Lzhajajo vsako sredo po celi poli. Velj tiskarnici jemane za celo leto 3 11. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr ? 90 kr posilj po posti pa celo leto 4 fl. 20, za pol 2 il. 10 kr 1 fl kr dn V Ljubljani v sredo 19. decembra 1860 sadjoreji. Pogovor učitelja z učenci v nedeljski soli. Učitelj. No, Jože ! kaj pa si primeuiljal v solo? Joie. Jabelko, ki so mi ga mati dali. U. Ste jih veliko přidělali letos? J. Mi imamo jablano za bišo, ki je vsako leto poloa in tudi letos. U. Že mora biti dobrega plemena , v zavetji in dobri zemlji. Blagoslovi! je ljubi Bog letos v našem kraji le češnje, ? to je v matiko, gnojem, najbolje s knalovno pomaga jeseniv okoplje in pognoji. Ceterto je. Škodljive mladike, ki iz korenin, debla ali debelih vej kviško poganjajo, je treba proti tre-biti, raue pa z drevesno mazo ali odelano ilovko zamazati. Peto je. Mer ces i, broš ci ali kebri in gosence berž ko se zapazijo, ali še v perji in listji ognjidene odpraviti in zatirati. so y y> Take reči smo že večkrat slišňali" boste rekli. h r u s k e 5 iu kaj se? zakričijo učenci. Slisali, pa storili ne; to pa drevju nič ni hasnilo. Bolj odrašeni fantići pa tudi deklice že lahko eno ali drugo omenjenih opravil doveršite! Le po njem! Vzemi ponošeno košarico ali slamnico. in O re h e . «««•»■ • vy v « w Mf • «-»V ^ V u j vu? * ▼ #iV a«* ■ p viiuuuiiv hvomi ivo mu R7iu tu lil\>v « j u U. Res je, in ce bote pridni in se lepo obnašali, vam nanosi okoli dreves pregnjitih plev, knalovne itd. bojo mamke vaše dobrih orehovih potíc o Božicu spekle, da ali vsaj okopaj jih. Će vidiš na drevesu mahá ali zafer bote veseli. lenega listja, le doli ž njim! Take delà se tudi pozimi lahko Veliko, veliko se je pri nas letos češinj pozobalo in opravljajo, če ni zmerzla zemlja in preveč snega. hrušek pojélo, tudi lepa reč nasušilo, sto in sto košev so jih pa tudi košarji na Koroško znosili. Dobro došlo našim ubogim Lom če nom, ki večidel s svojo obertnijo si težavno kruh služijo. Ostale slabše hruške so posestniki stolkli in v pijaco zdruzgali, ter po 3, 4, 5, 10, inarsikteri marljivi kmetje nekaj povedati, kar se zlo v nemar pušča. i Se enkrat, ljubi otroci! lotite se prav marljivo sadjo-; veselilo vas bo viditi, drevesca čversto napredovati se bolj se boste radovali, v kratkih letih ž njih dobrega sadii oberati. Se o hasnosti reje orehovih dreves vam hočem celó 18 polovnjakov hruševca pripravili. Lahko si bo pridni Oreh je na več strani koristno drevo , posebne vred gospodar celo leto rebra zamakoval, pa se kak polovnjak nosti pa na dvorišču in med poslopji. Oreh v dobri zemlji prodal. „Lenúha pa čaka prazen bokal in pa stergan rokav". prerase na visokost vsako poslopje na kmetih. toraj strelo Tudi oreh i so letos prav bogato obrodili; marsikter na-se poteguje iu od poslopja odteguje poleti, kajti strela kmet je za nje po 10, 15, 20 do prav lahko in drago so jih prodajali. j 30 gold, potegnil kajti Okoli in okoli lepa pomoč, kjer je sadje pri hiši. Da rada v visoke stvari udarja. Le tak blizo poslopja ne sme stati, da bi se veje strehe dotikale. Lahko bi blisk po veji v streho šinil. Přiměřilo se je že večkrat, da je eno po-gorelo, drugo pa je kosati oreh obvaroval. Kmet pripelja s snopjem naložen voz; če nima kozolca, ga pod oreh v bi le nasi gospodarji se bolj marljivo in umnejse sadjoreje se poprijeli! Ne bom očital napak, ki jih brez števila o tej reči za- zavetje postavi. Delavec veselo delà pod košatím orehom pazimo; le nektere opravila pri sadjoreji bi kmetom, pa 8e v senci hladí, dete sladko spi. Orehovo listje dá dobro steljo, pa tudi dobro pažev, bčele pozimi mraza obvarovati. tudi že vam, ki boste kedaj tudi kmetovali, prav živo pri poročal. In kdo nima rad orehovih štrukljev in potiče? Nekteri Ne bom govoril o ravnanji drevesc v pervi dôbi, do- bolj ko pečenko. Koliko čislajo in drago plačujejo mizarji kler nimajo debelosti krajnskega cepca ali celó ročnika. orehov les. je vsakemu znano. Takih dreves pa, bodi si divjak ali cepljenec, naj kmet na vert vsadi v pripravno dobro zemljo Gotovo je toraj vredno orehovo drevje, da se ga vec livo, rodo kremenico ali v mokro težko ilovco ampak kjer trava veselo in s peš u o raste. Divjak — ni treba, da bi bil seženj, zadosti je tri, štiri pedi visok naj se še le drugo leto, ko je presajen bil dobro ukorenim'. K cepljencu pa naj ne v puh- zaplodi. Ne bodimo sebičniki. Ne govorimo, kakor malo vredni nehvaležnik: „Kaj bom drevje sadil, ker me po njegovem sadji nikoli ne bodo zobje bolel ia. cepi da se Naši spredniki so o tej reči mnogo za nas storili. Bodimo se vsadi raven, močan hvaležni njim in glejmo, da tudi mi za naše potomce kaj storimo; saj tudi zapoved do bližnjega to od nas najbolji hrastov kol, visokosti in debelosti cverstega plotnika, tirja! kteremu se nekoliko dni po sajenji še le drevesce priveže. Iu za to podporo je tako dolgo skerbeti, dokler ni drevo tako krepko, da mu vetrovi itd. ne morejo več škodovati. Peter Musi, učitelj. Koza kmetijstvu koristna živa! (Konec). Koza je, kar kermo v hlevu zadeva, zlo zberčna žival, posebno kadar se je iz goratih krajev na ravno polje pri- To je pervo priporociio. Drugo je. Naj se drevesa, če se pase po ledinab, kjer so sadúnosnice nasajene, popřej dobro okovarijo s kakim ter nj em, stari m i koši itd. Živina rada objeda gnala in se v hlevu redi. Pa tudi, če tudi v hribih ostane, mlado drevje, ali se ob drevesa derga, iu jih dostikrat po- je koza res prava kočljivka in potrati nepotrebno klaje več dere, da še tudi v zlo pridejo. ali manj, kar se ji je dá. Dostikrat izhaja njena potrata od Tretje je. Če drevce klaverno raste, naj se mu z tod, ker se ji premalo stelje poklada; zakaj koza ima rada 406 suhe tíá, in će se ji pogostoma ne nastelja, da v suhem stoji, si hlev sama s klajo nastelje. Kozi se mora skorej vsaki dan druga klaja pokladati, sicer se eue preveč in tako privadi, da druge ne jé. ampak jo ie na stran berska in zámelová. Klaja mora dobra biti, iu prestop od suhe kerme k zeleni se mora le polagoma zgoditi, ravno tako kakor od zelene k suhi, sicer bi znalo kozi škodovati. Suha pića se najlože s kuhinskimi pomijami pomoći in raz-moči in nekoliko s soljo potrese; leto iu dan odrašena koza okoli 6 funtov soli potřebuje. Koza postane izberčna, če se ji preveč in preobile kerme poklada, ali pa če se ji včasih take piče dá, ki je za krave pripravljena. Na montd'orskih hribih na Fran-cozketn dobiva vsaka dobro molziia koza ua dan okoli 26 v funtov zelene piče. Ce se pa kozám seuó poklada, ga potřebuje breja koza ali kozel vsaki dan okoli 4 do 6 funtov, raanjša in mlajša drobuica je pa zadovoljna s 3 ali 4 funti. Kozi se mora na dan po petkrat pokladati, namreč zjutraj ob 5., potem ob 9. uri in opoldue; popoldne pa ob 3. ali 4. in ob 7. zvečer. Napaja se v hlevu vsaki dan po dva-krat z merzlo vodo; kozi se dajajo tù in tam tudi pomije iz kuhinje, ktere, če jih je vajena, rada serka, toda pri tem je treba paziti, da v pomije koliko toliko drobnih košić ne pride, po kterih bi se koza zadušiti utegnila. Mesca kozoperska se mora pa kozám v pomijah raztopljenih lanenih preš dajati, da jim po njih hitreje dolga dlaka za zimo zraste. Dobro ileštana koza se mora vsaki dan trikrat po-molsti, namreč zjutraj, opoldue in pa zvečer. Od začetka, ko se jame koza molsti, daje po dva bokala mleka na dan, pozneje po poldrugi in nazadnje le po bokalu, kjer se le dvakrat motze. Kozje mleko je mastno in moćno in se dostikrat tudi za zdravilo rabi, posebno zoper persne bolezni. Slast ima več ali manj po kozlovi kislini, najbolj diši po omenjeni kislini od rogatih, dimastih in tistih kóz, ki se večidel od perja in germovjega mladičja redé. Ce kaka koza moćno po kozlovo srnerdi, je najbolje, da se iz cede iztrebi, ali se pa na prav zračen kraj dene in z dobro klajo kermi. Kozjek (kozji bobki) je prav suh; pri dobrem nastiiu naj 4 do 6 mescov v hlevu leži, preden se izkida. Za kozé je pa boljše, će se poredoma iz hleva spravlja in pred hlevom na kup nakida; zakaj kozi se lastni kozjek gnjusu in soparica, ki se v njem razpleta, prizadene kozam bolezen v očćh. Kozji hlev mora prostoren, zračen, suh, znažen in pozimi gorak biti; zakaj koza ne more velicega mraza pre-našati. Kozara (kozji hlev) se ne smé nikdar pod kokoš-njakom napraviti, ker kozé rade usi dobé, shujšajo in bolehati začnó. Ta merčes, kteri kozam dostikrat veliko nadlego prizadene, se odpravi, če se koza večkrat češe, kertači ali pa s kakim slamnatim šopom dobro odergne. Kozji hlev mora ravno tako napravljen biti kakor ovčji, da morejo koze prosto po njem skakati, ker privezane imeti ni zdravo za nje. Kdor pa nima posebnega hleva za nje, in jih mora v kravjem hlevu imeti, bo najbolj opravil, če jim predél pregradi, v kterem ne morejo proste okrog svigati in po cclem hlevu stikovati. Kako bomo na novo volili srenjske odbornike in pa župane. (Dalje.) B, Kako se srenjski namestniki ali odbomiki volijo. 36 — 43. Preden se srenjski odbomiki volijo, se morajo vsi tisti popisati, ki jih imajo pravico voliti. Pravico srenjske odbornike voliti pa imajo, kakor smo že rekli, vsi srenjčani, med medsrenjci pa srenjski duhovni pastirji, cesarski vradniki, oficirji, gospodje, ki imajo oficirjem enake službe, očituiućeuiki, postavimo, profesorji, šolinostri in pa gospodje, ki so kakošno akademiško stopnjo dosegli, to je, dohtarji svetega pisma, zdravniški in jezični dohtarji ali advokati in pa kirurgi itd. Vsi ti, ki smo jih našteli, volijo srenjske odbornike. Zato jim pravimo volivci. Volivci pa ne volijo vsi vkup, temuč se na dva ali na tri kampe razdelé. V majhnih in sredujih erenjah bolj kaže, da se volivci na dva kampa razdelé, v velikih bo pa menda bolje, če se bojo na tri kampe razdeiili. Vsaki kamp posebej se imenuje voli ven oddelek, ali pa prav samo oddelek (Wablkórper). Vsi oddelki izvolijo enako število srenjskih odbomikov in njih namestnikov, zakaj odborniki bojo imeli tudi svoje namestnike, kakor bomo pozneje slišali. Ako tedaj pervi oddelek 6 odbornikov in 3 njih namestnike izvoli, jih pride na druzega in tretjega tudi ravno toliko. Ker se volivci v dva ali tri oddelke razdelé, se praša, kako se zvé, v kteri oddelek da kdo sliši. To se tako-le zvé. Najpred se zapišejo vsi srenjčani, kteri od grunta, hiše ali patenta na leto zadostni davek odrajtujejo, v en protokol, iu sicer tako po versti, da je tisti, ki na leto največ cesarkega davka plača, na pervem mestu. Na drugo mesto pride tisti, ki za pervirn največ cesarskega davka odrajtuje. Na tretjem mestu je zapisan tisti, ki za drugem cesarju največ davka daje, in tako grejo vsi srenjčani eden za drugim, dokler se do zadnjega ne pride. Pri vsakem se tudi zapiše, koliko da na leto cesarju davka plača. Po tem se sošteje, koliko da vsi srenjčani vkup na leto cesarskega da vka plaćajo. Kadar se dobi šuma davkov, ki jih vsi srenjčani vkup na leto cesarju plačajo, se ta šuma v dva ali tri enako velike dele razdelí, če so se volivci v dva oddelka razdeiili, v tri pa, če so se v tri oddelke razdeiili. Mislimo si zdaj, da so že vsi srenjčani po versti zapisani, in da vsi vkup na leto 3000 gold. gold, cesarskega davka plačajo. Mislimo si nadalje, da je srenja, ktero si tukaj za izgled vzamemo, srednja, in da so se volivci le v dva oddelka raz dělili: tedaj pride na vsaki oddelek 1500 gold, davka. Da so zve, kteri volivci v pervi oddelek slišijo, se tako-le ravná: Naj pred se vzame v roke tisti protokol, v kterega so bili poprej vsi sreujčaui po versti zapisaui, kteri od grunta, hiše ali patenta na leto zadostni davek odrajtujejo. Zdaj se začne davek pri tistem šteti, ki največ na leto plaća, in se prišteje k davku pervega davek druzega, tretjega iu tako naprej po versti. dokler se toliko davkov ne uašteje, kolikor jih na pervi oddelek pride. Kadar se toliko davkov našteje, kolikor jih pride ua pervi oddelek, se neha šteti. Vsi tisti srenjčani, kteri so na versto prišli, preden se je toliko davkov naštelo, kolikor jih na pervi oddelek pride, slišijo v pervi oddelek, vsi drugi pa v druzega. Ako, postavimo, na pervi oddelek pride 1500 gold., kakor smo poprej za izgled vzeli, se začne davek pri tistem šteti, ki na leto največ davka plača, in je toraj v protokolu na pervem mestu zapisan. K davku tega se prišteje davek druzega, tretjega in tako naprej, dokler se 1500 gld. davka ne našteje. Kadar se 1500 gold, uašteje, se neha šteti, in vsi srenjčani, kteri so na versto prišli, preden se je 1500 gold, naštelo, slišijo v pervi oddelek, vsi tisti pa, ki niso na versto prišli, grejo v druzega. Kadar se je tako zveđilo, kteri izmed tistih sreujćanov da v pervi oddelek slišijo, ki od grunta, hiše ali patenta na leto zadostni davek plačujejo, se k njim pridenejo še častni srenjčani in pa tisti medsrenjci, ki imajo tudi pravico voliti, postavimo, srenjski duhovni pastirji, cesarski vradniki, dohtarji, ućeniki itd. Ako je zdaj v pervem oddeiku že trikrat toliko volivcov, kolikor ima pervi oddelek odbornikov in njih namestnikov izvoliti, je pervi oddelek narejen. Ako pa pervi oddelek še nima saj trikrat toliko volivcov, kolikor ima odbornikov in njih namestnikov izvoliti, se iz druzega oddelka toliko volivcov vzame in k pervemu pridene, da jih ima pervi saj trikrat toliko, kolikor ima od. 4 O1? bornikov in njih namestnikov izvoliti. Iz druzega oddelka ki jih cela srenja na leto cesarju plača. Kolikor davkov se se pa tisti začnejo jemati, kteri za unimi, ki so že v pervem ostane, kadar se je poveksaoa suma pervega oddelka od-oddelku, največ davka na leto plačajo, in se jemljejo po stela, se razdelé med drugi in tretji oddelek, in sicer tako, versti, dokler jih pervi oddelek nima zadosti. Kolikor se da na drugi oddelek ravno toliko pride kolikor na tretjega. Kadar se je to zgodilo, se vzame protokol, v kterem so jih ni v pervi oddelek pobralo, slisijo pa v druzega. Zdaj bomo poskusili to reč z izgledom bolj razjasniti, srenjćani, ki od grunta, hiše ali patenta na leto zadostni Postavimo: Neka srenja plača na leto 3000 gold, cesar- davek odrajtujejo, po versti zapisani, še enkrat v roke, in skega davka in ima 140 volivcov. Ti se bojo pri volitvi se pogleda, koliko da tisti na leto cesarskega davka plača odbornikov in njih namestnikov v dva oddelka razdelili in ki je za unimi, ki so bili iz druzega oddelka v pervega K dávku tega y vzeti, v drugem oddelku na pervem mestu. bojo vsih vkup, to je, odbornikov in njih namestnikov, ka-košnih 20 izvolili. Tedaj jih bo vsaki oddelek 10 izvolil. se prišteje davek druzega, tretjega in tako naprej, doklei Ko se bo razsojevalo, kdo da v pervi oddelek sliši, se bo se toliko ne našteje, kolikor na drugi oddelek pride. Vsi najdlo, da že 15 srenjčanov, ki na leto od grunta, hiše tisti srenjčani, kteri so na versto prišli, preden se je toliko ali patenta zadostni davek odrajtujejo, toliko cesarskega davkov naštelo, kolikor jih na drugi oddelek pride, slisijo ga na pervi oddelek pride. V našem v drugi oddelek. gld. Kadar davka plača, kolikor izgledu ga pride namreč na vsaki oddelek 1500 se tedaj 1500 gold, davka našteje, se neha šteti. Vsi srenj čani, ki so na versto prišli, preden se je 1500 gold, na- postavim Tisti, ki niso na versto prišli, grejo pa vsi v tretjega. Neka srenja, Pojasnimo zdaj to reč z enim izgledom. y plača na leto 3000 gold, cesarskega davka. Pri štelo 9 grejo v pervi oddelek. K temu se prideneta > po volitvi se je ta srenja v tri oddelke razdelila. Tedaj pride stavim, še dva častna srenjčana, dva srenjska duhovna in na vsaki oddelek 1000 gold. Kadar se je pri razsojevanji pa šolmošter. y Tedaj je v pervem oddelku še le 20 volivcov. Po po kdo da v pervi oddelek slisi, 1000 gold, nastelo, se je po kazalo, da v pervem oddelku, še ni dosti volivcov. stavi jih pa mora saj trikrat toliko biti, kolikor imajo odbornikov in njih namestnikov izvoliti. Toraj v našem izgledu v pervega djati. To rej se jih je moglo, postavim, 10 iz druzega oddelka vzeti, in Ti so pa iz druzega oddelka 400 gold. saj 30. Da jih bo tedaj v pervem oddelku zadosti y se jih davka seboj v pervega přinesli. Potem takem verže davek mora 10 iz druzega oddelka vzeti, in k pervemu pridjati. tistih, ki so zdaj v pervem oddelku 1400 gold. Teh 1400 Vzamejo se pa tisti, ki za unimi petnajstimi srenjčani » ki gold, se mora zdaj od davka, ki ga cela srenja cesarju na so že v pervem oddelku plačajo. y na leto največ cesarskega a* » Zdaj tedaj vemo, kako se oddelka naredita, če se vo livci le v dva oddelka razdelé. Zdaj se pa vpraša, kako se naredita davka leto plača, odšteti, to je, od 3000 gold. Ako se pa 1400 old., ki na pomnoženi pervi oddelek pridejo, od 3000 gld. odšteje, ostane drugemu in tretjernu oddelku Ie 1600 gold. Teh 1600 se pa mora na drugi in tretji oddelek tako raz- drugi in tretji deliti y da oba enako šumo dobita. Tedaj vsaki 800 gold. oddelek. ako so se volivci v tri oddelke razdelili. Da se ^mm^m y h zamoreta drugi iu tretji oddelek Da se zdaj zvé, kteri volivci da v drugi in kteri v tretji prav narediti, se mora na oddelek slišijo, se pogleda, koliko da tisti na leto davka to gledati, kako se je pervi naredil. Pervi oddelek, smo plačuje, ki rekli, se ne naredi vselej na enako vizo. y je zdaj za unimi, ki so bili iz druzega oddelka ■■NÍHMBMIIHHBÍ K Včasih ima v pervega vzeti, v drugem oddelku na pervem mestu. namreč pervi oddelek že zadosti volivcov, kadar se toliko davku tega se prišteje davek druzega, tretjega iu tako na davkov našteje, kolikor jih na še nima zadosti. njega pride; včasih jih pa prej dokler se 800 gold, ne našteje. Vsi tisti volivci, ki so na versto prišli, preden se je 800 gold, naštelo i i V • • slisijo y Ako ima pervi oddelek ze zadosti volivcov, kadar se v drugi oddelek. Kolikor jih ni na versto prišlo, grejo pa , se drugi toliko davkov našteje, kolikor jih na njega pride in tretji oddelek tako Ie naredi. Kadar je pervi oddelek vsi v tretjega. Kadar se je zvedilo, v kteri oddelek da kdo sliši, se narejen, se vzame tisti protokol, v kterem so vsi srenjčani volivci vsakega oddelka v poseben spisek • V zapisejo, in sicer y po versti zapisani, kteri od grunta, hiše ali patenta na leto v dva spiska, če sta bila dva oddelka narejena, v tri pa če so bili trije oddelki narejeni. Ti spiski se morajo potlej najmanj 6 tednov pred volitvijo v srenji nabiti, da jih vsaki pervi na versti, kadar se je šuma cesarskih davkov per- lahko pregleda, in se srenjskim predpostavljenim pritoži, če v njih kako zmoto najde. Kadar se spiski v srenji na- zadostni davek odrajtujejo, spet v roke, in se pogleda, koliko da tisti na leto cesarskega davka plača, ki je po tem vega oddelka naštela. K davku tega se prišteje davek zega, dru- tretjega in tako naprej, dokler se toliko davkov ne srenj- bijejo y se mora tudi na znanje dati, da se bojo pritožbe našteje, kolikor jih na drugi oddelek pride. Vsi tisti čani, kteri so na versto prišli, naštetih, kolikor jih na-drugi oddelek. Kolikor jih pa ni na versto prišlo, grejo v tretji oddelek. zoper te spiske 14 dni prejemale. Pritožbe zoper spiske preden je bilo toliko davkov razsodijo župan in njegovi svetovavci najpozneje v 6 dneh in popravijo v spiskih, če se je res kaka zmota zgodila. Vsaki župan bo imel namreč najmanj dva srenjska sveto- Ako pa pervi oddelek še nima zadosti volivcov, kadar se je toliko davkov naštelo, kolikor jih na njega pride, smo vavca, kar bomo pozneje s isali. Ako pa župan in njegovi svetovavci nočejo pritožbe uslišati in v spiskih popraviti, djali, da se mora toliko volivcov iz druzega oddelka vzeti kar so bili opomnjeni y je pritožniku pripušeno y se po in v pervega djati, da jih ima pervi oddelek saj trikrat to- zneje v treh dneh pri kantonskem poglavarstvu pritožiti y liko, kolikor ima odbornikov in njih namestnikov izvoliti. da ga župan in njegovi svetovavci niso hotli uslisati, da bi Ako so se volivci iz druzega oddelka vzeli in k pervemu bili zmoto v spisku popravili. Tedaj se mora to opomniti, pridjali, se mora pa tudi toliko davkov iz druzega oddelka da se štirnajst dni pred volitvijo, v kterih so volivci zapisani, ne sme nič več prenarejati in popravljati. Tako se bojo pritožbe zoper spiske potlej razsojevale k davkom pervega oddelka pridjati, kolikor jih tisti volivci plačajo, ki so bili iz druzega oddelka vzeti in k pervemu y pridjani. Iz tega se pervega oddelka vidi, da vecja, kakor bi je po tem takem šuma davkov kadar bojo že srenje osnovane. Pervikrat pa pravi tisto podučenje, ki so ga še nekdanji krajnski kresijski pogla- imela biti, ker se je nekaj šume druzega oddelka k šumi pervega oddelka prištelo. varji od višje gosposke dobili, da bo cesarski komisai Toraj bi bila šuma druzega oddelka manja kakor šuma * v zastopuosti s srenjskimi možmi tretjega. Da se pa to ne zgodi, se prišteje davek, y to je y z i ihtarji , te ga tisti v ki so pritožbe razsodil. Kor so se pa po celi deželi že kan-pervi oddelek přinesli, ki so bili iz druzega od- tonske poglavarstva osnovale, bojo kantonski poglavarji to délka v pervega djani, k davku pervega oddelka. Ta po- srenjsko postavo upeljevali, in tedaj tudi oni v zastopnosti vekšana šuma pervega oddelka se po tem odšteje od davkov, s srenjskimi možmi pritožbe zoper spiske razsojevali. Da t» se bo tisti, ki ga gosposka, ktera bo to postavo ^ vala, ue bo uslišala, da bi zmoto v spiskih popravila 3l najpozneje v treh dnéh pri višji gosposki pritož pelj za priimek v „Tubingen-u veliki" šoli u n Giessen-u" ali na kaki mo o 9 se n „Augsb. Allgemeiue drugi na kakošno vižo, nam včasih stara teta Ci za kulisami pripoveduje: samo zastopi potem pa bajd! s trebuhom za kruhom! Večidel so ti podohtarjeni zbei volji Kadar pride čas volitve, se vsaki oddelek posebej mozici „commis voyageurs" redino zveličavne kulture" proti in izvoli izmed vseh srenjcov, ki imajo pravico iz- iztoku in jugu, v podobí r> fix biti 9 toliko srenjskih odbornikov in njih namestnikov kolikor jih na njega pride. Kadar se voli, pa ni treba da die iiber Land und Leute schreiben !" možicu njegovi mnogokrat ,,aus dem Stamme Juda" izvi engagirter Correspondenten, najpoprej takému u bi kdo samo može svojega oddelka mogel l III llCl/a , ua »IVUIVM KJVpl"! UlUVpUniUll JJMUO UVIII kJlUIIIIIIU MUKU IK»|- voliti, ampak rajoći gospodarje vtrobijo „Standpunkt" časnika, za kterega zamore vsakega srenjca izvoliti, ki ima pravico izvolj biti piše, potem pa „marsch" po svetu, kamor se mu ukaže ali Ako se primeri, da več oddelkov enega iu ravno ti r> unter die ûbermuthigen Magyaren u ali pa 9J unter die sud stega moža za odbornika ali namestnika izvoli, mora iz- slawischen Halbbarbaren", ako nimajo časniki že v teh volj< zato koj i koj povedati, ktero volitev da prevzame. da zamore tisti oddelek, čigar volitev ni bila pi Po pa iL 9 druzeg 9 odbornika ali namestnika izvoliti. (Ko sledi.) deželah bivajočih domaćih korešpondentov čiste te baže. Ta strašni „Standpunkt" je njegovo pravilo ; „Standpunkt-a se mora deržati, ako na desno, na levo, škilasto, kermež ljavo ali enooko gleda! Kakošen je pa ta ,,Standpunkt" o Se nekaj o šolskem časniku bote previdili iz tega, da so ti „fixe Corresponderiten" cesarskem ukazu mesca avgusta v „Oest. Ztg", „Ostd. Post* in » Presse" toliko kvasili iu «Triest. Ztg." jim je sekundi- Z živim veseljem smo brali v 49. listu „Novic" oklic rala, da pri nas ni mogoče tega vpeljati, ker nam učiteljev, učiteljskoga časnika. Učitelji! na noge, ďa v omiki in knji tr 9 9 zraka, vode in sam Bog vé kaj vsega manjka! Ne knjizevstvu z drugimi narodi napredovamo. Namesto ptuje kteri domorodci, razserdeni po tacih dopisih, so se podali hrane oskerbite se rajsi z domačo, da bode vatu na cast, k vrednistvu obéh časnikov statistično dokazat* da imamo narodu pa v blagor. Naročite si prihodnji šolski časopis izverstnih učiteljev na kupe, da imamo, ako se začne, soi- prav obilo, da zora, ki se nam je milo prikazala, se ne skill bukev v kratkem več kakor treba itd. Al pri vredništvu spremení v mrak. „ Presse4 so rnerzlo odgovorili: „Solche 99 Berichtiffuugeu Kar bo nas prihodnji list donašal, smo ze v Praprot- liegen nicht in unserem Standpunkte !!!" Ljubi moji nikovem oklicu brali; al razun tega bi se nekaj moralo v ali se bomo zavoljo tega prečudnega „Standpunkta u nad šolskem časopisu se nahajati, namreč napevi za cerkvene temi možici ježili? Nikarte! Pogodimo se ž njimi dobro in šolske pesmi, ker napev se Ie dá besedi življenje; tudi in kmali se bo od nas bralo „eine kleiue, aber sehr riih kaka predigra (preludia) bi bila včasih ali pogostokrat rige Nation prav potrebna: ako se še bolje pogodimo, nas bojo kmali marsikakega orglavca bi iz zadrege rešila, povikšali ,,zu einer merkwiirdigen Nation, die die Augen pa mu tudi v izgled in posnemo bila, verv iz gladkih nit, Europa's immer mehr und tnehr auf sich lenkt!" itd. Pa ne ne pa iz otrobov plesti! mislite, da so gospodje nepremakljivo ua „Standpunkt u Naj bi tr ospodje izdatelji to željo v prevdarek vzeli in limani kakor ga morajo ti milovanja vredni možici ali y> pri-fixe že v povabilu k narocbi novega časnika nam to zagotovili, Correspondenten" pred očmí imeti. Ne! ta „Standpunkt" sa ker gotovo bo potem veliko več uaročnikov. A. K. Preddvorski. Kratkočasnica Domaće ptice ptuji čivk. Nahajalo se je, in nahaja se žalibo e r I o. Iz Vranskeua 12. dec. se za resnicne da „Novice" in „Pozor** bota imela prostora ■ ^MMHÉriHMÍlMÉÉIIIMIIH da glasove vojih bratov. Tudi bi bilo gerdo y Da se ponovijo volitve bi razumni svet o nas govori!, da smo ravno mi najveći naših županov in županijskih svetovavcov, je perva iu ne- zaspauci » obhodno potrebna priprava za volitve v deželni zbor. Naj se reci preveržejo, kakor hočejo, naj pričakovani deržavni popećitelj ima kakoršen program si bodi — na noben način nas ne smejo zgodbe prehiti Ci. Tudi nam Slovencom mora cesarski diplom od 20. oktobra resnica postati. Ako smo že pri ustrojenji deržavnega svetovavstva prezirani bili, saj zdaj, ko smo sami volivci, sami sebe ne prezirajmo deržimo se {^kot bojažljivi otročići mamke) svojih mož Zverh Ućke 13. dec. svojim ovde gori, da bi čistej Preselil sem se s peresom ak dihaj y dalj vidé in prosteje se gibaje tudi svobodneje mogel napisati to in uno, Vsled ministerskega ukaza , in , da za nas pogovorć besedico v deželnem zboru. Ljutomerska okolica — pišejo nam „Novice" od Drave in „Pozoru, in hvala jima za to vest! — namerava voliti gospoda dr. Raz-laga; pri nas se govori o dr. K o će va rj u (v Celju) dobro kar drugod mi ni šio iz peresa. od 26. nov. bo vendarle moral zapustiti svoj mehki sikdo, ki mu je bilo tako neizrekljivo „prij etno \ • v mar zboru strašna za d remu puhl redba ! e kosti ki je <1 r e m i gotovo mestnem Zares važna, pa tudi lila marsikte- neznano prest posebno pa tištim pristujenim odbornikom ki so se po sili in po ki ceui, kakor klopi kože hotli deržati svojih preblaženih sedežev in ki so „demonstracij znaném blagem Slovencu, ker po vsem obzorju naše okolice mu ni enakega, ki bi pripravneji bil, reč našo zaštitovati. Bog daj mu srećo in nam dosti pameti, da se le možem ki pravo našo srećo želijo, verno in zaupno bližamo! Iz liastva v Istri 12. dec. F. R. cimili iz vsake še tako poštene reći in besede. Slovenci! dôba je, da se iz spanja prebudi da si v svojo korist dra čas, v kterem drugi y narodi tako svete pravice. Mislim, da mi ne bo živa duša zaměřila, ako popišem, kar sem sam vidil, sam slišal. Ze davno me je naganjalo serce, da zinem par y resnicnih besed o dasiravno suhotni vendar-le mili mi Istri al k temu nisem imel pravega povoda. Dospel je 7. dan t. m. v Kastav veseli glas, da bo Liburnija združena s Horvašk o. Resnično moram reci, da je ta vest verle Kastavce z veliko radostjo obudila. Zares neizrečeno dobro bi bilo za vso Liburnijo, ako se 8 Horvaško združi, ker oslobodila bi se mnogih, strašnih, smertnih nevarnost, ktere nevarnosti je tudi desna stran Učke £to je, srednja in primorska Istra) mnogo let pohlevno prenašala, al na zadnje omamljena v tistih nevarnostih skor poginila. Vsa kemu poštenemu Istranu je znano, kako se je do današ njega dneva národnost v Liburnii cista ohranila, da je taiijanstvo ni popačilo; al vsakemu, ki se svojih preddedov obernemo beli dan pogumno se poganjajo za svoje svetinje Ako si tudi ne upamo, po vsem ž njimi hoditi, za njimi stopati korak za korakom, si vsaj zdaj izvolimo na čelo sosesk, na čelo naroda ne težakov in najemnikov tujega duha, temveč možé domoljubne kervi, izrned kterih se bodo mogli za deželni in deržavni zbor voliti pravi očetje, iskreni dobrotniki Slovencom na tužnim! — Zverh Učke se vidi daleč po kopném in po morji , al vendar se še jutranja zora tište srečne dôbe ne ugleda, kadar ee bo Slovencom saj nekoliko pravica godila. K vradnii nekega povsem slovanskega okraja smo nedavno dobili berića (Gerichtsbote), ki govori samo po nemški in i ta li— janski, ktera jezika pri nas jako málokdo razume, zlasti pa nemškega. Berič ljudem donaša „mandate" in pisma iz kancelije, in kmet, ki brati ne zna, ga vprasuje, kaj da gospóska želi od njega; berič, se vé, mu tolmači druge *) To je, talijanska stranka. Pis. --- ! IO po nemški, tolmaći po italijanski, kmet ga debelo gleda po svojih tirjatvah čisto pravičnih rodoljubov Dr slovenski in konečno se ločita obadva nevoljna, da nobeden brošura o ti nesrečna ploha s toco pa 5 Rogač-eva kaj pravim? ne vé, pri čem da je. To je ravnopravnost, in taka bo je le neprijeten sovsk k ostala, dokler nam bodo mogočno zapovedovali 1 j u d j e, ki se ali zato, ker je Roga • » V t 1 na kterega si mnogi tisesa mase, resnica oči ali pa zato ker ošabno hvalisajo, da francoščino laglje berejo kolj Tako so drug druzega ščovali, naj bi kdo mlađemu kakor slovenscino! Da se v beli Ljubljani vidi kak doktorju cajnico dél na usta in bi mu verzel zagradil da Hotel", se skoro ni čuditi, in nobenemu ne bodo ster- bi v škodo ne vhajal. Res se je bil na silno prigovarjanje menja oči izkapale, kadar v kakem večem mestu ugleda tacih našel nek gospod, ki se je, ker se knjigi ravno ni r> tak napis; al golemo čudo zdi se člověku, ko se mu upal priti do živega, v neki rapsodični pesmi znosil med taka prikazen in spaka prikaže v kaki vasi. In vendar, njegovim nedolžnim priimkom, enako početju med otroci potovaje na Notranjskem po veliki cesti od Šembij do kadar se med sabo skavsajo. Kaj taki možje morebiti mislij y Jelšan, primahaš v neko vas, kjer se malo ali nič manje naj bi naše učene kakor v Te rži ču nemščina ne stolce in tù zagledaš gostivnici : » Hotel" in „A lb ergo". No, si boš mislil na z hebrej ¥ * v v «•lavé nič druže (9 ne or ft olidrale. kakor in arabscino ? bi jim le ta ute kdaj po gaco rezati, uboga slovenščina jim pa se ovsenika ne obeta. nosom vihaje in skomino dobivši skozi zobé mermljaje: Mogoče je sicer vse to; al pravi Slovenec, da je le domu y> Noris nos, docti sumus u mi i ki nismo ne Kranjci, ne Piv- k priđu, je tudi z malim, černim, perhkim in bodečim griz čani, ne Ciči! Stermo gledečemu ta napis mi pride na U ej zadovoljen, ker ni iz Epikurove šole in njegov namen pamet da ima gostivničar vendar nekoliko prav: Hotel ne sega samo za pedenj dalje od nosa. N vzemite mi bi namreč tu notri vsaki gost dobrega vina, hotel bi za zlo, da sem s temi opombami malo na stran udaril. Bojo vsakdo urno postrežbo, hotel bi mehko posteljo, hotel naj vam v pojasnilo tega, kar se godi na gimnazii. Od te bi vse ceno; hotel bi pa tudi kerčmar veliko gostov, hotel bi čuda dobička, in tako je napis vičen kakor povsod, tako tudi tukaj. obiluo namreč bi vi radi kaj več slišali, ker v gimnazii se stavi opra Nekoliko časa V ze podval daljnemu zidanju; tù je naš pomladni cvet tedaj tudi skoro vsak list „Novic" postavlja dostojne spomenike tištim gimnazije. Tù je pa s slovenščino panje naše. In zatoraj se obraća tolika pozornost na naj vam povem v merzkim dopisačern, ki svojo strupeno jezo v obleki gnjusnih laži vozarijo v dunajské časnike in kterih „glasovi so", kakor bistroumno pravi gospod dr. Rogač, „enaki rag-1 ja nju pufčev v mlaki". podobi tako, kakor da bi bilo najbolje, deteta z raašob nimi cmoki, ne pa z maternim mlekom dojiti » • so možje tište Kakošni izverstni „linguisti" sloven s c i n a se razlaga v n e m s c i n i ! Ali ni to čisto narobe svet Ste li kadaj slišali, da se uči Nemec, Italijan, Or «5 odlje y je nedavno někdo pokazal v v> Tr. j jezik s ptuj in, Francoz itd jezikom! Pa nam morebiti kdo po- Ztg. « 5 in ker je on svoj dopisček deloma ravno zavoJj lin- reče: „Dajte nam popřej pravo slovensko slovnico, da nam guistike napisal, ste dve slovenske besedi „precletj bo všeč!" Na to odgovorim: Kdor je nima v mazincu dol len z" nahajoče se v njem, toliko zanimiviše. Skoda, vreden šolske katedre! Kaj bo mar slepec slepca vodil i ni li da ta „precletj dollenz" ni svojega slavnega imena pod- ne bota oba padla v jamo?" Naj bi se slovenščina vsikdar pisal y gotovo bi bil dobil cent slovenskih abecedarjev t da zročevala tacim, kteri so jej kos in rsikaj bi se dalo bi se bil mogel vsaj slovenskih čerk naučiti; pa kaj so mu zboljšati, čeravno, bodi Bogu milo! za vse uarode okli slovenske čerke mar? Slovenski kruh kruh, ta je slaji, cani tega rad gloda izverstni linguist. ski ukaz od 8. avgusta še nima velja ve za nas Vinko Lozić. Slovence! V tako nih zadevah, kakor je nauk toliko let Iz Ljubljane 7 dec. (Odperto písemce razkrop šolah zanemarjenega jezika domaćega tudi ne sme gle Ijenim prijatlom). Predragi moji r Na vse štiri větrově dati na ničesa dru kot na to, kar je p in da se križem svet se razšli, me zaporedoma vprašujete, kako se doseže imenitni cilj in konec. Napačno je pa , ako milost pri nas v beli Ljubljani, v središču Slovenskega, godi mili podpira sebično dobičkarijo, ki se utika tudi v take řečí slovenščini. Med drugim so obernjene vaše oči tudi na ki so jej popolnoma španjske ? pla sunt odiosa od gimnazijo, kjer se je bilo vsled cesarskega ukaza vsaj letos druge plati pa pomanjkuje predaleka, iz kterega naj bi se že nadjati boljše prihodnosti pole or » ktere bi bili laglje po- skupovale slovenske stvari. Da se nič prav vesela ne poje zabili minulih žalih let. Kolikor vam vem od ljivega povedati > ni nič kaj tega zanes- slovenščini po naših šolah, je tudi to krivo, ker je razde veselega ; pri odiosa" se pa Ijena med 6 učnikov, in slišal sem, da jo bodo morebiti v ze naš duh le z nejevoljo mudí, toraj nam toliko nerajše 7. in 8. razredu dali se sedmemu ! Veste pa, da ima pri tekó spod peresa. Le, ker me silite, naj vam h koncu leta učenji vsak svoje posebnosti in k terdi svoj pra » kar postrežem s tem-le za Božične ticice: Znano vam je, kar je že g. Terdina v „Novicah4i temeljito dokazal, da za slovenščine voljo ne bo škode terpela ne nemščina, ne latin je za ubozega učenca sleherno leto nova ffaleja, da se ma na posled vse pristudi. S tern se zida nov slovenski Babe! tak da se mi nehoté posili starodavna prislovica d y SO ščina ne gerščiua, temuč nam bo učenje v druzih jezikih vendar „čerti denique fines j quos citraque neqait ravno to najbolj pospeševalo, ce bomo popřej dobro znali stere rectum!14 Nikar ne mislite, da mora sleherna cvetlica maternega. Gotovo tudi v tem ni prenapel svojih strun, kar slovenska, kakor přesaj v govoril o predmeti!), ki naj bi se razlagali in učili po jena aii pomandra je slovensko. Skoraj ravno to, toda bolj pri zlati žiljici biti Al birske pustotě, precej zamor je pa čuda, ako ni popol v noma sposobnih kov domaćega jezika v or e» ijah in višjih modroslovnih mislih in izrazih ter iz duhovskega ob- če učnik le robotno tolče, klesti in prekla ubogo sloven zira namerja in vzbuja s krepkim jezikom in zdravim je ščino ? da iz take moke potem ni nobenega pravega kruha drom dozdanjo znemarnost gospod dr. Rogačeva knjižica o Ali je po tem takém čuda da « « mo gospodje v sodnijah yy národnosti in slovenstvu". Vse to obdelovanje in še priza zprasevati « Kako so vile vun gledale?" Y) vi tedaj detje druzih je obetalo vsaj nekoliko sadu, in res so nekteri hočete novo ver o fWâhre)? in se kmet komaj z všemi ze cez ograjo po njem stegnili roko; kar Novice" po perstih, ko precej iz začetka ga kercnejo štirimi ubra da ga Bog uj nove vere, le nov j r> šolskega leta bi rad; ali pa da kmet debelo gleda sodnika in ne razume glas povzdignejo zoper čudno skolobarjeno početje voznikov, njegovih besed, ko ga vpi r> na k t nogi pa sta ki pri repuvpregajo, toraj tudi vprek vozarijo in konec tega med sabo stala?" (nemški: „auf welchem Fasse seid ihr je da nič nima pravega napredka y da vožnja zastaja. denn mit einander gestandeu ?) itd. Kar pa se v solah zane Besede Terdina-tove so glasovi vpijočega v puščavi, ki od marja, se potem skozi in skozi po krivici od nih ljudí bližnjih in daljnih slovenskih goric tužno, kakor golobični govori jeziku samému na sramoto Ravno tako bomo vzdihljeji, nazaj odmevajo do ušes v svoji nadi preslepljenih s prižnic po dozdanji navadi slišali klasične oznanila, na in zato zdihujočih ne ultraslavistov, ampak mirnih in v priliko ? r> da danes ne bo „nobenega" kerščanskega nauka 411 ker so gosp. fajmošter ua ,,Wachtelprein" povabljeni", ter n e t Berž ko bo kaj gotove ? borao povedal mora biti ta Iz bo že le spet kmet z glavo zmajeval, kakosen hudnik ti to veselo novico svojim bravcom. a naša St. Jakobška šola spet preseliti d se tudi bo » Wachtelprein ", ker celó „nobenega" nauka mog i nikjer ne bo za voljo njega; slišali bomo, kakor do zdaj 9 spet jaška b • V pravila T ker se bo ondi o šolo zmiraj da ima cerkev od največjega „potentata gvavt in kroft, za- prenašamo kakor mačka mlade. Najbolje bi bilo , da bi povedi gori postavljati" itd. Tako nikdar in nikoli ne bodo ostala za zmiraj v poglavni normalni šoli, spolnjene blage skofa, ki so jih izrekli zelje našega prevzvisenega cr osp knezo dovolj ako za realko dobimo lastno hišo precej ob svojem prihodu v Ljub- bolnišnice govorimo, naj povemo V se to bo prostora Ker že od da přetekli teden ljano bogoslovcom. Toraj, o uboga slovenščina! še te bodo je prišla iz Gradca prečastita priorka usmiljenih sester 9 mlatili, še te križali; toda le derži, V • saj si ti mlatve ze o* *7 rofinj Brand ova našo mest tolikanj vajena, da se že domačiuom samim čudno zdi, ako ktero so pred nekimi leti tudi sestre teg bolnisnico ogledat i reda prevzele te kdo po tej navadi ne udriha 7 kakor se je nam 7 pri Ker je gospá priorka slišala očitne tožbe zoper njih gospo jat" 9 kdaj čudno zdelo, če g. K. v šolo pridši, kakovemu darstvo v bolnisnici, je zaslišala razun gosp. oskerbnika in Siškarju iz hlačic niso stepli prahu. mestu, čeravno se ne more naenkrat horvascine znebiti, je Učnik na pravem kontrolorja tudi di vpričo sestre prédn gosp gosp. prof. Macun, ki je še le letos iz Zagreba přišel, včs ji odkritoserčn perva zdravnika te bolnišnice , posebno pa gosp. zdravuiki so )deli velike napake, ki so se tudi tù vsi vgnjezdile vnet za našo domačo reč in učen jezikoslovec. Da Slovenci na Kranjskem se damo radi umiriti že z dobrim na- treba k in na drob povedali pogreške 9 kter b menom in cr » blago voljo 9 storiti, da ne bo prepozno. Gospá priorka je tega so nam žive priče marsikteri obljubila v okom priti vsem resničnim pritožbam, in kakor Mestni odbor je avskemu deželnemu podal diplom ospodje, ki so v Ljubljano v službo pridsi komaj naso slišimo, je sedaj slovnico kupili, in smo jih že vsi čislali; če si je pa kdo Njih eksc. bivšemu našemu že marsikaj drugace. 7 edaj še kacega učnika preskerbel, je berž od njega počil glas, poglavarj gosp rofu C h o r i n s k e m čast gosp kako vnet da je za naš jezik in národ. Cast tedaj M. za njihovi trud in hvala mu za to, da tudi staroslo nega mestnja Ijubljanskega Sedaj pa le memogredé se ekaj Kakor smo povedali, je dunajski časnik venščino s starim in novoslovenskim slovstvom vred razla derei ga in soznanja učence z ilirskim narečjem! Veiylar vse naše prinesel unidan pošten dopis iz Ljublj „ Wa n - zastran gimnazije Komaj pa je „Wauderer-jev" dopisnik iz to ua eni h ramah, utegne biti pretežka naloga. Za tega ustil svojo besedo, ga že napade nek gad iz Ljublj del bi bilo treba, da bi se vsa slovenščina primerno izročila ,?Ostd. P." in s svojim strupom oslini resnico dve ma gospodoma, zakaj svest sem si, da tudi gospod spis izvira od stranke k me v da ta bi rada tudi pri nas vodo kalila ces 7 n Marna je volja, storiti kolikor mu je le moc, ako bi le visji in v kainici ribe lovila, ker prina gospodje hotli spoznati, ,.da je delavec vreden svojega pla- na tapet » leid e u čila". Toliko za 9 « danes! novem letu! Z Bogom! Vedno Vaš Bog daj kaj več veselega ob zvesti M. T. O Sp ti čepiš, ni stranki obrekuje< ukaz od 8. a v gelberg, wir kennen d mogoče druzega glasa ! Sprachenfrage r! Iz tište mlake, Voda. ktero ti oni je t 7 b i 8 t d Je ski gusta, je cesarski diplom od 20. oktob Iz Ljubljane 17. dec. Da so ministru Gofuhovskernu Ta voda, se vé da je kukom ali pubčem motna voda tej cesar slovo dali, je bila Ljubljani toliko veselejša novíca 7 vod ker posebno on je tega kriv, da je naša m ni ziveti, v tej vodi vam zuga pogiu; zato ni dežela samostojuo čuda, da vam sta cesarska pisma t v peti „leidige Ci deželno poglavarstvo zgubila. Od druge strani pa je vse Sprachenfrage. Bukev se bo, kadar bo . veselo, da je izpraznjeno imenitno službo nastopil vitez stala", toliko spisalo, da bojo pubči v mlakah debelo pravica meso po gle Schmerling, mož skozi in skozi ustavnega duha. Od dali njega verno pričakujemo, da saj to sami veste, da Slovenci ne bo razločka délai med na rodom in narodom, ampak vsakemu dal kar mu gré Gosp. slovenski jezik ni vec otrok. Za nje se ne pecajte vi dobre „butice" in da ki v 9 nobenem jeziku 86 niste nobenih spisali; to skerb prepustite minister Goíuhovski je z živo besedo priporočal c. k. okraj- drugim, ki še nikoli niso vas pomočí prosili nim gosposkam v Gal i ci i, da morajo dopisovati ljudstvu v domaćem jezikn, gosposkam na Slovenskem ni zinil ne besedice trebno spoznal, in vendar o tem, kar je v Galicii za tako silno po je pri nas ravno taka kakor tam. Iz Dunaj Cesarski ukaz zastran ucnega jezika od 8. avgusta je bil znanil 4 razun Beneškega oklicam vseni deželam avstrijanskim v sedniku deržavnem zakoniku; v Ljubljano (in menda tudi v vél domačih io ptujih dežel. Vladni dunajski časnik je 15. t. m. na ske pisma: eno pismo podeluje ministru-pred grofu Re c h b ki križ Št. Štefanovega u za zvesto in reda. rij lužbo drugo pismo poděluj Gradec in Terst) je přisel od ministerstva z ukazom, da ga o čudo! ni treba gimnazijalnemu vodstvu sporočiti! Govori se Gofuhovsk ravno to poslavljenje tudi za zvesto iu rnarlji službo grofu tretje pismo določuje viteza S c h sicer, da to je tako obernil neki g. minist. svetovavec, kterega ling a za deržavnega ministra namesto grofa Goíuhov princip je nek tudi, da domaći, v slovenščini terdni učitelji skega, ki je te službe od četerto pismo pa žlah povsod drugod dobijo lože službo, le domá ua Sloven nega P a 7 ki je bil dosihmal le začasni minister ne vemo ; to pa je gotovo da skem ne. Ali je res ali ne, to zlo podira zaupanje. ako se v deržavnem zakoniku slo dnarstva, določuje za pravega ministra V vesno oklicane cesarske postave ne spoštujejo zvesto. «řuhovsk nasi časniki „Te deum • r pojo 7 da je grof G pustil ministerstvo, in so veseli, da je nje Vse to bo ffotovo pod novim ministrom, drugace. Ra govo mesto stopi! vitez Schmerling, mož, ki spoznava dostni smo tudi brali v darovnici preuzvišenega gosp. škofa terjatve in potrebe sedanjegaćasa, pa ima tudi dobro Stro8inajer-ja, s ktero za utemeljenje J «S oslavenske volj jim zadostiti i u strij deržavi pomagati akademije znanosti (ne vseucilisca) darujejo 50.000 gold., obilnih zadreg kolikor bo mu moc. Obce znano je da blagi mecên, slava Jim! se prijazno ozirajo tudi na 9 iz da je Schmerling pošten mož, ki ima tanko vest cesar priča Slovence, „kojim bi se tim obezbjedio narodni život i na- je zlasti to, da je leta 1849, ko smo konštitucijo imeli, že predak, a nam Horvatom i Srbljem nabavila liepa kita umnih minister bil (minister pravosodja, ki je sodbe po priseznih suposlenikah". 0 tej važui ustanovi bojo „Novice" še več- možéh ali porote vpeljal) pa ni hotel več minister biti 9 krat govorile. Kakor se kaže, bomo vendar tudi mi ko je bila ustava prek Naši dunajski časnikarj Ljubljančani si napravili višjo realno šolo, ktero naše so pa zlasti za to veseli, da je Schmerling spet miui-sosedne mesta že imajo, ker poslednji čas ee je mestni ster, ker ga imenujejo „tajč-liberala in se nadjajo od njega, odbor iskreno lotil tega početja. Da bi le na pol pota da pod njim bo nemštvo zvonec nosilo. Ako bi to tako bilo f 412 kakor si nemškutarski časnikarji mislijo, bi ne mogli Slo nimi vani in drugi zastavami itd.; opoldne je bil v narodnem domu obed* narodi avstrijanski došli veselja nad novim h kteremu je bilo povabljeno blizo 200 gostov; postenega ustavnega gospod ministrom imeti; al od ministra, kakor je S c h m e r 1 i n g skoz in skozi, moramo pri zvecer je bila sjajna zabava v dvorani. — V Karlovcu bo ob novem letu zacel izhajati nov čakovati, da bo pravičen vsem narodom, ker tega časnik v horvaškem jeziku pod naslovom: „Obče p o- ki nam je porok njegovo dosedanje obnašanje, ker to slovne novine za Hrvatsku, Slavoniju i Dalmaciju veleva cesarski diplom od 20. oktobra, ker to terja bo obsegal tergovino, poljodelstvo, obertnost, vertnarstvo. sedanji čas, kterega glas je preočiten, da bi se mogel ži vinarstvo, vinstvo, bčelarstvo itd. in ga bo vredoval gosp. prezreti ali zatreti. Da novi gosp. minister ne bo sreče in Dahoslav Lukšič; izhajal bo vsaki mesec v zvezkih z slave avstrijanskega cesarstva samo zunaj v nemškem „bundu" več iskal, mislimo za to, ker ima toliko dokazov in skušinj, da ga ne bo mikalo pre več po Frankobrodu. V četertek je bila pravda zoper Rich ter ja in njegova dva služnika Krumbholz-a in Bayer-ja končana. 20 stranmi in veljal na leto 4 goldinarje s poštoino vred. (Vredništvo „Novic" radostno pozdravlja novega tovarša na polji, ki ga obdeljujejo tudi „Novice".) Česko. Iz Prage 12. dec. Včeraj je bil dr. Ladislav Rieger več ur pri novému deželnemu poglavarju, ki ga je Deželna sodnija je Krumbholz-a in Bayerja za čisto ne- tudi h kosilu povabil in mu krepko podporo za njegov novi dol žna spoznala, Richterja pa v tem krivega, da je z 26.000 gold, pomazal generala Eynatten-a in ga tako na časnik „Národ" zagotovil, posebno pa še obljubil, za na svojo stran dobil pri mnogim zalaganji laške armade; s tem pa gaje zapeljal k krivi rabi službne oblasti, in svoj deželni zbor vse pravice, ki so jih imeli leta 1848, rodno šolsko omiko skerbeti. Odersko. Čedalje bolj se kaže, da Ogri hočejo za to je po §. 105 kazenske postave hudodelstvo, zavoljo tedaj tudi pravico dovoljenja davkov in rekrutov. Dvorní kterega je sodnija Richterja za 1 mesec v ječo obsodila, kancelar baron Vay ima tedaj od dne do dne težavniši stan. s tem pristavkom, da se bo vsaki tedeu trik rat postil, 18. t. m. se je začela o Ostrogonu važna konferencija, 25.634 gld. 5 kr. pa mora darovati ubožnici dunajskega ki nek ne bo čez 5 dni terpela. Govori se, da deželni mesta, in sicer stroške cele pravde deržavi poverniti; go- ogerski zbor se utegne že začeti 10. svečana 1861. ljufija, ktere je bil tudi čati 9 obdolžen, se mu ni mogla spri tedaj je bil te krivde zavoljo tega oprošten, ker do Iz serbske Vojvodine. Čedalje bolj se terdi, da le narodni ^kupščini gré pravica določiti razmero med Voj- kazov ni; v vseh drugih rečeh je bil n e d o 1 ž e n spoznan, vođino in Ogerskim. i se je ves omamljen zgrudil oglasil potem Ko je Richter slisal razsodbo na stol. Njegov zagovornik se je da se bo zoper to preojstro razsodbo pritožil pri sodnii. Al tudi deržavni pravdnik je rekel, da se bo pri tožil Iz Benetk 10. dec. Rekrutba je za letos končana in rekel, skor v celem uašem kraljestvu. Po mestih je blizo peti del vojaščini podverženih pobegnil k Sardincom, po kmetih pa je malokterega zmanjkalo. Poslednji čas so tudi najbolj VlSJI 9 ker je razsodba premilostljiva ; pozneje seje vendar vroči ljudje bolj mirui postali; obnašanje Napoleonovo jim premislil in ni tega storil. Ker sedaj pritožba do višje zlo preseda. sodnije svojo pot gré in ne more biti tako hitro řešena, je Laško. Sardinci so 14. t. m. jenjali bombe metati v bil Richter v saboto iz zapora izpusen. dokler ne pride O a eto, ker~ mislijo, da cesar Napoleon kralju Franců konečná sodba. Tisti trije judje, ki so bili zavoljo 20.000 volov, ki so jih prodali za laško armado lani, goljufije obdolženi in tiši v sv. očeta, naj se sprijazni z Italijo resno svetuje, naj zapusti Gaeto in deželo. Dalje se goda vlada angležka, francozka in sardinska čedalje bolj in kraljem vori generala Eynatten-a zapeljali v krivično rabo nje- Viktor Emanuelom. Francozka armada se napravlja na odhod iz (papeževe) Vi ter be. V Neapolji je dosti homatij, ker da so gove službene oblasti, so bili vsi čisto nedolžni spo znani in berž iz zapora izpuseni. Zoper tište 4 jude pa, ki Sardinci in Garibaldovci se ne morejo terpeti, vmes pa ro so zavoljo volov pobegnili, bo razsodba še le oklicana. govili tudi kraljeva stranka in Muratova. Povsod je še dosti V torek, 18. dan t. m., bo tukaj v dvorani „pri zinešav; Kavour-a je nek božje udarilo. Sperlnu" slovanska beseda, ktere dohodki so namenjeni za Kačičev spominek. Na vse kraje so se razposlale prijazne povabila k tej besed i, ktere doljubi le v duhu udeležiti mogli. se bojo pa mnogi ro Naši časniki oberajo skor vsaki dan Dunajčane , da se tako mlačni kažejo, kar se tiče novih volitev mestnih odbornikov. Zavolj sv. praznikov v torek in sredo pri dejo prihodnje (poslednje) „Novice'4 letos njega leta že v p on del jek na svetio. Potlej pravijo bote pa mermrali in go Pogov vrednišťva. Gosp. J. H. v S O K dernali, ko vam mestni odbor ne bo dělal po volji; sedaj poslali r> o potrebi slov. jez. v ured je tako prakt ste nam da lepo ko je čas se poslužiti svojih pravic in skerbeti za vo- ietu zaceíi," ker z letošnjima d pa, litev pravih mož, ste pa zaspanci prosimo popoln dodelati ta spis, s kterim bomo berž ob novem listoma bi ne bili već izhajali « Iz Tersta. Presvitii cesar so našemu mestu letos o d Gosp. dr. R. v Gradi . Za pust rekrutbo, ker število prostovoljcov že toliko znaša zdaj se nismo mogli, /ia omenjeni „ vsega; zlasti ni prezreti velik razloček, ki Poslani spis bomo radi vzeli, pa do- naćert" manjka sedaj še cisto ga naredil cesarski kakor bi rekrutov eb bilo diplom od 20. okt. med deželami unkraj in takraj Litave; prihod Ilorvaško. Iz Zagreba. Po dohodu deputacije iz d za přejeto b boj organ za to. Gosp. J V Hvala Gosp. M. Hl. v G: H pa ker imamo le en sam Dunaja je bila 10. t. m. banska konferencija, v kteri je list se. bomo mogli odložiti berž ko ne za novo leto. — Gosp. L ban čital pismo cesarjevo ki je rešilo prošnje zag rebške M- na R: Ker se dop V naklj skor vès sklada z onim ia deputacije. Na to so se začeli živahni pomenki: ali naj se Njih vel. kralju posije zahvalnica brez primetbe ali s pri-metbami; sklep je bil po većini glasov za zahvalnico brez vsake primetbe, ker za primetbe je glasovalo Ie 13 14. dan t. m. smo slovesno praznovali sto- D dvakrat devah 2 bote zavoljo tesnote prostora prijazno dovolili, da ne ponavljamo Dvema gosp. dopisnikoma, ki sta na* vprašala 0 za- P bomo odg • I # v prihodnjem lista. odbornikov. Kursi na Dunaji 18. deeenibra. letno obletnico slavnega jugoslavenskega pesnika Kačića-Miošiča; veliko rnašo so peli knezoškof kardinal Haulik; pričo sta bila škofa Štrosmajer in Soie, ban Sokčevič, vsa gospoda, šolska mladež v narodni obleki in národními tribroj- kr. 5% metaliki 63 fl. Narodno posojilo 76 fl. 80 kr Až srebra 40 fl. 10 kr Cekini 6 fl. 62 kr Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník: Jožef Blaznik.