti- stega pravega, ne more biti. Realna slika položaja je očitno do nadrobnosti pozna- na slehernemu delavcu v pod- jetju. Navsezadnje to niti ni čudno, saj so prav v zadnjih dneh na intenzivnih pogovo- rih v obratih in oddelkih odkrito in pošteno spregovo- rili o zadevah, ki se tičejo kolektiva samega in o tistih, ki bi jih bilo potrebno ure- diti s pomočjo in razume- vanjem družbe. Zahteve ta- ko navznotri kot navzven so realne. od katerih pa mnogi niso za- posleni tako, da bi kar naj- koristneje sproščali svoje um- ske sposobnosti. Stališča konference in ce- lotnega kolektiva so dovolj jasna. Mimo notranjih ukre- pov, za katerih realizacijo se zavzema celotni kolektiv ve- lja omeniti odločno zahtevo za regulacijo nekaterih sistem- skih vprašanj, ki avtomatič- no zavirajo razvoj cinkarne. Tu gre predvsem za ?viša- nje izvoznih premij, za zni- žanje uvoznih carin na kon- centrate ter za zvišanje cen cinka in cinkovih proizvodov na domačem tržišču. Kolek- tiv v celoti podpira tudi pri- zadevanja vodstva podjetja, da se doseže z Jugobanko sporazum o odlogu plačila anuitet za 3 leta in znižanje obrestne stopnje. Splet reše- nih zadev iz zvezne in banč- ne pristojnosti bi omogočil zdrav start na realizaciji sa- nacijskega programa in pre- orientacije proizvodnje cin- karne na akomulativnejše produkte. HITREJŠF RFAGIRANJE OD ZUNAJ Kot smo zapisali je poleg notranjih naporov v samem podjetju zagotovitev zdravega perspektivnega razvoja Cin- karne tudi odvisna od hitre- ga reagiranja in sprememb vprašanj sistemskega značaja, katerih posledice čuti pod- jetje že vse od začetka izva- janja reforme. V kolektivu vlada prepričanje, zasnovano na osnovi dosedanjih reakcij izven podjetja, da je širša družbena skupnost premalo zavzeta za urejanje cinkarni- ških težav in sploh barvaste metalurgije. Določen indife- renten odnos (tudi v repub- liki Sloveniji), je povzročil, da se še danes ne ve za me- sto Cinkarne v nadaljnem razvoju slovenskega in jugo- slovanskega gospodarstva. Se je potlej čuditi odločni za- htevi, da zunanji činitelji hi- treje reagirajo na resno si- tuacijo in omogočijo zdravo perspektivo? In vendar se v zadnjem ča- su tudi okrog tega čuti od- juga. V takšnem smislu je bila kolektivu Cinkarne spo- ročena tudi izjava predsedni- ka Izvršnega sveta SR Slo- venije Staneta Kavčiča, ko se je med drugim zaradi bo- lezni opravičil, da ne more na izredno konferenco ZKS. »Temeljito sem proučil stali- šča vodstva cinkarne, občin- skega komiteja ZKS ter ob- činske skupščine Celje. V zvezi s tem ugotavljam, da je Cinkarna stopila na pot sanacije razmer. Izvršni svet bo zelo energično zahte- val od zvezne administracije naj sprejme ustrezne ukrepe in uredi zadeve sistemskega značaja«, je dejal v svoji iz- javi Stane Kavčič. F. KRIVEC KOMUNISTI GOVORILI BREZ OVINKARJENJA stališča komunistov na izredni Konferenci organizaci- je ZK v Cinkarni so bila ja- sna in odločna. Takšno oce- 110 je dal konferenci celoten kolektiv. In zakaj so bila ta stališča jasna, odločna in realna? Nesporno je, da so bila takšna zato, ker so se komunisti neposredno na številnih razgovorih v obra- tih in oddelkih lahko so- očili z realnimi pogledi so- delavcev, ker so začutili skupno voljo in pripravlje- nost vseh za ozdravitev raz- mer. če so stališča komuni- stov dobila tolikšno oporo v celotnem kolektivu, pomeni, da se v prihodnje od reali- zacije teh stališč ne more odstopiti za pol pedi. Podpo- ra in zaupanje ter neposred- na pripravljenost celotnega kolektiva, da vzdrži tudi to slednjo preizkušnjo ne more in ne sme biti izigrana. Tu ne bi znova pogrevali, da so na izredni konferenci ZK brez ovinkarjenja načeli več notranjih slabosti. Bilo je dovolj konkretno poveda- no za katere slabosti gre in kdo je zanje odgovoren. Ne gre zatiskati očesa pred dej- stvom, da imajo delavci v neposredni proizvodnji zelo malo možnosti vplivanja na politiko poslovanja, finančne učinkovitosti plasmaja in po- dobno. Njihova delovna pri- zadevnost je razvidna iz konkretnih rezultatov dela, zato je tudi njihova udelež- ba pri odgovornosti za seda- nji položaj zelo majhna. Na konferenci so med drugim tudi opozorili, da so velike notranje rezerve nedvomno v visoko strokovnih kadrih, KOZJANCI NE TERJAJO MILOŠČINE, AMPAK PRAVICE Na zadnji seji občinske skupščine v Šmarju pri Jel- šah so sprejeli predlog komu- nalnega programa za letošnjo leto kakor tudi predloge druž- benih dogovorov o financira- nju javnih služb. O gradivu, ki je sestavni del letošnjega proračuna, bodo do konca meseca, ko bi ga naj skupšči- na dokončno sprejela, raz- pravljali še občani. Poleg nekaterih socialnih problemov je bila v razpravi dalj časa v ospredju komu- nalna problematika, zlasti ob- J^ova in gradnja nekaterih cest. čeprav je za te name- '^e predvideno letos nekaj več flenarja, kot ga je bilo lani, vseh potreb še zdaleč ne bo "mogoče zadovoljiti. Tako je na primer v občini 122 kilo- metrov cest IV. reda, od ka- terih jih lahko v2xiržujejo le 52 kilometrov. Odprto je vpra- šanje dograditve ceste Šmar- je—Vinska gora, ki jo, kot so ugotovili, gradijo že 25 let in je s sredstvi, ki so jih lahko zanjo namenili, tudi letos ne bodo mogli dokončati. Podob- no je za dograditev vodovoda v Rogatcu zmanjkalo 230 tisoč din. To pa sta seveda le dva primera. V nadaljevanju seje so od- borniki sprejeli družbene do- govore o financiranju javnih služb v občini (občinske upra- ve, družbenopolitičnih organi- zacij, občinskega sodišča, or- gana za kaznovanje in temelj- ne izobraževalne skupnosti). Po teh dogovorih, ki pomeni- jo velik korak dalje, naj bi zaposlene delavce v javnih službah nagrajevali v skladu s katalogom o vrednotenju dela republiškega sindikata delavcev družbenih dejavno- sti. šmarska občina je med zadnjimi v republiki, ki tako rekoč »lovi« republiško po- prečje na tem področju, od- ločitev pa je bila nujna, če naj zagotovi ustrezne pogoje tudi novim strokovnim ka- drom. Precejšen del razprave je bil ob koncu posvečen tako imenovani akciji Kozjansko. Kot so menili, k razvoju Slo- venije nobena slovenska po- krajina ni prispevala več kot Kozjansko, zato Kozjanci ne terjajo nikakršne miloščine, ampak samo svoje pravice. Iz- razili so hvaležnost vsem, ki so se v tej humani akciji od- zvali, hkrati pa tudi bojazen, da bi s socialno pomočjo za- meglili to, kar je slovenska skupnost dejansko Kozjanske- mu dolžna. To pa gotovo ni- so obleke, obutev, odeje ali denarni prispevki v takšni obliki, pač pa, kot je bilo rečeno, predvsem ustvarjanje možnosti, da bo lahko tudi kozjanski človek v ekonom- skem smislu zadihal. Gre skratka za nadaljevanje tiste akcije, ki je bila začeta na Planini. Ra.zmeram velja to- rej pogumno pogledati v oči in poiskati dolgoročne re- šitve! D. HRIBAR UVEUAVUANJE XV. AMANDMAJA Komite občinske konferen- ) ce ZKS Mozirje je imel v če- ■f^rtek, 5. marca razširjeno se- jJO- Na njej so sodelovali tudi I člani predsedstva občinskega »sindikalnega sveta, direktorji aelovnih organizacij in člani ^"^-isije za družbeno ekonom- ska vprašanja. Seje se je ^aeležil tudi sekretar sekre- tariata CK ZK Slovenije An- ^»■ej inž. Marine. ^ Posvetovanje je bilo posve- obravnavi problematike osedanjega nivoja razvoja ^^^^upravljanja v delovnih j^Sanizacijah, uveljavljanju «tat amandmaja v , utih delovnih organizacij r^ske občine in probie- re "kl družbeno ekonomske- ^ zaposlenih • ^^^tvenih aktivov družbe- no političnih organizacij. V razpravi, ki se je razvila po uvodnih mislih KOŽIC inž. Dese in HERČEK Huber- ta, so diskutanti opozorili na najbistvenejše probleme, ki se pojavljajo v dosedanji sa- moupravni praksi. Njihova skupna ugotovitev je bila, da se je dosedaj posvečalo pre- malo pozornosti vprašanjem nadaljnjega usposabljanja čla- nov samoupravnih organov in sistematičnega informiranja članov delovnih kolektivov. V zvezi z dosedaj sprejeti- mi statuti delovnih organiza- cij, ki so že vsklajeni z ustav- nim amandmajem je bilo ugo- tovljeno, da so dosedaj spre- jeti statuti dobri, da v njih ni v nobenem primeru zasle- diti teženj po tem, da bi se zmanjševala vloga neposred- nega samoupravljalca, ravno obratno, s konkretizacijo oblik neposrednega samou- pravljanja člani delovnih ko- lektivov pridobivajo na mož- nostih, da čim bolj plodno so- delujejo v samoupravnem živ- ljenju delovnih organizacij. Sekretar inž. Andrej Marine je v svoji razpravi opozoril na razprave, ki so se v ob- dobju priprav statutov vršile v določenih krogih. Nakazal je nekatera dejstva, ki jih je potrebno pri sestavi statutov upoštevati. Poudaril je samo- stojnost delovnih organizacij, pri vseh tistih vprašanjih, ki jim jih ustavni amandma pre- pušča v avtonomno reševanje. Na koncu so sprejeli pro- gram družbeno političnega izobraževanja v letu 1970. H. DRAGAN V ŽALCU IN POLZELI Zvone Dragan, predsednik ekonomske komisije pri CK ZKS je predaval v Žalcu o gospodarski reformi, samo- upravljanju in 15. ustavnem amandmaju. Seminar je za druž-beno-politične delavce in vodilne uslužbence v delov- nih organizacijah organizira- la komisija za idejno politič- no usposabljanje komunistov pri Občinski konferenci ZKS v Žalcu. Popoldan se je Zvo- ne Dragan udeležil razgovora v tovarni nogavic Lastovka na Polzeli. PRIJETNO PRESENEČENJE OB DNEVU ŽENA Dolžnost mi narekuje, da se zahvalim za prese- nečenje, katerega so nam materam pripravili ko- lektiv in otroci Osnovne šole ter SZDL v Bra- slovčah. Že v petek smo bile povabljene vse matere v prostore (Ds.novne šole in to za vsak razred pose- bej. Zelo sem bila presenečena nad pozornostjo tov. Hribernikove, razredničarke 5. razr. Pripravila nam je majhen program in zakusko. V soboto večer pa je bil pripravljen zelo bogat program otrok Osnovne šole in pa pogostitev vseh žena s strani SZDL oziroma vseh organizacij v Bra- slovčah. Zelo rada bd se zahvalila vsem organizatorjem te prireditve, posebno še tov. ravnatelju Dosedla Fricu za pozdravna govor, tov. Dolar Bernardi za potrpežljivost pri pripravi programa in ravno tako tov. Prohinarjevi. Se enkrat vsem skupaj lepa hvala! Alarija Rojnik RDEČI KRIŽ IN POMOČ KOZJANSKI Dne 27. II. t. 1. piše »Delo« o zbirki raznih obla- čil in obuval revni Kozjanski. Revščina in zaosta- lost sta dvoje. Lepo je, da se Rdeči križ zavza- me za Kozjansko, a vendar se z zbirko oblek in obuval Kozjansko ne bo izkobacalo iz zaostalosti. Z ozirom na zasluge Kozjanske med NOB in na žrtve, bi bilo bolj pravično, da bi bilo Kozjansko 25 let po osvoboditvi samo gospodarsko tako moč- no, da bi lahko delilo drugim. Izhod iz zaostalosti je predvsem v dobrih ce- stah, da bodo postali kraji povezani z industrijski- mi centri in da se bodo vsaj mladi ljudje lahko s prevoznimi sredstvi posluževali dela v tovarnah in da bodo kmetje svoje pridelke laže izvažali. Dobro bi bilo na Kozjanskem napraviti tudi kak- šno tovarno, da bodo ljudje, ki nimajo dosti zem- lje sami zaslužili in tako s pokojninami dočakali starost, da ne bodo odvisni od raznih podpor. Le na tak način bi se Kozjansko dvignilo iz za- ostalosti. Če bi imelo Kozjansko dobre ceste, bi se samo gospodarsko utrdilo in bi mladi ljudje doma do- segli svoj življenjski cilj, za kar bi imela celot- na skupnost večje koristi. Ni častno, da bi se Kozjanskemu pomagalo le z miloščinami. P. J. PISMO IZ BOLNIŠNICE Ko se dan za dnem oziram po strehah hiš me- sta Celja, sem se spomnila tudi na vas. Sem na- mreč že tri tedne v bolnici in že ne vem več kaj početi, da bi si krajšala čas. Vem, da mi ne boste zamerili, če vam od tu pošiljam tople pozdrave. Mislim, da je malo ljudi, da bi jih usoda ne pripeljala tudi v bolnišnico. Tudi jaz sem se znašla tu na zdravljenju in nič še ne vem, kdaj bom šla lahko domov. Kadar mi je dolgčas, vzamem v roke svinčnik in si zapi- šem kako pesmico in hitro pozabim na težave. Eno od teh vam pošiljam, ker mislim, da ste tu- di pri vas ljubitelji Savinjske doline. Lepo vas pozdravlja PAVLA LOJEN, materinski dom Pripis uredništva: Hvala za pismo. Pesmica je kar čedna, žal jih za enkrat praviloma ne objav- ljamo, ker imamo premalo razpoložljivega pro- stora. želimo vam skorajšnje okrevanje in povratek med svoje domače. Oglasite se še kaj! KAKO BO S KAMNOLOMOM? Sem vaša naročnica in zelo rada prebiram Novi tednik. V njem sem našla napisanih tudi nekaj vrstic o življenju z Kozjanskega. Rada bi vas nekaj vprašala v zvezi z zadevo s Pletovarja 24. Lastnica tega posestva Elizabeta Gaber je sklenila pogodbo z gozdnim obratom Celje za kamnolom v letu 1967 za dobo petih let. Gozdni obrat bi koristil gramoz za cesto Butar je pri Ponikvi. Koncem leta 1968 pa je Eli- zabeta Gaber umrla in do takrat kamnoloma niso nič koristili. Prišli pa so 10. avgusta 1969 in začeli minirati gramoz ter ga odvozili okoli dva tisoč kubikov. Dne 11. aprila 1969 je prevzel posestvo Anton Gaber in s tem tudi vse dolgove in dediščino (nas je sedem dedičev). Tako so delavci v avgustu .laredili precejšnjo škodo na vinogradu, ko pa je lastnik to prijavil, m prišel nihče škode cenit. Edini dohod.ek na tem posestvu je kamnolom, katerega pa gozdni obrat izkorišča brezplačno. Na posestvu živi osemčlanska driižina z malimi otroci (od 10 mesecev do 11 elt). Tudi mi ostali dediči zahtevamo izplačano doto iz posestva. Rada bi vedela, če ima gozdni obrat pravico izkoriščati to posestvo, oziroma kamnolom! Marija Hribernik, Žiče 38, Loče PRIPIS UREDNIŠTVA! Vse je odvisno od tega, kako je bila sestavljena pogodba, ker pa le-te nimamo, vam tokrat še ne moremo odgovoriti. Prepričani pa smo, da bo Gozdni obrat na osnovi te objave pripravil ustre- zen odgovor, ki vam ga bomo takoj posredovali. ŠE VEDNO IZKORIŠČANJE Nadaljevanje s 1. sstrani Predsedstvo občinske konfe- rence ZMS je pripravilo izredno zanimivo analizo o nekaterih vprašanjih ekonomskega in sa- moupravnega položaja učencev v poklicu. V anketi je odgo- varjalo 824 učencev štirih celj- skih najvecj'lh strokovnih šol. Ne gre nam, da bi razpiav- Ijali o življenjskih stroških ali potrebah mladega človeka, ven- dar je resnica, da največji del učencev še vedno prejema tako v času šolanja kot praktičnega dela v delovni organizaciji na- grado ozj-Iroma štipendijo v vi- šini od 120 do 2(X) dinarjev. Le izredno malo jih je, ki si poiščejo dodatni zaslužek po končanem pouku. 62 odstotkov učencev dela do osem ur, 31 od- stotkov do 10 ur in sedem od- stotkov nad 10 ur. O najrazlič- nejših primerih izkoriščanja »vajencev« se samo suši j a in je zelo težko priti do resničnih pri- merov. Zakaj? Učno mesto je težko dobiti in vsakdo raje pre- nese triletno izkoriščanje delo- dajalca, kot pa da bi mesto iz- gubil. Še F>osebej pride do izra- za takšno izkoriščanje pri ne- katerih zasebnih proizvajalcih. Tudi takšni so med njimi, ki pišejo opravičila za učence, češ da so bolni in ne morejo v šo- lo, v resnici pa zaradi nujnega dela garajo v delavnicah tudi po štirinajst ur. Znan je pri- mer krojača, kjer morajo mitu da dekleta šivati po končani šo- li tudi po 12 ur dnevno. Pre- cejšnje je število učencev, ki morajo poleg svojega dela opravljati tudi takšna, ki nima- jo nobene zveze z njihovim po- klicem. Optimisti so tisti, ki me- nijo, da »vajenec« ne služi več istim namenom raznih deloda- jalcev, kot je bilo nekoč. Se vedno je »fant za vse«, pa naj bo to spravljanje premoga ali nakupovanje malice. Pozimi ima največ učencev dopust do se- dem dni, medtem ko jih 26 od- stotkov dopusta nima. Nekoli- ko bolje je poleti, ko ima 68 od- stotkov učencev dopust mesec dni. Izredno zanimivi so odgo- vori na vprašanje ali lahko da- jete v vašem delovnem okolju pripombe in predloge. 21 odstot- kov anketiranih je odgovorilo sploh ne, 55 bolj malo, 5 od- stotkov precej in 19 odstotkov kadar želim. Polovica anketira- nih pozna svoje zakonite pravice in dolžnosti, 47 odst. pa samo delno, 2 odstotka učencev pa jih .sploh ne pKiznata. Večina učen- cev meni, da je današnji polo- žaj učenca v poklicu nekoliko slabši kot pri ostalih članih na- še družbe. 26 odstotkov ga ju izenačilo s položajem ostalih ljudi, 11 pa kot izredno slabega. Precej enotno je mnenje učen- cev o tem, da je v šolskih pro- gramih premalo teoretičnih predmetov, ki bi bolje ustreaaU zahtevam prakse. Problem poklicnega izobraže- vanja in sploh položaja učen- cev v poklicu smo pri nas zelo redko ali vsaj skopo obravnava- li, zato ni čudno, da je takšno zanemarjanje problematike ko- pičilo nove in nove probleme. 2al večina učiteljev na poklic- nih šolah nima potrebnih kvali- fikacij. Pri podajanju snovi ni nujno biti samo strokovnjak temveč tudi pedagog. Slaba struktura je posledica gledanja naše družbe na sistem poklicne- ga izobraževanja. Marsikdaj na- stajajo tudi težave v tem, da imamo sicer strokovne učitelje, glede na svojo ideologijo pa mladega človeka ne morejo os- posobiti kot člana socialistične družbe. Poklicne šole delujejo v bistveno slabših pogojih kot druge šole pni nas. Primanjku- je jim učnih pripomočkov, pro- stori so slabi, nemogoč je ka- binetski p>ouk. Tudi mimo teh dejstev ne smemo pri obravnavi Lega dela šolstva, saj takšno stanje ne pripomore k boljšim uspehom učencem in vzgojitelj- skemu kadru. Praktično usposabI,janje v de- lovnih organizacijah in pri za- sebnih delodajalcih je proble- matično predvsem v tem, ker ne predstavlja logičnega sestav- nega dela celotnega izobraževa- nja. Ni vezi med teorijo m prakso. Zaradi tega nastaja vr- sta posameznih problemov, ki marsikateremu učencu priskuti- jo njegov poklic. 21 odstotkov učencev v po- klicu se še vedno usposablja pri zasebnikih. Vendar ali je to sploh perspektivno? Ali ne bo potrebno nekoč za vedno preki- niti s takšnim usposabljanjem, ki večkrat meji na izkoriščanje in vsem učencem zagotoviti nor- malno vključevanje v delovni proces kolektiva? žal so med zasebniki še vedno takšni, ki imajo veliko učencev zaradi te- ga, ker so kot »delovna sila« najcenejši. Še mnogo je problemov v strokovnem šolstvu in praktič- nem usposabljanju učencev za poklic, ki jih je nemogoče vsaj bežno obdelati v nekaj stavkih. Problematika je tako pestra in prepletena, da bodo potrebne vse sile v naši družbi za rešitev vsaj osnovnih problemov. Na- pačno bi bilo namreč misliti, da lahko z nekaj ukrepi pomagamo strokovnemu šolstvu, potreben je zakon, ki bo spremenil dose- danjega in zajel ves izobraževal- ni sistem pri nas, od osnovne šole do univerze. Mladi v Celju so na izredno dobro pripravljeni konferenci razpravljali o tej problematiki in sprejeli vrsto stališč, ki jim bodo osnova za delo v nasled- njem obdobju. Glede na veli- kost zadanih nalog pa je nemo- goče pričakovati njihovo ures- ničitev, če bodo mladi pri tem osamljeni. V osnovi gre prav gotovo zi to, da je pK)trebno zagotoviti poklicnim šolam enakovredno mesto kot ostalim srednjim šo- lam. Zavzeti se bo potrebno za to, da posebne izobraževalne skupnosti financirajo pokicne šole, da bo pedagoško delo na šolah primerno stimulirano in ne nazadnje je nujnost, da se položaj učencev v poklicu za- konsko uredi in da bo v učnih programih poleg strokovnega izobraževanja več družbeno- slovnih in ekonomskih ved. M. SENICAR LETOVANJA Kot v mnogih drugih naših mestih je tudi Počitniško zve- zo v Šentjurju v zadnjem ob- dobju zajelo mrtvilo, čeprav je ta organizacija nekoč us- pešno delovala. Tako so mla- di v Šentjurju sklenili, da pri občinski konferenci Zve- ze mladine ustanove poseben odbor za Počitniško zvezo, katerega osnovna skrb naj bi bila, kako omogočiti večjemu številu mladih s podeželja le- tovanje na morju. ZA DESETKRAT PREMALO DENARJA Na predlog STANKA KLE- MENCA, direktorja podjetja »Avto Celje« odgovarja na na- ša vprašanja STANE DIV- JAK, direktor »Cestnega pod- jetja« v Celju. — Tovariš l>ivjak, verjet- no že veste, da vas jv za novega sobesednika v na- ši-m intervjuju predlagal Stanko Klemene, direktor »Avto Celje« in pri tem namignil, da je »motorni promet tako zelo odvisen od cest«. Pri tem je ver- jetno mislil na naše slabe cesle. Kaj pravite k tenm? »Strinjam se z mišljenjem di- rektorja Klemenca. Kolektiv »Avto Celje« nam je ver,ietno zelo hvaležen, ker slabe ceste povzročajo okvare na vozilih (predvsem nediscipliniranim vo- znikom!"» in s tem omogočajo boljšo eksistenco tega kolektiva. I'oda tudi direktorju Klemencu je verjetno znano, da za sedanje razmere naših cest ni kriv naš kolektiv, temveč politika financi- ranja gradnje in vzdrževanja ob- stoječih cest!« — Zlobneži trdijo, da bo sčasoma laže priti v »n'be- sa, kot po štajerskih ce- stah v dru.eja središča. »Točno je, da je ta trditev zlobna! Vendar Pa-i^e moremo mimo očitkov, ki So pogosto upravičeni. Toda takoj uvodoma moram ponoviti, da smo na šir- šem celjskem območju v zadnjih nekaj letih zgradili, rekonstrui- rali ali popravili toliko cest, kot nikoli doslej. Drži, da so občani sami mnogo prispevali, vendar se je v zadnjih letih spremenil tudi odnos pri delitvi denarja za potrebe Štajerske Vodstvo cestnega sklada pri republiki je v tem obdobju začelo uooštevati nevzdržne razmere naših cest. Neizpodbitno dejstvo je, da imamo na celjskem območju največ makadamskih cest II. re- da v vsej Sloveniji. Poleg tega so naši asfalti stari tudi do 28 let. Doslej smo uspeli obnoviti le eno tretjino asfaltov in tc le na cesti I. reda, eno osmino asfaltov na cestah II. reda, na cestah tretjega rada pa nismo obnovili niti enega metra.« — Torej je upravičen ofi- tek in kritika, da so ceste slabo vzdrževane. »Znano je dejstvo, da je de- narja za vzdrževanje cest v Slo- veniji premalo. Desetkrat pre- malo. V Sloveniji se nabere 200 milijonov dinarjev, kar bi naj zadostovalo za solidno vzdrževa- nje obstoječih cest. Celjsko Cestno podjetje dobi od tega 5,786.000 dinarjev. Ta vsota je že štiri leta nespremenjena. Od tega moramo oddvojiti še 5 od- stotkov Za rezervni sklad, s ka- terim upravlja cestni sklad. Zdaj smo pa tam! Na kilome'^er pride tako 8.320 din, vsak go- spodarstvenik si lahko sam iz- računa kaj se da s tem denar- jem narediti. Po grobih izraču- nih je moč s tem denarjem plačati 5 cm tolčenca na maka- damu. Vsi vemo, koliko je to. Krpanje asfaltov pa je izredni riziko. Marsikdo namreč zmot- no misli, da So le nizke tempe- rature tiste, ki kvarijo cestišča. V resnici pa je mnogo hujše ni- hanje temperatur. Na našem območju ni redkost nihanja za 20 stopinj. Poleg vremenskih neprijetnosti pa uničujejo ceste tudi nedisci- plinirani vozniki tovornih vozil, ki na ozkih cestiščih miičujejo bankine in zasipavajo jarke za odvodnjavanje. Ker je na naših ozkih cestah pogosto srečavanje nemogoče, vozniki ne iščejo za- to določenih mest, temveč zavo- zijo enostavno v jarek.« — Torej je pioblem v de- litvi in načinu zbiranja de- narja. Zadnje čase je bili mnogo govora in očitko prav zaradi te.i>a delitxent ga ključa. Kaj vi menite »Očitki so upravičeni. Oseb» menim, da so sedanji koristnik cest, predvsem lastniki osebni] vozil dovolj obremenjeni z ds Jatvami. Za ceste dajejo dovol denarja in jih ne bi smeli vft obremenjevati. To predvsem primerjavi z ostalim transpo: tom, ki povzroča na cesta znatno več škode. Odprto ostaji vprašanje delitve sredstev, me republiko in zvezo. Povečanj sredstev za ceste je edino m^ no tako, da Zveza odstopi dena od goriva republikam in da s tovorni promet obremeni v a razmerju z dajatvami za osebn vozila. Kdaj pa bo to — na enako zanima, kot vse druge k( ristnike cest.« — Tovariš Stane Divjal vi ste poslanec in to edii predsta\nik cestnih podj ti j. Kot vemo za letos di nar še ni razdeljen, pn tako pa je tudi pred spr jemom večletni razvoj načrt. Ali menite, da I letos več posluha za i probleme? »Posluha je dovolj, le možn sti je, kot sem prej rekel ■ malo.« — Uporabnike cest na n šeni območju motijo op gorila in table, ki na pi mer v Štorah opozore v« nika, da je cesta v dolži več kot deset kilometr poškodovana. Torej po t logiki postavimo na večj križiščih table in s te sebe razbremenimo oclj vornosti, vozniki pa n okvare in posledice sliili cest plačujejo sami; »Odgovornosti se ne odkrii mo s temi tablami. Mi zadoJ mo določilom zakona o varno prometa na javnih cestah in tem istočasno opozorimo voz ke, da prilagodijo vožnjo razn ram na cesti. Pri tem nam jasno, da to ni rešitev, venč v danih pogoiih ob razpoiož vem denarju drugačne ni.« — V zadnjem času je z aktualno, kako in kdaj preti problem vpadnic Hrvaške. Ali naj bo ureditev ceste iz Ro.sa do Lupinjaka ali iz nja do Kumrovca. »Prepričan sem, da sta < enako \ražni. Tako ta do ca, kot ona do Mestinja. ( moramo enakovredno obrav vati, ker sta prep<*rebni. P bi bilo, da bi denar za urei teh cest bil že zagotovljen, pa to ne, pa vsaj v zdaj pravljenem načrtu za razvoj bo letos sprejet.« — Koga predla.gate za liodnje.ea sogovornika?« »Ing. Vojo Džinovskega, rektorja steklarne v Rogaški, najmočnejšega delovnega kO tiva na nerazvitem območju, pove, kako si on zamišlja spodarski razvoj te<>-a obmo^ JANFZ SE^ FRANC PLESNIH Zdaj, ko je zaprto gosti- šče, ga lahko najdeš prav tako samo pri delu, ker po- čitka ne pozna. To je tudi razumljivo, saj je kmetija velika, dela pa mnogo. Kljub termi pa rade volje delo malo odloži, če napelješ po- govor na dolino ali turizem. Medtem, ko vsenaokoli po- kajo in šume plazovi, ki se pKjgosteje kot turisti spušča- jo trenutno v Logarsko do- lino, Franc Plesnik, kmeto- valec, gostilničar in predsed- nik Turističnega društva razmišlja, kako lepo bi bilo če... Rodovina Plesnikov v Lo- garski dokii je tako stara, da bi danes le malodko lah- ko z gotovostjo rekel: toliko in toliko. Franc sodi v sta- rejšo generacijo Plesnikov, ki počasi, vendar — odstopajo prostor mladim. Svojim. Iz rodovine v rodovino, iz roda v rod. Plesnikova gostilna je po vsej verjetnosti najstarejša v Logarski. Tako so Plesniki že zdavnaj ugotovili, da se lahko tudi lepa narava pro- daja. Ne zaslužiš sicer mno- go, čez noč ne obogatiš, ven- dar nekaj dinarjev le pri- kaplja. Franc bi rad to tradicijo spremenil. 2elel bi in za to se po vseh močeh trudi, da bi turizem v resnici postal tista panoga, ki bi na Sol- čavskem in v Logarski po- menil največji kos kruha. Šele nato bi prišlo kmetij- stvo. Njegove želje se le po- časi uresničujejo, nekako ta- ko, kot se Logarski približu- je — asfalt. Toda on ne po- pušča. Pravi namreč, da se časi spreminjajo mnogo hi- treje, kot so se nekoč. Ti- sto, kar je bilo v njegovi mladosti še nedojemljivo, je danes vsakdanje, kar je bi- lo pred leti nedosegljivo je zdaj že uresničeno. S to pre- obrazbo pa se spreminja tu- di miselnost ljudi. Sicer po- časi, vendar pa. To ga hra- bri. To mu daje moč. Vča- sih pa mu to prinese tudi zamero. Toda njega to pre- več ne moti. Človek mora biti vstrajen, pravi. Zelo vstrajen. Potem lahko raču- na tudi na uspeh. Pri Francu Plesniku ne gre za čisto materialno ko- rist, temveč za misel, da postavlja temelje novi dobi, katere sadove bodo užili mlajši rodovi. »To je najlepše poslanstvo, ki ga človek doseže,« pravi. Zato ne popušča. CELJSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SE JE UVELJAVILA Slcupščina celjske izobraževal- ne skupnosti je na zadnji seji (ob razmeroma skromni ude- ležbi) sprejela zaključni račun za lansk:o in finančni načrt za le- tošnje leto, poleg meril za deli- tev dohodka pa tudi program skupnosti. Za predsednka so po- novno izvolili Franja Lubeja. Sodeč po razpravi je bilo de- lovanje izobraževalne skupnosti dokaj uspešno, saj ji je uspelo uveljaviti samoupravni sistem vodenja šolstva, sanirati gmotni položaj in nonnalizirati pedago- ško delo. čeprav je bilo v zad- njem času v ospredju reševanje finančnih problemov, so bile v njenem delu prisotne tudi nalo- ge s področja vzgoje in izobra- ževanja, s čimer j;e prece.-j uk- varjal zlasti izvršilni odbor. Ta je uspešno sodeloval z republi- ško izobraževalno skupnostjo, na sivojem območju pa med dru- gim prispeval tudi k reševanju kadrovske problematike, razvo- ja šolskega omrežja in varstva itd. CeljslU izobraževalna skup- nost je ena redkih v Sloveniji, ki je uvedla obliko javnih na- grad prosvetnim delavcem. Letog bo imela izobraževalna skupnost na voljo 19,574.564 din, od tega pa bo osnovnim šolam namenila 12.368.440 din. Za fi- nanciranje tako imenovanega B programa (šolsko varstvo, vzgoj- no varstvene ustanove, mlečne kuhinje, šolske kuhinje, nagra- jevanje kvalitete dela) ,1e pred- videno 2,923.490 din, ostala sred- stva pa nižji glasbeni šoli, delav- ski univerzi, šrtipendiiam in po- ravnavi obveznosti iz lanskega leta. Medtem ko bodo sredstva delili šolam po sprejetih meri- lih, prejemajo prosvetni delavci osebne dohodke v sikladu z re- publiškimi priporočili: za sred- njo izobrazbo 1.300, za srednjo izobrazbo na predmetni stop- nji 1.4.50, za višjo 1.600 in visoko 1.900 din mesečno. V razpravi so opozorili na ne- ugodno razmerje med sredstvi, namenjenimi za osebne dohodke in materialne izdatke (89 proti 11), kair §e vedno kaže šibko gmotno osnovo našega šolstva. Razen tega je prevladovalo mne- nje, da bi se morala izboraževal- na skupnost tesneje nasloniti na gospo^larstvo In se ne zapi- rati v ozke stanovske okvire, pri čemer bo treba imeti razumeva. nje za trenutno težke celjske razmera, ki se utegnejo negativ- no odrazita tudi v šolstvu. Izo- braževalna skupnost bo morala bolj posegati v vsebinska pod- ročja, v tej zvezi pa so sprejeli tudi predlog sekretarja občin- skega komiteja ZKS Emila Roj- ca, da bi ustanovili komisijo za učno vzgojne rezultate. dhr CELJSKA KULTURNA SKUPNOST NAJ BI PRIČELA DELATI V DRUGI PO- LOVICI LETOŠNJEGA LETA Svet za znanost in kulturo celj- ske občinske skupščine je v po- sebnem predlogu Za ustanovitev kulturne skupnosti podrobno a- nalizirai dosedanje dosežke in prizadevanja na področju kultu- re in sprejel tudi predlo.cj za ustanovitev kulturne skupnosti v Celju. V predlogu je med drugim re- čeno, naj bi skupščina imenova- la iniciativni odbor za ustanovi- tev skupnosti, ta pa naj bi pri- pravil osnutek statuta in poslov- nika, pripravil ustanovno skup- ščino in ustrezne p>ogojo za de- lovanje skupnosti. Inicati.vni od. bor naj bi te naloge opravil vsaj v štirih mesecih, pri tehnični iz- vedbi pa bi mu naj nudili pomoč ustrezni skupščinski upravni or- gani. Po mnenju sveta za kulturo in znanost naj bi celjska kulturna skupnost pričela delovati v dru- gi polovici letošnjega leta. Ker s,o finančna sredstva za to leto že razdeljena, bo lahko z njimi upravljala šele od 1. 1. prihod- njega leta dalje, dotlej pa bo treba z odlokom določiti, kolikš- na finančna sredstva bo kultur- na skupnost dobila, oziroma Iz kakšnih virov Ji bo občinska skupščina prepustila dodatna sredstva. Svet tudi meni, da z ustanovit- vijo kulturne skupnosti občinska skupščina ne bo razbremenjena svojih pristojnosti, marveč bo- do te pristojnosti našle svojo veljavo v drugačni obliki Po- dobno kot z!a vse druge oblike aktivnega dela bo v tej zvezi nujno sprejeti dolgoročni načrt kulturnega razvoja v občini. V njem naj ne bi zajeli samo kul- turne dejavnosti, ampak tudi u- sklajenost tega razvoja z dru- gimi področji. Kako je to po- trebno, bi lahko ilustrirali z mnogimi podatki, ki pričajo, da kakšne posebne načrtnosti v kul- turi doslej ni bilo, säj imamo na področju občine dejavnost skoncentrirano pretežno v mestu In na primer od desetih perifer- nih krajevnih skupnosti kar v sedmih nimajo niti knjižnice. Treba je prav taiko povzeti, da Je delovanje kulturnih zavodov omejeno v glavnem na ožji krog stalnih porabnikov, kar pomeni, da so zimajmestna področja močno zapostavljena. Prav gotovo bo v okviru dol- goročnega načrtovanja celjske kulture treba upoštevati tudi takšne in podobne okoliščine. dhr KAKO PREBITI LEDINO V POLITIKI ŠTIPENDIRANJA SPOSOBNIH IN NA- DARJENIH GORNJESAVINJČANOV, DA BI TI POSTALI STEBER BODOČE- GA GOSPODARSKEGA RAZVOJA? Kako razbiti dosedanjo politiko štipendiranja, ki na eni strani meji na »dolgu do doline« (primer GLIN-a), po drugi strani pa najpogosteje na poznanstvu in zvezali. Skoraj leto dni je minilo od razprav, ki bj naj doprinesle k rajčiščevanju politike štipendira- nja v Gornje Savinjski dolini. Ugotavljajo namreč, da doseda- nja politika štipendiranja ni naj- uspešnejša. KoÜkor je seveda ne- ka politika štipendiranja, ki slo- ni na pogojih posamezmega de- lovnega kolektiva lahko enako- vredna politiki razvoja občine. Za območje mozirske občine je sploh vprašljivo, če lahko in v kolikšni meri lab ko govorimo o »politiki štipendiranja«! Ne sme- mo namreč pozabiti, da sedanji analizatorji te »politike štipendi- ranja« pozabljajo, da oni niso ali pa So vsaj v zelo majhni me- ri krojili in vplivali ria doseda- njo politiko. To predvsem zato, ker so to p>olitiko v resnici vo- dila sama vodstva podjetij, ozi- roma le GLIN. Analiza razmer pri štipendira- nju v mozirski občini, ki so jo pripravili za širšo razpravo čla- nov občinske konference, lepK) nakazuje sedanje razmere v šti- pendiranju. Stanko Prodnik, kot sestavljalec poročila med drugim navaja, da je že opazna selekcija pri dodeljevanju štipiendij ob večjem upoštevanju učnega us- peha, da pa ta selekcija še ni v celoti upoštevana pri dodeljeva- nju pomoči, kjer je glavni kri- terij še vedno socialno stanje. Pri sestavljanju analize je se- stavljalec seveda up>ošteval vso ob štipendijah in podporah šola- jočo mladino. S tem je to število mnogo večje od tistega dejanske- ga, ki bi naj dopraiesjo jdeji o »lastnih kadrih tehniške in dru- ge inteligence«, potrebne za dina- mičnejši razvoj gospcxiaistva v občini. Ce namreč izločimo tiste učence, ki se šolajo ob štipendi- jah v šoli za blagovni promet, torej vajence trgovske stroke, se število kandidatov, ki imajo po- tencialne možnosti za »stebre« jutrišnjega gospodarstva, močno zmanjša. Po številu bi to dejan- sko stanje izgledalo nekako ta- kole: na srednjih šolah je 37 di- jakov, v šoh za blagovni promet 24, na visokih šolah 13 in v viš- jih šolah osem. Med srednjimi šolami, kjer se šolajo prejemni- ki štipendij in pomoči, prednja- čijo tehniške šole (14), gozdarska šola (6), gimnazija in pedagoška gimnazija O), pedagoški akade- miji je šest študentov in na go- zdarski fakudteti štirje, medtem, ko je vpisanih na ekonomsko in filozofsko fakulteto le po dvoje študentov, ki prejemajo štipendi- jo ali podporo. Po tej analizi bi naj študije v posameznih šolah slušatelji kon- čali do 1973. leta. Nekateri pa tu- dd prej. Sestavljalec poročila je v svo- jem skrbnem in temeljitem po- ročilu nakazal tri variante, kako bi naj rešili p>olitiko štipendira- nja v mozirski občini. Vse vari- ante se vrte okoli že vsa leta pri- sotnega problema, kako vzbuditi v vseh delovnih organizacijah skrb Za šolanje mladih in spo- sobnih Gomjesavinjčanov. Torej okrog problema, ob katerem se je razbila tudi ideja o občin- skem fondu Za štipendiranje. Z ustanovitvijo tega fonda bi na- mreč mozirska občina > resnici lahko pridobila najsposobnejši kader, za katerega bi bila tudi realnejša možnost in upanje, da bo po šolanju ostal na območju občine. Ne glede na razprave na ravni občinske konference SZDL pa ostaja še vedno odprto vpraša- nje, kako razbiti miselnost v po- sameznih delovnih kolektivih, ki tudi zaradi strahu za življenj- ski obstoj zai>oslenih doslej niso prispevali za šolanje mladih niti dinarja. Ta problem, ki ga ne moremo abstrahirati, dobi svetli odtenek z razmerami v Elkroju. Pred nekaj leti v tem kolektivu, ki je Fk) miselnosti tedanjega vodstva in zaposlenih »dobro ži- vel in gospodaril« ni imel niti enega zai>oslenega s srednjo izo- brazbo. V zadnjih letih, ko je kolektiv doživel nesluten razmah proizvodnje (danes verjetno ne bo nihče upal trditi, da je ta raz- voj prišel sam od sebe!), pa je v kolektivu poleg ekonomista že več inženirjev, nekaj Pa se jih bo vključilo v proizvotojo kma- lu, po končanem študiju. Prav ta primer dokazuje vrednost in pomen naložb v štipendiranje mladih. J. SEVER Kvintet FRANJA BER- GERJA s pevcema MELITO AVSENAK in ŠTEFANOM JUGOM bo gostoval v nede- ljo, 22. marca ob 14. uri v Strmcu pri Celju — ob 16. uri na Dobrni in ob 18. uri v Vojniku. VABLJENI PIŠE: JANKO ŽEVART PREGLED RAZVOJA PARTIJSKIH ORGANIZACIJ IN NJIHOVE AKTIVNOSTI V letih 1939, 1940 in 1941 je bi- la Partija predvsem aktivna v narodnoobrambnem delu. Tudi v šaleški dolini so bili ustanov- ljeni narodnoobramni odbori, in sicer v Šoštanju, Velenju in v l esjem. Organizirali so tudi strel- ske družine, tečaje za prvo po- ^oč itd. Tovrstna dejavnost se je še posebej okrepila ob koncu leta 1940. Taka odločna najodno- ^brambna usmeritev je bolj razši- rila krog simpatlzerjev KP tudi nied inteligenco. V tem obdobju lahko registriiramo nekaj zelo odločnih akcij zoper poskuse šo- Stanjskih in velenjskih nemšku- ^ijev in kulturbundevcev, ki so lioleli na razne načine manife- stirati Svojo pripadnost nacistič- i^im idejam. Vredno je omeniti tudi to, da je šoštanjska partijska organi- zacija poslala lelit 1936 v Španijo 4 borce. Partijsko organizacijo v šale- ški dolini je zelo pogosto obisko- val kot inštruktor CK za to pod- ročje Slavko Slander. Tako opd- suje v s^/ojih spominih Fanika Stropnik iz Šoštanja, da se je Slavko šlander večkrat zadrže- val pri njih. Kot izraz zaupanja v organiza. cijsko in politično trdnost par- tijskih celic na tem področju, lahko služi tudi dejstvo, da je CKKPS septembra leta 194() za- upal mestnemu komiteju orga- nizacijo partijske konference za S-o'/eviijo. XoriSiTcnca, ki je tra- jala en dan, je bila v Podkraju pri Velenju. H1§a Je oddaljena pol ure hoda od Velenja. Te konference so Se po Izjavah pri- sotnih udeležili delegati iz vseh krajev Slovenije. 2al mi ni do- stopen arhivski material, iz ka- terega bi lahko razvidel kaj ve^t o ciljih in pomenu te konferen- ce. Na voljo mi je samo izjava Andreja Stegnerja, ki se je kon. ference udeležil. Po njegovem pripovedovanju Je konferenco vodil Boris Kidirič, udeležili pa so se Je tudi Franc Leskovšek, Zdenka Kidrič, Slavko Slander, Stane 2agar, Viktor Avbelj in drugi. Na konferenci je tovariš Kidrič ocenil in analiziral takra- tne protidraginjske akcije, ki so jih izvedli po sp^budi KP po vsej Sloveniji. Sprejet je bil sklep, da se morajo te akcije organizi- rati povsod, kjer se še niso, predvsem pa v industrijskih cen- trih. Poudarjena je bila velika udeležba žena v tej akciji in mi- sel, naj se čimveč žena pritegne v članstvo KP. Konferenca je u- gotovila, da so se vse te akcije oziroma demonstracije v večini primerov spremenile v množične proteste proti vse večji naslonitvi vladnih kresov na &ile osi. Na osnovi razprave tovariša Leskov- ška je bila poudaijena potreba po večji skrbi p>artijskih organi- zacij za komuniste, ki žive v ile- gali. V predvojnem partijskem delu na področju Šaleške doline so bili aktivni zlasti naslednji komu- nisti: Lovro Berložnik, Rudi Ko- ren (ustreljen na Banjici leta 1942), Olga Vrabič, Martin Men- cej, Blaž Rek (ustreljen leta 1942), Franc Skomšek (ustreljen leta 1941), Božo Mravljak (ustre- ljen leta 1942), Dušan Mravljak (padel v NOV leta 1943), Janko Ulrih (utonU leta 1940), Ciril špegel (ustreljen leia 1941), Jo- že Lekš in drugi. Sestav mestnega komiteja za leto 1935—1936 sem že omenil, le- ta 1939 Pa so mestni komite se- stavljali: Rudolf Koren, sektetar; člani pa so bili: Janko Ulrih, Franc Skomšek, Fedor Kovačič in Olga Vrabič. Leta 1940 in 1941 pa so tvorili mestni komite: Olga Vrabič, se- kretar; člani: Fedor Kovačič, Franc Skomšek, Alojz Stropnik in Janko Vrabič. Okrožni komite KPS Celje pa so sestavljali na- slednji tovariši:Franjo Vrunč, se- kretar; člani: Tone Letonja, To- ne Pečnik, Albin Vipotnik, Julka Cilenšek, Dušan Finžgar in Ru- dolf Koren. LEGALNE OBLIKE BOJA PARTIJSKIH ORGANI- ZACIJ V ŠALEŠKI DOLINI V LETIH 1919-1941 Kot povsod v Jugoslaviji, tako sta tudi v Saleškj dolini državni aparat in reakcija budno sprem- ljala sleherno aktivnost komuni- stov, dušila vsako napredno mi- sel in gibanje. Zato so bili ko- munisti prisiljeni vedno znova iskati nove oblike delovanja in povezovanja s širokimi delovni- mi množicami. Ravno na tem področju lahko pri proučevanju zgodovine naše Partije najdemo nebroj svetlih vT^ledOy jzredno požrtvovalnega, vztrajnega in do- slednega dela, kakor tudi izred- no število in pyestrost najrazlič- nejših oblik. 2e uvodoma sem omenil nekatere legalne oblike boja, katerih so se posluževali komunisti iz Velenja, da bi čim- bolj povečali in razširili svoj vpliv na rudarje. Komtmisti so postopoma, z vztrajnim delom osvajali pozicije v raznih sindi- kalnih podružnicah, kultumo- prosvetnih in športnih društvih. (se nadaljuje) Gledaš jih, kako vsako jutro drobe po asfaltu, Z vseh strani hite, da bi lahko njih starši pravočasno še prišli v službo. Oj ti malčki, veselje in pokora. Otroški vrtec je pametna pogruntacija. Za zaščito družine in mater. Tudi otrok. Vseh vrst, rasti, z govornimi napakami ah brez njih, s starši, ki imajo ali nimajo avtomobila Vsi va so enako, najbolj pa- metni. Kajti, katera mati še ni rekla: »Ko bi vi vedeli, kako je ta otrok navihan . ..« Te dni pa gledam te iste matere, kako previdno primejo svoje nadebudno potom- stvo, ki preživi polovico dneva v vrtcu, in ga še previdneje vodijo domov. vVeste,« pravi vzgojiteljica enega izmed oddelkov n« Otoku, nekaj dni je od tega, »danes smo namakali otrokom glavice, pa ni nič hudega. Malo smrdi, čez dva dni jim operite glave.« »Jaz sem mojemu oprala glavo šele pred dvema dnevoma in mu je ne bom vsak drugi dan,« pribije prva. »Kaj se pa to pravi, meni nič tebi nič, narnažete otroku glavo,« pribije druga. Pred tem je imelo nekaj malčkon na mah krajše lase. Neki otrok ie prinesel v vrtec — «Si. Tako, lepo, z ušmi, ki so, kot vemo, majhne živalce, jo malček ubogi pri maha. Nastal je preplah. K sreči so vzgojiteljice nerodnost hitro opazile, ve?idar je bilo nekaj potomstva že razsejanega po dru- gih glavah. Preplah je razumljiv, kajti problemi z vodo na Otoku in v okolici so hujši, kot denimo, na Kozjaku aH Po- horju, kjer je mnogo potočkov. Tu pa sa- 7no vodovodne pipe in kopalnice. In ti ubožček dobi uši. Te majhne živalce, ki se tako udobno počutijo v novih stanova- njih. In pri mamicah, ki so tako oh in oh in še in še. Žal vzgojiteljice niso s pr- slom pokazale: ta je tisti in ta je tista. Potem bi ^ele bilo veselja, kajti še komu bi se odvalil kamenček. Zaradi vode, mila in Otoka. In mamice, ki je oh in ah, dra- ga Gospa, Vi niti ne veste, kako je to, saj vam pravim milostljiva . .. Uši ne upoštevajo občinskega odloka o vzreji malih živali Torej kršilcev policija ne more preganjati, NANI POSEBNI DODATEK ZA ČASTNE MEŠČANE Skupščina občine Celje je v skladu s statutom že pred leti sprejela odlok o poseb- nem dodatku in drugih pra- vicah častnih občanov občine Celje. Na zadnji seji, v petek, 13. marca, pa so ta odlok spremenili v toliko, da je stalni 2aiesek, ki ga lahko prejmejo častni občani, enak razliki med osebnim dohod- kom in zneskom 2.000 dinar- jev. O IZLETNIKU PRED ŠIRŠIM FORUMOM Ker dobivajo nekateri pro- blemi avtoturističnega pod- jetja Izletnik v Celju čedalje bolj javno obeležje in ker gre tudi za dejavnost kolek- tiva, ki zanima širši krog ob- čanov, bo te dni pri občin- | skem sindikalnem svetu v Ce- lju širša razprava o nekaterih problemih tega kolektiva. NOVI ODBORNIKI Zaradi odhoda dosedanjega odbornika na novo delovno mesto izven celjske občine, so bile v 21. enoti za volitve v zbor delovnih skupnosti celj- ske občinske skupščine na- domestne volitve. Za novega odbornika je bil izvoljen inž. Jože Rajtmajer. Novi odbornik je prisostvo- val že trinajsti skupni seji obeh zborov skupščine in na njej podal tudi svečano iz- javo. OBČNI ZBOR OTD v petek, 20. marca, ob 19. uri, bo v veliki dvorani Na- rodne^ doma v Celju deseti redni občni zbor olepševalne- ga in turističnega društva v Celju. Na njem bodo ne sa- mo ocenili delo v minulih treh letih, marveč sprejeli tu- di delovni načrt za prihodnje obdobje. Vse kaže, da se bodo na zboru se2inanili še z gradi- vom za perspektivni turistič- ni program Celja. Po zboru bo koncert oper- nih arij, na katerem bodo na- stopili prvaki ljubljanske ope- re Vilma Bukovec, Ladko Ko- rošec in Raj ko Koritnik. PREDAVANJE O RAKU Osnovna organizacija Rde- čega križa v Štorah je orga- nizirala za naselja Teharje, Bukovžlak, Vrhe in Slance zdravstveno predavanje o rakastih obolenjih. V pone- deljek 9. marca je bila dvo- rana na Teharjih nabito pol- na. Predavanju dr. žuntarja so sledili z izrednim zanima- njem. Z izvajanji so bili zelo zadovoljni in so brez izjeme izrazili željo po nadaljnjih zdravstvenih predavanjih pred pričetkom poljskih del. Zato bo v tem mesecu še predava- nje o boleznih srca in srčnem infarktu. Vsi organizatorji, posebno pa mentor aktiva na osnovni šoli tov. Rovšnikova so lahko z uspehom res za- dovoljni, obenem z odličnim predavateljem dr. Zuntarjem. TEČAJ O NEGI BOLNIKA NA DOMU v Vojniku so pravkar kon- čali s tečajem o negi bolnika na domu. O vsebini predavanj so se tečajnice zelo pohvalno izrazile, za kar gre zasluga vodnici tečaja, višji medicin- ski sestri Rezki Kraljičevi. Imeli =so tudi dvoje zdravstve- nih predavanj ni sicer: »O notranjih in ztmanjih težjih kn^avltvah — transfuziji«, ob predavanju filma »Očetovo srce«, potem še o reanima- ciji (umetnem oživljanju) in o krvnem obtoku, ob pred- vajanju diapozitivov, ki jih je dalo na razpolago vodstvo šole v Vojniku. Predvajan je bil tudi film »O prvi pomo- či«. POBRANA ČLANARINA Osno\'na organizacija RK Ljubečna je že zbrala člana- rino za leto 1970, čeprav smo šele na začetku leta. To je lahko v vzF>odbudo ostalim osnovnim organizacijam RIC. Organizacijsko dobro priprav- ljeno zbiranje članarine se jim bo plodno obrestovalo, saj bodo s temi sredstvi laž- je izvajali programe dela. MLADINSKA FOTOGRAFIJA v mesecu mladosti bo Ob- činska konferenca ZMS v Žal- cu pripravila prvo večjo raz- stavo fotografij in risb. Tema ni določena, sodelujejo pa lahko dijaki osnovnih šol ter mladina s terena in delovnih organizacij. Vsa poslana dela bo ocenila posebna komisija ter nagradila po tri najbolj- .še v v.saki kategoriji. Dela iz osnovnih šol bodo nagrajena posebej, sodelujejo pa lahko vsi mladinci od 14. do 27. leta. MALI INTERVJU Vprašuje: Tone vraoi Odgovarja: Zlatko špacapan Ob zadnjem obisku na os- novni šoli v 2alcu sem bil seznanjen, da imajo med di- jaki tudi fanta, ki vari želez- ne skulpture. Star da je 14 let, hodi v 8. a razred in da je doma iz Petrovč. Srečanje z njim je bilo prijetno. Koliko plastik si že zvaril? »Dve.« Kje si dobil material? »Zbiral sem staro železo.« In kdaj si začel va- riti? »Ko smo na šoli kupili varilni aparat.« Si prej nari- šeš skico? »Da.« Rad rišeš? »Zelo in tudi plastike izrezu- jem iz lipovega lesa.« Kaj pripravljaš? »Konja z ora- čem.« !Misliš s tem nadalje- vati? »Samo za hobi.« V ka- tero šolo boš šel po končani osemletki? . »Tehnično in to strojni oddelek.« S prijatelji se veliko pogovarjate. O čem? »Fiziki. Prijatelj bo delal transformator, jaz pa detek- tor.« So t! res doma hoteli kupiti poni? »Res pa sem jim rekel, naj mi raje kupijo va- rilni aparat.« Rad hodiš v ki- no? »Grem samo takrat, ka- dar gremo s šolo.« Veliko be- reš? »Najraje knjige, ki so predpisane za obvezno čtivo. Najbolj všeč mi je knji^ Pod svobodnim soncem.« Zanimiv je ta fant, Zlatko špacapan. In človek, ki za njega skrbi pri telmičnem pouku, je povedal, da bomo o njemu še lahko veliko sli- šali. Ko smo videli njegova dela moramo tudi tej izjavi verjeti. In verjamemo. «GLAS MLADINE« Komisija za kulturno in informativno dejavnost pri Občinski konferenci ZMS v Žalcu bo s prihodnjim me- secem začela izidajati svoje interno glasilo »Glas mladi- ne«. Glasilo bodo izdajali mesečno, v njem pa bodo so- delovali mladi iz mladinskih aktivov v šolah, delovnih or- ganizacijah in terenskih akti- vov. V listu bodo našli svoj prostor tudi literarni ustvar- jalci. UREDITEV IGRIŠČA OB ŠOLI Mladinski aktiv v Galiciji bo v letošnjem letu poskušal urediti športno igrišče ob šo- li, ki ga nujno potrebujejo. S sredstvi bodo pomade tu- di krajevne organizacije. TRGOVINA Z BLA- GOM PO TOVARNI- ŠKI CENI v tem tednu bo obrtno pod- jetje Zarja v Žalcu odprlo novo trgovino, kjer bodo pro- dajali blago po tovarniških cenah. Tako bodo lahko po- trošniki kupili izdelke tovarne nogavic Polzela, srajce tovar- ne perila Toper iz Celja, kon- fekcijo Zarje ter metersko blago MTr iz Maribora in TT iz Prebolda. Trgovina bo ime- la svoje prostore v stavbi na Šlandrovem trgu, kjer so tu- di upravni prostori obrtnega podjetja Zarja. O PROBLEMIH KRAJEV Od 20. do 22. marca bodo v žalski občini zbori volivcev. Poleg odgovorov na vpraša- nja, ki so jih volivci posta- vili na zadnjih zborih, bodo razpravljali o gospodarskem in družtoenem razvoju obči- ne v letih 1969 in 70 ter ob- ravnavali predlog občinskega proračuna za letošnje leto. Med pomembnejšimi točkami pa je tudi razgovor o delu posameznih krajevnih skup- nosti in njihovem kreiranju posameznih krajev. NEGA BOLNIKA NA DOMU Krajevna organizacija Rde- čega križa Žalec bo v ambu- lanti zdravstvenega doma v Žalcu pripravila tečaj pod naslovom »Nega bolnika na domu«. Tečaj so morali za- radi premajhne udeležbe že dvakrat preložiti. Sedaj pa se jih je prijavilo že toli- ko, da bodo s tečajem priče- li prihodnji teden. T KREDITI ZA GRADNJO v Kostroju je vložilo proš- nje za kredit za individualno gradnjo 35 zaposlenih. Kot že nekaj let nazaj, bo delovna organizacija tudi letos med prosilce razdelila približno 250.000 dinarjev. Prednost bo- do imeli tisti, ki imajo bolj- še ix>goje glede na že spreje- te kriterije. Kredite bodo do- bili tudi takšni, ki sedaj sta- nujejo v stanovanjih podjet- ja, ker bodo z lastno gradnjo tako sprostili stanovanjski fond. ŠE 25 SLUŠATELJEV Pred dnevi je končal s po- litično šolo prvi oddelek, v katerem je bilo 25 slušate- Ijev-komimistov industrijske- ga kombinata Konus. Po petih dneh predavanj in živahnih razprav so imeli še razgovor z vodilnimi delavci Konusa o perspektivi podjetja. 23. mar- ca pa bo pričel z delom dru- gi oddelek, ki ga bo sestav- ljalo 25 komunistov ostalih delovnih organi25acij v občini. Ti pa bodo imeli šesti dan razgovor z občinskimi druž- beno političnimi delavci o razvoju občine v naslednjih letih. MLADI V DRAŽI VASI v Draži vasi so pred dnevi ustanovili mladinsko organi- zacijo in izdelali podroben program dela. še posebej so se pri ustanavljanju org^ zacije angažirali učitelji. Tudi v Ločah se pripj^ Ijajo, da bi mladi ustano^ svojo organizacijo. Iniciatj, so prevzeli mladi člani Zy^ koonunistov. Organizirali radi plesne vaje in oživeli (j lo dramske skupine. PODPIS POGODB v Slovenskih Konjicah ] naj delovne organizacije p(j pisale ix)godbe, da v tem l tu odstopijo enodnevni aa^j žek za sklad za financiran teritorialne obrambe in civj ne zaščite. Da bi bil naju^ takšnega financiranja čimibc jasen, bodo v vseh podjetji organizirali predavanja obrambi in zaščiti. SEJA SKUPŠČINE v petek se bodo ob 7. u zjutraj zbrali odborniki ob( zborov občinske skupščine.; sejo sa sveti za gospodarst» in družbeni plan, tisl finan in proračun ter za komunj ne zadeve in urbanizem pi pravili več predlogov, o rih naj bi odborniki razpra Ijali in sklepali. SREDNJEROČN PROGRAMI Danes se bodo na p>obu( predsedstva občinske konl renče Zveze komunistov šei jur pri Celju zbrali vsi dire tor j i komunisti delovnih ( gandzacij. Na daljšem i Stanku bodo razpravljali srednjeročnih programih i sameznih delovnih organi' Sarajevo je veliko mesto in mnogo prodati, modernega najdeš tam, V nekaterih služba rečeh so ondi prekosili celo Ljubljano, merciaM če je tako, si je dejal direktor celjske »To i »Libele«, potlej morajo imeti sarajev- iriejtc jo ski trgovci dovolj smisla tudi za so- zerba-Lil dobne tehtnice n. pr. za tehtnice »Bi- jal direl* zerba Libela«, Po se je krepko uštel! Ja, še t' Niti ene tovrstne tehtnice ni mogel že nekaj . •-na razprava bo po- ^lelež za sestavo sred- ^ a progTama razvoja ^^tva ^ celotno ob- opis živine . pis živine v šent- je pokazal, da f^l ^^ juncev, ^v plemen- 755 telet in 300 Sprav je U) na prvi or^ej, redijo na hek- i površine le 0,93 ^pgseniske živine. program ipodarskega razvoja zjutraj se bodo sestali Njji občinske skupšči- ^tjurju. Dnevni red izredno obsežen saj J 22 točk. V večini gre j^Tiavo in sprejem od- Osrednja točka pa je iVSi gospodarskega in pega razvoja v letu . ix)Ijši razpravi bodo pripoflnogli tudi i predlogi srednjeroč- [^ramov razvoja kme- in posameznih delov- [anizacij, ki so jih ob- ^li pred dnevi direk- . komunisti. oborniki o delovnih GANIZACIJAH irihodnjih sejah skup- t)bčine Šentjur bodo uma obravnavali re- ; ter perspektivo de- j organizacij. Tako so ^miki odločili na zad- 1 z namenom, da čim- ^znajo koliko lahko ijejo letos in v na- nekaj letih od de- t organizacij. Vključ- tiimi pa bodo obrav- ludi družbene službe. prodajna ^i^f^e; kot ko. ^acrniti. e^^lanjamo Le r em;»Bi. iT'yevu,« je de- «e IJoslovil. OLi kantaric ^^Jo več POMOČ MLADI DRUŽINI Krajevna organizacija ZB je predlagala občinski skup- ščini, naj bi ta prevzela pa- tronat nad družino Klavžer Marije in Franca iz Vetmi- ka, v kateri je 11 otrok (de- setemu je bil boter predsed- nik Tito), Najmlajši otrok je star komaj teden dni, naj- starejši pa 16 let. Na seji skupščine so sklenili, da bo posebna skupina obiskala družino in poskrbela za po- moč, ki so jo pripravljene prispevati tudi nekatere de- lovne organizacije. Gre zlasti za to, da bi otrokom, ki so od šole oddaljeni uro hoda, omogočili končati osemletko. neredno plačeva- nje prispevka Sklad za uporabo mestne- ga zemljišča je imel lani 110 tisoč din primanjkljaja. Menijo, da je za to v pre- cejšnji meri krivo stanovanj- sko podjetje, ker prispevkov ni izterjalo (čeprav je tudi res, da so s terjatvami, kot so menili na seji občinske skupščine, težave). dva nova vrtca v skladu s programom, ki ga je za letošnje leto pripravila temeljna izobraže- valna skupnost, bodo v Ro- gaški Slatini in Šmarju pri- čeli graditi nova otroška vrtca. Sprejela bosta 60 ot- rok od drugega do sedmega leta starosti. V ta namen imajo v občini že zagotovlje- nih 930 tisoč din (en vrtec pa naj bi stal 650 tisoč din), do konca leta pa računajo i s sredstvi v višini 1,300.000 { din. dhr ! TEGOBE Z AVT0BUS0I1 Odbornik Peter Piki je na seji občinske skupščine go- voril o nevzdržnih razme- rah avtobusnega prevoza med Laškim in Celjem. Zla- sti je hudo zjutraj, ko pot- niki natlačeni kot sardine doživijo pogosto še to, da se avtobus kje spotoma po- kvari in morajo potniki za- to preostali del poti peš. V službe zamudijo ne samo potniki iz Laškega, marveč tudi oni iz Celja v Laško, kajti preden popravijo avto- bus ali najdejo nadomestilo, mine veliko časa- po treh letih popravilo šole I Pred tremi leti so v Bre- zah nad Laškim obnovili šo- lo. Po trditvah odbornikov na seji skupščine Laško stav- ba spet propada, ker pač ni bila dovolj solidno adaptira- na. Obrtno podjetje, ki je dela izvajalo, zatrjuje, da je napaka povzročena s strani projektanta adaptacije. Na se. ji so sklenili, da je treba po- slopje čim prej sanirati. OBSODBE GOSTILNIČARJEV Lastnike zaplenjenih avtomatov za igro na srečo, ki so jih gostilničarji nezakoni- to postavljali v svoje lokale so strogo obsodili Iz celjskega sodišča smo dobili vest, da so v minulih dneh sodniki kaznovali kr- šilce zakona o igri na srečo. Vsi obtoženci se še niso zvr- stili pred sodniki. Gre za več lastnikov go- stišč, ki so v zadnjih nekaj letih, torej v času »avtoma- tizacije«, opremljali svoje lokale z raznimi avtomati, med katerimi so bili tudi li- sti za igro na srečo. V po- sebni akciji so varnostni or- gani v nekaj dneh zaplenili vrsto teh avtomatov; kršil- ce pa predali v obravnavo sodišču. Po zbranih podat- kih kaže, da so nekateri go- stilničarji v želji za čimveč- jim dobičkom nezakonito opremljali svoje lokale z av- tomati, zvečine pritihotaplje- nih iz Zahodne Nemčije. Gre za avtomate, ki so jih v za- mejstvu vrgli iz prometa, ker so bili iztrošeni, oziro- ma zato, ker je bila preveli- ka možnost »goljufanja« igralcev. Sodniki niso imeli »preveč posluha« za »modernizacijo« naših gostišč in so kršilce dokaj strogo obsodili. Kršil- ci so bili kaznovani z denar- nimi kaznimi in pa s kazni- jo zapora nekaj mesecev, po- • gojno na dobo dveh let. VONJ PO SLADKEM inženir rupert gorše je krenil v svet s tujim denarjem Rek o tem, »da ima denar svojo moč«, žalostno potrju- je tudi dogodek pred dnevi, katerega akter je bil mlad inženir RUPERT GORŠE, uslužbenec Kmetijskega kom- binata iz Žalca, obrat Šmar- je. Mladenič je namreč spre- jel od blagajničarke 6.600 di- narjev, ki bi jih naj oddal na pošti. Blagajničarki bi naj naredil uslugo. Toda mladi inženir je iz neznanih vzrokov namesto na pošto zavil na avtobusno postajo in z zaupano vsoto odrinil v —- svet. Kaže, da j mladi inženir nima prave predstave o potrebah za 9 »sladko življenje«, ko je mi- 1 slil, da bo s to vsoto lahko I I živel na »veliki nogi«. Iz Za- | greba, kamor je najprej kre- nil, je nato odpotoval v Lju- I bljano in nato v Kranj. Tam | so ga aretirali varnostni or- gani in ga predali celjskim. I Preiskovalni sodnik VLADO | KLARIČ je za osumljenca pri katerem so v Kranju na- I šli le še 130 dinarjev, od- I redil preiskovalni zapor. i." ( TATVINA V NAZARJIH Pred dnevi so neznani zli- kovci ponoči vdrli v prosto- re nove žage v Nazarjih. Ka- že, da so vedeli kaj iščejo, saj so obiskali pisarno, v kateri so uslužbenke shra- nile blagajno z denarjem. Bil je to neizplačan osebni do- hodek tistih, ki so bili v bolniškem staležu. Po prvih vesteh je bilo v blagajni 19.000 dinarjev. Denar so zlikovci seveda od- nesli. Posebna komisija UJV iz Celja je nemudoma odpotovala na kraj dogod- ka. Preiskava je v teku. O podobnih vesteh smo doslej s tega konca le po- redko slišali. Po tem dogod- ku pa kaže, da ni moč nikjer preveč zaupati. --ez ODMEVI NA NOVO POBUDO v nedeljo, 22. marca bo v velenjski občini referen- dum, na katerem se bodo volivci odločili za ali proti uvedbi krajevnega samoprispveka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij in kulturnih objektov ter za moderniza- cijo cest v občini. Priprave na to veliko odločitev so bile takšne kot malokje. Akcija je stekla s tolikšno vnemo, da izid re- ferenduma pravzaprav ni več negotov. Pobuda, da v ne- kaj letih rešijo najbolj boleče in pereče krajevne proble- me, je naletela na tako ugoden odmev, da so se prebi- valci nekaterih vasi odločali za zbiranje dodatnih finanč- nih prispevkov poleg obveznosti, ki jih nakazuje krajev- ni samoprispeveik. Del javnega mnenja, del odmeva na razpis referendu ma, smo ujeli tudi v našo malo anketo. Tudi ta je sto- odsto'tno — dal NEŽIKA EBERLINC, Šo- štanj: Delam v osnovni šoli Bibe Röcka in moram reči, da smo v kolektivu in učenci z največjim razumevanjem sprejeli pobudo o razpisu re- ferenduma. To potrjujejo tu- di šolske naloge, ki so jüi pisali učenci in v katerih OfKDzarjajo ne samo na nujno ureditev šol, marveč tudi na ceste. Mnogi so vozači in slabe ceste poznajo preveč dobro. O referendumu pa smo govorili tudi s starši. RUDI ŠA^AJGER, Velenje: Dobro poznam našo občino, ljudi v njej in raamere, v katerih živijo in delajo. Uved- ba krajevnega samoprispev- ka je pravzaprav edina reši- tev problemov pri nas. Naj opozorim samo na slabe ce- ste in na težave, ki jih ima- jo zaradi tega tisti, ki se mo- rajo vsak dan voziti v sredi- šča na delo ali v šolo. Pa tudi nove in urejene šole so nam potrebne. Zato sem prepri- čan, da bo referendum uspel. JOŽICA VETERNIK, Rav- ne: Bolj kot besede so govo- rile njene velike oči. Vem, kaj se pripravlja, je pove- dala in v šoli smo o refe- rendximu veliko govorili. Pa ne samo v šoli, tudi doma s starši. Vem, da so pri nas vsi za samoprispevek, saj gre za novo šolo, za ponos naše- ga kraja. Sedanja je stara in nič kaj prijetna. Nova pa bo svetla, velika in imela bo tudi telovadnico. Vse to nuj- no potrebujemo. VERA KATIC, Velenje: če- prav sem mlada in ne po- znam vseh problemov, se mi zdi, da je odločitev o uvedbi krajevnega samoprispevka povsem utemeljena. Gre za novo akcijo, ki naj še bolj združi ljudi v naši občini. Kot ženska pa zlasti p>ozdrav- Ijam pobudo, da imajo v tej akciji šole in otroški vrtci pomembno mesto. Gre torej za otroke in kadar gre z.anje, potem ljudje ne poznajo be- sedice — ne. Zato želim, da bi bili vsi — za. FRANC ANŽELAK, Zavod- nje: Kaj bi vam govoril, saj ste se sami pripeljali po tej cesti, ki kliče po obnovi. Nas v Zavodnji tare ta cesta in wdovod. Problemov je veli- ko in zbrati bomo morali precejšnja sredstva. Pri nas smo v okviru kraje\Tie skup- nosti in krajevne organizacije SZDL o referendumu že go- vorili in ljudje so za to, da z lastnimi prispevki pomaga- jo pri reševanju skupnih na- Tako samo nekateri o velenjskem referendumu. In drugi? Odgovor na to vprašanje bo znan v nedeljo, 22. marca zvečer. Pa vendar, obudimo ob sklepu tega za- pisa, tega razgovora z nekaterimi ljudmi, misel, ki so jo napisali v eno izmed številnih gesel: Da, za lepšo pri- hodnost nas in naših otrovi M. BOŽIČ FOLKLORNA SKUPINA SEMPETRSKE SVOBODE DELUJE ŽE SKORAJ DESET LET čeprav imamo pri nas (v državi namreč) celo vrsto folklornih ansamblov, fol- klora v splošnem še zdaleč ni tako popularna kot na primer narodna ali zabavna glasba. V Sloveniji so razmere še slabše, na celjskem območju pa nemara najslabše, saj folklore skoraj ni. Izjema, bi lahko rekli, je folklorna skupina Svobode v Šempetru, ki bo stara sko- raj deset let in skozi katero je do danes šlo več kot 100 plesalcev. 10 „BOŽIIH PROBLEMOV"... Folklorno skupino so ustanovi- li 1961. leta na pobudo tedanjega predsednika Svobode in še ved- no vsestransko prizadevnega Iva Kuharja, kasneje je organizacij- sko vodstvo prevzel prav tako agilni Anton Miklavžin. Kot vsak začetek je bil tudi ta bolj kot ne težak, saj zanimanja Za folkloro ni bilo dosti in ga je bilo treba šele spodbuditi. Vaje so bile redke, plesalci so se hitro me- njavali, kar Pa je eden večjih problemov tudi danes. Pred nekako petimi leti je sku- pino prevzel Edi Gaberšek, sicer ekonomist in uslužbenec celjske Kreditne banke. Z njim, kot pra- vijo, je šempetrska Svoboda ve- liko pridobila, in če bi jo zapu- stil, bi bil nemara ogrožen celo njen obstoj. Seveda me je zlasti zanimalo, IZ kakšnih pobud se je E. Ga- beršek sploh odločil, da se vsak teden vozi iz Celja v Šempeter k vajam. »Iz preprostega razloga,« je re- kel, »ker sem bil kot študent tu- di sam član akademskega folk- lornega ansambla »France Ma- rolt« in sem še po končnem štu- diju hodil k vajam kakor na tur- neje. Moje delo v Šempetru je tako samo nadaljevanje enajst- letnega folklornega staža; je neke vrste konjiček in razvedrilo obe- nem. Seveda so bile zlasti spo- četka težave, saj sem bil le ak- tivni plesalec brez kakega peda- goškega znanja, vendar sem se vzgoji plesalcev, če smem tako reči, posvetil iz ljubezni do fol- klore. Naj k temu mimogrede dodam, da se mi zdi prava sra- mota, da recimo Celje kot savinj- ska metropola folklore sploh ne premore.« »Očitno pozna težave tudi fol- klora?« »Pa še zelo velike,« je rekel Gaberšek. »Največji problem je s fanti, ker jih je težko dobiti k vajam oziroma se jih ne udele- žujejo redno. Ker se plesalci hi- tro menjavajo, je treba vaditi praktično vedno od začetka. Pro- blem je dalje glasbena spremlja- va plesov. Originalne gorenjske sestave, ki jo tvorijo harmonika, dva klarineta in kontrabas, na- mreč ni, saj je znano, da vsi »na- rodni« ansambli upoiabljajo še dodatne inštrumente in torej ni- so narodni. Zato nastopamo sa- mo ob spremljavi harmonike in zato smo se tudi odločili, naštu- dirati nemo bosansko Glamočko kolo.« S tem pa problem, ki navse- zadnje pričajo, da folklora niti ni tako preprosta, še ni konec. Polklomega plesa si namreč ne moremo zamisliti v civilnih ob- lekah. Noše pa So zelo drage in vedno manj jih je, kajti izdelo- valci izumirajo. Medtem ko so imeli plesalci sprva le prekmur- ske narodne noše, je društvo Svoboda lani s posojili delovnih organizacij kupilo komplet go- renjskih narodnih noš in 4 oble- ke za glasbeni ansambel. Za no- še So morali odšteti več kot 30 tisoč (novih) dinarjev (kar pa seveda ni nič čudno, saj je vsa- ka iz 24 delov). ...iN 2S PAROV NOG šempetrska folkif.ma skupina ima trenutno 7 plesnih parov, kar bi se morda zdelo malo, ven- dar je 28 parov nog pravzaprav tista številka, ki je, kot meni E. Gaberšek, ugodna, caj je delo lažje, kot če bi bilo plesalcev o- ziroma nog še več. Člani skupine so srednješolci, vajenci in kmeč- ka mladina, med njimi je nekaj domačinov, nekaj ptt se jih vOzi iz Celja, Polzele iri 2alca. Vaje, kot že rečeno, imajo en- krat tedensko po uro in pol do dve uri in to v kinodvorani hme- ljarskega doma v Šempetru. Dvo- rana je v tem času mrzla, kar je sicer neprijetno za statičnega o- biskovalca in sreča za plesalce, ki se od ritmičnega tekanja in skakanja potijo. Resnici na ljubo je treba po- vedati, da folklorno laično oko na taki vaji nima kaj videti. Lah- ko kvečjemu zazna napor, ki se ob štetju in udarjanju z nogami Pa z zibanjem teles preliva v gi- be — ti pa bodo šele kasneje, ko bodo »oblečeni«, dajali skladno podobo, ki ji bo občinstvo plo- skalo. Po vsem, kar sem folklornega doslej videl in kar mi je posre- doval E. Gaberšek, prihajam do zaključka, da Slovenija nima sa- mo nerazvitih področij v gospo- darskem smislu, ampak v pri- merjavi z razvito folkloro drugih republik tudi svojo nerazvito fol- kloro. Pri tem imair v mislih možnosti plesnega izbora, šem- petrčanl na primer ob dveh pre- kmurskih in dveh gorenjskih ple- sih (vezanih k^>t pri vseh drugih na noše, saj recimo ni mogoče v prvi noši plesati drugega plesa in obratno) nikakor ne morejo spraviti na oder folklornega ple- snega bogastva Zgornje Savinj- ske doline, kar je njihova, pose- bej Gaberškova, velika želja. Tu bi bila namreč potrebna pomoč ljubljanskega narodopisnega in- štituta, pa ne samo to — morali bi hkrati poiskati ustrezna stara narodna oblačila, ki jih nemara kje še hranijo ali vsaj kje prh- nijo. Tako vsekakor dosti lažje razumemo njihovo zagato, ki pa je tudi slovenska hkrati. Ob vsem tem pa gredo šempe- trska prizadevanja še dalje: tri- je članj skupine obiskujejo fol- klorni tečaj v Ljubljani, da bi tako dobila folklora svoj kader, ki bo sposoben prevzeti delo in bodo lahko pričeli gojiti narod- ne plese morda tudi v osnovni šoli. Samo v tem, pravijo, so per- spektive, ki zagotavljajo trden nadaljnji obstoj. NASTOPI IN GOSTOVANJA šempetrska folklorna skupina se je v resnici uveljavila. Ne sa- mo doma, ampak tudi na gosto- vanjih. Nastopala je v hotelu Ce- lei in Štatenbergu za avstrijske goste, ki so jo povabili v Grac, vendar za gostovanje ni bilo de- narja; dalje v Velenju, Ljubnem, Laškem, Vojniku, Kozju, Zrečah, Vitanju, Libojah, Vranskem itd. Čeprav so to domači kraji in še bolj kot ne bližnji povrhu, ti na- stopi niso brez pomena, saj so plesalcem pravzaprav edino pla- čilo in priznanje za njihov trud. Žal le, da takšne skupine ne zna- jo bolj izkoristiti turistična dru- štva! ZAKAJ PLEŠEJO? Kaj je pravzaprav tisto, kar mlade ljudi v današnjem stehni- ziranem času spodbuja k tej za marsikoga staromodni folklori? Na to in nekaj drugih vprašanj So nekateri člani na kratko od- govarjali med vajo. FRANC LAZNIK: »V skupini sem že od 1962. leta, predvsem zato, ker mi folklora pomeni raz- vedrilo in rekreacijo obenem. Drugega namreč mmam.« »Kaj je važno za plesalca, da je dober?fc »Imeti mora veselje do plesa rn smisel za ritem, da lahko ple- še po glasbi.« CVETA ČASL: »Sodelujem pet let, gledala sem njihove nastope in to me je pritegnilo.« MARTIN KAČ: »Pred dvemi le- ti sem se odločil ker se nisem nikjer udejstvoval. Tudi žena Je članica.« ZVONE ARTNIK: »Folklora je moje največje veselje jn edino razvedrilo. Plešem že pe»: let.« »Kaj menite o svojem vodji?« »Je vsekakor zelo dober, škoda le, da je preveč zaposlen.« ANTON KELENC: »Plešem že od svojega sedmega leta, tu pa sem i>et let. Predvs^-m zato, da se sprostim in se bolje počutim. Trenutno sem brez soplesalke, ker je odšla, če bi vadili v Ce- lju, bi se pridružila tudi žena.« »Pa vam ne brani?« »Ne. Nima razloga.« NADA TERGLAV: »Sodelujem v vseh društvih in tako tudi Rada plešem, zato folklore ne na- meravam zapustiti.« DANICA ROŠER: »Sem naj- mlajša članica, za folkloro so me navdušile kolegice.« »Ker si boste izbrali učiteljski poklic, vam bo folklorno znanje verjetno tudi koristilo?« »Upam, da.« In tako ali vsaj podobno bi ver- jetno menila tudi druga polovica ansambla. Vsi so tudi dodajali, da je gostovanj premalo; vjem je skupna volja in ljubezen do ple- sa in nikomur ni žal časa, ki ga za to žrtvuje ... DRAGO HRIBAR Nastop v bolnici Vojnik v letu 1968 za bolnike Nastop v Kozjem leta 1969 „LEPEGA MESTA CELJE" Ves promet se steka cozi ta vrata in prav tam je »varjen eden najlepših, ijbolje urejenih mestnih tr- »V s sodobnimi urbanistič- mi in arhitektonskimi po- >ji. Kako lepo bi dajal do- olnilni pečat temu prosto- I hotel Celeia, saj je tudi cer dovolj reprezentativen, obra stara Ojstrica s svo- m ioTlečkim slogom komaj- » že sodi sem; po zunanjo- 'i ni takšna, da bi jo lahko v staro mesto; gotovo je nerodno med moderni- 'i stolpnicami in bloki ob avinji_ Ne veže se z oko- modernega spomenika ' urejenega mestnega trga. 'ädzidajmo hišo in ji daj- ^ niorda planinsko zuna- Äost. iDoločanje lokacije in funk- fje lokalov je resda tvegana pär, vendar ni tako neznan- po težka, če se le poglobi- v krajevno dejavnost go- finskega objekta, ob glavni j^tni žili. Hotel Evropo so postavili na kraj po parih prometnih izračunih F potrebah. Kdor je priha- ^ v mesto, se je moral pod- ^'ti glavnemu prometnemu P'^; nekoč je bila železni- 1 ^ Zdaj nosi ta levji delež r^obusna postaja in prostor r .Parkiranje, in ker je vse na kupu, je hotel Evro- ^ navkljub stalnim spre- '®mbam. obdržal svojo ve- Sledil je utripu časa je ustrezno nrilagajal. je kje v Celju bolj 'Pravljen kraj za srečanje, g ^vne pogovore in pripra- ■ kakor prav v moderno rgg^^^i kavarni tega hotela. » ^^'^^^"^^rnbe, ki so vnes- [ ^^^erne linije v funkcijo J ^tetski videz tega obra- ^^mu vendar niso odvzele ® patine, že vnaprej slu- ^^lidnost. rnodernizaci.ia in '^ev kakega lokala vpli- va nesporedno tudi na videz in funkcijo svojih sosedov. Nekoč sta slaščičarna in ka- vamica »Mignon« nasproti Evrope skoraj zasenčili so- sedo, danes se pa zdi, da njima že nekaj manjka. Mor- da boljše zračenje lokalov, saj sva se s kolegom takoj obrnila, ker naju je odvrnila težka zavesa tobakovega di- ma. Stari Koper je nekoč pri- vabljal s svoje domačnostjo, pa se nama je sedaj zdel še posebno tesen, čeprav je še zmerom dokaj intimen in privlačen. Teže je bilo sodi- ti o dveh novih, lično ureje- nih restavracijah: pri Brani- boru in NA-NA v isti ulici. Njuna glavna napaka je v tem, da ne premoreta zane- sljivega parkirnega prostora. Krenila sva zopet v središče mesta. Ni bilo težko ugotoviti, da je vsestranski nivo lokalov višji kakor pred leti. Povsod je čutiti prizadevanje, da so v olepševalne elemente vključili več smisla za kul- turne in umetniške vredno- te. Tujec pa, ki se spotoma ustavi v starem mestnem središču, nehote pričakuje, da bo patino tega starega srednjeveškega knežjega me sta našel tudi v kakšnem lo- kalu. Takšen slog bi moral pravzaprav prevladovati v ožjem mestnem središču. Nedvomno so pa tudi še vse premalo izrabljeni elementi iz bogate zgodovinske dedi- ščine, zlasti zato, ker je me- sto že samo po sebi muzej, ki ima res kaj povedati in po- kazati. Funkcije lokalov so ven- darle smiselno porazdeljene, najsi začnemo pri restavra- ciji na železniški postaji ali pri novi restavraciji pri po- šti. Le ta bo na pragu indu- strijskega predela lahko ooravljala vlogo obrata družbene prehrane. Samo ne- katere lokacijske nedosled- nosti motijo (Celeia, Ojstri- ca, pomanjkanje parkirnih prostorov). Ko sva pa s pri- jateljem odkrila »Majoliko«, sva oba hkrati ugotovila, da je to pravšni loka.1, kjer se je. Moderno urejeni lokal preveva čistost na vsakem koraku. Tudi, če se ustaviš samo za kratek čas, boš go- tovo preživel lepo urico v tem intimnem restavracij- skem prostoru. Ob tako bež- nem obisku lahko storiš ko- mu krivico, vendar sva s prijateljem po srcu izbrala Majoliko za zgledni lokal, če bi se mudila dalj časa in bi potrebovala še prenočišče, bi se bržčas odločila za ho- tel Evropo. In če bi ostala dalj časa, bi verjetno kreni- la še proti zelenemu pasu obrežja ob Savinji. Tam bi verjetno iskala lokal sredi zelenja, z odprtimi in zapr- timi terasami, nekaj pač, kar bi sodilo k Savinji in parku, k sprehodu, otroškim igri- ščem in v razvedrilo. Dvo- mim, da sedanje gostilne, če so v tem predelu, že oprav- ljajo tisto funkcijo, ki si jo človek v takem mestnem okolju upravičeno želi. Jesenski dan ni bil nič pri- jazen, zato nisva šla na sta- ri grad. Morda naju je od- vračala slutnja, da na vrhu ne bi nič pravega našla. Z avtom bi se tudi ne peljala, če bi tja gor peljala vzpenja- ča, bi morda le tvegal kra- tek izlet. Morda sva tudi gre- šila, da ta dan nisva šla gor. Ustavila sva se bila v Celju samo zaradi tega, da bi ne- kaj »malega pojedla«. Sodila sva torej v nemajhno skupi- no ljudi, ki počno vsak dan isto, kadar se uro ali dve srečajo s Celjem. In ko sva se že odmakni- la iz mesta, sva začela zbi- rati najine vtise. Zadovoljna sva bila z Majoliko, dovolj pohval sva imela za ureje- nost Evrope, Branibora, Ko- pra. Tudi v Celei sva pose- dela pri kavi, preden sva se odpeljala. Napredek je ne- dvomno velik. Zagotovo sva pa v tej celoti pogrešala mnogo več starega Celja v opremi, dekoraciji in funkci- ji lokalov, Majolika se nama je zdela najbližje temu, kar naj bi predstavljalo tipičen celjski lokal, tak namreč, ki živi in düia sredi starega mesta. Krivično se nama je zdelo, da v novem mestnem naselju ob Savinji ni ustrez- nih gostinskih obratov, tem- več so samo majhne neugled- ne gostilnice, nekdanji pre- urejeni bifeji in delavske menze, ki vendarle še niso v skladu z modernim mest- nim okoljem. Lokali in par- kirni prostori v starem me- stnem jedru niso v soglasju. Nehote si ogledaš tudi zuna- njo podobo lokalov, napise in reklame. Tudi tukaj bi lahko Celje dalo več celj- skega. Nekaj primerjave s starim Kamnikom, ki je pa kljub svoji starosti daleč manj imeniten, ko knežje Celje, bi le ne škodovalo. No, saj ne gre samo za starost in patino. Toda, če se znova spomniš novega ho- tela, potem se zamisliš spri- čo nevarnosti, da pri loka- ciji in funkciji lokalov še ni- smo dovolj preudarni, zreli in stvarni. Zaokrožena raz- mejitev bi bila pravzaprav preprosta: staremu mestne- mu jedru stilizirane lokale, novemu nove! Zdaj se pre- pleta vse preveč nedodelane- ga in nedoslednega. Celjskim lokalom, kar tiče opremo, ni mnogo očitati, mogoče je še kje kaj nedoslednosti in ne- ubranosti. V določanju kra- KUHAPSKI TEČAJ v novi kuhinji kmetijske šole v Šentjurju se bo čez nekaj dni pričel kuharski te- čaj, ki bo trajal 50 ur. De- lavska univerza Celje, od- delek Šentjur še vedno spre- jema prijave. Za tečaj vlada precejšnje zanimanje, še po- sebej zato, ker cena 130 di- narjev ni pretirana. jevne funkcije lokalov in ob- ratov, je pa le preveč napak. In še nekaj: ali so se nam celjski gostinci že predstavi- li z neko tipično celjsko (sa- vinjško) kuhinjo? Sodeč po jedilnikih še ne. In najbrž bi popotnik ne bil neskro- men, če bi v Celju iskal tudi značilno domačo savinjsko pivnico, kakršno najde npr. v Ptuju. Menda bi moralo v Celju biti več poudarka na pL vu! So stvari, ki se tudi sploš- nim vtisom ne morejo skri- ti. In če si človek od celj- skega gostinstva kaj želi, po- tem več starega Celja v lo- kalih! To je vendar imenit- na prednost, ki jo staro Ce- lje ima. Franjo Novak REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA 1970-71 v letu 1970 bo izdala Prešernova družba za svo- je člane naslednje knjige: 1. Prešernov koledar za leto 1971, ki bo bogato ilu- striran in tudi z večbarvnim»: podobami, z vrsto aktualnih prispevkov in priročnimi podatki. 2. Leopold Suhodolčan: SLEDOVI MOLČEČIH, na- peta povest, pisana v slogu kriminalke. 3. F. S. Finžgar: PREROKOVANA', povest klastka slovenske literature, po kateri bo rada posegala posebno šolska mladina, ker bo hkrati zanjo ob- vezno čtivo. 4. Pavel Zidar: PIŠEM KNJIGO, mladinska povest, prepolna fantastike mladega človeka, ki jo bodo radi čitali z istim užitkom tudi starejši. 5. D. H. Lawrence: IZZGUBLJENKA, roman odlič- nega angleškega pisatelja o meščansko vzgojeni ženi, ki se hoče otresti konvencionalnih spon. 6. Dr. Metod Mikuž: ZGODOVINA NOB — je knji- ga, k»! bo še prav posebno dobrodošla učeči se mladini ne glede na vrsto in stopnjo izobraže- vanja. 7. DRUŽABNE IGRE, opis vsakovrstnih pri nas priljubljenih pa tudi manj znanih iger od onih na karte, šaha do različnih zabavnih -Iger. Vseh sedem broširanih knjig bodo prejeli člani Prešernove družbe za članarino 30 din, v platno vezane (razen koledarja), tiskane na brezlesnem pa. pirju pa bodo veljale 20 din več! Člani, ki bodo poravnal»: članarino do 10. junija 1970, bodo upoštevani pri nagradnem žrebanju, ki bo l.j. junija te.ija leta v Ljubljani. PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana, Pražakova ul. 1 P. P. 41/1 štirikratni olimpijski zma- govalec Emil Zatopek se ni hotel »pokesati« in priznati, da je bila praška pomlad »kontrarevolucija«. Vzeli so mu čin polkovnika, vrgli ga iz partije in iz službe. Potem je sebe in družino preživljal kot smetar. Ljudje ga pozna- jo in so mu dostikrat poma- gali na ulici. Ker pa je »kalil javni red in mir«, so ga vrgli tudi iz te službe. Zdaj je zi- dar ... Na Temzi je otoček, ki se imenuje Pasji otok. Sta- novalci so se dolgo pritoževa- li, da jih londonska občina zanemarja. Naposled so raz- glasili neodvisnost. Ustanovili so celo svojo vlado in dva pristaniška delavca sta posta- la ministrska predsednika ... Zahodnonemški kancler Willy Brandt ne bo vzel s seboj tolmača^ ko bo obiskal Wil- lija Stopha v Erfurtu. Neka- teri šaljivci pa pravijo, da bi bil tolmač potreben, ker Nem- ci na vzhodu in na zahodu ne govorijo več istega jezi- ka... Fanfani je že tretji mandatar, ki poskuša ponov- no sestaviti vlado levega cen- V Italiji. Sedanje težave je predvsem povzročil Vatikan, ki je ostro protestiral proti vladi zaradi osnutka zakona o razvezi. Morda pa je Va- tikan hotel doseči le dokonč- no razvezo koalicije strank levega centra ... Ugrabitve diplomatov se nadaljujejo. Najnovejša žrtev je japonski konzul v Braziliji, ki so ga ugrabili, da bi vojaška vlada izpustila nekatere zaprte le- vičarje. Kdo je zdaj na vrsti — papeški nuncij ali velepo- slanik Lesota? ... Indonezij- ski zunanji minister Malik je povedal, da je prosil sovjet- sko vlado, naj odloži odpla- čilo indonezijskih dolgov za 25 let. V Moskvi še molčijo. Ker pa Indonezijci nimajo denarja, bodo morali Rusi pač privoliti. ... Sovjetska časopisna agencija TASS je ostro obsodila pisanje buržo- aznega tiska, češ da se sov- jetska armada pripravlja na napad na Kitajsko. »Najhuje je to,« pravi TASS, »da po- tem Kitajci napihujejo to pi- sanje«. Kitajci se mrzlično pripravljajo na morebiten spopad, toda vprašanje je, ali samo zaradi pisanja »buržo- aznega« tiska ... Kakšno samoupravljanje? Kmetovalci iščejo nove oblike - Kooperanti ali združniki? - Vsakdo naj bo ustrezno nagrajen za svoje delo v razpravah o kmetijstvu se vsi strinjajo, da je samo- upravljanje kmetov treba razširiti. Ko se menimo, kak- šno naj bo to samoupravlja- nje, pa se ne moremo spora- zumeti. V lendavski občini so zaradi tega imeli pred krat- kim občni zbor za ustanovi- tev nove kmetijske zadruge. Podobne načrte imajo tudi kmetje v ptujski občini in še v nekaterih drugih krajih. Kakšno naj bi torej bilo samoupravljanje kmetovalcev v kmetijskih organizacijah, da bi bili zadovoljni vsi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejav- nostjo? V kmetijskih organizacijah menijo o tem zelo različno. Tako seveda tudi delajo. Zato ni čudno, da se pojavljajo no- ve kmetijske zadruge, ki jih nekateri imenujejo tudi »div- je«. Najprej pa bi bilo tre- ba najti odgovor na vpraša- nje, kaj je pri tem narobe. Ali se pojavljajo nove kme- tijske zadruge mimo predpi- sov zaradi tega, ker predpi- si ne ustrezajo, ali jih kme- tijske organizacije ne spoštu- jejo? Ali so kmetje, ki delajo na svojih posestvih, nagraje- ni po svojem delu in ali lah- ko odločajo o delitvi dohod- ka? Nasprotujoča si mnenja po- gosto pridejo v dve skrajno- sti. Nekateri odločno zago- varjajo sedanjo organizacijo kmatijske proizvodnje in do- puščajo le popravek v sode- lovanju kmetijskih organiza- cij s kmeti, drugi pa želijo povsem novo zadružno orga- nizacijo kmetov. Nestrpnost med njimi jih še bolj odda- ljuje. V Sloveniji sicer še nima- mo velikih izkušenj o tem, imamo jih pa v drugih krajih naše države. V okolici Valje- va v Srbiji imajo že dalj ča- sa združenja kmetijskih pro izvajalcev — zasebnikov. Ustanovili so jih zato, ker se kmetje niso strinjali z dejav- nostjo kmetijske organizaci- je. V združenju v vasi Dralič je 240 kmetov. V nekaterih krajih p? so kmetje ubrali drugačno, morda celo boljšo pot. V kmetijski zadrugi Po. žarevac je že 36 skupin zdru- ženih proizvajalcev kmetov. Skupno imajo le po okrog 20 članov. Vsaka skupina pa je samostojna obračunska enota. Pri prodaji pridelkov in nakupu gnojU, semen in drugih potrabščin plačajo člani zadrugi le dejanske stroške. Zanje ne velja mar- ža, ki bi bila višja. Vsaka skupina pr plača tudi kme- tijskega strokovnjaka, ki ga izbere sama za pomoč pri delu na svojih kmetijah. V i>ožarevski zadrugi se je samoupravljanje kmetov že močno uveljavilo. Zadruga ne išče dobička pri kmetih, kmetje pa ne pri zadrugi. Vsakdo naj bo nagrajen za svoje delo. Kjer sedanje kme- tijske organizacije tega ne upoštevajo, pa kmetje iščejo nove oblike organizacije, v katerih bi lahko več odločali kot zdaj. JOŽE PETEK TELEGRAMI BERLIN — Vzhodnonemški pre- mier Stoph bo v četrtek, 19. mar- ca sprejel v Erfurtu zahodnonem- škega kanclerja Brandta »tako, ka- kor je v navadi ob sestankih med šefi vlad suverenih držav«. OSAKA — Japonski cesar Hiro- hito je v Osaki odprl »Expo 70«, prvo svetovno razstavo v Aziji in največji velesejem v 119 letih, od- kar prirejajo svetovne razstave. MOSKVA — Sovjetsko zunanje ministrstvo je zanikalo, da so čla- ni politbiroja Suslov, Seljepin in Mazurov pismeno kritizirali naj- višje sovjetske voditelje zaradi na- pak pri gospodarskem planiranju. PARIZ — Francoski predsednik Pompidou je na televiziji govoril o nedavnem obisku v ZDA. Med drugim je povedal, da so chicaške mestne oblasti sodelovale pri de- monstracijah proti njemu in nje- govi ženi. Obtožil jih je, da so ce- lo »vodile demonstracije proti nje- mu«. NEW YORK — Samo letos je policija z newyorških ulic odstra- nila 12.000 zapuščenih osebnih av- tomobilov in tovornjakov. NIKOZIJA — Bivšega obrambne- ga In notranjega ministra na Ci- pru, Georgadjisa, o katerem so tr- dili, da je vpleten v izjalovljeni atentat na predsednika Makaria, so neznanci ustrelili, ko se je z avtom peljal iz Nikozije na neki sestanek. Pred sarajevskim kongresom samoupravi jalcev II. kongresa samouprav. Ijavcev, ki bo od 23. do ZH. novembra letos v Sarajevu, se bo udeležilo približno 2.000 delegatov iz vseh kra- jev Jugoslavije. Nekaj nad 560 večjih delovnih organiza- cij bo imelo svoje delegate. Na kongresu bodo predstav- niki 70 delovnih organizacij in 20 občin govorili o svojih izkušnjah v razvoju samo- upravljanja. Od bencina — več za ceste Zvezni organi so pred dne- vi začeli razpravljati o pred logu izvršnega sveta SR Hr- vatske za povečanje virov fi- nanciranja za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest. Po tem predlogu naj bi sredstva, ki se zberejo od prometnega davka na gorivo, poslej malo drugače razdeljevali. Name- sto sedanjih 20 "/'o bi naj od- stopili republikam 60 "/o zvez- nega davka za vzdrževanje in rekonstrukcjo cest. Hrvaški predlog govori nadalje o tem, da bi se cena bencina in plinskega olja povečala za 0,10 din pri litru. Tudi ta, tako zbrana dodatna sred- stva, naj bi pKDrabili za vzdr- ževanje in popravila cest. Hrvaški predlog vsebuje tudi novost: povečalo naj bi se nadomestilo za ceste, ki ga plačujejo pri registraciji oseb- nih avtomobilov — od 33 «/o do 136 o/o, odvisno od delovne prostornine motorja. SVETOVNA RAZSTAVA — Tako je bilo na otvoritvi »Expo 70« v japonskem mestu Osaki v soboto, 14. marca, ko so v navzočnosti cesarja in cesarice in številnih predstavnikov drugih dežel Japonci pokazali Aziji in vsemu svetu svoj velikanski industrijski napredek in .gfospodarsko moč. Na sliki: japonski otroci izvajajo rai. ne like med otvoritvenimi svečanostmi. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled v zadnjem času svetovni tisk čedalje pozorneje sprem- lja položaj v Laosu. In ne samo tisk. Politiki, generali, .gospodarstveniki ugotavljajo znova in znova, da vojna v Vietnamu vpliva nevarno da- leč naokoli, predvsem pa na stanje v sosednjih državah. Laos je bil zmeraj tesno po- vezan z Vietnamom. Bil je del nekdanje francoske In- dokine, v Ženevi leta 1955 je prav tako kot Vietnam doživel svojo delitev, ki ni bila tako ostra kakor v Vi- etnamu. Levičarske sile Fatet Lac so se nekako pobotale s kraljevsko vlado v Vientianu in vsi so upali, da bo Laos dosegel ravnotežje in miro- val. To bi se bilo morda zgodilo, če ne bi bilo vojne v Vietna- mu. Tako pa je postal Laos prikladna pot za pošiljanje okrepitev iz Severnega Viet- nama v Južni Vietnam — Ho Ši Minhova pot. Zato so Američani čedalje huje bom- bardirali tudi to pot na lao- škem ozemlju. Severnovietnamski zavez- nik Fatet Lac je moral dr- žati del dežele, sicer te poti ne bi bilo. In med najbolj strateškimi območji, ki jih je držal Fatet Lao, je bila Dolina vrčev. Lani so jim jo po dol.gih letih spet iztrgali kraljevski vojaki. Toda ne za dolgo. Fred kratkim je Fatet Lao z lahkoto spet zavzel Dolino vrčev, ki je pravza- prav ravna planota. Ameriško javno mnenje se je v zadnjih tednih začelo zavedati, da ZD.A pravzaprav niso v vojni samo v Vietna- mu, ampak že ves čas tudi v Laosu. Toda tam nimajo ameriških vojakov Nimajo jih, pač pa imajo dovolj pi. lotov m letal, s katviin" liivje bonib..irair£.'jo Faiet Lao in Hantijce. da bi obdr- žali »ra\ notežjt»<. Zadnje dni je piišlo do preloma. Položaj se je tako 'poslabšal, posebno potem, ko je Fatet Lao spet zavici Dolino vrčev, da je pred- sednik nevtralne vlade Su- vana Fuma pozval velesile, naj ukrepajo. Temu pozivu so se med drugim pridružile tudi ZDA. Fotem je prav v zadnjih dneh sam Fatet Lao predla.^al mi- rovni načrt v petih točkah. Predlaga, da bi spopadi pre- nehali in da bi se začeli po- .(jajati. Toda četudi sta obe strani predlagali preniirji ali \saj prenehan,je bojei najbrž tega ne bo mogoči kmalu doseči, ker še vednt divja vojna v Vietnanm Laos je preveč tesno povezai 'z dogajanji v Vie tnamu, Z dogajanjem v Laosu ii Vietnamu pa je povezam Kombodža, tudi del nekda nje francoske Indokine, ti je postala neodvisna letj 1955 in jo je doslej varni vodil skozi viharje prini Norodom Sihanuk. Tudi i Kainbodži je prav ta tedes prišlo do novih zanimivih premikov, ki bodo imeli da^ nosežne posledice. Kamboški voditelj Sihanuk je s spretnim manevrira- njem med raznimi, nasprft tujočimi si interesi ohranil deželi mir. Dokler je im^ opravka z domačo opozicij«, s tako imenovanimi Rdečiid Khmeri, ni imel posebnil težav. Razglašal jih je H komuniste in agente tujih s^ z dogajanji v Vietnamu. Toda čim bolj so se začeli zatekati na kamboško ozem Ije vojaki DR Vietnama it južnovietnamske PNO, da bi ušli zasledovanju ali ameH škemu bombardiranju, tem neprijetnejši je postaljal po-, ložaj za Sihanuka. Ta si j<, vedno želel, da ne bi bilo v Kambodži nobenih tujili čet. J Nekaj časa je bil sprt \ Američani in do lani splol!. ni priznaval, da so tuje čeK^ v Kambodži, čtprav so Ame- ričani iz Vietnama stalno n» padali obmejna območja Kambodža meji na jugu i"., vzhodu na Južni Vietnam, H, vzhodu na Laos in na zaho- du na Tajsko. || Toda konec lanskega le'^, je izračunal, da je ravnote»; je »porušeno«. Obnovil je plomatske stike z ZDA i» začel ponavljati staro pescn)^ da se bo postavil pod ni priznaval, da so tuje č?'' vkorakale v deželo. ^ Prejšnji teden, ko je bil v Farizu, so predvsem desnj carsko usmerjeni mladi IjU® je razdejali veleposlaništ»^j Ilanoia in začasne revol"; eionarne vlade v Phnom F«*')! hu. Sihanuk se je hitro vrti" \7 Pariza in takoj nato sp^, odletel v Moskvo, da bi tul'i lam razložil svoje staliSf'j Njtgovo stališče je, da m";' rajo vse tuje čete v nek«, dneh iz Kambodže. NAIROBI — Šofer taksija Mo- hamed Sebaduka je pred sodiščem priznal, da je s pajdašem posku- šal 19. decembra lani ubiti ugand- skega predsednika dr. Miltona Obo- teja. MOSKVA — Zahodnonemški dr- žavni sekretar Egon Bahr je po- vedal, da se bo 20. marca vrnil v Moskvo, da bi nadaljeval pogo- vore s sovjetskim ziuianjim mini- strom Gromikom. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m CK ZKS o PROBLEMIH KULTURE — Prejšnjo sredo je Cen- tralni komite Zveze komunistov Slovenije obravnaval temeljna vpra- šanja kulture v samoupravni druž- bi. Uvodni referat o tem je prebral dr. Boris Maj er, predsednik komi- sije CK ZKS za idejna vprašanja kulture. Prikazal je položaj in druž- beno vlogo kulture v naši samou- pravni stvarnosti ter opozoril na konkretne posledice raznolikega gledanja na ta vprašanja. Pri tem je izhajal iz odgovornosti komuni- stov za razvoj take kulture, ki bo omogočala uresničevati vizijo naše- ga samoupravnega socializma. Us- tvarjalnost kulture pa je odvisna — po mnenju referenta — od treh bistvenih stvari: od stopnje ustvar- jalne svobode, od kreativne moči kulturnih ustvarjalcev samih in od deleža narodnega dohodka, ki ga daje družba za vzdrževanje in re- produkcijo kulture. ■ V RUDNIKU BREZA — 49 MRTVIH — V soboto zjutraj je doživel premogovnik Breza v Bosni najhujšo tragedijo od svojega ob- stoja. V enem izmed jaškov, 250 m pod zemljo je eksplodiral plin metan. Nesreča je terjala 49 mrt- vih ter več huje in laže poškodo- vanih. Nagla pomoč pa je rešila 35 rudarjev. Zvezni izvršni svet je za- to minulo nedeljo proglasil za dan žalosti v vsej državi. ■ RIBIČIČ OBISKAL MARI BOR — Prejšnji torek je predsed- nik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič v spremstvu člana izvršne- ga biroja predsedstva ZKJ Staneta Dolanca in člana republiškega iz- vršnega sveta Rina Simonettija obi- skal Maribor. Potem ko si je ogle- dal mariborsko livarno in tovarno avtomobilov, se je pogovarjal z ma- riborskimi političnimi delavci, ki so ga seznanili s trenutnimi raz- merami in problemi mesta. Med temi problemi je v ospredju pri- Vplivanje kulture na družbeni razvoj hodnost 5000-članskega kolektiva mariborske tekstilne tovarne, v ka- teri so pred kratkim morali odpu- stiti kakih 280 delavcev. Ko je go- voril o razreševanju problemov in načrtovanju nadaljnjega razvoja, je Ribičič med drugim poudaril, da doslej nismo imeli nikoli težav, ka- dar so se o bodočem razvoju do- govarjali proizvajalci sami. Prob- lemi pa so nastali, če so take do- govore sklepali v imenu proizva- jalcev, v ožjem krogu. ■ ODPOKLIC DR. ŽANKA — Republiška konferenca SZDL Hr- vatske je s tajnim glasovanjem sklenila odpoklicati dr. Miloša žan- ka s funkcije poslanca Hrvatske v zboru narodov zvezne skupščine, ker so delovni ljudje na mnogih se- stankih obsodili stališča, politiko in ravnanje dr. žanka kot zelo škodljivo. Dr. Zanko je hkrati pod- predsednik zvezne skupščine. B VEČJI DODATEK ZA BORCE — Zvezni svet za zdravstvo in so- cialno politiko je predlagal, naj bi osnovo za določanje dodatka za borce v tem letu povečali od se- danjih 860 na 990 din, kolikor so lani znašali povprečni osebni do- hodki zaposlenih v državi. ■ TEDEN OTROKA — Zvezni svet za zdravstvo in socialno poli- tiko je predlagal zvezni skupščini, naj sprejme šplošni zakon o ponov- ni uvedbi »tedna otroka«. V tem tednu bi pobirali do 50 par na vse vozovnice v medkrajevnem prome- tu, na poštne pošiljke (razen za časopise in revije) in na vstopnice za razne prireditve. Zbrana sred stva bi porabili za otroško varstvo. ■ BANKOVEC ZA 500 DIN — Pred zvezno skupščino je predlog zakona, v katerem je predvideno, da bi uvedli nove bankovce po 500 din ter kovance po 5 in 2 din. Novi kovanci bi med drugim omogočili vsestransko uporabo avtomatov, bankovec za 500 din, doslej največ- ji pri nas, pa naj bi zmanjšal koli- čino denarja, kar je praktično pri obračunavanju velikih zneskov. D POTRES V LJUBLJANI — Prejšnji torek popoldne je bil v Ljubljani potres četrte stopnje. Ško- de ni bilo. žarišče potresa je bilo kakih 35 km od mesta. EMIL KOPRIVC OSUMLJEN PONAREJANJA URADNIH LISTIN IN PONEVERB preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju iiiiez Stojkovič je končal prvi tlel preiskave zoper iiladega komercialnega referenta, EMILA KOPRIV uslužbenca Kmetijskega kombinata v Šentjurju, IVllartcnič je osumljen poneverb in ponarejanja uradnih listin. Ker je baje potreboval mnogo denarja ^jj lahkotno življenje, je segal po tuji lastnini. poizvedbe o nepoštenosti gniila Koprivca, doma iz Celja- še končane, če- rav j® preiskava o zadnjih ^vadbah končana, varnostni organi poizvedujejo še o de- ^^osti mladega komercia- jjsta v času, ko je bil zapo- slen pri celjskem trgovskem podjetju Tehnomercator, in pa o nekaterih drugih prije- Jnih osumljenega. J. Stojkovič, preiskovalni sodnik nam je povedal, da je E. Koprive zašel v težave zaradi nenehnih denarnih za- „at. Te so se začele z veliko željo po uveljavitvi mladega komercialista, ki je menil, da si bo pridobil ugled, če bo imel drage avtomobile in široko roko pri zabava- nju drugih. Emil Koprive tokrat ni pr- vič pred sodniki. 2e lani je bil kaznovan z odvzemom materialnih koristi, ki jih je pridobil s tem, da je pro- tizakonito zaposloval tujo delovno silo. Ugotovil je namreč, da bi tudi on lahko izkoristil konjunkturo na tr- gu z gradbenim materialom, zato je zaprosil za popol- dansko obrt. Proizvajal bi naj razno opeko. Ker mu samemu ni bilo preveč všeč fizično delo, je zaposlil dru- ge ljudi. Toda občinska in- špekcijska služba v Celju mu je prišla na sled. Da bi se jih nadobudni trgovec otresel, je obrt preselil v Šentjur. Toda tudi tam mu inšpektorji niso izkazali ra- zumevanja za njegovo de- javnost in ga prijavili sod- niku za prekrške. Ta ga je kaznoval s 3.000 dinarji ka- zni, sodišče v Celju pa mu je odvzelo 7.000 dinarjev do- bička. Ko so mu tako presekali cvetočo obrt, njegovi živ- ljenjski izdatki pa so bili obsežni, je ugotovil, da bi težave lahko premostil z de- narjem kombinata. Ta je tr- goval z gradbenim materia- lom, predvsem s cementom. Koprive je za prodani ce- ment kar sam pobiral denar. Tega ne bi sme;l, poleg tega pa pobranega denarja ni od- dajal blagajni, temveč je z njim pokrival dolgove. Tako je »obračal« približno od 5 do 6.000 dinarjev. Že lani je vodstvo kombi- nata postalo pozorno na ne- vsakdanje »poslovanje« svo- jega komercialnega referen- ta. Zato je ta poskušal ne- mudoma stvar urediti tako, da bi z najetjem kredita po- ravnal sporno dejavnost. Pri podjetju Mene je dobil odo- bren kredit v višini 10.000 dinarjev, vendar ni imel de- narja za polog. Tako so ga po vseh že znanih »tradicijah dobrih prijateljev«, ti pustili na cedilu. Vmes so posegli varnostni organi in nadobud- nega komercialista vtaknili v preiskovalni zapor. V tem delu postopka so mu doka- zali poneverb za približno 15.000 dinarjev. Emil Ko- prive je iz zapora ponudil podjetju, naj mu vzame v polog avtomobil audi, ki ga je zamenjal za alfa romeo, da bi s prodajo avtomobila poravnal goljufije. J. SEVER S SEJE SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO o težavah, v katere je pretekla leta vse globje tonilo podjetje »Volna« v Laškem so več ali manj znane. Ker .smo pred štirinajstimi dnevi objavili intervju z direk- torjem inž. BORISOM JUKUŠEM, ki je opisal razmere in težave tekstilne industrije vključno z »Volno«, bi se omejili le na vzroke, ki so obstajali znotraj podjetja. Le ti so bili predvsem: Problem »VOLNE« v La- škem je na zadnji seji ob- činske skupščine prišel na dnevni red z razpravo o sa- nacijskem načrtu tega pod- jetja. Poleg analize vzrokov za težave so odborniki lahko slišali tudi optimistične na- povedi o bodočnosti podjet- ja, če bo sanacijski načrt uresničen. Kolektiv je med tem že storil precej, da spre- meni svoj asortiment, o če mer so prepričali slovenske kupce na letošnjem sejmu mode v Ljubljani. Toda do večjih korakov v to smer jih ločuje še huda ovira — z^ba, ki se je kopičila v zadnjih letih m ki je kar iz- datna, okoli 2.241.000 dinar- jev. Res je, razprava o vzrokih podjetju ne more črtati nev- šečnega bremena, zato se je le-ta omejila le na tiste toč- ke, ki so poučne tudi za bo- doče. Občinska skupščina je bila soglasna s predlogom, da je kolektivu treba poma- gati pri sanacijskih naporih. Toda sanirati podjetja ne more ne kolektiv sam, niti s pomočjo občinskega skla- da obveznih rezerv, zato je sanacija močno odvisna od odločitve republiškega skla- da skupnih rezerv. V načrtu je, da bi pri kritju izgube sodelovali vsi trije omenjeni »partnerji« približno s tretji- no, oziroma vsak s približ- no 750.000 dinarji. Manj enotni pa so si bili pri vprašanju, ali kolektivu omogočiti tudi povečanje osebnih dohodkov, ki v »Vol- ni« v povprečju znašajo oko- li 747 dinarjev. Pri tem je kolektiv na zadnjem mestu v slovenski tekstilni industri ji. Veliko odbornikov je bi- lo, ki so smatrali, da bolj- ših delovnih uspehov brez ustreznejše stimulacije ne bo, svet za gospodarstvo in vr- sta drug'h odbornikov p:i je bila spet m.nenja, da poveče- vanja osebnih dohodkov ni mogoče dovoljevati v času ko občina prazni svoj rezervni sklad za sanacijo tega podjet- ja. Sklep je bil med obema skrajnostima. Kolektiv, ki mu sicer nihče ne more za- mrzovati osebnih dohodkov, se bo pač kot pameten go- spodar ravnal po načelu, da je plačilo odvisno od do- hodka in če bo njihova pro- izvodnja krenila navkreber. so seveda na večji dohodek upravičeni. Ko bo do dokončnega sa- nacijskega ukrepa prišlo, bo seveda kolektiv dolžan pola- gati račune in kar najpogo- steje o razvoju sanacijskega načrta seznanjati skupščino, kajti nekaj let vsa sredstva, ki se bodo obračala v tem kolektivu, ne bodo le last kolektiva. Sklep skupščine, da mora kolektiv v prvi vr- sti izpopolniti svoje vrste s sposobnimi strokovnjaki in temeljito reorganizirati tehno- loško-proizvodnji postopek ter hkrati dobro in trajno pro- učevati tržišče, je zahteva, ki jo je bilo treba pričako- vati. Ekonomisti ocenjujejo mož- nosti laške »Volne« zelo ugodno. Napovedujejo pre- obrat stanja tega podjetja v visokoakumulativnega. Ta za- gotovila hrabrijo širšo druž- bo, da priskoči na pomoč. JURE KRAŠOVEC Dr. JOŽE ČAKŠ - PETDESETLETNIK Ko je prišel med nas, si je komaj naložil četrti križ na ramena in že se je srečal z ABRAHAMOM. Čeprav mu je narava dala edinstveno možnost, da se mu izogne, saj je rojen 29. februarja, sta se odločno spogledala in naš doktor ne kaže nobenih znakov, da je podlegel, šest let je, odkar je prevzel skrb nad zdravjem zaposlenih v EMO in ta skrb mu je ve dno prva misel. Kot zdrav- nik splošne prakse, je dnev- no v svoji ordinaciji in težji zdravstveni primeri so nje- gova domena. Kot zdravnik in organizator zdravstvene službe v podjetju, želi dobiti najpopolnejšo sliko o pacientu, da mu je sposoben nuditi najprimernejšo zdravilo. V svojem delovnem dnevu najde čas, da se sprehodi po delavnicah do delovnega mesta pacienta in spoznava vzroke obolenj. Sistematično orga- nizira svojo zdravstveno ekipo, preventivne zdravstvene posege in enako zböra podatke o pogojih dela. Posebno se je založil s kadrovskimi sodelavci na zaposlovanju in invalidskem upokojevanju delovno manjzmožnih de- lavcev. Največkrat vsa ta bremena slonijo na njegovih ramenih, ker ima velike kadrovske vrzeli v Obratni ambulanti. Zdravnikov splošne prakse ali zdravnikov medicine dela primanjkuje, in še ti se rajši zposlujejo v drugih zdravstvenih ustanovah. Taka je podoba človeka — zdravnika, ki ne pozna počitka in ki se je ves predal za zdravje delavca, katerega ceni, ker pozna njegovo delo. Kot sin velike kmečke družine iz Šmarja pri Jelšah, je spoznal že kot mlad fant edino pot v življenju in to je — de- lo ,Zavedna Cakševa družina je bila med vojno izseljena v Bosno in mladi Jože je od tod nadaljeval pot v parti- zane. Leta 1952 je končal medicinske študije in se zapo- slil kot zdravnik v Senovem in kasneje v Krškem. V teh letih je oral ledino zdravstvene službe v teh krajih in se bogat z izkušnjami, kako pomagati bolnemu človeku pre- selil med nas. Poleg dela v kolektivu še aktivno organi- nizira novo zdravstveno službo — medicino dela v celj- skem industrijskem bazenu in kot predsednik sveta za zdravstvo opravlja nad vse važno družbenopolitično funk- cijo v občini. Vsi ga p>oznamo, kako vestno opravlja svoje delo v dobrobit vsakega posameznika in kolektiva, zato se mu za vse napore zahvaljujemo. Enako mu že- limo, da bi še dolga leta prihajal med nas zdrav, veder in poln prepričanja, da se še tako težki primeri dajo rešiti. V skopo odmerjenem prostem času pa mu želimo, da bi še dolgo prepeval pod taktirko Egona Kuneja. še na mnoga leta dr. J02E ČAKŠ KOLEKTIV EMO CELJE PRED PRVO KONFERENCO V EMO v naslednjih dneh bo v EMO prva konferenca ZK po volivni konferenci, ki je bila v tem kolektivu novembra lani. Konferenca bo posvečena oceni dela organizacje in njenih organov v obdobju po volilni konferenci. Temeljito nameravajo pretresti vse sprejete naloge in ugotoviti, kaj vse je od tega bilo mogoče uresničiti in kaj ne, kaj ni bilo storjenega iz čisto subjektivnih razlogov. Seveda ne bodo samo ocenjeval dela med obema konferencama, mar- več bodo sprejeli sklepe za naj poglavitne j še naloge v pri- hodnjih tednih, pri čemer bo gotovo na prvem mestu boj za zmanjšanje splošne potrošnje v proizvodnem procesu na najmanjšo mero. Na konferenci bodo na svečan način sprejeli tudi okoli 15 novih članov, s čimer se bo število komimistov v tej delovni organizaciji povzpelo na približno 200 članov. —en BREZŠUMNI WC KOTLIČEK Prozvodni asortiman ko- lektiva EMO je bogatejši za izdelek, ki ga bodo veseli predvsem graditelji, bodisi poslovnih, bodisi stanovanj- skih zgradb. Gre za brezšum- oi WC kotliček, ki ima celo vrsto prednosti pred klasič- nim in je edini svoje vrste v naši državi. Kotliček je sicer emajliran, toda le ohišje, si- cer pa je ves mehanizem :z plastične snovi, kar onemo- goča rjavenje in kvarjenje, grajen pa je tako, da njegovo delovanje ne povzroča šumov in ropota. Prednost kotliča je še v tem, da ga je lahko in poceni vgrajevati, da ima vse potrebne priključke in da ga izdelujejo v dveh tipih, enem visokomontažnem s potezno vrvico, drugi pa nizko mon- tažni (nas liki), ki ga v delovanje spravimo s pritiskom na ročico. 40 SREČNIH ČLANOV KOLEKTIVA Te dni so se v nov stanovanjska blok vselili člani ko- lektiva EMO. Stanovanjski blok ima 40 stanovanj, to pa tudi za tako veliko delovno organizacijo pomeni precej, zlasti če upoštevamo, da so od začetka lanskega leta do danes razdelili 105 novih stanovanj. Hkratna ureditev stanovanjskih razmer za 40 članov kolektiva je vsekakor pomemben dogodek, ki končno pri- speva tudi k delo\Tii vnemi. ec. 7. Ženske so se zagnale v prtljažnik. Vsaka je izvlekla svoj kos. Paradižnik pa je potegnil denarnico in pospravil vanjo masten izkupiček, pa še maržo povrhu! Tihi teden je minil kot bi pihnil. Zakonca sta se zbasala v avto in ta je olajšan švignil iz parka. Neslo ga je skozi tesne mestne ulice na široko avtostrado in šofer je tu krepko pritisnil na plin. - Ljubica!, se je spotoma nežno sklonil k soprogi Paradižnik. - Turista kot sva midva, ne zapravljata časa in denarja po štacunah! Galerije, muzeji, kulturni spomeniki - to bodo odslej najini cilji! Klara si ni mogla kaj, da mu ne bi pritrdila! Toliko bolj, ker se je v da- ljavi že bleščalo mesto, ki je obetalo bogato kulturno žetev. Svetovnoznano mesto na vodi! Pustila sta avto pred mestom in priklicala vitek čoln, gondola imenovan, cfa se z njf^ odpeljeta na ogled znamenitosti. Vstopila sta v prednji del čolna. A g'^ šmenta! Čoln se je postavil na nos! : Stekla sta brž na zadnji konec - in čol^ se je z zadkom pogreznil globoko v vodo - Pognala sta se končno na sredo, pa se je tu'' to slabo končalo: čoln se je od silne te^' prelomil na dvoje! NOVI IKDNi — trediii štvo in uprava C:t'l.je,