T^and
f~ZuAuce..*

NO. 125
AMCRICAN IN.SPIRrr FORCtGN IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OfflO, TUESDAY MORNING, JUNE 27. 1961
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LX - VOL. LX
De Gaulle hoče deliti Alžirijo
PARIZ, Francija. — Dasiravno de Gaulle ne kaže nobene volje, da bi kmallu obnovil pregovore z alžirskimi uporniki o usodi Alžirije, trdijo vendarle poučeni politični krogi v Parizu, da ima že napravljen načrt,, kako rešiti alžirski problem. General ga hoče urediti na vsak način še letos. Ako uporniki ne bi hoteli pristati na pameten kompromis in bi zavlačevali pogajanja, kadar se bodo zopet začela, bo de Gaulle gladko začel izvajati načrt o delitvi te dežele. Svojo oblast bo omejil samo na kraje, kjer so v večini francoski priseljenci in tisti domačini, ki držijo z nj.'m. Vse ostalo ozemlje bo prepustili upornikom. To ozem-he seveda ne bo obsegalo rodovitne zemlje in z morja lahko dostopne obale; bo torej kup revščine. Pa naj se uporniki pokorijo z njim, kajti tam bo živelo ckoli 9 milijonov revnih domačinov.
Uporniško vodstvo je o teh generalovih načrtih poučeno, kajti za kulisami ni pretrgalo zveč z generalovimi zaupniki. Uporniki sicer trdijo, da general ne misli resno s svojo grožnjo, toda čisto prepričani pa niso, da imajo prav. Nihče ne ve, kdaj misli general obnoviti pretrgane razgovore z uporniško vlado.
Preds. Kennedy v zadregi glede taktike v berlinski krizi
NOV SPOR MED ARABCI IRAK PROTI KUWAIT
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je bil koncem preteklega tedna v ne-mali zadregi radi taktike v berlinski krizi. Na eni strani je nanj pritiskala ameriška javnost, naj bo odločen, na drugi strani so se pa v Londonu začeli jeziti, da postopa precej brezglavo. Londonski Times ga je napadel tako ostro, kot do sedaj še nikoli, angleška vlada je dala razumeti naši administraciji, da jo skrbi, kaj bo z berlinsko krizo. V Londonu bi namreč radi videli, da bi se kriza razvijala tako, da bi prišlo do novega sestanka, morda celo na vrhovih, da bi se tako kriza omilila. V naši javnosti ni nihče posebno vnet za to idejo. Zanjo tudi nista general de Gaulle in Adenau-er.
Naš poslanik Thomson je bil do sedaj na počitnicah, sedaj se pa vrača v Moskvo na svoje službeno mesto. Da bo dobro poučen, kako mislijo naša administracija in naši politični voditelji, je Kennedy pretekli petek sklical sestanke kongresnih voditeljev in zastopnikov Pentagona ter državnega tajništva. Na sestanku so podrobno premleli trenutni položaj berlinske krize, Kennedy je potem dal Thomsonu navodilo, da mora Hru ščevu osebno povedati, naj Moskva ne rožlja preveč s sabljo, kajti vtegnilo bi jo zanesti v tako zadrego, da bi postala vojna nevarnost res akutna zadeva.
WASHINGTON, D. C. — Šejk, ki vlada v mali državi Kuwait ob Perzijskem zalivu, se je pobotal z Angleži, ki so bili njegovi varuhi, v tem smislu, da je AnAglija opustila varuštvo in da je šejk postal res samostojen gospodar svoje države. Pri tem se mu že do sedaj ni godilo slabo. Trdijo, da so mu tuje kom-panije, ki imajo v najemu naftne vrelce v njegovi državi, pla-čavale vsak dan po $3,000,000 za davke.
O bajnih naftnih bogastvih v Kuwaitu ve pa tudi kuwaitski sosed iraški diktator in general Kassem. Kakor hitro je zvedel,
Obetajo nam avtomatične avtomobilske ceste?
WASHINGTON, D. C. — Federalna administracija je name-.liila $50,000,000 za zanimiv poskus, ki lahko postavi na glavo ves naš avtomobilski promet. Na kratki progi neke avtomo-oilske ceste hočejo postaviti “avtomatični” promet z vozili vseh vrst. Cesta bo na zunaj izglodala kot po navadi. Njeno površje bo pa imelo trakove, ki bodo pod njimi napeljane žice in kabli, ki bodo vodili do centralne kontrolne postaje. Na vsak jvtomcbil bo pa pri vstopu na cesto priklopjen med kolesi poseben aparat z instrumenti, ki joao avtomatsko dirigali avto-mobil, določevali hitrost in -mer.. Ko bo šofer prišel na cesto, bo samo vključil svoj voz v zvezo s kontrolno postajo in ji povedal, kam hoče, potem bo lah-k počival.. Ko bo prišel do namembne postaje, bo njegov voz atomatično izključen iz kontrole in ga bo ‘moral sam spraviti s ceste.
Te dobrote ne bomo dočakali v par letih. Pravijo, da bo treba najmarij kakih 10 let, da bomo lahko dremali za krmilom. Zagovorniki novega voznega sistema pa trdijo, da bodo avtomobili z lahlkto vozili tudi s hitrost-jo 100 milj na uro.
Novi grobovi
Hugh Parker
Po kratki bolezni je preminul v Euclid Glenviile bolnišnici Hugh Parker star 52 let stanujoč na 15107 Lucknow Ave. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. Leskovec, očeta Alex, brata Tom v Canadi in Alex v British Columbia. Zaposlen je bil pri Eaton Man. Co. V torek od 2 do 9 ure bo truplo v želetovem po-gredben zavodu, 458 E. 152. St. potem pa bo prepeljano v Nema-nich pogrebni zavod v Waukegan, 111., kjer se bo vršil pogreb v četrtek zjutraj v tamkajšni Cerkvi Marije Brezmadežene.
da Kuwait ni več pod angleškim varuštvom, je takoj začel trditi, da ta mala državica spada pravzaprav k Iraku. Se razume, ku-waitska nafta z dnevnim dohodkom treh milijonov dolarjev bi Iraku prišla kakor nalašč, saj so iraške državne blagajne zmeraj prazne, akoravno imajo tudi lastne dohodke od iraških naftnih vrelcev. V arabskih krogih je Kassemova zahteva vzbudila izredno veliko zanimanje.
V arabskem svetu opazujejo tudi z zanimanjem, kam bodo zavili odnosi med Egiptom in Moskvo. Egiptovski Nasser se nemarno prepira z Moskvo, v Peipingu se pa smejejo Hrušče-vu. Zmeraj so mu pripovedo-vali, da bo z Nasserjem imel težave, pa jim ni verjel.
Iraški diktator je sedaj prignal spor radi Kuwaita do krize. Izjavil je namreč, da bo njegova vlada enostavno z dekretom priključila Kuwait Iraku in postavila sedanjega vladarja te [Mao iz Peipinga ne zahteva sa male pa tako bogate državice za ^no vseh pravic, ki pripadajo ve-governerja in tako samolastno' lesilam ampak stavi tudi pogoj,
Kako more rdeča Kitajska vstopiti v Z. N.
WASHINGTON,( D. C. — V našem državnem tajništvu za zunanje zadeve se pečajo z mislijo, da bi podprli predlog za sprejem rdeče Kitajske v Združene Narode, toda pod .pogojem, da bi Peiping imel iste pravice kot jih ima danes Čankajškova Formoza. Računajo s tem, da bo Peiping sprejem v ZN pod takimi pogoji gladko odklonil, kajti tovariš
rešila celo zadevo. Na stvari je pa prizadeta tudi Velika Britanija in njena vlada je že tudi izjavila, da ne bo pustila, da Irak tako enostavno uniči samostojno državo Kuwait. Tudi druge arabske države se mešajo v spor in se opredeljujejo za Irak ali Kuwait. Zadeva postaja spor širšega obsega.
ZA DELAVSKE UNIJE V LATINSKI AMERIKI
WASHINGTON, D. C. — Delavske unije latinske Amerike so organizirane v dveh skupinah. Prva je včlanjena v Mednarodni zvezi svobodnih siindikatov in je ozko povezana z našim AFL-CIO unijskim vodstvom in s podobno kanadsko delavsko organizacijo. Druga vleče v skrajno levico in drži s komunistično svetovno delavsko centralo. Močnejša je protikomunistična skupina.
To pa ne gre v račun ameriškim komunistom. V Havani so v januarju zborovali ameriški komunistični delavski voditelji in napravili načrt, kako dobiti vse unije latinske Amerike v svoje roke. Načrt je par mesecev pozneje odobril komunističn mednarodna delavska centrala na svoji seji v vzhodnem delu Berlina.	_____
da Čankajšek izgine s 'svojo For-mozo iz ZN. Gornjemu predlogu bi se uprl seveda tudi čankajšek, naša administracija pa bi se znebila očitka, da ovira sprejem
rdeče Kitajske v ZN. Nekatere ! liviji. Naše AFL-CIO unijsko evropske in azijske države z An- j vodstvo ekrbno zasleduje razvoj
Za vdor v svobodne unije latinske Amerike bi komunisti radi porabili konferenco svoood-nih unij v Brasilia in Rio de Janeiro, Tam bi naj dosegli sklep, da naj se svobodne unije udeležijo kongresa vseh delavskih unij, ki bo v oktobru v bolivij-;ki prestolici La Paz. Na kongresu naj bi se organiziralo skupno vodstvo vseh unij latinske Amerike, ki bi prišlo pod levičarsko kontrolo in priglasilo pristop h komunistični delavski centrali, ki bo zborovala v decembru v Moskvi.
Voditelji svobodnih delavskih unij v latinski Amerilki pravijo, da komunisti delajo račun brez krčmarja. Spodletel jim bo načrt za konferenco v Braziliji, še bolj pa načrt za kongres v Bo-
glijo na čelu namA?č smatrajo, dr je Kitajske komuniste treba sprejeti.


Urad in tiskarna en teden zaprta!
Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali lista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaprta vključno od sobote 1. julija do ponedeljka 10. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče.
Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo.
v
delavskega g'banja v južni Ameriki in bo po svoje tudi skušalo pripomoči, da bodo propadli vsi komunistični načrti glede delavskih unij v južni Ameriki.
Še nekaj drugih pisem
Sin piše očetu:	“Ljubi oče.
Noč in dan se moram učiti, zatorej ne utegnem mnogo pisati. Prosim, pošljite mi $20, drugič vam pišem več — Vaš sin, Modrijan mlajši.”
Svobodna Slovenija poroča, da je v Mendozi v Argentini pre minul profesor in gimnazijski ravnatelj Marko Bajuk. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil ena najbolj znanih osebnosti v slovenski kulturni javnosti. Slovel je kot komponist in pevovodja. Z najlepšimi uspehi je vodil pevski zbor Ljubljana in vse slovenske pevske zbore združene v Pevski Zvezi. Med begunci po drugi svetovni vojni je bil posebno važna osebnost, ker je v Avstriji organiziral vzorno taboriščno šolstvo in vodil popolno srednjo šolo v taborišču Lienz v Avstriji. Ta šola je dobila priznanje in pohvalo najvišjih oblastev. Tudi v Argentini je potkojnik ostal neumoren v prosvetnem in kulturno vzgojnem delu. Lani je priredil koncert vseh slovenskih pevskih zborov v Argentini, ki je žel splošno pohvalo in priznanje. Dobremu in zaslužnemu možu naj bo Bog dobrotljiv, njegovi učenci, pevci in številni prijatelji med Slovenci pa mu ohranimo hvaležen spomin. Bog mu daj večni mir!
■o
Iz Clevelanda in okolice
Štajerski piknik—
Napovedani piknik štajerskega kluba dne 9. Julija bo na Slovenski pristavi. Vsi slovenski rojaki vabljeni. Podrobnosti in navodila bomo še objavili. Pregledovanje pljuč—
Avto zdravstvene službe za pregledovanje pljuč z rentgenskim aparatom, X-Ray, bo v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. .v četrtek, 29. junija od 12:30 do 7. P. M., v petek dne 30. julija od 10 A. M. do 4 P. M. pa na vogalu St. Clair Ave. in 55 St. Radi svojega zdravja se p os luž im o vsi te preiskave.
Druga obletnica—
V petek ob sedmi uri zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnega Martina Skočaj, ob drugi obletnici njegove smrti.
Iz bolnišnice—
Mary Rogel, 3593 East 81. St. se je vrnila iz bolnišnice, kjer je prestala operacijo. Sedaj se zdravi doma. Zahvaljuje se za obiske, cvetlice, darove, pozdrave in vse izkaze pozornosti.
V bolnišnici—
Peter Zupan, 1204 East, 60. St. je odšel v bolnišnico, St.... Alexis Hospital, in leži v sobi št. 308. Obiski so dovoljeni. Mrs. Mary Milner, 15909 Huntmere Ave. se nahaja v Euclid Glenville bolnišnici, v sobi št. 924. Obiski so dovoljeni.
K molitvi—
Clance Slov. Ženske Zveze št. 25 vljudno vabmo naj pridejb nocoj ob sedmi uri zvečer v Zakrajškov pogrebni zavod k s K up. ni molitvi za pokojno Mary Stih.
Oče odpiše sinu:	“Ljubi sin!
Ti,di jaz ne Utegnem pisali Governerska konferenca mnogo; pošljem
ti 4 kvodre, drugič manj! — Tvoj oče Mo-
/fi \ dri j an starejši.’
Mornarski štrajk in naša trgovska mornarica
Mornarski štrajk je zopet en- Po drugi svetovni vojni je Liberije. Imajo pa dogovor z krat obrnil pozornost naše jav-lnaša administracija deloma raz.'našo administracijo, da bodo
noisti na našo trgovsko mornari- prodala Liberty ladi j e, deloma
Večinoma solnčno in topleje.
20. Njeno stanje ni bilo in ni alesteče, kar naj pojasni par pripomb.
Amerika se do prve svetovne vojne ni dosti brigala za svojo mornarico, prepustila je ta posel evropslkim državam, največ Angliji in Norveški. Šele tekom prve svetovne vojne je postalo jasno) kako važna je za vsako državo trgovska mornarica. Ko je šla takrat Amerika v vojno, je morala na hitro roko zgraditi potrebno ladjevje. Preveč ga še ni bilo treba, ker Nemci niso imeli toliko podinomic, da bi lahko resno oggrožali pomorski promet med Ameriko in Evropo. Od tedaj je pri nas rastlo zanimanje za usodo trgovske mornarice, toda zanima-niu niso sledila nobena dejstva.
Tako smo šli v drugo svetovno vojno brez pomembne trgovske mornarice. Predsednik Roosevelt je moral z velikimi žrtvami takorekoč preko noči ustvariti mornarico, ki je v glavrjem obstojala iz ladij znane liberty tipe, ki je gotovo še v spominu vsem ameriškim vojakom, ki jih je usoda zanesla v Evropo in vsem beguncem, ki jih je usoda spravila v Ameriko.
pa jih še zmeraj drži v rezervi. Služijo največ kot plavajoča skladišča za zaloge pšenice, ki jo je administracija tekom let odkupila od farmarjev. So pa Li-aerty ladije že čisto zastarele; so prepročasne in več kot lahko tarča za sovražne podmornice. Naša administracija je zato začela skrbeti, da se razvija tudi naša redna trgovska mornarica. Na eni strani je pospeševala gradnjo novih tovornih ladij, na drugi strani pa je s podporami omogočila, da naši konkurirajo tujim mornaricam. Naše tovorne ladije so namreč zelo drage in znašajo letni odpisi več kot pri ladijah drugih držav, odpise pa je treba vračunati v pomorsko voznino. Na drugi strani so naši mornarji bolje plačani kot tuji, kar zopet podraži tarife.
S podpiranjem naše tovorne mornarice — trenutno obsega podpiranje kakih 300 tovornih ■ladij in tankerjev — pa problem še ni bil rešen. Lastniki naših tovornih ladij so prišli na misel, da pustijo dele svojega ladjevja plavati pol tujo in ne ameriško zastavo, Paname, Hondurasa in
dali svoje tovorne ladije na razpolago naši deželi, kadarkoli bo nastopila potreba. Te ladije so sicer ameriška lastnina, toda ne spadajo pod ameriško zakonodajo in torej tudi ne pod pristojnost ameriških mornarskih unij. Na njih je pa zaposleno dosti ameriških državljanov, ki seveda ne vživajo zaščite ameriške zakonodaje in ameriških unij. So radi tega slabše plačani in nimajo cele vrste drugih dobrot, ki jih uživajo mornarji na ameriških ladijah.
Tu pa se začne spor med našimi. unijami in našimi pomorskimi kompanijami. Unije hočejo, da bi bili mornarji na ladijah, ki plovejo pod tujo zabavo, pa so ameriška lastnina, deležni vseh tistih dobrot kot ameriški, predvsem, da bi se lahko organizirali v okviru naših unij. Kompa-nije se naravno temu upirajo; ker ni prišlo do kompromisa, so unije začele štrajkati. Štrajk je že pokazal svoje slabe posledice, na stotine ladij je že ustavilo obratovanje. V prisatniščih se nabira blago in čaka na prevoz; ako je pokvarljivo, je že začelo propadati. Obstoja nevarnost, da bo štrajk ohromil tudi promet na naših jezerih in naših
železnicah, ne samo v naših pristaniščih. Zato bo moral predsednik kmalu poseči v pogajanja med unijami in lastniki ladij, za kar mu zakon daje pravico. Izrabil bi jo na isti način kot predsednik Eisenhower v znanem jeklarskem štrajku pred dvema letoma.
Kaj v tem primeru lahko napravijo lastniki ladij? Lahko prepišejo svoje ladije nazaj na ameriško zastavo, takrat pridejo ladijske posadke pod ameriško zakonodajo in se lahko organizirajo v unije. Podjetniki pa lahko zahtevajo podpore, ki veljajo že za gori omenjenih 300 ladij. Lastniki ladij lahko tudi prepišejo svoje ladije recimo na zastave evropskih držav. V tem slučaju zgubi naša administracija pravico do razpolaganja z ladijami v slučaju sile, kajti evropske države zahtevajo, da se vse ladije, ki plovejo pod njihovo zastavo, ravnajo po njihovih predpisih in ne ameriških. S tem bi bila močno prizadeta ameriška narodna obramba.
Sedanji štrajk ne pomeni torej zahtev po povišanju mezd, zadel pa je v tivo vprašanje naše narodne obrambe in je ravno radi tega važmejši, kot bi izglodalo na prvi pogled.
Honolulu poteka po programu
HONOLULU, Havaji. — Guvernerska konferenca poteka po programu. Obravnavajo večnoma admnstratvne zadeve. Med zanimive točke dnevnega reda spada predlog guvernerja države Colorado, naj bi nača dežela in države južne Amerike izmenjale 5,000 učiteljev za dobo učnega leta. Guverner je rekel, da je federalna administracija zelo vneta za to idejo. Kennedya zastopa na konferenci podpredsednik Johnson, ki je tudi podal po-i ročilo o svoji poti po južno-vzhodni Aziji. Bil je tudi govornik na običajnem banketu. Toda junak dneva na banketu je bil japonski ministrski predsednik Ikeda, ki se je na poti iz Amerike na Japonsko ustavil v Honolulu, da pozdravi guvernerje.
Junak dneva na ulici je bil pa guverner Patterson iz Alabame, znan po svojem obnašanju naprav “romarjem za svobodo.” Ko se je namreč pojavil na ulicah v Honolulu, je dobil nepričakovano posebno “častno” stražo. Nasprotniki južnajške segregacije so ga piketirali in pri tem nosili zelo zbadljive napise na plakatih. Druge nesreče pri piketi-ranju pa ni bilo.
------o-----
Moskva našla nov razlog za zavlačevanje
ŽENEVA, Šv. — Ruski zastopnik na konferenci za kontrolo atomskega streliva Carap-kin je na zadnji seji porabil nov razlog za zavlačevanje pogajanj. Rekel je, da razgovori na konferenci nimajo pravega smisla, dokler ni Francije pri seji, kajti tudi ona ima svoje atomsko orožje. Povrhu pa ima general de Gaulle še svoje misli o kontroli preskušanja atomskega streliva, ki ne soglašajo ne z ameriškimi ne z ruskimi. Tako je tudi pretekli reden potekel brez vsakega u-speha za konferenčno.
Mladi republikanci
MINNEAPOLIS, Minn. — Mladi republikanci so imeli v Minneapolis svojo letno kon-vencijo. Da pokaže-po, da so res mladi, so sklenili par zelo radikalnih resolucij. Mislijo, da je najbolje, ako zapusti Amerika Združene narode, ako bi vanje bila sprejeta rdeča Kitaj-slca, dalje, da naj Amerika pretrga vse trgovske zveze z deželami za železno zaveso in Kubo, itd. Na konvenciji so se razcepili v več frakcij. Svoje simpatije pa so razdelili med Nixonom in Goldwaterjem. Nixon jim je tudi govoril in jih pozival naj bodo složni, drugače stranka ne bo zmagala ne 1. 1962 ne 1. 1964.
Sedemkrat okoli sveta!
Uprava za podeželsko elektrifikacijo v ZDA je financirala od 1. 1949 zgraditev elelctriowfc vodov, ki merijo skupno toliko, da
— V Združenih državah je 14, bi jih lahko potegnili sedemkrat
mest z imenom Pariz.
okoli vsega sveta.
Ameriška Domovina
V V"! ■; t/Kr1« m^MOfVIK:
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 i— Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Publlshad daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtlly
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4,50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 125 Tues., June 27, 1961
čni diktaturi v 1. 1953 v vzhodni Nemčiji ko t priliko, da ne kem sprejeti dve nadaljni novi samo vlada in socijalistična opozicija ampak ves nemški Jdržavi v Unijo Združenih dr-narod, kar ga je svobodnega, složno protestira proti izjavi žav, to je Alaska in Havaji, je Hruščeva in da zahteva, da Nemci sami odločajo potom svobodni volitev v obeh Nemčijah, kakšno, zj edin jan j e in kakšno svobodo si želijo.
Skratka, v Ameriki in Nemčiji je tako razpoloženje, da sta sicer oba naroda proti vsaki vojni, da pa jo Hruščev lahko ima, ako jo bo izzval s svojo politike. Amerika ima danes najboljše orožje, Nemčija pa že od rek^aj najboljše vojake.
Vkljub temu, da je položaj trenutno preoej napet in zamotan, ni še nobene vojne nevarnosti. Nihče pa ne more zameriti naši administraciji, ako bo temu primerno dala navodila naši narodni obrambi, naj bo pripravljena za vsak slučaj. Zadnje dni slišimo zelo veliko raznih novic, ki so navadno uradna tajnost in ki govorijo o pripravljenosti naše narodne obrambe. Te novice niso vse izmišljene, niso vse prišle na dan po časnikarski iznajdljivosti. Upajmo, da bo vse to znal Hruščev primerno ceniti.
Hruščev se repenči
Po sestanku med Kennedyem in Hruščevim so se mednarodni dogodki razvijali tako hitro, da se spodobi, da damo o njih kratek pregled.
Vse kaže, da Hruščev ni zadovoljen z dunajskim obiskom. Vedel je naprej, da tam ne bo veliko dosegel, toda upal je vsaj na majhen uspeh, recimo na sledečo kupčijo: on bo nekaj obljubil glede Laosa, Kennedy bo pa pristal na predlog, naj se ženevska konferenca o kontroli atomskega streliva spoji z bodočo konferenco o razorožitvi, ki naj se začne 31. julija. Seveda bi ameriški pristanek pomenil, da se bo Amerika še naprej prostovoljno odpovedala preskušanju atomskega streliva kot se sedaj že par let. Ta načrt je spodletel, Kennedy ni šel na limanice. Posledice so se takoj pokazale.
Komaj je Kennedy poročal naši deželi o sestanku na Dunaju in rabil zelo zmerne besede, je že Hruščev objavil tisto spomenico, ki jo je na Dunaju dal Kennedyu, ki jo je pa Kennedy samo omenjal v svojih izjavah s pripombo da ni nič vplivala na razgovore z moskovskim diktatorjem. V Washingtonu so debelo gledali, kaj naj to pomeni, kajti v spomenici ni bilo napisanega ničesar takega, česar Kennedy in ostali svet že ne bi vedel.
Ko je Hruščev videl, da ta bomba ni napravila nobenega vtisa na svetovno javnost, je sprožil drugo: spravil se je pred rusko televizijo in na dolgo in široko poročal svojim podložnikom, kaj se je godilo na Dunaju in kaj on misli o tem. Govor je bil bolj namenjen svetovni javnosti kot luski. V njem je namreč Hruščev znova izjavil, da mora biti berlinsko vprašanje načeto in rešeno do novega ieta. Ni tega rekel kar naravnost, toda iz njegovih besedi je zvenelo nekaj takega, kar svet smatra za ultimat.
Da je Hruščev segel po tej taktiki, se da lahko razlasti. Hruščev je politik, demagog ali kar hočete. Odkar je na oblasti, je videl Ameriko poosebljeno v Eisenhowerju. Eisenhower pa ni noben politik, še manj pa demagog, zato je Hruščev lahko ugajal svojo demagogijo in pri tem računal, da mu Eisenhower ne bo odgovarjal kot strankarski politik ampak kvečjemu kot ameriški predsednik. S Kennedyem je pa prišel nov človek v Belo hišo. Ali se bo ta držal Eisenhowerjeve taktike v zunanji politiki? Ali bo ravno tako neodločen? Hruščev je na taka in podobna vprašanja dobil odgovor na Dunaju. Spoznal je v Kennedyu politika, ki hoče vsako potezo v zunanji politiki tudi politično izrabiti, ki ima toliko poguma, da oporeka kar na samem mestu, odbija predloge in ne stavi pri tem nobenega protipredloga. Videl je, da je dobil nasprotnika istega kova, kot je sam: politika in predvsem politika. Ko je slišal, da bo Kennedy govoril Ameriki o sestanku na Dunaju že v par dnevih po vrnitvi iz Evrope, ga je moralo zbosti. Vedel je, da bo svet požiral vsako Kennedyevo besedo o sestanku, na Moskvo pa pri tem za kratek čas pozabil. Ni mu kazalo kot, da posnema Kennedyevo taktiko in na televiziji razlaga potek sestanka na Dunaju tako, kot' ga on razume. Iz tega se da napraviti samo en verjetni zaključek: ako se bosta oba nasprotnika še kdaj sestala, bosta kar tekmovala, kdo bo preje poročal o sestanku. Samo po sebi to ne bo nič slabega.
Druga stvar je berlinska kriza. Je že stara par let, svobodni svet jo je zmeraj jemal za resno, Hruščev pa ne zmeraj, kot je ob neki priliki sam priznal. Zakaj jo je sedaj nenadoma privlekel znova na dan?
Hruščev ima, tako trdijo tisti, ki mislijo, da ga poznajo, dve veliki želji: da bi uredil berlinsko vprašanje in razorožitev tako, kot želi komunizem. Da berlinske krize ne bo mogel zaenkrat tako rešiti, o tem ne dvomi. Povedal je to tudi par tujim časnikarjem, ki so ga obiskali. Trdno pa je upal, da bo pripravil Ameriko do tega, da še naprej ne bo prostovoljno preskušala atomskega streliva. To mu je spodletelo. Od tod njegova jeza in grožnja z ultimatom o Berlinu.
Mislimo, da je s tem napravil slabo politično potezo. A.meriko je s tem samo po nepotrebnem razburil. Kennedy bo z lahkoto dobil od Kongresa vse, kar potrebuje za narodno obrambo. Kongres mu bo ponujal še več, kot Bela hiša želi. Ameriško javno mnenje je pa že toliko naka-čeno, da ne bo Kennedyu nič zamerilo, ako izjavi, da njegova administracija ne misli več čakati z obnovo preskušanja atomskega streliva in vsega, kar je s tem v zvezi. Tudi svobodni svet se ne bo radi tega razburjal, razven pacifistov in tistih vlad, ki se pacifistov bojijo. V Franciji že dolgo časa ne dajo veliko na izjave moskovskega diktatorja, tudi radi sedanje se ne razburjajo. Anglija je v škripcih, vlada bi rada potegnila z zavezniki, toda z ozirom na domače javno mnenje mora svetovati zmernost v taki obliki, kot jo Angleži razumejo. Čisto drugačen odmev na izjavo tovariša Hruščeva je pa prišel iz Nemčije. Tam so pohabili obletnico znanega narodnega upora proti komunisti-
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, Illinois. — Razne sitnosti in težave ima več ali manj vsako mesto. Posebno z nekaterimi gostilnami imajo oblasti težave. Državni, okrajni, mestni in nekatere predmete tu_ di zvezni zakoni prepovedujejo prodajati, prepovedujejo tudi obratovati razna igranja za denar. Vsak kraj ima v teh ozirih svoje določbe. Prejšna leta so imeli pravde zlasti s pokojnim Cawleyem glede igranj. Zadnje čase pa je več slučajev, ko nekateri ne pazijo, komu pro. dajo kako pijačo, to je, če je pol. poleten ali ni.
Te vrste “težave” je najti vsepovsod. Med najbolj civiliziranimi narodi in neciviliziranimi narodi po svetu. Po naše bi to lahko imenovali nekako “švirca-nje,” kakor so to imenovali naši stari predniki v starem kraju. Kako vesel je bil vsak na tihem, če mogel malo po “švircati” preko raznih meja. Dolenjci so ho. dili radi v Karlovec na Hrvatsko na se j move. Pa so pogostoma razglašali takoimenovane “ku-tomace,” radi raznih živinskih bolezni. A kaj je nekdanji kmet na to dal. “Švircali” so naprej in naprej in kadar so se jim v oštarijah jeziki razvezali so pa pripovedovali, kaj vse so “po-švircali” tu in tam.
Saj pred 40 leti v dobi po prvi svetovni vojni pa tja dokler ni pokojni Franklin Roosevelt odpravil tiste “blažene prohibicije,” smo bili tudi Amerikanci taki “majstri,” da smo po svoje “švircali” vsepovsod z razno pijačo. Ni dolgo tega sem govoril z nekim znancem gori v Granville o tem in je dejal: “Vejš Matevž, tisti cajti so bili kar dobri . . . Kuhali smo in prodajali in vjeli smo marsikak dolar pri tem. Marsikdo si je hlače prislužil s tisto robo, nekatere ženske pa celo “mink coats”!” Potem je pa naredil mož kar dolg obraz, kakor da je hotel potožiti, da mu je dolgčas po tistih časih.
Na te čase sem se spomnil, ko sem pred par dnevi čital v tu-kajšnem lokalnem listu “DNT” dogodek pred magdstratnem mestnim sodnikom na Oglesbyu. Tam blizu “Starved Rook Park,” kjer se je dogodil lani v marcu
“Aha,” se je pogladil po glavi, magistratni sodnik, “25 let že ribariš brez dovoljenja! Tako! Hm) “in sodnik je začel računati n? prste, “Well, obsodba za te je tale: $25. globe boš plačal in pa sodne stroške! Amen, tako bodi!” — je sodnilk zaključil raz. pravo.
Kako se je mož “zeksal” sam pri sebi, ko mu je sodnik objavil razsodbo, poročilo ne omenja. Sodim pa, da se je malo kesal, da je bahavo izbleknil, da je že 25 let ribe lovil brez dovoljenja. Ako bi bil držal svoj Jezik za zobmi, bi najibrže Opravil s kakimi $5. tako pa, ker ni bil v tej zadevi “diplomat”, ga je zadeva, stala $25. in povrhu še sodni roški. Včasih je dobro in konštno, če človek čim manj govori . . .
*	URARSKO PODJETJE WEST CLOX,” ki v bližnjem
Peru obratuje in zaposljuje clkrog 1800 delavcev je objavilo pred nedolgim javnosti in onim, ki jih zaposluje objavo pod naslovom “You Are Entitled To Pynow.” V tej objavi uprava apelira na unijsko zastopstvo delavcev, ki jih podjetje zaposluje. Navaja razloge, zakaj ne more ustreči vsem 47 predlogom, s katerimi unija zahteva gotove poviške raznih podpor in razne pogoje prednosti za one, ki so dalj časa v službah pri podjetju. Podjetje dalje toži, da ji je občutna konkurenca v trgovini od. jedla precej naročil. Lani, da je vsled stavke zgubila naročila za autne ure pri Cadillac autnem podjetju. Zdaj imajo ta naročila drugi. Itd. Zadeva je resna. Upati je, da pride do soglasja med zastopniki delavcev in podjetjem. Kajti, če bi to podjetje začelo krčiti svoj obrat in zaposlovati manj ljudi, bi bil to hud udarec za vse. Na problem je treba gledati stvarno, ni na mestu samo kritiziranje, to lahko marsikaj podre. Potrebno je sodelovanje obeh strani in pa poštena ureditev, da vsak dobi pošteno svoj delež, v takem času, ko business ne cvete, kakor v dobrih časih. Hruške ne rodijo vsako leto enako . . .
*	PAR IZ DOMAČIH KROGOV:
— V soboto 27. maja sta se po-
!bilo zemljepisno središče Z. D. v državi Kansas. Zdaj, ko sta Uniji priključeni Alaska in Havaji, pa pravijo, da je zemljepisno središče Z. D. v zapadnem delu države Južna Dakota.
*	Kateri predsednik Združenih držav je bil prvi predsednik, ki se je začel voziti z vlakom po železnici?
— To je bil Andrew Jackson, k: se je peljal na vlaku 6. junija 1833 iz Ellicott’s Mill, Maryland v mesto Baltimore, v isti državi.
*	Katera zvezna država v Združenih državah Severne A-merike ima največ rek, ki so po-rabne za parobrodno plovbo?
— To je država Arkansas.
*	Kedaj je začel izhajati v Ir-žavi Colorado prvi časopis?
To je bilo leta 1859, ko je v Colorado začel izhajati list “Rock Mountain News.”
— Naj za danes zadostuje pa še ob drugi priliki kaj. Vsem pa lepe slovenske pozdrave širom Amerike in drugod!
Matevž.
K sodobnim svetovnim problemom
Amerika in Sovjetija v boju za vodstvo sveta
Kakor se je doslej dogajalo po,vojni, spopad že zdavnaj sproži-vsaki vojni, se je tudi po drugi la. Pa tudi tedaj, če ga morda
tisti strašen umor treh žena, se ročila v naši cerkvi sv. Roka ne. navadno dobro ribe lovi. Tam v vesta Miss Janice Bedenko, z/že-tisti okolici sta levila ribe neki I nimem Jerome Mueller. Poro-
mladec in neki starejši mož. Pa pride clkrog nadzornik ribolova in začne pogovor s fantom in možem. Potožila sta mu, da ribe so nekam navihane in previdne, da ne hlastajo po trnkih in da lov je bolj šlab. Ko je pa nadzornik pobaral, če imata dovoljenje (license) za ribolov, je fant potegnil iz nedrij dovoljenje in tako zadovoljil nadzornika. Starejši mož pa tega ni mogel napraviti, ker dovoljenja ni imel in zato ga je nadzornik prijavil policiji in moral je pred magistratnega sodnika na Oglesby. Ko ga je sodnik pri zaslišbi “vintal” zakaj se ni preskrbel dovoljenja za ribolov, je ta malo ozlovoljen izrazil: “Kaj bom z dovoljenem, tega jaz še nikoli nisem imel in lovim ribe že nad 25 let!”
ene obrede je izvršil č. g. M. že. leznikar, naš župnik. Balo srečno.
— Srebrno poroko sta slavila pred kratkem Mr. in Mrs. Andrew Senica na bližnjem Oglesbyu. Poročila sta se pred 25 leti, leta 1936 v cerkvi sv. Roka v La Salle. V zakonu se je jima rodilo troje otrok. Jubilantoma želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let!
— Na tukajšni High School je bila podeljena marljivi dijakinji Miss Katy Novlan, štipendija — Scholarship, s posebno odliko. Čestitke!
*	MORDA ŽE VESTE TO, če ne pa bodo vam povedale te vrstice:
*	Kje je zemljepisno središče Združenih držav?
— Dokler nista bili pred krat-
Romanje oSiarnih društev k iariji v Lemont
Euclid, Ohio. — Zveza skupnih Oltarnih društev slovenskih župnij prijazno vabi na skupno romanje v Lemont na Ameriške Brezje k Mariji Pomagaj, dne 19. in 20. avgusta. Članice so prošene, da bi se pravočasno priglasile pri uradnicah, kot sledi:
Za faro sv. Vida pri Mrs. Mary Marinko, 6713 Bonna Ave., telefon HE 1-9108.
Za faro sv. Lovrenca pri Mrs. Apolonij Kic, 3558 E. 81. St., telefon MI 1-5369.
Za faro Marije Vnabovzete v Collinwoodu pri Mrs. Agnes Perce, 16102 Holmes Ave., telefon MU 1-2568.
Za faro sv. Kristine in za vse, ki ,se želijo pridružiti našemu remanju, pri Katherine Roberts, S05 E. 237. St., telefon RE 1-4922.
Letos bomo potovale z Greyhound avtobusony ker nam Nickel Plate železnica zaradi prezaposlenosti. ne more postreči z vlakom. Zato prosim vse, da se hitro priglasite, da bomo vedele naročiti avtobuse. Ker ravno v tem času veliko ljudi potuje, se težko dobe. Se mora naročiti pravočasno vnaprej!
Kdaj in kje bodo avtobusi čakali, bo že pravočasno javljeno. Prvo moramo vedeti število pri-glašencev. Torej, ne čakajte do zadnjega!
Prosim Vas, drage sosestre, da se potrudite, da nas bo zopet velika skupina poromala k naši nebeški Materi Mariji. Le po Mariji pridemo k Jezusu in On Je vsemogočen in nam podeli sveti Mirna zemlji. Le v skupnih molitvah in žrtvah je moč, ki prebije železna vrata!
Pozdrav in na svidenje!
Katarina Roberts, preds, ---------o----—
Povesti v Išsiu $ lepa
Cleveland, O. — Ko dobim A-meriško Domovino v roke, se lotim najprej čitanja povesti. Glavna povest “Ljudje pod bičem” je zelo zanimiva. Pove nam, koliko in kako so ljudje v domovini trpeli med drugo svetovno voijno in po njej. Lahko smo Bogu hvaležni, da smo v Ameri. Tudi mi bi bili deležni grozot vojne, še bolj pa revolucije, ki so jih naši rojaki prestali v stari domovini.
Čudim se pisatelju g. Karlu Maiuserju, da vse tako lepo opiše. Saj menda niste g. Mauser s Silvo hodili po Gorenjskem in Dolenjskem? Vaše pisanje je ras zanimivo, čast Vam. Bog Vam je dal res lep lep in velik dar. Vse je napisano tako preprosto, domače, da lahko vsakdo razume.
Zanimiva je bila tudi povest
svetovni moriji politični, gospo. darski, socialni in znanstveni razvoj sveta pognal z novim pospeškom v višine na eni in v globine na drugi strani. Iz prerivanja raznolikosti sil človeškega udejstvovanja sta se izoiblifeova-li dve velesili, ki si danes stojita nasproti:	Združene države
Amerike in Zveza sovjetskih socialističnih republik — ZDA: ZSSR.
Obe velesili sta skupek naporov dveh različnih ideologij. Prva je rezultat demokratičnega razvoja človeških naporov, osebnostne iniciative, priznavanja osnovnih človečanskih pravic, druga pa je igraj ena na mark-siitičnoleninistični ideologiji za-sužnjevanja človeka v okove materializma, ponižanja človeške osebnosti na navadno številko brez duše, vsemogočnega državnega planiranja in brezobzirnega policijiskega preganjanja sleherne samostojne dejavnosti. Ta, medsebojno se izključujoča sistema, si danes stojita nasproti.
ZDA so se na tak vodilni položaj, na katerem so danes, povzpele po drugi svetovni vojni. Ta pa po silovitih naporih, ki so jih morale doprinesti proti naci-stično-fašistionim silam. Te so tedaj grozile z zasužnjenjem vsega sveta. ZSSR je silne ameriške napore za zrušenje nacistične napadalnosti spretno izkoriščala v svojo korist. Ogromno pomoč, ki jo je prejemala od Zahoda med vojno za učinkovito nastopanje proti prodirajočemu sovražniku v notranjost Rusije, je v veliki meri uporabljala že tedaj za obnavljanje opustosene dežele in zboljšanje industrijskih obratov, po vojni je pa tee cilje zasledovala z vohunstvom, ki ga je razpredla po vsem svetu na eni strani, na drugi strani pa z neusmiljenim gospodarskim izkoriščanjem satelitskih držav.
K izoblikovanju teh dveh edinih velesil je pripomogla tudi še pcistopha likvidacija kolonialnih imperijev Anglije, Nizozemske, Francije in drugih kolonialnih držav. Zahodna Evropa se je iz ruševin dvignila s pomočjo iz ZDA, vzhodnoevropske države si je pa s svojim nastopom zasužnjila ZSSR. Vzhodna Evropa je sama dovolj močna, da bi se mogla z lastnimi močmi obdržati tostran železne zavese in to kljub neodločnosti Zahoda. To je Moskva spoznala ter je sleherni tak poizkus posredno ali neposredno preprečila. Isto velja za Azijo z rdečo Kitajsko kot čelno silo komunizma na tej celini.
V tem novem svetu, v svetu takorekoč dveh imperijev, imperija demokracije in imperija komunizma, se je izkristalizirala nova, moderna diplomacija. Pred drugo svetovno vojno bi takšna direktna vmešavanja razmere drugih držav, poseganja v interesna področja drugih držav, osebnostne izpade in žalitve, kakor jih je
ne bi bilo mogoče krajevno omejiti. Danes je položaj povsem drugačen.
Sovjetski imperij obdajajo sateliti. Nimajo svoje volje, ker jim je bila odvzeta. Iz centrale v Moskvi jih s pritiski na gumbe vodijo kakor robote.
Zahod se je strnil okoli ZDA. Demokratske države se medsebojno označujejo za zaveznike in nrijatelje. Med seboj so povezane prostovoljno čeprav deloma zaradi strahu pred Vzhodom.
Tako zgrajena imperija vodijo danes iz Washingitona in Moskve. Sredi med njima Je tretja skupina držav, ki se imenujejo nevtralne, neopredeljene ne za Washington, ne za Moskvo. Washington razdeljuje med nje milijonske dolarske kredite in bi rad videl, da bi bila v teh državah taka demokracija, kakor je na zahodu. Moskva si pa od časa do časa izbere izmed njih žrtev in jo nasilno potegne za železno zaveso. Tako se je dogajalo doslej. Washington Je delil milijone, uspehe je žela Moskva, ne pa Zahod. ZSSR namerava dosegati take uspehe med nevtralci tudi v bodoče po svojem že ustaljenem in preizkušenem načinu. Washington pa šele išče pot, na katero bi najlaže spravil nevtralce, da bi si jih 'bolj približal ter jih oddaljil od Moskve.
Tako so v ZDA vplivne oseb-nuosti prišle do spoznanja, da je dosedanja izkušnja pokazala, da ZDA od novih, nastajajočih držav, ne smejo zahtevati takojšnje uvedbe demokracije v zahodnem smislu, pač pa da se je treba sprijazniti s položajem v omenjenih državah in delati s sko-ro vsako nekomunistično vrsto socialnih in gospodarskih ustanov. Na ta način naj bi se najbolj učinkovito zagotovila stabilnost in red v teh državah. Zato v Washingtonu ne odklanjajo več državnega načrtovanja, gotove vrste socializma, pa celo ne avtoritarnega sistema za gotove vrste držav. Tako so se v ZDA sprijaznili z indijsko vrsto socializma, kjer domač in tuj kapital opravljata svoji funkciji drug ob drugem.
Formalne oblike demokr acij e,-kakor jo je zgradil Zahod, so se po mnenju vplivnih ameriških osebnosti, izkazale za mnoge nove države preveč zapletene in tudi predrageig. Z uvedbo popolne demokracije bo v takih državah treba počakati talko dolgo, da se bodo politično in gospodarsko razvile do take stopnje, da bodo na eni strani same mogle vzdrževati demokratske ustanove, na drugi strani pa znale tudi po demokratskem sistemu živeti ter se razvijati. Zato so sedaj ZDA začele poudarjati n. pr. v Afriki za tiste dežele, ki hočejo ostati izven zahodnega ali vzhodnega vplivnostnega območja, potrebo, da dobe najprej neodvisnost. Vsem takim državam, ki postanejo neodvisne, na-
“Lisjaikova hči.” Bila je tudi ram kaj podobnega tudi za bo-poučna. V njej je lahko bralec doče!
Videl, kam lahko pripelje člo-1 Pozdrav vsem čitatelijem! veka slaba družba. Ko bi znal ‘	Jakob Resnik.
svet doživljal in jih skoro dne- inieraiVaj° ZDA priskočiti izaat-
vno doživlja po drugi svetovni 110 na Pom°č> <-'e bodo njinove
......-• ■ ; —	vlade dokazale, da imajo resno
voljo delati za gospodarski in kulturni razvoj omenjenih držav.
Pri takem gledanju na položaj prihajajo v Washingtonu celo do zaključkov, da je sedanje stanje sveta pač tako, da ZDA morajo tolerirati celo marksizem, če ni tesno povezan s sovjetsko - kitajsko totalitaristično perverznostjo in ne sodeluje V komunistični ekspanzivnosti. Taki državi sta n. pr. afriška Gvineja in pa Jugoslavija v Evropi-Prav tako ne mislijo v ZDA izbrisati afriške Gane iz seznama tistih držav, ki prejemajo ameriško pomoč, dokler se ne bi izkazalo, da Nkrumahov enostrankarski sistem ne krši teh meja ali ne postane nevzdržen za tamošnje prebivalstvo.
Na drugi strani pa namerava-(Uaije na 3. strani)
trgovec Lovro Mrak držati svojo ženo Klotildo bolj strogo in ji ne bi pustil družiti se s hudobno teto, ta ne bi tako zašla in se končno zgubila. Družina bi lahko obstala, Lovro in Klotilda bi bila lahlko spoštovani ljubljanski par.
Dostikrat smo si s^mi krivi nesreče, po lastni krivdi se nam slabo godi. Lisjakova hči nam je za zgled, kam človeka pripelje slaba tovarišija. Narodni pregovor pravi: Povej s kom se družiš in povedal ti bom, kdo si! Kako res je to!
Vam g. urednik pa lepa hvala za tako lepo čtivo. Preskrbite
kftrt'i
J(j)lŽ3o*
'v/and
f-VuMice...

b: a. m ^ ‘o s m:
/UiERi$Kyi Domovina
FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY	MORNING N*SV/5PAP€R
Iz slovenskega Toronta
Misijonski krožek sta slovenskem letovišču
Slovensko letovišče je vedno bolj privlačno. Poleti si vsak želi v prosto naravo in je velika sreča, da imamo Slovenci v Torontu in okolici lasten prostor kamor lahko gremo uživat lepote solčnih dni v prosti naravi. Tudi cerkvene organizacije se vrste in druga za drugo vabijo svoje člane na letovišče.
Misijonski krožek pri župniji Marije Pomagaj je pripravil za svoje člane in prijatelje zanimiv program v nedeljo dne 9. Julija cib 2:30 popoldne. Ko bo program končan, bodo pa vsi, ki jih je volja vrteti se, lahko zaplesali po mili volji. Okrepčila in mehke pijače bodo na razpolago. Preslkrbeli bomo izvrstne kranjske klobase. Ves čisti dobiček je namenjen za misijonske potrebe slovenskih duhovnikov in redovnikov.
Vse iskreno vabimo.
Spominski dan narodnih mučencev
ro, pri varovanju življenja in premoženja, pa tudi vseh tradicionalnih vrednot proti okupatorju in tistim, ki so morili za zmago komunizma in brezbo-štva.” V ta okvir dr. T. Debeljak pravilno zajame: “Vaške stražarje, Domobrance, Četnike, talce, odseljence, od črnih rok pobite in po pomoti padle, vse ki jih mi postavljamo v vrste narodnih ‘mučencev,’ ki so padli kot Slovenc^ bodisi, da so branili vero bodisi narod.”
Zdi se, da se obseg teh proslav, ki jih v svobodi prirejamo, leto za letom krči in to tem bolj, čim bolj se odmikajo krvavi dogodki okupacije in revolucije. Kot da bi bilo počasno umiranje v fašističnih taboriščih in v nacističnih ječah manj strašno kot v komunističnem mučeništvu. Kmalu bomo govorili samo še o 1.1 tisočih vrnjenih iz Vetrinj in bodo šle v pozabo vse žrtve talcev, preseljencev in prisilno mobiliziranih in drugih. Mar ti niso trpeli, krvaveli in umirali zato, ker so bili Slovenci!
Proti koncu leta 1945. se je v večnem Rimu rodila zamisel, “določiti en dan v letu za spominski dan slovenskim, žrtvam okupacij in revolucije.” Slovensko politično predstavništvo v bvobodnem svetu — Narodni odbor za Slovenijo — je to zamisel sprejelo in odobrilo. Predsednik tega predstavništva dr. M. Krek je razposlal v vsa taborišča in organiziranim skupinam Slovencev pismo s pozivom, naj prve dni junija posvete spominski dan našim narodnim mučencem. Junija 1946. so bile prve spominskee proslave.
Kakor piše dr. T. Debeljak v “Vestniku” št. 5, 1961., so bile prvotno te proslave namenjene vsem narodnim mučencem. \ sem, “ki so na kakršen koli način umrli v tistih strahotnih letih pri obrambi slovenstva in ve-
Oramofonske plošče
PRAVKAR DOSPELE
iz starega kraja!
Velika izbira—Zahtevajte katalog
GOiET
555 St. Clair Ave. W. Toronto, Ont. Te!. LE S-WGO
Vodenijo pa te spominske proslave tudi po vsebini. Pesem zapojemo, sam sebi povemo, da je bila naša borba in borba padlih sveta, da so komunisti zločinci, da nas je zapadni svet izdal, potem pa prižgemo lučko in potočimo solzo in se zopet za eno leto razidemo. Prav je in lepo, da se v hvaležnosti spominjamo mrtvih. A premalo je to za čas v katerem živimo. Fronti, ki naj zajezi širjenje komunizma, to ne pomaga dosti. Idealov za katere so padli, in dali življenje junaki — mučenci in za katere naj mi živimo, take proslave ne dosegajo. Borbe, ki naj bi jo nadaljevali kot izvrševanje oporoke, to ne oživlja.
Kakor na malem miselnem otočku iz leta 1945 se sučemo in ne spoznamo časov, ko se zbirajo zdrave sile svobode in krščanskih idealov. Tabor krvave rdeče zvezde je še vedno strnjen in v ofenzivi. Koliko pa je v nas osvajalne miselnosti, težnje zbiranja? Krčimo okvir in vsebino spominskih proslav in se zadovoljujemo, da vidimo okrog sebe nekaj znanih obrazov z nekdanjih postojank in iz bataljonov. Kje je pa množica dru-
gih? Zadovoljimo se, da nekaj clovenskih otrok zahaja v slovenske vrtce. Koliko pa storimo, da bi naši otroci podedovali dediščino tradicije, za katero so umirali tisoči?
Sovražnik še danes napreduje; napreduje, ker uporablja vsa sredstva: kulturo je vpregel v svojo ofenzivo, tehniko, industrijo im trgovino, vojsko in diplomacijo, šport in špijonažo, na_ rodnostmi čut in boibo za socialno pravičnost, borbo kolonialnih ljudstev in cel vero, če mu kaže. Vise to povezuje v sodelovanje za dosego končnegag cilja, ki je: brezrazredna in brezbožna družba. Mi pa se zadovoljujemo s pobiranjem za invalide, pišemo spomine, se drenjamo na majhnem miselnem otočku iz leta 1945., iščemo med seboj krivcev vetrinjske tragedije, se snažimo, da ne bi dišali po politiki, odrivamo vsakega, ki je kdaj politično delal in smo še celo prepričani, da je naš mali miselni otoček nepremagljiva trdnjava proti svetovnemu komunizmu.
Komunisti žrtvujejo čas, denar in udobje, si pomagajo in imajo točen program za svoje delo in to jim prinaša uspehe. Ali se mi pri naših proslavah kdaj spomnimo, da so krivice povzročene bližnjemu, seme komunizma. Father Bolser je pravilno zaklical katoliškim možem: “Za. kaj naj bi se katoličan pridružil protikomunističnim organizacijam, saj že itak pripada božji organizaciji, ki je protikomunistična. Komunizem bomo premagali, če bomo živeli božjo postavo.. Kaznovani smo, ker ne živimo revolucionarnega socialnega nauka, ki je zapisan v E-vangeliju.”
V spoznanju resnosti časov se bomo strnili, bomo zbrali vsa dovoljena sredstva za obrambo in ofenzivo, bomo zaživeli vero in socialni nauk Evangelija. Tedaj se bo naš miselni otok razširil v prostrano celino, na kateri bo prostora za vse, ki so voljni sodelovati, pri reševanju sveta pred komunistično poplavo. Samo v tem bo resnično nadaljevanje borbe tistih, ki se jih spominjamo v spominskih dneh narodnih mučencev.	V-R.
“Slovenski dan” Slovenski praznik
Slovenci v Kanadi smo imeli
prvi SLOVENSKI DAN lani v avigiusitu. Dan je lepo uspel. Bil je manifestacija slovenstva v tujini, izraz naše narodne zavesti in naše zavesti skupnosti.
Taki dnevi morajo postati tradicija. Potrebujemo jih, ker potrebujemo skupnih manifestacij, ker je narodna »avest, zavest članstva v narodni skupnosti, ki mora priti do izraza v vsakdanjem skupnem delu, pa tudi v skupnem praznovanju te naše zavesti.	,
V verskem življenju, ki je tudi obšestvo, imamo slovesne skupne prireditve in praznike. Za ohranitev in poživijenje naše narodne zavesti potrebujemo narodnih praznikov.
SLOVENSKI DAN, ki bo 6. avgusta na ‘“Slovenskem letovišču” pri Boltonu, 40 milj od Toronta, bp tak praznik — udeležimo se ga v čim večjem številu.
V. A.
Vloga laikov v Cerkvi
Kakšno vlogo so imeli laiki v življenju Cerkve v njeni zgodovinski dobi jn kakšno imajo danes? O teh vprašanjih so razpravljali člani S KAS v Torontu na svojem junijskem sestanku.
Referat, ki ga je imel g. Markeš je posegel v zgodovir . Prikazal je različne dobe in različne načine laičnega dela pri širjenju nauka Cerkve. Po referatu se je razvila živahna debata, ki se je predvsem sukala oKrog današnjega stanja, okrog današnjega razmerja med laičnim in hierarhičnim delom Cerkve.	Por.
Veselo rajanje
Za nedeljo 2. julija pripra-Ijamo veselo rajanje na našem letoviškem prostoru, ki je znan pod imenom “Valentine Ranch Inn.” Ker je naslednji dan državni praznik, zato bo marsikdo želel preživeti to nedeljo v lepoti proste narave. Poskrbljeno bo za vse. Samo 9 milj od letovišča je katoliška cerkev, kjer je maša ob 9. in 11. dopoldne.
Pri “Veselem rajanju” bo igral priznani orkester Louis Martin. Pomerili se bomo v raznih športnih igrah. Na razpolago bo domača prehrana. Da bo rajanja čim več in čim. lepšega, prisrčno vabiva na obilno udeležbo Z. A. Vrbič in S., šajnovič.
SVETOVNI PROBLEMI
(Nadaljevanje z 2. strani) jo v ZDA storiti vse, da bi se
čimprej približal čas, da bi samostojnost in stabilnost v takih državah prišla do takšne višine, ko bi demokratska politična filo. zafija začela prevevati javnost, da ne bo več nevarnosti, da bi zdrsele nazaj v totalitarizem zaradi manevrov nedemokratskih političnih skupin.
Vojna je Zahod prisilila k žrtvovanju gotovih demokratičnih načel za dosego zmage. Med drugo svetovno vojno se zahodne demokracije nikakor niso mogle izogniti državnemu načrtovanju, ali, kakor pravijo lemu v demokratičnih državah, mobilizaciji narodnih sil in kontroli življenjskih pogojev vsega prebivalstva. Prednost so dali čim trajnejši neodvisnosti. Zato danes v Washingtonu menijo, da je treba podobno stališče zavzeti tudi v tej novi vrsti vojne, ko naj bi bile neodvisnost, stabilnost. in. nevtralnost v nekaterih državah važnejše kakor pa neučinkoviti poudarki pripad. nosti demokraciji ali Zahodu.
Takšna bi bila analiza sedanjega ameriškega .gledanja na svetovni položaj. Razvoj do-
Blizu Sv. Vida
Dvodružinska 5-5 in 8-sob-na enodružinska na enem lotu, vsaka na drugi cesti. Vsako stanovanje 2 spalnici polna klet, 2 plinska furneza; enodružinska ima 4 spalnice, plinski furnez. Vse v odličnem stanju, dober dohodek. Pokličite nas za ogled.
Investicijska posebnost
Tridružinska hiša, 7-7-4, garaža za 2 avta, velik lot, potrebuje pleskanja in popravila. Samo $12,250.
Carl — Norwood okolica
Dve dvodružinski hiši, ena poleg druge vsaka ima dve 5-sobni stanovanji, 4 plinski fur-nezi, garaže, velik lot. Vse v prvovrstnem stanju. Lahko kupite obe hiši ali samo eno. Kličite nas za sestanek.
Za dve druž. 5-5 $13,500
Dve spalni sobi v vsakem stanovanju, dva verandi, lot 40x175, tri garaže.
J. P. MULL & ASSOC. 13229 Superior Ave. UL 1-636
(128)
’ Ali se sprašujete, kam bi šli ob sobotah in nedeljah in kje bi preživeli Vaš letni dopust. Mi iskreno upamo, da bo Vašim željam odgovarjal naš na novo odprti
VALENTINE RANCH INN
Kako priti do njega? Iz Bathursta vzhodno na 401, nato na sever po Woodbine Ave., skozi Sutton in Beaverton, pri Brechi-u na Hwy 12, nato proti severu po Hwy 69 na Fair Valley, od koder je že označeno.
Kaj Vam nudimo? Počitniški dom, plavalni bazen, otroško igrišče z otroškim bazenom, buffet, športna igrišča, možnost taborenja, plesišče na prastem. Razdalja od Toronta je 80 milj.
Se priporočata lastnika: Z. A: Verbič in S. Šajnovič.
Za rezervacije se obrnite na World Travel Service Ltd., 258 College St., Toronto, Tel.: WA 3-4868 ali WA 3-4261.
ŠE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov; ........................
Moj novi naslov: .................
MOJE IME; ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRAD SELIJO — Zgodovinski grad Landas v Loss-Les-Lille na Francoskem se je moral za okoli 200 čevljev umakniti novi avtomobilski cesti. Dvignili so ga na nizke železniške vozove in ga peljejo na novo mesto. Francoski kralj Ludovik XIV. je imel v tem gradu svoj glavni 'stan, ko je oblegal mesto Lille.
godkov pa je tak, da gomj'e ameriško stališče do držav, kjer vlada marksizem, n. pr. v Jugoslaviji, nikakor ni prineslo pozitivnih rezultatov.
“Svob. .Slovenija.”
malToglaši
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, E. 170 St., in Grovewood okolica, na novo pleskana, cementni dovoz, dvojna garaža, plinski furnezi, v prvovrstnem stanju.
Trgovska priložnost
Blizu E. 200 St., D-5 gostilna in stanovanje. Posebno poslopje za seje, plese, svatbe. Se vse proda.
W. A. SCHUTT REALTOR KE 1-3636
(125)
Išče sobo
Išče se sobo s kuhinjo, neopremljeno, za žensko. Naslov se pusti v uradu.
19416 Cherokee
Od E. 185 ceste, nova zidana hiša za 2 družinin, 2 spalni sobi zgoraj, 2 spodaj, vse udobnosti, 2 garaži. Blizu trgovin, transportacije in šole. Odprto zvečer od 6 do 8.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100
(128)
Soba se odda
Odda se opremljena soba, zgoraj, moškemu. Oglasite se na 20230 Bali Ave.
(27,29,30. jun)
Dodatki - Podstrešja, Kuhinje - Kopalnice Rekreacijske sobe Aluminijaste obloge
ED STARIČ HOME REMODELING
11611/2 E. 61 St. Telefon 881-9315 Zavarovano - Zajamčeno Brezplačna ocenitev
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
.. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi po pošti!
Sobe se odda
4 sobe se odda na 6211 Glass Ave., zgoraj, starejšim ljudem brez otrok. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. (127)
Naprodaj
Mere 10, 11 in 22i/2 obleke, bluze, krila itd., 50c in več. Kličite po 7. uri ali cel dan v 'soboto KE 1-3911.	(126)
Making your city a teiior place to live, work and raise a family—
the result of a GROWING Savings and Loan business

-V'.: 813 East 185th Sf.
25000 Euclid Av«.
6235 St. Clair Av*.
Cleveland, Ohio
Mullmly Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD 3200.00 NAPREJ
365 East 156th Street	KEnmore 1-S411
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... . 11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA

SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavarnješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od 8500.00 do §15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica to mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pr stopi takoj — bolje danes kot iutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnin vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
S
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
II. del
Tudi on se boji tega dneva z muko, ki jo nosi v sebi. Jutri bo vendarle drug dan. Potegnila se je na blazino in zaprla oči.
Potlej ga je slišala, ko je rekel:
— Lahko noč, Nataša.—
Odgovorila mu je in skoz trdo stisnjene trepalnice so ji počasi polzele solze.
22
Silvi se je zdelo, da sta z Razpetem skupaj pretrgala zastor in pogledala v preteklost, da sta vsak na svoj način z naglim pogledom objela ljudi in obstala zagrizeno vsak na svojem mestu.
Bala se je srečanja z njim drugi dan. Med njima je ležala razgaljena skrivnost, prva stopnica turjaške kašče. In vendar je vedela, da se bosta srečala kakor vsak dan, nista se mogla ogniti drug drugemu.
Z velikimi črnimi kolobarji pod očmi jo je premerjal po končanem pouku. Otroci so že odšli in skoz vhodna vrata je sijalo lepo pjesensko popoldne. Razpet je bil videti neprespan, vozel kravate mu je zlezel na stran in na obleki se je poznalo, da je noč presedel v naslonjaču.
— Kocka je padla, kajne? — je rekel porogljivo. Začudila se je njegovemu glasu. Bil je trden, skoraj surov.
— Pustiva tisto — je rekla plašno. — Mislila sem, da bi v teh dneh, ko nimate Nataše, lahko včasih prišli na kosilo k meni. —
Niti malo ni mislila na to. Domislila se je prav zdaj, ko ga je videla tako zdelanega.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
Registered Nurses
Required by 100-bed general hospital. Good salary, personnel policies. — CHSC pension plan in effect. Accommodation in nurses’ residence if desired. For information wire, call or write, Director of Nurses.
LADY M1NTO HOSPITAL
COCHRANE, ONT., CANADA
_____________________ (125)
PANTRY WOMAN — Position with top salary for 11 months operation for the right woman.
Apply St. Charles Country Club,
St. Charles, Illinois. JUno 4-3400
(1261
REAL ESTATE FOR SALE
NEwT953 nTwASHTENAW. Lov. 3 Bdrm. Brk. Ranch. Ceramic vanity bath, full basement; gas heat, overhead sewers, stove hood and fan. 2 car brick gar. Immediate possession.
By builder LA 9-6304.	(126)
OWNER MUST SELL. $18,500 or reas. offer. 6 Rm brick Cape Cod. Nat. fireplace, fenced yard. Dog pen, horse stall. City sewers and water. 2 car gar. Many exitras. CB& Q, Close to schools, churches, shopping. — WO 8-2993.
BY OWNER—5 rm. home on beaut, wooded lot. Lge. liv.-din, rms. Crptg. Oil ht. Bsmt. Nr. public & parochial schls., shops., transp.
WI 5-1624.	(127)
BUSINESS SERVICE
LIVE HAPPILY WITHOUT ANTS, RATS, ROACHES, BEDBUGS OR MICE. — I will exterminate them. $6 to $12.00.
MR. BROWN, FU 9-1475	(126)
— Hvala za prijaznost — je rekel malo blažje. — Diši po usmiljenju. Prekleto, zdi se mi, da sem od usmiljenja preveč pričakoval. Nataša mi je to pokazala. Lažje sem živel brez usmiljenja. Hodim jest v gostilno.
Rada bi pobegnila, čeprav je čutila, da Razpet mrzlično išče pomoči. In vendar se ga je bala. Vračal se je v preteklost in v njej iskal sebe, svojo staro moč in svojo doslednost.
— Težko govorite z zločincem, kajne? — je bil spet strupen. Izmed ustnic so mu režali od kajenja rjavi zobje.
Ni mu odgovorila. Samo kri je čutila v licih in v čudnem obupu gledala na svetlo liso sončne svetlobe na hodniku.
— Če bi ubil Natašo, ki me je ogoljufala, bi bil zločinec. Vzel bi ji namreč življenje zavoljo svoje osebne koristi, zavoljo svoje prevarane ljubezni. Rekarja sem ustrelil zavoljo skupne koristi, zavoljo mene bi lahko živel, če ti voluhar spodžira korenine na tvojem vrtu ga ne boš prosil, naj gre raje na drug vrt in tam požira. Veš namreč, ko bo vse opustošil tam, se bo priplazil spet na tvoje. Ko ga ubiješ, veš, da si se te nevarnosti znebil.—
Govoril je s strupeno mrzlo-to. Proseče je strmolela vanj.
— Zdi se mi, da ga ne sovražim več — je rekel nenadoma. Naslonil se je na ograjo, kakor da mu je slabo. — Mislim, da sva si blizu po izgubi.—
Razumela ga je.
— Rekarjev France je zgubil vse, ker je mrtev. Vi še živite, tovariš Razpet. —
S čudnim ribjim pogledom jo je opazoval.
— Tudi jaz sem mrtev —je šepnil. — Tudi jaz sem mrtev.
šlo ji je na jok, ko ga je videla, kako je potegnil z rokavom čez oči. Kako strašno je propadel v eni sami noči.
— Hotel sem vam povedati, tovarišica, da sem danes zjutraj oddal prošnjo, naj se do-
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Matjašič
ki je umrl 27. junija 1956
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog,
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi Bog!
Nič več ni nekdanje sreče, ko si skrbel za nas ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam vzdihne živ spomin.
Žalujoči:
JENNIE, soproga VICTOR in JOSEPH, sinova OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 27. junija 1961.
voli sorodnikom Rekarja Franceta obnoviti njegov grob. Zavoljo pomirjenja in da oblast pokaže dobro voljo do tistih, ki z nezaupanjem gledajo na vsak naš korak. —
Poskušal se je nasmehniti, toda ko je videl, da ji tečejo solze po licih, se je hlastno za-sukal in odšel po stopnicah. Na ovinku je obstal, dvignil roko, pa jo takoj nato spustil, da mu je mrtvo padla ob telesu.
Kakor pijana je odšla skoz vrata.
Da, mrtev je — jo je obšlo. Tudi Razpet je mrtev.
Zvečer je pisala Viktorju. O Razpetu in njegovi strašni te-
gobi, o Nataši in o sebi. Za novoletne počitnice spet pride. Ne bosta mogla na Begunjšči-co> toda Podbrezje so lepe tudi pozimi. Takoj je zanesla pismo v nabiralnik in ko se je mislila vrniti, se je spomnila na Rekarico. Gotovo bo vesela, če ji na skrivaj pove novico, ki jo je razodel Razpet.
Ko se je vračala od Rekarja, je od Lovrača stopil tovariš Cestnik. Pozdravil jo je z načinom, ki ga je pri tem človeku sovražila od prvega dne. Bil je mešanica strupene porog-Ijivosti in hlapčevske osladnosti.
— Nekam pozni ste, tova-
rišica. —
— Ni še trda tema. Rada se malo razhodim zvečer. —
Rada bi se ga znebila, toda je vedela, da je obsojena, da bo šel z njo prav do Vidma.
— Seveda in človek ima prijatelje, ki jih rad obišče.—
— Čutila je njegovo strupenost. ^
— Da, vsak ima svoje prijatelje — je rekla s poudarkom.
— Razpet je zdaj slamnati vdovec — je prevrnil pogovor.
— Nataša je odšla na trgatev domov — je rekla malomarno. — Menda že dolgo ni bila doma.—
Njegov prisiljeni smeh jo je zbodel.
— Tovariš Razpet je videti nekam zanemarjen in — Cestnikov smeh je postajal volčji — kakoy vem, je še nikoli ni pustil same kam iti. —
Ustavila se je in ga presekala z ostrim pogledom.
— Oprostite, tovariš Cestnik, vtikavati se v osebne zadeve ni ne moja ne vaša dolžnost.—
Zaprla mu je sapo. Smeh se mu je spremenil v zateglo si-čanje,
— Seveda, seveda — je mrmral. — Mnogo sva delala skupaj. Osebne stvari so oseb-
ne stvari, nerodno je le, da zavoljo njih zanemarja svoje dolžnosti. —
Pred Štihom sta se razšla in ko je utonil v temo na Štihovem dvorišču, se je oddahnila. Od pokopališča je gledala proti šoli. Vsa okna so bila temna. Prepričana je bila, da Razpet sedi v svoji mali sobici, pogreznjen v naslonjač.
Ko je prižgala luč v svoji sobi in pomislila na solze Re-karice, ko ji je povedala novico, je čutila, da Razpet posku-ža postati človek. Zakaj le sem naredil prošnjo?
(Dalje prihodnjič)
------o------
SEDANJI OHIJSKI ZAKON O NEDEUSKEM POČIVANJU DELA
JE NEUPORABEN, NEIZVEDLJIV IN NEZABELJEN!
V*
Ce v tem soglašate, podpišite pri Lawson trgovini, ki Vam je najbližja, predstavko, ki zahteva, da se ta zakon ukine.
Predstavke, ki zahtevajo ukinitev sedanjega ohijske-ga zakona o nedeljskem počivanju dela, “Blue Law,” so sedaj v vseh Lawson trgovinah na razpolago za podpisovanje, Poslali jih bomo v Columbus, da bi guverner DiSalle in državna zakonodajna zbornica podvzela potrebne korake. V svoji sedanji vsebini zakon povzroča zmedo, ščuva trgovca prdti trgovcu,' bega uradnike, ki naj zakon uporabljajo in uveljavljajo, ustvarja dejansko vojno med mestnimi trgovskimi združenji in mnogimi prodajalci na drobno, ki niso njihovi člani.
Zakona ni mogoče nepristransko izvajati in uveljavljati. Dosledno izvajanje tega zakona bi dovedlo do tega, da bi bil aretiran vsak hišni lastnik, ki bi v nedeljo kosil travo okoli svojega doma in vsako podjetje, ki bi delno obratovalo ob nedeljah, bi bilo treba zapreti.
Naše trgovine bi mogle obratovati po posebnih izjemnih določilih, ki jih zakon ima, mnoge druge pa ne._ Vendar mislimo, da zakon, ki ga uporabljajo samo kot gospodarsko orožje v gospodarski vojni, ki naj koristi nekaterim trgovinam na drobno in škoduje drugim, ne more roditi nič dobrega.
Vsakdo, ki misli, da mu ni treba nakupovati ob nedeljah, lahko opusti nakupovanje; nikakega zakonskega določila ni treba za to._ Ta, sedanji naš zakon ne ščiti javnih koristi. Ščiti samo omejeno število zasebnih poslovnih koristi pred njihovimi tekmeci in konkurenti.
Če z nami soglašate, da ima vsak državljan pravico delati in se .ravnati po svojem osebnem, zasebnem prepričanju glede nakupovanja ob nedeljah, podpišite eno izmed predstavk v najbližji Lawson trgovini. Predstav-ka se glasi:
“Dragi Governer DiSalle:
Ker vidimo zmede, nedoslednosti v razlaganju in škodljiva razlikovanja, ki se pojavljajo pri zadnjih prizadevanjih, da se izvaja in uveljavi sedanji ohijski zakon p počivanju nedeljskega dela, RC. 3773.24, in ker smo prepričani, da je tak zakon popolnoma neuporaben, Vas nujno prosimo, da kot Governer podvzamete korake, ki so potrebni, da hi se takoj razveljavil ta del revidiranega ohij-skega zakonika.