".iJPrM m Slovenc» šploh nismo pehali, *, župajnoL politiko in pismo imeli fiddvno nobenega programa. „Pob-“ Je pomen jalav našem jeziku ftb-tako vprfšanje, kdo bo n. pr. žn-pan t Hudi luknji ali Vratar na ^lav-te® kolodvoru; Razumljivo je torei, fla '% 'dobi prevrata nismo imeli uobe-jrtga pravega merila, za dimenzije žu-Aanjepoli ličnih dogodkov, ter stno si predstavila« Čudovito blizu in lab in iz tega naj. bi sledilo, da nam % tujli danes ne pristoja jtsati o zunanji politiki, katero dela Pašičevo društvo. 1)4 argumentacija je гез *пО§Џу- да in naši policajdemokratsbf đržavo-Jforct se ja drž» s vso doslednostjo’ jPagiö jo razume, mi pane lin basta. On naj jo vodi, mi bi pa smel. k več-Ј»ЦШ vse potrditi in pohvaliti, kar on Ukrene, in tako naj nam tuif danes Bunanje politični dogodki ostanejo v predstavah ali „čudovito blizu in lahko" ali pa ^čudovito dalječ it» težko“. V tein pravcu bi bilo vse v naji-bolieem redu in teku,, da se nam nebi bila približala zunanja politika z vso* : dti svojimi posledicami tako Čudovito Ih' Blizu, da nas buta ih tepe od desne in leve, od spredaj in od Zadaj, po hrbtu tu celo po glavi, in to tako občutno, da moramo — hočeš* nofteš — zapetetl- narodno tradicijo ter proučevati 1 Пекај temeljnih načel zunanje po e. Med ta spada na vsak način tu VerzaJjska mirovna pogodba, s ka-‘ --гШ в^' zunanji politiki v ;, da grozno naši državi J , vse represalije po par. IG. i: bi moral znati za Statut* 2tf«že lherodov in ne bi smel dopustiti; da pride naša država na obtožno Шрге^ drugimi Članicami Zveze na Ge rti znal, če jie pozabil, ali P* so generali brez njegove vednosti krši)' mirovno pogodbo, / ostane yseeno. V drugih državah bi tak z,«-, sanji minister Vin če je Se taka kapa* 'Site eno atr drugo »z Beograda,• od kqga, to naj vam bb vseeno! Kar рогебе Pašič, Popovič, ali pa Smiljanič, to Je sveto!" General ima lahko razne ambicije tudi glede napajanja svojega ‘konja, ker mu ni treba poznati mirovnih u-govorov.in ker ni odgovoren za vojaške operacije in za zunanjo politiko naše države. Odgovorna je vlada in ker bi moral narod nositi vse težke posledice njenih korakov, zato si la- st) tl»di pravico, da je o njenem delu poučen in da jo kontrolira. : N Oj nanj „Narod“ In Visa polioaj-demokraeija Se tako zatrjuje,'da |e zunanja politika čudovito daleč, da je težka in bogzna' še kakšna,,. mi smo zahtevali ih Se zahtevamo, narodno trolo nad vsemj kar se god» v vladnih kabinetih, ker nočemo, da se nam čudovito hitro,/ črez ntfč navalila od vseh strani težke posledice po za-jxdiiüfci m-‘— im :f cueiu, na mah odletel. Pri nas seve-d» ostane, ker nam državotvornost »opoveduje, da ostanejo njegova dela, njegova sposobnost in njegova nespo-Џ. ■ pobnost za navadne državljane — čudovito daleč in visoko vzvišena nad Naša notranja politika pa skrbi I tud! sama za to, da se daleč oddalju-i 1 Je in odteguj» pojmovanju in zasledovanju od strani državljanov, Pašič je ~S zagonetne orijentalske politike s 0 mrežo zmedenosti in intrig, Tiči $!Či, %aiajkoviči in drugi so avljeni po Svoji robatosti in ne-psii in tako je naša zunanja pö-itfka zarps „čudovito daleč“ nam in pa .tudi celemu kulturnemu svetu. Našim državotvornem je prav, da ' Je tako daleč. Opoji« so se s frazami &• beograjski čhršaji in zato lahko pišejo o suženjstvu nagega življa v Ab ban!ji, o pö^^anjr 'jpittUhj Sten deklet, čeravno so daleč preko älbans-Jdh meja na naši strani dftml Turki ih turške bule. Vs» jim je dobro in irveto če se godi v znamenju in imenu te „čudovito“ oddaljene zunanje po litijte! General Smiljanič pravi, da /hoče napojiti Svojega- konja pa obali pri Draču, in opojönpt držhvO^ornost m pozna naenkrat druge :па^Т1 *a pašo državo' kot (p, da^PKie srb. pkega jupaka vodo’ na ‘draški pbaU, ф?а!мја pii z najvfčjim fmPM đa Џ “ ihijd s lem гаМ да#па doipiM poučnega življenja v Wolf in da ; se Шуајо plrotr fiüaemu n^pdufp nagi Ш ШШ peÄdice od strhdl svata У апикпЖ1*1>г Br.*; u nam •Ц 'JJ.IV' 1;‘Haj vdndor se' jr Ш vagf župajja ftucie luto$e 'Љмлх:'. Bolgarski ministrski predsednik Stambulijski je podal te dni pred narodnim sobranjem v ’ Sofiji prav zna i čilen ekspoze o zunanji in notranji po libki Bolgarske. Na znotraj, pravi Stambulijski — smo za najradikalnejše relorme pravnega in socijalnega napredka in smo v tem pravcu že mnogo dosegli. Z vzbujanjem pravnega in soc yalnega čuta v narodnih mašah gradimo visoko obzidje proti vsakemu neredu. Naši zakoni so izzvali sicer velik hrup in krik v ka; italističn h vrstah,/0|tali so pa v moči in vei.av ter se ukoreninja'O bolj in bol. Bodočnost Bolgarije leži samo v teh organizacijah: v zenujor&dniški, v komunistični, v ši-roko-socijalistični ih v esna sla. To so elementi reda iu napredka, oni pa (kaže na desnico) nereda in nazad -njaštva Na zunaj pa stremimo za dobr m mednarodnim položajem mirnim in pa sporazumnim potom. Bolgarija se je z j vso vnemo in pridnostjo lotila izpol - ' njevanja mirovnih določil, zlasti ■! je . nalog razorožim!a dobro doSeb ker sö i impetijaBstično tendence udušene, in j ker ni niti enega Bolgara, ki bi hotel j z orož em voditi politiko. Bolgarska je bila vedno dober plačnik. Sedaj ;e i o nouillskem ugo voru sicer mnogo dolžna, pa njeni up- 5.^" nik» bodo gotovo imeli nekaj smisla za njene stanje ter bodo v ietä ali onem tudi nekoliko potrpeli, ker morajo vendar videti , da del.a z vsemi silami za točim izpolnitev vseh obveznosti. Kaše se pa tudi od raznih in zelo merodajnih strani zaupanje do Bolgarije. Društvo amerikanskih milijarder dv ji je ponujalo veliko posojilo, pod i^goienj, da 20 let ne stopi v kako vojno Ministrski predsednik je A« merikancem zatrdil, da se niti ne misli na to v Bolgariji, stvar je pa vendarle zitač lna za pojmovanje teh kapitalistov ki vidijo v vojni sicer veliko nevarnost, pri tem si pa mislijo, da bi nuli dobro urejena Bolgarija lahko zavrel i v vojnem pohlepu,, ki druge, s la o ure. en e države tako silno prevoja. / Tako Bolgari, kako pa mi? Pri nalTso beograjska porodica baha ter prišteva med „zmagovalce“ in na vso moč, na prav „veštacki" način ruši u-gied in kredit naše države, Bolgare r a»tobrekuie ter jim predpisuje — vse grem!; nčkfanjega' režima. Danes je v Bolgari! delavni narod v veljavi, levičarske stranke ustvarjajo bodočnost, pri nas je pa skrajno desničarska avtokracija. Demokratsko-radikalna porodica se prav tako znaša nad ubogim haro lom, kot nekdaj Ferdinandova — klik:' nad Bolgari. ear. Cl ei brat, caželji ti — živega brata! To zahtevamo tudi od Slovencev, med katerimi jo nekaj takih, ki verujejo V sito. Uni vodijo eno politiko na-pram Beogradu, drugo pa napram narodu. Ti Slovenci vodijo -dljdomatsk» p&lifiko, oni goljufajo iti imajo v svoj! politi*» moralni minus, Vse, kar govorijo o BelgrAdtf, j» laž. Mi toga nočemo. V Beograd nočemo iti,' ker hočemo govoriti resnico, Demokrati bi nas pa ne hoteli poslušati. Mi faismo pleme, marveč narod. Mi imamo svoje državne sposobnosti in voljo, da jih organiziramo tako, d» ne bo organiza ko pravi sam Je : ovedal že svoj -Čas g. Sto.anu Brotiču. Urednik novosadskega lista „Du -nav“, g. Kamehko Subotič, je omenjenemu predavanju prisostvoval ter ob-iavil Radičev govor v svojem listu. Iz goVora posnemamo sledeče: „Mi delujemo na to, da se dvignejo: vas, cerkev in domovina ter da se ohrani tisočletna tradicija in ustvarijo nove vrednote. Ne govorim o razredu, ki slučajno vlada, nego o 230 tisoč seljakpv. Mi nočemo nemirov, ker ie nu§a republika odlok naroda. Tudi š Srbi se moremo sporazumeti. Vsi (Srbi) ste enako naivni. Tuni govora o foteljih, mandatih in dnevnicah, pač pa gre za to, da si dva brata ne napravita niti enega, niti dvoje hlevov, marveč da st, ako posedujeta hišo, »sto obdržita in popravita. . Kot verni tolmači volje hrvatske-ga naroda se ne bavimo s političnimi krparijami. To: voljo je ustvarila velika misel. Hrvatski narod hoče svO’0 Vlado imeti v Zagrebu. („K, če Je že tako, pa naj hoff v Je rekelProtiČ.) „Toda, zakaj nočete tega povedati v narodni skupščini ?“ )c vprašal g. .Nimamo nikomur ničesar pove -dati“, je odgovpril Rad ft, ..ker radikn-H niso radikali in zemijjradniki niso zemr.oradHiki.y „Re.ejmo, da gremo res v Bengr Jd in te tečemo, da imamo razen uštavr ft® hryatsko- vpragan-' ie. Kdp nas ho poslušal? Ä ko na hoče jrdorkoli reSovau hrvatski problem ^ silo, potem Џ »goram s takim člove - W kom razgovarjati drugače. Ce bo direktni sporazum nemogoč, moramo — mi Hrvati — iskati pomofti v novem či nitelju in to je Zveza narodov; Kadar bodo vsa sredstva Izčrpana, bomo stojali 4 red Zvezo narodov. Srbija ;в bila priznana, za nlene muke in n.ena trpljenja je svet sicer vedel, toda Albanija je danes kljub temu več vredna, ker PaŠičeva zunanja politika ni razumela situacije v Evropi. Vaši vojaki so izvrstni (to je Radič rekel Protiču), toda uprava, gospodarstvo ? Prijateljev imate — vedno mam. J *' Ta režim je za Hrvate neprijeten, za Srbijo pa pomeni — propadanje. Mi Hrvati smo v opoziciji napredovali, vi (Srbi) pa nimate opozicije. Koalicija z demoknafi je vlada gospodske klike nad narodom. Vi (srbski radi ^ kali) ste na potu, kjer se' vam bo srbski narod zoperstavil. Komunist», zem-Roradniki in republikanci so propast vaše'stranke, "'ff.' “■ % ' Narod bi se gotovo pomiril, toda vi radikali ste zakopali ustav j od Ic-ir iSd*', pokopali ste’ občino, pogazia svobodo zborovanja in tiska. Dobili smo krivični zakon, žandarsko uprar ye »n bpijonažo. v občinah pa komandirajo vladni komisarji. ' ' 'v; : Vaša nesreča obstoja v ten« da se nepre »ano ,pritožujete Evropi. To M »•ndi »ega, ker se Je ’Evropa teh yc\ -,ofb naveličala, jaz niseit» obuj .d hijl pod starim režimom, pač .pä smo po -r .-izovaii ha naše kulturno delo. Politika je socijalna in psihološka'. Mi 'Hrvati nočemo niti Velike1 in niti Male JRrvatske, hočemo pa takšno. kakor jo zahteva narod. Frepr* -čani pa smo, da bomo našli največ razumevanja za svoje težngi p.rl tekih državnikih,' kako*1- Te g. HroUČ, drugi pa ne vedo b naših' stremljeftjih niče- Na uvodhiem mestu „Radikala“ od 13. t; m. piše g. Stojan PnoÖft na podlagi konkretnih slučalevi kako se rušijo pri nas temelji državljanskih pr,a vie s kršenjem osebne svobode. To m vrši po formuli, katero je izrekjel poli-cajrainistert a eledeftimi besedami:, „Preiskav© so pid ustavi ргвриббепв diskreciji državnih organovft 'obrani tu nema mesta! “ V tein izreku leži naj-večjl cinizem, Id je -ižkjjjučjil iz vidovr danske ustave tudi točko iz store srbske ustave, leč govori o branilcih, katere si je okrivljeiii lahko najel za sodnijsko razpravo in pa tudi za ves potek preiskave. Gospod Protift pravin Te pravice nimamo sedaj ne mi Sumadinci, m oslali ‘državljani naš» kraljevine. Sedaj smo vsi „ravnoprav-no prepuščeni na milost in nemilost preiskovalca oblasti, sedaj po ustavi ne moremo zahtevati branitelja zača« preiskave in niti to nam ni zajamčeno da ga lahko imamo pred sodnijo. Na tak način in vsted tega poštar ja ustavni člen 5 — iluzijai Brežkon-troinbst pretskav», pomanjkanj» vsa» koga resnega jamstva za osebno svobodo med preiskavo, kakor tudi za njen način in za njeno trajanje, -kaže v praksi prav grde pojave, - ki kvarijo državne organe in preiskovati no oblast. Vsaka oblast, ki vidi, da ni. nad njo kontrole, so prelevi v samovoljo, pa če so njeni predstavniki. Se tiki čisli ljudj». • • Imen smo atentat na naslednika prestola 29. junija b L, glavni krive* je bil isti dan prijet, ijsti dhn se je z*. četa preiskava in traja še danes, četudi predpisuje par. 15tJ a, -da sme trajati največ dva mesca. Preiskava nekdanjega Ivan danskega atentata je trajala od 24. junija do 13. septembra četudi je bil ■ slučaj mnogo težji, se*-daj pa traja preiskava že črež štiri mesec», pa se še vedno ne ve, kedaj bo dovršena in kedaj se bo razpisala sodnijska razprava. Ali Џ potrebno, da se s tem in na tak način razlikuje vlada Vladana Djordjeviča v niekdan-ji Srbiji od vlade gg. PaŠiča, Sela radikalne stranke in takožvanega ,„ide-mokrata“, šefa demokEaföfce stranke, Bv. Pribičeviča?“ ^ * , Nadalje se bavi g. Prot č z uaä-Ш čitateljem že znanim škandaloon da. jo preiskovali« ^sodnik VujiiJ pozval sarajevsko policijo, naj preskrbi * obtožni materija! proti posteueii, Djako-viču, da še ga lahko obtoži in še dru gimi slučaji krivic, zločinov-in-trpinčenja, ki se vrši po raznih ječah in policijskih upravah, zaključni* pa ta*, ko-le : ' % ' ■ „Eto» tako »zgleda osebna svob tudi to, da j» to samo nepopolna is bleda ; slika osebne svobode po* vldevdaitoki " ustavi V rtaši kraljevini;“ • m m .M '-V вШШ* 18. november Porodilo iz južne Srbije. Ш ** I^mmq entelknanake or -.. ^аШеае^*- Sahib- IJtarfcut, ЈНддиДО** - gApije. И јеЈдаишф* po juJiiL Srbiji» . 4». prouči -livltenalkft .razmere mush- „«aansite«» sivite*, se te vrnil la sede-l Baja pojasnila poročevaicari raznih Ustav* ki ga oblegaj • v ; Jo4«> njegovih izvajajiJ jo približ- - .no to-le;. ^ftlMeva muOlimanov, ,y Sand, J *£aku in Maoedomjii so zelo. Arom.no. / Uedni narod .np zahtev» drugega ta* to, kar bi mu itak moral» dati uspava: . osebne, iOf imovuisko varnost, pravico 'S do rdela W .zaslužka, svobodo bi ;,#гЦ «nanje -vero in jez^ hadpatrijotj in, ■ -Mdte&&ik4 -mu. pa. v* a(voj| kratkpvld-h ravno Џ odtegu- jejo ter vrhu teg» ge raznašajo vesti -o raznih .arnagjsko-turških. азрјгаеј-(ah in zvezal» z Angoro, Bolgarijo itd. V duhttotega krivičnega podtikanja postopajo h pravni organi fii pišejo listi -- najbolj jpa „jPrivredni Glasnih“ ti-skriva za tem imenom najhujši šovinizem in politične* fežhjje, ki hočejo S terorjem in nasilno j upravo ubiti pri-rodni čut nAcjijonalne skupnosti. V Skopite izhaja Uidi „SteraiSrbijalNlfi pravilno in t rožno gleda na politični položaj* a žal da se večina/uprave ravna po SoviinišPl. okrog „Frlvred-nega‘Glasnika*, ki s-svojim divjanjem prevpije všo zmerne glasove. Po Makedoniji se pojavljajo ko-mitske čete, ki Siriju turške pozive in proklamacijo k usta,ji,- češ, da je prevratno akcijo odobrila vlada v. Ango-ri. h Stara Srbija“ apelira v takih slučajih na uvidevnost in drž&vljan-• sko poštenost muslimanov, ' Šovinisti • krog „Glasnika*' pa poživljajo na pokor in požig -Turkov i in turških var si. S tem se daje najboljši povod 2a , odporno agitacijo in če upoštevamo Ste u to, da uprava ne upošteva, turških svetih krajev, da je v dveh skppljan-ekih džamijah ‘ namestila nekak vojaški magaeinj vidimo veliko nevarnost in Škodo tega Šovinističnega početja. jPoSlaneo Korkut je bil tudi v. .Nišu in na vprašanje, kaj tam delal, odgovarja tako-le: JKrenili smo v r NiS, da si opdedamo »taraošnji tabor internirancev, TO, kar smo tam "videli in slišali, ni za opisati. Ko so malo pomirim, vam morda še poročam o grozotah, ki smo jih videli. Za sedaj čakam nqj odgovor g, Laziča, Sela „.avne varnosti“- Razmere v tem taboru’ so torej tako strašne, da se mora oč&idčč okrep fiati in umiriti,-, predi*) o i$ibv‘govori in lahko si mislijo, .kakci prenašajo svojo usodo sami interniranci —\ razni sorodniki dp čptrtega kolena in raz ni somišljeniki odmetnikov, кд so zaprti v teni taboru po raznih, „zaščitnih" odredbah prej označene južno-srbske uprave. Iz zavožene di ‘40 obSi^ih vladnilrBvwr8ffaa*«aK* v stopila nobena v .Veljavi vanje., hanlcovcev, znamk, ' rišto kih blanketov itd. Ali ni tp eklatanten primer razsj.ovalue politike- jmšili \ iu-dinovcev? (Jugoslov. Lloyd.) m .** -KRALJEVINA SHS, K г 1 * a P a Š i fin v e g a k ab i o e t a nadaljuje znano polževo pot — dnevnih pogajanj med racjUkali in de mokrati radi notranjega1 in finančnega porileUa. • -• • Razmejitveno vprašan-j_e med hand in Albanijo obravnavo _ zveza - narodov. Razsodišče Zveze na-* « rodov nam no obeta rtič. dobrega, ker, • sta Anglija in Francija- priznali afoau sko vlado ter samostojno-Albanijo'. ...■-j:-П AVSTRIJA, ... Avstrijske čete predirata . polagoma v burgenlandsko ozemlje -N Dunajski listi so sprejeli iz Rohrba -cha obširno poročilo o poteku tega prediranja, ki so omejuje prod . vsem v «ta področje okoli Neusicdlor-jezera,', Kraje. Podersdorf am See in St, An -drl Jse Avstrijci ž® zasedli. OJicirsko patrulje, so prodrle do plebiscitnega o-гојвЦа ih zavzele Loipersbach. Scha-tendorf in KUngenbach. |Te vasi so » oddaljene ajd Sopronja jedva I7-8Дт ...Avstrijske Čete vzdržujejo z ozirom na *,1 občutljivost piedzavezniške.l komisije «drogo, disciplino, pr^iVafetvo »e je.z četami tgjcoi ..spraznilo ,. TudiHrvati,(Wagserkroatery so ä ve-. eel^® spr§jiH avstriii^. jčSlO, ki jim ^riha»jo-jMAltev(, pred terorjem mad-äaiAjah:;Wt'uL.. - Д , .ч •; et ijöslal g. •• lajkoviča v Že-i.evo fegA človekh, k' nam ;e s svoj m bedastim tolmačenjem albanskega j robiema {A:. гал‘ 1 toiiko škode ... /J. Hazsipovanje. Narodna banka seje pogodbeno obvezala, da izmeni v roku od treh let državrte' novčani: e s svojimi. Z izdelovanjem. Jteh no-.čanta so že pričeli- in prva partija ilud nar-ski bankovci) ;e ba e že "goto-a. iz-rie-Tovanje bankovcev jo bilo povere m nekemu ameriškemu za'\0duVs.,Za ';H)0 bankovcev so vmerikartin xaMevad 15 . dolarjev, kar bi za 50 т-рј&ооу ko - ■, madov ,(50,000/100 din.)^ znašalo o JO | tisoč dolarjev. Potemtakem stane eden j bankovec 0.005 -doi^r a, tj-o se-’an 'em I tečaju dolarja — Г-80). nzirom-i. - 'r j din. Toliko stane o sjuno .desetef nar - ) ski banko\ ek Izdetavfii.ft-pstaTih-Jban- ■, teval prav tako malo samostojnosti in človečanstva, kot od medvedov v «im-, ski palači. To je bilo’ nekdaj. Ko je ruski narod imel še druge poime o življenju, danes pa ni več. Rll3ki"6äroä se je zbudil iz suženjske: Otr^üerttisti, neznosno žgeča ftö! ga je vzdignila trt tudi ves östiifi svet- si ustVarJa hove osnovnice družabnega življenja, samo peščica naših oblastnikov si'še želi prepokorne službe in diktature kakega Sazonpva. j— Misli, da bi bilo tedaj- vse V najboljšem tAu, da bi imeli pravo lilijah» hUSkegAjcarižma na Balkanu.' V -fčsnioi thdiv to n j verjetno — ker bi tedaj z n^mi kaka črnogorska 'dinastija prav httdo fekmovala. V tem so briga gi. minister a papirnat redbami. jza ubogo invalide, vd«| < sirote. Novo;, invsüdh» uredbo ^opet spcemenil;- f«i^lidi pod č« i -velHlHOsti. n* bodd ЛЉШ več1 s ko doklade, arapak samo Osnov.” kojninot .Adave padlih, v starog -*j 40 tet in delasppsobiie dobe sch^t Ш penijo bre dddtajtev, Družith, lili vojakov /dobe» dodatek za dp ako plačujejo de 30 dinarjev пе$ d nega davka mesečnofja me kak j sedaj 50 dinarjev. y Jugbu životari drirdiha pad|ög% Vojak! -£ plačuje mesečno-30 .dinarjev nejjia nega davka! r Q. ftnkevou se цр pojm: ki*-: sikV^rda ÜÜiäenja a. ima t.Samoujmava*^prav. kö trefi, da - doljjčkarjomJ -Vdove in sirote pa carske Rusijo ne • bo- več, rgz.vila J se pa i>o svobodna Jn naroddč-demokra-tična Rusija, ki' ne -bö pozabila naših oblastnikovj ki si "želijo samo ruskega carizma, ruskemu•; narodu pa ne pri-.Voščiio nitiv skorjica-kruha, kakor se je izrazil Hj.ala.kOvič nft mednarodni kon erenci v veliko ogorčenj celega kulturnega sveta; 1 • ' j - Bolgarom zaupa svet, Iz So i Je poročajo, da bo bolgarska vlada v inozemstvu najela več,e državno jiosoiilo, (Znani 'so Sledeči oferti: neka amerikanska skupina ponuja lü milijonov dolar ev, neka francoska ve^J i-ka banka stavi.a :20O milijonov frankov na razpolago, angleški finančni viri pa im ponu Sjo Ш milijona funt šterlingovv Vsa ta ptasbfila so 7odstot-na. Angleži stavijo baje najbolj spre-Jemlpve t-ogoje. — -Primer med našim in bolgarskim izglečlom'’ glede zunan -ega jioso, la sili čloteka k pnemišl.e-an n. Meti tem, kd-stavijo Bolgafi.fi, romagaivi deželi, razmeroma povoljir no in s rečmi Ive pogo e, je naš -lin. minister prišel iz Londona z načrtom, katerega niti vlada hr -mogla sprejeti. Nam 9%. posojila pod nesprejemljivi državno gospodarstvo uničujoči- dftC lijonarkami. Samostojni 'Mcrmdfja ii» ko , zemljorodni kov^-S&rioštojnežem t sneto heljutjbjTda Je' prišlo ЛУЈ% kako brco so dali zemljforadnik. poslancu Stmw*štojno?liermolju, i • hotel zopet zVSrKi spravo med | > radii iki ter samostojtiJmi. Vodstv mostoj i© te .Šlo temcl^tei v; še, fe A üngeljski izgubljeliii sin, in sed mi tu mi ; ogo :- Bolgarom pa 7 V nosojHa gnuja v šangriničm onćmogtastii ■ rez dalekosežnih obveznosti Dnevne novice. „Straža- s:ane za celo leto 1922: celoletno 35 din ali 140 K, polletno 18 koveev bo stalo brezdvoigiiib’še enkrat ' ’r’L«;.*“ četrtletno 9 din. ali 36 toliko. V to .svoto še.; a -giso v- ' K, mesečno ne dežurne komisi e; fStijoš-p vse din. ali 12 K. Za •• ra, o izven Jugoslavije zaradi pošt nine mesečno 2.50 đin. ali 10 K več. Torti, tčloletno 65 di-n. ali 260 K, pol-cgromno svoto br si labko doma zgra-.! nj!,° a^‘ K* četrtletno 17 dih najmodernejšo tiskaroo za izdrlo- * " л' znamk, javlja, ‘da niso poslali -«amostojK zemljoradniški aOngro« noben H ci.i elnu- - zastopnikov, pač pa sta., pošL Mermo3|a in šfi^npki drugi Stranke koj privatna infceresiil- _ M Dbmölj'a in Še oni1’ neki dru^i Samostojne sta zletela na iutt ц zendjpra4ništeit; v kongres nobeni) in teresiranca. No, ako bi bila fc odposlanca- Sa.i|ost<(Jne> uaistfoiši Veliki Plani- kot o!icijel4Va zasitoj . pa jih ne bili zamljoradtriki sam gnali'-ampak čis*i olietjđfcno pret li, kot oficijolni izdajieii kmetskih vic ter koristi. Med privatnim !*_ cijelnim zastoi)stvom' 8»moa‘oji Veliki Planj je samo razloček ko *4' brco — iu — pošteno batino1. Celjska tetka od 17:'t. m. st znosti . . . T^vše časopisje« Izbruhala j j© ves sv zervoar nacijonal-sUŽ'^ plaču e ^JNarodna banka, jeijiveč naša : 'država,'bz'foiiia l.mlstvo. Zn to •- -n- | na. re: tmz Ka seji Zveze Aarodov. ki se vrši' te dni in ki bö razpravljala tudi o kršitvi mednarodnega mifu j o naši vladi v Albaniji, nas bodeta zastopala gg. Boškovič in Tiča Popovič. — Drugi „je za Sjialajkovičem prvi ar -navtski Specijalist naše diplomacič , \ ki se je že lani in tudi' letos primer- > no udejstvoval v albanski politiki: Ve čina listov je prinašala avtentično poročilo o angleški noti in o celem za-pletljaju radi prodiranja naših čet v Albaniji, samo naša vlada * je molčala kakor vedno o vseh ukrepih in pote-zah svoje zunanje politike. Nekateri „merodaini krogi ‘ so skušali ustvariti ■celo neko „javnost“, ki naj bi vedela, da ni prav nič na celi stvari . in Vse ie zakulisne mahinacije še kronajo sedaj s tem, da nas zastopata pri zelo važni seji baš tisti ljudje, ki so nam nakopali vso sramoto-pred širnim svetom. Kaj hočemo, monopol J|e monopol, PotodiČarji, ki so uzurpirali državno oblast^ nočejo popustiti, pa če .gre tudi vse navzdol. Matjuške Rusije n! več, jadikuje beograjska »Sgmguprav.a*', ko nas oj vseh strani odbijajo .n|gs ehi Pašiče-, ve politike. To je^jasen Atoka*, da so naši proslavljeni noljtiki navajtni. samo dvorjaniti v službi kake drugo si ,l«i In da se samostojno sploh «e znajo kretati.) Cari^tična Rusija je še danes njih ideal, «ato so se pa tako br.ezpo* gOjnO pkiidfužili ideji velikih nosilni-kov med ruškim*'življem generalov Denikina, Kolčnka in Wrangela Mo-. Con, je bit ruški carizem, - vse mogoče elemente je imej v svoji službi vse še Naročnina se.plačuje — Upravništvo. Boj kapitalističnim podjetjem! — šaša liberalna kap.talisfeična vlada da j je iva itallstičnim bankam vse mogoče i ugodnosti. Banke se prve-.obveščajo, j kadar se dovoli kak izvoz, banke se , fve o svestita o raznih dobavah, da sc more.o istih same ali pa po svojih „slamnatih možeh“ udeležiti. Kako p-gronpie dobičke delajo banke, kaTo izkoriščajo drža,vo ipri investicijskem poso ilu dobe banke okrog 20% na ob-rešiih in proviziji), trgovce, tovarne konsumente, nam najbolj osvetljuje de stvo, da plačajo nekatere banke v Lju Dijani mesečno okrog 300.000 K Za te-ieionske pristo/nne. Banke sp v zad-n. ern času začele - snovati podružnice na dežel», hoče;o male trgovce,- obrt -nike in kmete osrečevati. Naš odgovor na vsiljivost bank,more le biti: le še bolj ko doslej se bomo v bodoče posluževali -naših knietskih posojilnic, banke pa mirno prepuščamo veletrgovcem in tovarnarjem, vojnim dobičkarjem in verižnikom. Živeli zadrngarji J V odboru ka * pifalištične delniške družbe „vinaria v Ptuju sedita Ravnatelj“ Zadružne zveze v Gelin J. Lesničar in prerfsed nik ZadrnŽn-ft »vat« v šlagerjev: 'Državai'-' narodna 1 naš Pribičevič, -protidržavni der hrvatski imrec-RMrč, ulafodhi z oi, Šušteršiči Korošec,' grom ini la., Sodoma in Gomora!“ . . Stri . je „Nove Dobe“ iz težktegn jkalibr prihranili norca Radiča“ namreč. ftadič, ji dajal pred vojno, originalno publ? je svetovnega --slovesa. M jp a.u trn na polju jugoistovan'^ public, že takrat, ko te J gospod pri „Nov bi“ „ptankaJT AčsnSpita' proizvodi jih »pustil v jasnost 44 " nom. џ --life« ' Ilekllškl točaj v Madoni Љ novembra ohola -biti dobita,'ota* Prosimo vso Zadružno zveze v Geliu. Žalost no, da zadrugarji ustanavljalo kapi -talistična podjetja in ista vodijo, g, temo se ne smemo čuditi, čo pomislimo, da se pri kapitalističnih organizacijah-mnčgo Zasluži, pri zadrugah — pa ne. Blagovne kupčije v’vojnem času, šo ustvarile razpoloženj’® za akoitaVe dru Žbe, kaj no, gospoda rfr. Božič in Les rilčar? -■ ", -r.r-r --i:--,: f.. - Đr. Kukovec, zopolj za invalide. Najboljše so pač -vednoT pri nas nov® naredim min!i'sir.i| dr/ Kukovca. Ko- ' maj zagleda taka- nova niaredba soci-iaiao volit ičnfega' Jznačaia luč jugoskH vanskega švctA. žd jo «opčt «ačenjiajo preurejati, take, , daj je .do danes Že Je giietUO in lovilo r o razkošnem dvo-i izdal g- dr. КиЈиШ- ttagztta IteJiko *±»a i- . — - — JJa -i- J ! * nmph naruHK:-• «v г1ло1»1 ni'- '.lriliiiriA^ I ШЛцšџеорхвјрцј absoluazem je J .,;VU>. A i r -. *4Jt. npvih naredb, a dosteiJr. -ni*Ц f-^4)’ Ц’- - 6 t- ' I Utr' baše zdupoike po župnijah, kjer obstoja kako naše^ socijalno društvo -ali me, da takoj javijo vse udeleženke (kibdru SKI Mariboru, Cirilova tiškama, da te mo \se potrebno pripraviti/ Udeur ke4 ki želijo skupni obed, naj ito si javijo odboru. •• j J Organizacije, ki.-žejo* letošnjo mo prireditev tečajen z» jzobražf ne; - delav&k» аЦ ,pol?tične-organi ja; naj to takoj javijo SKB Z v K boru, ali Tajništvo SLS, Članarino za Krščansko soeiH zvezo v’ Mariboru ni treba .nobeiS'i društvu- pošiljati v Ljubljano» ken SKSZ za -Staierskg v Mariboru 1 trafiia organizacija za društva na^ venskem Stajersl^m.' . (lojrnceoi državne - vinarski . Sadjtarske- šole v MapiboFu prizr vojaška oblast takozvarti, „dijaški i . ti j. >14 mesečno službe: pod pogejšj; ako isti to šolo đovffiiijdT-Tn ae p^. bavijo s kme ij§tvom. na svojem d| Za te ugodnostjmorajo P^tneno pi ti. Tudi.Ate^?jta^m-16 dovo% ložitovi pokh Žfi liastop vojaške sr . pp zaključku šbte« ako ; pkUsijo tnjcote kö s® bdi „potrjeni v-vojake. roj teljstvu .t^a aavoda uh Komando riboeskega; уојпеда okrugJA v Mar Znižane vohu« .cen®'' t& dijak«-1 nistrsiu0vZat.3>M!itet.*j0 *к|К>г>10 '? com JpidskBk; in dijakom/lteednpj^ 75%ni-cpofMist na-taeleznica.h ie ‘ boiični, Ш J;pr#zgKlift*e ta divjake* ki .. p: i; svojih izgredih tako nezaslišno — profaniräjo narodnost ter so znani raca Občinstvom po nazivu „fašisti , soada razven Sarha, Škerjanca, Jakliča, Gorenčahov tudi -uradnik* «taborsko bolnice Vuk, ki 'je: razbil u'vo* 'ved MiheliCu trgbvsko tablo ter plačal zato smešno nizko kazen 200 K. nadalje železničar Pust^ ki si je dal Svoj Čas taka dobro ^mazati" pri stanovanjskem uradu, ki je v dobi slabe valute izmolzel celo par cekinov in Ki se tako lepo „zavzema“ za ubogo vdovo nekega tovariša, da v njenem imenu, pa br.ez njene vednosti — kasira pr.r tisočkronsko posojilo.--Ta junak je občinski svetovalec N SS v Da tors -bergu in že tri mesece „bolan“, da le fflia več času za pijančevanje in ob • Nkovanje sej „N. 0.“ — „ xaroclna O-brana“, kakor se društvo teh izgred-i ikov v še večjo prolariaeijo narodnosti nazivlja- ter svo.e sestanke tudi po „Taboru“ od časa do časa objavlja. — Pokrajinsko upravo opozarjamo na tega Vuka, obratno ravnateljstvo južne železnice pa na „velezasiužnega“ Pusta, drugič bodemo pa iznesli še nekatere druge „društvenikeV ki so se iz nepremišljenosti in domišljavosti u-mešali v to družbo, ali pa celo vsled tega, da prikrijejo razne stare grehe. Poznamo celo učitel.a, ki je nekdaj v avstrijski vo ski z brez rimeruo nadutostjo briskjral svoje stanovsko tovariše. ki so bili niž.i >: o šarži in, ki se je po raznih avanturah s tem starim duševnim zakladom Znašel med — — „obranovci," «favai nasilnik Škerjanc je vedno -ge ha prostem in sedaij se celo še i o „Taboru“ oglaša z nekakim odgovo -rom. Sramota za list, ki s redna reči od takega človeka! — Ta -bi bila lepa, da bi mu sedaj še to in ono dokazovali, ko spada že davno na obtožno klop, da mu sodnija dokaže raz -ne izgrede ter ga tudi obsodi, prič za razna njegova divjaštva ne bo manjkalo, če že ne zadostuje ubogi K ever, s polomljenimi rebri, hadamo se, da se to čim prej zgodi, če tudi imamo po dosedanji prizanesljivosti od strani oblasti že precej pomislekov. -Kako se je „podpisoval“ po rej, pač ni važno, ker j© vsaka pomota v osebi tistega Škerjanca, ki jg kandidiral kot nemški kandidat v Trstu, naravnost izključena. Tedaj so krožili volilni letaki, z „wählet Johann, Škerjanc“, pravopis imena je postranska stvar, ker je popis osebe točen, ka.r se le da: v vsakem oziru visoka ln velika, neotesana sirovina, vedno pijan izzivač in razgrajač. — Se .a; obljublja ta divjaška kreatura kar po 2t) tisoč-K sem in tja in v sodnijski akt njegovih divjaštev bi bilo treba vpij- •’ ’ > , i <1» . l sti бв удгабапје, odkod ima lofiko dei"’ narj%?Ä od razgraj^^idi pa odj »■- ' Ј£ГЏрГ% poj*m!jivo.; „Nepojmljfivo" je zelo kratek ijf enostaven zaključek, ozirati se je ---- ----- -----------......----i(^|4!Mwlan^di5-fia?«tez?d« Цвапо-^вУ-" jaßtwtof ysgär. de Hoff. Tj^anih, da -ta 'teft^- ,-heppjm-' Jjivost," — Upanso< darJjtkh). iiktl.naši višji upravju organi v .toliko, „«epara-4|st|", da ne bodo pustili, da se .tudi V, naše kraje preselijo •lealimegdanske „gla^ja^ef iiü S§ TÄzpi drugi јадрогЈг. ^о BajJtaauc______' _ ;* . ,, PrekhemhÄ pošešti« “TörnahovoAi!. JugösJpVaii'skO prekajevalnico“:' y Po-bfčžju pH Mariboru, ki je v konlcur-ž>u, |e: kupila družba ^Mesna", Preuredila jo bo za veliko eksportuo hla-d lnico za mešb,'Nepokrita pasiva Tomanovo družbe' znaša ndd dva ndlijo- ^ita кгот. .r ..f ,, ,.v ч ;: IJstrelU se je, v. gostjlni prp ^Žla-teai konju“,,v Vetrmjpki., ulici četrtek zjutraj, mladi moški. « ,. Del. predstava v Narodnem-gleda lišču. V nedeljo, dne 20. novembra pri redi uprava Narodnega gledališča» v Mariboru prvo delavsko predstavo in sicer ob polovičnih cenah. Uprizori se v dvorani vhiarpdiipga doma Otjo Brijst evaj satira .„ Vzgtnitei j Lanoyeo“. Začetek Ob - 19!i. Predprodaja vstopiiic vsak-dan pri dnevni-blagajni Narodnega gledališča v Slovenski uliei' od 9.- -12H ter od 1б.—17. ure* . Na gorenjske koMne v Mariborski koči pohilimo v soboto, dne 19. L in., in to. pri vsakem vremenu, Odhod ob 13. uri izpred Velike kavarno. Pridite vsi', ki ljubite dobre kranjske, kldbaše, »Lrvavioe mrežnol pečenko in pristno vince iz Slov. goric. Nrkdo naj se ne ustraši vremena. Invalidi, pozor! Mestni magistrat mariborski razglaša, da se morajo vsi oinvalidi kateri še niso-bili v sg,r- •• ho pregleda zaslišani, zglasiti do 20. novembra t. 1. v mestnem vojaškem u-radu. Komisija ža pregled invalidov, ki bo poslovala od 18, do 25,, novembra v--'dravski -vajašuiei,_Uo zdravniško pregledala samo tiste invalide,! Y\ so bili pri mestnem magistrat% slišani, : v ♦-sr' Orlovski vestnik. Ptujsko orlovsko okrožje, V; no-delio, dne 27. novembra predpoldne s® vrši okrožni občni zbor. Natančnejše’ • -v okrožnici. Vabljenj Člani odsekov. ^ Odseki ne pozabite i pravočasno \ pooblastiti zastopniksv. -*у. * Odseke pfujskega okrožja naproša-okrožni tajnik, da mu nemudoma dostavijo pismena poročita o izvršenih občnih zborih odsekov, — Bratski po-zdrav! ' ; ’ " ' • • Skupna Seja odborov Orlov \n Or-tc v Mariboru in Studencih bode v nedeljo, 20. t. ,m. ф! 11. uri v društvenih prostorih (Lekarniška ulica 6).r Ker se, bode ^Tlejialp o prazniku 8, cembra tn o Älikhiv/cvehi večeru, je navzočnost ss« -odbornic in br. odbornikov nujna, "da’-bodo sklepi veljavni/-• Bog žVii ’ Odbor mariborskega ОгШ:‘ :' Gladiatorji. ■,! Brv» Indiga. — Д '' (38 nadaljevanje.) A trg so nas postavili kakor ži-,Г rlno. jtn kakor živino nas je prodajal : tr"< vec, izkušen v trgovanju s člove- ; 5fcim;%lagom. Kaj Lucil Liciftij me je j*’- kupil, kakor bi kupil par volov ali pa i ; mnj. Kupljen in prodan kakor žii И vina iti odpeljan na dom k novemu go-«јцхЈјрј« —1“ pikra, bridka zaničljivost ie zye-uda iz njegovih besed, tem bridkejse, W jo je toliko časa'Zadrževal. Dolgo se M premagoval, dolgo je uduševal svoevoljo —* in dan.es je bilo prvi-kfatJUft je našel sočutno bitje, ki mu ei razkriti svojo bridkost mu prizadüan© krivico, ln ®&иб-bila velika, da bi se potožil jšal srce. in si izlil iz duše ev, — pa trdo je bil vzgojen iu adih letih so mu‘vcepili'v du--je slabost in mehkužnost, se nritoŽevati in tarnati. In tudi danes ni pozabil otroSkih naukov — in miren jaJlniAžil4^*.mhhiriin ia pomirjevalnim glasom. „Pa dober je tvoj gospodar“, mu je rekla, „dobor in obziren — sam sl tako dejal. Ih ne morem si ga drugač nega misliti ’—. Zares, Eska, zelo nesrečna bi bila, če bi vedela, da si — _ h Hipoma je umolknila in zagrabila S toliko naglico vrčj; ki ga je bil na -polnil zanjo, da je polovico Vode razlila po njegovi in sv'Oji obleki. „Nekdo naju o:*azu;e! Zdrav bo -di!" je brez sape in vsa prestrašena šepnila in zbežala^ Enkrat še je še o-brnila in pogledala nazaj k njemu — nntb pa je Afeni urrtejfe odhitela —. Zrl-je za njo, dokler mu ni izginila v mračni ulici, in ni videl dvb'e drznih črnih oči, ki so ga š hudomušno posmehljivostjo opazovale. Se lo: ko se je za njegovim hrbtom oglasit viesel zbadliiv dekliški smeh, se je nevoljen obrnil. » . ; XII. m Mirina. •' Mirina je po navadi govorila ter se smejala z visokim, rovjltirn, nekoliko zahripanim, pa ne neprijetnim ^tasamjclrfpee Ф prav rose!)no dobro podaialLposBjehljiVi žbadljivbsii njenega enačaja. „Torejysem te končno vendar u-: gnala — ?. In obilo.dela si mi dal! -*■ Tiberu ob sOlnčnem zapaidu —. In čisto slučajno, seveda, si jo srečal — tistole deklino v črni obleki, ki se je izmuznila tamle v temo .kakor strašilo —. Ah, kako zijaš! Kakor tele, ko mu devajo venec krog vratu in gape* l;o> k-klavni daritvi — in uboga ta stvarca Še muli in obira zelenje, ki ga venča za klanje —. No, pa dobro! Ti vsaj si odločen za vso boljši daritveni oltar, ko pa da bi izdihnil zadnji vzdihljaj za takole predmestno' 'čarovnico k — Pri Jupitru, kako zijaš m kako si lep, ti veliki, močni Tb,arbarl"‘ Smejala se mu je in takoj.blizu je prišla s Svojim njegovemu liču,' dh bt: ga bila skoraj lahko poljubila. Najrajši bi bila lahkoživa Miriöa na svoj lastni račun nekoliko. poljub-, kovala in se pozabavalapž mladim in Čilim Britancem in še počakala z naročili, ki jih je imela žanj öd svoje gospodan.ee Ta naročila so bila sad dolgih po svetovanj med sužnjo in njčno zapo - vedovafko* .Valerija je slaljo spala tiato noč. Nemirno še je ргетШсЈа. «pö »ehkih К1ШТ lica S0 Ji ifi kri H je plala .v sencih,. Zastonj, je ležala dob ^ ge ure z odprtimi očmi in Opazovala., tlašne sence,'ki jih je ponočna sve - * *jka slikala na stene, zastonj“ je sb ’ loma-tiščala na oči Trepalnice in Ш\ J: trudila, da bi zaspala — spaneo n.i prišel. In mučila se je, da bi, mislila/ naikaj druga — pa zastonj — vednt>r in vedno, je stal .pred njo, on, mladi-, .epi barbyr, ‘ käkor polubQg med рО;-'г ! i ffivjaho Anhožfeo' 1 zidinih 'razuzdanih^ čiastivcev, Kiogf njega pijani sveöeni*af k» Izfdim, poliofna !Jica,_ grozeče dyi|v njene roke, kryn.vordeči svit bakelf—5j’ sredi med. njimi pa z mladim, v- čTjpb dblečentifi, T'ubkonežnim doklfetom оЏ V vsčj AVoVi 'T^ošniv-matlieči moški lp^ : •’'poti, vitek iti visok, vse njegove'pat-LJ šice napele za silni udar —. - Valerija ni razumela svojih cdy-P“ štev,zdelo ^sie ji je, da je začar*ha. Ni ga bilo veselja, ki bi ga- ne 'bik v-'ur-žila >• svojem življenju, ni je bilo čaA f Se radosti, ki bi je ne bila pokusili ,-:~ — toda kar je čutila sedaj, je bilof’ČJkv sto nekaj novega —. Takega globokega, strastnega, nepremagljivega prnenja še ni občutila nikdar popre}.. In ker ga ni mogla premegatit Sju je .vdala —. '.-v4yy ‘ -‘''Vp. jTDalje’jpriho-'*■ ord. od 1t—12 in od %^4^{r^. nethelj in p*azn.) 6o3 Kanlbor, Glavni tx*arl8. г-г pošten, s 4 delavski- ALBERTVICEL Marihor Gtevni trg 5. ШНШтН11Ш1Ш11Ш1Ш1Ш11М1Ш1<|1?|1|||1Ш11)11|||ШШ111Ш1Ш111||?1Ш1111Ш1111ШЖНШ1Ш1111Ш|1|1Ш111111Ш11Ж<НШ111!М1111)|11!|'|Ш1|1111Ш11111111| •1111101 mi močmi se sprejme. Zemovich. Cankarjeva ulica st. 8, priti., Maribor. 639 inserirajte v .Straži'* ♦♦•М>о»мооаиеа>ом»«>оеи>««Фме»о»е zimsko perilo ..Ц 8-10 *605 čevlje, dokolenke (gsmiše) 'v potovalne kolare in razno galanterijsko blago kupite najbolje in po zmerni .ceni pri tvrdki Jaköb Lah, Maribor,Glavni trg 2 Zača$no: Kofoškatesla1/l. —Telefon 311. — Brzojavi: Bospobanka. Central» Ljubljana. Pedi tržnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z .Svcopčo Zanatlijsko bankö- d. d. v Zagrebu in njeno podružnico jv Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. ' Kapital in rezerve skupno z afilijacijami tez K 50,000.000'—. Daje ti-gm-ke kredite, e»ki mplira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devirr. Sprejema vic ge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. 6—581 УИИН»ОјШ1Ји»>»>>еии>>#«»а>>о«б»и cfanp ©Lova-fe SILata %uvani potočena. ^?Jlaei£oi-«Bfov. oBiirtitea, ^пс ♦lovctn&m 1921 Pccblßsceni prodajalec srečk državne razredne loterije. kv.fv И#М sklenil zvišati delniško glavnico Obbd zbp^ našega zavoda je dne 30.' oktobra c udajo iSO.WO novih 'delate po R*'400v- nominale. ■ • ,/b -V-,y --у;-.- ...,,, . <■ Nove delnice se stavljajo na subskripcijo po sledečih pogojih : 11 ‘ ' - • - , ' * ' 1. Delničarji imajo v smislu-pravil pravico Opcije na nove' delnice v razmerju dve novi na eno staro po kurzu K 6PP’—r s« komfd, prištevši 5*/» obresti od 1. julija t. 1. do dneva vplačila. V svrho izvršenja prava, opcije je predložiti plašče starih delnic. 2. Prämie delnjce, «e nudijo nedelničarjem v subskripcijo po kurzu K 700*— zafcomad, prištevši 6% obresti od K julija ' 1921 'do dnevaplačifa.'' •' %' f ,5 . . Nove delnice bodo opremljene » polovičnim kuponom za leto 1921. fjpvrši pri br-x--'L - ^—•• J-—j *-»-*»*—^*. jfsin ;VeUl^vci|^ Časuöd гј$ novembra t * v .. " 6. Reparticijo neoptiranih delnic Si pridrži Upravni svet. џ, fd novembra 192! mi svet Jugoslovanske Union-1 preje ...... Mariborske eskomptne banke. fl№Uiat«dj Ib zakžulk'; Kouz. „Straž«.