Vse naročnike Glasu, ki bi želeli preizkusiti srečo, torej žrebati udeležence našega nagradnega potovanja Po Prešernovih stopinjah, vabimo, da nam pošljejo prijave s točnim naslovom do 25. aprila 1969. Prednost imajo starejši naročniki LETO XXII. — številka 29 Ustanovitelji: obč. konference SZUL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 12. 4. 1969 j Cena 50 par ali 50 starih dinar Jaf List izhaja od oktobra 1947 kot tedniki Od 1. januaija 195S kot poltednitci Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskoJ Od 1. januarja 1964 kot poltedntlc in sicer ob sredah in sobotaa GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I Izredno poceni nakup! s fOIllO BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE in ž. kostime iz 100 % volne po Štafeta na poti V četrtek ob 9. url je izpred Titove pečine v Drvarju, krenila na pot letošnja štafeta mladosti. FROTIR ROŽASTI v ostankih kg po FROTIR GLADKI v ostankih kg po ŽENSKE BLUZE iz terilena po Potrošnike vabimo na ogled prvovrstne izbire novo-došlih diolenov in kamgarnov. 56,50 N din 65,80 N din 47,60 N din 35,00 N din 48,60 N din i i t Se priporoča kolektiv: prodajalne GORENJC — Kranj, KRANJ Prešernova 11 Volitve del samoupravnega dogovora V sredo smo volili v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin GORENJSKA, 9. aprila — Povsod so danes delovni ljudje volili odbornike v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin. Na lepo okrašena volišča so delavci nočnih izmen na Gorenjskem prihajali že pred šesto uro zjutraj. Večina delavcev dopoldanskih izmen pa je svojo demokratično pravico in dolžnost opravila že v prvih do-poldankih urah. Le tisti, ki so imeli delo popoldne, so volili nekaj po 14. uri. Ko smo ta dan dopoldne obiskali nekatera volišča na Gorenjskem, so bili povsod zadovoljni z volilno udeležbo. Ponekod so celo tisti, ki so na bolniških oziroma rednih dopustih prišli na volišča v delovnih organizacijah. V Železarni na Jesenicah so nam na volišču člani komisije povedali, da letošnje vo-j Htve kažejo, da to nI več go- la manifestacija, marveč resnično del samoupravnega do-govora. Poglejmo še volilno udeležbo v posameznih gorenjskih občinah: V jeseniški občini je volilo 88,02 odstotka volilnih upravičencev iz delovnih organizacij, kamniški 86,92, kranjski 90,6, radovljiški 87,34, škofjeloški 91,08 In v tržiški občini 91,85 odstotka. A. 2. tat ■I DEKOR Kranj 11 Vflffl Koroška 35 Prvovrstno izbiro pohištva i spalnice, dnevne sobe, kuhinjsko pohištvo, kavči, fotelji, stoli, mize in vsa druga oprema za vaš dom, kot zavese, obloge za tla in posteljnina kranj Oglejte si bogato izbiro! nudita DEKOR Jesenice Javornik, C. B. Kidriča 21 ^«.S!:!a::5s.!!S!!!!!!.^^ ..............„..»....„-„„..„..„i C-A Volitve v zbore delovnih skupnosti gorenjskih skupščin ZA ODBORNIKE ZBOROV DELOVNIH SKUPNOSTI GORENJSKIH SKUPŠČIN SO BILI IZVOLJENI: JESENICE — Ivan Rabič, Ivan Razinger, Alojz Kalan, Marjan Mrak, Vlado Steno-vec, Franc Kobentar, Silvo Valentar, Janez Kavčič, Edo Kavčič, Franc Markelj, Janko Smolej, Albin Dremelj, Anton Komljanec, Oton Pire, Anton Šalika, mag. inž. Kune Peter, dipl. inž. Sekne Stane, Anica Pire, Milan Hrast, Vlado Šanca, Franc Osenk, Franc Kunšič, Alojz Bavdek, Bogo Prištik, Bela Beznec, Mirko Ramuš, France Božič, Janez Jenko, Marjan Jekov-čan, Teodor Kreuzcr, Miha Cene, Marjan Pogačnik, prim. dr. Brandsletter Franc, Zvonko Mežek, Ivan Saksida, dipl. inž. Pšenica Janez RADOVLJICA — Jože Ka-pus, Damjan Hafner, Franc Polajnar, Emil škrinjar, inž. Bere Veronika, Jože Ahačič, inž. Osterman Elza, Janez Smole, Janez Kozameimik, Janko Peternelj, Mojca Ko-kalj, Rajmund Šiško, Oto Mencinger, inž, Košir Janez, Janez Arh, Zdravko Knaflič, Franc Bajt, Franc Učakar, Janez Pogačar, Janez Strgar, Alojz Gartner, Rado Trček, Katarina Bem, Franc Fister, Edvard Lavrič, Jože Hribar, dr. Žilic Marjan, Jože Bufo-lin, Franc Šmit, Anton Dež-man, Janez Jankovič, Andrej Cufar TRŽIČ — Anton Godejša, Slavko Teran, Milan Kopriv-nik, Jelka Potočnik, Branko Veselinovič, Vili Lang, Jože Klofutar, Metka Mokorel, Vinko švab, Janez Boncelj, Franc šarabon, Flore Radon, Anton Kern, Jože Stucin, Tine Klemenčič, inž. Stritih Mitja, Milan Česen, Janez Meglic, Avgust Primožič, Franc Godnov, Niko Slapar, Ana Hafnar, Anka Bizjak, dr. Rus Vilko, Marija Pogorele, Milan Ogris, Marjan Bizjak KRANJ — inž. Mihalič Stane, inž. Kobal Peter, Jože Avbelj, Jože Erlah, Pavla Mrak, inž. Klemenčič Franc, Vlado AmbroŽič, dipl. inž. Bradan Metka, Anton Čare, Edo Ostanek, Mirko Pogačnik, dipl. inž. Skumavc Bruno, dipl. inž. Franc Jurgele, Andrej Košič, Vlado Lah, Janez Langus, Janez Rogelj, Alojz Pavlic, Gašper Zakot-nik, dipl. inž. Sadar Vlado, Matija Kenda, dipl. inž. Rih-taršic Franc, Franc Šprajcar, Zdravko Erznožnik, Ivo Mi-klavčič, Vinko Martinjak, dipl. in/. Lamprct Marko, Janez Velikovrh, Ciril Ankerst, Dragiša Mrkaič, Henrik Lang, dr. inž. Kus Mi4oš, Marija Artač, Jože Kovačič, dr. Kra-ker Ana, Marija Kozamcrnik, Mara Vujišič KAMNIK — Franc Lužovec, Janko Leskošek, Tine Oreš-nik, Franc Hribar, Filip Šimenc, Slavko Rajh, Janez Berlogar, Matija Jenko, Maks Lavrinc, Rudi Baioh, Zlatko Grilj, Miro Fornazarič, Peter Plevel, Boris Vučko, Janez Maleš, Jože Pikel, Janez Ku-šar, Iztok Jurančič, Frančiška Grčar, Franc Zupan, Karla Osredkar, Marjan Založnik, Katarina Schlamberger, Lado Hvalic, Marjeta Jerman, Marjan Jelnikar, Anton Smolnikar ŠKOFJA LOKA — Marjan Pire, Janez Svoljša>k, inž. Jože Sever, inž. Ivan Hafner, Franc Puhar, Anka Kos, Blaž j Dolenc, Tone Kemperle, Anton Rakovec, ing. Žumer Lojze, Miro Pinterič, Marta Ber-toncelj, Slavko Sajovic, Ljubo Slavkovič, Anion Demšar, Franc Bernik, Veno Doljak, Franc SJanič, Niko Sedej, Jože Filipič, Franc Svoljšak, Ciril Jeras, Stane Jesenovec, Marjan Kosmač, Filip Bernik, Maks Potočnik, Franc Vidmar, dr. Bračko Marija, Ferdinand Taler Tako kot drugod na Gorenjskem, so tudi v SGP Gorenje v Radovljici lepo okrasili volišče. Na volišču na Jesenicah, kjer so vortli zasebniki, so nam povedali, da je gostilničar Alojz Tratnik že zgodaj dopoidne prišel z Vitranca na volišče. Lep primer! Vedeli pa so tudi za drugega. Neki tovariš, ki stanuje v stavbi, kjer je bilo volišče, tja do 13. ure, ko smo se pogovarjali, še ni opravil svoje dolžnosti, čeprav je bil doma. 45 dijakinj in dijakov medicinske šole na Jesenicah pa je že ob 8.30 opravilo svojo dolžnost. Vsi so letos volili prvič in vsak je na volišču tokrat dobil nageljček. Špela Rozman, dijakinja tretjega letnika medicinkc šole, doma z Brezi j, nam je povedala, da je bil zanjo to res svečan trenutek. »Posebno lepo se mi je zdelo, da smo neko bolnico obiskali na domu.« Na voMšču SGP Gorenje v Radovljici so nekaj pred 11. uro dopoldne čakali le še tiste, ki so delali na stavbah. Na 17 voliščih v jeseniški železarni pa so do 13. ure zabeležili že okrog 70-odstotno udeležbo. Podobno pa je bilo v sredo tudi drugod na Gorenjskem. Zanimivo je tudi, da so povsod na Gorenjskem mladi, ki so letos prvič volili, tudi med prvimi opravili svojo dolžnost. V šoli za medicinske sestre na Jesenicah je v sredo prvič volilo 45 dijakinj in dijakov. Ob 8.30 so volišče lahko že zaprli, saj so zabeležili 100-odstotno udeležbo. — Foto: F. Perdan ŽELITE ZASTONJ OSEBNI AVTO eno od 2()0 nagrad? POTEM VARČUJTE PRI Gorenjski kreditni banki kjer sta razpisani NAGRADNI ŽREBANJI lastnikov vezanih hranilnih vlog! PRODAJALNA ELITA £xufiLJ Kranj BLED, GRAJSKA 26 VAM NUDI STROJNO VOLNO LEACRYL v različnih barvah po 89,00 din ŽENSKE NOGAVICE NALYNKA po 4,30 din ŽENSKE NYLON HALJE po 52,00 din Oglejte si našo zalogo moških in fantovskih srajc, ženskega in moškega perila, pletenin in drobnega tekstilnega blaga. ELITA KRANJ Tunjiško plantažo vrnili lastnikom Bivša kmetijska zadruga Kamnik je pred leti na zasebnih zemljiščih v Tunjicah pri Kamniku zasadila sadno drevje in v to sadno plantažo vložila okoli 700.009 dinarjev svojih in bančnih sredstev. S kmeti, ki so lastniki teh zemljišč, je zadruga sklenila na-jemniške pogodbe. Ko je bila kmetijska zadruga likvidirana, je lastništvo zemlje prehajalo iz rok v roke. Posledice takšnega položaja so dovolj očitne. Tako je bila lani sadna plantaža v Tunjicah brez oskrbovalca in v sadovnjakih niso opravili niti najnujnejših oskrbovalnih del kot so: zimsko škropljenje, obrezovanje, gnojenje, uničevanje voluharjev in letno škropljenje. Zaradi tega °b že tako slabi lanski letini sadna plantaža ni dala nobenega pridelka, neopravljena Vzdrževalna dela v lanskem letu pa bodo občutno vplivala *udl na pridelek v letošnjem letu. Skupščina občine Kamnik Je o tunjiškl sadni plantaži lani večkrat razpravljala na svojih sejah. Najprej so skušali rešiti težaven položaj Plantaže s tem, da bi trgov- sko podjetje »Kočna« s svojim obratom sadne drevesnice in vrtnarije našla s kmeti — lastniki zemlje — primerno obliko sodelovanja. Vendar trgovsko podjetje »Kočna« sadne plantaže v Tunjicah ni hotelo prevzeti, čeprav se je občinska skupščina obvezala, da bo prevzela odplačevanje zaostalih anuitet. Zato so odborniki na predzadnji seji kamniške občinske skupščine sklenili, da sadno plantažo v Tunjicah vrnejo lastnikom zemljišč. Skupščina občine Kamnik je prevzela odplačevanje najetega kredita — tega je še 200.000 dinarjev, medtem ko je kmetom priporočila, da z vso odgovornostjo in zavzetostjo vzdržujejo 22 ha sadovnjaka. Odborniki kamniške občinske skupščine so nadalje predlagali, da naj kmetje ustanove sadjarsko skupnost, da bodo lažje gospodarili z zasajenim drevjem. Na koncu naj omenimo še to, da je na sadni plantaži v Tunjicah zasajenih okoli 2 ha hrušk zelo kvalitetne sorte, medtem ko so na 18 ha jablane najkvalitetnejših sort, ki zahtevajo primerno oskrbo. O raziskovalni in razvojni dejavnosti " Festivalni dvorani na Bledu je bil ta teden tridnev-J}1 seminar o raziskovalni in azvojni dejavnosti v gospodarskih organizacijah. Semi-"ar je pripravila Višja šola za organizacijo dela iz Kra- nja, na njem pa so prebrali vrsto referatov o organizaciji tehnologije, načrtih v raziskovalni in razvojni dejavnosti ter o zaščiti industrijske lastnine. A. ž. Kamnik sodeluje z Gendrlngenom Ko so pred leti člani prvega slovenskega pevskega društva »Lira« gostovali na svoji turneji po Nizozemski, so navezali prijateljske stike z nizozemskim mestom Gen-dringen. Od takrat Kamnik in omenjeno nizozemsko mesto tesno sodelujeta. Tako je bil lani ob kamniškem občinskem prazniku na obisku v Kamniku župan Gendringe-na, pozneje pa so predstavni- ki kamniške občinske skupščine vrnili obisk. Pred nedavnim je občina Gendringen obvestila kamniško občinsko skupščino, da je odobrila kredit za izmenjavo nizozemske in kamniške mladine. Julija bo v Kamnik prišla skupina 30 nizozemskih mladincev, kamniški mladinci pa jim bodo vrnili obisk. Odborniki kamniške občinske skupščine so ta predlog z navdušenjem sprejeli in predlagali društvu prijateljev mladine, da naj skupino kamniških mladincev, ki bodo odšli na Nizozemsko, sestavljajo tisti mladinci, ki se v šoli uče nemščino ali pa angleščino. Kam« niski mladinci bodo ob svojem obisku na Nizozemskem s kratkimi kulturnimi programi seznanili tamkajšnje prebivalce s slovenskimi običaji in navadami. vg Na spomladanskem sejmu v Kranju Razstavljamo in prodajamo SPALNICE DNEVNE SOBE FOTELJE KAVČE PRALNE STROJE HLADILNIKE ŠTEDILNIKE KOSILNICE ČOKOLADO BONBONE KEKSE MESNE KONZ. SEJEMSKI POPUSTI u TOVARNIŠKA ZNIŽANJA R KONFEKCIJO PLETENINE DEKORATIVO PERILO POSEBNE PONUDBE 1964 1960 murha TRGOVSKO PODJETJE LESCE PRODAJA NA KREDIT Predsednik, župan — lepo se sliši. Za tem zvenečim naslovom pa je najpogosteje velika odgovornost in številne delovne obveze. Prvi občan v občini je torej človek, na kogar so največkrat naslovljene prošnje, vabila, pritožbe in Še mnogo drugih pomembnih reči. Zato se za besedami predsednik občinske skupščine razen nemara navideznega bleska skriva mnogo vročičnih sej dolgih razprav, mnogo vsakodnevnih obiskov, prošenj. Skratka, veliko dela. »Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje skupščine, predstavlja skupščino ter zastopa skupščino kot pravno osebo. Predsednik občinske skupščine skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine, usklajuje delo njenih organov ...« (ustava (SRS). Vprašanje, ki bi se ga radi lotili pa je naslednje. V teh dneh so se sestale poslednjič na svojih sejah dosedanje občinske skupščine. Za nami je — če ocenjujemo celo Gorenjsko — zelo razgibano in delovno obdobje. In kdo naj bolj verodostojno spregovori o preteklosti in o načrtih za prihodnje kot predsednik skupščine. To še toliko bolj, ker so ljudje na zborih volivcev in družbenopolitične organizacije njihovo delo v tem mandatnem obdobju zelo dobro ocenile in ker vsi kandidirajo za to mesto tudi v prihodnje. Prav zato smo torej v teh aprilskih dneh pred volitvami obiskali vse predsednike občinskih skupščin na Gorenjskem in se z njimi pogovarjali. Zanimalo nas je, kako prežive svoj običajni delovnik, kaj sodijo o opravljenem delu, kaj nameravajo v prihodnje, kakšne težave imajo, česa se lotevajo v svojem prostem času in še marsikaj drugega. »Ste dolgo čakali? Zadržali so me dlje, kot sem predvidel,« je rekel ob srečanju. Prijeten vonj po tobaku je v njegovi sobi na občini omogočal nekako domač in predvsem sproščen pogovor. Morebitnega nemira, ki marsikoga spremlja, ko se odloči za obisk pri »prvem občanu«, se v sobi predsednika jeseniške občinske skupščine Franca 2vana lahko hitro otresete. »Koledar bi radi? Imam jih več, vendar bo morda ustrezal kar tale«, in 6egel je ponj na delovno mizo. Petek, 28. marec 1969 »klalo pred sedmo zjutraj sem se pogovarjal s predstavniki Petrola. Slo je za gradnjo bencinske črpalke blizu bolnišnice. Manjkala so nam ustrezna soglasja, kar pa smo že uredili. 9 9 — bil sem v Kranjski gori in si ogledal lokacijo za nov Mompasov hotel. Hkrati smo se dogovorili za pristop Kompasa h konzorciju. #12 — pri Kovinarju sem se pogovarjal o treh vprašanjih: kdaj bodo začeli urejati del Spodnjega Plavža; kako bo z dograditvijo kanalizacije na Blejski Dobravi in o sodelovanju italijanske firme pri gradnji žičnic. 9 16 — moral bi na sejo sveta za družbeni plan in finance, vendar som se moral udeležiti pogovora članov sindikata prosvetnih delavcev. 9 17 — V Kazini smo se z republiškimi in zveznimi poslanci pogovarjali o problemih Železarne.« »Tovariš Zvan, dve leti skupščinskega dela je za vami. Kako ste zadovoljnji?« »Če so odborniki oziroma skupščina tako zadovoljni z mano, kot jaz z njimi, potem je vse v redu. Sicer pa — dosti resnega dela je bilo, včasih pa smo se seveda tudi malo »zaletavali« in usklajevali. Vendar pa mislim, da smo položili temelje sistematičnemu razvoju turizma, komunalni problematiki, ko-vinsko-predclovalni industriji in podobno. To pa nas v prihodnje čaka tudi na področju družbenih služb. Pa poglejmo še konkretno: Obratovati je začela druga elektropeč, stekla je valjar-na trakov in nova žična valjarna, uvedena pa je bila tudi strojna (IBM) obdelava potrebnih podatkov. Začetih oziroma zgrajenih je bilo v teh dveh letih 21 trgovin. Zrasel je nov obrat kovinske predelave in Cokla se je združila z Vezeninami. Tik pred začetkom obratovanja je tudi tovarna Izolirka. Na turističnem področju tudi nismo mirovali. Zgrajeni sta žičnici v Kranjski gori in Mojstrani ter manjši hotel Alpe Adria. Končane pa so tudi urbanistične in lokacijske priprave za izgradnjo sistema žičnic v Kranjski gori in na Vršiču ter načrti za novih 1000 postelj v Kranjski gori. Franc Žvan: Dokovati, kar je začeto Menim pa, da so rezultati, predvsem za občane, najbolj vidni v komunali. Zgrajena sta bila dva mostova čez Savo, začeli pa smo tudi z gradnjo mostu v Mojstrani. Asfaltirana je cesta na Blejsko Dobravo ter Skladiščna, Verdnikova in nekatere druge. Zgrajen je tudi prvi del Tomšičeve ceste in odpravljena ožina pri bolnišnici. Položena je bitogramozna prevleka od bolnišnice do Podkorena, s soudeležbo občine pa smo omogočili začetek gradnje nadvoza v Mostah. Razen tega je vse pripravljeno tudi za začetek prvega dela gsadnje ceste na Planino pod Golico. Pripravljen je finančni program za začetek urejanja naselja Piavž. Zavarovali smo obrežje Save, podobna dela pa tečejo tudi pod Mojstrano. Tudi vodovodov nismo zanemarili. Čez en mesec bodo občani na cesti 1. maja končno le dobili vodo. Dokončan je tudi novi del vodovoda od Mojstrane do Mlak, vse pa je pripravljeno za začetek gradnje vodovoda Kranjska gora — Podkoren. V teh dveh letih je bilo zgrajenih okrog 300 stanovanj in s sistematično gradnjo smo rešili nekaj stanovanj za upokojence. V Kranjski gori smo začeli graditi novo šolo in preuredili šok) na Dovjem. Sedaj pa pripravljamo projekte za vrtec na Plavžu. Še več drugih del je bilo, vendar mislim, da je tega naštevanja dovolj.« »Ker ste na kandidacijskih zborih dobili vso podporo, sedajle — tik pred volitvami — najbrž tudi že veste za nekatere probleme, s katerimi se bo srečavala nova skupščina. Povejte nam, prosim, le nekatere?« »Menim, da je predvsem treba dokovati, kar je začeto. To pa pomeni: v kovinski predelovalni industriji doseči 20 milijard S din prometa, v turizmu 5 do 8 milijard, v trgovini 20 in v prometu 10 milijard starih dinarjev. Morda je to malo preveč za prihodnja štiri leta, vendar so programi jasni in od njih ne gre odstopati. Želim si tudi, da bi Železarna to leto končala brez izgube in da bi bila proizvodnja prihodnje leto že rentabilna. Ce bo to tako, pa bomo seveda kos tudi komunalnim in drugim predvidenim nalogam. In nenazadnje bomo morali v tem obdobju odpreti tudi nekatere zapore (zaradi ceste) in omogočiti gradnjo različnih objektov.« »Tovariš predsednik, ko po končanem delavniku oziroma tedniku nehate biti predsednik — kar se problemov in nalog tiče — čemu se takrat najraje posvetite?« »Ob takšnih redkih trenutkih rad smučam ali pa si privoščim igro taroka.« Predsedn za Ufanje na vseh področjih Že takoj v začetku, ko mi je urednik naročil, naj pripravim razgovor z Vinkom Gobcem, predsednikom skupščine občine Kamnik, sem vedel, da ne bo lahko. Kamniškega »župana« je namreč izredno težko dobiti v njegovi pisarni. Seje, razgovori, obiski, pa spet seje in razgovori, vmes še zasedanja občinske skupščine — že iz tega bi lahko sklepal, da danes ni lahko biti predsednik neke občine. Potem ko ga nisem uspel poklicati po telefonu — telefonska linija je bila vseskozi zasedena — sem se enostavno napotil v Kamnik in si mislil, kar bo, pa bo. Imel sem res izredno srečo, če lahko deset minut časa, kolikor mi ga je lahko namenil predsednik, imenujemo srečo. »Saj ne vem, kateri list bi ti odtrgal s koledarja. Vsi so si bolj ali manj podobni, vendar vsi govore, da sem bolj malo pri družini in da včasih o prostem času sploh ne pomišljam.« Končno se je odločil in utrgal koledarski list — 19. marec je pisalo na njem — ob osmih stranke, ob 9. uri — razgovor z lastniki zemljišč plantažnih nasadov v Tunjicah za rešitev težavnega položaja sadne drevesnice. Razgovor je trajal dve uri. Ob 11. uri priprava elementov za resolucijo o go- spodarskem razvoju in razgovor z analitikom ter načelnikom za gospodarstvo. Po kosilu razgovori s posameznimi strankami, ob 17. uri seja organizacijskega komiteja mednarodnih moto dirk Kamnik 1969. Zvečer ob 19. uri razgovor z mladinci, ki letos prvič sodelujejo na volitvah. Še bolj »pester« pa je bil koledarski list naslednjega dne — 20. marca — seja komisije za pregled statutov delovnih organizacij, ogled plazu v Tunjicah, ki ogroža stanovanjsko hišo, ob 12. uri razgovor s političnimi organizacijami in predstavniki republiške ko'.fcrcnce SZDL o zboru narodov, ob 13. uri zbor delovne skupnosti lekarne in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, ob 14. uri zbor delovne skupnosti uprave skupščine občine Kamnik, zvečer občni zbor turističnega društva. »Skratka, dela je bilo dovolj. Ali ml lahko poveste, katere naloge ste uspeli uresničiti in katerih ne?« »Težko je odgovoriti, v čem smo uspeli in v čem ne, ker so nekateri problemi in vprašanja takšni, da zahtevajo daljši čas za uresničitev. Vendar lahko povem, da smo dokončno pripravili urbanistični program občine, tri odloke o urbanističnem programu, o urbanističnem re- du in odlok o gradbenih delih, za katera ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Skupščina je delno dopolnila resolucijo o gospodarskem razvoju, sprejeli pa smo tudi proračun. Zbori delovnih skupnosti, katerih sem se udeležil, so obravnavali nagrajevanje v gospodarski organizaciji in gospodarski razvoj občine — to je bilo v »Stolu«, medtem ko so v Lekarni govorili o notranjih odnosih, katere namerava sindikalna organizacija dokončno urediti. Zbori volivcev so pozitivno ocenili dosedanje delo skupščine. V KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Bcksel) obvešča DOtrošnike krmil, da ima ;talno na zalogi razna krmila za: kokoši nesanice in piščance krave molznice in teleta prašiče koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra izdelavi je načrt za šolo Stranje in razpis za gradnjo šole v Komendi...« »Katere naloge pa stoje pred bodočo skupščino?« »Žal bomo morali najprej izvesti redno likvidacijo tovarne kovanega orodja, osebno pa sc bom zavzemal, da bo v teh prostorih stekla nova proizvodnja, ki bo občini dajala boljše rezultate. Ko sc bodo vremenske razmere ustalile, bomo nadaljevali z modernizacijo tuhinjske ceste in z gradnjo osnovne šole v Komendi. Nadalje si bom prizadeval, da bi skupščina čimprej dobila kreditna sredstva za gradnjo osnovne šole v Stranjah in da končamo gradnjo akumulacijskega vodnega bazena v Podgorju. Letos nas čaka tudi organizacija mladinske delovne akcije na stadionu v Mekinjah, da bi tako mladina in ostali občani dobili ugodnejše možnosti za rekreacijo. Stalna naloga pa je, da se bomo zavzemali za uresničitev zastavljenih programov za letošnje leto — ureditev razsvetljave in ploč- Slavko Zalokar: Vsak občan prispeva svoj del k celoti Zajeten namizni koledar je dal slutiti, da je namenjen daljšemu obdobju. Preden smo sedli za mizo v njegovi sobi, kjer je bilo tega dne nenavadno veliko kart in maket kot v kakšni projektantski sobi, smo mu iztrgali koledarski list —15. november 1968 Tovariš predsednik — bi nam lahko povedali nekaj o tem dnevu, se ga še spominjate? Pripovedujte nam, o čem ste sklepali tega dne in kako daleč so danes ti dogovori? »Pač. © 8 — imel sem sestanek na svetu za narodno obrambo. © 9 — v Kranju je predaval tovariš Roman Albreht. © 11 — pogovarjal sem se s predstavniki gospodarskih organizacij in industrije glede prispevka za izgradnjo vodnih objektov. © 13 — delavski svet Save. © 18 — v Cerkljah v za- nice so dobile enega gospodarja. Trgovina lepo kaže. Pripravljamo gradnjo blagovnice v Kranju in dveh potrošniških centrov v Cerkljah in Vodovodni stolp II. V programu pa imamo tudi gradnjo trgovin za Bitnje, Žab-nico in v Naklem. Zgraditi nameravamo novo avtobusno postajo in odločili smo se, da bomo gradili objekte za Gorenjski sejem. In kar je posebno pomembno, zagrizli smo v kranjski prometni vozel. Obvoznico bomo pričeli graditi že letos. V zadnjih dveh letih se je lepo razvijala tudi industrija. Zlasti nekatere delovne organizacije kot Sava, IBI, Exo-term (praktično nova tovarna), Iskra (v zadnjih dveh letih je zelo lepo napredovala in se izkopala iz težav, v katerih je bila v letu 1966 in 1967). Tekstilindus( ki je govar kljub težavam — zavoljo nerešenih sistemskih vprašanj — vložil velika sredstva z modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje) in seveda tudi druge. Graditi smo pričeli vzgojnovarstveno ustanovo in uredili varstvo v Cerkljah dn Preddvoru. Letos bo desni breg Save zagotovo dobil vodovod, odprli smo novo šolo Franceta Prešerna in zgradili prek 300 stanovanj. Na področju družbenih služb smo oblikovali temeljno izobraževalno skupnost, reorganizirali smo zdravstvo in realizirali programe za modernizacijo cest in seveda, kar je zelo pomembno, prav pred kratkim smo sprejeli program razvoja kulture. Torej sprašujete — odgovarjam. Zadovoljen sem. Vse to smo uresničili ob podpori vseh ljudi. Družbenopolitične organizacije, ljudje na zborih volivcev so bili zadovoljni z vašim dalom in so vas ponovno predlagali za to odgovorno dolžnost. Kaj želite najprej uresničiti? »Prizadeval si bom, da bo vse, kar je zdaj v fazi idejnih načrtov, realizirano. Politika ni stvar skupščine ampak vseh občanov. Torej na ikratko. Želim si: da bi lepo, tako kot to danes kaže, napredovala kranjska industrije še posebej tista ki nastaja, kemična, kovinsko-predeloval-jna, lesna, da uresničimo zamisli na področju trgovine, da končno rešimo nekatera vprašanja, ki nas že danes tepejo zaradi prevelike razdrobljenosti, da pridemo čim dlje v drugi fazi izgradnja osnovnih šol in vzgojnovar-stvenih ustanov, da v skladu 6 predvidenim razvojem kulture rešimo osnovna organizacijska, materialna in kadrovska vprašanja, da moderniziramo nekatere kranjske kulturne hiše, da uredimo krajevno samoupravo, da bi naša stanovanjska izgradnja bila vsaj tako uspešna kot v zadnjih dveh letih, da z urbanizacijo Kranja sprejmemo ukrepe, ki bodo ohranjali stari del mestnega središča in, da bi dali popolnejšo podobo novemu delu mesta. To je mnogo želja. Upamo, da bodo uresničene. Kaj pa vaš prosti čas? »Ga skorajda ni, a če se ujame kakšen trenutek, ma čaka doma številna družina. No, takrat grem najrajši z otroki v hosro.« nikov na Kranjski cesti, Popravilo brvi pri Svitu, ureditev Tomšičeve ulice in prostora za Malograjskim dvorom in izgradnja trgovin v Jenkovi ulici v Kamniku, v Mostah, Komendi in Žmarci- Iz tega sledi, da bomo tekoče izvajali že sprejete m zastavljene programe in da na hi trico ne bomo kaj posebnega storili. Nadalje bomo še bolj zavzeto razpravljali o ekonomskem razvoju občine in gospodarskih organizacijah na sejah svetov in ločeno na zasedanj ih zbora delovnih skupnosti. Pri tem Pa bomo posvetili vso skrb nadaljnjemu razvoju samoupravljanja na vseh področjih.« »In na koncu vprašanje o proste sa času. Aii vam ga sPloh kaj ostane?« »Presti čas mi največkrat Pomeni le lepe sanje. 2e c}pho nisem biL v kinu, družina me skoraj »ne pozna«, časopis- pa uspem prebrali Ie zvečer. Rad imam lov, Vendar sem lani celo leto bil lovu -stkrat ali sedemkrat na Pa še to zelo zgodaj ,.iutraj. Lani sem od 30 dni mista izkoristil le 16 dni, sem*05* kar dcsct dni' ko bn! -v° vrnil z zdravljenja v sih nIci- PoIcg Iova Pa vča" kak«1 >>sk°čiti« tudi na tu k!1-0 nogometno tekmo v t\oc Jano- Skratka, lov in Za ?mct sta moja konjička, ^ katera mi pa, kot tudi yat Yrst0 drugih, čisto pri-ka " °Pravil, zmeraj zmanj-casa.« Vili G. družnem domu sem se pogovarjal s predstavniki krajevnih skupnosti, krajevnih odborov SZDL in odborniki teh področij o njihovih problemih ter bodočih investicijah. NI kaj oporekati. Naporen dan med napornimi dnevi. Tovariš Zalokar — ali bi nam lahko položili račun o vašem delu in delu skupščine v zadnjih dveh letih. Ste zadovoljni? »Ta skupščina je imela pomembno nalogo — nadaljevati in v določenem smislu zagotoviti realizacijo srednjeročnega plana. Temeljno določilo tega plana je prestrukturiranje kranjskega gospodarstva. To pomeni razviti trgovino, gostinstvo, turizem in uslužnoslne dejavnosti. S srednjeročnim planom smo zastavili novo pot. Na po-droeju turizma in gostinstva smo v tem obdobju načeli graditi hotele v Kranju in Preddvoru, rekonstruirali pa bomo tudi gostilno Stari Maver. Na Krvavcu smo uredili probleme z vodo in žič- Stanko Kajdiž: Skupščina naj postane najvišji predstavnik družbenega npravifanfa v občini Počakati sem moral nekaj minut, da se je moj predhodnik pogovoril s predsednikom, čas, ki ga je tovariš Kajdiž imel po tem do naslednjega obiska, pa je bil kaj skopo odmerjen. Le dobre pol ure sva imela na voljo. Na listu, ki sem ga iztrgal iz njegovega koledarja, je pisalo: 27. februar 1969. »Tovariš predsednik, dovolite brez posebnega uvoda vprašanje: Kaj ste imeli na programu 27. februarja in kateri razgovori že kažejo konkretne rezultate?« Ob 8. uri sem se pogovarjal z direktorjem Park hotela o novem Golf hotelu na Bledu in o obnovitvi Park hotela. Govorila sva tudi o integraciji z Ljubljana Transportom. Prinrave na referendum že tečejo. © 9 — obiskal me je dr. Potočnik Miha. Govorila sva o razširitvi Triglavskega nacionalnega parka in planinski problematiki. © 10 — s Cirilom Anker-stom, direktorjem Živila Kranj, sva razpravljala o razširitvi trgovske mreže v radovljiški občini. © 12 — inž. Gole Vinko me je seznanil s problemi Verige — predvsem z organizacijo in kadrovskimi vprašanji. © 13 — pogovor z upraviteljem bolnišnice za duševno bolne v Begunjah. © 14 — s tajnikom TD Bled sva govorila o pripravah na turistično sezono. © 14.30 — pogovor o investicijskem programu turistične izgradnje v občini. © 18 — kolektivu trgovskega podjetja Murka v Lescah sem predaval o vsesplošni obrambi in se pogovarjal o problemih trgovine. »Tovariš Kajdiž, tik pred volitvami smo. Ali bi nam hoteli povedati, kako ste za-dovolinji z dveletnim delom skupščive oziroma rezultati v občini?« »Zelo. Sodelovanje odbornikov je bilo dobro, razprave živahne, sklepi pa enotni. Sprejeli smo nekaj dolgoročnih odločitev, zagrizli na področja šolstva, in ena šola je že zgrajena. Sredstva za šole bomo zbirali do 1975. leta, šole na zgradili najkasneje do 1972. Prav te dni so na terenu razstavljeni načrti, ki jih bo nova skunščina sprejela na drugi seji. Sprejeli smo urbanistični program, na eni prvih sej pa bo nova skupščina sprejela že urbanistična načrta za Bistrico in B'ed; jeseni na tudi 7a Radovljico. Odnrli smo tudi pava znzidnl^ft področja, tik prca skupščinsko razpravo pa je tudi program razvoja turizma. Pripravljamo program investicijske izgradnje radovljiškega območja. V skladu s tem bo približno čez dva meseca ustanovljen konzorcij za izgradnjo Triglavskih žičnic. V gospodarstvu smo se v skupščini zavzemali za integracijske procese in enotno kadrovsko politiko. Pri slednji se že kažejo rezultati. Premalo zanimanja pa je pri sorodnih gospodarskih organizacijah za integracijo. Vendar pa moram priznati, da imamo trenutno dobra vod: I . a in razvito samoupravo, Le lesna industrija je nekolir.o v zaostanku. Imamo namreč kapital, ki pa ga nismo Cj~ bro izkoristili. Še bi lahko našteval ii5?> he, pa tudi težave. Ven d u* če potegnemo črto pod d i e-letno delo, lahko kljub temu, da ne bi smeli biti nikdar povsem zadovoljni, priznam, da smo v občini tako skupščina kot občani — kar veliko naredili.« »Sodeč po tem, da so vas volivci na kandidacijskih zborih ponovno predlagali za predsednika, to prav gotovo drži. Znan je tudi že okvirni program za naslednja štiri leta. Katera vprašanja so potrebna čimprejšnje rešitve?« (Nadalj. na 6. str.) j Marjan Bizjak: Predsednik ne sme biti nikdar sam (Nadalj. s 5. str.) »Predvsem menim, da se mora bodoča skupščina uveljaviti kot najvišji predstavnik družbenega upravljanja v občini. V preteklosti na tem področju nismo naredili vsega. Naloge, ki nas še čakajo, pa so: skrb za nadaljnji razvoj gospodarstva; razviti turizem, da bo resnično postal samostojna gospodarska pa-tjopa; na področju,.kipetijs£va ta, pr?u£iti, kakšno, perspektive jprja. za^ebjni kjfte^oTalec W m J? 1 iAtegr^cijO za-jdrugj Mislp, da njdramo na lm podf^ja . Useliti pred-mem davčno politiko; 1 < Vsekakor pa borno dosledno izvajali program izgradnje šol in skušali razvijati otroško varstvo. Večjo skrb tzasluži tudi krajevna samouprava in stanovanjska problematika. Skratka: uresničiti vse začrtane programe in obdelati vrsto drugih nerešenih vprašanj. »Kaj pa prosti čas? Res, da ga (vsaj po koledarju sodeč) nimate. Pa vendar najbrž včasih utegnete kakšen hip ujeti tudi zase?« 1 »Kar se prostega časa tiče, inoram reči, da ga skoraj ni. IV tistih — tako rekoč — ukradenih trenutkih pa sem toajraje doma — z družino. Pa tudi potujem rad.« Sedela sva za okroglo mizo v prostorni in rahlo zastrti sobi. Ob kavi sva kramljala o tem in onem o tržiški občini. Imel sem občutek, da sem eden poslednjih, ki je izpolnil dveletni mozaik različnih obiskov. Bilo jih je veliko. Sicer pa, kot tov. Bizjak sam pravi, je prav tako. »Veliko Je dela in redko si prost. Morda kdo misli, kako lepo je biti predsednik občine. Moram reči, da Je to morda samo toliko časa, dokler res ne postaneš. Vedeti je namreč treba, da predsednik ni nikdar sam oziroma drugače povedano, nikdar ne sme biti sam.« »Več koledarjev imam. V enega zapisujem drobne stvari, v drugega sestanke, v malo večjega pa različne dogovore. Saj je vseeno kateri list obrnem. Poglej va kar 31. marec letos. Ob 8. uri sem imel sestanek s predstavniki gradbenega podjetja in ZZB. Govorili smo o gradnji osrednjega spomenika padlim v občini, ki ga bomo odkrili za letošnji občinski praznik. Razen tega smo razpravljali o rekonstrukciji vpadne ceste v mesto in o rešitvi plazu v Pristavi. 0 9.30 — direktorica osnovne šole heroja Grajzerja, tovarišica Faganelijeva, me je seznanila s potekom sanacijskih del in nekaterimi kadrovskimi težavami v posebni šoli. % 11 — v Skofji Loki smo se zbrali predsedniki vseh gorenjskih občinskih skupščin s predstavniki PTT podjetja. Pogovarjali smo se o nadaljnji modernizaciji te službe in PTT omrežja na Gorenjskem oziroma v posameznih gorenjskih občinah. Prav na tem področju nas v Tržiču čaka še precej dela. Naše telefonsko omrežje je namreč precej zastarelo in predvsem premajhno.« To pa je le del delovnega mozaika. Dnevi so si enaki in nikdar predsednik ni sam. Zjutraj najprej pregleda časopise in se pogovori z vodji posameznih občinskih služb. Vsak ponedeljek in sredo pa ima pogovore z občani, čeprav ti vzamejo veliko časa pa pravi, da so še kako potrebni, saj so ena najbolj neposrednih oblik sodelovanja z volivci oziroma občani. zadev, stanovanj, nacionalizacij, socialnih zadev in seveda zaradi krivic, ki so jim bile storjene. Skušam jim pomagati z nasveti.« Dve leti trdega dela Je za vami. Ali bi nam lahko na kratko odgovorili — ste z opravljenim delom zadovoljni. »Da! V tem obdobju smo za nadaljnji razvoj Loke po mojem mnenju uredili tri zelo pomembne reči: končali smo (v rekordnem času) vodovod Hotovlje—škofja Loka. Rekonstruirali obe cesti (zgradili pet mostov) in izvedli referendum za gradnjo šol (telovadnica v Železnikih se že gradi, šolo v Gorenji vasi pa bodo pričeli graditi v prihodnjih dneh). Razen tega smo v loško gospodarstvo vložili prek 14 milijard, in to predvsem v tri bistvene sestavine dobrega gospodarjenja — v strojno opremo, v organizacijo dela in v ikadre. Da so bila ta sredstva dobro naložena, nam potrdi občinski proračun, ki se je v zadnjih dveh letih povečal za 650 milijonov S din. Posebno pa me veseli, da smo v zadnjih dveh letih uspeli vključiti v gospodarstvo in družbene službe sposobne in kvalificirane kadre, to nam daje zagotovilo za našo nadaljnjo rast na vseh področjih družbenega življenja. Tu — mislim — bodo potrebni še večji napori tudi v prihodnje. V zadnjih dveh letih Običaj je, da po končanem delu potegnemo črto hi naredimo račun. BI ga hoteli tudi vi in nam povedali rezultate dveletnega dela? »Da bom odkrit, moram priznati, da sem bil pred dvema letoma bolj črnogled kot danes. Zadovoljen sem. Vsi smo si zelo prizadevali in mislim, da so tudi občani zadovoljni. Upam, da smo uresničili del dogovora, da morajo predvsem občani vplivati na občinsko politiko. Sicer pa človek sebe težko ocenjuje. Pa poglejmo nekatera dela: Ena najpomembnejših skupnih akcij je bila vsekakor gradnja šol, ki bo trajala pet let. če se je kje pokazala samoupravna odločitev in interes občanov, potem se je prav gotovo ob referendumu. Sprejeli pa smo tudi urbanistični program občine in zagrizli v precej širok program razvoja občinskega turizma. Pomembno je tudi, da je tržiško gospodarstvo, kljub dokaj zastarelemu strojnemu parku, dokaj uspešno prebrodilo glavne reformske težave. Zato smo lahko precej vložili tudi v nekatere komunalne naprave. Asfaltirali smo si močno prizadevali bolj povezati med seboj celotno gospodarstvo in to nam je — vsaj tako sodijo gospodarstveniki — tudi uspelo. No in navsezadnje bi seveda rad omenil, da smo v zadnjih dveh letih dokončali (nekaj pa jih gradimo) nad 140 stanovanj (družbena gradnja) v Železnikih, Gorenji vasi in Skofji Loki. Dokončali smo urbanistični plan, red in vrsto zazidalnih načrtov.« Bi nam povedali nekaj besed o načrtih? »Mnogo jih je. Mnogo že zastavljenih. Ugodni rezultati nam dajejo novih moči in želim si, da bi jih uresničili tja do leta 1973 ter tako dostojno proslavili tisočletnico Loke« Tovariš predsednik — kaj pa prosti čas? »Ni ga! Kljub temu pa vendarle včasih ujamem kakšen trenutek. Takrat grem najrajši v gozd ali pa se pogovarjam s prijatelji.« smo namreč nekaj cest, reševali vodovod, kanalizacijo, razsvetljavo itd. S sodelovanjem prebivalcev smo v tem času zgradili družbeni prostor v Lomu, letos pa bomo dom družbenih organizacij s sodelovanjem prebivalcev zgradili v Brezjah nad Tržičem. Precejšnjo pozornost smo posvečali tudi stanovanjski gradnji. Zgrajenih je bilo namreč okrog 250 stanovanj, imamo pa tudi program stanovanjske gradnje za prihodnje. Na področju trgovine, ki je pred časom precej zaostala za drugo dejavnostjo, pa smo v teh dveh letih odprli tudi prvo samopostrežno trgovino na Bistrici. Trenutno pa sta v občini v gradnji še dve podobni trgovini. Se bi lahko našteval, vendar naj omenim le še to, da bomo letos končno s skupnimi sredstvi delovnih organizacij, občine in drugih postavili spomenik padlim borcem. Prav tako pa ne gre zanemariti sodelovanja s pobratenim francoskim mestom, ki se je v zadnjih dveh letih močno razširilo tudi na izmenjavo občanov.« »Tovariš predsednik, v sredo ste bili ponovno izvoljeni za odbornika v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Katere naloge, po vašem mnenju, v prihodnjih štirih letih čakajo skupščino in občane?« »Predvsem moramo uresničevati in še razvijati že zastavljene programe v šolstvu, turizmu, gospodarstvu, stanovanjski izgradnji, kulturi itd. Precej dela nas čaka še v komunali: vodovod, kanalizacija. Glavni problem pa so vsekakor, in bodo tudi v prihodnje, naše ceste. Želim si tudi, da bi v tem obdobju čimbolj razvili trgovino ter med občani in skupščino nadaljevali takšne odnose in povezavo kot v minulih dveh letih, če se bomo vsi skupaj zavzemali za to in bomo tudi v prihodnje tako uspešno usklajevali občinsko politiko, potem sem ta hip dokaj optimistično razpoložen.« »Da ne pozabimo. Tovariš Bizjak, kaj pa prosti čas, kaf vam ga je na voljo?« »Takrat sem predvsem 2 družino. Rad pa zahajam tudi v hribe.« Andrej žalar Vili Guček Zdravko Krvina: Trdo delo pa tudi uspehi Tovarii predsednik, naj vam razložimo. Nas« uredništvo... »Da, da samo sedite...« nam je dejal. Tako je torej stekel pogovor. Ali bi vam lahko iztrgali lz vašega koledarja list — vi pa bi nam skušali povedati, kakšen Je pravzaprav vas delavnik. Se več — ali bi nam lahko odgovorili, katera vprašanja, ki so zaobsežena v dnevnih redih sej, dogovorov, ki ste jih sklicevali ali na njih bili, ste uspeli rešiti in katerih niste. Medtem ko je tovariš Krvina pripovedoval, da je povsem razumljivo, da se predsednikov delovni dan ne konča ob 14. uri, smo mu iz njegovega namiznega koledarja potegnili list — torej nekak skrajšan dokument njegovega enotedenskega dela. Ta teden se je pričel s ponedeljkom 10. marca. Pripoveduje, tovariš predsednik. fl> 7 — imeli smo kolegij. Običajno se sestajamo ob ponedeljkih zjutraj, in to predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine. Pogovarjamo se o nalogah, ki jih bomo skušali rešiti v tem tednu. % 9 — imel sem sestanek z inž. Kovičcm in predstavniki Transturista. Govorili smo o gradnji turističnih objektov v Loki; želimo zgraditi hotel v Loki, žičnico j na Starem vrhu in poslovne i prostore ter delavnice Trans- . turista na Trati. Ti dogovo- | ri so v fazi idejnega načrtovanja, do srede avgusta pa bodo izdelani tudi že glavni projekti. Sredstva so delno zagotovljena. t) 10.30 — pogovarjal sem se z generalnim direktorjem Termike tov. Pečuhom. To podjetje Je zgrajeno v rekordnem času. Od julija 1968 do aprila 1969. Investicija: 2 milijardi 300 milijonov. # 1130 — sestal sem se z direktorji šol in predstavniki delovnih skupnosti. Govorili smo o proračunu za Temeljno izobraževalno skupnost. Proračun smo že sprejeli. • 12—15 — na skupščini smo imeli širši kolegij. Na njem smo govorili o družbenem planu. Tudi ta je sprejet. O 18 — na svoji prvi seji se je sestala krajevna skupnost v Železnikih. Prisostvoval sem seji. Pogovarjali smo se o komunalnih delih. Te bodo uredili z lastnimi dohodki s sredstvi proračuna in s sredstvi prispevka na mestno zemljišče, kolikor ga zberejo v Železnikih. « Povsem razumljivo Je, da ta dan, o katerem govorimo, ni Izjemen in da Je pravzaprav skoraj sleherni dan v mandatnem obdobju vseh predsednikov podoben temu. Zan:malo nas Je, ali se prebivalci leške občine pogosto c~?bno obračajo na predsednik.?. »O, da — najčešče ob sredah, ko so uradne ure Ljudje prihajajo zaradi osebnih GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA Srednja vas v Bohinju razpisuje PRODAJO 1 tovornega avtomobila, nosilnost 5 ton, znamke OM v voznem stanju. Prodaja bo v soboto, 19. aprila 1969, ob 9. uri dopoldan na dvorišču uprave zadruge v Srednji vasi. Priznanje in pohvala Krvodajalska akc ki je bila na območju občine Kranj V Času od 18. marca do 3. aprila 1959 po vseli osnovnih organizacijah Rdečega križa, je zelo lepo uspela. Vsem krvodajalcem, vsem predsednikom, sekretarjem in prek njih nad 500 prostovoljcem — aktivistom in sodelavcem Rdečega križa, ki so s čutom odgovornosti do te humane in za zdravje tako pomembne akcije žrtvovali mnogo prostovoljnih ur, v imenu neštetih bolnikov iskreno PRIZMAMIE in POHVALA. Iskreno se zahvaljujemo tudi vodstvu Dijaškega doma v Kranju, gimnaziji, ekonomski in administrativni šoli, srednji tehnični in poklicni šoli »ISKRE«, gasilski enoti tovarne gumijevih izdelkov v Kranja, vsem delovnim organizacijam, zavodom in ustanovam ter prek njih vsem, ki so pripomogli, da Je akcija tako lepo uspela. Prav tako se toplo zahvaljujemo vsem predavateljem, ki so predavali o vseljudski obrambi dežele in so ob tej priliki spregovorili tudi o potrebi po Človeški krvi tako za redne vsakdanje potrebe, kakor tudi za potrebe po krvi ob morebitni katastrofi. Občinski odbor RK KRANJ O kongresnih dokumentih V petek, 11. aprila, je bila v Kranju razprava o bistvenih sestavinah kongresnih resolucij. Uvodne obrazložitve je imel tovariš Roman Albreht. S to razpravo, kjer so govorili o ekonomskih vprašanjih in o samoupravljanju, so praktično začeli z uresničevanjem sklepov, sprejetih na kongresu ZKJ, na medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko in na sestankih občinskih komitejev ZKS na Gorej-skem. Ti sklepi namreč obvezujejo vse komuniste, da preučijo vsebino sprejetih kongresnih dokumentov. Na današnji razpravi so sodelovali nekateri komunisti Kranja, Škofje Loke in Tržiča, ki bodo sodelovali v kasnejših razpravah v občinah, na terenu in v delovnih organizacijah. inmimutumnniti • Nadležne bolhe, ščurki, * mravlje in drugi insekti vas g ne bodo več vznemirjali, % če boste uporabljali rado- I njine insekticide v prahu, 9 % ki so preizkušena sredstva S g z zanesljivim učinkom MRAVOCID BUMATOKS ALDOTOKS proizvaja RADON JA SISAK Krajevna organizacija Zveze komunistov s področja Žirovnice je pred kratkim sklicala sestanek, na katerega so povabili inž. Marijo Vičar z Jesenic, ki je bila delegat na kongresu in tam tudi izvoljena za člana zvezne konference ZK. Sestanka so se udeležili tudi vojaki in podoficirji graničarskih enot. Navzoči so z velikim zanimanjem spremljali pripovedovanje inž. Vičarjeve o njenih vtisih s kongresa. Obrazložila Je tudi nekatere bistvene značilnosti resolucije,ki je bila sprejeta na kongresu. J. Vidic POZOR - POZOR - POZOR - POZOR - POZOR - POZ( l Magacin Madotto - Fužine (800 m od mejnega prehoda Rateče v Italiji — na desni strani ceste) VAM NUDI V VELIKI IZBIRI Z NAJNOVEJŠIMI VZORCI, IZREDNO KVALITETO IN PO NIZKIH CENAH — damske jutranjke, komplete in kostime, — perilo za otroke, ženske in moške, — visoke in nizke čevlje. Postrežemo vara tudi z vsemi gospodinjskimi stroji in pripomočki. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE POZOR - POZOR - POZOR - POZOR — POZOR - POZO i KAMIN EMO-5 trajno goreča peč za vse vrste domačega premoga C ■ k «1 Potrošniki rjavega premoga! KJE IN KOLIKO BOSTE PRIHRANILI? Zasavski premogovniki Trbovlje so od 1. III. 1969 dalje občutno znižali ceno rjavega premoga — kosovca, kockovca in orehovca. Ker sta čas in količina izrednega znižanja omejena, vam svetujemo — POHITITE Z NAKUPOM! Po izredno znižani ceni lahko nabavite rjavi premog pri naslednjih trgovskih podjetjih: © Veletrgovina KURIVO, Ljubljana £ Trgovsko podjetje KURIVOPRODAJA, Ljubljana © Veletrgovina DOM (bivše KURIVO Maribor) © Trgovsko podjetje SMREKA, Maribor © Trgovsko podjetje KURIVO, Kranj © KOV I NOTE H NA, Celje, poslovna enota UNIVERZAL Jesenice © KOVINOTEHNA, Celje, poslovalnica 9 iifiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitirHim^ ŠIPAD, PRODAJALNA KRANJ (V NEBOTIČNIKU) Ugoden nakup pohištva i BREZ POLOGA BREZ POROKOV /"lik do 1 milijona Starih dinarjev D Rok odplačila do dveh let NUOIMO VAM IZDELKE RENOMIRANIH JUGO-SLOVANSKIH TOVARN POHIŠTVA — OPOZARJAMO VAS NA NAJNOVEJŠE IZDELKE MEBLO NOVA GORICA. OGLED BREZOBVEZEN ^09955305798488964995^73717343653792453922698326 LADANS % KRANJU OD 12.—21. APRILA 1969 k viru sejma bo vsak ^eccr ob 18. uri MODNA REVIJA v avli SO-Krafij BBnB&nnKEiaaeaBBBSiZSasaiBBBBBBBBflBBDBB a a ta ite se j naših prvomajskih izletov g 1. ENODNEVNI IZLET i po Koroškem dne 2. maja 1969 — rok prijave do 21. aprila 1969 a g 2. DVODNEVNI IZLET i v Budimpešto od 2.-3. maja 1969 — rok prijave do 15. aprila 1969 B S 3. TRIDNEVNI IZLET s po Avstriji in Italiji od L—3. maja 1969 — rok prijave do 15. aprila 1969 B ■ Vse informacije pri KOMPAS — Kranj, Koroška 2, m tel. 21431. B ■ ____________________________________ g OBIŠČITE KOMPAS GARNI HOTEL — BLED ■ g ■■BBBBE ZU2CQQECBSBBBEB'££!Bul£ISiaEBBBBBBSE£BEc:Efll GORENJCU VABIMO VAS NA GORENJSKI SEJEM Po sejemskih cenah vam nudimo izdelke priznanih tovarn: GORENJE, ZANUSSI, EI, HIMO, IGNIS, ZOPPAS, KONTAKT, ISKRA IN DRUGIH. Na našem prodajnem prostoru kupujte televizorje, radioaparate, transistorje, hladilnike, pralne in pomivalne stroje, štedilnike, šivalne stroje, elektro in vodovodno instalacijski material, peči in črpalke za centralno ogrevanje, motorne žage in drugo. POMNITE! Jugotehnika skrbi za tehnično opremljenost vašega doma. K1 GLAS * - 9. STRAN Ob rob neke razstave V prvi sobani je bilo razstavljenih šest fantov. Ležali so na tleh skoraj negibno, kot brez zavesti. Prek njihovih teles, odetih v čudne uniforme in okrašenih s kapami, potisnjenimi daleč čez oči, se je raztezal testen napis: morje. Drugi razstavni prostor so bili zapolnili z butarami, sestavljenimi iz rezanih odpadlih letev. Vonj po sveži smrekovini, pomešan z glasovi obiskovalcev in brskanjem nenavadnega tlaka, je obvladoval ves Prešernov muzej. Spodaj, pod oboki nekdanje kleti, pa smo uzdi pano s fotografijami droga, kozarca, rokavice, nekakšne maroge ... To čudno zbirko je avtor proglasil za k'P. V istem prostoru, le nekoliko bolj vstran, sta kot slučajno ležala dva razsvetljena otepa draeja, zraven n.i'ju pa se je gomilil kupček železnih opilkov, prekrit z napisom iz testa: muca. Se kopa premoga, stresenega na «a sredi kleti ter obsuta z moko — in to je vse. Razstave Tomaža Šalamuna ni videlo več kot nekaj deset ljudi. Odprli so jo v sredo, 2. aprila, zvečer ukini-" Pa že naslednjega dne dopoldan, teden poprej kot je oilo napovedano. Tako so Namreč odločili člani muzejskega sveta, ki se je sestal nalašč samo zaradi tega spornega likovnega dogodka. Odgovorni menijo, da Šalamunov eksperimentalni po- 3K Glede na splošno negodovanje javnosti v zvezi z razstavo Tomaža Šalamuna v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju, Pozivamo prosvetne in kulturne forume, da se javno izjasnijo glede umestnosti ali neumestno-*U prireditve, ki je morajo biti predčasno zaključena. Hkrati nas zanima stališče samoupravnih organov Gorenjskega muze-Ja in Galerijskega sveta ter njihov dele/, pri pripravah te razstave. Zveza združenj borcev NOV občine Kranj skus ne sodi v prostore Prešernovega muzeja, da je Kranj delavsko mesto, ki si ne more privoščiti takšnih ekshibicij kot na primer Pariz, London ali celo Beograd. Zato so avtorju odpovedali gostoljublje. Med kranjskimi in drugimi kulturnimi delavci je ukrep povzročil zelo različne reakcije. Sledeč mnenjem, kritiki in komentarjem smo obiskali nekatere od njih. Preberite si, kaj so povedali. O Cene Avguštin, direktor Gorenjskega muzeja: »Razstava Tomaža Šalamuna sodi pravzaprav v okvir likovnega prikaza skupina Atelje 69, ki te dni razstavlja v ljubljanski Moderni galeriji. Šalamun, sicer član grupe, kot umetnostni zgodovinar in galerijski vodja Ateljeja ni želel »nastopiti« pod domačo streho, raje se je zatekel k nam. Ker pa so bili vsi drugi, za njegove predmete morda bolj primerni prostori zasedeni, smo mu pač odstopili galerijo v Prešernovi hiši.« In kaj meni o prikazanem? »Umetnostni zgodovinar sem, zato je razumljivo, da gledam na likovne pojave z drugimi očmi kot likovno drugače čuteči obiskovalci. Zgodovina nas uči, da so nosilci novih tokov v slikarstvu in kiparstvu sprva skoraj venomer naleteli na odpor okolice. Spomnimo se samo impresionistov. Šele kasneje jih je javnost priznala, njih dela so danes cenjena in iskana. Šalamunov eksperimentalni prikaz morda ni nič drugega kot nasprotje procesa, ki je pred desetletji zajel vso likovno umetnost in ki pomeni začetek razhajanja ustvarjalcev in gledalcev, oddaljevanja od pred-metnosti. Mnogi sodobni slikarji in kiparji danes ubirajo nasprotno pot, težeč nazaj k vsakdanjosti, ki pa seveda večkrat lahko izzveni šokantno in na videz vulgarno. To ljudi nekako žali, saj so iz slik in plastik vajeni razbirati globlje misli- simbolične prikaze globljih vrednot ali resnic oziroma iz tradicije zrasle estetske norme. Vse skupaj je po mojem konec koncev vendarle samo likovni poizkus, nikakih skritih namenov ni, o tem sem prepričan.« @ Ljubo Ravnikar, akademski slikar: »Prav nič nimam proti ekstravaganci, vendar menim, da Prešerno- va hiša ni primeren kraj zanjo. Sicer pa je bila razstava — če jo sploh lahko tako imenujemo — zame absurd. Laže bi ji rekli flozofija kot umetnost. Ampak to še ne pomeni, da je umestno ožigosati jo za politično afero.« © Andrej Pavlovec, direktor Loškega muzeja: »Vrste razstav, ki smo jim bili priča v zadnjem času, ne ocenjujem kot umetniška dela, pač pa kot poskus posebne vrste. Med njimi in razstavami dadaistov ali celo naših konstruktivistov v Trstu pred 40 leti ni bistvene razlike. Pečat raziskovanja jim daje samo čas. Zakaj naj bi ta čas minil, ne da bi videli enega izmed sedanjih poskusov? Opozoril bi rad na »škandale« ob razstavah Marka Pogačnika. In kaj se dogaja danes? Pogledati in primerjali je treba samo preteklost in sedanjost; kar je danes še neobičajno, bo morda jutri vsakdanje. Kaj pa moderno gledališče? Kaj pa revolt mladih proti tradicionalnemu filmu? Kaj se dogaja v poeziji in literaturi? Ali gre pri likovni umetnosti za kaj drugega?« 0 Črtomir Zoreč, kustos Prešernovega spominskega muzeja: »Glede na pripombe nekaterih občanov, češ da je bila šalamunova razstava nameščena v Prešernovem muzeju, želim pojasniti, da naša ustanova s to prireditvijo nima neposredne zveze, ker so vsi prostori muzeja v prvem nadstropju stavce, kjer je pesnik stanoval in imel tudi svojo odvetniško pisarno. Z galerijo v pritličju razpolaga Gorenjski muzej oziroma njegovi samoupravni organi.« O sami razstavi pa tovariš Zoreč pravi, da to sploh ni bil noben likovni dogodek, pač pa bolj nihilistično obarvani »šoking«. Filozofska razlaga nekaterih simbolov pa je seveda stvar vsakega posameznika — če si jo želi. Naj ob koncu, za ilustracijo, zapišem še nekaj izjav, ki sem jih našel na listu, kamor so obiskovalci beležili svoje vtise o razstavi in se podpisovali. Precej zgovorni so. »Zakaj oskruniti to hišo?« — »Bedarija!!!« — »Ubogi Prešeren! V življenju so Ti metali polena pod noge, in tudi po smrti (v Tvoji hiši). Žalostno!« — »Pojdite v Bia-fro!« I. Guzelj GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je od-prta stalna arheološka, kuiturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava slikarjev Borisa Jesilia, Kostje Gatnika in Hermana Gvardjančiča. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled stalna muzejska zbirka: Slovenska žena v revoluciji, razstava slikarskih del Dore Pleslenjak-Slanc. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa razstava barvnih reprodukcij: Srednjeveško stensko slikarstvo v Istri. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in od 17.-19. ure. amaterskega filma Filmska skupina ODEON z Jesenic bo 18., 19. in 20. aprila organizirala II. medklubski festival amaterskega filma. Na festivalu, ki bo letos potekal v zveznem merilu in bo vključen v program proslav za 100-letnico Železarne, bodo sodelovali kinoklubi z Jesenic, Valjeva, Ljutomera, Ljubljane, Pančeva, Eeograda, Rudnika pri Gornjem Milanovcu in kinoklubi, ki so se udeležili festivala filmov v Novem Sadu. Poleg plak-t in diplom bo žirija podelila avtorjem najboljših filmov tudi praktična darila, ki jih bodo prispevala jeseniška podjetja in organizacije. D. Sedej tekmovanje učencev Da bi nenehno spodbujali učence k učenju, disciplini in delu, so v osnovni šoli »Tone Čufar« na Jesenicah pred štirimi leti prvič organizirali tekmovanje med razredi. Učenci so razporejeni v tri skupine. V prvi so učenci prvega in drugega razreda, v drugi učenci tretjega, četrtega in petega razreda in v tretji skupini učenci šestega, sedmega in osmega razreda. Vsako redovalno obdobje je obenem tekmovalno obdobje. Takrat postavijo v vsaki skupini prehodno zastavico pred vrata učilnice najboljšega razreda (ponavljam: v i skupini). Razred, ki osvoji ' drugo mesto, dobi prehodno diplomo. Prvo in drugouvrščeni razred lahko dobita za nagrado prosti dan, ki ga učenci po želji izkoristijo za izlet. Ce pa dosežejo učni uspeli v odstotku, ki ga določa pravilnik o tekmovanju, potem šola plača streške izleta. V letošnjem prvem polletju so 2.c, 3.b in 4.a razred dosegli tako dober uspeli, da jim bo šola plačala stroške izrednega izleta. Janez Svoljšak, direktor šole, pravi, da je tekmovanje opravičilo svoj namen, kar dokazujejo vsakoletni boljši učni uspehi učencev. J. VJdic V ponedeljek je bil v prostorih gledališča Tone čufar na Jesenicah zbor delovne skupnosti vseh članov in prijateljev gledališča. Najprej je predsednik gledališkega sveta, ravnatelj Jože Šifrer, podal poročilo in nakazal najnujnejše naloge, ki čakajo člane gledališkega sveta v prihodnji mandatni dobi. Tovariš Šiffer je govoril o finančnih in programskih težavah, ki so bile osnovna tema na številnih sejah v preteklem letu. V letu 1966/67 je gledališče uprizorilo osem premier, leta 1967/68 kar sedem premier, v letošnji gledališki sezoni pa so se predstavili s tremi. Na zboru delovne skupnosti so se dogovorili, da bodo popestrili svoj repertoar in s tem pritegnili več publike, uredili bodo dvorano, pred? vsem pa menjali obseg n vsebino svojega statuta. Ugotovili so namreč, da je lc'a zaradi togosti in neprilagodljivosti sedanjemu času >n razmeram zelo pomanjkljiv, v nekaterih primerih zastaral in nedosleden. Gledališki, predvsem pa umetniški svet, čaka v naslednjih nekaj w& secih veliko dela, saj bodo ob proslavi 100-letnicc Železarne prevzeli odgovornost m organizacijo za vse prireditve. D. Sedcj **■»»••.. ..................... ■....■■■■•■■■■«»«eM»»ni<»"""M»"»*B""*M ».IM.MJMM"""«"" O amimmuam f> ,lM'auw«a 0 0 12BH3EH32B 0 aMBE2!J23SE 0 lllim l mu »Jat IZREDNO ZNIŽANE CENE — KVALITETNA OBLAČILA PONOVNO PRESENEČENJE Z UGODNIM NAKUPOM KONFEKCIJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU UGODEN NAKUP MLADINSKA KNJIGA KRANJ OBIŠČITE NAS NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU V NAŠEM PAVILJONU. SE PRIPOROČAMO! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ priredi DNE 14. APRILA 1969 OB 8. URI ZJUTRAJ na dvorišču Mehaničnega servisa v Šenčurju 88 (poleg zadružnega doma) RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE razprodajo NAPRODAJ JE: več razsipalnikov za umetna gnojila več trosiicev hlevskega gnoja več sadilcev krompirja več okopalnikov, kultivatorjev brane krožne in kimaste škropilnice plugi kosilnice traktorske in BCS obračalniki za seno (Sonce) in grabi je enoosni vozički kamion TAM 4500 In razna druga oprema Razprodaja bo Izvršena na osnovi licitacije, interesenti imajo možnost ogleda eno uro pred začetkom prodaje. Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. ZASTAVA 750 leto izdelave 1963 prevoženih 38.000 km začetna cena 2.500,00 N din 2. NSU 110 SC leto izdelave 1967 prevoženih 36 tisoč kilometrov začetna cena 7.500,00 N din (brez prometnega davka) Ogled vozil je možen vsak delovni dan pri ZAVAROVALNICI SAVA PE Kranj od 7—14 ure. Pismene ponudbe sprejema Zavaro valnica SAVA PE Kranj do srede 16/4-1969 do 12. ure z 10 % kavcijo od izklicne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ MlUMMUiiiiualUlI^ SLEDI GORENJ VAŠA PRILOŽNOST Brez odlašanja sledite izdelkom GORENJA. Sodelujte v tej nagradni igri. Eošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova, številko garancijskega lista izdelka GORENJE, ki ga imate. Ce izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na GORENJE Tovarna gospodinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA) Kmetovalci—traktoristi V NEDELJO, 13. IV. 1969, OB 11. URI BOMO V KRANJU NA ZLATEM POLJU PRIKAZOVALI ORANJE S PLUGI ITALIJANSKE ZNAMKE »TONUTTI«. .u«»._______ »Ji'.*.... . . .HlMMHIIiMIW Za nakup se boste lahko odločili le, če boste videli izredno prilagodljivost in kvalitetno delo plugov I »TONUTTI«. I Istočasno bomo demonstrirali tudi s »PASQUALI« stroji. § «MlfflnilMIMHIIMta L ublfana Poslovalnica M ran J VELIKA IZBIRA KVALITETNEGA POHIŠTVA Tudi letos na spomladanskem sejmu v Kranju Vse za vaš dom v prodajalni, Titov trg 5, Kranj KREDIT DO 1.000.000 S DIN BREZ 20 % POLOGA IN POROKOV Na spomladanskem gorenjskem sejmu si nabavite lahko s popustom kvalitetne in moderne čevlje , ročne izdelave vseh vrst Partizanska c, 5, Kranj Mitja Ribičič obiskal kemični institut Boris Kidrič Boifša povezanost družbe z znanostjo Prodajalca ZA PRODAJO KNJIG NA STOJNICI zaposli takoj Mladinska knjiga Kranj. Prednost imajo študentje in upokojenci Kmetovalci! Gabimo vas, da nas obiščete na spomladanskem Gorenjskem sejmu v Kranju od 12. do 22. aprila 1969. Ugoden nakup kmetijskih strojev na kredit. Se priporoča Kmetijska zadruga SLOGA Kranj Poziv Pozivamo vse hišne svete,' da v počastitev volitev odbornikov za občinsko skupščino ter poslancev v republiško in zvezno skupščino v nedeljo, dne 13/4-*$69 izobesijo zastave. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Ljubljana, 11. aprila — Danes dopoldne je obiskal kemični institut »Bori3 Kidrič« mandatar za sestavo novega zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. V daljšem razgovoru s predstavniki slovenskih znanstveno raziskovalnih intitucij in predtavni-ki družbenega in javnega življenja je razložil potek sestavljanja novega zveznega izvršnega sveta, spregovoril pa je tudi o nalogah, ki čakajo omenjeni crgsrt. Na začetku je Mitja Ribičič dejal, da so tudi v federaciji prisotne enake slabosti in enostranosti, ki jih vidimo v kvalifikacijski in kadrovski strukturi osnovnih delovnih in gospodarskih organizacij. »Obstoječa osnova kadrov ne utreza več niti ravni proizvajalnih sil, niti stopnji razvito- sti naše dežele, še najmanj pa je odsev ustvarjalne udeležbe proizvajalcev — ustvarjalcev — samoupravljavcev na vseh področjih in v vseh sferah družbene dejavnosti.« Po mnenju Mitje Ribičiča moramo v prihodnje odpraviti tudi to slabost, da smo v kadrovski politiki usmerjeni enostransfto na gospodarske kadre, v s dar ne iz produkcijske baze, pač pa pretežno na kadre, ki delajo na področju državne gospodarske politike. »Danes smo,« je dejal Mitja Ribičič, »v obdobju, ko umetna ločnica iz administrativnih časov na gospodarsko in negospodarsko sfero v miselnosti in praksi vse bolj izginja. Interes delavskega razreda je postal dominanten interes naroda in družbe, ko se vse bolj prepleta gospodarski razvoj z razvojem znanosti in kulture in ko znanost postaja neposredna proizvajalna sila.« Zato bo ena glavnih nalog in naporov bodočega zveznega izvršnega sveta v tem, da bo našei primerne oblike povezanosti družbe z znanostjo in znanstvenimi rezultati. Ko je govoril o današnjem gospodarskem položaju, je Mitja Ribičič dejal, da čeprav lahko letos govorimo o izredni stopnji gospodarske rasti, pa se v tem izrednem porastu kažejo nevarni elementi nestabilnosti, zlasti v zunanje blagovnem prometu. Zato bo ena glavnih nalog v letošnjem gospodarskem letu boj za stabilnost trga, cen in dinarja. Na področju notranje politike se bo bodoči zvezni izvršni svet ostro spoprijel s nekaterimi pojavi pclitikan« stva, pritiskov, demagogije. Prav tako bomo morali v prihodnje zaostriti naša idejna in politična stališča proti raznim oblikam nacionalistična nestrpnosti. Mitja Ribičič se je dotaknil tudi stikov z zunanjim svetom in dejal, da mora biti naša povezanost širša in sa ne sme omejiti zgolj na politične stike. Nasploh pa bomo morali v zunanji politiki voditi izredno tankočutno politiko v kateri bodo naša stališča vedno jasna in bo vsak povod za zaostrovanje proti nam na strani tistega, ki noče spoštovati naše neodvisnosti in suverenosti. Vili G. Če je bil še potreben dokaz, da varšavska peterica s Sovjetsko zvezo na čelu ni nič rešila, ko je lani 1. avgusta okupirala češkoslovaško, je prišel v zadnjih dneh. Trenutni položaj v ČSSR je tako napet in negotov, kakor še nikoli po lanskem avgustu. Povod za najnovepi sovjetski pritisk so bile nedavne demonstracije, ki so Izbruhnile po vsej češkoslovaški, ko je hokejsko moštvo CSSR porazilo sovjetsko moštvo v Stockholmu. To so bile hkrati manifestacije in demonstracije. Manifestacije veselja ob zmagi in demonstracije odpora proti sovjetski okupaciji dežele, s kaiero se Čehi in Slovaki ne morejo in ne morejo sprijazniti. Moskva je izkoristila dejstvo, da so demonstranti med drugim razdejali poslovalnico Acroflota, sovjetske letalske družbe, v Pragi. To nI bilo ne razumno ne pravilno. Toda aH je mogoče narodu, ki je pod tujo okupacijo, res tako zelo zameriti, če se spozabi? Koliko podobnih demonstracij je na zahodu prati Američanom, proti NATO, a vendar zato VVashington ne pošilja not vladam, ki so članice NATO, še manj jim grozi z okupacijo. Kaj bi se zgodilo, Pri vijanje vijaka če bi ameriške čete, potem ko jim je de GaiaTe velel oditi iz oporišč v Franciji, okupirale Francijo? To bi bilo kratko malo nepojmljivo. In vendar je tudi Češkoslovaška suverena država. Najnovejši dogodki so dali Moskvi povod, da je z vso silo pritisnila na češkoslovaško partijsko in državno vodstvo. Najprej so prišli v ČSSR sovjetski obrambni minister Grečko, njegov namestnik Semjonov in celo spremstvo visokih generalštabnih oficirjev »obiskat sovjetske gar-nizije« v ČSSR. Nato je moskovska »Pravda« ostro napadla demonstracije in imena* ma obsodila podpredsednika skupščine Smrkovskega, češ da je sodeloval pri demonstracijah. Nič ni pomagalo dokazovati, da Smrkovskv ni sodeloval pri demonstracijah. Če bi sodeloval, bi kvečjemu miril množico, kar se ne bi zgodilo prvič. Potem je prišel sestanek izvršnega odbora KP za češko, na katerem so ostro obsodili demonstracije in »pokarali« Smrkovskega. Očitno je, da je Smrkovskv Rusom trn v peti in da bi se ga bili že davno znebili, ko ne bi imel Zahvala Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica Valentina Križaja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pevcem, TVD Partizan, podjetjema PLANIKA in TEKSTILINDUS, Somopostrežni restavraciji, zdravniku dr. Novaku, duhovniku dr. Francetu Rozmanu in Društvu upokojencev, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje in kakorkoli pomagali sočustvovati z nami. žalujoči: žena Antonija, hčerke in sinovi, vnukinje in vnuki. Kranj, dne 6. IV. 1969 za seboj tako trdne zaalomhe v sindikatih in tudi v ljudstvu. Po anketah sodeč, je tretji najbolj priljubljeni politik v ČSSR za Svobodo in Dubčkom. Hkrati je partijsko vodstvo napovedalo več ukrepov, ki kažejo na zaostritev notranjega položaja. Ponovno bo uvedena cenzura tiska — novinarji so bili močno kritizirani — pri poročanju o rehabilitacijah nedolžno obsojenih ljudi v preteklosti tisk ne bo smel omenjati krivcev, še manj pa vloge, ki so jo pri tem igrali sovjetski emisarji, osnutek zakona o delavskih svetih v podj«tjlh je zdaj verjetno splaval po vodi. Ali bo to zadovoljilo Moskvo? številni opazovalci se bojijo, da ne. V Pekingu poteka te dni deveti kongres KP Kitajske strogo za zaprtimi vrati. Kongresa partije nI bilo na Kitajskem že dobrih deset let in zato je bilo razumljivo, da je vladalo zanj veliko zanimanje tudi v tujini, posebno po zaostritvi odnosov med Pekingom in Moskvo in spopadih ob reku Usuri. Toda vsaj doslej se je morala tuja javnost zadovoljevati z ugibanjem. Ne samo da na kongresu ni nobenega tujega poročevalca, ampak celo delegacij tojih prokitajskih partij ni, med njimi tudi ne albanske. Prispete so samo pozdravile brzojavke od albanske partije, avstralske in novozelandske partije, iz Ha-noja, od gvlnejskega predsednika Sekou Tonrčja in morda še nekaterih drugih. Zunanji svet se mora opirati na pisanje pekinškega tiska, ki obsoja doktrino Brež-njeva a omejeni suverenastl in posebej poudarja, da se mora Kitajska zanašati na lastne sile hi krepiti svojo ideološko, gospodarsko ln predvsem vojaško moč, da bi bila kos sovražniku. Na preostane drugega, kakor čakati na sporočilo po kongresu oziroma na poročila, ki bodo morda po zaviti poti prišla s kongresa. Toda eno je mogoče precej zanesljivo napovedati: Kitajska se pripravlja na dolg »dialog« z Moskvo, med katerim bodo morda Sa pokale puške. d je godki AMD Šenčur organizira tečaje za voznike motornih vozil A, B, in F kategorije. Na Jezerskem v ponedeljek, dne 14. 4. 1969 ob 17. uri v Korotanu na Jezerskem in v Šenčurju v torek 15.4. ob 17. uri v domu AMD Šenčur 89 GLAS * - 12. STRAN GLAS # 13. STRAN 48. Vratar se je takoj zresnil in ga gledal nezaupljivo. »Mr. Marvgold se je že davno izselil.« »Zelo zanimivo, če je res,« je menil Peter. »Kaj pa Mike Lean?« Odgovor je bil še hladnejši. »Tudi Lean se je odselil, Sir.« »Ali veste, kam?« Vratar se je obotavljal. »Zal mi je, toda več vam ne morem povedati, ker bi se pregrešil proti hišnemu pravilniku in moja služba je odvisna od tega.« Njegov glas je postal zelo osoren in Peter je uvidel, da bi zaman poskušal zvedeti še kaj, kljub temu pa je še vprašal: »Ali nista pustila nobenega naslova?« Toda vratar ga sploh ni več poslušal. »Oprostite mi, Sir, iti moram spet na svoje delo!« In odšel je spet v svojo ložo. Peter je za trenutek neodločno obstal v veži, potem pa je opazil na steni lepo s strojem napisano listo hišnih stanovalcev in naglo preletel imena. 2A Miss Hilda Bemstein 2B Mr. Harold Teacher 3A Mr. Ivan Klein 3B Mr. David Storr 4A Mr. John Marvgold- Dalje ni bral. Tako, Marvgold je torej obdržal svoje stanovanje. Ozrl se je v vra-tarjevo ložo in videl, da vratar vneto nekaj piše. Naglo je smuknil po stopnicah in že je bil v drugem nadstropju, kjer so bila štiri vrata. Pozvonil je pri vratih 4A. Nič se ni ganilo. Precej dolgo je tiščal s prstom na stikalo ln slišal je, kako je v stanovanju brnel zvonec, sicer pa je bilo vse mirno. V tem mu je prišlo na misel nekaj drugega. Na vratih nasproti je bil listek z imenom David Storr. Tu so se vrata, ko je pozvonil, takoj odprla in starejši možak se je prikazal pri njih. »Prosim, Sir,« — »Ali Je Mr. Storr doma?« Služabnik je pritrdil. »Vstopite, prosim, obvestil bom Mr. Storra.« Peljal ga je v udobno urejeno sobo in takoj nato je prišel Mr. Storr, še mlad, nekoliko debelušast mož, okroglega, dobrovoljne ga obraza. »Halo, stara sablja,« ga je pozdravil dobrodušna, ko p i je prišel bliže, je osupn'1 in ga začudeno gledal: »Mislim, da se ne poznava, kajne?« Peler je hitel pojasnjevati situacijo. »Ne. Dovolil sem si obiskati vas, ker bi vas rad nekaj vpraša1.« Pokazal mu je svojo časnikarsko izkaznico, »če mi ne zamerite, bi vam rad zastavil nekaj vprašanj.« Storr mu je vrnil izkaznico. »Rae?« je premišljal. »Seveda vas poznam — vsaj po imenu — pa tudi slišal sem že o vas.« »Mr. Storr,« je začel Peter, »obdelati moram precej kočljivo zadevo in vas zato prosim vaše podpore.« Storr ga je vprašujoče pogledal: »In to v kaV.šn" zadevi?« »Zanima me vaš sosed,« je nadaljeval Peter, »mož, ki stanuje vam nasproti, Mr. Marvgold.« Storr ni poznal nekdanjega višjega inšpektorja Marvgol-da. Priselil se je bil šele pred štirinajstimi dnevi in se še ni utegnil pozanimati za d"oige stanovalce v hiši. »Sem fotograf, svoj atelje imam v Marlborough Street,« je pojasnil. »Trenutno imamo mnogo dela, delamo še pozno v noč in tudi zdaj moram vsaj čez pol ure že oditi. Kako bi vam, prosim, lahko pomagal?« Peter mu je povedal, kakšne težave ima in Storr bi mu bil rade volje ustregel, vendar ni o Marvgoldu vedel prav niiesar. »Morda ve Stroud kaj veS o njem.« Toda - tudi tistega, kar je vedel služabnik, je bilo bore malo. »Gospoda samega nisem nikoli videl,« je poročal, samo njegovega nastavljcnca, majhnega plešastega moža sem videl nekajkrat, ki mi pa na moj pozdrav dosedaj niti odzdravil ni. Nič kaj prijazni ljudje, se mi zdi.« »To vam ne koristi mnogo, Mr. Rae,« je dejal Storr. Nekaj časa je premišljeval, nato pa dejal: »Oprostite mi, ne morem ostati dlje, ker sem za sedmo uro naročil stranko v atelje! Veste kaj, če bi radi počakali tu, potem storite to neovirano. Iz predsobe boste lahko slišali vsak šum na stopnišču, če bo kdo prišel v stanovanje nasproti ali pa odšel iz njega. Morda boste imeli srečo.« Peter se je od veselja tlesknil po stegnu. »Vi ste pa res sijajen dečko, Mr. Storr, zelo sem vam hvaležen za to uslugo.« Kmalu nato je Storr odšel, Peter pa se je udobno teknil na stolu poleg vhodnih vrat. Marygold po vsej Priliki ni odšel iz Londona, čeprav je to stanovanje "Porabljal samo včasih ln sC Je za skrivanje poslužil drugih pripomočkov. To je bila Precej draga zabava za moža, ki je bil izgubil službo. K««Io pa je, da Marvgo'd ni ^el Iz Scotland Yarda podrti praznih rok, kajti o Komin. skem niso zastonj pripotovali, da je izredno radarem čakati je moral debelo "r0 in nekje je ura že davflO,0«*-bila sedem, ko je zasll**- na stopnišču korake. Pe*er k vstal ln prijel za kiju*0' p° hodniku so se bližali f^ki koraki, utihnili in nek** Je vtaknil ključ v ključa^0-Prav previdno je Pet* °* pahnil vrata in skozi &*}a zagledal pred seboj šJr«* >"r-bet moškega, ki je pa #/Ja" slednji trenutek izginil« rvgoidovem stanovanju- Fni bip Je nepremično gle^!,?a pren^'. njim in napeto pren^ kje je že videl tega ^°V' Takoj je bil prepričan, je že nekje srečal. H ga Tradicija tržiškega čevljarstva (9) »V fremđ« - v tujino Doslej smo si bežno ogledali, kakšen je bil nekdaj položaj vajencev, ln sicer tistih, ki so se učili pri čevljarskih mojstrih, ki so se ukvarjali z izdelovanjem čevljev za izvoz; te so Tržičani nazivali s šaljivim imenom »poparji«, ker so delali lažjo obutev. Tiste čevljarje, ki so hodili po šterah in ki so doma izdelovali težje čevlje za kmete, delavec in tudi za »boljše« sloje v trgu, pa so imenovali »ta močne Šuštarje«. Seveda pa so bili v cehu oz. pozneje v čevljarski zadrugi eni kot drugi enakopravni člani. Ze v srednjem veku je bila navada, da so šili fantje po končani učni dobi kot pomočniki v tujino, »v fremd«, da bi si pridobili še več splošne, zlasti pa strokovne izobrazbe. Tako je tudi veliko mladih tržiških čevljarjev odšlo čez Ljubelj na Koroško ali pa še naprej, posebno veliko v 19. stoletju pa vse do prve svetovne vojne. Skoraj nobeden ni šel proti Ljubljani, vse je vleklo proti severu. Razen fcsfje po strokovni izobrazbi jih je k temu spodbujala tudi želja po znanju nemščine. Mnogi starši so dali svoje sinove v uk za razne poklice na Koroško, Zgornje štajersko, Tirolsko itd. Dokler ni bilo železnic, je bila dolga pešpot po ljubeljski cesti npr. v Celovec, Beljak, Veli-kovec, Stari trg, Kotarče itd. In s kakšnim hrepenenjem po domu je vajenec ali pomočnik za praznike hitel pogosto čez zasneženi Ljubelj proti domu, čeprav le za nekaj dni. Pomočnik, ki je prišel npr. na Koroško, ni smel prosjačiti po hišah. Obiskati je smel le mojstra svoje stroke, seveda z delavsko knjižico v rokah. Ce je mojster slučajno potreboval pomočnika, ga je obdržal, če ne, pa mu je dal manjši znesek in ga odslovil. Z zneski, ki jih je dobil pomočnik pri mojstrih njegove stroke, se je preživljal, dokler ni dobil d.la. Mnogi pomočniki niso ostali dolgo časa pri enem in istem mojstru; »uka žeja« je marsikoga vlekla še naprej, da se nauči še tega ali onega dela. Hrano in prenočišče oz. stanovanje so imeli pomočniki in vajenci večinoma pri svojih mojstrih, dokler se ni to bedno stanje po zaslugi Adolfa Kolpinga znatno izboljšalo z ustanovitvijo rokodelskih domov. Ker je bilo veliko naših pomočnikov v tujini deležnih dobrot Kolpingove ustanove, ne bo škodilo, če ga naši bralci vsaj na kratko spoznajo. Adolf Kolping je b:l rojen leta 1813 v Kcrpenu ob Rcni kot sin revnih kmečkih staršev. Ker za studiranje ni bilo sredstev, se je izučil čevljarstva ter kot pomočnik potoval po raznih krajih. Pri tem je sam spoznal vse grenkobe »vandrovskega« življe* nja. Bolelo ga je, ko je vidal svoje stanovske tovariše, ki so prenočevali po senikih in podstrešjih, prisluženi denar zapravljali po krčmah i!d. Sklenil je pomagati. Toda kako? Kot ubogi čevljar n; mogel napraviti nič, zato je sklenil postati duhovnik. Star jega mojstra, da bi postal njegov zet in naslednik. Stopil je v kblnsko gimnazijo, jo odlično končal, študiral teologijo v Munchcnu in v Bonnu ter leta 1845 postal duhovnik. 2c na svoji prvi službi v Elljenfeldu je s svojimi somišljeniki ustanovil »Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov«, ki je kmalu dobilo svoje lastne prostore. Svoje delo je nadaljeval Kolping kot stolni vikar v Kblnu, kjer je ustanovil »Društvo katoliških rokodelskih pomočnikov« (D. k. r. p.) in s podporo dobrih ljudi kmalu kupil hišo, jo preuredil v rokodelski dom z več stanovanji za pomočnike, ki so tam imeli poceni hrano in stanovanje, potujoči rokodelci pa po nekaj dni celo brezplačno oskrbo, dokler niso dobili dela. V domu je Kolping uredil tudi zabavo, godbo, pevski in dramski odsek, razna predavanja itd. Po kolnskem zgledu so se ustanavljala podobna društva z domovi po vsej Nemčiji, Avstriji in tudi v drugih, deželah. Kolping je bil povsod neumorno na delu, mnogo je pisal, predaval, bil Avtomatizacija 23 let se je odrekel želji svo- | je tudi v Ljubljani. Ker pa je bil šibkega zdravja, je leta 1865 umrl. Njegova organizacija obstaja še danes pod imenom »Kolpingove druži« ne« in šteje okrog pol milijona članov. To so tisti domovi ali »Herbergi«, o katerih so naši pomočniki »v frem-du« znali toliko lepega povedati. Nekateri čevljarji iz Tržiča in okolice so se v tujini osamosvojili, drugi, ki so se po večletnem »vandranju« vrnili, pa so ostali doma potem dobri mojstri. Radi so pripovedovali, kaj vse so izkusili »v fremdu«. Moj učni mojster Janez Zaplotnik (1864-1944) je prehodil dolgo pot: iz Tržiča v Celovec, Velikovec, Maribor, Radgono, Gradec, Bruck a. d. M ur. V okolici Leobna je tudi hodil v šterah. Kmetica ga je vsako jutro že pred peto uro klicala: »Krana auf-stehn, Šterz schon gekoeht!« (Kranjec vstani, žganci so že kuhani!) že v uvodu omenjeni stari mojster Janez Mehle nam je pripovedoval, da je delal na Tirolskem in je moral namesto mojstra celo st razi ti italijanske vojne ujetnike iz vojske leta 1866. Andrej Tišler •Hi.um.haiEiw,aMIMIBMU,HJ;ulaMIHU Britanska tovarna avtomobilov Rover je morala poslati domov 200 delavcev samo zato, ker nekega dne ni prišel na delo en delavec. Brez njega namreč niso mogli opraviti dela na montažnem tekočem traku. JAT za komandose Tudi jugoslovanska letalska podjetja bodo vsaj posredno plačala del škode, ki so jo povzročili lani decembra izraelski komandosi na bejrutskem letališču. Združenje letalskih zavarovalnic v Londonu je namreč sporočilo, da bo moralo povečati premije za zavarovanje letal, ker dosedanje vsote niso tako velike, da bi lahko pokrile škodo. Zavarovalnica v Londonu je lani izplačala 96 milijonov dolarjev odškodnine za letalske nesreče. Največjo vsoto so izplačali prav v zvezi z izraelskim napadom na letališču v Bejrutu. Prometna konkurenca Letala v vedno večji meri prevzemajo železnici potnike. Zato ti dve prometni instituciji poleg udobja skrbita v veliki meri tudi za reklamo. Tako se je letalska družba Air France odločila, da ne gre gledali na denar pri reklamnih lepakih. Naslikal naj bil jih znani slikar Mathieu. Ker pa francoska železnica ni hotela v tem zaostajati, bo njene reklamne lepake naslikal znani ekscentrični slikar Salvator Dalli... 1 2 3 4 5 5 7 8 I 3 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 ,lg|Jgj22 23 24 25 26 27 28 29 '$ 30 31 32 33 34 35 36 37 Miha Klinar: Mesta, ce III. DEL Vodoravno: 1. naziv športnega kluba na Reki ki je zmagal na VI. zimskem prvenstvu Jugoslavije v plavanju na Tašmaj-danu pri Beogradu, 9. podstrešna izbica, 13. slovenski skladatelj in dirigent (Rado), 14. pretek (roka ipd.), 15. prvi bajeslovni letalec, 16. kmetje v arabskih deželah, 18. tatarski poglavar, 19. Bližnji vzhod, Jutrovo, 20. avstralski noj, 22. slov. zgodovinar, avtor »Zgodovina slovenskega naroda« (Josip), 23. nedoločni zaimek, 24. črni porfir, 27. nekdanja kratica oblasti, 29. trava tretje košnje, 30. hrvatski književnik, lirična dela, feljtoni itd. (»Kolajna«, Tin), 33. oznaka za čisto težo, 34. izraz za starega čvrstega moža, 36. otoki na zahodni obali Irske, 37. prebivalec velike celine. Navpično: 1. uradna kratica za Italijansko socialistično stranko, 2. rikanje, 3. brezmadežna, 4. težke sanje, 5. reka i v Sibiriji, 6. divja mačka, 7. kratici slov. pisatelja (»Bajka o j Gorjancih«), 8. gorovje v Nemčiji ob belgijski meji, 9. obmor- j sko letovišče v Španiji tik ob meji Portugalske na jugu (delno | ime, ... Cristina), 10. eden največjih srbskih pripovednikov, 11. hudobna žena iz pripovedke o Kekcu, 12. mestece na Aljaski ob reki Kuskokvvim, 17. kratica za »eventualno«, 19. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 20. Ljubljana za časa Rimljanov, 21. dolžinska mera, 22. domače žensko ime, 25. reka v Angliji, ki se izliva v zaliv Severn, 26. kem. znak za železo, 27. krajevni prislov, 28. nedelavni, 30. časovne enote, 31. ime nemške prisateljice Seidel, 32. kitajsko moško ime, 35. znamka Italijanskih težkih kamionov. štivčeve in Stivca, a najbolj Ivana Bal „0vern , asca nestrpnost. Vsi bi bili že radi pri svojih: Marija nvl^o Prj°mu. Pri Mateju, Stivčeva dva pri otroku, Bajberle pa P^fčt,« Pr *?ni in Ivančku. »Tudi jaz bi rad šel na pot. Domov,»fiu^ ^v'. »Do Gorice greste lahko z nami,« s jfa bostaate'- »A vidva,« se obrne k štivčevima, »prav tako. P° samo, kje naj ustavimo!« tei^^ljui »Dobri ste. Zares sle dobri!« se M**1 Je trojica, ki bi rada bila čimprej doma pri svojih. ^rsn, obi^1 u'!< stiska Bajberle »A vi, Štefi, nas obiščite, kmalu roko stari prijateljici. »Žena vas bo zelo vesela. Srečna D"' ^?° Vrnii* • »Tudi vi boste! Boste videli! .FedeJ»y aa 5i ^ iz ujetništva!« Štefi molči in se samo nasmehne, tf*zt ^ «eli tudi sama, čeprav so njene želje povsem drugje; j^Hbj^ ' ne bodo nikoli izpolnile: Lehmanna ni več, Lehman11 tcv. Na druge pa ne misli... . po'^Pu j;aH . Toda že naslednji dan, ko je v hlS1 j/ anJe dni zopet tiho, jo preseneti pismonoša s šopom P Pisma so Lehmannova ... 2 Dan mrtvih je. Po razpoloženj« JfL^ PrižS ni vidcti lv se zbirajo na domačem PoK^^j* ki jih d,!-SXeče ni ~%?dtlJih na i čeprav grobovih. Celo župnikove molitve i». p#a^dnjik .'!cv<:i »*h dni so ^an?113 govori,' kakor o kaki obljubljeni deželi. Zato V'le sPremjnja i? Dneva mrtvih v nekakšen Vseh ^ Hijij- 1 mislijo na strahotno žetev smrti, ki je požela % r■ J%nii0 ,judi n? bojiščih ali pa jih je pomorila z 1**/ boleha Kraguljeva, pa je nihče ne J ^ ^ i na V čl2a "»kršno CtPr*v govore. da bolezni ne bo prebolela. ^fjia aJ Slavkn . V Borjani te bolezni šc ni bilo, V >«S ldrijsE? Jc, tako pisal) se je zadnje čase ta bolezen j. ^ lj^*0"1 kakoi * ^jL^au v„™ nnlpa tcg» *JpJi h »iS*, morit & v nekdanjih časih kuga, poleg tega s>W*e zbo,' m°nti še krvava griža. Tudi nekateri Slavko**^ *n0 dva sta celo umrla. Proti tej bolezni ne P avilo. Smrt kosi zlasti med ostarelimi in majhnimi otroci. Ljudje so obupani, s:ij ni skoro hiše, v kateri bi zadnje čase ne imeli mrliča. Pri Pahorjevih, pri katerih Slavko stanuje, so k sreči še vsi zdravi in upajo, da bodo ostali, saj te dni v Idriji španska že ponehujc, ali pa so ljudje pozabili nanjo, ko so zvedeli za odcepitev I od cesarstva. Meščani, večinoma rudarji, so postavili narodno stražo, i Zanje je cesarstvo že mrtvo. Pokopali so ga, ko so med zvonenjein i navčka, edinega zvona, ki je v Idriji še ostal, vrgli med smeti dvoglavega cesarskega orla, te dni pa bodo, vsaj tako pravijo, imeli še en pogreb in odzvonili kipu starega bradatega cesarja. Avstrija bo zopet majhna, taka, kakor je bila pred devetsto-! dvainpetdesetimi leti — leta 966 ali, kakor je rekel Slavkov profesor i slovenščine, natančno 1. novembra 966, ko jo stare listine prvič 1 omenjajo. Takrat sc je rodil ta majhen otrok in zrasel v pohlepnega I silaka, ki je hotel poleti pred štirimi leti postati še večji, še silnejši, j in mislil, da bo tako pozdravil svojo gnilobo, ki ga jc že dolgo j nazirala. Zdaj jo bo konec. Nasilnik je mrtev, rojen na dan mrtvih in pokopan na dan mrtvih v našo srečo, v našo radost, v naše osvobojenje, kakor je rekel profesor in kakor je Slavko pisal v pismu, ki je navdušil : predvsem Andreja, ki bo pojutrišnjim postal Rozikin zakonski mož j in ki ima poleg poroke še tisoč drugih skrbi, po Jakobovo popol- ■ noma nepotrebnih, saj že dva dni stika po Boijani in sosednjih | vaseh za fanti in možmi, ki se jim ni dalo več prebivati po vojašni- j cah ali frontnih regimentih in ki so pravzaprav že prekršili ukaz j nove narodne vlade in se odtihotapili domov, a so doma naleteli ' na Andreja, ki jih je »mobilizira!« in uvrstil v narodno stražo, seveda, samo take, ki so se mu ponudili »prostovoljno« oziroma nasedli njegovim obljubam, da jim je v novi državi zagotovljena služba pri orožništvu. In orožniška služba jc lahek in spoštovan poklic in že davna želja marsikoga, ki je zdaj v Andrejevi čeli narodne straže. Tudi Anton misli, da bi bila zanj taka služba najbolj primerna, saj bo doma gospodaril Jakob, ki mu do služenja v taki narodni straži, I kakršno jc ustanavljal Andrej, ni in ki je zaiadi tega žc ustvaril nekakšno neprijetno napetost med seboj in bodočim svakom, s tem pa prišel v tiho zamero celo pri materi in Po/iki, ki se že v celoti ogrevata za Andrejeve načrte. »To ni tako slabo. Biti orožniški poveljnik, to jc že nekaj!« jc . mati naravnost navdušena. »Pa tudi Antonu je pomagal navzgor, { saj ga je imenoval za svojega namestnika. Zato bi tudi ti ne smel sleči uniforme.« i »Dovolj dolgo sem tičal v njej. Sit sem jc.« »Toda Andrej ti bo to zameril.« »Naj zameri!« »Zaradi tebe jc odklonil Kraguljeva dva, ki sta sc mu včeraj, čim sta prišla, sama ponudila.« j »Vključil naj bi ju!« j »Saj bi ju. Bratranca sta mu, a ju noče več poznati, odkar jc i zvedel, kaj sta počela s teboj in drugimi tam pri Ljubljani.« i »Prav zato! Taki so žandarji! Tadva imata žandarstvo v krvi!« »No, ja, jaz te ne bom silila« »Že dobro, mati. Mene srbe roke po delu ne po puški,« pravi Jakob, v resnici pa je nezadovoljen z vsem, kar se v vasi dogaja. »Andrej je bedak! Andrej in Anton ne razumeta ničesar! Ali ju res ni vojna ničesar naučila. Sicer pa tudi drugih ni,« misli na stvari, ki jih je bral v šteiankinih časopisih. »Socialiste je obsedel nacionalizem,« kuha v sebi nekakšno jezo ob misli na svoje izkušnje v Rusiji. Jaka pozablja, da ga v Codroipu Rusija ni več zanimala, marveč si je želel samo konca, čimprejšnjega konca, saj je že od maja sem videl, da gre vsako, po revoluciji dišeče dejanje po zlu samo zaradi socialno demokratičnih zapečkai jev, ki so se bali in sc še boje za svoje voditeljske zadnjice in se zato raje drže repa nacionalističnih strank. In to ce'o sedaj, ko sc povsod, razen v tej zakotni Borjani in drugih breginjskih vaseh, dviga nezadovoljstvo proti starim oblastnikom, ki so se seveda naglo prilagodili željam nove oblasti, meščanske oblasti, ki jo ščitijo sedaj celo tisti, ki imajo poln gobec besed o socializmu in revoluciji. »V Pulj so šli branit bogataše v Narodnem svetu, trepetajoče za svoje vojnodobičkarske in špekulantske riti!« Tako razmišlja Jakob po zadnjih novicah iz Pulja, kjer so se že pred 29. oktobrom polastili oblasti na ladjah mornarji ne glede na pisani narodni sestav, njim pa so se pridružile delavske množice z zahtevami, ki niso bile poljskemu Narodnemu svetu po volji. »In kdo jc prišel debeloritnike reševat?« se v gnevu vprašuje Jr.kob in si s še večjim gnevom odgovarja: »Socialni demokrati, socialno demokratski poslanci na zahtevo Zagreba in Dunaja in cesarskega dvora,« pljune Jakob na te poslance, ki so prišli pred dvema dnevoma v Pulj, da bi pomirili socialno demokratsko in drugo delavstvo in ga pozivali k hladnokrvnosti ter k ohranitvi reda in miru v mestu, namesto da bi ti tiči z Dunaja opravili na Dunaju po peterbui škem vzgledu, cesarstvo pa spremenili v podonavsko zvezo socialističnih držav. Take so Jakobove misli, zagrenelc zaradi svojih, v Rusiji pridobljenih pogledov in izkušenj. »Potrebovali bi kakega Lenina, ki bi znal na ozemlju cesarstva združiti vse, kar vre, v udarno silo,« si želi, a ve, da ne v cesarstvu ne v Evropi takega človeka še ni, pa tudi ne stranke, ki bi zrcvolti-rane množice pognala v boj za delavsko kmečko oblast. Zato zdaj v Pulju brez težav odstranjujejo po zaslugi razprtij iz mornarskega sveta vse ncslovanskc mornarje, v Trstu pa, kjer bi se socialisti lahko polastili mestne uprave in z oklicem svobodnega socialističnega Trsta dali signal ne samo avstro ogrskim deželam, marveč tudi Italiji in jo dvignili v socialistični vihar, so se italijanski redentisti polastili oblasti s pomočjo Puechcrjeve in Pittonijeve italijanske socialno demokratične stranke. Sprehod po Beogradu Marsikdo še ni videl našega glavnega mesta od blizu, zato bo verjetno z zanimanjem prebral nekaj o njem. Zaradi bogate preteklosti, ki jo je Beogradu narekovala pomembna lega, pravijo, da je večno mesto. Sicer pa stopite z mano na sprehod. Okolica Zgodnje nedeljsko popoldne je, ko zapustim vojašnico. Najprej se namenim iz mesta na bližnje griče. Ob robu mesta pustim za sabo tovariša, ki je ostal na stražarski dolžnosti. Smo pač vojaki in ne poznamo praznikov in nedelj. Drugo nedeljo bo šei morda on namesto mene v mesto. Ob majhnih gričih se ovijajo njive, vmes pašniki. Tu se začenja rodovitna Šuma-dija. Kot nalašč — da ga bom kaj vprašal — srečam kmeta, kot lahko ugotovim po obleki: kožuh, zožene hlače, preprosto obuvalo. Prav prijazen je. Pravi, da sejejo predvsem pšenico in sadijo koruzo. Zanimivo je, da zaradi toplejše klime lahko opravljajo setev do sredine decembra, za koruzo pa so začeli pripravljati že sedaj. V sadovnjakih prevladujejo slive, iz katerih kuhajo žganje. Dobro uspevajo tudi jabolka. Vsak kmet ima veliko ovac, ki jih pasejo do snega, začenjajo pa Že v drugi polovici aprila. Redijo tudi krave. Ko mu pravim, da je dobro, ko ima debel kožuh, saj mu ne more neprijeten veter — kosava do živega, pove, da se od njega nikdar ne loči. Pozimi ga ščiti pred mrazom, poleti pred vročino. Nenavaden kožuh! Po gričih so raztresene majhne rdeče prepleskane hiše z belo ograjo. Tu in tanv me ■tJbtoja-pesr-utt-ii«* kdo začudeno gleda. Vendar se mi zdi, da so ljudje prijazni. Potrdi še ženica, ki me povabi, naj počakam. Prinese mi jabolka. Pravi, da ima tudi ona sina pri vojakih. Zelo mi je všeč njena gostoljubnost. Ko stopam naprej, opazujem podobne rdeče hišice in okrog njih — kar me najbolj preseneča — podobne ženske srednjih let v črnih širokih oblekah z obilnim nedrjem in rdečih lic. Pri mnogih hišah stoje avtomobili kljub ozki in kamniti cesti, ki povezuje griče. Ne morem se znebiti občutka, da se moto-rizacija razvija na račun oblek in stanovanj. Po enourni hoji pridem v predmestje. Sami nebotičniki in stolpnice. Kaže, da se jim zelo mudi, saj marsikje gradijo tudi danes, ko je nedelja. Med stavbami je komaj prostora za majhne parke in otroška igrišča. Pred mano gre dekle, ki se kar naprej ozira. Videti je, da ji je všeč uniforma, če ne še kaj drugega. Naše obleke so lepe in primerne za vsako priložnost. Kar pa se tiče deklet: zavedamo se, da nas čakajo zveste ljubice doma. Kalemegdan To je ena od mestnih četrti, nekdaj pa se je tu začelo graditi mesto, zato si jo vsakdo ogleda. Približno vem, kje stoji, vendar nikakor ne morem dojeti, da je popoldarrsktr 'isottci* - - na"' dor- poldanskem nebu. Očitno sem se zmedel, kar se lahko zgodi vsakemu izletniku v milijonskem mestu. Nekaj minut nepremično gledam v izložbo, potem se mi »obrne« — sonce je na pravem mestu. Najprej me zvabi napis: zoološki vrt. Vojaki imamo pri vstopu celo popust, kar je malokje. Slon in žirafa prebivata v zaprtem prostoru ob peči na olje, ker je zunaj še prehladno zanju. Kralj živali, beli medved, bizoni — to so najpomembnejši prisilni prebivalci tega živalskega vrta. Starejši moški v šali vpraša paznika, kje imajo naše prednike — opice. Grejejo se v zaprtem prostoru. Beograjski živalski vrt ni nič posebnega, ker primanjkuje prostora. Stisnjen je namreč pod trdnjavo Kalemegdan. Trdnjava je veličastna. Razprostira se ob stekališču Save in Donave vzdolž bregov obeh rek več sto metrov. V notranjosti stoji več zgradb, ki služijo danes zgodovinskim namenom — tako vojni muzej, muzej gozdarstva in lova, kule, rimski vodnjak, cerkvi, obokani vhodi... Vmes so zidane pregrade, široka dvorišča in parki. Za vsakogar je prav gotovo zanimiv kip v nadnaravni velikosti — spomenik zmagovalcem, delo kiparja Ivana Meštroviča. Bojevnik drži v eni roki sabljo, v drugi pa goloba. Spomenik je postavljen kot simbol srbskih zmag v prvi balkanski vojni. Motiv sotočja Save in Donave s tem kipom v ospredju je še posebno zanimiv, ker ga beograjska televizija uporablja kot »špico« pri televizijskem sporedu. Stopim v muzej, da bi kaj več zvedel o nastanku in razvoju »belega mesta«. Prometno vozlišče Pav gotovo ni treba poudarjati, da leži Beograd na mostu med Vzhodom in Zahodom in da je eno najpomembnejših križišč na Balkanu. Temu primeren je tudi promet. Strokovnjaki zanj si ne delajo brez vzroka skrbi. Stvar otežava že nenavadna lega mesta. Ko sem se peljal po savskem mostu v Beograd, se mi je zdelo, da vidim pred sabo Rim, mesto na sedmih gričih. Namreč tudi naše glavno mesto leži na gričih, ki se vzpenjajo ob Savi in Donavi. Železniška in avtobusna postaja sta stisnjeni ob bregu Save. Glavna ulica leži na vrhu gričev, imenuje se po maršalu Titu. Ulice od Save navzgor so speljane strmo navkreber. V mestu je malo prostora. Promet se pravzaprav ne da urediti, ker podvozi in podobni objekti niso izvedljivi. Na Terazijah — glavni trgovski četrti — so za peš- ce za silo rešili z dvema podhodoma. Mesto je premreže-no s šestindvajsetimi avtobusnimi linijami, s šestimi trolejbusnimi in sedmimi tramvajskimi. Ce upoštevamo še osebna vozila Beograjčanov, tisoče avtomobilov prehodnih turistbv in množico, ki je na izletu v mesto, potem razumemo prometni problem. Predvsem vozila ožjega mestnega prometa ovirajo nemoten potok. Poznano je, da pride zjutraj Beograjčan hitreje peš na delo kot z avtomobilom. Prav nič nenavaden prizor ni, da na enem križišču urejajo promet trije miličniki hkrati. Prometni problem mislijo rešiti tako, da bi železniško postajo postavili niže ob Savi, v mestu samem pa naj bi porušili nekaj zgradb in zgradili podvoze in nadvoze, kjer bo seveda dopuščala lokacija. Da bi delno razbremenili savski most, so postavili novega, ki naj bi bil predvsem za avtobusni promet. Povedati je še treba, da je malo nad železniško postajo ob bregu Save pristanišče za rečne ladje. Ko se takole vračam s sprehoda in opazujem promet, se mi zdi, da ga še najbolj ovirajo tramvaji s počasno vožnjo in tračnicami. Verjetno jim bije zadnja ura. Kulturno središče Kulturo nekdanjosti lahko vidimo v muzejih. V Beogradu jih je cela vrsta — skupaj petindvajset — ki prikazujejo mesto v preteklosti v različnih smereh, številka dovolj zgovorno pove, kako razgibana je bila zgodovina. Za obiskovalce je tolikšno število sicer neprimerno, še posebno, ker so muzeji raztreseni po celem mestu. V načrtu imajo združitev nekaterih manjših z večjimi. Vsako kulturno središče je ponosno na svoja gledališča. Teh imajo v Beogradu kar sedem, tako da lahko zadovoljijo obširno občinstvo. Na sporedu imajo od avtorjev klasičnih del (Lope de Vega) do sodobnikov (Jean Sartre). Veliko pozornosti posvečajo tudi domačim avtorjem — od Nušiča do sedaj še manj poznanih imen. Prav letos slavijo gle-dališčniki sto let oblikovanja prvega rednega gledališča. Prve domače predstave so bile prikazane pa že pred 140 leti. Za ljubitelje sedme umetnosti skrbi čez dvajset kinematografov. Trenutno najbolj vleče v kino dvorane domači film režiserja Petroviča Biće uskoro propast sveta. športni duh je v Beogradu na visoki ravni. Poleg večjih bazenov za plavalce (tudi zimskih) skrbi za razvedrilo pet velikih stadio- j nov. Največ zanimanja je za J nogomet. Znano je, da imajo Beograjčani kar tri nogometne enajsterice v prvi ligi. Za razvedrilo mladih skrbi cela vrsta beat ansamblov, od katerih so se nekateri uveljavili tudi zunaj naše države (npr. Sedmerica mladih, Elipse ...). Mnogi med njimi so izdali pri beograjski gramofonski hiši svoje plošče. Kljub številnim prireditvam so plesišča vedno nabito polna. Prav gotovo ima poglavitno vlogo pri kulturno-dru-žabnem življenju tudi radio in televizija s številnimi prireditvami ter bogate knjižnice. Spotoma si ogledam razstavo beograjskih sodobnikov slikarske umetnosti. Ženska, ki pazi na slike, pravi, da je zelo vesela, da je zašel tudi vojak v razstavne prostore. SHke mi kar ugajajo, nekaterifi so pač ne da razumeti. Varuhinja me opozori še na razstavo japonskih kiparskih umetnikov v sosddnji ulici. Prebivalci Ljudi na mestnih ulicah bi lahko razdelil v tri skupine. Prvi so običajni prebivalci, ki se ne razlikujejo v nošnji in obnašanju od Ljubljančanov. Drugi so velika reka turistov — predvsem potniki, ki se ustavijo začasno ali dlje v Beogradu. Zanje skrbi sedemnajst hotelov in trije moteli v bližini mesta. Razumljivo je, da je tako lahko videti najrazličnejše obleke, ki so velikokrat krik zadnjih modnih novosti. V tretjo skupino spadajo ljudje z dežele, ki prihajajo v mesto prodajat izdelke in pridelke in kupujejo obleko in ždvež. Le-ti niso najbolje oblečeni. Ko si ogledujem izložbe, ugotavljam, da obleke in ostali potrošniški material ni dosti cenejši kot v Ljubljani, le pri živežu so cene nekoliko nižje. Stopim v kavarno. Težko najdem prostor, čeprav je v Beogradu mnogo kavarn, so vedno zasedene. Kaže, da so Beograjčanom najljubši kotiček. Med polurnim sedenjem me trikrat vznemirijo prodajalci različnih stvari: neki starec prodaja kikirikije, fant dvajsetih let izdelke iz lesa, zagorel fantič bučna semena. Počasi se odpravim v vojašnico. Tam je življenje se najcenejše in najmirnejše« Ko se uležem v posteljo* začnejo noge zgovorno P*"£ povedovati, da so preveč prehodile. Drugi dan s tovariši izmenjamo nedelj sfc* vtise. Tak je delček Beograda -* našega glavnega in največji' ga mesta. Za tistega, ki **2 v njem, ni vse zapisano m posebnega. Toda če prenC* sem to v domačo vasio^ pod belimi gorami, pa ve0" dar ni tako. j. Sivec Zavod INVALIDSKA DELAVNICA KRANJ vam na spomladanskem Gorenjskem sejmu v Kranju i v trgovini MOJCA nudi svoje izdelke — otroško konfekcijo in pletenine po zelo znižanih cenah. Priporočamo ogled in nakup MiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiffTiiiiiiniitmmiiiiiiiiHimiiiiiiHiiiiiiinieiiiiifisiEFiSiiiiiiiiiiiiiiiiiir'' REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE SPREJME VEČ PRIPRAVNIKOV ZA MILIČNIKE V SPLOŠNO, PROMETNO IN MEJNO MILICO Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne ln posebne pogoje: — da so odslužili obvezni vojaški rok; — da niso stari več kot 25 let; — da so uspešno končali srednjo šolo ali najmanj popolno osemletko; — da niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah; — da so telesno in duševno zdravi; — da obvladajo slovenski jezik. Za delo v mejni milici je zaželeno znanje tujega jezika. Pismene prijave sprejemajo vse postaje in oddelki milice v SR Sloveniji, kjer lahko kandidati dobijo tudi podrobnejše informacije. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE •**<£tstiiit[:£::£ii;£saa:fii:iiiiiiiiiiiii8i[]iiiiiiiiiBie3i:iiiEiii:iiBiEBifiaiiiiit'U3:^eiisiititiiitiiiiiiiiiiiitii^ i i Pionirska organizacija osnovne šole Olševek proda večjo količino vrtnih jagod: SENGA SENGANA, SUR PRIE, REGINA in MADA ME MAUTOT po 0,10 N din za sadiko KONFEKCIJA za ženske KONFEKCIJA za moške KONFEKCIJA za otroke Konfekcija za vsakogar! V I C KRANJ BLAGOVNICA *r*Nrp«r«Br-R«^^iTBII!(CBIIIIBR!3B3f9niBiaillUIIIUIIIHIIIIHB!Hllllllirii (A i i i i e i i i f i * i O i *> i i « 9 © © C' i i INDUSTRIJA TRANSPORTNE EMBALAŽE MAI\fAL TELEFON 78-020 Je prvi jugoslovanski proizvajalec standardnih EUR box palet po JUS M. Z. 7.310, ki so atestirane od posebne komisije Jž. Zunanje dimenzije: 1240 x 835 x 970 mm Tovorna prostornina: 0,75 m» Nosilnost: 900 kp x 5-kratno zlaganje v višino Lastna teža 85 kg. Razpisna komisija za delovno mesto ravnatelja osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru razpisuje delovno mesto ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je učitelj osnovne šole, predmetni učitelj ali profesor — s strokovnim izpitom — da ima najmanj 10 let učnovzgojne prakse Kandidat mora k vlogi priložiti: — dokazilo o izobrazbi — opis dosedanjega službovanja — potrdilo o nekaznovanju — potrdilo, da ni v kazenskem postopku. Prijave pošljite na naslov: Razpisni komisiji pri osnovni šoli Matija Valjavec v Preddvoru najkasneje 15 dni po objavi. GOZDNO GOSPODARSTVO razpisuje KRANJ licitacljsko prodajo naslednjih nepremičnin stanovanjsko stavbo v Podljubelju št. 98 z drvarnico in pripadajočim zemljiščem, v skupni Izmeri 274 m' . Izklicna cena za navedeno celoto je 5.040,00 novih dinarjev. V izklicni ceni ni vračunan predpisani prometni davek na nepremičnine, ki ga plača kupec. Licitacijska prodaja bo dne 16/4-1969 s pričetkom ob 8. uri pri stavbi, ki je predmet prodaje. Pravico do nakupa imajo pravne in fizične osebe. ■ *■ t- •■ : n SEKTA SKLADIŠČE TAVČARJEVA 31 Tel.: 22-053 (bivši Exotcrm) ICBtBBBlk.. GOSPODINJE! Zitopromet Senta, vam nu di najboljše vrste moke pakirano in odprto, kate ro zahtevajte po vseh trgovinah, kakor tudi te stetnine BAČVANKA, ki so bile na pomladanskem No vosadskem sejmu nagraje ne z 12 medaljami ŽELITE I GRADITI HIŠO? POTEM POTREBUJETE NACRT. DOBER | IN NE PREDRAG NACRT DOBITE PRI: PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, Cesta JLA 6 I (nebotičnik). 0 RAZPOLAGAMO 1 Z RAZLIČNIMI S VRSTAMI § TIPSKIH HIS. niniiiiiiiiH'.'MsrnffjiiHHiiiiniiiiniiisniHiH'iiiiHiiniiniiiiiiiimiii1......."-t ZITOPROMET I u »M.« ....MIUIIUKI. .Illiitw..tUlH>HllHII»Hi>aUai>UH Lojze Zupane: • ZA Zadnja zima narodnoosvobodilne borbe je bila silno bridka za partizane, ker je vsepovsod primanjkovalo hrane, Gorenjski kmetje so borce podpirali dokler so imeli kaj v ka-ščah in dimnicah. Ko pa so to zimo bile zaradi slabe letine oboje skoraj prazne, jim navzlic dobri volji niso mogli kaj prida dati, ker ni bilo kje vzeti. Tako so bili partizani večkrat lačni ko siti. Kadar pa je njihov kuhar podnetil ogenj pod partizanskim kotlom, so že vnaprej vedeli, da jim bo spet skuhal omledni in neslani koruzni močnik. V teh težkih dneh si je vsakdo tudi sam pomagal, kakor je vedel in znal. Cesto je jedel samo to, kar je dobil pri tej ali oni usmiljeni gospodinji. A četudi so komandirji in •komisarji to razvado zatirali, se je žicanje razpaslo po vseh edinkah. Takšen žicar je bil tudi mlad partizan, ki se je izdajal za bolničarja neke partizanske enote, katera se je nekaj časa zadrževala v Žireh. Pravzaprav ni bil pravi žicar, ker je žicanje opravljal s tolikšno prebrisanostjo, da mu v tem ni bil nihče enak. Obiskoval je namreč le takšne hiše v Žireh in po okoliških vaseh, v katerih je bil kdo od domačih bolan. Zdravil bolnikom sicer ni mogel dati, ~,aj jih je primanjkovalo celo za partizane, zato je v stekleničkah za zdravila pr:na-šal bolnikom čisto vodo ali grenki čaj, skuhan iz bezgovih jagod. V hiši se je usedel k bolniku na rob postelje, pogledal njegov jezik in mu potisnil pod pazduho toplomer. »Tole vročino bomo zbili na normalno telesno toploto,« je dejal ob takšni priliki, gospodinji pa dal polno stekleničko ^zdravil« ter naročil: »Trikrat dnevno mu dajte na žlički dvajset kapljic, pa bo v treh dneh spet zdrav.« Zaradi njegove ^pomoči« so bile ženske razne-žene in marsikatera mamica, ki je bila v skrbeh za bolnega sinčka, je pre-brisancu darovala poslednjo klobaso iz dimnice, poslednjo žlico zaske, poslednji krajec kruha. Tako je lažnivec prebrisani na račun jalove pomoči bolnikom dobro živel in se redil ko jesenski polh v bukovem žiru To je trajalo vse dotlej, dokler 2i neka mlada ma- ti Q mica odnesla svojega otroka, ki mu je vročina vsak dan bolj naraščala, v Škot j o Loko k zdravniku. S seboj je vzela tudi bolničarjeva zdravila in rekla: »Tele kapljice mi je dala neka ženska, pa niso nič pomagale. Otrok je vsak dan slabši.« Zdravnik je poduhal »zdravila«, jih poskusil, nato pa izlil vsebino v lijak pri vodovodu in se zasmejal: »Kdo ti je dal ta zdravila?« Zirovčanka, ki partizanskega »bolničarja« ni hotela izdati, je ponovila: »Neka ženska. Soseda.« »To je grenki bezgov čaj,« je rekel zdravnik. »Prav je, da si prinesla otroka k meni. Dal ti bom zdravila in otrok bo ozdravel, preden bo minil teden.« Potlej jo je odslovil. Mlada mati je odnesla otroka domov, nikomur pa ni povedala, kaj je Opravila' pri zdravniku. Ko pa je njen sinček ozdravel in se igral pred hišo, je kakor slučajno prišel mimo bolničar z lažnimi zdravili. Vzkliknil je: »Oho, si pa že zdrav, kaj? No, pobič, zdravila so ti Je pomagala.« Takrat se je na pragu prikazala otrokova mati, ki je slutila, da se bo »bolničar povrnil po plačilo. »Zdrav je, zdrav,« je odvrnila. »A za zdravila sem ti še dolžna, tovariš!« Pohitela je v hišo in se vrnila z zavitkom, zelenko in prekajeno klobaso. »Tole sem spravila zate,« je rekla. »Klobaso, malo žganja in brtavs kruha. Moram se ti oddolžiti za pomoč.« Lažni bolničar je poba-sal darila v torbo in pohitel v gozd. Tamkaj je sedel pod drevo, da bi vse, kar je dobil, sam in nemoteno použil. Najprej si je hotel privezati dušo, kot pravijo. Nagnil je zelenko, tekočino pa brž izpljunil, kajti v njej ni bilo žganje, ampak voda. Odvil je zavitek, a v njem ni bil brtavs kruha, temveč komad strešne opeke. Ugriznil je v klobaso, a v prekajenem črevesu ni bilo meso, pač pa žaganje ... Ko pa je natančneje pogledal papir, v katerem je bila zavita klobasa, je prebral tole sporočilo: MILO ZA DRAGO Lahko si misite, s kakšnim dolgim nosom je vstal in cd šel dal};. Kaj želim Ni se lahko odločiti za bodoči poklic. Izbira je težka, ker je poklicev veliko, med njimi tudi mnogo lepih. Zavedam pa se, da so nekateri zame nedosegljivi. Veliko učenja in znanja zahtevajo, veliko nadarjenosti, predvsem pa dolgo šolanje. Za vse to je potrebno veliko denarja, ki ga pri nas manjka. Prezgodaj sem izgubila skrbnega očka. Umrl je v prometni nesreči. Mama mora hudo delati, če hoče preživljati mene in mlajšega bratca. Pozno v noč kleklja, da zasluži za hrano in potrebno obleko/ Tudi sama bi rada kmalu kaj zaslužila, da ne bi bila drugim v breme. Zato sem se odločila za šiviljski poklic, ki me zelo privlači. Rada bi se naučila delati lepo obleke. Zdi se mi, da mora biti nekaj čudovitega, če iz lepega blaga sešiješ novo obleko za sebe in druge. Upam, da se bo v kakšnem podjetju zame našlo učno mesto, kjer bi se lahko izučila za šiviljo. S tem bi se izpolnila moja največja želja. Mislim, da bi bila potem srečna in zadovoljna. Milka Jeram, posebna os. šola škof j a Loka ONCCfttMMMif s srno Bila je sobota. Sedel sem v gozdu ob poti in premišljeval o vseh mogočih in nem> gočih stvareh. Sonce se je spustilo že nizko nad obzorje. V gozdu je vlada'a svečana tišina, ki so jo motili le žvrgoleči glasovi ptičkov. Tedaj zaslišim tihe ker, ke. Komaj sem si upal dihati in priznam, da me je bilo skoraj strah, saj kdo pa ve, kaj hodi med drevjem. Nenrdoma pa ssm uzrl drobceno glavico, ki je opazovala svet okoli sebe. Bila je mlada srna. Obsedel sem negibno, kot iz kamna izklesan, da me živalca ne bi opazila. In res ms ni. Naredila je nekaj korakov naprej, se spet ustavila in ovohava'a zrak. Tedaj me je zaglec'a'a. Najprej me je samo začudero cgledcva'a, potem pa se je obrnila in z dolgimi, razpotegnjenimi skoki izginila po hribu navzdol. Spet sem gl„b:>ko vdihnil zrak, saj bi prej skoraj pozabil sopsti, tako napeto sem opazoval malo žival. Ivo Bizjak, 7. a razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Peter JovaiK>vič riše za vas Kaj vse sem danes počel! — Že zjutraj mi je šlo vse narobe. 1,e zakaj sem užalil mamo? Poboljšati se bo treba. Zda) moram pa brž, zaspati, da bom jutri, jutri... JP Med našim sprehodom po živalskem svetu smo tokrat zašli nekoliko dlje na sever, v mrzle polarne kraje, v domovino belega medveda. Ta zver, prilagojena nemogočim življenjskim razmeram na tistem delu zemeljske oble, ki ga vse ali pa skoraj vse leto prekrivata led in sneg, je posebnež med kosmatinci. Njegovo do 2,8 metra dolgo in 1,4 metra visoko telo, težko okrog 800 kilogramov, pokriva gosta belorumena dlaka. Zaradi kožice, ki povezuje z močnimi kremplji oborožene prste, so severni medvedi spretni plavalci in potapljači-Hranijo se z ribami, tjulenji, pticami ter drugimi polarnimi živalmi. V primeri s svojimi rjavimi, črnimi in sivimi sorodniki imajo odlično razvit sluh in vid. Mraz jih ne moti, kožuh ter debela plast sala sla odlično izolacijsko sredstvo. Enako spretni so v vedi kot na suhem. Beli medved je samotar. R^" sede na plavajoč kos ledu in pusti, da ga tokovi prevažajo po morju. Ne pozna zimskega spanja, v mrzlih dneh jo mahne za hrano proti jugu, poleti pa sc rad zateče daleč na sever* vse tja do Severnega tečaja, (ig) Kotiček za ljubitelje crvetjat Hj Svetuje ing. Anka Bernard v a Tudi vrtnicam moramo ob sajenju dobro postreči, da bodo cvetele. Pri nakupu sadik moramo paziti, da so sadike sveže z dobro vidnimi očesi. Nikoli pa ne kupujmo vrtnic pri raznih trgovcih, ki ravnajo s sadikami nestrokovno ter prodajajo za isto ceno nepoučenim ljudem suhe ali močno zasušene sadike s črnimi vejami in zasušenimi očmi. Take sadike le slabo odženejo ali pa sploh ne. Zato kupujte sadike le v vrtnarijah ali pri hortikulturnih društvih, kjer sadike in sorte dobro poznajo ter ne žele kupcev razočarati. Če še niste odstranili suhega listja ali smrečja z vrtnic in hortenzij, storite to čimprej, ker bodo kmalu začele odganjati. Grmičevje obrežemo po potrebi. Predvsem izrežemo polomljene in stare veje ter grm razredčimo, da imata vanj dostop sonce in zrak ter da bo kasneje bogato cvetek Nikoli ne obrezujemo cvetnega grmovja v višini 1 do 1,5 metra na »metlo«, ker s tem odstranimo vse veje, ki bi najlepše cvetele. Izrezujemo le posamezne veje in to pri dnu grma. Pri tleh pa obrežemo le metuljevke in budleje, ker pozimi vedno poze-bejo, in potentile ali spireje, če jih želimo pomladiti. Spomladi cvetočih grmovnic sedaj ne obrezujemo, ker sicer ne cveto. Tudi hortenzijam pustimo lanske veje, ker cveto na lanskem lesu. (Konec prihodnjič) Kaj je zrelost? • Zrelost pomeni sposob-B°st, da se spoprimemo z neprijetnostmi in z razočaranjem, ne da bi pri tem podali zagrenjeni. % Zrelost pomeni potrpežljivost in pripravljenost, da se odpovemo trenutnemu ugodju v prid dolgoročni pridobitvi. Pomladni modeli za tankonoge deklice. ozek Mo pride zdravnik na dom Na zdravnikov prihod se jc treba tudi primerno pripraviti. Še pred zdravnikovim prihodom moramo pripraviti zdravstveno knjižico, da kasneje ne izgubljamo časa z iskanjem. Če je le mogoče, jo damo prej tudi potrditi. Za zavarovance in svojce je zdravstvena knjižica veljavna mesec dni po zadnjem potrdilu delodajalca, pri upokojencih pa z odrezkom zadnje pokojnine. Posteljo sveže preoblečemo in na krožniku pripravimo majhno in veliko žiico, da bo zdravnik lahko pregledal ustno votlino. Če v hi.ši ni tekoče vode, potem pripravimo v čistem umivalniku tudi vodo in milo, da si lahko zdravnik po opravljenem pregledu umije roke. Zraven spada tudi čista brisača. Pri otrocih Je posebno važno, da jih psihično pripravimo na zdravnikov obisk. Sedaj se lahko pokaže, kako napačno smo ravnali, ko smo otroka strašili z zdravnikovo injekcijo, kadar ni bil priden. Otrok bo zdravnika sprejel ves prestrašen in bo onemogočil mirno preiskavo. Potrebno bo veliko pregovarjanja in tolažbe, če pa starši opišejo zdravnika kot človeka, ki bo prišel, da ga ozdravi, da bo mogel spet v šolo ali na dvorišče k igri, potem se ni treba bati mučnih prizorov ob zdravnikovem obisku. 'pise: [i clt^ilvari rta svetuje Jt> »jrina dvovrstno za pen janje brez ovratnika. Srednja obleka lllu lJlerna za šolo. Zapenja sc ob strani, pas pa je nekoliko jw • In ie pomladanski kostim s kratko jopico. Barve — ^le»a ln bela. Ena najbolj razširjenih bolezni današnjega časa je prav gotovo utrujenost. Zaradi utrujenosti največ trpe ženske. Eden od vzrokov je prav gotovo kronično pomanjkanje spanja. Ne samo, da zaradi včasih pozno v noč trajajočega dela ostane za spanje premalo časa, ki ga z urico ali dve po kosilu ne moremo nadomestiti tako kot moški spol, pač pa si učinkovitost spanja manjšamo tudi s skrbmi, ki jih ne odiložimo z obleko vred. Rahlo spanje, ker je zajokal otrok v spanju ali ker je Icputalo okno, lahko sčasoma, če traja dalj časa, privede do občutka izčrpanosti. O. J. Iz Kranja — Stara sem 27 let, visoka 168 cm in tehtam 58 kg. Imam svetle ' i-se in rjave oči ter kup problemov, kako sešiti obleke. Iz temno modrega blaga bi rada imela hlačni kostim. Kakšen naj bi bil? Kako naj si dam sešiti obleko iz priloženega blaga? Imam tudi dve obleki potrebni popravila. Prva je bila poročna iz volnenega blaga. Je zelo oprijeta in ima globok izrez, zraven pa sem nosila bolero iz istega blaga. Druga obleka je prav tako volnena in ima velik vratni izrez? Kako na jo popravim da bo zaprta in da jo bom lahko nosila tudi čez dan? Marta odgovarja: Hlačne kostime ste že lahko zasledili na tej strani. Vendar še enkrat na kratko. Letos so v spanje Ko so primerjali počutje žena, ki so spale po sedem ur, s tistimi, ki so spale več kot osem ur, so ugotovili, da je pri prvih petkrat več živčnosti, sedemkrat več utrujenosti in dvanajstkrat več nezadovoljstva. To pomeni, da ima spanec zdravilne lastnosti. Bolehnim zdravniki priporočajo devet do deset ur spanja na dan ter še uro po kosilu. Kdor pa podnevi ne more zaspati, j naj vsaj počiva, vendar brez ! televizije, brez časopisa in pogovorov. Ni se treba bati, da ponoči ne boste mogli j spati, če ste si privoščili uri-I co spanja tudi podnevi. Ne-j kateri celo potem trdneje 1' spe. modi brez zavihkov in z zavihki širokimi 5 do 6 cm. Hlače so rezane v zvon. Jopica je dolga, rahlo oprijeta z velikimi okroglimi ali oglatimi reverji. Zapenja se z gumbi v eni ali dvojni vrsti. Ker ste vitki, lahko nosite zraven tudi pas z zanimivo zaponko, če je blago gladko, naj jopico krase obšivi. Vzorček blaga, ki ste nam ga poslali, je primeren predvsem za večerne poletne obleke. Svetujem vam princes kroj z okrasnimi volani na rokavih (leva skica). Iz bele poročne obleke si ukrojite obleko, ki vam jo predlagam na desni strani. Vsekakor boste morali zrezali boi ero, drugače se izrezane obleke ne da spremeniti v zaprto, čez belo obleko nosite rdeč tanek brezrokavnik ali mogoče v rjavi barvi iz usnja ali teksona. Barvna kombinacija številka ena letošnje pomladi je tudi rume-no-belo. Drugo izrezano obleko pa boste morali spremeniti s pomočjo kombinacije. Predlog si oglejte na srednjem modelu. Vlom v Kovinotehno V noči na torek, 8. aprila, je neznanec vlomil v trgovino Kovinotehna Celje na Jesenicah. Vlomilec je razbil izložbeno okno in tako prišel v trgovino. Odnesel je dva brivska aparata ter fotografski aparat. Škode je za okoli 2000 N din. Anton Škof obsojen Pred časom smo v našem časopisu obširneje pisali o drznem vlomilcu, to je bil Anton škof iz Škofje Loke, ki je vlomil v Loški hram ter odnesel 700 din, kasneje pa v cer-kovnikovo stanovanje v Kopališki ulici. Iz omare je odnese! 2000 din. Vlomil je tudi v frizerski salon v škofji Loki ter slaščičarno Homan, nekaj dni kasneje pa še v zimsko kopališče v Kranju. Denar, ki si ga je prilastil pri teh vlomih, je zapravil po gostiščih in pri kartanju. Zadnjikrat je vlomil skupaj s pomagačem v skladišče podjetja Vino v Škofji Loki. Sodišče je pri odmeri kazni, obsodilo ga je na dve leti zapora, upoštevalo, da je bil 18-letni Anton Škof že lani na občinskem sodišču v škofji Loki obsojen na pogojno kazen ta podobne prestopke. Nevarnost gozdnih požarov Letošnja pomlad nekam sramežljivo prebuja naravo. Slabega vremena smo le siti, morda pa smo tudi mi sitni, ker vsak 3 pomlad opozarjamo pred nevarnostjo gozdnih požarov. Suha trava ln 1 st-Je nudita dovolj pri'ožno-sti, da nedolžna igra otrok z vž:galic?mi preraste v požar. Ne ba odveć, če o tem poučimo otroke doma in v šoli. Zdaj, ko Je čas. Zakaj po toči zvoniti je prepozno. Na GG Bled so mi ondan povedali, da je bilo v zadnjih desetih letih lani največ gozdnih požarov. Samo na njihovem območju je bilo lani 8 gozdnih požarov, ki so zajeli površino 15 ha in povzroči i za 32.000 N din škode. J. Vidic Kriv fe plinski bojler? Vse do nedavnega je prevladovalo mnenje, da se z gospodinjskimi aparati na plin kot so štedilniki, kuhalniki, peči, bojlerji, ne moremo zastrupiti. Res je, da se z butanom, ki napaja vse te aparate, tam, kjer ni plinovoda, ne moremo zastrupiti; butan človekovemu zdravju ni škodljiv. Slaba stran butana je samo njegova eksplozivnost. Tragična smrt zakoncev Kcdrič z Jesenic pa Je opozorila tudi na možnost zastrupitve z butanom. Natančneje povedano — zakonca sta se zastrupila z ogljikovim monoksidom, ki je nastajal zaradi slabega izgorevanja butana v plinskem bojierju v njuni kopalnici. Na sodno-mediclnskem institutu v Ljubljani so z analizo njune krvi ugotovili, da sta oba istočasno umrla zaradi zastrupitve. (Oba sta ImeSa v krvi 80 odstotkov karboksihemogiobi-na). Preiskovalci so ugotovili, da je bila odvodna cev za izgorele pline iz bojlerja zaprta. Cev se namreč da z lo-puto zapirati ali odpirati. V primeru zakoncev Kodrič se- daj niti nI tako pomembno ali sta loputo namerno zaprla ali ne. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju osebno celo meni, da je bila cev zaprta zaradi mraza; verjetno je po njej vdiral hladen zrak v kopalnico. Važno pa je to, da se je na tragičen način odkrila možnost zastrupitve s plinskimi bojlerji. Pristojne inšpekcije bodo ugotovile, zakaj je plin slabo izgoreval v boj'.erju in če je bil bojler strokovno montiran. Ugotoviti bo tudi treba ali je bila loputa, ki je zapirala odvodno cev toliko pomembna v tej nesreči ali pa ja nastala nesreča samo zaradi nepravilnega izgorevanja. Možno je tudi, da je bila loputa zaprta vso zimo, ne da bi sc bila zaradi tega nesreča pripetila že prej. Inšpekcija mora torej ugotoviti, če se lahko pripeti nesreča tudi takrat, kadar je loputa na odvodni csvi bojlerja odprta. Ce bi se domneva, da so plinski bojlerji nevarni, potrdila, potem bodo morali plinske bojlerje prepovedati. L. Mencinger Nesreče v zadnjih dneh Na cesti dragega reda med Bledom in Lescami je v sredo, 9. aprila, osebni avtomobil, ki ga je vozil Angel Prepatoni iz Ljubljane, trčil v osebni avtomobil, voznik Jakob Modrijan iz Kranja. Voznik Modrijan je zaradi požara ob cesti in gostega dima nenadoma ustavil, Prepatoni pa je od zadaj trčil v njegov avtomobil. Materialne škode je za 7500 N din. S parkirnega prostora pri Potočniku v Bistrici je v sredo popoldne nenadoma zapeljal na cesto prvega reda voznik osebnega avtomobila Ivan Sa-franič iz Dvorja 35 in pri tem zadel kolesarja Stanka Čulibrka iz Podbrezij. Kolesar je bil laže ranjen. V četrtek ob tretji url zjutraj se je na cesti prvega reda med Bistrico in Podbrezjem pripetila huda prometna nesreča. Sedemdesetletni Franc Faj-far iz Ljubnega pri Pod-nartu je nenadoma prečkal cesto pred osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Ivan Maren iz Kranja. Avtomobil je pešca zadel s prednjim levim delom vozila. Franc Fajfar je umrl -na ■ kraju nesreče. škode na avtomobilu je za 5000 N din. V križišču ceste JLA in Oldhamske ceste v Kranju je v četrtek zjutraj voznik osebnega avtomo- I bila Viktor Potočnik iz I Bistrice izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Jožetom Žvokljcm iz Kranja. Pri trčenju je nastalo za 4500 N din škode. V petek, 11. aprila, se je kmalu po polnoči pripetila prometna nezgoda na cesti drugega reda v Dolenji vasi. Stane Mezek iz Strrnice je vozil s češnji-ce proti škofji Loki. Nenadoma sta mu pred avtomobil skočili dve srni, zato je močno zavrl. Za njim je vozil osebni avtomobil, voznik Volčič Jurij iz Rateč, v prekratki varnostni razdalji. Pri trčenju je nastalo za okoli 8000 N din škode. L. M. Pri zahvali Blaža Ba-kovnika popravljamo napako: žalujoči: žena Marija, sinovi: Andrej, Peter, Jože, Blaž z družinami, hčerki Berta in Mihela z družinama Obletnica Mnogo prezgodaj je ugasnilo mlado življenje mojega nenadomestljivega moža in skrbnega očka Marjana Zelnika iz Goric Ljubljeni Marjan, žalostni so dnevi, odkar si nas pred letom dni nenadoma zapustil. Zelo pogrešamo tvoje dobro srce, sinova očetovske ljubezni, zato pa je izguba še bolj boleča. Vsem, ki ste nam v tem hudem letu stali ob strani, pomagali, in obiskali njegov prerani dom ter ga ohranili v lepem spominu, naša iskrena hvala. Žalujoči: žena Elica, sinova Tomi, Mar- janček in starši. Zahvala Ob prezgodnji smrti našega moža, očeta in starega očeta Alojza Sušnika se zahvaljujemo vsem za kakršno koli sočustvovanje z nami ob teh težkih dneh. Posebna zahvala doktorju Bajželju za dolgoletno zdravljenje, sosedom, posebno še Galetovim in Pavlinovim, Joštovim in Šemrovovim. Zahvaljujemo sc vsem gasilskim društvo, tov. Tomazinu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem, č. duhovščini, upokojencem in vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, hčerka Milka, Franc in Anica z družino in ostalo sorodstvo Naklo, Pivka, Straliinj, Mlaka, Bela, dne 7. aprila 1969 »V ZJt mmm Zahvala Ob nenadni in tako boleči izgubi našega dragega Cvetka Dolharja se iskreno zahvaljujemo prav vsem, zlasti pa sosedom in sodelavcem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih, nas tolažili in nam v tako obilnem številu izrekli sožalja, se poslovili od njega in ga spremili na njegovi zadnji poti ter pevcem društva upokojencev Predoslje za tako sočutno odpete žalostinke. Prav lepa hvala za številne vence in cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku za spremstvo k zadnjemu počitku in g. Koširju za ganljiv govor ob odprtem grobu. Še enkrat prav vsem naša iskrena hvala. Žalujoči: žena Marica, hčerka Barbka, mati, oče, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Golnik, Predoslje, Kokrica, Šenčur, 3. aprila 1969 Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame, babice, tašče in tete Marije Volčič rojene Lebar po domače Kovarjeve mame iz Gorenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje, č. g. župniku Slapšku in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Ciril z družino, hčerke: Franca, Minka, Ana z družinami in Manca ter drugo sorodstvo Kranj, 10.4.1969 Radio SOBOTA — 12. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska Šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita kajkavskih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne iz Slovenije s pevko Gito Šar-man — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.15 Pojeta moški zbor iz Branika in ženski zbor iz Nove Gorice — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vsako soboto Top-Pops 11 — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S Pesmijo in plesom v novi teden NEDELJA — 13. aprila 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalec — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.32 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s Poslušalci — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih viž — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Operni koncert — 15.50 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Sere-nadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo 00 glasbi velikih orkestrov Drugi program 9-35 Igramo kar ste izbrali """" H.35 Svetovna reportaža 13.35 Za prijetno popoldne 14.35 Minute z ansamblom The Trinidad Serenaders — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Ples v maskah — opera — 17.15 Romantični valčki — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Ljubljanski komorni zbor — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 14. aprila 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Heinz Kiessling — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Igra pianist Dinu Lipatti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Mali koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz Spittal-skega festivala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Madamc Butterflv — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.30 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Svet in mi — 20.45 PODJETJE Kamnoseštvo KRANJ ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV, katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja KRANJ, Koroška c. 47 Se priporočamo! Glasbene slike z Dunaja — 21.20 Večer umetniške besede — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 15. aprila 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje tenorist Nicolai Gedda — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvo-vanje mladih —- 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek ruuvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.53 Melodije z godali — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni j nokturno — 23.15 Plesni orkester RTV Ljubljana, Beo-j grad in Zagreb Drugi program I 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi j ansambli zabavne glasbe — i 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — j 21.45 Koncertanti na naših odrih — 22.50 Glasba baročnih časov — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 16. aprila 8.08 Glasbena matineja s Lisztovo glasbo — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbeni šol — 9.30 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Poje moški zbor KUD Šentanel nad Preval jami — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opu-I sa Zvonimirja Cigliča — i 12.30 Kmetijski nasveti — ekonomika — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za i vas — 17.05 Mladina sebi in ' vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 12.15 Naši glasbeni umetniki igrajo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice z ansamblom Avsenik — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Iz repertoarja orkestra 101 Strings — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 21.20 Dirigenti na orkestralnih vajah — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 17. aprila 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianista Janeza Lov-šeta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Anto- APRIL — mesec Pavi i h e 10 x po 50.000.- S din 100 x po 1000.- S din Ob 99-letm'ci PAVLI H Ei Podrobnosti o razpisu berite v PAVLI HI! nom Ingoličem — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorna ura sodobne ameriške glasbe — 23.05 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.20 Lahko iiqč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Z velikimi orkestri v triče-trtinskem taktu — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Med romantičnimi uverturami — 22.00 Kantata — Pieta — 23.35 Klavirske skice — 00.05 Iz slovenske poezije nes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Rok Klopčič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci — 19.25 Pet minut za EP -20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.30 Izbrana dela Leoša Janačka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Iz sodobne angleške glasbene literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.42 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 22.05 Iz frankfurtskih koncertnih dvoran — 23.40 Etu-das — Polka za klavir — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 18. aprila 8.08 Glasbena matineja z Arničevimi skladbami — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Da- Izdaja ln tiska C P »Go renjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135. - Te lefoni: redakcija 21 835 21-860; uprava lista, ma looglasna ln naročniška služba 22-152 - Naročni-na: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0.50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročnik) Imajo 10 % popusta. Ne plačanih oglasov ne ob javljamo. SOBOTA — 12. aprila 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.45 Po domače z ansamblom Boruta Lesjaka in Jožeta Krežeta (RTV Ljubljana) — 18.15 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.15 S tovariši tovariš — film, 19.45 Pet minu za boljši jezik, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 TV magazin — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.35 Rezervirano za grneh, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 19.15 Mladinska igra, 19.15 Jugoslovanska resolucija (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 13. aprila 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) 9.20 Poročila, 9.30 Promenadni koncert (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.50 Propagandna oddaja, 10.55 Otroška matineja, 12.00 Poročila (RTV Ljubljana) — 13.00 Košarka Crvena zvezda : Rabotnički, 14.25 Boks Crvena zvezda : . Slavonija (RTV Beograd) — 15.15 Šahovski komentar (RTV Zagreb) - 15.45 TV kažipot, 16.05 Zrušek — TV drama, 17.00 Poročila (RTV Ljub. Ijana) — 17.15 Posnetek kolesarske dirke (RTV Zagreb) — 18.00 Dobrodošel tujec — ameriški film, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV (Ljubljana) — 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd), — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 športni pregled (JRT) — 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 14. aprila 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v goli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.35 Tik tak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Propagandna medigra, 18.30 Skrivnost rakave celice, 18.50 Godala v ritmu, 19.20 Znanost in mi, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zvezda brez imena — T V drama, 21.35 I. in II. simfonija, 21.50 j En francais — ponovitev, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 TV nevier (RTV Beograd) 17.45 TV vrtec, 18.00 ■ Mali svet, 18.2(1 Zumcst in ! mi (RTV Zagreb) — 18.50 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 15. aprila 9.30 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Otroška oddaja (RTV Zagreb) — 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Novosti iz studia 14, 19.05 Obiščite z nami Firence, 19.50 Cik cak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Pingvin — poljski film, 22.15 Trije dueti in en solo, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Risanka (RTV Beograd) — 18.00 Otroška oddaja, 18.20 Oddaja o prometu (RTV Zagreb) — 19.00 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.15 Reportaža, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Sporedi italijanske TV SREDA — 16. aprila 9.35 TV v šoli (RTV Za-Creb) — 17.15 Madžarski TV pregled, 17.40 Rastemo — oddaja za otroke (RTV Beograd) — 18.30 En francais, 18.45 Velika pustolovščina — film (RTV Ljubljana) — 19.15 Zvezdni trenutki (RTV Sarajevo) — 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Niti našega življenja (RTV Ljub-Ujana) — 21.35 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Rastemo, 18.30 Poljudno znanstveni film, 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Zvezdni trenutki (RTV Sarajevo) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 17. aprila 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Pionirski TV dnevnik, 18.15 Naši zbori, 18.45 Turobna jesen — Biro, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Carinik — I. oddaja, 21.05 Kulturne diagonale, 2150 Wo-jeck — serijski film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.15 Naši zbori (RTV Ljubljana) — 18.45 Filmski omni-bus (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) - 21.00 Spored itat;jrrriltt TV PETEK — 18. aprila 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Otroški film (RTV Ljubljana) — 18.15 Diapazon (RTV Beograd) — 19.00 Svet na zaslonu, 19.30 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Umor v pariški četrti — francoski film, 22.15 VeŠ, vem — quiz, 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) 18.15 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik (RTV Sarajevo), 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 12. aprila amer. barv. CS film ČISTINA ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij. barv. CS filma IME MI JE PECOS ob 22. uri 13. aprila italij. barv. CS film IME MI JE PECOS ob 9.30., amer. barv. CS film ČISTINA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. ban'. CS filma VELIKI MEK LIN-TON ob 21. uri 14. aprila premiera amer. barv. CS filma POTOVANJE V DVOJE ob 16., 18. in 20. uri 15. aprila amer. barv. CS film POTOVANJE V DVOJE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 12. aprila jugosl. barv. film BRAT DR. HOMERJA ob 16. uri, špan. barv. VV film MA-RISOL POTUJE V RIO ob 18. uri, amer. barv. CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI ob 20. uri 13. aprila amer. barv. film 101 DALMATINER ob 14. uri, jugosl. barv. film BRAT DR. HOMERJA ob 16. uri, špan. barv. VV film MARISOL POTUJE V RIO ob 18. uri, amer ban'. CS film GERONI-MO ob 20. uri 15. aprila amer. barv. CS film LJUBEZEN V LAS VE-GASU ob 16. in 18. uri, premiera mehiš. barv. VV filma 48 UR DO SMRTI ob 20. uri Cerklje KRVAVEC 12. aprila franc. barv. CS film TOPLI PLEN ob 19.30 13. etprila franc. barv. CS film TOPLI PLEN ob 16. in 19. uri Tržič 12. aprila švedski film JAZ, ŽENA ob 19.30, amer. barv film V VRTINCU ob 20. uri 13. aprila švedski film JAZ, ŽENA ob 14. in 20. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 16. uri Kamnik DOM 13. aprila italij. barv. CS film IME MI JE PECOS ob 15., 17. in 19. uri 14. aprila italij. barv. CS film IME MI JE PECOS ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 12. aprila mehiški barv. film VELIKA VSTAJA ob 19. uri 13. aprila mehiški barv. film VELIKA VSTAJA ob 15. 17. in 19. uri škofja Loka SORA 12. aprila sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR I. DEL ob 17. in 20. uri 13. aprila sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, I. DEL ob 17. in 20. uri 15. aprila franc. film SOVA LOVI PONOČI ob 20. uri Radovljica 12. aprila italij. barv. film GLAVA DRUŽINE ob 18. uri, amer barv. film DETEKTIV GAN ob 20. uri 13. aprila italij. barv. film GLAVA DRUŽINE ob 14. uri, amer. barv. film DETEKTIV GAN ob 16. uri, amer. barv. film PIRATI IZ MONFRETA ob 18. uri, franc. barv. film OSAMLJENA VOLČIČA ob 20. uri 15. aprila franc. barv. film OSAMLJENA VOLČIČA ob 20. uri Jesenice RADIO 12.—13. aprila nemško-braz. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE NA AMAZONKI 14. aprila amer. barv. CS film MOČNEJŠI OD SLAVE 15. aprila nemški film NENAVADNI MENIH Jesenice PLAVŽ 12.—13. aprila nemški film NENAVADNI MENIH 14.—15. aprila nemško-braz. CS film PUSTOLOVŠČINE NA AMAZONKI KINOM □ m H predvaja ameriško film sko komedijo Veliki Mac Lin točk Igra John VVeine Predstave: 13. aprila ob 21. uri 18. in 19. aprila ob 16., 18. in 20. uri V), aprila ob 15., 17. in 19. uri ŽIROVNICA 13. aprila franc.-italij. barv. film JOHNNY BANCO Bovje-Mojstrana 12. aprila franc.-italij. barv. , film JOHNNY BANCO 13. aprila franc. barv. CS film SMER SANTA COSTA Kranjska gora 12. aprila italij. barv. CS film ZA DOLAR VEČ 13. aprila franc. barv. film TETKA ŽITA Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 12. aprila, ob 16. uri za IZVEN in ob 19.30 za IZVEN R. Gobec: PLANINSKA ROŽA, prireja Planinsko društvo Kranj, gostuje DPD Svoboda Škofja Loka. NEDELJA — 13. aprila, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC, ob 16. uri in 19.30 za IZVEN R. Gobec: PLANINSKA ROŽA, prireja Planinsko društvo Kranj, gostuje DPD Svoboda škofja Loka. SOK. * ' - 3hk$£:'r? - ! ■■ '<■ .-■ lote 1 Poročilo o žrebanju srečk 15. kola, ki je bilo 10. aprila 1969 Srečke so zadele s končnicami din 0 4 54570 504 85070 2.004 01 10 19111 1.000 87191 500 1272 200 08882 500 13672 1.000 54732 500 375342 100.000 733562 10.000 3 4 18253 504 76983 504 84803 504 130343 10.004 451803 10.004 547923 10.004 64 10 384 100 741554 50.000 55 10 9085 200 572155 10.010 981215 10.000 36 20 56 30 8706 200 12856 530 072526 10.000 07 20 7127 200 83677 2.000 96737 1.000 859227 10.000 58 10 648 50 157938 10.000 561658 10.010 9299 200 72219 500 86259 500 Prodam VOLA, 450 kg težkega. Apno 3, Cerklje 16?4 Prodam KOSILNICO alpi-na, skoraj nova. Naslov V oglasnem oddelku l°7-> Prodam 200 kosov morita OPEKE - 16. Slap 10, Tržič, Prodam ŠOTOR za \ osebe z baldahinom. Božovič, Lev^ stikova 1, Kranj *f Prodam VOLA, 400 kg kega, in TELICO, ki bo rtu* ja Uctila. Knific, Podiju^ I 22, Tržič Prodam več zazidljivih PARCEL v bližim Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1679 Motorni TRICIKEL, suhe DESKE colarice prodam. Aljančič, Hudo — Tržič 1680 Prodam dobro ohranjeno Motorno KOSILNICO BCS, širina grebena 110 cm z vozičkom in brusom. Trilar, Hafnerjeva pot 6, Kranj - Stražišče 1681 Prodam nov večji VIJAK za ?adno stiskalnico in vzidljiv KOTEL — litina — za kuhanje krme. Begunje 105, Gorenjsko 1682 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Ogled samo °b nedeljah, ostale dneve popoldan. Alič Avgust, Preska "Ravnikar, Medvode 1683 Prodam pšenično SLAMO. Ll'že 38, Šenčur 1684 .Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK, lep KOŠEK z VLOŽKOM. Hrastje 78, Kfanj 1685 Prodam BIKA, 17 mesecev starega. Lahovče 47, Cerklje * 1686 . Prodam SADIKE gozdnih ln vrtnih malin. Kranj, Bič-*ova 3 1687 Prodam kuhinjsko KREDENCO in MIZO. Jankovi«, Hegunjaka 6/II, Kranj 1688 Na FARMI JEREBICA, Senčno dobite KOKOŠI nesni-jj, JARČKE - gold komed 10 sveža JAJCA za vlaganje _ 1689 prodam KRAVO, dobro J11 carico, ki bo v kratkem [?'eti]a. Mrak, Jezerska c. 98, *rarO 1690 prodam 4000 kosov STREHE OPEKE (špičak). Strni-sa' Tekstilna 16, Kranj 1691 . HLADILNIK — himo 70 li-^erski absorbcijski, rabljen, ^ezhiben poceni prodam. ,.ot«šck, Kranj, Valjavčeva «/1-7 1692 Semenski krompir Sorta: SASKIA prva množitev JJScdno prega KŽK, flelcvišče vrtnarija KRANJ .Ugodno prodam zelo dobro eIlranjen HLADILNIK — EM Garancijskim pismom. Ran-s- Reginčcva 16, Kranj p 1693 j,. °ceni prodam dobro ohra-POMIVALNO MIZO. slov v oglasnem oddelku Tu, 1694 Hov - hako skoraj ti ' L2 KM, ugodno prodam. Sv r ar Janez, Vincarje 15, lofJa Loka 1695 loj^am 550 kg težkega dc-Oega VOLA. Rovte 9, Pod- Pr . 1696 S5k°» m ELEKTROMOTOR lj4*M. Kocjan, Zg. Jezersko , 1697 ^rodam KRAVO po teletu i-o £° i2biri in KOBILO, Sta, Mar -v r» tucu' zamenjam za Kra?.5ega konJa- Predoslje 1, ^J 1698 Prodam KOBILO, 3 leta staro. Zalog 43, Cerklje 1699 Prodam zazidljivo PARCELO, primerno tudi za vikend v Adergasu. Pot, vodovod in elektrika ob parceli. Naslov v oglasnem oddelku 1700 Okršiar Kranj, Prešernova 12 Vam na spomladanskem sejmu nudi bogato izbiro: damskih ■ torbic, šolskih aktovk, potovalk, denarnic, listnic in ostalo usnjeno galanterijo po zelo znižanih cenah do 70 %. Pridite in prepričajte se MONTO — 12.130 kosov, I. vrste, in betonske KVADRE 40x25x20 1600 kosov, primerni za gradnjo hiš ali gospodarskih poslopij, prodam. Moste 94, Komenda 1701 Prodam večjo količino sladkega SENA. Zaje, Lahovče pri Cerkljah 1702 Prodam ŠTEDILNIK na drva in električnega ter kuhinjsko KREDENCO. Čeho-vin, Kranj — Primskovo 1703 Prodam tri mlade VOLČ-JAKE. Hosta 8, škofja Loka 1704 Prodam semenski KROM-pir saški. Praše 6, Kranj 1705 Gradbeni material, rabljen prodam: 10.000 ZIDAKOV, 4000 kosov strešne felc OPEKE, 25 m\ strešni stolp in razno, med Bledom in Lescami. Baloh Lovro, Titova 52, Jesenice 1706 Prodam vprežni KULTIVA-TOR, dobro ohranjen. Kranj, Jezerska c. 47 1707 Prodam 1500 kg SENA. Ro-tar, Sr. vas 6 pri Goricah 1708 Predam globok OTROŠKI VOZIČEK. Ramovš, Novi svet 11, Škofja Loka 1709 Prodam 4 rabljene GUME za VW ali gumivoz in dve VZMETNICI. Informaciji dobite pri »Labod« Jenkova 2, Kranj 1710" Po ugodni ceni dam v najem TRAVNIK v Križah. Re-znikovi — Sebenje 1711 Prodam semenski KROMPIR saški, cvetnik, igor nekaj BUKOVIH DRV, vorežni KULTIVATOR in SLAMO-REZNICO. Strahinj 65, Naklo 1712 Prodam SPALNICO. Oblak Franc, St. Žagarja 1, Radovljica, tel. 70-393 1713 Prodam semensko GRAHO-RO, navaden KIMPEŽ, delovnega VOLA in KRAVO, 7 mesecev brejo, ki bo petič teletila. Grad 52, Cerklje 1714 Prodam SENO. Zalog 7, Cerklje 1715 Prodam KRAVO s teletom. Zalog 38, Cerklje 1716 Prodam MRVO ali zamenjam za PŠENICO. Dvorje 58, Cerklje 1717 KRAVO s teletom, dobro mlekarico, p»odam. Dežman, Ribno 92, Bled 1718 Prodam KONJE, 3,8 in 12 let, 3000 kg krmilne PESE, po 14 din. Zapoge 11, Vodice 1719 Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Kranja z vso ustrezno dokumentacijo. Informacije dobite v trafiki pri hotelu Evropa, Kranj 1720 Prodam 4-stezni MAGNETOFON stereo philips. Suha 14, Kranj 1721 Prodam KONJA ali zamenjam za KRAVO. Virmaše 42, Škofja Loka 1722 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Šenčur 361 1723 Prodam 50 m5 lepih BUKOVIH DRV. Udir Ivan, Gorice 2, Golnik 1724 Prodam polavtomatični PRALNI STROJ himo. Novak Vili, Valjavčeva 4, Kranj 1725 Predam PRIKOLICO za osebni avto in 300 kosov cementne OPEKE (špičak), Krt, Kurirska pot 7, Kranj 1726 Prodam 500 kosov monta OPEKE po zmerni ceni. Ljubno 4, Podnart 1727 Prodam 3000 kg SENA, Suha 41, pri Predosljah, Kranj 1728 Prodam ČOLN za 4 osebe in avto PRIKOLICO. Dr. Šušter-šič Jože C. JLA 6, Kranj 1729 Podam PRAŠIČKE, Kopriv-nik, Zg. Brnik 7 1730 VALILNICA v Naklem pri Kranju razprodaja do 19. aprila 10 mesecev stare KOKOŠI po 18 N din. 1731 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Tupaliče 23, Preddvor 1732 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (italijanski). C. talcev 19 B, Kranj 1733 Prodam SENO in droban KROMPIR. Sp. Brnik 54 1736 Prodam motorno SLAMO-REZNICO in vprežno KOSILNICO. Kranj, Jezerska c. št. 92 1737 Prodam enobrazdni PLUG OBRAČALNIK za stcier in nov levi ŠTEDILNIK gorenje s podstavkom. Kosem, Ceš-njevk 11, Cerklje 1738 Prodam 3 PANJE ČEBEL Znidaršič. Naslov v oglasnem oddelku 1739 Kupim VOLCJAKA, dobrega čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku 1742 Kupim mlado KRAVO s teletom ali brez, dobro mlekarico. Eržen Anton, Dol 9, Medvode 1743 Sini Kupim vprežne GRABLJE. Marinšek, Naklo 3 1740 Kupim elektro MOTOR 7-15 KM, 800 do 1000 obr./mm. Jerič Jože, Velesovo 41, Cerklje 1741 Razpis za dovoz gramoza na krajevne ceste. Prijave do 20. aprila 1969 Krajevna skupnost Preddvor. Stanovanja Nujno potrebujemo v Kranju ali okolici eno SOBO in KUHINJO. Po potrebi stanovanje popravimo ali dogradimo. Ponudbe poslati pod »dograditev« 1744 Prodam stanovanjsko HIŠO z lokali. Takoj vseljivo v Stražišču. Kranj, Pot na Jošta 13 1745 Iščem enosobno STANOVANJE na Gorenjskem ali zamenjam za Maribor. Ponudbe poslati pod »dve osebi« 1746 Mlada zakonca iščeta ono — ali dvosobno stanovanje cd Tržiča do Kranja. Plačam naprej ali dam nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 1747 Kdor mi odstopi dvosobno stanovanje za dobo 3 let — tudi lahko z odkupom pohištva, pozneje odkup stanovanja, dam za nagrado motorno kolo. Naslov v oglasnem oddelku 1748 Prodam enosobno stanovanje. Medvode 122,12 1749 Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje (lastniško) s centralno kurjavo v Ljubljani v Šiški s primernim dvosobnim stanovanjem v Kranju ali ga kupim. Naslov v oglasnem oddelku 1750 Mlada zakonca iščeta SOBO opremljeno ali neopremljeno v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1751 Prodam štirisobno STANOVANJE, novo z garažo, za večletno odplačilo v Škofji Loki. Strniša, Kranj, Tekstilna 16, telefon 21-744 1752 Gospodinjsko POMOČNICO, ljubiteljico otrok, sprejmem k dvema deklicama. Možnost šolanja. Dr. Mitja Rosina, Ljubljana, Ilirska 14 1753 Iščem VLJUDNO NATAKARICO z znanjem nemškega jezika s takojšnjim nastopom službe. Z dobrim zaslužkom. CAFE-RESTAURANT SMO-LEY, Pockau 53 9601 Arnold-stein, Karnten 1754 Iščem KUHARICO za poletno sezono. TRINK STANKO, Bogenfeld 26 9580 Dro-bollach am Faakersse Karton 1755 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Za stanovanje in prehrano poskrbljeno. Pcternelj Jože, stojno mizarstvo, Sk. Loka 1756 KMEČKE DEKLE zaposlim v delavnici, hrana in stanovanje v hiši. Udir Ivan izdelovanje grelcev za centralno kurjavo. Gorice 2, Golnik 1757 UPOKOJENKI, osamljeni, zdravi do 60 let nudimo topel dom v lepem kraju na Gorenjskem, če je pripravljena delno pomagati še starejši upokojenki. Pismene ponudba pošljite: Jankovič, Volitlo 89, Šenčur 1758 Iščem samostojnega LIVARJA. Nastop službe takoj. Ostalo po dogovoru. Poizve se: Močnik Jože, Cirče 11/B, Kranj 1759 Obvestila Opravim hitro in solidno vsa VULKANIZERSKA dela in montažo vseh GUM. REM-ŠKAR STANE, vulkanizer, Jezerska c. 2, Kranj 1760 Prireditve V ZALOGU je vsako soboto PLES. Igrajo SATELITI. Vabljeni! 1761 V nedeljo zvečer je PLES v KOMENDI. Igrajo SATE-LITI. Vabljeni! 1762 GOSTIŠČE pri JANCETU iz Sr. vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom. Vabljeni! 1763 Motorna vozila Prodam AVTO-SPACEK, letnik 1961, karoserija 1966 s prevoženimi 100.000 km. Koc-jančič Ivana, Britof 17, Kranj 1764 Prodam SPAČKA, ogled vsak dan popoldan. Vilf-aa Pavel, Sr. Bitnje 13, Kranj Prodam dobro ohranjen TOMOS-PUCH 175 ccm. Boga-taj, Log, Šk. Loka 1766 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto po ugodni ceni. Derlink Alojz, Sorska c. 29, Škofja Loka 1767 ŠKODO 1000 MB, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za FIAT 750, prodam skoraj nov okovan poljski VOZ, nosilnost 2000 kg. Sr. Bela 29, Preddvor 1768 Prodam LAMBRETO L d — 125 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 1770 Prodam dobro ohranjen MOTOR tomos roller. Me-kina, Zabreznica 6, Žirovnica 1771 Prodam MOPED na dve prestavi dobro ohranjen, na zaganjač, za 1100 N din. slagar, Koroška c. 49, Kranj 1772 Prodam MOPED T-12 in AVTO RENAULT dauphine. Suha 14, Kranj 1773 LAMBRETO 175 ccm prodam za 1000 N din. Tudi na ček. Zabret, Oldhamska 1, Kranj 1774 Prodam AVTO VW 1200, letnik 1962. Kranj, Jezerska c. 42 1775 Ugodno prodam MOPED T-12. Preddvor 21 1599 KOKOŠI nesnice — leg-hom, stare eno leto, prodam zaradi preureditve prostora. Naklo 4, telefon 22-176 1776 12.—21. APRILA O ■ X I" O R T KOVINOTEHNA IMPORT CELJE, BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE PRODAJA OD DANES DALJE PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE GORENJE TER HLADILNIKE HIMO II/A Z MALENKOSTNO NAPAKO V EMAJLU, PO REKLAMNIH CENAH IN SICER: Za vse stroje takoj odobrijo kredit brez porokov na 12 ali 24 obrokov NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD velika reklamna prodaja HLADILNIKI Himo 80 1 779.— din PRALNI STROJI Gorenje 653 z 10 programi 2.750.— din PLINSKI ŠTEDILNIK Gorenje Vesna 735.— din ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje E 416 šampion 570.— din EL. PLINSKI ŠTEDILNIK Gorenje EP 516 lux 1.050.— din KUHINJSKO POSODO vseh vrst izdelek EMO iz Celja v vseh velikostih in nepoškodovano II. a po izredni ceni 11.— din za kg in 16.— din za kg OBIŠČITE, IZBERITE IN PRESENEČENI BOSTE UGOTOVILI, DA TAKO POCENI ŠE NISTE KUPOVALI. Kupljene stroje vam na področju vse Gorenjske brezplačno pripeljejo na dom PRIPOROČA SE BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE — POPUST OD 5—50 % H..«..II..«««««.«..3I»««»««««»*«««««»..«««»««««imi«««»«ll«««l«»«»«»ll«»»»'- ■■■•M»M1!!1»»»»I1»*»«««»M««*I1»HMI«»«!I»»""M«;; aaaaaaaaaaa. iiaaaaaa*a»aaaaaaaaaaaaai<»aaaaaaaaaaaaaaa*a*aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaii taaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaa.aaaaaaaaaa NAJVEČJA ZALOGA KMETIJSKIH STROJEV NA PRIMORSKEM TERPIN ŠTEVERJAN (S. Floriano del Collio) GORIZIA — ITALIA tel. 87218 (3 km od Gorice) TRAKTOR s pogonom na vsa štiri kolesa tovarne NIBBI (z električnim vžigom In lučmi) Ifflpk V zalogi imamo še sledeče stroje: Wk - MOTORNE KOSILNICE S*WB^7T /—*% 10—13KS in Diesel — motokulti- Mfc. ^^m^JŠa/ vatorje 14—18 KS tovarne NIBBI !L is*..- KOSILNICE tovarne ALPINA KOSILNICE tovarne IRUS TRAKTORJI od 30 do 80 KS na dvo ali štiripogonska kolesa tovarne LAMORGHINI STROJE ZA KLETARSTVO znamke ZAMBELLI BENCINSKE IN DIESEL motorje tovarne LOMBARDENI ZA VSE STROJE VELJA ENOLETNA GARANCIJA, ZANJE IMAMO STALNO V ZALOGI NADOMESTNE DELE IN OPRAVLJAMO BREZPLAČNI SERVIS. PIŠITE V SLOVENŠČINI - NA RAZPOLAGO SMO VAM ZA VSA POJASNILA TVRDKA IMP. EXP. [ustanovljena leta 1927) 5! AGR0K0MBINAT EMONA LJUBLJANA IMA V SVOJIH POSLOVALNICAH VSAK DAN SVEŽE KOKOŠI ZA JUHO Za Izredno ugodno ceno bo vaš« kosilo prijetnejše. konfekcije Modna oblačila Ljubljana, Tolstojeva 9a riporoca potrošnikom Gorenjske obisk prodajaln v Kranju, JLA 2 in na Jesenicah C. maršala Tita 33. Oglejte si pestro izbiro ženske, moške in otroške konfekcije. UGODEN NAKUP NA KREDIT BREZ POROKOV >e®9eee®aee9eeeee*eeee«seeede«ee««<»9ee®®£< Josef Villach — Beljak Gasvverkstrasse 7 Bahnhofstrasse 17 SE PRIPOROČA KOT VODILNA HIŠA ZA: strauss STROJE in APARATE za obdelavo lesa, sintetičnih snovi, kovin In kamnov, kroglične ležaje ORODJE za obdelavo lesa. sintetičnih snovi, kamnov In kovin. OKOVJE, stavbeno In pohištveno okovje, železnlna i VZ4 Nudimo popust pri nakupu • MOTORNIH KOLES od 150 do 209 N din • BICIKLOV od 5 % do 7 °/o OBIŠČITE NAS! NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU pred delavskim domom od 12. do 21. aprila 1969 in prodajnem paviljonu avto POSLOVALNICA K R A N J \ ULV B44^44/4/:+C Tudi letos težave v kranjskem šprrtu V zadnjih letih so kranjski športniki dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov. Med te uspehe vsekakor sodijo rezultati, ki so jila dosegle košarkarice Triglava v letu 1966 na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v I. zvezno ligo. OdMčna kranjska ekipa si je zaradi dobrih iger priborila vstop med najboljše ekipe v državi. Kljub uspehu pa se ekipa ni prijavila za tekmovanje v prvi zvezni rigi zaradi velikih finančnih stroškov, ki bi nastali s tem tekmovanjem. To vsekakor ni pozitivno vplivalo na mlade košarkarice. Odlični trener ing.Bogo Debevc je odšel k OHmpiji, kmalu za njim pa še najboljši košarkašici Nada Prezclj in Biserka Komac, medtem ko jc Kodekova odpotovala na študij v ZDA. S tem je bilo tudi konec kvalitetne ženske košarke v Kranju. Marca letos pa so mlade košarkarice doživele spet eno razočaranje. Uprava kluba ekipe ni prijavila za tekmovanje v republiški ligi. Igralke bodo odslej igrale le v gorenjski ligi. Glavni vzrok za odstop je vsekakor finančno vprašanje in slaba kvaliteta ekipe. Tudi odbojkarji kranjskega Triglava po vsej priliki letos nc bodo igrali v republiški ligi. Poštni predal odbojkarskega kluba Triglav na občinski zvezi za telesno kulturo je poln pošte. Za pisma se nihče ne zmeni in ne odgovarja nanje. Prišel je tudi telegram odbojkarske zveze Slovenije, da bi OK Triglav potrdil nastop v ligi, vendar iz Kranja ni odšel odgovor. Odbojkarji kranjskega Triglava so bili več let brez primernega vodstva in vse kaže, da so se naveličali takega dela in nc že!ijo več igrati v republiškem tekmovanju. Zaradi finančnih težav tudi atleti Triglava ne bodo nastopali letos na ekipnih tekmovanjih. Namiznoteniški igralci, plavalci, smučarji in drugi pa se lahko udeležujejo le najvažnejših, obveznih tekmovanj. Nekaj optimizma med športnimi igralci v Kranju je prinesel na novo ustanovljeni hokejski klub Triglav, ki ima zelo prizadeven upravni odbor. Klubu so pomagale nekatere kranjske tovarne Zato bi bilo prav, da bi določeno razumevanje posameznih kranjskih delovnih kolektivov izkoristili tudi ostali klubi, ker s sedanjimi razpoložljivimi sredstvi, ki jih dobijo posamezni športi, praktično ne more nihče normalno poslovati, će se finančna situacija v kranjskem športu ne bo izboljšala, vsekakor lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih, da bodo enako pot kot košarkaške in odbojkarji napravili tudi ostali športniki. P. Didić Namizni tenis Žabnica v finalu Pretekli teden je bilo končano tekmovanje za pokal ^arsala Tita v kranjski občini, kjer je sodelovalo 20 ekip. fjnagala je ekipa Triglava I, ki v najmočnejši postavi ni imela konkurence. Zabnica je uspeh z uvrstitvijo v fina-2 t,osegla z zmago nad Tričavom III, ki je pred tem FMnagal oslabljeno ekipo *ranja. Rezultati: četrtfinale Triglav I — Triglav IV 5:0, Sava — Naklo 3:5, Zabnica — Voklo 5:0, Triglav II — Kranj I 5:4; polfinale — Triglav I — Naklo 5:0, Žabnica — Triglav III 5:4; finale — Triglav I — Žabnica 5:0. Ekipe: Zabnica, Sava in Naklo bodo sodelovale na turnirju 4. republiške lige, ki bo 27. aprila, verjetno v Naklem, v organizaciji komisije za namizni tenis pri ObZTK Kranj. J. M. Kljub porazu še vedno vodstvo Radovljice ro^ derbiju 13. kola v ljubljanski conski rokometni ligi so čo prn^ta^!. ^rmel.ia premagali v razburljivem srečanju vode-vod t vl'*c°- Kljub porazu pa so Radovljičani še vedno v met «-U' ^ v'solco zmago nad Krškim so postali kranjski roko-r,en r rcsen kandidat za prvo mesto. Ekipa Dupelj pa je v Pa s doma Premagala ekipo iz Šentvida. Rokometaši iz Križ čo »i'gostovaH v Novem mestu in zasluženo premagali doma-eKipo. Dulf1^ulta,i: Krmelj : Radovljica 17:14, Kranj : Krško 30:18, plJe : Šentvid 30:10, Novo mesto : Križe 9:19. ČetrtoV0clstvu J° Radov,iica z 20 točkami, Križe so na odličnem na s°,m mestu s 17 točkami, Kranj je na šestem s 14 in Duplje tekme«1]^1? S ^ toc^ami. Jutri bodo na sporedu naslednje sur>iin'- f^ko : Duplje, Radovljica : Novo mesto, Križe : Grofje m Hrastnik • Kranj. J. Kuhar Gorenjska nogometna liga Tržič in Lesce skupaj na vrhu V nadaljevanju prvenstva gorenjske nogometne lige so bile vse tekme končane s pričakovanimi rezultati. Najpomembnejšo zmago so dosegli igralci Tržiča, ki so osvojili obe točke na vročem terenu v Železnikih. Dobro so zaigrali tudi mladi nogometaši Jesenic, ki so gladko premagali Svobodo iz Šenčurja. Rezultati: Preddvor : Lesce 2:6 (2:1), Železniki : Tržič 1:2 (1:0), Jesenice : Svoboda 3:1 (ki). Lestvica: Tržič Lesce Jesenice 8 6 0 2 21:15 12 8 6 0 2 21:15 12 8 5 0 3 29:19 10 Rezultati: Tržič B : Kamnik 14:23 (10:9), Veterani : Kranj B 17:17 (7:8), Žabnica : škofja Loka 21:11 (8:7), Jesenice : Kranjska gora 14:12, (4:4). LESTVICA: Veterani Kamnik Žabnica Selca šk. Loka Kr. gora 6 6 0 0 166:109 12 6 4 11 177:146 9 7 3 13 121:115 6 3 0 3 134:121 7 2 2 3 132:136 7 2 0 5 117:177 PLAVANJE Afirmacija v reprezentanci V začetku tedna sta se vrnili iz Rostocka (NDR) članici Triglava Lidija švarc in Judita Mandeljc, kjer sta nastopali na tro-boju mladinskih reprezentanc Poljske, NDR in Jugoslavije. Čeprav so bili naši šele tretji, je bil nastop Jugoslovanov izredno uspešen, saj so izboljšali 20 zimskih rekordov. Velik delež sta k temu prispevali obe Kra.ijčan-ki, ki sta postavili štiri rekorde in so ju premagale samo plavalke NDR. Švarčeva je nova mladinska rekorderka SFRJ na 100 in 200 metrov prsno s časi 1:20,5 in 2:53,0, Man-dcljčeva pa prva pion-.rka v Jugoslaviji prav tako na 100 in 200 metrov prsno z 1:20,9 in 2:54,8. Zvezni kapetan je Švar-čevi, ki je kapetan mladinske reprezentance, na podlagi doseženih uspehov zagotovil, da bo skupaj z Bjedovo nastopila na velikem mednarodnem mitingu v Londonu, Man-deljčeva pa se bo udeležila II. evropskega mladinskega prvenstva na Dunaju. S. Košnik Gorenjska rokometna liga Zmaga Jesenic V prvem spomladanskem kolu gorenjske rokometne lige so bili doseženi v glavnem pričakovani rezultati. Najpomembnejšo zmago so dosegli rokometaši Jesenic, ki so premagali Kranjsko goro Izkazali pa so se tudi mladi igralci Žabnice, ki so zaradi odlične igre v drugem polčasu visoko premagali Ško-fjo Loko. Jesenice 7 1 0 6 102:145 1 izven konkurence Tržič B 9 4 0 5 140:194 8 Kranj B 9 2 1 6 160:166 5 Jutri se bodo pomerili naslednji pari: Veterani : Jesenice, Kranjska gora : Tržič B, Kamnik : Zabnica, Selca : Kranj B. V drugi gorenjski ligi pa so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: Zabnica B : Šk. Loka B 20:15 (10:5), Duplje B : Radovljica B 18:18 (13:9), Križe B : Kamnik B 13:19 (9:10), Sava : Besnica 30:24 (10:12), Storžič : Selca B 7:20 (1:8). V vodstvu je še vedno Sava s 16 točkami, druga je ekipa Sele B, tretja Besnica itd. P. Didić Dve prvi mesti za OŠ Lucijan Seljak V oganizaciji osnovne šole Stane Žagar v Kranju je bil pred dnevi organiziran košarkaški turnir ekip osnovnih šol. Nastopilo je kar 108 igralcev in igralk iz 6 osnovnih šol kranjske občine. V obeh konkurencah je prvo mesto pripadlo osnovni šoli iz Stražišča. Rezultati: PIONIRJI _ A skupina: OŠ Lucijan Seljak : Oš France Prešeren 26:15, Oš Lucijan Seljak : Oš Cerklje 20:8, Oš France Prešeren : Oš Cerklje 11:18; B skupina: OS Stane Žagar : Oš Simon Jenko 11:4, Oš Stane Žagar : Oš Šenčur 13:10, Oš Simon Jenko : Oš Šenčur 8:18. Finale: Za prvo mesto Oš Lucijan Seljak : Oš Stane Žagar 20:6, za tretje mesto: Oš Šenčur : Oš Cerklje 13:10, za peto mesto: Oš France Prešeren : Oš Simon Jenko 27:11. PIONIRKE — Oš Stane Žagar : Oš Šenčur 5:4, Oš Lucijan Seljak : Oš Stane Žagar 19:13, Oš Lucijan Seljak : Oš Šenčur 19:6. Vrstni red: 1. Oš Lucijan Seljak, 2. Oš Stane Žagar, 3. Oš Šenčur. P. Didić Svoboda Železniki Preddvor 8 4 0 4 18:14 8 3 0 5 23:20 8 0 0 8 6:35 V ostalih ligah pa so bili zabeleženi naslednji izidi: B liga — Predoslje : Triglav II 9:2 (5:1), Kropa : LTH II 9:0 (4:0), Naklo : Podbrezje 4:4 (2:3); mladinska liga — Triglav : Železniki 14:0 (6:0), Kranj : Tržič 5:0 (2:0); pionirji — A skupina: Lesce : Kranj 1:1 (0:1), Železniki : Tržič 0:4 (0:3), Jesenice : Svoboda 15:1 (8:0); B skupina — Predoslje : Triglav 1:3 (1:2), Trboje : LTH 2:1 (1:1), Naklo : Podbrezje 3:1 (2:8). P. Didić BIRO Kranj, Gregorčičeva 8/1 tel. 21-638 Tipski načrti individualnih stanovanjskih hiš SGPTRZIC "P! 03. 04, NI 4^989^^39^5730^5434539519775297694070^4503550648365^7^9945 GLAS SOBOTA - 12. APRILA 1969 Razgovor z direktorjem dirke tovarišem Jožem Jurjevčičem Kdaj spet v Podljubelju? Jože Jurjcvčič Je že od 1953 direktor ljubeljskih dirk. Do leta 1961 so bile to hitrostne dirke na vrh Ljubelja, sedaj pa vodi že osmo leto prireditveni odbor za motokros. Pred nedavnim Je opravil izpit za zveznega športnega funkcionarja. Tega izkušenega športnega delavca smo povprašali, kakšno bo letošnje svetovno prvenstvo. »Vseh sedem dosedanjih tekmovanj je bilo poleti, zakaj je letošnje svetovno prvenstvo že 27. aprila?« »Mednarodna organizacija FIM vsako leto določi koledar dirk in države, v katerih so tekmovanja. Letos se tekmovanje začenja 13. aprila v Španiji, potem se bodo tekmovalci preselili v Švico, prišli nato k nam in odšli naprej na Češkoslovaško, Poljsko in tako naprej. Prireditelji smo veseli, da bo tekmovanje tako zgodaj. Predvsem bodo gledalci zares prišli na svoj račun, saj bo tekmovanje atraktivnejše, kvaliteta mnogo boljša, k tem pa bo za vozače tudi mnogo težje. Videli bomo zagrizeno borbo tekmovalcev in motorjev z blatom. To je pri motokrosu najlepše. Gledalcem že lahko zagotovim, da ne bodo požirali prahu. Proga bo prav taka, kot lani: dva kilometra dolga in zelo težka. Spremenili jo bomo le, če bo zemlja tako razmočena, da noben tekmovalec ne bi mogel premagati največje strmine.« »Kako pa bo potekalo tekmovanje?« »Tekmovalci bodo vozili dvakrat po 40 minut in še dva kroga. Najboljši bodo lahko prevozili en krog v manj kot dveh minutah in v eni rundi 22 krogov ali 44 kilometrov. Torej skupaj kar 88 kilometrov, kar je brez dvoma izreden napor.« »Letos bo 26. in 27. aprila več tekmovanj na enkrat; katera?« za vsakogar nekaj v trgovinah :^ivii_A KhANJ »Svetovno prvenstvo v kategoriji do 250 kubi kov, državno prvensto v isti kategoriji in še pokal Karavank v kategoriji do 750 kubikov. Dirk v tej najvišji kategoriji še nismo videli in bo to spet svoje vrste atrakcija.« »Kakšna bo vstopnina?« »Letos bodo vstopnice precej cenejše kot lani, posebno valik popust bo za vstopnice, ki jih bodo gledalci kupili v predprodaji. Kompas je ge- neralni zastopnik, vstopnice pa bodo prodajale vse turistične organizacije. Posebno smo mislili na šolsko mladino. Za organizirane skupinske oglede bo v soboto cena vstopnici le 1 novi dinar, v nedeljo pa 2. Prepričani smo, da bodo šole omogočile učencem množičen ogled svetovnega prvenstva. Vsi, ki bodo kupili vstopnice v predprodaji, bodo v dneh tekmovanja imeli na žičnici Zelenica 50 % popusta. Snega na vrhu Zelenice je še dobra dva metra, na plazu pa štiri in vsekakor bodo mnogi izkoristili to ugodnost.« »Kako je s prijavami?« »Vseh petnajst najbolje uvrščenih z lanskega svetovnega prvenstva je že prijavljenih in to je porok, da takšne dirke v Jugoslaviji šf nismo videli. Prijave vsak dan prihajajo in do 20. aprila, ko je zadnji dan zanje, se jih bo še veliko nabralo. Jugoslovani smo prijavili tri tckmovalce.€ »Je res, da drugo leto ne bo svetovnega prvenstva v Podliubclju?« »Na žalost resi Tržičani smo protestirali, prvenstvo pa se bo vseeno selilo. Drugo j.......mm$m$+mr*m........ leto bo v Orehovi vasi pri Mariboru, nato nekje na Hrvatskem, tudi Srbi bodo hoteli to tekmovanje. Skrbi nas, da ne bi neizkušeni organizatorji zapravili ugleda, ki smo ga tako težko priborili Jugoslaviji tudi v tem športu. Ce se to zgodi, potem bo FIM vsekakor dodelila prvenstvo kakšni drugi državi. Prvenstvo je izredno težko dobiti in zelo lahko izgubiti. V vseh državah, ki v tem športu kaj pomenijo, prvenstva ne selijo, ker ime kraja tudi nekaj pove, pri nas pa ... Organizatorji pričakujemo, da bo prav zaradi tega obisk zelo velik in da ne bo Gorenjca, ki ne bi 27. aprila pohitel v Podljubelj.« V. Erjavšek O Organizator mora tekmovalcem plačati startnine, ki se gibljejo od 800 do 2500 novih dinarjev. Višino startnine določijo po kvaliteti tekmovalcev in glede na oddaljenost države, iz katere prihajajo. # Na svetovnem prvenstvu bodo vozili amaterji in profesionalci. Amaterji so Av-! strijci, Cehoslovaki, Poljaki in Jugoslovani, profesionalci pa Švedi, Angleži, Belgijci, Francozi, Zahodni Nemci. Q Rusi bodo poslali štiričlansko ekipo z vodjem in trenerjem in za vse zahtevajo 6000 novih dinarjev. V. E. Kmetijstvo v številkah V Sloveniji smo lani pridelali 3 odstotke vse pšenice v državi, 2 odstotka vse koruze, 4 odstotke fižola ter 24 odstotkov krompirja. Omeniti je treba še hmelj, ki ga Slovenija pridela kar 57 odstotkov. Lanska kmetijska letina je bila v vsej državi manjša za 4 odstotke kot leto prej, v Sloveniji pa za en odstotek. Tudi živine gojimo manj. Govedi Je za 8 odstotkov manj kot leta 1967, prašičev za 7 odstotkov. Veča pa se število perutnine, ki je samo v Sloveniji večje za 11 odstotkov. S KDOR GRADI I IVI A SKRBI # I! 11 TEH SKRBI PA BO MANJ, ČE SI OGLEDATE RAZSTAVO GRADBENEGA Ki ho v festivalni dvorani na Bledu od 18. IV. do 5. V. 1369 19 8« murka TRGOVSKO PODJETJE LESCE J riCREinn turistično prometno podjetje H A N J Prvomajske praznike preživite s turističnim prometnim podjetjem CREIN\ pRIJAVE IN INF0RMACIJF: v CORTINI D' AMPEZZO in turistična poslovalnica Crcina, «r n r*. ».i ■ Kranj, Koroška c. 4. V V ERO M telefon 21022