it. 128.
V Gorici, dne 5. novembra 1901.
Tečaj XXXI.
Uhaja trikrat na teden v šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, ietrtek in soboto, jutranje iz-iliinje opoldne, večerno izdanje pa   pb 3. uri po-
poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  aH v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto   .-ra.-f r . T4#»K«aft,»k^au.-fld.4^0^».
pol leta........6 4 60 ,   ,    ,   330
četrt leta.......3 , 40 ,   ,    .   1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v«Gori5ki Tiskarni* A. Gabršček vsai dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine ge ne oziramo^"***"'    ***
„PRl3IORECtt izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
tSo5a» in <Priworec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz " Šolski ulici in Jeilersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgn dellaCaserma in Pipan v ulioiPonte dellafabbra.
SOČA
[Večerno izdanje.)
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr, Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
Dopisi nnj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvu.                    ____
Oglasi in poslanica
se ra&uiijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-kiat * kr., 3-krat 6 ki. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru.'
Naročnino in oglase je plučatl loco Gorica.
„Goriška Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in <Prhnorca» 5e ^Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno- 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Volilci!
V kratkem stopijo volilci v kmet-skih občinah na volišče, da izvolijo volilne može, ki naj oddajo dne 5. decembra glasove za šest zastopnikov kmetskih občin v deželnem zboru, dne 7. decembra pa volilci skupine trgov, da izvolijo enega poslanca.
Narodno-napredna stranka je nastopila pri zadnji državnozborski volitvi zmagonosno v splošni skupini, kjer je na slovenskih tleh zmagala s 17 glasovi večine, in zmagala tudi v skupini kmetskih občin. Z veliko večino je zmagala v skupini kmetskih občin na Krasu in na Tolminskem, le v goriški okolici se je posrečilo klerikalni stranki dobiti večino. Narodno-napredna stranka je gotova, da pri bližajočih se deželnozborskih volitvah prodere istotako zmagonosno na Krasu in na Tolminskem ; nadeja pa se za trdno, da zmaga tudi v okolici goriški, kjer bolj in bolj prodira lepi program narodno - napredne stranko, in ljudtvvo prihaja do prepričanja, da le neodvsen posestnik in obrtnik lahko upravlja sam svoje javne zadeve, ne da bi imel potrebe, zatekati se pod okrilje in na pomoč k drugemu stanu. Naša stranka ni proti veri, cerkvi in proti duhovskemu stanu ; je pa proti zlorabi vere in cerkve za politične namene, je proti temu, da bi duhovščina vodila politično agitacijo za občinske, deželne in državnozborske volitve v našem ljudstvu, in da bi zastopala po svojih privržencih našega poljedelca, obrtnika in trgovca v javnih zastopstvih.
Ker je zmaga kandidata narodno-napredne stranke zagotovljena v trgih, in ker se zanaša narodno-napredna stranka, da tudi veleposestniki neodvisno od klerikalne stranke izvolijo iz svoje srede može-posestnike, ki bodo vedeli zastopati interese posestva, smemo računati, da nastopi v deželnem zboru deseterica ljudskih zastopnikov, ki bodo složno delovali za boljšo gospodarsko   organizacijo   v
deželi, nego je to bilo dosedaj. — Dolgo dobo 40 let je odločala pri volitvah skoro izključno duhovščina. Ali je bila že na strani dr. Tonklija ali dr. Gregorčiča, bila je vedno ona, katera je vladala vso gospodarsko usodo naše dežele; in ta dolga doba je bila neplodna, in naši posestniki, vinogradniki, poljedelci, mlekarji, mali obrtniki in delavci so ostali skoro brez vsake zaščito in pomoči. Boj, kateri se je pričel proti narodno-napredni stranki, in ki se vede z ostudnostjo danes dalje, nosi vse znake osebnega in stanovskega sovraštva. Temu stori ljudstvo konec, ako se odloČi in postavi pri bodočih volitvah na samostojna tla ter izvoli kandidate, kateri so izbrani iz ljudstva. Kandidatje, katere priporoča, so večinoma posestniki in veljaki, poznani v deželi in ki poznajo domače razmere ter bodo vedeli vapešno zastopati interese svojih volilcev.
Kandidatje narodno * napredne stranko so:
Za kmečke občine tolminskega okraja:
1) Oskar Gabričok, državni poslanec za slovenske kmečke občine, Župan, načelnik cestnega odbora in člen okrajnega šolskega sveta v Tolminu.
2)   Andrej Vrtovac, učitelj, posestnik in trgovec v Tolminu.
Za kmečke občine goriške okolice:
3)  Anton Lokar, župan, posestnik in strojar, člen cestnega odbora v Ajdovščini.
4)  Miha Zega, župan, posestnik, krčmar, načelnik cestnega odbora v Kanalu in člen okrajnega šolskega sveta v Gorici.
Za kmečke občine na Krasu:
5) Alojzij Štrekolj, posestnik, učitelj vino- in sadjerejstva, Člen komisije proti trtni uši v Zadru.
6)  dr. Dragotln Treo, odvetnik v Gorici.
Za trge Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina:
7)  dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici.
Volilci, stopite vsi in edini na volišče! Z zmago narodno - napredne I stranke odstranite iz dežele prepir ter omogočite složno, krepko delo deželno-zborsko delegacije v prospeh naše slovenske dežele.
Izvrševal nI odbor narodno-nupredne stranke.
Govor dr. Ferjančiča
pri proračunski razpravi dne 29. oktobra.
Visoka zbornica! Zastopnik Jugoslovanov, ki so oglasi v sedanjih razmerah, ima težko stališče. Vsled odnošajev v tej zbornici je bilo več let nemogoče, izreči se o političnem položaju.
Zdaj se je po preteku štirih let ponudila taka prilika in bilo bi jako zapeljivo, porabiti to priliko ter se natančno baviti z razmerami, ki so se v mojem narodu razvile v tem času. — Z ozirom na to pa, da se vrši šele prvo branje državnega proračuna in da bo v odseku in pri drugem branju prilika, obrazložiti o primerni priliki vse želje !n pritožbe, sem se odločil, opozoriti le v kratkih potezah na politični položaj mojega naroda.
Uzrok današnjim negotovim razmeram v tej zbornici so dogodbe, ki leže daleč, več let za nami. Te dogodbe pa uplivajo nadalje in če danes tudi v zbornici mirno obravnavamo, vendar ni možno govoriti o trajnem saniranju političnega in parlamentarnega položaja in ne more nihče reč;, kak konec za-vzemo te razmere. Ako se odnošaji preiščejo do dna, se vidi, da je io popolnoma naravno.
Jezikovne naredbe niso bile vzrok viharjem v tej zbornici, ne, jezikovne naredbe so bile pretveze (Jako dobro!), da so Nemci dali duška svoji nevolji radi nečesa, kar se tudi še danes ni predrugačilo. (Jako dobro 1)
Volitve leta 1897. so Nemce oslabile. To je Nemce razburilo in jih razburja še danes. Tudi zadnje volitve jim niso prinesle kaj drugega, zakaj tudi v drugih narodih se je razvila narodna zavednost. Naravno je, da je odločna manjšina prebivalstva te države tudi tu dobila izraza.
Nemci so boj zoper jezikovne naredbe zmagovito dobojevali in ker so kot vzrok zadrževanju vsega parlamenta navajali samo
jezikovne naredbe, je bilo misliti, da po raz-veljavljenju jezikovnih naredb odpade vsak vzrok*, motiti parlamentarno delavnost. Temu pa ni tako iz ravno navedenega vzroka, da jezikovne naredbe niso bile pravi prouzroči-telj vseh zmešnjav v tej zbornici.,
To dokazuje najbolje okolnost, da že takrat, ko smo videli, da se bliža razvoljav-ljenje jezikovnih naredb, se je reklo na desni strani zbornice: Ako se razveljavijo jezikovne naredbe, iskali bodo Nemci kak drug vzrok nezadovoljnosti in ga tudi našli. In res seje tako zgodilo. Levica ima danes drug vzrok nezadovoljnosti. In sicer je vzrok ta, da Se nimamo zakonito uveljavljenega državnega jezika,
Do razveljavljenja jezikovnih naredb je samo čisto majhna stranka v tej zbornici rosno zahtevala nemški državni jezik, samo stranka petih mož. Pozneje, ko so bile jezikovne naredbe razveljavljene, prišle so ostale stranke levice kar po vrsti in so se v začetku ne/.'<<t bojazljivo približevale tej zahtevi. Končno je prišlo do tega, da je to zahtevo oglasila vsa levica, vse nemške stranke.
Oglasitev te zahteve je brez uspeha, ker se g L1.1 zakonitemu uveljavljenju nemškega državnega jezika ni prišlo niti za korak bližje. Vprašati pa se moramo, če ta zahteva ni bila brez upliva na naše javne razmere.
Nemško prebivalstvo se u živi j a v to idejo in jaz bi se ne čudil, ako vzraste generacija, ki bi kaj začudeno gledala, ako bi izvedela, da imamo v Avstriji zakon, po katerem je zajamčena jezikovna ravnopravnost.
Tudi na javne in državne organe je ta zahteva nplivala; radi jo slušajo in vspeh se vidi v tem, da se daje že sedaj v takoime-novanera notranjem jeziku nemščini vedno več veljave. Z ozirom na to moram reči, da zahlevanje po nemškem jeziku ni brez pomena za naše javne razmere. Slovani nismo nikjer in na nobenem polju mogli doseči izklučno veljave naših jezikov, k večjemu se je dovolilo, da smejo naši jeziki poleg nemščine zavzemati skromno mesto.
Po teh splošnih izvajanjih bi rad spregovoril o tem, kak vpliv ima to na nas Ju-
Boj zoper jezikovne naredbe se ni dotikal neposredno nas Jugoslovanov, kajti jezikovne naredbe niso dale narn nikakih pravic,
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewiez. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Negotovost, pričakovanje in radovednost so prevzele vse gledalce. Cesar je dospel poprej nego navadno in ob enem z njegovim prihodom je nastal šepet. Slutili so, da se zgodf nekaj nenavadnega, kajti Nerona je razun Tigelina in Vaeinija spremljal tudi Kaši j, centurij orjaške postave in orjaške moči, katerega je vzel s seboj samo takrat, kadar je hotel imeti s seboj varuha, Aa primer, kadar se je hotel odpraviti na nočne pohode na Suburo, v katerih slučajih so metali na vojaški plašč deklice, ki so jih zalotili na cesti. Bilo je tudi zapaziti v amfiteatru več nenavadnih varstvenih priprav. Straže pretorijancev so se pomnožile, zapovedništva nad njimi ni imel centurij, marveč tribun Subrij Flavij, znan po svoji slepi udanosti cesarju. Razumeli so sedaj, da se je hotel cesar zavarovati pred izbruhom Vinicijeve obupnosti, in radovednost je še tembolj naraščala.
Pogledi vseh so se z napeto pozornostjo obračali proti mestu, na katerem je sedel nesrečni ženin. Bil je močno bled, čelo so mu pokrivale kapljice znoja. Tičal je v negotovosti, kakor ostali gledalci, ob enem pa tudi vznemirjen do dna duše. Petronij, ki sam ni dobro vedel, kaj se zgodf, mu ni rekel ničesar; vprašal ga je samo, če je na vse pripravljen in če se.udeleži predstave.
Vinicij je na obe vprašanji odgovoril z »d&*, toda; pri tem se je stresel na vsem životu. Domislil si je, da ga Petronij ne poprašuje brez vzroka. On je bil Že dlje časa samo na polovico živ; mislil je na smrt ter se spoprijaznil celo z Ligijino smrtjo, ki bi imela biti za oba rešitev in sredstvo k združenju, toda sedaj je spoznal, da je nekaj povsem drugega, misliti od daleč na poslednji trenutek kot na neko rešitev, a zopet nekaj povsem drugega, iti ter gledati muke bitja, ki mu je najdražje na svetu. In vse že davne prebite bolečine so se pojavile v njem znovič. Poto-lažen obup jel je znovič divjati v njegovi duši; polastilo se ga je poprejšno koprnenje: rešiti Ligijo za vsako ceno. Že od ranega jutra je hotel vdreti v ku-nikule, da se prepriča, če je mar ondi Ligija, toda pretorijanske straže so tako skrbno stražile vse vhode in povelja so bila tako stroga, da se celo znani vojaki niso dali omehčati niti s prošnjo, niti z zlatom.
Vinieiju se je zdelo, da ga negotovost umori poprej nego zagleda gledališče, ki mu ga je pripravil cesar. Nekje na dnu srca mu je še tlela nadeja, da nemara Ligija ni v amfiteatru in da je njegova bojazen prazna. Časih se je držal te nadaje z vsemi močmi. Govoril je sam sebi, da jo je Kristus mogel že poprej rešiti iz ječe, da pa nikakor ne more privoliti, da bi bila mučena v cirku. Ze poprej je vse prepustil Njegovi volji, toda sedaj, ko je bil odgnan od kunikulskih vrat ter se je vrnil na svoj prostor v amfiteatru, ko so radovedneži vpirali vanj svoje oči in ko je spoznal, da se najčrnojše slutnje utegnejo uresničiti, —- sedaj ga je jel prositi iz dnu svoje duše, naj jo reši. »Ti to zamoreš!« je ponavljal, stiskajo krčevito roko, »Ti to zamoreš!« Prej si ni domišljal, da bo ta trenutek, kadar zares napoči, tako strašen.
A sedaj ne zavedaje se niti sam, kaj se godi ž njim, sedaj je začutil, da se nemara njegova ljubezen spremeni v sovraštvom vera v obup, ako zagleda Ligijine muke. Ob enem ga je tudi bilo strah teh občutkov, kajti bal se je, da ne bi razžalil Kristusa, katerega je prosil milosti in pomoči.
Že ni prosil več za njeno življenje, marveč prosil samo to, da bi umrla poprej, predno jo pripeljejo na pozorišče. Z največjo bolečino v srcu je ponavljal: »Ne odbij mi vsaj te prošnje in ljubiti Te hočem še bolj, nego sem Te ljubil doslej.«
Naposled so se njogove misli razprašile kakor valovi, katere r&zneso veter. Vzbujala* se je v njem želja po maščevanju in krvi. Polaščevala se ga je strastna želja, planiti na Nerona ter zadaviti ga pred očmi vseh gledalcev, a ob enem je čutil, da s to željo žali zopet Kristusa in da greši zoper Njegove zapovedi. Časih je zabliskala mu v glavi kakor bhsk misel, da to vse, pred čemur se je še pred trenutkom zgražala njegova duša, odvrne še vsemogočna in usmiljena roka, ki pa je ugasnila takoj v neizmerni žalosti, da On, ki bi mogel z jedno besedo ugonobiti ves ta ork ter rešiti Ligijo^ jo je zapustil, dasi je zaupala vanj, dasi ga je ljubila z vsemi močmi svojega čistega srca. In mislil je dalje na to, da ona leži v temni ječi slaba, brez obrambe, zapuščena, prepuščena milosti in nemilosti zverskih stražnikov, in da nemara kmalu spusti dušo, on pa, da mora čakati brez sveta v tem strašnem amfiteatru, ne vedč, kakšne muko imajo za njo pripravljene in kaj vse zagleda čez male časa.
)Dalje pride.)
in ko so bile naredbe razveljavljene, niso nam bile pravice vzete. Za nas so imele jezikovne naredbe samo principijeino vrednost in jo ohranijo toliko časa, dokler se jezikovno vprašanje ne uredi za vse narode, kar bomo vedno in z vso odločnostjo zahtevali. (Dobro l Dobro!)
Kakor že povedano, se boj za nemški državni jezik nas tudi bližje tiče in sicer zaradi tega, ker se javni, ker se državni organi tej zahtevi radi uklanjajo.
Zanimivo je, kaka vsebina se hoče dati še vedno ne definiranemu nemškemu drž. jeziku. Gospod poslanec Schonerer je podal predlog na uvedenje državnega jezika. On si je stvar jako olajšal. Pozval je vlado, naj predloži zakonski načrt, s katerim se nemškemu jeziku zagotovi značaj državnega jezika, kakor je to z madjarskim jezikom na Ogrskem. Gospod poslanec dr. Derschalta se je na zaupnem shodu v Radgoni temu predlogu posmehoval in ga kritikoval; rekel je, da ogrski jezikovni zakon določa madjarščino kot izključni razpravni jezik ogrskega drž. zbora; temu je pritrdil. Ali ogrski zakon določa zc jurisdikcijo itd. dvojezičnost; tega on ne odobrava,                   (Konec pride.)
Iz SpiHčičevega pvora.
Na občnem zboru .Edinosti" v Trstu se je oglasil tudi posl. Spincič, ki je govoril mej drugim tudi to-le;
Kakor veste vsi in kakor je povedal tudi društveni tajnik danes v svojem poročilu, razpisale so se potem nove volitve in novi državni zbor se je sestal dne 30. junija t. I. Že v prvi seji je prišel gospod Kdrber s polno torbo daril, seveda ne nam ubožcem, ki smo jih potrebovali, ampak drugim, ki imajo i več glasov in moči nego mi. Prišel je z železnicami, z zvezo s Trstom, in z drugim; j z ureditvijo rek, Donave, Odre, Vltave itd,; j prišel je z ureditvijo in načrti za nove kanale; prišel je z načrti, kako bi se našlo dela za delavce in kako bi se najprej poboljšalo blagostanje. Seveda tukaj se ni moglo najti poslanca, ki bi se protivil; in ker, če bi se našel takov poslanec, ki bi se protivil in bi potem prišel med volilce, kamenjali bi ga in po pravici. Ta doba, ki je trajala od 30. januvarija do polovice junija t. L, ta doba je minula, in sedaj na jesen smo se zopet sešli, dne 17. t. m., ravno pred 10 dnevi.
Kaj vlada zahteva? Sedaj je trši; ker v zimi in spomladi je vlada samo dajala, sedaj pa vlada zahteva. Proračun je bil predložen v L seji drž. zbora. O tej priliki, kar ni bilo sicer navadno, se je oglasil izredno tudi ministerski predsednik, da, kakor je sam trdil, pojasni nekoliko politični položaj, o katerem bi hoteli kaj vedeti tudi Vi, Vi, ki citate novine, večinoma znate, kakov je ta politični položaj in kaj vlada zahteva od narodnih zastopnikov. V glavnem bi se to, kar ona zahteva, dalo zbrati v 2 točki: I. .Narodi in narodni poslanci, zapostavite vsa narodnostna vprašanja! in II. Rešite mi proračun in pomagajte, da bom mogel sklepati pogodbo z Ogersko in gospodarske in trgovinske pogodbe s tujimi državami, posebno z Nemčijo!*
Že v svojem programatičnem govoru, s katerim je bil Korber nastopil svojo vlado, že tedaj je obljubil biti objektiven, biti pravičen in držati se zakonov. A kaka objektivnost in pravičnost vladata pri nas, kako se pri nas držijo zakoni ?!
Častiti zborovalci! Vsakdo, ki se le naj-manje peča z javnim življenjem, zamore znati, da za nas zakoni v obče ne obstoje. Sedaj pa, častiti zborovalci, prihaja še ministerski predsednik in pravi: .Zapostavite svoja narodna vprašanja!* Pravice ne morejo biti jednake vsem. Tako je g. Korber jasno, četudi indirektno rekel 17. t. m., ko se je izrazil: ,Ako bi jaz hotel še pravičneji biti in skrbeti za to, da bo jednaka pravica vladala nasproti vsem narodom, bi se našla katera stranka, ki bi me dolžila, da sem — pristranski". Z drugimi besedami je priznal, da njegovi vladi ni do tega, da bo jednako pravična vsem, da bo vršila jednako zakone do vseh, ampak je priznala, da se od strani vlade tlačijo tudi temeljni zakoni.
Dalje je govoril o Italijanih: Za Nemci omenjam najprej Italijane, ker so si najbližji. (Klic: .Sedijo pri njih tudi!"> Italijani so dvojni. Oni iz Tirola (ali kakor se imenujejo sami: iz Treutina), oni bi morali bolj z nami simpatizovati, ker, kakor pravijo, jim Nemci delajo tam krivico, kakor jo primorski Itali-
jani delajo nam! Ali, ker so tirolski Italijani | združeni z našimi Italijani v jednem klubu, j ne ved6, kako naj bi postopali? Ali to je I gotovo, da se Italijanom v Tirolu godi komaj j le tisočeri del krivic, ki se nam gode od j Italijanov. In vendar niso zadovoljni. Hoteli I bi imeti avtonomijo ali samoupravo. V I ostalem pa Italijani ne bodo niti mogli, tudi I ko bi hoteli, preprečiti delovanja drž. zbora, j Oni sploh radi strašijo, kakor jih že poznate, I ali, ako se jim pokaže zobe, so že mehki. I Tudi naši Italijani v Primorski: na Tržaškem, j v Istri in Goriški, tudi oni niso zadovoljni, in I vprašate met zakaj ne? No, zavoljo tega, J ker še živimo, ker nas niso še vseh pomorili I in nas ni tako lahko mogoče ugonobiti l Ce I bi se nas vseh pomorilo, ali vsaj razgnalo, j potem bi bili oni zadovoljni! Sicer pa, kakor I rečeno; ni treba: vladr, da bi bila v skrbeh | radi Italijanov, ker let! sami prav dobro vedo J in čutijo, kako odvisni so samo od milosti j c. k?, vlade.                                                    j
A mi Hrvatje in Slovenci ? Zistem ure- | ditve države sam je že takov, da nas hočejo I uničiti! Kajti razdeljeni smo v dve polovici, I da nas lože morejo tlačiti in uničevati; in ako j proti kateremu narodu, velja proti nam ona j beseda, ki se je rabila leta 1867., ko se je I sklepal dualizem: da bodo Nemci od jedne j strani, Madjari od druge strani pritiskali i Slovane ob zid. Da, to velja za nas Hrvate j in Slovence v polni meri, to velja od leta J 1876. naprej neprestano in vedno bolj. Kaka j je bila... Hrvatska z one strani! In kak6 je j že oslabljena sedaj! In kako se bagalelizira j % njo, to se je videlo sedaj o razpuščenju j hrvatskega sabora in po razpisanju novih I volitev!                                                          j
Sabor se je sešel, da bi razpravljal o I raznih stvarih, a čim je izvolil poslance v j madjarski zbor v Budimpešti, bil je razpuščen I in volitve razpisane in vse se ima izvršiti,v I kratkih 14 dneh.                                            1
Kako pa je v tej  naši  polovici — to j čutimo vsaki dan... Tja pa, kjer bi mogli mi j kaj doseči, tja so prenesli oni nesrečni do- I mači boj, rastajajoči še posebno v dveh deželah te polovice našega naroda: na Kranj- j skem in na Goriškem.  Nas  je  med  vsemi I poslanci, katerih je 425,  samo  25 in še to I malo  število je  razdeljeno   v   tri  skupine I (Klici: Žalostno! Pojavi  indignacije).  Če bi | bili skupaj, bi morda, o sedanji sestavi par- j j lam en ta  in strank in strančic, v primernih I | časih   dosezali  kaj; tako pa smo razdeljeni I I in razdejani — a kdo more  in  hoče  raču- i nati z razdeljenimi in razkosanimi?! S kom naj se dogovarja?! Komu  naj  obljublja in j koga naj vprašuje za obveze?!  No, Hrvatje j in Slovenci ne samo da že od poprej nimamo J svojih pravic v narodnem, v šolskem in kul- J turnem oziru, ne samo,  da  se  nam nič ne I daja, ali obljublja   za   prihodnjost glede na I narodno   vprašanje, ne samo, da nas poziv- j ljejo,   naj   zapostavimo  narodno vprašanje: I ampak nam ne dajejo   ničesar niti v gospo- I darskem oziru, ako  ne   morda   kakih tisoč I ] kron iz kredita za bedo, toliko, da ne umremo I j in da bomo še tukaj, ko bo potreba braniti j monarhijo, ako bo v nevarnosti ista...  (Fre-i netično ploskanje in raznovrstno vsklikanje). Ali naj obupamo ^spričo  vsega  tega? ! Jaz mislim, da ne! Iz   poročila  tajnikovega ste slišali danes, koliko moči so tržaški Slovenci imeli za časa   volitev,   moči: 8  proti I 10! Oni, ki govorijo, da je Trst samo laški, dobili so 10 tisoč glasov, a za one, o katerih govore, da jih ni, je bilo   nabranih 8 tisoč! In to  proti   kakim   načinom  vojevanja, ob j kaki protivnosti, ter ob dejstvu, da  nam ni j bila nasprotna le camorra, ampak tudi  vla-dine naredbe.  (Klici:  Vlada je vedno proti ) nam!)
j          Te volitve so nam dokazale, da mi mo-
[ remo crpiti  moči iz sebe in proti  vsej  na-I sprotnosti sistema, proti postopanju camorre! Proti vsemu temu se vzdržujemo, zaupaje le v Boga in v svojo moč. (Živio-klici). Samo naprej tako! Imate svoje prvoboritelje -— slu-šajte jih! (Klici: Hočemo! Hočemo!) Vspehi, kolikor jih imate na gospodarskem polju, na šolskem s svojimi šolami, vspehi po Isri s j snovanjem šol — vse to imate sami iz sebe in vkljub ne samo camorri tržaški in istrski, ampak tudi vkljub onim,  ki bi bili  dolžni j dajati nam ono, za kar mi dajemo kri našo in naš denar. (Burno ploskanje in viharno odobravanje. Vrišč je trajal par minut.) J           Ne obupati! Tega nam ne treba ne le
radi tega, ker se moremo  znašati  na svoje moči, ampak tudi prepričanje, da tako stanje j ne more dolgo več trajati,  bodi  nam v tolažbo in krepilo!! Na dvoru na Dunaju so
napisane besede: Justitia fundamentum re-gnorum! (Pravica je podlaga državam), a nasprotno velja tudi: Injustitia perimentum regnorum! (Nepravica je državam v pogubo.)
Dopisi.
Z BanJSta. — Sest mescev smo imeli I na Banjšicah zaprto kuratno cerkev. Same- j vali smo zunaj na prostem kakor Izraelci v I puščavi, imajoči šotore ha lipi, pod lipo, pri I ograji, za šolo, na hlodeh, na školjih, na j groblji, na trati, zbrani v posameznih skupinah. Mili Bog nam je bit milostljiv, obva- I roval na? je toče, dal nam še precej dobro I letino, če tudi vsega nismo zaslužili. Vsaka reč na svetu ima svoj čas, tako tudi norčija, vkljubovalnost aH kako bi se že izrazil. Ne-spprazumljenjeje zakrivilo, da smo bili pol leta zunaj, ker se ni znalo, li bode cerkev popravljalo županstvo ali skladovni odbor, dokler ni glavarstvo vse stvari na modri način rešilo. Ko smo bili zadnjič v spomladi v cerkvi, slišali smo citati sv. evangelij .Malo časa me ne boste videli, pa me boste zopet videli". Gosp. kurat se je nasmehnil ter nam koncem pridige prebrat vladni odlok, da je cerkev zaprta, potem pa smo ga videli, ko je šel v zakristijo, ko je prišel pod lipo pridigat in ko je prinesel koncem maše Najsvetejše, blagoslovivši nas. To se je ponavljalo pol leta. Hvala Bogu, imeli smo prav za prav ravno ob nedeljah in praznikih kakor nalašč lepo ugodno vreme, tako da smo rabili le enkrat dežnike. Zima prikima, slana prihaja že par nedelj, ljudje so začeli zapuščati senčnate hladilne šotore in prostore ter se pomikati nazaj k cerkveni steni na solnce. G. kurat nam je djal zadnjo nedeljo: Zdaj pa vže vidim, opazujoč par nedelj, da ste se naveličali stati pod milim nebom, da zapuščate prvotne prostore in šotore, veter piha, burja kiha, vi pokašljujete, pomikavši se na solnce k cerkveni steni v znak, da hočete zopet v cerkev. Prečital nam je vladni odlok, s kojim se je cerkev provizorično, začasno za zimski čas odprla, da se uporablja za javno službo le glavni altar, če se gnjili strop poruši, strašni tramovi pa dobro podpro, vtrde in zagotove in če strokovnjak delo izvrši in prevzame vso odgovornost. Dva mojstra in osem robotnikov je delalo celi teden, sedaj j pa smo prišli prvič zopet nazaj v Bmjški raj. Ta prizor je presenetil marsikoga* ki ni videl pol leta cerkve od znotraj in si mislil: kakor z nami, tako je z ljudmi na zemlji; pridejo, pa grejo, se rodijo, pa umrjejo, se skrijejo in jih ni več. Da pa nas gosp. nagajivi kurat vspomladi ne spodi na hlad, bo trebalo kaj ukreniti. Zapretili so nam bili, da če cerkve ne popravimo, ne vdobimo gospoda, pa udobili smo ga vkljub temu. Je pričel svariti, opominjati, vspodbujati, družiti enkrat z resnobo, drugič s smehom, konečno je vzel bat ter del stropa porušil, tako smo prišli tako daleč, da nas je zgnal iz cerkve. Hrbet si je pa zavaroval, sklicavši komisije otl vseh vetrov. Konštatirale so vse, da je bila nevarnost.
V občini je nastala proti bivšemu  žu-
| panu in sedajemu kuratu neka skrivna tajna
akcija, tožiti župana, ker ni   cerkve zaflikal,
kurata pa, ker je strop porušil. Taka debata
se je   vnela  celo   pri   skladovni  obravnavi.
Sedaj zroči golo tramovje stropno in strešno,
vidimo da je pretila vdrtija na peterih krajih,
nekatere tramove smo morali takoj odžagati
v zidu, ker so bili liki mah in goba, druge
pa vtrditi, privezati, podpreti. Vtrdbe, vdrtije,
podpore, vezi, vse znači, da smo bili v veliki
nevarnosti, da sta imela prav g. kurat, ker
je porušil, župan, ker nt hotel zaflikati. Smo
[ jima hvaležni; če tudi bo stalo mnogo, treba
bo ves nov lep, ker že sedaj je pokalo in
hrustalo. Kako bi se bili osmešili, ko bi bili
I tožili bivšega župana veleposestnika in kurata;
I zato sta pri razpravi skladbe ponosno zatrje-
I vala, da se ne plašita tožbe niti žrtev.
I          Banjški boj je skončan za cerkev in za
I županstvo. Oboje "je ugodno rešeno.
Domače in razne novice.
Našim zaupnikom t ravnanje! —
Poročajo nam od vseh stranij, da se v občinah, ki imajo klerikalnega tajnika ali župana, gode pri sestavljanju volilnika za deželni zbor za pristaše naše stranke velike krivice. Opozarjamo zaraditega volilce našega mišljenja, da pregledajo zapisnike zadnje volitve v občinski svet, in da se volitve za gotovo udeleže v dnevu in uri, katero po ukazu c. kr. okrajnega glavarstva županstvo v kratkem razglasi po običaju v občini. Tudi glede razglašanja prihajajo pritožbe, da se v ob-
činah, ki so v nasprotnih rokah, vrše tako, da je treba skrajno paziti, da se pride dO znanja razglasa.
Zaraditega opozarjamo naše zaupnike, naj odslej naprej pazno slede vsem razglasom županstva ter dan in uro volitve, ko jim pridejo na znanje, naznanijo še posebnim potom našim volilcem, da ne bode nikake dvojbe. Vsak zaupnik naj svoje volilce šteje ter pazi, da pojdejo na volišče združeni.
Na vprašanja zaupnikov radi reklamacij odgovarjamo, da za imenike k deželno-zbor-ski voiitvi ni posebnega reklamacijskega postopka, marveč je dolžnost c. kr. političnih oblastev, da imenik zadnje občinske volitve pregledajo in potrdijo, da prepis za deželno-zborske volitve odgovarja onemu.
Radi nepravilnosti postopanja županstev pri sestavljanja imenikov gredo pritožbe naravnost na c. kr. okr. glavarstva. Ponarejanje volilnih imenikov je po zakonu kaznjivo,
Volilci ali zaupniki, ki poizvedo o takih dejanjilr, naj stvar ovadijo—takoj državnemu pravdništvu.
Osebna vest. — Poštni kontrolor Nauta v Pulju je imenovan voditeljem poštnega in brzojavnega urada v Pazinu.
Poroka. — V Skednju pri Trstu se je poročil gosp, Benedikt G o d i n a, predsednik tamošnje čitalnice in vrl rodoljub, z g.čno Antonijo Vek je t. Mnogo sreče!
Shod T Dol. TrebuSI. — Letos jako živahni sejm pri Sv. Luciji je sicer privabil veliko volilcev in drugih mož, ki bi se sicer shoda udeležili, toda vkljub temu je bila udeležba izdatna. Govorila sta gg, A. Gabršček in Vrtovec. Shod je trajal nad 2 uri.
Shod v Kalu. — V nedeljo je bil shod v Kalu za obširno kalsko županijo. Prihitelo je na shod obilo ljudstva, ki je zvesto poslušalo govornika dr. Turno in župana Z e g o. Zborovalci so se zadovoljni razšli, v prepričanju, da le na strani narodno-napredne stranke je njihovo mesto.
Klerikalni shod v Biljali. — V nedeljo sta priredila don Gredolčič, ta vitez žalostne postave, in pa prof. Berbuč, ki slovi radi farbanja z užitnino, v Biljah shod, ki je bil klavern, kakor sta klaverna oba ta klerikalna junaka. Znani kurat Roječ, ki naprednjakom preti s polenom, je zbobnal sicer nekaj skupaj, zlasti ker mu je pomagala že znana roža iz Bukovice, ki je pridno usiljevala vstopnice, ali konec konca pa je bil le tak, da je moralo Gredolčiča srce boleti, ako primerja te žalostne shodke z nekdanjo svojo slavo. — Kaj sta govorila, niti omenjati ni vredno, ker Gredolčič je nekaj govoril, česar sam ne verjame, Berbuč pa je po ~*ari navadi farbal.
Klerikalna kandidata za goriško okolico bosta torej, kakor se vidi, don Antonio in Berbuč. Žalostni postavi nasproti našima kandidatoma v goriški okolici, ki sta moža in veljaka, kakoršna pritičeta za okolico v deželni zbor, Volilci, kakor se vidi, ako primerjate kandidate, ne bo treba dosti razmišljati, koga voliti in koga ne!
Vipavska železnica. — Z novo določbo železniškega ministerstva se je podaljšal rok za izročitev vipavske železnice prometu do 1. septembra 1. 1902. Prvo podaljšanje se jo izvršilo v oktobru 1899. — Torej smemo upati, da s septembrom prihodnjega leta se bomo že lahko vozili z železnico po lepi vipavski dolini.
Rodoljubi, na delo! pozor! — Od
vseh stranij dežele nam prihajajo poročila, kako neumorno delajo politikujoči nunci na vsej črti, da bi premotili župane, starašine in druge volilce, da bi volili tako, kakor oni hočejo. Laskajo se in sladkajo, vabijo na kosilo v farovž, obetajo to Jn ono, najboljša kapljica teče, le da bi ujeli tega ali onega za volitve volilnih mož.
Rodoljube prosimo prav iskreno, naj bodo neprestano na straži, da se onemogoči, da bi nam klerikalci vzeli le enega moža. Na stražo vsi, vsi na delo, kajti klerikalni zmaj preži noč in dan, kje bi koga požrl.
Vsi moramo bdeti in neprestano biti pozorni, potem pa smo gotovi, da zmaga naša sveta stvar.
Klerikalna volilna okrožnica. — Po
deželi so bile razposlane že pred nekaj časom volilne okrožnice društva .Sloge" z naravnost infamno vsebino. V celi okrožnici ni drugega j nego zabavljanje, obrekovanje, opravljanje in I impertinentno podtikanje rečij  naši stranki, ki se niso  in se ne  bodo   nikdar godile v naši deželi. .Sloga" govori o sužnosti in od-| visnosli od Šarlatanov, ki  so v službi inter-[ nacijonalnega židovskega kapitala, o izdajicah i svojega rodu in  domovine, o  demoralizaciji I in korupciji, o pogubnem liberalizmu, o osebnem dobičku, o lažiliberalnih načelih itd. Seveda vse te lepe reči podtikajo narodno-na-predni  stranki,   oni   sami   pa so  uneti za krščanska načela, gmotno in dušno blaginjo j naroda ter se ravnajo po staroslavnem geslu:
Vse za vero, dom, cesarja! I          Ne   bomo  se   spuščali  podrobneje  v
j kritiko one infamne okrožnice, rečemo le, da i žalostno ali jako značilno je za stranko, ki I ne ve v svojih volilnih okrožnicah povedati dru-I gega nego zabavljati nasprotnikom, lagati in I obrekovati. V celi okrožnici pa ni nobene I prave besede, katera bi pričala o tem, kako j hoče klerikalna stranka delovati v prihodnjem I deželnem zboru. Da pa tega ni, je umevno. I Pač nimajo ničesar povedati, ker današnji I dan slovenski deželni poslanci pod vodstvom
dr. Gregorčiča tudi ne morejo, reči prav ni- I česar in  si  ne   morejo   napraviti »nikakega programa za prihodnje deželno-zborsko  delovanje, ker dr. Gregorčič je odvisen od Pa-jerja, in pogodba ga veže tako,  da niti misliti ne sme na kaj takega. Po pogodbi med dr. Pajerjem in dr. Gregorčičem vodi ves de-želno-zborski posel le Ndr. Pajer s svojimi laškimi poslanci, dr. Gregorčič s svojimi more dobivati   le   milodare Jm ostanke«  Zato  je J umevno, da »Sloga* ne morelpTIatf^nlff&KittH programu za delovanje v  deželnem zboru, ali ker mora   nekaj   reči,  zabavlja  in laže. Podtikanje  in laž pa je že staro orožje kle- j rikalcev. —                                                      j
Klerikalci so hoteli z označeno okrož-" hico naslikati nap*redfijake, kaki da so, kakor da naprednjaki bi bili sleparji, izkoriščevalci naroda, demoralizatorji in koruptorji, ali zadeli so sami sebe. Prav izvrstno so se pogodili, prav taki so klerikalci, kakor so opisani v oni okrožnici. Ali »rečem ti, da mi ne porečeš"——niso mogli drugače, da so se zaleteli s svojo fotografijo v naprednjake.
Okrožnica je obudila v naprednih krogih skrajno pomilovanje dr, Gredolčiča, ki je padel tako nizko, da nižje ni več mogoče, ter se hoče potegniti iz mlake s pamfleti take vrste, kakoršna je ona okrožnica. Z lažjo in obrekovanjen še nikdo ni dosegel nič dobrega in trajnega, zato se to tudi dr. GredolčičU ne posreči.
Volilni zaklad. — V klerikalni volilni okrožnici je govora tudi o korupciji, na koncu pa je pouk, o potrebi volilnega zaklada. Okrožnica »Sloge* pozivlje svoje pristaše, naj darujejo prispevke v volilni zaklad, ker za volitve treba denarja. Brez dvoma posežejo nunci v žepe ter bodo darovali, kar bo le potreba, v svrho volitev. To pa je že naprej dokaz, da ho igral tenar v volilni berbi na strani klerikalcev veliko vlogo, da bo torej ob volitvah korupcija cvetela. Pod-k u p a v a I i bodo ljudi, kar <se bo le dalo. Edino za to zbirajo denar. Kar izdajo, že dobč nazaj na drug način.
Podkupavanje pri volitvah pa je kaz-njivo, radi tega opozarjamo naše somišljenike, da pazijo na vse spletkarije politiku-jočih nuncev in njihovih podrepnikov ter nain naznanijo vse take njihove nečedne manevre.
—  Z denarjem si hočejo priboriti izvolitev, plačati hočejo glasove, — Potem pa podtikajo korupcijo drugim. Vse po znanem geslu: Rečem ti, da mi ne porečeš.
Od Sv, Lucije. — »Naši klerikalci potrebujejo pomoč dobrega agitatorja g. prof. A. Kraglja, Zato so mu pisali, naj hitro vzame dopust in pribiti k Sv. Luciji na agitacijo. — Mi seveda pričakujemo, da se to tudi zgodi. S tem se potrdi, kar je naprej povedal dopisnik v »Slov. Narodu*. — Uboga naša slovenščina, kako jo potiskajo v kot na c. kr. gimnaziji.   (Več povemo mi o priliki.
—  Op. uredništva).
Deželni odbor je poslal k Sv. Luciji odposlanca, ki je pregledal račune iz Kova-čičeve dobe, katere je bil za drage novce skrpucal Klavžar. — Prišle so na dan kar neverjetne reči. Posebno davčni občini Slap in Lom sta silno udarjeni. »Soča* objavi vso grozno resnico s — številkami vred. Radovedni smo, kaj poreče k temu g. Miklavž v Ročah, ki je 1.1892. veliko govoril in pisal proti Kovačiču in Klavžarju« Ga že še spomnimo na vse to! — Več pride!"
»Vse za vero, dom, cesarja!* — P
vsaki »Norici*, v vsakem »Prismojencu*, na vsaki okrožnici in na vsakem klerikalnem shodu se čuje današnji dan geslo: Vse za vero, dom, cesarja! S tem geslom hočejo dosezati efekt ter imponirati ljudstvu.
Ali kaj se pa pravzaprav skriva za tem geslom ? — Po delih spoznavamo klerikalce in po delih smemo soditi tudi njihove besfde in gesla. »Prismojenec" je povedal jasno in očito, kakor smo že razložili, da vera je prav toliko, kolikor duhovnik. — Vera je duhovnik. Ako je torej po mnenju »Prismo-jenca" vera duhovnik, potem pomeni: »V s e za vero" pravzaprav »vse za duhovnike!" To je prav logičen sklep, ker je »Prismojenec* rekel očito, da duhovnik je vera. Torej že v prvi besedi svojega gesla mislijo edinole nase. Umevno, da potem tudi v nastopnih dveh besedah imajo zopet le sami sebe v mislih.
»Vse za dom!" Kaj je njihov dom? Klerikalci so brezdomovinci, ki poznajo po Šu-sleršičevem vzorcu samo ljuds t v o, torej tudi njihov »dom* ne more pomeniti narodovega doma, ampak pomeni le dom za nje, od koder hočejo »skrbeti* za ljudstvo. In njihov dom je — farovž. Torej sVse za farovž!* »Vse za duhovnike, vse za farovž!* Vse za nje, tako da se jim bo dobro godilo na zemlji, da bodo polne kleti dobre rebule, burgunderja ali terana, polne jedilne shrambe, lepe prostorne in številne sobe, v njih pa brhke kuharice in hišne po dve v mladosti 20 let, da storita tako predpisano kanonično starost 40 let. — Vse za duhovnike, vse za farovž!
Na tretje mesto so postavili: „Vse za cesarja*. Ne sme se misliti, da prihaja tu v poštev oseba presvetlega cesarja kot taka. Ne. Tako ni razumeti klica »Vse za cesarja!", marveč oni hočejo s tem le reči, da so za postavo, in seveda za tako postavo, katera jim krije hrbte, da se jim ne more nič zgoditi. Že tako današnji dan vživajo marsikateri privilegij, zato pa hočejo še večjih privilegijev, da bi se jim sploh ne moglo do ži-
I vega, pač če bi uganjali še take reči. Na- I sprotnike pa bi morala postava karniflati, kakor bi hotel kak politikujoč nune, tako na primer po vzorcu dr. Gredolčiča, ki je svoj čas zahteval, da naj da državno pravdništvo kar zapreti A. Gabrščeka, da bo on, dr. Gr„ varen, da se ne bo »bal". Tako le nekako moderno inkvizicijo bi radi vpeljali. To bi bili časi za nje! In tako geslujejo za postavo, to je za "inkvizicijo,   »Vse za po-
pst-avt^i nk«*4*d c i j o I*
Razkrinkanb njihovo geslo, torej v pravem svitu, se glasi: .Vse za duhovnike, farovž, postavo-inkvizicijo!* To hočejo, to pomeni njihovo geslo! — Ti, ubogi kmet, pa garaj in plačaj in moli, ker drugače* te  vzame hudič! Take so želje in j
I taki nameni naše politikujoče duhovščine!
Duhovnik nam piše: »Gospod urednik 1
—   V Vašem cenj. listu »Primorec* od 31. j oktobra t. 1. ste priobčili notico: S Ponikev. I Pisec od tam toži, da  učiteljev pomanjkuje,
ker imajo Trcenrajtae plačer TO človek mora priznati, da tudi učiteljem treba toliko dati, da bodo mogli svojemu stanu primerno živeti in to se bo gotovo tudi v kratkem zgodilo. A pravi nadalje, da naši nunci pa imajo mastne plače. Nekemu nuncu
—  zakaj ne pove pisec: kateremu ?*) da pride na leto čez 2000 gld. Jaz tega nuravnost ne verujem, dokler ni bolje dokazano. Poznam duhovna, kateri je bil pred več leti kaplan v B. Od občine je imel 243 gld.; maše po 60 n. na leto 216 gld.; od proste bere okoli 60 gld.; vsega skupaj 519 gld. prejetih iz obč. blagajne, drugo je bila prava »petlcrija*. To gotovo ni bila mastna plača! Prosim, prašajte, ako ne verujete.3) Da v nekaterih krajih res imajo še precej dobro plačilo, ne ugovarjam^ tode teh je malo in pa je treba
J znati skubiti, ali za to ni vsak duhoven.8)
j           V istem  broju  čitam  od   nenatisnega
nunca v bližini Gorice, Jaz to verujem, da je islina, ker so mi enaki slučaji znani. Da to ni prav, da je celd sramotno za vsakega dušnega pastirja, ki tako dela, mora vsak priznati. Mrliča pokopavati s a m oz a de na r,
I to ni telesno delo usmiljenja."
O obrestih, ki se plačujejo cerkvam. ~ Pišejo nam:
»Prav bi bilo, gospod urednik, enkrat spregovoriti o obrestih, ki so plačujejo cerkvam
' od strank, ki so si pri njih kako svoto denarja izposodile. Nekdo n. pr. je vzel 500 gl. na posodo že pred 100 loti; on ali nasledniki plačujejo že 100 let obresti in vendar glavnica, dolžna cerkvi, znaša Še vedno 500 gl. Pride slučajno slabo leto ali denarne zadrego, da se ne more plačati obresti — navadno se jih mora plačati pol leta naprej, ker drugače bi cerkev lehko lakoto trpela I — hajdi k advokatu, da toži dolžnika, magari do prodaje njegovega premoženja po dražbi 1
Torej potem, ko je cerkev veliko več prejela, kakor je glavnica, dolžnik Še lehko pride na boben. Tudi to ni ravno po nauku: »Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli*. V 50 letih, s plačevanjem navadnih obresti, bi se morala plačati tudi dolžna glavnica, to je izbrisali. To je jedna izmed dobrot žegnanega gospodarstva." Komentara ni treba.
Zakaj je klerikalca volil 2 — Pišejo ! nam: V prijazni in seveda  tudi   popolnoma | napredni Vasi na srednjem  Krasu   so si iz-volili o priliki zadnjih državnozborskih volitev { zavedni možje z i kmetske  občine   moža, ki J je sveto obljubil  dati  svoj glas naprednemu kandidatu,   ravno   tako   kakor  je pri pred- | zadnji volitvi dr. Staniču.  Ko  pa je imel ta možakar mandat  volilnega   moža v žepu, je začel študirati   razne klerikalne   liste  in na podlagi istih prišel do »trdnega* prepričanja, da naprednjaki tudi sedaj   ne   opravijo   nič. Naravno, vsaj sta »Prismojenec* in »Gorica* lagala tudi  takrat   tako   fulminantno  kakor sedaj! In kaj napravi modri mož ? „Dvakrat po vrsti pa že ne bom tepen* si misli, požre svojim soobčanom dano besedo,   stisne  figo v žepu in — voli Rutarja. Potem pa samozavestno čaka na izid. Toda kako tužen obraz je naredil,   začuvši  izvolitev  Gabrščeka. Seveda, sitno  je,  postati  izdajica in zraven dobiti še moralno po grbi!
Župnik Grča na agitaciji. — Pišejo nam iz Šempasa: Preteklo nedeljo je bila »zahvalna*. Povsod obhajajo ta praznik jako slovesno; enako je bilo doslej tudi pri nas v Sempasu. Toda letos ne več, ker župnik Grča je imel suho mašo na vse zgodaj ob 6. uri ter drugo kaplan. V pol ure ste končali obe maši.
Precej  po  končani  prvi  maši  se odpravi Grča na delo — v čepovan. Ni nam znano, kako je bil sprejet, je-li koga »spreobrnil* ali se je  opekel,  pač  pa  vemo,  da se kaj podobnega pri nas še ni pripetilo. Vprašamo:  Ali misli Grča, da bodemo j davkoplačevalci plačevali za suhe  maše ob I takih praznikih, kakor je zahvalna nedelja, Ton pa bode agitiral po krajih, kateri niti ne spadajo v njego župnijo? Navadna slovesna sv. maša je letos odpadla,   ker župnik Grča tako želi, drži se pač strogo gesla: Ko gre
I           *) Da ne pove, za to ima svoj vzrok, ki pa ne
I  tiči v tem, da bi ne bila ona vest resnična.  Na Po«
I  nikvah in tam okoli ga že poznajo. Ur. I          ») Verujemo, ker nismo trdili nikjeri, da so vsi
I  duhovniki mastno plačani! Ur. I          *) Tisti  „nekaterih" krajev in „dobrih plačil"
I  pa je precej. Ali je res ali ne? Da ni vsak duhovnik
,  *'.   skubenje", Vam radi priznavamo, ali tako   00% -pa le bo. Ur,
za srečen izid volitev,  mora   pustiti dušni I pastir svoje  ovce  na paši ter bežati na volišče, kakor uči »Prismojenec*.                        j
Na klerikalnem shodu v Čepovanu sta lagala proti dr.Turni kaplan Dermastia in Grča tako grdo, da so vsi zavedni ljudje j kar strmeli.   Posebno  se je trudil  za shod župnik Rejec, ki je rotil ljudi, naj mu oblju- I bijo, da ako pride dr. Turna v Gepovan, ne J sme nikdo na shod.  Več naprednjakom niso J dali vstopnic, "fasi "je "Rejec vabil v cerkvi vse na shod.  Za  klerikalce se je pehal tudi I | neki mladi učitelj. Več pride.
Kotel je počil. — Kakor nam poročajo, je počil sinoči v papirnici v Podgori kotel. Vsled tega je bilo ranjenih 5 delavcev, jeden pa je ostal mrtev. Ker se je bilo bati požara, so prihiteli na pomoč tudi ognjegasci, ali jih ni bilo treba. Škoda precejšnja. Umrli delavec se imenuje Anton Bizjak, doma z Banjšic in star 22 let.
--------Ukroti-Klavžarju  prihajajo nam dan j
za  dnevom   naravnost  neverjetne  reči   od I raznih  stranij dežele. Materijal  narašča in postaja — grozen.
Mnogo  materijala je še obljubljenega. Le na dan, le naprej, zlasti ker se od gotove j strani hoče ščititi Klavžarja S —"To bo nekaj imenitnega, nekaj posebnega.
Zgubljeno — najdeno. — Tonče Vo-dopivec iz Kamenj št. 63. je našel na poli iz Ajdovščine do Rebka ročno vrečico z denarjem in nekaj blaga je notri. Enako tudi svetilnico, kakoršne imajo navadno vozniki. Lastnik izgubljenih in najdenih predmetov naj se oglasi pri imenovanem Vodopivcu.
Letnica. - G. dopi&niku iz Št. Oprostite, da Vašega dopisa n« priobčimo, Vsa stvar je popolnoma lokalna in ne zanima širšega občinstva. Zato smo tega mnenja, katero smo že izrekli, da naj se vsa reč poravna lepo doma brez javnosti. Mi smo to stvar omenili le od daleč v toliko, kolikor se nam je zdelo neobhodno potrebno, ter izrekli, naj se vse daljše obračuna doma v A, Verjamemo pa radi, da stvari stoje tako, kakor sle jih opisali Vi. S tem pa je vsa reč v javnosti pri nas pri kraju, Dalnjih dopisov v taki reči ne bomo priobčevali ne pro ne contra! Zdravi! — Gg. dopisnike Sn poročevalce prosimo potrpljenja. Pride vse na vrsto.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — V včerajšnji seji je govoril Biankini o zavodu sv, Jeronima v Rimu tor je zahteval vseučilišče za Jugoslovane. Wolf je zahteval uveljavljenje prevlade Nemcev ter je tožil o slavizaciji na Češkem. Herold je rekel, da Čehi se vpro z vso silo poskusu, uvesti nemški državni j jezik. Prvo branje proračuna je bilo včeraj končano. V četrtek bo zopet seja.                  I
JHladočeškl državnozborskl klub je j v svoji seji minulo sredo soglasno pooblastil i načelnika dr. Pacaka, naj javno razglasi, da j v klubu ne vlada nikako nasprotstvo in tudi mej klubom in ministrom Rezekom ni nika-kega nesporazumljenja. Nasproti vladi pa hočejo vstrajati češki posianci v najstrožji opoziciji in z ozimm na to v proračunskem odseku ne prevzernd nikakih poročil. Poslednjo izjavo češkega kluba tolmači »Bohemia* tako, da bodo pričeli Čehi v budgetnem odseku s | prikrito obstrukcijo in na ta način dosegli, da proračun ne bo rešen do Božiča. Kaj ukrene v tem slučaju vlada, dosedaj še ni jasno. Nekateri trdijo, da bodo božične počitnice trajale le nekaj dni in da se v janu-variju zopet nadaljuje proračunska razprava. Dokler proračun ne bo pod streho, ne bodo sklicani deželni zbori. Čehi zahtevajo pred vsem dvojezično vseučilišče v Brnu in pa ureditev notranje-uradnega jezika. Iz gorenje izjave pa tudi sledi, da je minister Rezek s klubom enih mislij in da kot tak ne bo mogel vztrajati v Koerberjevem kabinetu. Dejstvo, da dr. Rezek ostentativao ne prihaja k sejam poslanske zbornice, kaže, da se je že jela uresničevati dr. Kramareva grožnja s prikrito obstrukcijo.
l          Občinske volitve v Pragi. — V sredo
< je bilo popolniti 37 mandatov v občinskem [ svetu. 20 je bilo kompromisnih kandidatov, ostali so večinoma radikalci barve Podlipnega. Socijalni dernokratje so tudi posegli v volilni boj, ali brez vspeha. Udeležba pri volitvah je bila srednja. Posestno razmerje jmed Sta-ročehi in Mladočchi se s temi volitvami ni spremenilo. I          Szell o »Čistih"   volitvah. — Libe-
ralna vladna  stranka  ogerskega  državnega zbora se je došla dne 30. m. m. k prvi svoji konferenci, katere se je udeležil   tudi  mini-I sterski predsednik Szell, kije imel tudi glavno I besedo. Rekel je mej drugim, da se izredno veseli vspehov,   ki  jih je   dosegla   liberalna stranka oziroma liberalizem v zadnjem  vo-livnem boju na Ogerskem. Ti  vspehi imajo tem več ceno, ker so se izvojevali brez vsakega    neopravičenega    vpliva   v   čisti   atmosferi. Narod je brez obotovljanja sprejel njegov program,  ki meri na to,  da  se doseže in  zagotovi razvoj  ogerske  države  na obstoječi državnopravni podlagi le z idejami in načeli čistega in pravega liberalizma.  Mi-I nister prosi  dalje, naj mu ohranijo  še  na-I dalje potrebno zaupanje, ker hoče ohraniti čist in nedotakljiv ta program.  Zahteva pa, i da se noben član stranke, ki je* izvoljen na
podlagi tega programa, ne odtuji tem načelom.
Tako je govoril mež v krogu poslancev, katerih velika večina je prišla v oarlament le s pomočjo najhujega terorizma,* tako je hvalil stranko, ki pozna svobodo le zase, po-litiškega nasprotnika pa zatira z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Kako dolgo bo neki Szell še govoril o čistih volitvah, ko se vendar soštejejo, rekli bi, na prstih ene roke oni okraji, ki so izvolili svojega liberalnega poslanca po načinu pravih čistih volitev. Za svojo osebo je S?«j11 morda, a gotovo ni, želel res čistih volitev, toda velik del ogerskega liberalizma je padel tako globoko, da o pravi čistoti nima prav nikakega pojma.
Protestantsko  gibanje v Ljubljani.
—- Dne 27. oktobra t, I. je v Ljubljani štirinajst oseb, ki so izstopile iz katoliške cerkve, bilo sprejetih v protestantsko cerkev. Letos na spomlad je prestopilo v Ljubljani šest oseb, a odkar se je za čelo med Nemci novo reformacijsko gibanje, je v Ljubljani prestopilo že kakih 50 oseb.
Davek na vozno karto pride v državnem zboru v razpravo v kratkem času. Proti uvedbi tega davka na način, kakor ga določa vladna predloga, se bodo razun Poljakov uprle bržkone vse ljudske stranke, ker bi bili z njim obremenjeni najbolj nižji sloji.
Bolgarsko. — Dne 28. m. m, je bolgarski knez Ferdinand s prestolnim govorom otvoril državni zbor. V njem se povdarja prizadevanje vlade, da vzdržuje javno upravljanje države; gospodarski in flnancljelni položaj države ni razveseljiv, in se prestolni govor nadeja, da bodo vsi poslanci delovali na to, da se prebije sedanja gospodarska kriza, Prestolni govor zatrjuje prijateljsko razmerje do drugih držav, posebno do ruskega carstva, osvoboditelja Bolgarije. — Knez je bil od poslancev burno pozdravljen.
Kuga. — V Liverpoolu na Angleškem se je pojavila kuga, in je umrlo že vefi oseb.
—  Tudi v Kapstadtu v južni Afriki divja med angleškim vojaštvom zopet kuga, ki jo je nalezla tudi živina, kar Angleže jako ovira,
Kreta. — Poročajo, da se otok Kreta v najkrajšem času priklopi h Grčiji. Rusija temu ne ugovarja in je vsa zadeva v lepem tiru.
V južni Afriki* — Kitehener je sporočil te dni v London, da so bili Angleži pri Beihalti težko poraženi, Padel je v boju tudi polkovnik angleškega oddelka, 8 častnikov ter 60 vojakov; 13 častnikov in 156 vojakov je bilo ranjenih, — 5400 konj za Angleže so pripeljali od četrtka do sobote v Trst, kjer jih ukrcajo na pot v južno Afriko. — Zmagovalec pri Bethelu, ki je premagal angleškega borba Bensona, je bil Bo tli a. — Kakor poročajo iz Varšave, je angleška vlada sklenila z neko tamkajšnjo tvrdko pogodbo, da jej nabavi 20.000 konj za rabo v vojni v južni Afriki.
Joe Chamberkin, zli demon Anglije, je navadno zopet poskušal zvaliti vso krivdo radi sedanje vojne na Bure. Ali svet ve, da so pač res Buri začeli vojno, toda bili so k temu prisiljeni, ker niso mogli odnehati, ako se niso hoteli odpovedati vladi v lastni svoji deželi. Ves svet je edin v obsodbi Angležev radi te vojne, ki je za Anglijo najžalostnejša in najdražta, kar so jih imeli kdaj v minolem stoletju. Velikanske izgube na bojiščih, ogromno število umrlih po južnoafričanskih bolnišnicah, velikanski stroški, demoralizicija v vojski, moralične smrti cele vrste generalov
—  to so sadovi dosedanje vojne. Gham-berlain pa se s svojim cinizmom dviga nad vse to in naznanja, da se taktita Angležev le poostri.
Ali usoda je začela tepsti in kaznovati Angleže  še z  druge strani.  Cecil  Rhodes, pravi povzročitelj  vojne, leži na smrt bolan in je baje izgubljen. Kralj Edvard je takisto smrtno bolan, Operirali  so ga,  a  zdravniki so izjavili, da je rešitev le hipna. Kralj jedva diha in se je bati najhujšega. Tako kaznuje Bog Angleže na njihove zločine proti Barom. Vojna na teče dalje in konca ni videti.  Angleži  se  tepejo   sami  po   zobeh s   svojimi lažmi. Ako bi bili res ujeli toliko Burov, ko-| likor so jih javili angleški listi, bi danes bili že vsi Buri na   Cevlonu, a število  ujetnikov bi znašalo vsaj  še enkrat toliko,   kolikor je I vseh Burov skupaj. Iz Bruslja  poročajo, da i je general Delarev 24. okt. generala Methuena I docela premaga!, mu vzel vse vozove s stre-I ljivom in živili in s 4 topovi.   150 Angležev I je bilo ubitih in ranjenih, mnogo ujetih. Angleži se začenjajo svetu že smiliti, tako slabo se jim godi!
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnieo jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin.
trgovca v Semonlškl ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
Foulardovo svilo od65kr.dogM.3-65
meter na bliže in obleke; ravno tako črne, bele in barvane ,Hennebergove svile" od 6? kr. do fl. 14-65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. - Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin.
G. Henneberg, torarnar svile
(2)   (c. in kr. dvorni zalagalelj) i   ~
Dr. Emil Marcus
zdravnik in operator očij iz Trsta
dospč v Gorico v nedeljo dne 10. novembra
ter bode zdravil lastnim načinom.
Ordinira vsako nedeljo za bolne na očeh
ter slabovidne od 3—5 pop. Corso Giuseppe
Verdi štv, 377 priU{^e^t^T"intS^
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 —
pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavna na dom
Via Giardino 8
briških, dal matlnsklh iti istarsklh vinogradov.
razpoka po železnici na
vse   kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih  od .r>t> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cono zmerne. Pastroiha poštona.
Glitiift Mitguina i* avclovnossnane tovarne dvornega malfV llilloVIbC zalagaielja   J.  E-   Zacharias   na
.Dunaju, Mnif arrD iz tovaiT'* Federer & Piesen v Pragi, ol'1'i-mUUtSI lit* kovane na paiilki rastavi.
jedino  prave rusko  z znamko  „ruski drž.
orel" iz Pelrograda.
D&žflikfiza &mm l'n gosp0^6 p°vsaki ceni-
Zimske potašlekt gospode in otruke.
Cepiče za otroke, krasno svilnato blago m bluze, nosasnenterije, čipke, predpasnike* vol-iimie in svilnate šorpe za dame. ~- Vsakovrstno perilo za gospode, kravate, nogavice,- volneno rokavico itd. itd.
Vse potrebščine za p. šivilje in krojače, najceneje, v najlepši in največji izbe; i najtopieje priporoča svojim rojakom v mesta in na deželi
nova   tvrdka   modnega   blaga
J. Zornik
v Oorlei, (»osposka ulica štev. 7, tik .Krojaške  zadruge".
Naročila z dežele se izvršujejo točno in v najkrajšem času ter razpošiljajo proti povzetju.
©p~ Veliko zalogo -wa šivalnih strojev, dvokafes ie slamoreznic
raznih sistemov prve angleške tovarne ,Helieal'
8A0NIG a DEKLEVA V GORICI
ulica Munieipio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16
kjer je bila prej trodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-tkerei).
Ceno koles so v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami je vsaka konkurenca nemogoča!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan
SJtUMG & DEKLEVA.
KADILCI!
9   ZAHTEVAJTE   POVSOD
CIGARETNE PAPIRČKE
t KORIST DRUŽBI SV (TRllA iN ftETODAJ
kHATfRi so najbol/Si ODv-sen oRoom \ GLAV/NADLOGA-
JOSŠTOKA-TBSTi
ZastopstvozaGoriedhi okolicorimr
Ant. Jeretic v Gorici.
Švicarska urarska obrt.
Naznanjamo vsem veščakom, častnikom, poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edi- o razprodajo _ novoiznajdene originalno genfske 14-karatne remont, ure zlatega - eleklro - pla-rme, »sestav glas-hulte*. Te ure imajo prolimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in prcskuSene iro 3-lel.no pismeno jamstvo, od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karal. zlatom, tako, <!a je podoben čistemu zlalu, in ivšč.iki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame ]e 10 kron poštnina m col-nina prosta. Vsaki uri jo brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Ktasne in moderne verižice od zlatega platnic za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— 5-— in 8 - - K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Karo č b e je pošiljati na Razpoiiljanje ur »Chronos Basel" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 slot., na dopisnice 10 slot.
in   dajamo  za vsako  : Okrov, ki je seslavljer
Dobre ure In po cenil
s 3-letnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike
Hann* Konrad,
tovarna ur ter izvoz zlatnine]
Most (Češko). Bobra ura Rem. iz niklja fl. 375 ;j srebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrna! verižica fl. 120; budilnik iz niklja! fl. 1-95.
Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate! in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznainihj pismi. — Ilustrovan cenik zastonj!
Gostilna
„A!!a citta di Gorizia"
v Gosposki ullei št. 19.
toči  izvrstna bela in črna vina vs**h
vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem Času. Rojakom v meslu in na deželi se za obilen obisk najtopieje priporoča udani                                     v
Frie Šimenc.
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic & Zsjec
(prej G. Darbo)
pred nad^kofijo štv. 5. Podružnica konec Rašteia štv 2.
Zaloge 7 ulici Morelli št 12, v Gosposki nlici it. 7. v posojiloični hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega Štajerskega železa, železne, cinkaste, počrnjene in medene plo-sčevine, orodja xb razne obrti in pohlsnega, stedilna ognjišča, peči, cevi m predpečnlke, nagrobne1 križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico In okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Breseian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev L
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
V\arol Prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se  slavnemu  občinstvu   za
nmogobrojna- naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jafco zmernih cenah.
„OHva"
društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem tfradeu priporoča brezplačen pričelni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom :\©UTa* - • Kraljevi Gradec.
Glasovir
v jako dobrem stanu je na prodaj. — Kje, pove naše  uprav ni štv o.
leta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
)
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima. veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Ustanovljena
1891.
^
Odlikovana
1. 1894
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan DoUak v Solkanu
pri Gorici
V lastni htšl.    —»»«<«<-    Lastne žage.
Zaloga vsakovrstnega pohištva,
kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do
najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor
tudi vseh tapetarskih izdelkov.
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka , obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se             Milim
razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.                      ' ~~
Jamči se za točno in solidno postrežbo.