I
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ; IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
Me bo obiskal Roosevelta
tiko.
Mr. Miller se je včeraj wnil iz Washingtona, toda ni izjavil, kdaj bosta z Lauschetom obiskala predsednika.
Sweeneyev glavni stan naznanja, da bo priredil kandidat Sweeney "steer roast" -v Puri-tas Springs parku in sicer v nedeljo, 21. septembra. To je prav na isto nedeljo kot se bo vršila slična prireditev v Geauga Lake parku v korist Lau-schetove kadidature. Ker je -)i-la Lauschetova prireditev naznanjena že pred enim mesecem, je očividno, da hoče storiti kongresnik Sweeney vse, da bi škodil Lauschetu.
Po $5: Mr. in Mrs. Zadnik, 3839 E. 93. St., Mr. in Mrs. Su-bel, 1109 E. 68. St., John Marn, čistilnica oblek, 6518 St. Clair Ave. Po $3: Frank Mramor, grocerist na St. Clair Ave., Key Shoe Co., 6204 St. Clair Ave., Andy Sadar, 6811 Bonna Ave.
Po $2: Zavaski Hardware, 6011 St. Clair Ave., Lauschetov prijatelj. Po $1: Andy Modic, 1048 E. 78. St., Mrs. Paula Kline, 1047 E. 168. St., Milo Se-manich, Indianapolis, Ind., John Bradach, 1053 E. 67. St., Mike VVintar, 1203 Norwood Rd.
Odbor se naj iskrene je zahvaljuje za požrtvovalnost narodnjakov, ki vidijo potrebo pomoči v pravem smislu. Upati je, da se takih oglasi še veliko število. V imenu odbora: Joseph Okorn, tajnik.
Tehten vzrok!
Prescdtt, Ark. — Ameriška armada je imela v teh krajih manevre. Ko je a/r-mada odšla je dobila na glavo veliko tožbo oziroma zahtevo za odškodnino. Odškodnino zahteva nek far-mra, ki ima lepo hčer in ki je imel tudi lepo verando pri svoji hiši. Vsak večer je ameriška armada, ali vsaj del iste, obiskovala lepo farmarsko dekle. Dekle je invazijo hrabro preneslo, veranda pa ne, ki se je nekega večera podrla. Poročilo ne pove, če so prišli vojaki na verando s tanki in topovi.
Za nove davke
Danes se bo zbrala cleveland-ska mestna zbornica k posvetovanju, da določi nove davke, katere bo zbornica predložila 4. novembra volivcem. Mesto dobi zdaj 7.5 tisočink davka za administracijo, a 2.1 za relif. Vzpri-čo povišanja plač mestnim uslužbencem in radi višjih cen potrebščin to ne bo več zadostovalo. Policija in ognjegasci tudi zahtevajo večjo plačo. Ako bo hotelo mesto izpolniti vse svoje obligacije, bo treba najmanj 3.5 tisočink novih davkov. Kaj bodo pa volivci rekli, je drugo vprašanje.
Povoženo dekletce
Ko je peljal posebni stražnik otroke preko Union ceste pri 80. St., je pridrvel avto, ne zmeneč se za signal stražnika. Avto je zadel 6 letno Mercedes Supan iz 7807 Union Ave. in jo podrl na tla. Odpeljali so jo-v St. Alexis bolnišnico z zlomljeno nogo. Drugi otroci so v zadnjem hipu od-skočili. Mercedes je učenka 1. razreda farne šole sv. Lovrenca.
podobne napadalce," je rekel ameriški kapitan, "bi morali imeti na krovu topove, da bi jim vfnili milo za drago."
Kapitan je rekel, da je napadalno letalo lahko videlo, da je to ameriški pamik, ker je nekajkrat letelo, pred no je vrglo bombe, tako nizko nad parnikom, da je skoro oplazilo jambore. Ob strani je imel parnik naslikani dve veliki ameriški zastavi in ime ladje je bilo naslikano v velikih belih črkah.
NOVI GROBOVI
Magdalena Pekol
Po enoletni bolezni je umrla včeraj dopoldne Magdalena Pekol, rojena Mirtič, stanujoča na 16316 Arcade Ave. Bila je stara 59 let, doma iz vasi Sela, fara Hinje, po domače Crčko-va. Bila je soproga Johna Pekol, ki je doma iz vasi Breza, fara Trebnje, poznan pod imenom Petercov. V stari domovini zapušča rajna dve sestri, Franco in Marijo. Tukaj pa zapušča poleg soproga Johna sinove: Johna, Alberta in Maksa, hčere: Frances in Helen, ki je poročena Hočevar. Dalje zapušča tukaj sestri Ivano Lužar in Matildo Kosteh^ ter jlva brata, Johna in Lojzeta Mirtič. Brata in sestra Mrs. Lužar se nahajajo v Barfcertonu. Peko-lova družina se nahaja že 30 let na Arcade Ave. Truplo bo ležalo do pogreba v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62. St. Pogreb se bo vršil v soboto dopoldne ob devetih v cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalvarijo. Naj bo ranjki ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo sožalje.
Frances Kocjan
Po dolgi bolezni je umrla v mestni bolnišnici včeraj zjutraj Frances Kocjan, rojena Poti-sek, stanujoča na 3576 E. 82. St. Bila je stara 44 let in poznana pod imenom Potiskova Franca. Doma je bila iz fare Primskovo na Dolenjskem. Bila je članica društva sv. Ane, št. 150 KSKJ. Tukaj zapušča žalujoča sinova Franka in Antona, hčer Louise in vnuke. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliejevega pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Walter Urbanski
V Oaklawn sanatoriju v Mentor, O., je umrl Walter Urbanski, star 47 let, rodom Poljak Stanoval je na 15812 Pythias Ave., poprej pa je živel na Holmes Ave. Tukaj zapušča soprogo Phylis, hčer Josephine poročeno Goda in brata Antona. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete ter na Kalvarijo.
-o-
Krogla skozi okno
Mr. in Mrs. Stefanchik, 11114 Revere Ave. sta sedela s svojim sinom Albertom v torek večer pred hišo na verandi, ko je naenkrat počil strel in krogla je za-brnela mimo njih ušes skozi okno v parlor. Krogla je zarezala brazdo v mizo in se nato zarila v steno. Nihče ne ve, kdo je streljal.
Nemci nameravajo zdaj izstradati Leningrad
TI ČAKAJO PRIHODA NACIJEV
Indski vojaki, ki stražijo mejo pri Perziji in Afganistanu. Vojak drži v rokah brzostrelno puško ameriškega izdelka, ki Indijca očividno zelo zanima.
Konvencija SNP j inSSPZ v mestu Pittsburghu
V soboto 13. septembra se pri. čne v hotelu Fort Pitt v Pitts-burghu, Pa. 12. redna konvencija Slovenske narodne podporne jednote. V Slovenskem domu v istem mestu se pa prične konvencija Slovenske -svoJipdpjnisel-ne podporne zveze.*
Namen konvencij je, da glasujeta za združenje obeh jednot. Ako bo delegacija obeh jedhot sprejela načrt in odglasovala za združitev, se bo pričela v ponde-ljek 15. septembra skupna konvencija, že združenih jednot. Ta konvencija bo potem določila ime novi organizaciji in določila pravila in smernice članstvu obeh jednot.
-o-
IZ NAŠIH NASELBIN Milwaukee. — Dne 2. t. m. je tukaj umrl Andrej Kanalec, star 73 let in rojen v Dežnici na Primorskem. Bil je samski in tu ne zapušča« nikogar. V Ameriki je bival 36 let.
Gowanda, N. Y. — Dne 30. avgusta je tu umrla Anna Ka-stelec v visoki starosti 87 let. Rojena je bila v Mokronogu na Dolenjskem in v Ameriko se je preselila leta 1920. Tukaj zapušča hčer, nekje v Californiji pa dva sinova.
Nova tovarna bo zgrajena v bližnjem Painesville
Diamond Alkali Co. bo zgradi la in obratovala novo $16,000, 000 tovarno za magnezijo v bližini Painesville. Tako se javlja iz Washingtona. Vladna organizacija RFC bo lastovala to tovarno. Diamond Alkali Co. zaposluje že sedaj do 2,000 delavcev. Tovarna se nahaja ob jezeru v Fairportu. Nova tovarna bo izdelala 36,000,000 funtov magne. zije na leto.
PROSLAVA 15 LETNICE S. ž. Z.
Kot smo včeraj poročali, se bo vršil v soboto v Euclid Beach parku pet-letni Mladinski tabor Slovenske ženske zveze. Priče-tek bo ob dveh popoldne. Glavni del programa se bo pričel ob sedmih zxtecer, ko bodo( nastopile uniformirani grupe, oziroma vežbalni in mladinski krožki, ki bodo proizvajali vsakovrstne vaje ter tekmovali za najvišja odlikovanja.
Zelo pomenljiva točka bo pa nastop mladine in starejših deklic, ki bodo predstavljale 15-letnico obstoja organizacije. Glavno vlogo pri tem prizoru bo imela glč. Betty Plevnik iz 811 E. 185. St.
Clevelandske podružnice Slovenske ženske zveze bodo na ta način skupno proslavljale 15. jubilej ob navzočnosti ustanoviteljice, predsednice Mrs. Marie Prisland. Torej bo imel obisk Mrs. Prislandove dvojen velik pomen: proslavo 15-letni-ce SŽZ in pa da prisostvuje največji prireditvi mladine, ki je včlanjena pri SŽZ.
-o-
Konzul Wiedemann je zdaj v Braziliji
Rio de Jainero. — Zadnji petek je dospel sem Fritz Wiedemann, ki je bil prej generalni konzul v San Franciscu. Ko je morala Nemčija zapreti v Ameriki konzulate, je odšel v Nemčijo. Hitler ga je takoj poslal v Brazilijo z naročilom, naj od tam odpotuje v Argentino, kjer se javno mnenje vedno bolj dviga proti nacijem.
-o-■
Predsednik Roosevelt je imenoval nove admirale ' Washington. — Predsednik Roosevelt je povišal 12 mornariških kapitanov v admirale in 147 poveljnikov v kapitane. --o-
Naciji priznavajo, da je odpor Leningrada tako silen, da ga ne bodo mogli drugače zavzeti kot z stradanjem. Leningrad ima samo še en izhod in ta je preko jezera Ladoga.
Nemci, ki so še včeraj trdili, da se bo moral Leningrad kmalu podati, so zdaj spremenili svoje mnenje in naznanjajo, da bo nemška armada prisilila brambovce Leningrada k predaji, ker ne bodo imeli kaj jesti. Nemci priznajo, da kažejo Rusi silen odpor in krvavo klanje za mesto stopnjuje od dne do dne. Vsled tega nemška armada najbrže ne bo naskočila mesta.
Dasi so nemške čete v najbli-žnji točki samo 15 milj še od Leningrada, pa naciji priznavajo, da ima mesto še en izhod odprt skozi nemško-finski kolobar, ki obdaja mesto in to je preko jezera Ladoga proti vzhodu.
Nemško vrhovno poveljstvo izjavlja, d^ ne bo po nepotrebnem žrtvovalo vojaštva za naglo okupacijo mesta. Obenem se Nemci bridko pritožujejo, da puščajo Rusi pri umiku vsa potaspod-minirana. Ko so se Rusi umaknili iz mesta Schlusselburg, 21 milj vzhodno od Leningrada, so poskrili nad 10,000 min, na katere so Nemci naleteli pri vsakem koraku. Mine so Rusi skrili celo v žimnice in peči.
Ruska poročila zatrjujejo, da so Rusi vrgli Nemce čez reko "N" po petdnevnem srditem boju, v katerem so Nemci izgubili 238 tankov in nad 4,000 mož, ki so našli hladen grob v reki. V boju za posest mesta Jelnija so izgubili Nemci do 80,000 mož, ranjenih ali mrtvih.
Tako Moskva kot Berlin poročata o jesenskem deževju na severni fronti, toda to ni še spravilo armad v strelne jarke.
Rusko vrhovno poveljstvo zatrjuje, da se nadaljuje ruska ofenziva v sektorju Smolensk z vso furijo. S fronte pri Kijevu in Odesi ni bilo danes nobenih poročil, niti iz Berlina, niti iz Moskve.
Sodnik Stacel umrl
Včeraj opoldne se je zgrudil mestni sodnik Jacob Stacel na stopnicah pred mestno hišo in umrl, zadet od srčne kapi. Bil je star 55 let in sodnik zadnjih 16 let. Ko je prišel zjutraj na delo, je tožil o slabostih. Svetovali so mu, naj gre domov, toda ni hotel. Ko je šel opoldne na kosilo, ga pe zadela srčna kap zunaj na stopnicah.
Seja Oltarnega društva
Nocoj se vrši seja Oltarnega društva fare sV. Vida. Seja bo po cerkveni poboznosti. Proše-ne so vse žene, da pridejo. Pridite tudi one, ki še niste članice in se vpišite. Vse zavedne fa-ranke bi morale spadati k Oltarnemu društvu. Po seji bo nekoliko zabave kot vsak četrtek.
Nemci so izvedli obsedno stanje v Norveški
Oslo, Norveška, 10. sept. — Nemške oblasti so ukazale danes drastične korake, vključno smrtno kazen po naglem sodu za vse stavkarje v norveških tovarnah. V torek so odšli vsi delavci iz tovaren in izjavili, da se ne bodo več vrnili na delo.
Smrtna kazen se lahko izvede nad vsakim, ki krši nove odredbe nemške oblasti, ne da bi se mogla oseba kam pritožiti. Naj-milejša kazen bo pa 10 let ječe ob trdem delu. Vsak odpor bo zlomljen z vojaško silo, svarijo naciji.
Josef Terboven, nemški komisar za Norveško, je tudi ukazal ^apreti vsa gledišča in kine, ter prepovedal točiti opojno pijačo
in je ustavil vsak ples.
*
ff-jiiii-* — —- , , .....
; Stockholm, švedska, 11. Sept.
— Glasom najnovejših poročil, so nemške oblasti v Norveški že začele izvajati svoje grožnje in so ustrelile po naglem sodu dva glavna voditelja norveškega delavstva in sicer Viggo Panstee-na, tajnika generalne federacije delavskih unij in Rolfa Vicks-troema, predsednika linijskega koncila.
-o-
Registracija za predmestja
Volivci iz predmestij v okraju Cuyahoga se morajo registrirati do 6. oktobra, ako hočejo voliti 4. novembra. To velja za one, ki so se preselili od zadnjih volitev, ali ki so novi državljani, ali če niso volili pri zadnjih dveh volitvah. Registinrajo se lahko v Clevelandu pri volivnem odboru v City Hall. Na 6. oktobra bodo pa v nekaterih predmestjih posebni prostori, kjer se bodo lahko registrirali. Vse napeto čaka, kaj bo Roosevelt nocoj povedal
Nocoj ob devetih (E^. T.) bo govoril na radiju predsednik Roosevelt. Govoril bo 25 minut. Sprva je nameraval govoriti samo 15 minut, toda pozneje je čas govora podaljšal. Danes zjutraj se bo sestal predsednik z glavnimi voditelji. Vsi smatrajo, da bo njegov govqr silne važnosti. Povedal bo narodu o sedanjem svetovnem položaju.
oče mora dati nogavice, robce in telovnik hčeri za obleko
11 obletnica
V nedeljo ob desetih bo darovana v cerkvi Marije Vneb'ovze-te maša za pokojnega John Skufca ob priliki 11. obletnice njegove smrti. Prijatelji so vabljeni.
Glavna vaja
Nocoj bo glavna vaja za članice mladinskega oddelka SŽZ, ki bodo nastopile v soboto v Euclid Beach parku. Vaja bo v St. Clair kopališču. Navzočnost vseh je nujno potrebna.
Podaljšanje važne ceste
Okrajni inženii- McWillifims je izročil okrajnim komisarjem popolne načrte za podaljšanje ceste skozi Bratenahl in sicer od 136. ceste vzhodno do okrajne meje na Lakeland bulevarju. Cesta bi stala $7,742,100. Okrajni komisarji bodo izročili načrte federalni-oblasti s prošnjo, naj ona zgradi to cesto, ker bo v pomoč obrambni industriji v Euclidu.
V	Angliji danes ni nobena zabava biti oče srečni nevesti. Ne samo, da morajo očetje preskrbeti za svatbo, kot je navada po vsem svetu, ampak morajo žrtvovati celo svojo lastno obleko, da si hči-nevesta lahko kupi poročno obleko. To je edin način, da si more danes angleška nevesta kupiti lepo poročno obleko.
V	Angliji se namreč ne more kupiti oblek drugače kot s kuponi. Vojna ni prizanesla niti nevestam. Sedem kuponov mora predložiti v prodajalni, da dobi
satenasto obleko, pajčolan in drugo, kar spada zraven. In ker ni druge poti, po kateri bi nevesta dobila kupone, jih mora dati oče, seveda. In ker potem sam nima teh kuponov, mora hoditi v stari obleki toliko časa, da dobi od vlade druge, kar se zgodi samo enkrat na leto. Za sedem kuponov bi si oče lahko kupil par nogavic, dva žepna robca in telovnik. če je tako srečen, da ima za ženitev godno hčer, se mora torej odreči robcem, nogavicam, in telovniku za eno celo leto.
PPan, 'dat Za elevelandskega foj Prank J. Lausche in riihd r' načelnik tukaj-|primokratov. bosta obiska-| Pref . Ro°sevelta in to p. Se Primarnimi volitvami lit, ^	To bo zname-
f^iraPl'edSednik odobrava in Fo. y ^auschetovo kandidata??0 se poroča včeraj iz
l yT. Mm • v , . PHon vul|er je včeraj
I objavil vse potrebno za
t%itT Prestolici. Ako bo
■jLJ sPrejel Lauscheta v
itootj i to Jasen dokaz, da
iVn Hdaturi konSresni-
f^'Sa^' ^ se zadnja leta 2 Rooseveltovo poli-
h. _ --—"---
^Pevki za Lauschetovo kampanjo
I ■*'()&) j _	—
t .vi°vršiia seja °db°"
B?to , 'd Citizens Com-p se vect Lausche Mayor." Rjj s.rsi na 6724 St. Clair tV0!1; točn° ob osmih. Na ls'fl(leL]'ludno vabi slovenske ^ iJ . ' da Priskočij na VSU načrt pobiranja \ , lh Prispevkov za Sta* anjo k izvolitvi \ žuPanom. Pridite! \e 0 sPrejel sledeče pro-lovenski
fc^atelj Lauscheta, je fc. 6-rSl Theresa R. Frank,
\ 5710" $25' Geor^e Piv" Sir Northcliff Blvd. 16t. društvo Carniola \\ n, - Maccabees, dru-
Nh £ Gr°Ve Št 98 W"
lrk> gostilna, 6020 ,e »t. društvo Carniola ^ 1097 'J^ccabees, Frank i E- 66. St. k,
\ -
.HC6 me<l narodnost-
C^vstopnice
Nit? 1 °dbor za ples, ki 19. Ozmopolitska liga v % AePtembra v SND na %ta Ve- v počast Franku * bo' J0*02*' da vse izgle-X; sijajno obiskan.
»VH' grupe so na de"
»j \ti ]f° kar največ vstop-
jSJ' kut muje3° čehi in ®jy ^»'i bodo
prodali več JuH J***o sejo je po-f JiVal'l I Lausche, ki se Ciubil, (j ru za delovanje M 1)4 te'a Prekil večino
i d i?ripeditvi. Vstop-7 ■ tudi v našem
\ Pri vratih na večer
dnevnice smrti
^ r°Va v soboto ob f'i Vtinasv. maša v Cer-
k?fiktel ebovzete. Sorodni-
VSe t heb°ygana
V W^'sland, ter Mr. [1, Ve iz k 3alant pošiljajo 7 W Pega Sheboygana.
k 1N Hoče topove proti nemcem
k *»oce top<
^ S	-
" tO ie Po KaPitan Hol-Jeljeval ameriške.
fVi k*W Parniku Steel
ipotopil° IbV ^ b' decem morju
i*IH(N' 1 rad v bodoče na
IV in 35
| V *ož posadke so Je prebil tri r1' 0 p0slaništvu, da IV«! P°ročilo ameriški 1H> i>°dku. Poročilo f \?C?dsedniku Roose-V^Potom.
kdaj naleteli na
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
SI17 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:	.
<Ia Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5t,h, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
s»83	No. 212 Thur., Sept. 11, 1941
Dobrodošel, slovenski minister!
Prvič v zgodovini ameriških Slovencev se je zgodilo, da je dospel v Zed, države slovenski oziroma jugoslovanski minister. Zato je pa ta dogodek toliko bolj pomemben za vse ameriške Slovence.
Mi smatramo, da minister Snoj ni samo zastopnik jugoslovanske vlade, ki je danes v pregnanstvu v Londonu, ampak je tudi uradni zastopnik slovenskega naroda v stari domovini. Torej bo kot tak nekak posredovalec med staro in novo domovino.
Takoj ob svojem prihodu je naročil konzulu dr. Mally-ju, da prinaša in izroča pozdrave naših bratov in sester v stari domovini. Povedal je, da bo v kratkem obiskal nekaj slovenskih naselbin po Ameriki. Smelo trdimo, da bodo gospoda ministra naši rojaki prijazno sprejeli v svojo sredo.
Gospod minister nam bo gotovo povedal mnogo iz naše stare domovine. Kot reprezentant jugoslovanske vlade in direkten zastopnik slovenskega naroda v vladi, nam bo razložil, vsaj upamo, da nam bo, natančno in brez prikrivanja, kako je zdaj doma. Povedal nam bo tudi, kaj pričakuje naša rojstna domovina od nas, ameriških Slovencev sedaj in v bodoče. Tako bomo dobili iz prve roke vse, kar želimo vedeti, da si bomo na jasnem popolnoma v vsem. Iskreno bi želeli, da izvemo vse, prav vse. Nič olepšavanja, nič prikrivanja. Zvedeti hočemo čisto resnico, pa tudi če bo resnica bridka. Ker le potem bomo tudi mi lahko delali tukaj za našo staro domovino z vsem srcem in vso dušo.
Tudi mi bomo z gospodom ministrom odkritosrčni. Tudi mi ne bomo. prikrivali ničesar. Stavili bomo vprašanja direktno in brez zavijanja. Povedali bomo gospodu ministru, da smo ameriški Slovenci dobri in iskfeni ljudje, da so naša srca polna plemenitih čustev za domovino, da še nismo pozabili na sveto slovensko zemljo, da ji hočemo pomagati, da hočemo storiti vse v svoji moči, da rešimo naše brate in sestre sužnosti, toda pri tem pa zahtevamo popolne in jasne razlage položaja, političnega in ekonomskega. i
Vse to, upamo, nam bo gospod minister dal, saj je naš človek, sin iste slovenske zemlje, kot smo mi.
Gospod minister bo morda videl v prvih trenutkih bivanja med nami nekako mlačnost, morda nezaupnost. Toda to pride od tega, ker smo bili bridko razočarani radi nezaupljivosti, ki nam je bila v veliki meri izkazovana od mero-dajnih strani.
Da, bridka resnica je, da ameriški Slovenci nismo bili vpoštevani, kot bi bili morali biti pri jugoslovanski vladi. Le, kadar je domovina potrebovala naše dolarje za povod-iiji, za pogorele vasi, za zvonove, za gasilska društva in enako, takrat je domovina pač vedela za nas. In mi smo se vselej odzvali in dali.
Radi takih in podobnih razlogov smo veseli, da nas obišče sedaj slovenski minister. Ne bomo sicer očitali nikomur preteklih pogreškov in nedostatkov, vedeti pa hočemo kako in kaj za bodoče. Pripravljeni smo pozabiti na vsa zapostavljanja v preteklosti in hočemo delati roka v roki z jugoslovansko vlado v izgnanstvu za odrešenje naše rojstne domovine. Toda samo, če bomo vedeli, da Se misli z nami pošteno, iskreno. Mi nočemo biti samo nekako slepo orodje, ampak hočemo biti priznani kot pravi sodelavci.
V	tem pravcu Vas, gospod minister Snoj, iskreno pozdravljamo in kličemo: naj bi bilo Vaše bivanje med nami ameriškimi Slovenci polno domačnosti in neprisiljene iskrenosti. Prožili Vam bomo roko kot brat bratu in prisegali edinstveno in nesebično delovanje v vsem, kar naša rojstna domovina potrebuje in pričakuje od nas. V takem bratskem duhu bomo uspeli, moramo uspeti!
Ravnajmo se po drugih!
V	nekem ohijskem mestu, kjer imajo Slovenci več svojih društev, so nameravali naši rojaki prirediti slavnost. Prav za prav eno izmed lokalnih društev je snovalo prireditev, na katero je vabilo vse bližnje in daljne rojake. Ker je društvo slovensko in Ker je pričakovalo od našega lista reklame, so prišli uradniki k nam, da bi jim tiskali programno knjižico. Seveda smo jim radevolje obljubili vse in tudi obljubili glasno reklamo za prireditev.
Nato so šli uradniki do lokalnega ameriškega časopisa in ga naprosili za reklamo. Poslovodja jih je vprašal, kdo jim bo tiskal programno knjižico. Povedali so, da slovenska tiskarna v Clevelandu, ker je društvo slovensko in se čutijo dolžne, da podpirajo svoja podjetja, zlasti pa svoje časopise in tiskarne.
Poslovodja jim je nato brez ovinkov povedal: "Ako boste dali tiskati programne knjižice v Clevelandu, ne pričakujte od lokalnega ameriškega časopisa nobene reklame!" Naši ljudje so se ustrašili, dasi podpirajo tisti časopis z naročnino in drugače, dali so mu tudi programno knjižico v tisk, nam pa stvar razložili s primernim opravičilom.
No, mi nismo bili tako ozkosrčni, kot tisti ameriški časopis. Napisali smo za društvo dovolj reklame, dali tudi ogl^s v njih programno knjižico, za katero so plačali v ameriški tiskarni več, kot bi bili pri nas.
Ta dogodek se je izvršil prav tako, kot ga opisujemo na tem mestu. To bi naj našim rojakom, vsaj nekaterim, odprlo oči, da bi bolj podpirali slovenska podjetja. Drugi poznajo v prvi vrsti samo sebe, zakaj bi se pa tudi mi ne. Mi pa tako
radi letamo drugam, a od svojca pa pričakujemo vse zastonj.
Je neka slovenska naselbina v državi Ohio, kjer je tudi več slovenskih društev, ki redno pošiljajo dopise v slovenske časopise za svoje prireditve, kar dobe vse brezplačno. Toda tiskovine pa zvesto nosijo v tiskarne, ki niso prav nič slovenske, niti slovenskih črk nimajo. Zato so tiste tiskovine včasih take, da se bi človek smejal do solz kozlom v besedilu, če bi ne bila od druge strani stvar žalostna.
O, da, slovenski časopis je dober, kadar je treba brezplačne reklame. Da bi pa slovensko tiskarsko podjetje podprli, je pa predaleč. Za brezplačne dopise ni predaleč, za tiskovine pač. Ne pomislijo pa, da ko bodo prenehali slovenski časopisi, in če bodo dobivali tako podporo, kot gori omenjeno, bodo kmalu, pa bo tudi konec slovenskega kulturnega življenja med nami. Kdor misli, da časopisi žive od dopisov in vabil na piknike, seje, plese in druge podobne prireditve, bo kmalu iskal z lučjo pri belem dnevu slovenskega časopisja po Ameriki. Tistih nekaj slovenskih urednikov se bo že preživelo, toda če se bo preživelo slovensko kulturno življenje brez slovenskega časopisja, je pa drugo vprašanje.
Za pomoč nesrečnim v stari domovini
i
BESEDA IZ NARODA
1-----
P. Bernard Ambrožič OFM
Jeremija se razgleduje
(Dalje.)
3. Kaj je mogoče zvedeti
Besede, ki sem jih omenil v zadnjem, članku, da sem jih bil slišal iz ust ljudi, besede nekakega nezaupanja ali vsaj resnih pomislekov, mi seveda niso mogle vliti novega poguma. Za-rinile so se mi v možgane in srce in so zahtevale pojasnila. Dokler si sami ne moremo dati odgovora na take pomisleke, nikakor ne more steči naše delo gladko in brez ovir.
Ilskal sem informacij in se obračal sem in tja, vlekel na ušesa vsako sapico, vsako mnenje, ki bi utegnilo služiti za ob-jasnitev. Tudi v tem pogledu niso bili moji poskusi brez uspeha. Zvedel sem to in ono in bom povedal kar na tem mestu, kolikor se ze sedaj povedati da.
Glede pomisleka, da ljudstvo še ni dosti informirano o POTREBI NUJNE pantLoči, sem zvedel, da je materija k zbranega več ko zadosti in je že na roki. Prišel je čez morje seveda po skrivnih potih, toda zato ni nič manj zanesljiv in prepričevalen. Ce ni še ves v javnosti — sicer pa: ali nismo že pred meseci zvedeli dosti STRAŠNIH REČI — je vzrok samo ta, ker še ni sistematično sestavljen in za objavljenje pripravljen. Pripravlja se pa in ne bo dolgo, ko bodo v tisku podrobnosti, da se bo moral do malega vsak, ki bo bral in razmišljal, čutiti OSEBNO, prizadetega. . . .
Tudi v ameriško javnost, med angleško govoreče naše sodra-žavljane, se že odpira pot temu materijalu, poročilom o grozotah v naši domovini, in to bo seveda imelo tudi zelo važen pomen. V enem ali drugem angleškem listu so bili posamezni kosi že objavljeni, več pa seveda še pride. Pri tem pa ne smem zamolčati ene okolnosti. Kdor daje informacije angleškemu tisku, mora biti zelo previden glede vira, potom katerega je zvedel o kakih podrobnostih. Ne smemo pozabiti, da tudi v Ameriki ne manjka izdajalcev, ki lahko informirajo tirane za morjem, kdo raznaša poročila preko meje. Da tistemu "kdo" potem ne bo postlano na rožicah — imejmo to v mislih!
Ta pomislek je prišel tore ji do svoje objasnitve kaj kmalu. Ljudje bodo več in več brali in bolj in bolj spoznavali, da klic — KRIK! — po pomoči ni le kaka lepa beseda, ki se je oklepamo le bolj radi lepšega. . . .
Lotil sem se poskusa, da razrešim drug pomislek, ki sprašuje: Ali je pot kje odprta, da se morebitna nabrana pomoč tudi res lahko odpošlje? Ali je kje kaka garancija, da bo pomoč prišla v roke tistim, za katere bi bila namenjena — namreč NAŠIM ljudem . . . ? j
V prvi vrsti sem z velikim zadoščenjem zvedel, da pot JE
I ,
odprta. Ni znana še vsem, ni bila objavljena za vse, vendar POT JE TU. Celo toliko lahko zapišem, da povem: Odprta je taka pot, po kateri bi naši ljudje lahko pomoč TAKOJ dobi-•li. Marsikateremu se utegne zdeti ta pot nekoliko ovinkasta, morebiti celo nekoliko kriva, ko bo zvedel zanjo, vendar je v resnici tako zelo ravna, recimo: naravnostna, da je dandanes malo reči toliko ravnih in neskrivenčenih, kot je ravno ta pot.
Ni moj namen, da tisto pot takoj na tem mestu označim in opišem. Naj pride njen opis v javnost od kake bolj merodaj-ne* strani kot bi bila ta, če bi jaz podrobneje razložil stvar. Toliko sem pa prav gotovo pooblaščen zapisati, kolikor sem zapisal. Za našo javnost je pa stvar zaupanja, da verjkme, dokler ne zve natančnejšega o tem. Ža s|cfaj je poglavitno, da si ustvarjamo bolj in bolj jasno pot in odstranjamo morebitne -pomisleke. Nič ne pomaga pisati zgolj navduševalne članke, če si ljudje niso na jasnem in moraš dobivati v odgovor besede: Vse lepo, ampak . . .
Zato naj merodajni faktorji čimprej pridejo odkriti na dan in povedo, Če se tucli res mislijo poslužiti TE POTI, ki je, kakor se zdi, EDINO odprta v naših dneh.
Glede pomisleka, ki se tiče zaupanja ali nezaupanja v one osebnosti, ki so pri vodstvu odborov za pomoč domovini, ne morem posebnega reči. Iz daljave in samotnosti sem mogel samo toliko opaziti, kolikor sem povedal v prejšnjih člankih. Opazil in povedal sem pa to, da —nisem skoro nič opazil: . . . Po domače rečeno: MRTVILO! Kdor je članke bral, bo videl, da nisem imel v mislih, niti sence krivde vreči na — voditelje. Krivil sem — NAROD! Zato sem'sedaj odprl usta in povedal svoje mnenje: Vsaka skupina treh, , štirih, petih ... rojakov ima ravno tako veliko nalogo v naših dneh kot oni odbori, ki so se sestavili že pred meseci. Če se vam ne zdi kaj prav, zakaj ne sedete skupaj in ne sestavite SVOJIH predlogov, če jih imate, SVOJIH misli, če jih imate, in se ne predstavite onim ljudem, ki so pri vodstvu? Saj sem že v prejšnjih člankih poudaril, da smo v demokraciji in da ima vsak toliko pravice do izraza in do besede, kolikor jo ima kdo drug. Zakaj čakate, da pridejo oni do vas — prehitite
jih in stopite vi k njim. . . . ___--o—-—
Na delu v Nemčiji je nad 25,-
000 francoskih delavcev.
* * *
Cena angleškim časopisom je radi vojne poskočila za. 50 od-' stotkov.
* * *
Na Japonskem z največjo marljivostjo zbirajo staro železo in stare kovine. ,
Waukegan - North Chicago, 111.—Vsa slovenska društva, samostojna in jednotina, v mestih Waukegan-North Chicago, Illinois, so se združila v skupino, katera bo delovala za nabiranje sklada v pomoč prizadetim našim rojakom v Jugoslaviji.
Slovenci v teh naselbinah se dobro zavedajo položaja naših nesrečnih rojakov v Jugoslaviji, ki bodo najbolj prizadeti sedaj ob prihodu zime. Torej naš namen je nabirati sklad za po-m.oq našim rojakom tam ionkra j, ki so silno prizadeti radi sedanje vojske.
Kakor je že vsem znano, so naši narodni in jednotini voditelji v glavnih uradih tega odbora in tem se mora dati popolna zaupnica, da bodo storili vse, kar bo v njih močeh, da se pošlje nabrani denar v kraje, kjer, se bo pomagalo najbednejšim našim rojakom v Jugoslaviji. Če zaupamo našim jednotinim in društvenim odbornikom v jednotinih in društvenih zadevah, jim torej prav tako lahko zaupamo v tem oziru, ker drugače nam itak ni mogoče pisati ali kaj pomagati v prizadeto Jugoslavijo.
Danes je velika sila in je nujno potrebno, da se stori nekaj v pomoč našim rojakom. V imenu vaših, posebno onih, kateri imate bližnje sorodnike ali družine v Jugoslaviji, se vas bo prosilo za dar v ta namen.
Kakor hitro bodo imela lokalna društva zagotovila in načrt za pobiranje denarnih prispevkov v ta sklad, se bo takoj obrnilo na splošno javnost za prispevke. Naš odbor je dobil številko 9 pod našo narodno registrirano številko 478, pod katerim čarterjem imamo pravico poslovati in pobirati denarne prispevke za pomoč JugoslAva-nem onkraj morja. Carter smo prejeli ta teden od gl. tajnika, Joseph Zalarja in naš lokalni predsednik odbora, Anton Ko-bal, bo že dal oklic za našo prihodnjo sejo, ki bo zelo važna.
Odbor za to delo v mestih Waukegan-North Chicago je bil izvoljen iz zastopnikov 12 društev v nedeljo 31. avgusta in je sledeči: predsednik Anton Ko-bal, podpredsednica Mrs. Jennie Keber, tajnik Joseph Zore, blagajnik Frank Nagocle, nadzorniki : Matevž Slana, st., John Miks in Louis Košir.
Iz srca se vas bo prosilo, da darujete v ta humanitarni sklad in prav gotovo vam bodo tudi iz ,srca hvaležni oni nesrečniki v Jugoslaviji, ki bodo prejeli pomoč v tej sili. Zato pa ste pro-šeni, da tudi vi darujete iz srca in po svoji moči. Za odbor, Joseph Zore, tajnik
ta ali ona točka še spremeni, če bi vam kaj ne ugajalo.
Mrs. Tomažin in Mrs. Bran-celj sta nam prav zasigurali, da 19. oktobra točno ob sedmih zvečer pripeljeta ves njiju štab iz St. Clairja, ki bo prinesel s seboj na koše dobre volje in smeha, da bo za počt. . . . Torej pripravite se že sedaj in si rezervirajte ta večer. Kaj bo vse na programu pa ne smem še se sedaj povedati.
Naše kadetke so se tudi že precej ojunačile in so prav pridno na delu. V njih pestrih uniformah jih boste videli 19. oktobra popoldne, ko bodo prvič korakale v novih uniformah, ter bodo ob tej priliki tudi dale blagosloviti droge ter ameriško in slovensko zastavo, pod katerima v tej deželi najbolj prosto in svobodno dihamo. Dajmo duška v naši mladini, ki lahko nastopa svobodno, saj pa naši bratje in sestre v naši prelepi in sedaj zasužnjeni domovini onkraj morja, sedaj ne smejo ljubiti, kar jim je bilo najdražje. Več o tem bo še po-ročano.
Torej na svidenje v petek večer na seji in v soboto zvečer pa v Euclid Beach parku, kjer bo ti^di veliko število naših znancev in prijateljev, s katerimi si bomo lahko zopet veselo stisnili roke. Pozdrav,
Helen Tomažič, tajnica podr. št. 47 SŽZ
Članicam podr. št. 47 SŽZ
Ker bi se naša redna mesčna seja imela vršiti v soboto 13. septembra, smo se odbornice sporazumele z nekaterimi članicami in premestile sejo na petek 12. septembra in sicer ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih.
Da smo sejo premestile na petek je vzrok ta, ker se v soboto, 13. septembra, vrši v Euclid Beach parku zvezin dan in nastop naših vežbalnih krožkov. Tak dan moramo pač upoštevati in se tudi udeležiti v kolikor mogoče velikem številu in s tem dati naši mladini priznanje in veselje za vso požrtvovalnost in njih vztrajnost.
Pridite v petek, katera le more, na redno sejo. Imam na roki tudi vstopnice, katere je vsaka obvezana vzeti za prireditev, ki se vrši ob priliki naše desetletnice. Pripravljalni odbor je imel v ta namen že svoj sestanek in vam bo poročal na taj seji o svojih sklepih in napravljenih načrtih. Morda ima katera še kakšen dober nasvet in sedaj je še čas, da 3e lahko
S elevelandskega hriba
Vsak dan gledam in iščem v Ameriški Domovini kdaj se bo kateri naših rojakov kaj oglasil glede Lauschetove kampanje, a nikjer nič ne opazim, čeprav berem več naših časopisov. Menda naši Hribci čakajo vsi samo name, ki sem pa najbolj "bizi." Nikar ne mislite, da znam samo jaz pisat na našem hribu, saj vas še dosti takih, ki ste še mogoče bolj zmožmi kot jaz, pa tudi takih imamo, ki se kar k stroju vsedejo in ena, dve tri pa je dopis natipkan. Vidite jaz se mOram pa tako trudit in namakat pero v črnilo skoro za vsako črko posebej.
Pa ne samo to, včasih pa preveč namočim, da mi zalije in vem da se Jaka kar ustraši, ko zagleda tak pečat in misli, da je bogve kakšen ultimatum. To se mi je dogajalo že v šoli in se mi še danes.
Danes pa moram posebno pazit, da bi se mi kaj takega ne primerilo, ker ta dopis je -namenjen za našo skupno stvar in je velikega pomena tudi 2a naš hrib. Tudi mi Slovenci smo narod, ki se zavedamo, da po naših žilah teče slovenska kri, tudi mi imamo svoje domove, katere smo si priborili s svojimi iuljavimi rokami. Ker smo pa večinoma tudi državljani te naše svobodne dežele, zato pa nam je tudi pot odprta na vse strani. Vsak pa menda še dobro ve, kaj je doživljal v depresiji in tudi davki niso zato nič vedeli, revež plačaj ali pa pojdi. Bogatinu se kaj takega ni dogajalo. Ubogemu delavcu so trgali plače, medtem ko so jih takim, ki so že itak imeli dovolj pa še zboljševali.
Take stvari so se dogajale v tovarnah in prav tako tudi v naši mestni administraciji. Sedaj pa imamo pred sabo moža, ki vse to vidi. Velika nalogi ga čaka če bo izvoljen in kako bo vse to uredil, da bo vsaj malo zadovoljstva prišlo med narod. Pa kaj se bomo izpraševali, če | bo izvoljen, saj nas je dovolj, vsi pojdimo na volivni dan v volivne koče in mu dajmo svoj glas pa bo gotovo naša zmaga. Apeliram na vse naše rojake, da se še vi drugi kaj oglasite v prid našega kandidata, saj je ta kandidat naš rojak — sin slovenske matere in kateremu so tudi delavske razmere prav dobro poznane, obenem pa bo to v ponos vsemu slovenskemu narodu.
Mogoče bo kateri rekel, da
sem prismojen ko to P'^f'j mi, ki smo izven Cleveland^ ne moremo dosti ali ničiP^
gat za elevelandskega žup: ampak jaz pa mislim mi lahko veliko P0IIiagaJ> dopisovanjem, ker na ta bolj zainteresiramo Uu lahko volijo. Premnogo ^ kih, ki na volivni dan raJe ne doma kot pa bi šel na T in tu je pa tista naša ^ Kadar so volitve, bi državljan na volišče i® * pa še posebno, ko nas . kandidira za tako važent-uz-ad.
Naša dolžnost je, da' zanimamo in gremo na " bo sodnik Frank J. LaUsC bodoči župan v Clevela® , daj mu lahko pomaga®, urad • in pozneje pa JH kam višje in celo v ker vemo, da bo vselej j J, sedo za svoje rojake, saJ jjp dar sin našega narod3' jj potom njega nas spoznali tudi Ame^j, danes ,vedo malo ali pa^ o nas in da sploh Sl°v ^ žive. Nam se ni treba s J ti svoje narodnosti, ker.0ji volj kulturni in tudi z vsako delo kot najsi b® , gi. Priloženo pa poš1"' ^ ^ ništvu moj skromen ^ ^ Lauschetovo kampa^0^ ^ storite še drugi, vsak
m0Čl	H**
Vsak naj pomaga » | ^
more in zmaga bo g° ^ bi rad kaj prispeva1 ^jFj landskem hribu v ta s jA* ko izroči denar men11 J^ skrbel, da bo priSel ^ J mesto, kamor j.e bil j ^ (Frank Stemberger, »^ ^ wood Ave.) ali pa P1'1 Jv s hriba, saj je to vse ^ ^ gaj na. Vsak dar bo I' | | javljen tudi v časopis ^ ^ tako prepričani, da ; ^ dan v vaš namen. ^ ^ Nikoli bi ne	Se-
nas Hribce kdo v nic j | ti mi smo ravno to _ ^ ^ kot drugi in tudi svojih močeh prispe^ J panjski fond za n«9 A kratskega kandidata ^Jj in to je naš Frank J' ^f vjj Mogoče bi kateri r ^ prlj, pa ni nikogar okrog Jt mi je rekel eden Čast dam temu r°J fe .' Valentin Oblak. ^tWL
Končno pa še ram na naše Hribf^A^ ne stojmo od stran'- dj®^1 bo kdo pozneje rel<e'. m^ niti z mezincem tf ®L našega naroda. ^ V i1'ti' vas, upoštevajte t3 AM ker mogoče nam kdaj prav prišlo.
France s c
Kratkočasnica xl ^ I življenj3 I
V Abu na FinS^J/j trgovec, katerega JI so ljudje zelo Odjemalce si je z : š® s šaljivimi opazuj r« mi si je pomagal dar so se ljudje v ^ cla je šlo vse v dne pa se je bil P1 ^ol) bil tako hripav, da^fs gel govoriti. TistJ fc vse narobe.	f'
Da bi se v bod°Ct!^f več ne zgodilo, si go, ki jo je naučil , vsi namah, gosP0 p/I| po vrsti!" Ptica Je ts '11 govini ponavljal« irK ljudje so se ji sn\;'lo tudi ubogali.	rji*
da je ušla iz ^V!* iskalo. Končno so • (f« neki smreki v je. bilo vse ptic, ki so jo ostrimi kljuni-
dostojanstveno se jP
i- j„. /m
in ponavljala. ' pfl I
gospoda! Le leP° / Ič
--I
Na švedskem	"
obvezen vojaški P srednjih šolah.
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem Izvirniku K. Mays
misli so bile v takih položajih iste.
Prepričan sem bil, da tista bela točka za nami v puščavi ni bil nihče drug ko Winnetou. Jezdil je za nami, videl je, da smo krenili v sotesko. In prav kakor jaz je tudi sam zasodil, da utegne biti soteska še važna za nas. Kolikokrat sva že bila v podobnih položajih —.
Sodil sem, da bo takole storil.
Naj prvo je moral seveda vedeti, kaj se godi v soteski in kak je položaj v njej. Dostop na rob soteske iz puščave ni bil težaven, to je tudi sam takoj videl. Zapustil je našo sled in jezdil po položnem hribu na vrh, razjahal, legel, se splazil na rob in nas opazoval. Vsaj tako bi bil tudi sam storil, če bi bil na njegovem mestu.
Trdno sem bil prepričan, da nas opazuje. Tako trdno, da sem pogledal kvišku. In res —!
Gori na robu navpične stene se je vzravnala bela postava, pomahala z roko in spet izginila. Iz soteske postavk ni bila videti večja ko postava otroka. Vkljub temu sem ga spoznal.
Winnetou je bil! Dal mi je znamenje, povedal mi je, da nas opazuje njegovo orlovsko oko.
Pomirjen sem bil, vedel sem, da bo vse tvegal, da bo prišel in nas rešil. Zaenkrat je seveda še ostal na robu soteske, da je videl, kam so nas djali.
Šepnil sem Emeryju.
"Tamle gori preži Winnetou! Ko bo mir v taboru, pride po nas!"
Pokimal je, pogledal pa ni kvišku, izdal bi se bil.
"Well!" Priden deček! Po nas bo prišel!"
Začuden je vprašal izdajalski kol agasi na šejhove trde besede:
"Z menoj bi še rad govoril?"
"Da."
"O čem?"
"O tem, česar, se zdi, še ne veš. Namreč, da si v taboru rodu Uled Ayar in da jaz tod poveljujem."
"To vem!"
"Zakaj pa se obnašaš, kot da si ti poveljnik?"
"Prav nič tako se ne obnašam!" se je kol agasi vse bolj čudil.
"Pač! Odločaš o ujetnikih, kot da so tvoji!" "Saj so tudi."
"Ne! Moji bojevniki so jih zajeli. Divjačina je last tistega, ki jo ujame. To velja tudi pri nas."
In odločno je povedal: "Tale dva ujetnika ostaneta prav tako pri meni kakor Kru-ger bej."
Osorno je dejal Melton: "Tega ne dovolim!" "Nihče te ne bo tod vprašal, kaj dovoliš in kaj ne. Tod velja le moja volja."
"Ne! Za ta slučaj velja moja volja!"
In pokazal je na mene ter nadaljeval:
"Ne veš, kaj pomenita tale dva človeka za mene! Tale tukaj je zločinec, pobegnil je, umore in druge grehe ima na vesti. Tudi mene in mojega brata je mislil umoriti, pa se mu ni posrečilo. Krvno maščevanje imam do njega, meni je zapadel, moj je, ne pa tvoj!"
Take predrzne nesramnosti nisem smel mirno vtakniti v žep. Še j h bi si bil nazadnje še mislil, da je kaj resnice na njegovih besedah.
Stopil sem k njemu in ker se ga z rokami, ki so pii bile zvezane, nisem mogel lotiti* sem ga z nogo sunil, da je odletel in se zavalil po tleh.
"Lopov nesramni!" sem ga nahrulil. "Narobe je res! Ti sam si ubegel zločinec in morilec, zasledoval sem te, da bi te izročil sodišču!"
Sv. Ciril in Metod med , Slovenci
Konec.
Vse to pa ne izključuje na-
meravane poti ali vrnitve v Carigrad. Jako verjetno je, da sta sveta brata želela najboljše svoje učence postaviti za škofe, potem pa se vrniti v domovino, bodisi v samostan, bodisi k misijonskemu delu med bizantinskimi Slovani. Saj sta tudi v domovini imela somišljenike in sodelavce. Zato je bila za potrtega in osamljenega Metoda toliko večja žrtev, da se je po
2. S prvo zmoto je tesno zvezana druga, namreč v Kocljevi odločitvi za slovanska apostola šele leta 869., ne pa že leta 867. če sta se sveta brata hotela vrniti domov zaradi neuspeha, tedaj ni prostora za uspeh pri Koclju, ki se torej ni mogel že leta 867. odločiti; ojunačil se je šele leta 869. V zvezi s prvo in tretjo zmoto ta trditev meče senco na našo zgodovino in občutno kazi pravo zgodovinsko sliko v nasprotju z viri. Pričevanje virov in zgodovinske zveze pa je tako jasno, da celo rezko kritični berlinski slavist Brueckner in nemški zgodovi-
smrti svojega brata vrnil v Pa-nonijo ter se žrtvoval za Slovence in Slovake. To pa je mogoče in razumljivo zopet le na podlagi odločilnih uspehov leta 867.
Veličina slovanskih apostolov je v njunem vesoljnem obzorju, ki v duhu sv. Pavla objema Vzhod in Zahod, Carigrad in Rim. V tem duhu ju predstavljajo staroslovanski viri kot velika predstavnika krščanske vesoljnosti iz dobe pred razkolom. Izključevanje nameravane poti v Rim torej nasprotuje ne le podatkom, ampak tudi duhu starih virov. To poudarjajo zlasti veliki ruski slavisti, ker slovanske vire mnogo bolje pbznajo kot zahodni zgodovinarji.
M. Kos omenja, da je že v Jugosl. istor. časopisu 1938, str. 132 opozoril, da marsikatera moja trditev ni tako trdna, kot se meni zdi. A tam je kot laka navedena le'trditev, da sta sveta brata leta 867. odpotovala v Rim, ker je bilo to zaradi posvetitve učencev potrebno. Toda prav ta trditev je v virih zasidrana.
narji vse drugače pišejo o odločilnem Kocljevem srečanju s Cirilom leta 867.
3. Kriva pot prve in druge napake pelje še naprej v zanko tretje zmote. Znano je, da je Kocelj vzljubil "slovenske knjige" in slovansko bogoslužje. Uspeh slovanskega bogoslužja pa potrjuje poslanica papeža Hadriana II. leta 869. Ker za ta uspeh v zgoraj omenjeni zvezi ni dovolj prostora, se- maje pristnost te važne papeževe poslanice. Zmota, da je Hadria-nova poslanica pokvarjena z odločilno važnimi vrinjenimi stavki (interpolacija), proglaša za trdno dokazano to, kar nasprotuje ne le stoletni znanstveni tradiciji, ampak tudi trdni zvezi dogodkov in staroslo-venskih virov. M. Kos svoje trditve ne vzdržuje več v prejšnjem obsegu. A proti mojim dokazom o značilnem začetku poslanice "Slava Bogu na višavah" trdi, da so te besede le odlomek iz daljšega uvodnega stavka, ne pa začetek. Toda tu naju loči še majhno nesporazu-menje. Z večino strokovnjakov pač dokazujem, da začetne
besede ne nasprotujejo pristnosti poslanice. A z isto večino poudarjam, da pismo ni doslov-no ohranjeno in da so izpuščeni zlasti stvarno manj važni prehodni stavki. Če je bil torej pred temi značilnimi besedami še kak uvoden stavek, potem te besede še vedno ostanejo začetna misel. Doslej neznani uvodni stavek pa bo dokazan šele potem, ko bo odkrito takšno besedilo tega pisma. Dokaz iz drugih Hadrianovih pisem dokazuje.samo to, da je isti papež te besede rad navajal. To pa se ujema z dokazi za pristnost, kakor sem pokazal v istem GMDS; tam sem pojasnil globljo zvezo začetka z naslednjo vsebino poslanice.
Nazaj k zgodovinski resnici
Naša zgodovina se srečuje s sv. Cirilom in Metodom prav v tisti njuni odločilni dobi, ki je najmanj razjasnjena in kjer se zbirajo najtežja zapletena vprašanja. Tu je potrebno trezno sodelovanje raznih strok in šol. A v zadnjih dvajsetih letih je to sodelovanje omajano, ker so velike znanstvene tradicije dunajske in ruske slavistične šole razpršene in pretrgane. Ni več. tiste straže, ki je z močno roko preprečevala širjenje prevelikih zmot in površnih domnev. če bi se v teh razmerah z vrhov naše univerze in Akademije širile zmotne trditve o važnih domovinskih vprašanjih, bi Se jih oprijeli nesamostojni ljudje, ki zmotne domneve daleč pretiravajo v škodo znanosti in domovine.
M. Kosu smemo biti hvaležni, da je svoje mnenje jasno razložil, trezno ublažil, deloma pa umaknil. Tako je pripravil pot za sporazum, da si lahko podamo roke za složno znanst-
Žalostna smrt osemletnega dečka. — V Reading, Pa., so državni organi pregledovali neko ledenico in v veliko začudenje sov njej našli mrtvega Billy Krewson-a. Dečku so pogrešali od doma že več dni, bil je napa den in vržen v tisto ledenic, kjer se je potem zadušil. Napadalca, ki je neki degenerirane c, so prijeli.
Genija slika nam predstavlja ' osmevekotrio mizo iz mahoganijc;, katero }e podaril Bdi hiši trgovski tajnik Jesse Jones. Pri tej mizi se shajajo predsednijt m njegovi svetovalci. Miza je 20 čevljev-dolga-in S čevljev široka.
veno delo in nikomur ne dajemo prilike, da bi ribaril v kalnem na račun znanosti in narodna zavesti.
Sicer bi pa bila znanost dolgočasna in dremotna, če bi se vsi v vsem ujemali. Ob kresa-nju raznih mnenj se vžigajo iskre in kažejo pot kvišku, če pa se med kresanje vrinejo nestrokovnjaki celo v strnjeni vrsti, tedaj nujno zaskele opekline. —
V	mračnih dneh so nam potrebni žarki najbolj sončnih dni naše narodne zgodovine.
V	9. stoletju je knez Kocelj padel kot žrtev velikodušne vneme za velike kulturne in verske vrednote, ki sta jih prinesla slovanska apostola. V 19. stoletju je njegov spomin obledel zaradi zveze z neutemeljenim mnenjem o domovini staroslovenskega književnega jezika. Poskus, da njegov spomin obnovimo v pravi zgodovinski luči kot svetilnik v mračnih dneh, je zadel na nezaupanje. Iz povedanega je razvidno, kje je bil važen vzrok nesporazum-ljenja.
Kocelj je v 9. stoletju padel kot žrtev za naš narod. A njegova žrtev ni bila zastonj. Saj je Slovanom in vsemu človeštvu rešila neprecenljive duhovne vrednote, zapečatila zgodovinsko zvezo našega naroda s sv. Cirilom in Metodom ter našo zgodovinsko pomembnost dvignila nad nižave ožjih zemljepisnih mej.
Boj za Kocljevo zgodovinsko podobo naj bi bil opomin k večjemu spoštovanju naše domače zgodovine in znanstvene resnice ter k pravičnejšemu ocenjevanju tistih duhovnih vrednot, ki naj v odločilni zgodovinski dobi poživljajo nravno moč in krepe domovinsko zavest našega ljudstva.—Dr. F. Grivec. -o-
Srce na napačni strani
Zdravniki so zadnja leta vedno večkrat ugotavljali ljudi, ki imajo srce na desni namesto na levi strani. Zdaj so take preiskave vedno lažje, ker roengent-ski aparat lepo pokaže, kako leže notranji človeški organi. Na Nemškem so zdravniki preiskavah en milijon roengentskih posnetkov ter videli, da je bilo med roentgeniziranimi ljudmi dve desetinki procenta takih, ki so imeli srce na desni strani. To se pravi, da je med 5,000 ljudmi bil vedno po eden, ki je imel srce na desni strani. Tako bi na primer v naši stari beli Ljubljani, ki ima kakih 80,000 prebivalcev, bilo najmanj 16 ljudi, ki imajo srce na desni strani. V vsej Evropi pa bi število takih naraslo že nad 100,000. Pred nekaj leti medicinska znanost kaj takega še ni mogla ugotoviti, kar se danes završi z lahkoto.
TTYTTTTIgTTTTXlXXXXXmXa
PREPARE YOUR
Heating System
NOW !
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting........................$12.00
Cleaning ..........................$4.00
Air Conditioning, Tinning
and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HE ATING CO.
1193 ADDISON RD.
ENdicott 0487 tT***iixgXTXTXx:txxxxxxxxxn
GAIETY BAR INN
1G701 WATERLOO RD.
Opoldansko kosilo 20 centov. Vsak petek ribja pečenka 20 centov. V soboto kokošja pečenka. Vsak petek in soboto godba in ples.
Izbira finega žganja, piva in vina.
K obilnemu posetu vabita JOHN TRČE}K,fln PRANCES DOLINAR lastnika.
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-HICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
RE NU AUTO BODY CO.
878 East 152nd St. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830._
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 G% pivo, vino, žganje ln dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Barvanje hiš
zunaj in znotraj Delo garantirano Cene nizke Se priporoča Mike Zernic 14705 Thames Ave, Tel. MU 4917 (Thursday-x)
MALI OGLASI
Dcbro delo dobi
Mož ali fant dobi delo za raz-važanje pohištva s trukom. Vprašajte pri Norwood Appliance and Furniture, 6104 St. Clair Ave.	(213)
POGLEJTE!
ČRNO DALMATIN SKO VINO dobite pri nas v steklenicah — 40c KVART. Poleg tega pa tudi 6% PIVO, ZABOJ OD $1.65 NAPREJ Oglasite se pri
EMERY'S BAR 961 Addison Rd. Odprto do 2:30 zjutraj.
Pridite sedaj!
(214)
Stalno delo
Dekle dobi delo za hišna opravila; stalno delo. Lahko ostane čez noč, ali hodi domov. Ali pa dekle, ki bi prišla pomagat po šoli. Oglasite se na 17202 Grovewood Ave. (213)
če trpite!
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
Dr. Paul Welsh
hydropathic clinic
j (specialist v starih boleznih)
■Uradne ure: j 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid A ve. Telefon: MAin 6016.
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 4 sobe in kopališče. Vprašajte na 1095 Addison Rd.	(213)
Delo se dobi
Delo dobi dekle kot strežki-nja, žena pa za čiščenje in pomoč pri kuhi. Vprašajte v Hugh Carney's Top Hat Tavern, 661 E. 185. St. Vprašajte za Mr. Carney.	(212)
Delo dobi
Dekle dobi delo za prodajal ko v groceriji. Mora imeti izkušnje. Dobra plača, stalna zaposlitev. Vprašajte pri United Food Store, 2582 Noble Road, Cleveland Heights.	(212)
H vojake prepufsfcam m lijiu^ Plača za nje od- isi
Ubo ^ruger bej m°j> jn izdatno odkupni- be
(m alles sem z vami vred bi
feje a Angleža in Pri Kru" J« fjjJ"1 četah je baje neki sri
il, '!ec> oba bodeta tudi kž j. n tako bom obilo pre- d;
Za Pot v Zedinjene dr- za Me v
sem slučajno ujel tuja?' vas pa nočem de-	ri fc T1'''1 bodete! In kako ^ —! Vse, kar ste	de iz meni in na mojem	je jj bo Prišlo v enem sa-	rc ^Vu nad -vas!	ža
zakaj vam vse to d< f' ritosrnčo pripovedu- Je
vi
fe?dejal ner kc
S te v 1 rav premislim, fe. ^ ^ mi je vaša od-
L ka*'nerazumljiva!" '»tU	n«
I,** povem! Dokaza- s£
l;Sl)el ' aa se vas ne bo-
iilve!,° mi bo ! Za vas pa
nl vedatudi ni re" p-i k °leza in Amerikan- ja
* tu(j- a morala odkupi-	vj
kl^ Za Kruger beja."	y
in,
t '% H
't><% enar ali nakazi-	Z1
\al.e umorili. Sicer bi	n.
' ,VsaJ Kruger be j,	0]
S 3e deželi."
WtrežaL d;
i; J' kako ste na mah ir
51S »t .	di
%oSek 1 2 njimi' °zi" j(
iWs^jv °m pogodil z nji-in C ne briga, to je či-m t)|a"]1hova zadeva. Kar K ■ ^nin 1 kakor reče- n
JN-im v ^meriko ®e
1.1W tam v Ameriki," je k
'■k *Vj <<i.
IT'^itt m bo denarja 3 tV i Je poskrbljeno!" n 0odete podedovali?"
'J »0(1(0	«
Vjd bom, dragi b
^J;j® P°govarja-
'1A na'' ostane pri pa sta moja-
k1" shi Vaj U vzamem in v p, kHjJniri1 in kar čudili d
j(w 0 močni in varni v ■H .^eni!
J'JNT	govoriti."
dij!4CVezaenkrat tv°j-
11 f Sv aži!	š
^itK n!mem s seboj, mo- č "JfcSa kaleor polkov-11 1 iHh s ln'epustim samo 1
hf lahko Pogodiš z v.	Jegovih vojakov."
|i čujS Poleg naju in s vC^v, VSak° besedo na- i t9 tj> t>Hn' Thomas Mel- ] »Nihi , Za r°ko in me-EC81'! z nama oditi. 'K Ustavil
Obrnil.
' '	si Sotov s te-
i4vjC°V0lj dolg°si Patudijaz
* teboj.» le bl1 temen,
AsM^t njju :ie b0
JC 4 Kar bi mi
■; li, :<'i hu i ljubo- Melton '/fck-Vi ,mučil'ko šejh. /bSL^ Pomagal, k, ko pa v svoj šo-
ts fn i^-bi Bad'in tudi me-
»'Mlto TSOvik
^ Hi0 . bama z Emery-
;/I	osvoboditi, —
A u čuval nad na-
*Hli i es:|Hi	že bil bli-
5*da je-
svoje-
,o V ■ ? :^a j zveste j še-/ ^V^la sva se /J > > Žis.^o Popolno-
Kl>S, r točno vedel, stori1'če bi
ltl0stu. Najine
■ •
§#§S........KMWMi
mmm
illiil!



sip : :
USE SIGHT-SAVING LAMPS FOR BETTER LIGHT • BETTER SIGHT
'Miiiiimiiiiimiimiiiiiiii'""'
PODPIRAJTE
TRGOVCE ^
jIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHJ!!!!!!^
ki ga oba ne vidita, pa ju le loči drugega od drugega.
(Dalje prihodnjič)
rekel. Malo se je nasmehnil.
"Le nič se ne boj, Marija. Ne bom se z njim prepiral. Rajši bom pazil. Samo kje bi se sestajala, da naju ne bi nihče motil."
"Premisli malo," mu je rekla. "Nocoj bodo najbrž pazili name in se ne bova mogla več videti, jutri bom pa spet na njivi in se bova lahko dobila kakor danes. Dotlej vse premisli. Zdaj pa moram iti, da me kdo ne vidi. In utegnilo bi se zgoditi, da bi se oče iznenada vrnil
"O, tako poceni te pa ne pustim," ji je vedno dejal in jo hitro objel ter poljubil.
"Grdoba!" je vzkliknila, ko se je privila k njemu. Potem je zbežala.
Komaj da se je ob pravem času vrnila na domačo njivo. Niti oddahniti se ni utegnila, že je zagledala očeta, ki je prihajal z vozom. . i * 1
Marija je imela to noč čudne sanje. Zdelo se ji je, da vidi svojega Andreja, ki stoji pred njenim domom in gleda okoli sebe, da bi videl njo. Ona stoji na pragu, toda pred njo je vse polno, raznih zagrinjal, da se nikamor ne vidi. Andrej izteza roke proti njej, toda med njo in njim mora biti skriven zid,
Kadar je igra
končana-počijte
SE OBRNIL
OKREPČAJ
Po vsakem naporu • .ie pcoitek vedno | jJ^JL dobrodošel. Dvakrat toliko, ako imate ( Ledeno-mrzlo steklcnicc Cooa-Ccla JM Ledene -mrzla Ccca-Cola je čista, uzit-na. Z vsakim pc žit kom čutite njeno	^SjJEg
cs-vežilncst. Torej kadar počivate čez	o-
dan, naj bo to 'počitek, ki vas osveži z ledeno-mrzlo Coca-Cola.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333
Obramba proti napenjanju oči in očesnim neprilikam se mora začeti doma... Vsak deček ali deklica, ki hodila v iolo, potrebujeta vid hranečo študijsko svetilko.
0) Napenjanje oči je sovražnik vsakemu fantu ali dekletu, ki hodi v šolo. To vodi do očesnih neprilik in kot slab zob izpodkopuje zdravje. Povzroči mnogim fantom in dekletom, ^a ne izdelajo. Ovira brihtne otroke tako resno, da se jih neupravičeno smatra za lene in zabite.
Očesne neprilike stopujejo od razreda do razreda, v nižjih in višjih šolah. Predno vstopijo v šolo ima samo 7 izmed 100 otrok pokvarjen vid. Toda v višji šoli postane že 25 izmed 100 žrtev slabega vida. In ko dovrše kolegij, jih ima 40 izmed 100 slab vid.
Ako imajo vaši otroci znake očesnih neprilik, jim dajte preiskati in zdraviti oči, pa naglo! In pomnite, da je eno najboljših sredstev, da se prepreči napenjanje oči in očesne neprilike, pa tudi najcenejše, vid hraneča svetilka.
Torej kadar pripravljate otroke za šolo, jih preskrbite, pa naj bodo že v prvem razredu ali v kolegiju, z vid hranečo študijsko svetilko, da mu varjete vid, da mu daste pogum za študije, da bo lahko delal domačo nalogo ,da mu pomagate k napredku.
■ Ko se je angleški ministerski predsednik v", nil s zgodovinske konference z našivi Pre ' Rooseveltom, je bil videti precej izmučen. London ga je pozdravila njegova soproga, ki i0'1 sliki poleg njega.	.

VID HRANEČO SVETILKO SPOZNATE PO TEH PREDNOSTIH
Prijatelj dijaka
Vid hraneča svetilka je dijakov varuh pred napenjanjem oči, pred očesnimi neprilikami, glavobolu, nervoznosti in neuspehu. Stori- čitanje lažje, pisanje in računstvo manj težavno. Omogoči dijaku, da napravi domačo nalogo hitreje in z manj napakami.
Vid hraneče svetilke so v raznih modelih, za pisal no mizo, navadno mizo ali visoke. Dajo dovolj svetlobe, pravilno razširjene brez bleščobe ali sence. Ne stanejo več kot navadne svetilke. Cene prično jako nizko.
1942 modeli vid hranečih svetilk so zdaj na proda ji v trgovinah. So lepih vzorcev, ki bodo okrasili vašo hišo. Oglejte si te 1942 vid hraneče svetilke in preskrbite si jo, ^dokler je izbira še popolna.
(A)	100-200-300 watt žarnica v največ modelih; 150 watt v manjših in namiznih modelih.
(B)	Odbijajoča in razširjajoča cbla, ki daje direktno in indirektno svetlobo brez žarenja.
(C)	Širok senčnik z belo podlago.
(D)	I. E. S. listek odobre-nja.
—---.tfk
Šestletni Mclver Prickett iz St. Matheivs,^' Ji > A ko lepo ravnal s svojim psičkom na razstavi 1 ^V' J beagalow shoiv" da je odnesel kar štiri Vrve	|
drugi in eno tretjo. Gornja slika nam kaže MaC govega psička.
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
Šele čez dolgo sta se oba za- , vedela. Spet so začele padati debele kaplje: Kakor motogla-va sta oba vstala. Marija si je popravila lase. Vsa zmedena je , bila. Ni vedela, kaj je z njo, kaj bo.
Najrajši bi se bila skrila pred Andrejem. Sram jo je bilo. Toda on jo je držal za roko, z drugo pa se je oklepal njene rame.
"Marija, saj boš moja," ji je šepetal.
Nekako tuje ga je pogledala. Potem je vendar šepnila:
"Bom!"
Hitro sta stopala navzdol. Zdaj sta šele uvidela, kako dolgo pot sta bila prej prehodila. Dolgo, dolgo sta stopala, cerkve pa le ni bilo nikjer. Dež je bil med tem že hujši. Nekaj časa je drevje kaplje zadrževalo,' potem pa nič več. Kmalu sta bila oba vsa mokra, čeprav je Andrej Marijo pritiskal k sebi, da bi jo obvaroval. Šele čez dolgo sta opazila precej globoko pod seboj domačo cerkev.
"Jutri se bova spet videla," je dejal Andrej.
"Da, jutri," je odvrnila Marija brez misli kakor odmev. Premišljala je, kako naj se doma- izgovori, kaj naj reče, ko bo prišla vsa mokra.
Zdaj sta bila že pri cerkvi. Tam sta se poslovila, Andrej jo je še enkrat pritisnil k sebi in jo poljubil, potem pa je izginil. Marija pa je šla po kameniti stezi navzdol. Koraki so ji cok-ljali. Zavijala se je v ruto, ki je bila vsa mokra, in ki je že propuščala dež, da so bili že tudi njeni lasje vlažni.
Še majhen ovinek in zagledala je domačo hišo.
Plašno je obstala na pragu.
Vse je kazalo, da se oče in mati še zmerom prepirata. Mati je sedela v kuhinji, ob zaspano plapolajočem ognju. Vse zakajeno je bilo v kuhinji, kajti dimnik je slabo vlekel. Kačarka je bila vsa v solzah, pa Marija ni mogla uganiti, ali zaradi jeze ali zaradi dima. Najbrže zaradi dima, si je mislila..
To je ugotovila skozi špranjo v vratih. Šele potem je odprla vrata na stežaj in stopila v kuhinjo.
"Kod si pa tako dolgo hodila?" jo je takoj vprašala mati.
"I, pri Zalki sem bila," ji je rekla Marija.
Marija je upala, da mati v slabem soju ognja ne bo opazila, kako je mpkra, toda žal se je zmotila. Kačarka je imela dobre oči.
"Saj si takšna, kakor bi te bili z vedrom polili," ji je rekla. "Ali nisi mogla reči, da bi ti bili dežnik posodili?"
"Pozabila sem," je dejala Marija tja v božji dan in izginila po stopnicah v svojo izbo. Z vrha je še zaklicala v kuhinjo:
"Lahko noč! Pa dobro spite!"
DRUGO POGLAVJE Doma
Čeprav je bila Marija zelo utrujena, vendar tisti večer dolgo ni mogla zaspati. Neki
skrivnostni občutki, prijetna bolečina, ki je doslej ni poznala, jo je vso prevzemala. Mislila je na Andreja. Kako čudno je bilo danes vse. Prav za prav — ta Andrej! Saj je res zastaven fant. In vsaka bi ga bila vesela, toda to, kar je Marija do danes občutila ob njem, je bilo čisto nekaj drugega kakor to, kar čuti zdaj. Prijetno ji je bilo v njegovi bližini, rada ga je pogledala, in ko je pred nekaj dnevi prvič rekel, da bi šla skupaj na izprehod, je bila vesela in nič drugega. Danes pa je bila srečna. Moj je, samo moj, si je šepetala. In pri tem ni pomislila na vse težave, ki jo še čakajo, na vse tisto, o čemer ji je Andrej tudi sam pripovedoval. Vse ji je izginilo nekam v daljavo, v temo, ki je ni marala razkrivati, ker ji je bilo brez nje prijetnejše.
Premetavala se je po postelji. Kamorkoli se je ozrla, povsod je videla Andreja, njegove žive oči, in čutila je njegove roke, ki so segale po njej in se jim ni mogla upirati. In ko je na zadnje le vsa izmučena omahnila v blazino in mirno, spokojno zadihala, se je še večkrat utrgal z njenih ustnic pridušen, blažen klic:
"Andrej!"_
Drugo jutro je Kačar sklenil, da pojdejo krompir kopat. Že njegova iftara navada je bila, da je vselej, kadar se je sporekel s svojo ženo, drugi dan začutil nepremagljivo željo po delu in udejstvovanju. Časih, kadar ni bilo na polju dela, je šel ob taki priložnosti v gozd in posekal tam kakšno drevo, drugič v kamnolom po pesek, tretjič pa je kaj peljal v mesto. Res, zmerom, kadar se je spri, je drugi dan opravil kaj velikega, za kar se prej dolgo ni mogel odločiti.
Danes je bilo to veliko delo kopanje krompirja. Prav za prav je bil skrajni čas za to kopanje. Delo je že kar preveč odlašal. Vreme je bilo v jeseni precej deževno in krompir je hudo gnil. Drugi so ga po večini že prejšnji teden izkopali. Le Kačar in nekateri kmetje na hribu, kjer njive niso bile tako mokre, so še čakali.
Kačar sam je prišel na njivo že dokaj zgodaj. Komaj se je dobro zdanilo in se je dal videti krompir v prsti, že ga je odkopaval na njivi. Časih je zaklel. Da, dosti krompirja je bilo gnilega. Zlasti debelejši. Pridelek letos res ne bo posebno velik.
Pol ogona je že razkopal, ko sta prišli še žena in hči, in mu prinesli zajtrk.
Kar stoje je pospravil mleko, zraven je prigrizoval kruh, ki je bil že precej suh.
Tako je bil torej Kačar ta dan precej slabe volje. Kar nič se mu ni ljubilo delati. In razen tega je bilo tako čudno vreme. Čeprav je bilo že dokaj pozno jeseni, je vendar vladala neka neprijetna vročina, kakor še nikoli, kar je Kačar pomnil.
Marija je za njim pobirala krompir in ga čistila. 4Potem ga je razmetala po razonih, da se je posušil na solncu. Nato ga je jela kmalu spravljati v vreče.
Opoldne je šla domov po kosilo. Tako čudno ji je bilo danes, ko je stopala proti domu. Kakor bi bila v omotici. Kakor bi bila vso obdajala neka čudna megla, ki je ni mogla nikakor pregnati.
In nekaj ji je kljuvalo v duši. Zdelo se ji je, da se bo danes še nekaj zgodilo, nekaj neprijetnega. Toda kaj?
Ni verjela v slutnje. Pogosto jih je že imela, pa so se malokdaj uresničile. Zakaj bi se
morale prav danes?
Pa vendar njene slutnje niso bile kar tako. To je morala ugotoviti, ko se je vrnila s kosilom na njivo.
Oče jo je takoj nekam čudno pogledal, da je zardela pod njegovim pogledom. Potem je sedel ob rob njive, zagnal klobuk v travo in rekel:
"Ti, Marija!"
"Kaj je, oče?"
Ni ji takoj odgovoril, kakor bi bil premišljal, kaj naj prav za prav reče. Potem pa jo je iznenada vprašal:
"Marija, kje si pa hodila včeraj?"
"Včeraj ?• Saj sem povedala," je dejala v zadregi.
"Pa se drugače sliši," je rezko odvrnil Kačar. "Videli so te za cerkvijo."
Zardela je. Kdo jo je videl? Kdo jo je izdal? Saj ni nikogar opazila.
"So me pa videli!" je trmasto odvrnila.
"In s Podbregarjevim si bila. Ali ne veš, da tega ne maram? Saj veš, da sem se s starim to-žaril. Glej, da te nikoli več ne vidim z njim in da nikoli več kaj takega ne slišim. To naj ti bo dovolj. In če bo še kdaj ta. fant oprezoval okoli hiše, ga pošljem po bregu, da se bo za
njim kadilo."
Pljunil je, kakor bi bil hotel svoje besede podkrepiti. Marija pa je molčala. Kaj pa naj bi rekla? Tajiti ni bilo vredno, ker jo je moral res nekdo videti z Andrejem. Dobro, da se bo nocoj spet dobila z njim. Povedala mu bo, kaj ji je oče dejal in ga prosila, naj bo oprezen. Sicer je res močan, da se mu ni treba nikogar na vasi ustrašiti, a vendar je bolje, da se mirno umakne, kakor pa da bi delal zmedo in se s kom pretepal. Saj jo bo ubogal, čeprav je vroče krvi.
Dobro, da je bilo med tem že konec skromnega kosila in da se je oče spet vrnil na delo, ter
je ni še naprej izpraševal.
*
Še kar dosti hitro je poteklo popoldne in je prišel večer. Oče je šel ob mraku domov po konja, da bi odpeljal polne vreče do doma. Marija je izrabila njegovo odsotnost in skočila z njive do Podbregarjeve ograde. Vedela, je, da bo tam dobila Andreja. Mimo grede ga je že opazila, da čaka. -
"Andrej !" je vzkliknila, ko je skoraj padla v njegov objem.
"Kaj je, Marija?"
Povedala mu je, kaj ji je oče

DefemeBegms at.ffome/