n Naivcčii tleveniki dnevnik f 7fWienih državah V«(j*2*v aeleto ... $600 Zrn. pol leta.....$3 00 Za New York crIo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I i j GLAS NARODA j C list slovenskih.delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily ki the United States. Issued every ci&y except Suxxiays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLKTOll: COKTUUTDT 2876 HO. 289 — fiTEV. 239 TELSF0N: OOKTLAKBT 887i ITALIJA ZANIKUJE TAJNE TOČKE V POGODBI Z ALBANIJO Italijanski zunanji urad ugotavlja, da bo besedilo dogovora poslano Ligi narodov. — Beograd je se vedno razburjen. — Obljublja se energično akcijo v Ženevi glede politike "italijanskega morja", če bo pogodba cdobrena. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV RIM, Italija, 9. decembra. — Ministrstvo za zunanje zadeve je zanikalo včeraj, da vsebuje itali-jansko-albanska pogodba kake tajne klavzule. Besedilo objavljeno pred enim tednom, je popolno besedilo pogodbe, kateri ni baje pridejanih nikakih tajnih klavzul ali sporazumov katerekoli vrste. Pogodba bo poleg tega registrirana pri Ligi narodov. Oiicijelni krogi so dali izraza svojemu presenečenju vspričo razburjenja, katero je pogodba vzbudila v Jugoslaviji, pri Ligi narodov in drugod. Njen edini cilj, se je glasilo v ministrstvu za zunanje zadeve, je vzdržati status quo v Albaniji in tega ni mogoče smatrati za prejudiciranje jugoslovanskih interesov ali za znak kake izpremembe v politiki Mussolinija, da goji prijateljstvo z iztočnimi sosedi Italije. Oficijelni krogi vsled tega ne vrjamejo izjavi zunanjega ministra Ninčiča, da je njegova resignacija direktna posledica te pogodbe. Časopisje izjavlja, da je nesoglasje med prikritim ugotovrlom Ninčiča, da je njegova resignacija posledica italijansko-albanske pogodbe, ter ugoto-vilom bivšega ministrskega predsednika Pašiča. da je bil kabinet prisiljen resignirati vsled nemogočega položaja, ustvarjenega od opozicije, kateri načeluje Stefan Radič. Tukajšnji listi seveda izjavljajo, da je hotel jugoslovanski kabinet iz svojih lastnih motivov iz-premeniti svojo politiko prijateljstva z Italijo in da skuša sedaj zvaliti krivdo na Italijo, ker noče sam prevzeti odgovornosti. Zeljo Jugoslavije, da obnovi odnošaje večjega prijateljstva s Francijo, odkar je Poincare zopet ministrski predsednik, smatrajo za enega motivov izpremembe v jugoslovanski zunanji politiki. V zvezi s tem pravi Virgino Gayda v Giornale d' Italia: — Jugoslavija je izpremenila svojo politiko prijateljstva istočasno z obnovljenjem večje politične aktivnosti Francije v Beogradu. BEOGRAD, Jugoslavija, 9. decembra. — Avtoritativno se je ugotovilo, da bo Beograd smatral položaj skrajno resnim in da bo spravil jadranski problem v ospredje evropske politike, če ne bo dobila Jugoslavija jamstev glede italijanskega pro-tektorata nad Albanijo. Odgovorni krogi so prepričani, da je sedanji položaj resen, vendar pa se nagibajo k mnenju, da je zelo vrjetno, da ne bo hotel albanski parlament o-dobri italijanske pogodbe, kar bi seveda zelo ublažilo obstoječo napetost. Ministrski predsednik Uzunovič je bil včeraj zelo zaposlen, ko je skušal stvoriti nov kabinet, ter se domneva, da je sedaj bližje uspeha. Večino tež-koč pripisujejo prejšnjemu ministrskemu predsedniku Pašiču, o katerem se domneva, da je zelo jezen, ker mu ni kralj poveril stvorjenja vlade v tako kritičnem času. V vsakem slučaju je gotova stvar, da bo imela albanska pogoba za posledico izpremembo v zunanji politiki Jugoslavije, s čemur se bo še bolj ojačilo vezi s Francijo ter si skušalo tudi pridobiti naklonjenost Nemčije in Rusije proti italijanski agresiji. Večina balkanskih narodov jez Jugoslavijo vred ogorčena nad italijansko politiko. Nekateri pa mislijo, da ne namerava Mussolini nikakih resnih zapletijajev na Balkanu, temveč, da le skuša ustvariti ceneno popularnost, da ohrani silo v svojih rokah. Požar v romunski kraljevski palači. Kraljevska palača v Bukarešti je postala plen požara medtem, ko so kralja vdrugič operirali. — Težak kos gorečega lesa je padel v bližino mesta, kjer je stal princ Nikolaj. Mehika priznala revolucionarno vlado v NicaraguL Mehika je priznala revolucionarno vlado v Ni-caragui. Amerike bojne ladje v Puerto Ca-beza, kjer je sedež Sa-casa vlade.—Guatemala hoče posredovati med Diazom in Sacascm. ZA PETDNEVNI DELOVNI TEDEN Predsednik Ameriške Delavske Federacije, Green, je izjavil, da je načrt že uveljavljen v raznih industrijskih napravah. — Trdi, da je načrt zdrav. — Vse reforme zadenejo najprej na odpor, — je rekel. r - vanj. D. C., dee. je Mehika pri-j "WASHINGTON Par ur potem, ko znala revolucionarno Sacasa via do. v opoziciji proti ameriškemu priznanju vlade Diaza, so nasto-pjile Združene države proti o pozi- Sacasa svojo revolucijonarno vlado, — kot se je sporočilo mornariškemu department!!. Ameriške bojne ladje so tako BUKAREŠTA, Romunska, ft. decembra. — Včeraj zjutraj so kralja Ferdinanda v Cot ročen i drujrie operirali. Med tem ko se je vršila operacija, je uničil požar kraljevo palačo v središču glavnega mesta. Stara kraljeva palača, ki je bila zibelka sedanjo romunske d i- eijski vladi v Nieaar^ui. nastije. Plmnpiii iz dimnika so kmalu objeli podstrešne prostore, j nakar so se lotili, gnani od močnega vetra, lesenih tramov in zidov ter lconečno tudi strehe, pokrite s cinkom. Ni trajalo dolgo in že se je sesula streha ter padla v prestolno dvorano, kjer je bil Karol L. stric sedanjega kralja, kronan prvini kraljem Romunske. Medtem pa sta dva polka vojakov, izpopolnjena z ognjegasei, ki so skušali lokalizirati požar, hitro odstranila dragocena umetniška dela. pohištvo in bojne zastave. torej predmete, kojih zgodovinska vrednost je neprecenljiva ter jih zmetala na kup na dvorišču. Princ Nikolaj, drugi sin kralja, ministrski predsednik Averescu in vsi člani kabineta so bili med navzočo ljudsko množico. Enkrat, ko se je princ drznil v preveliko bližino požara, je padel goreč tram par korakov od njega. < 'e bi ga zadel, bi ga brez dvoma ubil. Požarna hramba je izvršila pravcate čine junaštva in ročno- Križarka Tulsa iu ru&ilec Tra-cev sta odjadrala iz Bluefields, | francoskega zastopnika Messi kjer je nastanjeno ameriško bro-jki Prišel direktno iz Pariz; dovje v Niearagui. v Puerto Ca- sveta poslanikov s poročilom gle-beza, kjer je ustanovil dr. Juan,de ugotovitev medzavezniške vo- ZENEVA, Švica. !». decembra. Francija preti z razkrinkanjem nemškega "razoroževanja" na sedaj vršeči h se javnih sejali sveta Lige narodov, če ne bodo Nemci privolili v metodo vojaške prevalile kontrole potom Lige, ki bo zadovoljiva za prejšnje zaveznike. Ta namen Francije je postal razviden včeraj, vsled prihoda lia, i za od jaške kontrolne komisije v Nemčiji izza sklenitve Locarno dogovorov. Od Francije in ostalih za vezni- zaprle pristanišče, da ne bo mo-j zagovarjane, modificirane do-gel Saeasa prodirati proti Diaz.i | lot'he 7il vojaško kontrolo vklju-in da ne bo mogel dobiti muni- čnjejo ustvarjenje štirih komisij eije od zunaj. Križarke Rochester. | nadzorovanje Nemčije, Avstri-Cleveland in Denver ležijo pri Madžarske in Bolgarske. Bluefields, le na kratko razdaljo.} Stresemannu se je obljubljalo. V zvezi z včeraj završenim pri-|^a se ol) uveljavilo natančen ter-znanjem revolucionarne vlade] min- mogoče v februarju, ka se bo dr. Juana Sacasa v Niearagui od] koneirno odpravilo staro medza strani Mehike, j«* izjavil državni department, da ni s tem prav nič prizadeto priznanje Diazove vlade od strani Združenih držav, kajti to priznanje je vključevalo obljubo, da se bo varovalo vlado Diaza pred vsemi zunanjimi in notranjimi sovražniki. Ameriške j bojne ladje in mornariški vojaki ^ati svoje dovoljenje za preiskavo se nahajajo v ta namen v Niča-• *vornie v Nemčiji katero sma-ragui. j 1 rajo zastopniki Francije za neob-Ivot se je glasilo v ......... " * Nepošten uradnik. WASHINGTON, D. C., ft. dec. Prejšnji vladni clerk, D. Young y I tisoč dolarjev. Washingtonu, je bil obdolien, da je zlorabil božične hranilne vloge svojih tovarišev v znesku 30 tukajšnjih hodno potrebno. stl- I diplomatičnih krogih je nastop] Pripravljalna komisija za razo- Dva Amerikanca. ki sta jemala ! AIehTkc lo še bolj poostril napete roževalno konferenco je bila vče- "tajajo med Wash-!ra.i naprošena od sveta Lige. naj k lica- kiuo-slike požara, sta bila aretira- odno5aje. ki obstajaj na. a zopet izpuščena, vendar pa ^o oblasti zaplenile njih »parate ter film". Ko je vihra elementov deloma ugasnila, so stali od cele palače le zunanji zidovi. Nad počrnelo fasado pa je ostal kraljevski grb nedotaknjen in pristaši dinastije so izjavljali, da pomenja to dobro znamenje. Povzročena škoda znaša manj kot en milijon dolarjev. Finančni škandal v avstr. republiki. Velikansko tihotapstvo j Proračunska komisija je ingtonom in Mehiko, odkar je predlaga primeren čas za amerdiška vlada pred kratkim za- 51-i° konference. pretila z umaknenjem priznanja! liaasventega s<- j«- sklenilo na mehiške vlade v protestni noti ra-'fajni konferenci sveta Lig**, da di mehiške zemljiške in petrolej- se skliče dne 4. maja lf>27 medna-ske zakonodaje. j rodno gospodarsko konferenco v --Ženevi in ne, kot se je izprva predlagalo, v Amsterdamu. Na sovdeležbo se bo povabilo tudi Združene države. Zahteve Francije glede kontrole« Francija je pričela pretiti z razkrinkanjem nemškega "razoroženja".— Vztraja pri svoji zahtevi, ki se tiče zadovoljive — Petdnevni delovni teden je uveljavljen rešitve vprašanje kon- številnejših industrijalnih napravah kot pa se spi. troje nemških cborože- šno domneva, — je izjavil William Green, pred- sednik Ameriške Delavske Federacije v nekem nagovoru v hotelu Commodore. Njegov govor je poslušalo več kot 600 članv stavbinske industrije. Green je govoril o težkočah, na katere so zadeli, ko so skušali splošno uveljaviti osemurni delavni dan ter dostavil, da mora zadeti povsem naravno vsaka reforma izprva na precejšnjo opozicijo. Izjavil je, da so smatrali osemurni delavni dan revolucionarnim in ekonomsko nezdravim in da so razni delodajalci objavili svarila glede industrija! ne demoralizacije, kaosa in uničenja. Rekel je, da se zavzema Ameriška Delavska Federacija za petdnevni delavni teden na temelju dveh razlogov.—En razlog je ekonomski, drugi pa humintaren, — Delavci so prepričani, da je krajši delovni teden praktičen, ekonomski zdrav in potreben za nadaljni socijalni in duševni napredek velikih mas naroda. — Zagovorniki krajšega delovnega tedna so popolnoma uverjeni o dejstvu, da ni mogoče izvesti izpremembe glede krajšega delovnega tedna, dokler ne bodo industrije pripravljene sprejeti te izpre membe. Vsak prenagljeni poskus, da se vsili tako bistveno izpremembo, bi se izjalovil. Govornik je rekel, da je najboljši dokaz, da je mogoče prilagoditi krajši delavni teden industrijam, dejstvo, da so ga sprejele in izvedle razne vrste industrij. Delodajalci so eksperimentirali s krajšem tednom ter ga proglasili za uspeh, dočirn je imelo več tisoč delavcev dobičke vsled obratovanja in porabe krajšega tedna. — Delavci, — je rekel Green, — zanikujejo ob dolžitev, da bi krajši delavni teden povečal stroške izdelanih predmetov in da bi se take povečane stroške navalilo na občinstvo, ki kupuje te predmete ter v veliki meri oviralo ameriške industrija na zunanjih trgih. Vedno rastočo uporabo električne sile v različnih industrijah je navedel kot sredstvo povečanja produktivnosti posameznega delavca. Green je izdavil, da je uporaba električne sile že sedaj omogočila delavcem dvigniti standard uspešnosti, vsled česar je ustanovila Amerika svojo industri-jalno supremacijo nad vsemi narodi sveta. vozniško vojaško kontrolno komisijo. Razventega se je obljubilo skrčenje okupacijskih čet. Na 1a način naj bi bilo obema strankama izdelali do marčnega zasedanja Lige preiskovalne metode. Stresemann je baje pristal v to idejo, čeprav se še vedno boji z žganjem v Canadi. VANCOrVER. }i. !>. dee. — Consolidated Exports Co.. domača tvrdka. je .200.000-ska kor-poraeija. ustanovljena izključno le v namenu, da dobavlja tihotapcem z žganimi pijačami potrebni materi jal. Ta korporacija ima agente v ameriških mestih ob pa-cifični obali ter razpolaga s petimi oceanskimi parniki za dobavo "mokrega blaga". Knjige te kor-poracije se perijodieno uniči, da se omogoči poskuse ameriških u-radnikov zakladniškega departments. da kolektirajo dohodninski dav?k od ajjetov korporaeij Fašisti nadlegujejo francoske viakovodje. PARIZ, Francija. 9. decembra. Francoski strojevod je in viakovodje nočejo voziti svojih vlakov preko meje. ker so bili že ponovno napadeni od fašistovskih tolp. V torek ponoči so navalili fašisti na neko sobo, v kateri so spali francoski estrojevodje ter podvrgli slednje telesni preiskavi. Fašisti so po umoru nekega italijanskega konzularnega pisača v Niči izdali manifest, v katerem so prisegli svojo os vet o. odklonila nezaupnico, namenjeno trgovskemu ministru dr. Schurffu. Zaupnica grškemu kabinetu. ATENE. Grška, decembra. Narodna skupščina je dala Včeraj zaupnico novi grški koalicijski vladi z 235 glasovi proti 11. . j Schurff je odgovoril, da se ne D t NAJ, Avstrija, H. decembra, razume dosti na fnančna vprasp-Nczapnica, ki se je obračala proti nja in da je nastopil na nasvet trgovskemu ministru Schurffu. je svojih izvedencev. Razventega mu bila včeraj zavrnjena od prora- jP Ahrer zagotovil, da je kance-Čunske komisije s trinajstimi gla- lar Ramek odobril kontrat. sovi proti desetim. Stvar se ii."-c podpisanja neke pogodbe potom Schurffa in rejšnjega finančnega ministra Ahrerja, vsled cesar je kupila državna poštna hranilnica akcije prejšnjega predsednika Union banke. I»osela za en 11 milijonov dolarjev. Te akcije je dal kot varstvo za posojilo v znesku $'4.700.000. Grazer Tagespost. izjavlja, da je dobi v Gradcu živeči Ahrer ">00 tisoč dolarjev za pod pisanje kon-trakta. Razventega pravi list. dn je nastopal Ahrer na svojem potovanju skozi Združene države oktobra meseca kot zastopnik avstrijske republike. Soeijalno-demokrati"-ni poslanec Bauer, ki je vložil predlog proti Schurffu. je ostro kritiziral slednjega, ker je kot trgovski minister nadfcuroval tekom zadnjih let poštno hranilnico, ko so se pripetile velike izgube ter je bil podpisan kontrakt Bosela. Vihar v Beringovem morju. CORDOVA. Alaska. !>. dee. — Tukaj se boje za varnost delavcev Pacific American Cannery v Square Harbor, ker je divjal iz-vanredno močan vihar med Tierin-govim morjem ter skupino Aleut-skih otokov. Pogodba med Nemčijo in Italijo. ŽENEVA. Švica. !>. decembra. Razsodišč na in prijateljska pogodba med Italijo in Nemčijo je bila uveljavljena včeraj tukaj, kot se je objavilo včeraj zvečer ter bo v kratkem podpisana. Poročilo je vzbudilo veliko pozornost v krogih Lige. Enterod trn geoond 01— Matter, September 2L 1903, at the Port Office at New York, H Y„ under Act of Oongre— in..... 2,500 .... $ 46.25 Lir...... 300 ____ $1410 m* »»®rilliHi dolar. ..... 5.000 .... $ 92.00 Lir...... 500 ...... $23.00 uLlJ ^SSJrlŽLS Din. ---- 10,000 ---- $183.00 Lir...... l500 ...... $45.00 sledi :ta $25. ali Za pofitljatre, ki presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa Dva tiso« Lir tov; od $25. naprej dovoljujemo poseben snesku primeren popust. do $300. po S cent« ed Taken dolarja. Nakazila po brcojavae« plan Inilijmi t aajkrajieai ian tor »a wtjemto po yž- FRANK SAKSER STATE~BANK 82 Cortlandt Street fbom: oortlanot mot New. JforE* fcL X, GLAS NARODA, 10. DEC. 102G jrazilo zanjo 68 odstotkov volikev; osem let kasneje pa ; samo 54 odstotkov. Ministrski predsednik Ferguson je izjavil, da se je 1 proliibieija izjalovila. Velika večina volileev je soglašala ž njim. Zanimivo bo opazovati novi sistem. Prebival stvo države Ontario ni ljubilo salona in zato ga je odpravilo. Pa tudi proliibieije ni ljubilo in jo je tudi odpravilo. \ se kaže. da Kanadeeni bolj prija zmernost kot pa salon in proliibieija. Dopisi. PETNAJSTA POSILJATEV 2.00 3 00 Včeraj smo odpremili v domovino XV. pošiljatev za poplavljenee. Petnajsto pošiljatev tvorijo prispev-ki sledečih darovalcev: Anton Koehevar, Box 791. W. Frunkiort. 111. Mrs. .J. Mae Miilan, 815 East 3rd St.. Anaconda, Mont. Tony Laurich in Hlaž liavee, Klsus 31/-: miles, Out., Canada P. U»ay. Durbin, W. Va. Jak. Orar in Fany Blažiu, New York. X. Y. J. Polajnar, Enumelaw, Wash. Mr«. Mary Harvey, 908 Clinton. St.. liloominpton. 111. Tony Cliufar, R. 7. Box 321. Tulsa. Okla. Jack Taueliar. Box 33. Superior. Colo. John Kravus & And. Kraiovie. Box JS. Wampum. I»a. Tony Skerlj, liox 22. Kantner. Pa. V. Millis, Philadelphia. Pa. Nick Skube, 2821 Jane St., F'ittsburjrh. Pa. John Škarbee, Box 217, Vandinjr, Pa., nabrnl Mrs. Frances Brmyar, 417 E. Project St.. Girard, Ohio Joe Intihar, Box 182, Kerens, Tex. Matevž .Turca, Box 25, Martin, Ph., nabral Jos. Volk, Box 76, Lock port Station. Pa. Peter Lust rick. 1422 Laehmont ltd., Cleveland. O. Anna Paulin, R. F. 1). 2. Box 28. llollisople. Pa. Mike Raspet. R. F. D. 7, Box 1.10, Johnstown. Pa. John Urankar. 13602 Aspiwal! Ave.. Cleveland. O. Anton Clan, Box 134, Renovo, Pa. Mary Epautz, 6124 Glass Ave.. Cleveland, Ohio Frances Paar, Box 27, Coeyville, Pa., nabral 2.00 1.00 2.00 i 2.00 4.00 1.501 1.00 2.00 2.50 1.00 1.00 31.35 1.00 1.00 5.00 1.00 24.00 i.on 1.00 2.43 2.00 1.00 12.00 Corville, Pa. Priloženo mani pošiljam t i-i dolarje za naročnino za Glas Naroda ter devet dolarjev za poplavljenee. Darovali so: John Paar. $5.00; po $1.00: Emil Palek, Anton Stopar. Andrej Klemen. Cle-menes Feile. A' upanju, da bi se tudi rojit k i od drupod ojrlasili v ta namen, vas pozdravljam. Frances Paar. Kenova, Pa. Ker ž«' obnavljam naročnino, vam pošiljam en dolar za Slepski Dom v Ljubljani, dva dolarja pa z;i poplavljenee v Sloveniji. Za tista nek mi pa pošljite knjižico, kako se postane državljan in Slovensko- Amerikanski Koledar. Xa tem mestu se vam iskreno zahvaljujem za stenski Koledar, ki je jako zanimiv. Koj pa grosp. Grdimi s svojim obljubljenim stota-kom ? Ali «ra ne misli dati v korist slepeem ? Pa tudi za poplavljenee naj odrine kak stotak. ker so reve ži res podpore potrebni. Mogoče pa Tonček ne razume slovensko, jker jo je sedaj mahnil na italijansko stran? Najbrž bo dal obljubljeni stotak fašistom, da bodo še bolj jrrdo delali s primorskimi Slovenci. Anton Clan. Skupaj . . . $105.80 Svoto >^105.80 smo poslali v dolarskem reku .Rdeče mu Križu v Ljubljano s pripombo, naj razdeli denar lned najpotrebnejše. Ta denar bodo dobili poplavljeiui za Božič. Prihodnjo pošiljatev bodo najbrž dobili že za Novo leto. Kot je razvidno iz poročil, katera prihajajo iz domovine, deluje odbor Rdečega križa vestno, točno in ne pristransko. Niti en cent ni uporabljen v drug namen kot edino-le za poplavljenee. Najprej so tisti na vrsti, katerim je voda vse pobra la — živež, živino, streho in obleko. Komisija Rdečega križa se na licu mesta prepriča o potrebi nesrečnežev ter razdeli podporo po svoji najbolj si prevdarnosti. Prepričani smo, da zanimanje za akeijo ne bo po nehalo prej, dokler ne bo že vsaj najbolj potrebnim po-inagano. Ameriški Slovenci, ki so že tolikokrat poudarili svojo radodarnost in požrtvovalnost z dejanji, tudi v tem slučaju ne bodo razočarali svojih nesrečnih bratov onkraj oceana. PROHIBICIJA V KANADI Velika kanadska provinca Ontario je napravila križ čez prohibieijo. Sedaj je vsa Kanada mokra, razen par obmorskih provinc. Proliibieija, ki je bila uveljavljena ta časa vojne, je odpravljena. S tem seveda ni rečeno, da se je vrnila doba salonov. Salon je enkrat za vselej mrtev. Ministrski predsednik Ferguson je prišel na dan ?* odločnim predlogom: tisti okraji, ki hočejo imeti sušo, naj jo imajo; v okrajih, ki so proti prohibieiji, naj bo pa dovoljeno prodajati pijačo in sicer v zapečatenih steklenicah pod vladno kontrolo. Njegov predlog je bil sprejet in uveljavljen z veliko večino. lil Zanimanje za prohibieijo, ki je bila uveljavljena leta 191G, jo neprestano pojemalo, Y_ onem letu §e je iz- Johnstown, Pa. Zadnji čas je padlo toliko sne-0 centov pa za Slovensko Amerikanski Koledar. Kako se pa kaj Z praga počuti v teh kritičnih časih Najbrž sam ne ve. s katero bi se poročil, ker ima to- Pošiljam vam tudi en dolar za poplavljenee iti 50 centov za Slo-vensko-Amerikanski Koledar. Pozdrav ! Franees Prava r. Cleveland, Ohio. Mr. Peter Lastrik. 1422 Larch-mont Hoad sc je zglasil pri meni ter mi izročil $24.00. kot dar najpotrebnejšim poplavi jenceni na Gorenjskem. Prilagam vain eek za to svoto ler vas prosim, da jo pošljete na pristojno mesto. A. Bobck. Cleveland, Ohio. Priloženo vam pošiljam en dolar za poplavljenee. Upam. da se bodo tudi druiri kaj oglasili in prispevali v tn človekoljubni namen. Mary Epautz. C W Ti irrr^-rffawwBMHWWSj j Peter Zgaga| Novice iz Jugoslavije Avtomobilska nesreča v sarrijev-[ ! ja P.ojratinči vi"a pa bil;: > 'i< j sKi okolici. Pri (_'en«rič vili v sarajevski o-koliei se je pripetila težka avtomobilska nesreča. \ nekem avto-; število podpisov mobilu so se vozili štirje oiici rji. nega sveta. oprostilna raz>oi.iba lazvelj ivlj--na. ker spričevalo «anitetne«r • s\e- članov Oiiieii'!'- Kerens, Texas. Priloženo dobite en dolar za Dom slepcev v Ljubljani in en do-: Xa cesti je avto srečal kmečki; lar za poplavljenee. Oboji so po-; voz. Hoteč sc izogniti, sc je avto-j Trgovina z dekleti, milovanja vredni ter zaslužijo vse mobil .prevrnil v jarek ter poko- j V Sarajevu prav buno cv->te| podpore. i jial pod seboj šoferja in enega o- zakotna- kujH-iju z dokleti, do;xa- A upanju, da bo vaša akcija ficirja, doeim so trije oficirji o- jajo se pa v mestu tudi pravcate' uspešna, vas iskreno pozdravljam, stali nepoškodovani. Šofer, ki -o < : jc katerim pride politi.]?. tu-j .Toe Intihar. ; potegnili izpod razbitega av- patam slučajno na ded. Te dni so' Iz Južne Amerike prihaja naslednje poročilo: V bližini Buenos Aires-a so ujeli 84 čevljev dolgo in 2 funtov težko kačo. Poročilo malo čudno zveni, poosebilo če se pomisli, da v Južni J Ameriki še nimajo proliibieija. J Take kače se vidi le v Severni J Ameriki. In vidijo jih tisti, ki sc do grla munšajna nakreSejo. .V. Med snegom £ ve. če je tudi odredil, kolikokrat na leto morajo fašisti svoje črne srajce Oprati. Glavni cilj je pospešen je trgovskih odnosa je v. VERA CRPZ, Mehika. ?>. dee. Aelksandra Kolontaj. sovjetska poslanica v Mehiki. je izjavila včeraj, da bo njena glavna naloga uveljaviti tesnejšf odnošaje med Rusijo in Mehiko, če treba tmti z uveljavijenjem direktnih parobrodnih črt. (ilede stališča departmeuta Združenih držav, ki ji je zabrani! potovanje skozi Združene države, je rekla, da ne zna ameriška vlada razlikovati med diplomatom in propaga-torjem. Njena nalopra je diploma-tične. ne pa agitaeijske narave. tcmobila. je bil sicer še pri zave- stranke neke hiše ovadile sti. vendar pa je težko ranjen, do- v » čim je oficir izgubil zavest. Ofi VOJO l sosedo vdovo, da prireja v svoji j hiši prave nočne orgije. A" njenem' Neki Cikažan trrafski aparat. je iznašel fotoki petnajst t isoč- cirja in Šoferja so prepeljali v sa- stanovanju so se shajali mladij ^rat poveea. Plaz zasul tri menihe. LONDON. Anglija. 8. dee. — Deset menihov hospica na veli- kem sv. Bernhardu je zalotil vče-liko nevest na razpolago; mogoče J raj popoldne plaz, ko so se v bli- rajevsko vojaško bolnico na I i je. A'dova ,te Prebivalstvo Jugoslavije. (zvodništva in kupčije r. dekleti. • Po najnovejših statističnih po-1 Policiji je bil ovaden konkreten trgovske i dattrih je imela Jugoslavija kon- »-lučaj. <1» ie vdova nekemu sara-•eni lanske«»a leta 12.017.323 pro- jevskemu magnatu prodala neko bivalcev — r).S03.."i«17 moškega i:t mladenko za 1000 Din. Proti vdo-r».123.77<» ženskega spola. Po veri vi j<- bila uvedena obširna preje bih> n.002.227 pravoslavnih, iskava. 4.733.17)4 katolikov. 1.33(5.587 mu-! slinianov. 210.847 |)rotestantov, j Po 8 letih pojasnjen zločin. 65.159 židov. 41.51^*" unijatov. j Kakor se poroča, so te dni 17.536 pripadnikov ostalih konfe-^niki izsledili del stvari, ki so bi Je sij, 201 <; oseb pa j" bilo brez kon- pred 8 leti ukradene i/, koče na iesije. iMenini planini. A" Tuhinjslxi -io- Po narodnosti: 5.525.0S0 Srbov. lini. ki jo je oskrbovalo SPD. K«< 3.420.90D Hrvatov. 1.024.761 Slo- ,"o so namreč tedaj neznani /li-vencev. 513.472 Nemcev, 472.4fi!i kovet najprej izropali. potem pa Madžarov. 441.740 Arnavtov.' zažgali. 1'kradene stvari ie iz^le-220.309 Romunov ter 388,6"3 oseb «111 < rožniški kajdar iz Smae'na drugih narodnosti. pri Tuhinju, ki je tudi dojrm:da ljudje in prirejali or-ije in baka-| s tistim aparatom bi bilo tre-' ....... tudi osumljena) Božiču fografirati nase de- je izginil v Sibirijo, ker ne da nič Ujnj samostana vozili ]>o skijih. odtrovora tudi lepotici, ki mu je Trije menihi so izgubili življenje sliko posfala. En dolar vam prila- ,>rj ten, gani za poplavljenee v Žirch. Pozdravljeni! Mike Kes pet. Loclqjort Sta., Pa. Ker vam že ravno pišem, ne eem pozabiti nesrečnih slepcev in poplavljeucev v stari domovini. \'sledtebr-šal<-. V ž.-n- ko Na enem kvadratnem kilome- j., glavni kri ver baje Jan. / T»r *z-j no«'avieo dandanes Miklavž lalik > trn živi v Sloveniji oseb. v rj- nik, ki pa je pobeirnil no Krn'1, ro-vodini 70. na Hrvatskem in v Sla-'sko. voniji 62. v Srbi ji 53. v Dalmaciji I ---—---- IS. v linsni in Hercegovini W>, v| Južni Srbiji '.12. v frni gori uri 1!' >' oseb. ' y.ni Čani-bcg zopet aretiran. Svarilo Davisa. WASHINGTON. D. ( .. 9. dee. j \ nek"in nagovoru pred American ; Mining Congress je rekel delav- Te dni je sodišč p prve stopr.-e v Skoplju že tretjič odredilo aretacijo skopijanskega niilijnnr-rja. j ?°vne družbe kmalu svoje hiše v ki je bil svojedobuo obsoje-i a ' red. bo narod prisiljen storiti to. 20 1,-t ječe v okovih, ker j .'.m- 1 Ornžbe mehkega premoga naj se ril svojo ženo Milico Boga rlnee-j združijo ter stabilizirajo svojo vič. bivšo srbsko učiteljico ^ | produkcijo. Svetoval je. naj se za- rove ter : ski tajnik Davis med drugim: — Če ne bodo spravile premo- je j pre manj dobičkanosne • v! skliče narodno konferenco, ki naj Skoplju. Kasaeijsko sodišče obsodbo razvelavilo. češ. da g zadevi za samomor, a ne za n;,ioi.jbi vdelala načrt, da se-napravi Vsled pritožbe privatnega tožite- rudarstvo za uspešno industrijo. VAŠE BOŽIČNO NAKAZILO dospe v domovino še pravočasno ako nakažete znesek preko nas potom — BRZOJAVNEGA PISMA Pristojbina za brzojavno pismo znaša $1.— za vsako nakazilo. ' Nakazila v Dinarjih, Lirah in Dolarjih. HITRA IX TOČNA POSTREŽBA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlarodt Street, New York, N. Y. desetkrat vec spravi kot pa v n.]°-110 krilo. * Statistika pravi: — - Farmer poj<* dvajset odsfn'-kov voc hrane kot pa mest ni delavce. To > mo^ore reMU<-a. Statistika je pa pozabila na v. -sti. dr. mora mestni delavec dvajset procentov ver plačati za tisto, kar poje. ¥ V teh besedah je ponavadi velika resnica: Fant in punca sta že od mladih let hodila skupaj, vedno sta bila prijatelja, potem sta se pa poročila. Žena je vprašala svojega moža : — Zakaj pa jrreš vedno pred hišo. kadar začnem peti? — Zato. — je odvrnil mož. — da bi sosedje ne mislili, da te pretepam. * Ej. časi se izpreminjajo. Ali se še spominjate tistih dni. ko so se na ulicah pojavili prvi avtomobili ? Ali se spominjate, kako strašno so se konji plašili? Danes se je konj avtomobilu privadil. Se zmeni se ne zanj. ako privozi mimo njega. V enem slučaju se pa konj tudi danes plaši — namreč če sreča na eesti drugega konja. I GLAS NARODA f I (SLOVENK DAILY) Own^d and Published by BLOVBNIC PUBLISHING COMPANY '(A Corporation) Frank Htkmr, praotdemi.______Loni* Bgnedih, trsaiuror. Plaoe of buKneai at the corporation and addressee of above officers: 82 Cortlandt Bl, Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _________"Voice of the PeopU"_____ _l****d Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list §a Ameriko Za New York ea eelo leto W.00 *n Kanado------.$6.00 Za pol leta________$3.50 Za pol leta — - ----$3.00 Za inozemstvo ta tele leto ~$7.00 Za četrt leta----------$1.50 Za pol leta________$3.90 _____Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Giat Naroda" itkaja vsaki dan ievtemk nedelj in praeniko*. Dopki brca podpisa in oeebnoeti ae ne priobčujejo. Denar naj ee bteforoli pofcljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnika. prosimo, da ie nam tndi prejinjo bivališče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. 'GLAS NABOD A'\ 82 Cortlaudt Street, New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876. KUHANJE KAVE ^^H^r Vi si lahko vedno zagotovite ^^H^r ta mil dull, ta zadovoljiv okus, redek, izrazit ^^B^r slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, z uporabo Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo Franckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavi. Poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša. Vprašaj Le svojega grocer ja za Franckovo cikorijo. TZDEI-UJi: JO HFINR. FRAKCK SONS, inc., FLUSHING, N T. Kot dodatek Ii kavi sc Franck:>vn cikoriia /ato uporablja, da iz.boIjia okus kave kot iz!>olj a <4 okuc- hrane. GLAS NARODA, 10. DEC. 1926 Spomin na Franca Jožefa. Ob deseti obletnici smrti cesar- f postavili poleg njej.-:« oltar iu do ja Franca Jožefa so se vsi listi, po- ločili pribočnike, ki so vršili »luž-j sebno nemški, ki so izhajali se za 1 bo pri mrliču. ' časa bivšo monarhije, sfKmmili Ma-| Tako pred desetimi leti. Ob de-, roga suverena h pominskimi črti-! setletniei smrti so se poseobno iz-1 cami, ki prinašajo tuintam kaj kazali Madžari. Hudimpeitanski novega in postavljajo s tem stare minister za uk in bogočastje jej ga cesarja v drugo luč, kakor so namreč odredil, «la se morajo vr-j AMBULANCA" NA MORJU i je bili vajeni podložniki, dokler je Franc Jožef še živel in jim deJil "pravico." Tako opisuje Karel Werkmann. siti ob desetletnici Franc Jožefov«-smrti povsod na Madžarskem zahvalne svečanosti. V Mateveevi cerkvi je služil bu- i tajnik zadujega Ifabsburžana. ce- j dimpeštanski nadškof žalno mašo j sarja Karla, dan Franc Jnžefove; po cerkveni ceremoniji pa se je smrti v Schcenbrunnu Napočil je, izvršila izročitev mrtvaške mask.v ]>ravi pisec, meglen in neprijazen ; budimpestanskomu Xarod. muze-' dan. Življenje šest in osemdeset - ju. Ta dogodek je dobil še večji poudarek s tem. da je bil dne 20. j novembra Zitin sin Oton 14 let letnega cesarja se je nagibalo h koncu. Prestolonaslednik (poznejši cesar Karel pa ni zgubil pogu-lstar in se je vršila radi tega v Sterna. Zanašal se je na življenjsko fanovi baziliki svečana maša. ka- ! tere s<> se udeležili voditelji le- KAM NAMERAVAJO FAŠISTI moc starega vladarja. Nadvojvodo Karla so jioklieali j gitimistov. zastopniki gpnor?Iitr> na Dunaj že dne 11. novembra, j te in aristokracije. Vse to priča Naselil se je v Sehoenbrunnu. l)o-j o tem, da si Madžari žele nazaj govorjeno je bilo. da se ne vrne j Ifabsburžanov in da bodo. ko pri-na bojišče, kjer je tedaj "vodil" de u pod en trenotek, postavili na armado. Poslali so jra stricu na; prestol Karlovega najstarejšega razpoloženje. Sestavljena je bila j sina. br/ posebna vojaška pisarna. -- l"ra je bila dvanajst. Poročila j iz cesarjeve okolice so bila vedno br^zupnejša "m žalostuejša. Frane Jožef ni moirel končati svojega o-bičajnega dela v pisarni. Pustil je vse nedovrseno in je legel v |K>-steljo. *'util se je zelo trudnega. Zvečer je bilo vsem jasno, da MONTALTSKA SVETNICA Pred letom dni s»« jo v južni ! Italiji razširila novica o neki čudodelni montaltski predstojnici, , ... t kateri so se razodela čudesa božja, cesar ne l>o preživel no«'i. Ko >«o A . ... . Zovejo jo montaltsko svetnico, prišla o tem na t a ne n;' poročila, je bilo sklenjeno, da gredo nadvojvoda Karel in njegova žena Žita ter prestolonaslednikeva mati — nadvojvodinja Marija Jožefa k postelji umirajočega bolnika. V predsobi nadvojvode se je medtem zbralo spremstvo. Bili so tu dvorjaniki in dvorne dame. Ko je spremstvo uzrlo dvornega župnika prelata Sevdla, je vedel, koliko je ura. ker živi v samostanu v Montaltu. Na sebi ima znake Kristovih ran, ki se o Veliki noči razboli jo in krvavijo. Ljudstvo prijoveduje. da Ima opatica izredno veliko MISRY UILLE«. WASH, O" C " Mornarica Združenih držav ima posebne uadje. ki krožijo po morju ter so nekaka pribežališče ponesrečenim zrakoplovcem. Slika nam prikazu ji- ladjo Sandpiper, ki je vzela na krov razbit aeroplan. kateri je padel v morje. Fašistovski general, tajnik Tura ti je imel v Carrari govor, v katerem je navajal naloge fašizma za bodočnost. . . — Xa vsak način mislimo in i povsem mirno na svojo bodočnost ki bo najbrže borbena, pa tudi u-činkovita. Vse to mora imeti za posledico, da bodo nas zelo sovražili in vsi se bodo borili proti nam. Že nekaj časa občutno narašča sovraštvo s te strani. Prišli smo iz položaja indiferentnosti v situacijo zainteresiranosti, s pozicije izoliranccv na pozicijo opazovanih. Zakaj ' *>tara Evropa se je tresla leta in mesece pred boljše- ZANIMIV! m KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU OBLETNICE ODLIČNIH AMERIKANCEV. G. decembra. — Charles Mart' i Hali. — Zgodovina aluminije\e industrije je vezana z imenom Charles Martin Ilall. ki se je rodil omenjenega dne v Thompson. Ohio. Takoj po dovršit vi svojih !ol je začel obračati pozornost nu vprašanje pridobivanja čisteg.i aluminija oir cenejšem procesu, kakršen je bil poprej v rabi. D:i-^i je na svetu mnogo več aluminija kot železa, bakra, kositra itd. viško lutko. V Italiji pa je zrast- i i • i - • ■ . i . vendarle izločevanje čistega ali: to nekaj, ki ni bilo diplomatični umetni stvor, ki ni bilo ponavljanje starih sanj in starih šimer. Fašisti niso bili dediri starega Ri- minija iz njegove rude nudi velike težkoče. Pridobivanje alumini-nje starih sanj in starih simer.i- ... 1 ja je nekaj razmeroma mooerne- PROFESOR KOZLOV V MONGOLU SLABA VINSKA LETINA V FRANCIJI ma samo. ker so si polnili usta in možgane s spominom na ga. Mladi Hali je 1. 1886 iznašel po pol noma nov proces, ki je omogo-spommom na ceraj-l... , ■ , „ . w. cd sedanjo ojrromno rabo tega snjo veličino, marveč so bili mali Italijani, vstrajni in sigurni, ki *>o zahtevali pravico, da žive s po- Vinogradniki so v Franciji poleg uradnikov največju politična, odnosno volilna -ila. Gorje vladi. Ekspedieija slavnega raziskovalca Mongolije, profesorja lvoz-lova je dospela začetkom oktobra v Leningrad, kjer so ji člani J ki bi jim naložili visoko davke! Geografskega društva in znan- Xa zadnjem kongrosu francoskih stevnih akademij priredili svečan I radikalov, ki opiraj.* svojo moč sprejem. Kozlov, njegova žena in na južno-fr^ncoske vinske gorice, ostali člani morajo sedaj preda- j<" referent na komisij;.- predlagala vati o težavnih potovanjih, ki so naj bi vlada polagoma odvzela vi-trajala tri leta. a -o se tudi sijaj- uogradnikom pravico prešanja no posrečila. grozdja odnosno Iv ielovanja Ii- \ jmščavi Gobi je našla ekspe- kerjev in raznih t1 'vic^H močnih dieija ,miiogo znamenitosti za an- pijač. Toda kongres sa morali tropologijo, etnograf'jo. fauno in prekinili, predsednik je zapustil nosnim čelom pred Evropo, katero so naučili moči. da se bori. in volje. da zmaga. Mi nismo Italijani kakršnekoli Italije, mi smo izraz nove volje,j da še več, mi smo predstavniki no-| ve civilizacije za nas in za ves svet. Na nad. ko smo korakali \z\ raznih pokrajin v Ki m. smo začr-l tali prvo etapo velike poti. Mii smo revolucija, ki koraka, in itn - j J metala v industriji. Poprej se ni v Združenih državah pridelovalo skoraj nič čistega aluminija. Cena uvoženega aluminija je znašata $5.00 za funt. Hali je interesiral razne industrijalce v Pittsburghu in začela se je sedanja aluminijeva industrija v velikem siilu. Pittsburška kompanija je bila kmalu v stanu prodajati aluminij za 50 centov funt. Daljše izboljšanje je znižalo e«»- floro teli neznanih delov Azjie. svoje mesto, da bi n.og;*: z ost al i- „ . . _ . J>ri"i Prvi oddelek je vodil sreograf Ola- mi udeleženci protestirati prošnjo pri Bogu in da je ozdra-' . i, , -- ... . , ... . i .. ; „ . , .. - do srede puscav, kjer je posled je moral xairit; razburje-l vila ze nešteto bolnikov. Skriv- i „ ^ - , - , i . ^ -.. , - - > '-->! , , , i komaj usel smrti. Tri dm so bili ne duhove Caillaux. ki ie skočil nostna zadeva je zamikala neka-',,.- i > . - i - i ... . ... , . . i raziskovalci brez vode. ker so sta- iz svoje lože na tribuno m izja-tere italijanske časnikarje, da so'„„,„„„r> , , . , .. . ... .. " ......... . v _ ... . , . roznane oaze sedaj zasute s pe*- vil. da mora biti ta predlosr odklo- vsalulo,SP 1 v J«™ rtal1-10' in ^ koVendar je ekspedicija vztra-! njen. Kongres je predlog soglas- pripovedujejo o svojem sestanku ja,a ter napravi]a 20mljevid eelo J10 odkloniL Xi torej Gllda< fla vi. puščave (150.000 kvadratnih, me- nogradniki diktirajo cene vina. trov). Glagoljev je prepotoval ce- Doslej je veljalo geslo, da je urad- Iih tisoč vrst. ništvo na Francoskem v nepresta- Drugi del je vodila profesorje-j ni krizi, ker se rodi preveč božje • va žena, ki je zbirala podatke ojkapljicc. Javna tajnost je. da iz- Spremstvo se je po teh besedah'";' •>K živalstvu. Tretji del je kopal na j lijejo Francozi vse vino. ki ga no podalo v sobo Marija Terezije, l«:-!Vsa nj°"ar ?sobnost ^ "ekako o- različnih mestih, posebno v mrt- morejo razpečati. v reke, da iz- 1 tericna. ^Iol lijansko ljudstvo zahteva zakone.!"0 na 1 ^ iiVl 20 eentov funt. Kaki pomenijo definitivno konstruk-! zun v ^^tsburirhu je bila ust mov-cijo naše revolucije. j ,-iena velikil tovarna v Xiaj. ra Rešili smo temeljne probleme FalK Značilno je. da se je mlad -in postavili nov načrt, po kate-!mu Amerikaneu. komaj ven iz š -I rem se bo Italija gibala. Ta Italija >• Posrečilo, kar s0 slavni kerai-na-! , izgubljati okoli!< arj' li0 vsem doltro časa se ne more vec z Eleno Alelle. kakor se zove ta Par minut po devetih. Pojavi se j ^ • , , -- 1 ! moderna svetnica, na naslednji generalni major princ Lobkowitz. Takoj za njim pride duhovnik, ki oznani: — Njegovo veličanstvo je pravkar izdihnilo. uacin : Elena je dražestno bitje. Stara je kakih 27 let. Velike temne so njene oči, postava je drobna. — male zastave z vsakdanjimi pohoti zaman iskali ji za pridobitev kake občine ali 10- decembra. — Podelitev No-province. Ta Italija čuti, da je belovih nagrad. — Nobelova nazivi jen je čisto nekaj drugega, da tfrada nosi svoje ime po Alfredu so njene pravice povsem drugač- Xobel, švedskem iznajditelju. ne in višje, da so njeni razlogi za življenje in upanje vzvišeni nad včerajšnjimi posli. Evo, zato se stara Evropa straši in povprašuje: zakaj je iztaknila Italija človeka. ki združuje v sebi vse te- Cudno protislovje je, da je ravno mož. kateremu je uspelo iznajti tako destruktivno sredstvo kot je dinamit. zapustil večino svojega premoženja za konstruktivno svr-he. Ko je umrl, zapustil je devet meljne sposobnosti italijanskega i milijoonv dolarjev, s katero svoto vo vino mor sta kmalu prišla novi cesar!.........J. . "J1™. P™»_roko in j vem mestu Kara — Iloto in v ste-; praznijo sodo, ako je nov in cesarica. Ž njima je bila tudi j V" 1 "f"0 dlam opazimo r(le": l»i ob mestu Ilangaj na reki Tola, kvalitativno boljše kot staro. Toda nadvojvodinja Marija Jožefa. Karel je imel na sebi uniformo mor-[ čo rano. Nato pripoveduje. Kot otroka so jo starši dali v Precej sreče jo imela ekspedicija vsako leto se podražitev vina no ob reki Orhoni. kjer so se v gro-!da motivirati z boirato letino. — nariškega častnika, v kateri je bil videt i posebno visok in vitek, j xpko? je naiwrnem opravku Dame in gospodje so se ,»red njim «*>ole!a. \ so mrzlično so jo pripe-in cesarico globoko priklonili. —<,Jiltl donu)V k Maršem. Ozdravila Cesar je imel solze v očeh in je vsakomur st isnil roko. Ta iu mi; j »lilio. Prevzela jo je veli je bil v tem trenotku tako vinjen «la je nkušjil z besedami "Dour bla-gowlovi vaše veličanstvo!" Karlu P-"da zadnje trenotkr |>okejncira Franca .fc»žefa, ki je izdihnil zrlo mirno. Cesarjeva hči. nad vojvodi rij « konvikt v Noceri kraj Napolja. —' bovih našle tablice, ornamenti in i Letos, ko cene vina neprestano obeliski. Blizu so našli prvi mon- skačejo, so si vinogradniki iznii-yolski slap reke 1'Iansu. visok 10 slili slabo vinsko letino. Težko je sežnjev. ki bo lahko spremenil po- razumeti logiko francoske vinarje končno pred neko čudotvorno j krajino v kulturno sodišče. , ske pol it ško. konzum vina v voli- Glagoljev je presekal pustinjo kili mestih narašča in tudi izvoz ka |M>božnost in mlado dekle se j«'(!n našel staro zgodovinsko cesto, v inozemstvo jo od dno do dno ve-uelo intenzivno baviti z verski-(j>o kateri je v 13. stoletju knez 1 čji. Kadar porabijo francoska m«-- -i manj vina. izpijejo prebitek na kmetih. Parižani sf» pili roti Pekingu. Temelj ceste .Je vse prizore tako ti|»omo jimkiV-! sedaj ž.«' zasul a z\ ••/:• (to vala. «la so vf jj v nočeh, pa tudi, vendar š»- važna za promet, ob belem dnevu javljali v jasnih; Geološka raziskovanja dokazn-vizijah. i jejo. da j»* Moug*»lija pi'irfMlno Nekoč, na veliki petek, je pri bogata. Zdaj tudi bajna re- cerkveni pobožnosti padla v ve-|ka Eciugol in njeni pritoki niso .11 arija Videnja je prišla k umira-1 ko nezavest. Ne spominja se. kaj j VOt* Uganka. Kksp« «licija je našla \\ u.-> mizi Slino burgundsko vin« jočemu bolniku baš ko je čital j«' doživela tedaj in naslednjega prelat mrtvaške molitve. Kavno Veliko noč se je prebit ko je duhovnik sklenil molitev, jej'1"1*- - • >" vse domače prebival-prišel <»b njegovi zadnji besedi iz stvo j«' «talo pred hišo in "lasno tam divje črede kozlov in drugih Kraljevemu vzgledu so sledili 1n- živali. • 1 i meščani. — Pariz sam je izpil Od plemen, ki jilt je eks|M>dici- bta lf»'J0 5. 22T.fK»2 hI vina. I ill 11 ja sreča vala in se sporazumela ž !'•• nad 0 milij«niov hektolitrov. — ust umirajočega zadnji vzdih. To molilo iu prepevalo. Na njenem j njimi, ima profesor Kozlov iepo Kriza francoskega vinarstva je to-je bilo ob devetih in pet minut, j telesu so našli sveže rane kakor j zbirko povesti. Preprost narodič i rej samo navidezna. Vinogradniki Sobo. v kateri je Prane .TožeflPri Kristu. Tudi okrog glave solTorgovtov ima posebno značilno hočejo podražiti vino. in zato so umrl. ko kmalu uredili. Obložili ji dandanes poznajo sledovi tr-! znanost in umetnost, a ne pozna pritožujeo. da je letina slaba. njove krono. Opatiea jih pokaže! niti svojih sosedov. - ao mrliča z rožami, prekrižali *o ran roke, mn položili križ na prsi, Hrbtobol, lumbago, revmatizem. Hitra in gotova, pomoč z Bed Cross ledičnim obližem. z lahno odgrnitvijo tankega pajčo lana, ki ga nosi okrog čela. * Novinarji nadalje popisujejo navdušenje, ki vlada med tamo-šnjim prebivalstvom za čudodelno PREDPOTOPNI SLONI Znano je. da imajo sedanji sloni dva čekana. Vendar so živeli v preteklih geoloških dobah sloni Na tis«xV jih je doMlo liitro in trajuo pomoč od strašnih bolečin hrbtobola, revmutixiaa in lumbaga b takojšnjo uporabo sretovnoma necs Red Cross ledienega obliia. Zakaj bi trpeli mo en dan, če v um bo ta slami obtii pomagal tako hkro i* zadrege, Ako prtlei>ite Red Cross ledlčnl obli ž na boleče mesto, boste deležni gorkote, podpore in udobnosti. Zdravilo m* rw*a t sedei bolečine. xr a i * i* nakar okorelost čudežno iwdne. X Sarajevu je umrl ravnatelj Hed Cross ledični obliž je dTakrat tamkajšnjega narodnega gledališko velik kot navadni obiiž. Ni j SČa Rade Romanovič. Pokojnik jo Z^Z Ž^^*1;:10^ ' bil rodom iz Gabrij na Vi pa v- > »Urtasje gorkoio. zdravilo se pa vse- 1 m skozi kažo v okorele sklepe in mi- skem. Pred vojno je služboval kot HS Trt™"!^*^ v Plaveb- potem pa jo šel n»kti« danes ter se pre|>rtcajte. kako hi- v Srbijo, se udeležil balkanske in i K^m^.^^^lu^Tn'lum^1-' P°tem *T*fovno Umrl jo: r« raeh lekarnah, r-Adrt star komaj 42 let. Spomladi lf>20 so izkopali v Ilara — Ho iu kitajske in tunguŠke spomenike, a tudi prve napise k mrtvemu jeziku naroda Si-sja. A* zapuščino starodavnih narodov moderno svetnico. In končno na-j Mongolije prištevajo tudi razno vajajo, da so v Monaltu našli za- orodje in kipe bogov, ki pričajo | z dvema paroma zob. ki pa so že mnuvoga tujca. Predstavil se je o budizmu. Ekspedicija je vzela izuinrlL še preden so prižli vi zaupno za ameriškega filmskega | tudi točen načrt mesta. [ljudje v Evropo. Zdaj jo dobil operatorja, ki že precej dolgo ča-j Vrnila se je po dru?i })oti v Ur-j londonski zverinjak vč nedvoum-ka na kak nov Elenin čudež, ki biUG in na raongolskem Altaju jo; nih poročil o tem, da bivajo v našla veličasten mavzolej, ki ga; srednji Afriki ob razvodju med je dogradil v 10. stoletju lian. Kongom in izvorom Xila. v trop-Vvgusta 1926 je preživela ek- skem velikanskem pragozdu veli- ga posnel za film. . . Italija je zabavna dežela. Oe ni atentatov, pišejo novine o čudežih in novih svetnikih. Smrtna kosa. špedicija v južnem Ilangaju in je kopala tako srečno, da je prišla ka tiski sloni s štirimi čelcani. Noben Evropejec še ni videl na sled razvalinam velikanskega j sličnega slona • živega, opazovali kitajskega mesta Šuja-Uj iz dobe! pa so pri zamorcih lobanje. Doma-hana Hubilaja.' ! čini pravijo, da so ti sloni vedno Zbirka ekspedicije šteje približ- na čelu manjše črede drobnejših no 3000 ekpsonentov iz živalstva, ki so kakor kamenine in zemljevidi zbudili svetovno pozornost in zahvalo mongolske vlade. BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. živali. V trenotkih nevarnosti baje obkoli naraščaj voditelja in ga poskuša rešiti tudi za eeno lastnega življenja. Tamošnja pokrajina je obljudena po št irimil i jonskemu narodu Niam Niam. ki je bil še pred kratkim znan kot ljudožr-ski. ker mu je primanjkovalo vsake hrane. — po odbitku nekaterih manjših volil — je ustanovil sklad ; obresti iz sklada naj se razdelijo v pet enakih delov. Ti zneski naj se vsako leto izplačujejo kot nagrado osebam, ki so napravile najvažnejša odkritja ali iznajdbe na sledečih znanstvenih poljih: 1. fiziko, 2. kemije, 3. fiziologije ali medicine; 4. nagrada je za literaturo, 5. nagrada pa se ima podeliti lika. ako jo veliko storimo mi. —<7a najboljši prispevek k bratstvu Pa ne bo zadoščalo, pograbiti ne-j vseh narodov, odpravi ali zmanj-ki dan vse orožje in korakati, ka- šanju stalnih vojsk in ustvarjamo?- ; »f i r- l»o treba: morala bo biti i nju ali pospeševanju mirovnih v vsakem telesu železna volja ka- kongresov. Ta zaduja nagrada je kor ostrina bodala. Ta volja se ne < znana pod imenom "nagrada za ustvarja z "eviva" iu "alala". am- mir*. Prvi dve nagradi podeduje pak z vsakdanjim trdim trudom, i Kraljevska znanstvena akademija ki no išče tolažila. Vsaj naj misli, v Stoekholniu. tretjo zdravniško-da je v tem trudu domovina. Po- kirur je za svoje delo o elektronu, najmanjši enoti vseh tvarin. Vicekonzul — tihotapec. V Poznanju na Poljskem se govori samo o škandalu i aferi tamo-šnjega nemškega vicekonzula Schmidta. Mož je često potoval iz Poznanja v Berlin in nazaj in jemal je s seboj velikansko prtljago. Označeval jo je za diplomatsko prtljago, ki pa se jo zdela obmejnim carinskim organom vedno bolj sumljiva. Slednjič je carina postala pozorna in je ob neki priliki odprla "diplomatski kovčeg". Tn se ji je izplačalo: bil jo do vrha natlačen s svilo, kravatami in *rrn-mofonskimi ploščami, katere je gospod vicekonzul prenašal čez mojo za nekega trpovca. Seveda jo nemška vlada na poljsko intervencijo vicekonzula takoj odpo-ltlicala in Schmidt jo je popihal, vesel, da ira iz poljske republike niso izgnali. Zagovarjati se bo moral prod nemškim sodiščem, sedaj pa je že suspendiran iz službe. Elektrifikacija madžarskih železnic. Madžarska vlada je sklenila izvesti elektrifikaenjo svojih železnic. V prvi vrsti bo elektrizirana proga, ki veže Dud i in pošt o z Dn-najein. Preuredi so tudi postaja olonfoeld. katero pasirajo vsi vlaki. prihajajoči z Dunaja na Madžarske*. EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn, N. Y. PIŠITE PO CENIK. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 2Sc. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. T, ' f.''- • ''i- GLAS NARODA, 10. DEC. 1926 r (U DRUŽINA LOSOV. KOMAH 12 ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 7 (Nadaljevanj«*.) — Sramoto je napravil našemu imenu? Kaj takega bi ne zaupal Frieu. liti je lalikomišljeu ter ni znal držati denarja, — a bil je v butvu |«»šten, odkrit dečko. Siab.* Xe, nikdar ga nisem smatral labirn. l»i! je pravi Ijomov! l>olj pristen kot ti, Kuno, a brez zamere. Se«laj ti lahko mm Strašno mi je bilo žal, da ni prišel takrat k meni ter me prosil pomoi"i, predno je šel preko velike luže. Kljub temu pa me je veselil njegov trmoglavi ponos. Za nobeno stvar na svteu bi «?a ne pahnil ven. l*ri meni v Lemkovu bi bilo dovolj prostora zanj in jaz bi jra že pripravil k razumu. Ti bi «ra ne smel pahniti ven na ';>k način kot si storil. To ti moram danes poveJati. Ne, ne. smel ne brani se. Z dobro voljo bi se pa«" lahko našlo kak rtrujri izhod. Tega pa ni mogoče več izpremcniti. Če nam je pripravil Frie res sramoto, nismo mi brez krivde ter moramo [>renašati. tari gospod izvanredno mirno in počasi : — Prinesti bi moral s seboj njegovo pismo. Kuno. Sam bi ga ra«l čital. prav kot ga je pisal. Drugače nikake besede ogorčenja, nikakega karanja. Kuno je setlel kot na trn jih ter posegel v pež svojega telovnika. — Seveda sem prinesel pismo s seboj, strie. Tukaj je. Zelo dolgo je in ti boš seveda ves iz sebe, ko jra boš prečita!. Herbert Losov j«* vzel pismo. Počasi in previdno je nataknil o-čala ter pričel citat ij. IZKRCANJE BELEGA SLONA Moumo« A uasemoocL K. r. Vodstvo londonskega zverinjaka j" podarilo Združenim državam belega slona. Ti sloni so jako redki in dosedaj ni imela Amerika še nobenega. Slika nam kaže, kako ^ra i/krču je j o s par-nika. Slon lw> največja privlačnost zverinjaka v AVashing-touu. Na vsak način pa so globoko padla upanja Kuna. da bo sta-i gospod v svoji divji jezi takoj odrekel Frieu vsaki del dedščine ter j imenoval njega splošnim dedičem. Če pa bi umrl stric brez oporoke, potem bi dobil Frie ravno Toliko kot on sam. In on bi tako radi poslal edini dedič! Strah radi popustljivosti starega gospoda mu je Šinil v kosti. Ni se mogel dvigniti. V navalu svojih čustev je celo pozabil, da je hotel prositi strica za denar. Šele sedaj se je spomnil tega. (Dalje prihodnjič.) Izpred starokrajske porote. u i ulj as šk a runo r. i Dva tatova. nih vprašanj radi hudodeLstva tatvine Dhniea in Anžurja ter e-no eventualno. Po govorih držav-'J4. nov. .sta zagovarjala dva nega pravdnika in obeh branite-tipična in notorična tatova. Prvi.lljev .so porotniki na vse pet vjira-Jože Diniie. je star šesetindvajset I šanj odgovorili soglasno da! let. doma je iz Ponovič pri Litiji ter pristojen v Št. Vid pri Stični. Poleg tatinskega izvršuje še delavski poklic. Jože Dimie ima burno zg wlovi-no za >eboj. Zrastel je v moža v- Kuno se je komaj obvladal. Nestrpno je čakal na izbruh ogorčenja. jeze. ki bi se moral po njegovem mnenju brezpogojno poja- imn'ih medvojnih časih, tedaj >< viti. .i'* tudi privadil tatvinam. l*o prv- Ciikal pa je zaman. Izvanredno mirno je zaključil stari go-sjKid čitanje pisma ter ga nato previdno zgrnil. Nekaj časa je zrl zamišljeno predse. Nato pa je dvignil glavo ter se ozrl v Kuno-ja z velikimi, resnimi o<*ini. ^ — Hvala ISogu. o sramoti nisem našel v tem pismu ničesar. _ je rekel olajšano. Kuno je pričel požirati sline. Lovil je zrak ter mahal razburjeno r. rokami. — Pomisli, stric Herbert, ali ne razumeš? Losov perilo, — to je naravnost grozno, strašno! vratu je prakticiral. kakor še mm-•ro dm«ri. .svojo tatinsko >pretno.st v tako velikem obsegu, da je že tedaj. ko je imel komaj dvajset let, prišel pred poroto in tiato .-e-' del pet let v ječi. Dimec Jože je bil obsojen na šot let težke ječe. poostrene enkrat na leto s t rdim ležiščem in s ]»ostom. Preiskovalni zapor .sc mu všeje. Anžur Jože je bil obsojen na pet in pol let težke ječe. postrene i>to tako s postom in trdim leži-ščem. K«'r je Anžur ekom svojega preiskovalnega zapora enkrat pobegnil, se mu preiskovalni zapor n:* všteje. Anžur prijavi nato ves ogorčen vzklie. Dimie pa pro* i za p rem Ls- temtakem .spoznala, da sta se stranka in delavski razrca odvrnila od njihBolna ušesa ima*e, ^olrugi. dajte si jih preiskati ol zdravnika!" Zanimiva je nato zahteva, ki jo je naslovil Stalin na Trockcga: "Če je izgubil vero v notranjo moč ruske revolucije radi tega. ker je Izostala svetovna revolucija in se zato l>oji .da bo sporazum s kmeti škodoval proletarjatn, potem pa naj osnuje "čisto proletar-sko" .stranko in naj jo potmi postavi oficijelrai. ne pojtolni pro-l^tarski strank^ nasproti. Toda za to manjka »»pozicija poguma. Tre-eki je branil svojy stališče v sijajnem govoru, ki .se zaznamuje kot "nova chart a opozicije" in nagla-šal. tla se ne more govoriti o kakem popuščanju v naziranjih. On in njegovi prijatelji pa' 1" nočejo še bolj poostriti frakeij.skega boja. Kakor prej. tako .-o tudi sedaj prepričani. da "obrača" sedanja vlada "hrbet socializmu". "Pravda" komentira nastop o-pozicionalnih voditeljev tudi s tem. da so "ti sod rug i iz opozicije, da je stranka z ozirom na nj'-j liove prejšnje zasluge in zmožnosti se enkrat poskusila, k v domovini. 1'ieduo to siurite, se vam l>o ijUcalo tzvcdrti podrobnosti r>>jak.. 1 -;'j.f5>enci p^vore vj^ ir ik. Družabne prireditve trkom v«.e voinjc bodo napravile va>e potovanje nei>ozabtiim. Meseca januarja odplujejo: S. S. President Hardinj j-.n-.ur;a S. S. Republic 22. januarja Va^ lokalni potr -ki npn-t vam bo z vrfirljem >'.il ve i"»or!nac-:ir K* de posebni.1 izletov p:.:.od::je leto, ah pa pišite naravnost na United States Lines 45 Broadway (Phone. Whitehall 2800) New York City NaroCnlna aa "Glas Nmroda" 1e: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; a Štiri mesce $*.i.00; za Četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. sa eno leto. California: San Frunclaco. Jacob T«an«1m. Colorado: Pueblo. Pctor Culi;j. John florm. Fr. Janesli; £ali«la. Louis Costello; Wal-senbur;;, M. J. Bayuk. Indiana: Indianapolis, Frank Zupančič. S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi parnikl na olje SUFFEEN — 15. dec. PARIS — 27. decembra. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČfe Kabine tretjega razreda z umivalniki In tekočo vido za 2. 4. ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. SreaeK J&ie 19 .STATE ST , NEW YORK ali lokalni agentje. I Kje j.- LOUIS BAKTOL, podoma-če Ueliurjevkev. Slišal sem. da. se nahaja nekje v West Yirj;i-liiji. Ce kdo ve, naj mi poroča njejrnv naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Louis Bartol, R. D. 5, Coudersport, Pa. (2x 0.10) Stenske Koledarje in luna/.ano Komaj .-o *ra ixj»n,stilj. je že pij- lek. eel kra.s'i v i s svojim t ova- j - (rišem Jožetom Anžurjem. »I(t/.t'; XOYOMKSKA Anžur je dvaintridwt lrrd Prešernovim spnracnikom, da od-i leta potem skupno na ''lov**. Ko sla se nato 1'». marea 1.1. seslaia, sta o Išla na irlavni kolodvor. Tam sta imela že poprej določen vagon, v katerega sta s pomočjo železnega droga vlomila. Med vožnjo do ti Kraneetu lira carju, ki je obtožen hudodelstva uboja. Dne 21 septembra .»<> imeli pri posestniku Francetu Tratarju v Kostanjevi ci pri Št. Rupertu proso. Ko .so zajHUstili okrog 12. zjutraj Tralar-jevo hišo. je prišlo med fanti de hudega pretepa. Pri tej priliki jc udaril fant France Gracar fanta litidovika Sivavca s tako silo po glavi, da se je oue.sve.std in par ur nato umrl. ti raca r je odnesele dve leti t«*žke ječe s poostritvami. Drugi obtožence je bil Nace VoDi vši organist, cerkovnik in občinski tajnik v Semiču, ki je ob- Siari frospod j«- posege! z roko preko čela. kot da hoče prepo- krat kaznovan ratli tatvžin t'iti sitno misel. j Dimicem je seznanil v m — Hm. b pa in povzdigujoča sicer ni misel da si je moral Lo- kaznilnici, sov na tak način služiti svoj kruh, dočitn smo mi tukaj živeli v i/.o-' Marca meseca tega leta sta bilju. Po tvojem dramatičnem predgovoru pa sem bil pripravljen na hujše stvari. Pri tem sem moral misliti na krivdo in zločin. _ ne pa na pošteno delo. To pismo me je moglo le prijetno razočarati. — kljub umazanemu perilu, ki igra v njem svojo iilogo. Kuno je zrl nanj z odprtimi ust mi ter na širok o odprtimi očmi. — Ne, reči moram, da me preseneča tvoja hladnost Jaz nisem mogel sprejeti te«ra tako mirno. Le pomisli. Losov in perica. Losov ima otroke, ki nosijo njegovo ime in ti otroci imajo perico za mater! Zaloga sta r/. njega pometala pri-- No, da. Kljub temu pa se mi dozdeva, da je bila ta perica bližno štirideset metrov ševijota zelo spoštovanja vredna, sposobna ženska. Kaj hočeš? Vojvodinja in večjo množino ženskih rut ter s (.danska, žena maršala Lefevres. je bil tudi perica. In pravijo, da tem oškodovala trrdko Prenielčj^.. jc imela srce na pravem mestu. j v Ljubljani p<> njeni izjavi iJT-bV Kuno je zrl na starega gospoda, kot da dvomi o njegovem ra- *>>«- „ . , ! dolžen, da se je i/.pozabil nad ob- zu,,,u- I .Mv>Z :hVl kaMlCJr^Ičinskim denarjem ter zapravil — Qa . . . hm . . . tja . . . bilo pa je povsem drugače oh časih Napoleona . . . takrat je bilo vse narobe . . . Mi pa . . . mi smo vedno visoko držali tradicije svojega rodu. Ne morem se spomniti nobenega slučaja iz zgodovine naše hiše. da hi se kak Losov drugače poročil kot stanu primerno. Sploh pa je vse to. kar stoji v pismu, strašno umazana povest. Ti boš vendar z menoj istega mnenja, da ne more biti nobenega družabuištva med nami in to družino? Zopet je zablestelo v očeh starega gospoda in krog njegovih' Kam dne T. avgusta vlomil v za irstnie se je pojavil čuden usmev. j klenjcno barako Marije Romih in — Pa je vendarle družina tvojega bratu. Tejra ne boš mogel pokradel čokolade, pomaranč, niar-idkdar zaupati, kljub vsej zgovornosti. — je rekel stari gospod mala de. klobas, sladkorja, limon sarkastično. j bombonov v vrednosti 1009 di- Kuno se je zopet pogladil po glavi s svojo tresočo se roko. kot • narjev. da je prepričan, da se jezijo njegovi redki lasje. J Na sled so jiina prišli, ko je Di- — Dragi stric. — o tem sva pač edina, da ne smemo na noben) ,uie ugrabljeno blago, način trpeti, da bi se Frie po svojem povratku nastanil v naši bli- Illinois Aurora, J. Verbieh; Chicago, Jo*e$di . misli, Mrs. f. Laurich; Cicero, j. Fa- sm0 poslan vsem našim naročui-bian; J«»liet, Mary Bambich, J. Zaletel, j kom. Nekaj nam jih je še ostalo. John Kren. Josph Hrovat; La Salie, J. ' Kdor se nanovo naroi;.j na Q]as S£ieiicb; Mascoutab, Frjiuk Aujmstin; „ . . . North Chicago, Anton Kobal, Spring-, NarHda' ,nu -ft takoJ po»ljemo. fiebl, Matija Barboricb; Waukegau, Koledar je letos posebno zanimiv. Na njem je pomembna zgodovinska slika, predstavljajočo inavgu-racijo prvega predsednika Združenih držav. Upravna "Glas Naroda". T Frank PetkovSek. Kansas; Franklin In okolico. Anton fMjak. Kansas City, Kans., Fr. Žagar. Maryland: Kltamlller. Fr. Vodopivaa. Michigan. 1'etroit, An t. Janezicli. Minnesota: Cblshotm, Frank Ouoie; Ely, Jo*. J. Peshel: Eveietb. Louis Gouže; Q11-l«rt, Lculs Vesfiel; Btbblng, Jobn Pot* to; Virginia, Frank Hrvatich. Montana: Klela, tireogr Zobe«. Pozor čitatelji* Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogls»«u-jejo v listu *#Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Me.see dni kasneje sta s<- splazila v Zalogu v vagon, iz katerega sta me.l vožnjo proti Lazam pometala hlačevine, snkna in platna. last tvrdke Ambrožič v vrednosti O.SSsi Din. Skupno sta pokradla vsega blaira v vrednosti ,15.744 Din. Jože Dim i e pa je povrhu tega Še 2S.S(»4 Din. Obtoženec je priznal, zagovarjal pa se jc s tem. da s svojimi dohodki ni mogel izhajati. Porotniki so z devetimi glasovi krivdo zanikali, vslcd česar je bil Vobič oproščen. PO TROCKIJEVI KAPITULACIJI Sedaj dosli moskovski omogočajo natančnejšo ca.sopi.si sodbo c Dimie je takoj vse priznal in iz- kontroverzi. ki je nastala zadnji dal še svojega tovariša Anžurja. t|Hn komunističnega zborovanja po Razpravi v sodišču je pred>e- velikem obtoževalnem govoru Sta- doval v. s. s. dr. Kaiser, votanta ijna mecJ opozicijo in njim. Pred-."t i • • . . , w . - -, sta bila s. s. -Janša in okr. sodnik vel »h sedai da ne smatiaij '"".h »<■ «*''•« v sebi. bi rajše dr. Verbu-. Državno pnmlniš.vo' ' ' ostal se nadalje mrtev za nas. kot da nam napravi tako sramoto. žini. To bi bil škandal brez primere. Vsled tega se moramo brezpogojno odločiti od njega Nikaka skupnost ne sme obstajati med njim in nami! Kaj ne. dragi strie, tudi ti si tega mnenja? Helena "kapitulacije" Trockija. Kame- Ar . . . . , . „ , i je zastopal |>rvi državni ]>ravdnik njeva in Zinovjeva niti oni sami Molče je zrl star, gospod nekaj časa v obraz Kuna. ki je bil spa- dr. Ogoreutz. Dimica je branil in nsti v^.ina franke in delavstva cen od sovraštva. Nato pa je zopet vzel pismo v roko. Lir. Turna. Anžurja pa dr. Tomšič, j k9t kako uklonitev. '"Kdo naj vc- Pusti mi pismo tukaj. Prečitati ga hočem še enkrat mirno) Pri razpravi Dimie priznava vse ruje t|a >sta Troeki in Zinovjev ter' razmišljati o celi stvari, ko bom sam. V moji starosti sodi človek! ter popolnoma flegmatično pripo- \ prostovoljno podpisala .svojo dek-počasi in smotreno. — Ko bom nato popolnoma na jasnem glede! veduje. kako je v družbi s tovari - j laraeijo?** se \i)rašiijejo v časo-Vs, pa, bos izvedel, kako mislim o celi stvari. Ne morem iti prebitem Anžur jem izvrševal tatvine, j pLsih številni dopisi iz delavskih tro preko stvari, katere ne razumem popolnoma. Daj mi torej časa. Kuno je imel občutek kot da se mu umikajo pod nogama trdna :?a.. Zatrduo je pričakoval izbruha jeze od strani strica. Ta strie je namreč lahko postal zelo vročekrven in jezen, kljub svojim sedemdesetim letom, to je vedel Kuno. In sedaj ta mirnost, ta popustljivost ! Kaj si more misliti človek o tem da je stari gospod sprejel vse to tako mirno ter našel besede obrambe za ^to perico? Kakšna bedasta primera z vojvodinjo Gdansko! Stari gospod ;.e očifidpo postajal otročji. — drugače si človek ni mogel, razlagati tega. Anžur pa skuša vse utajiti. Tr- rr»t. Ilegalni letaki opozicije, med di. da ga je Dimie ovadil le iz ma-i njimi je znana zlasti neka ostra ščevalnosti. da>-i on ni bil udele- j Zinovjeva brošura, so se razšli ili žen pri tatvini. Dimicu je samo [ 2elo po zaključku moskovske km- ue.scl blago v skrivališče. Zaslišanih je bilo več prič. Samo dokazovanje je trajalo približno tri ure. Ob 14. uri je predsednik prekinil raapravo, ki se je nadaljevala ob četrt na 16. Porotni senat je stavil pet glav- Scrence. Stalin se liajbrže tudi n? udaja iluzijam in ni v svojem govoru prav nič namigaval na kako spravo, nego je le bolj izražal svojo zavest zmage. Opozicija hoče imeti "svoje uho pri zemiji '. se norčuje Stalin. "Zakaj ni po- N«w York: Gowanda. Karl Bternlab«,; Fall*, Frank Maala. Ohio: Little VSE NAROČNIKE, katerim smo poslali opomine, o-pozarjamo, da bomo primorani vstaviti nadaljno pošiljanje lista, ako v kratkem ne obnove naročnine. Upravništvo. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku jc izdala priročno knjižico, ki je namenje- i na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini Uarlierton, John Balaut; Cleveland, ter vsebuje nakratko vse podatke Anton Bobek. Cliarles Kurliicer ^ e«* o- r ./miti Tflwll . * -T ° državljanstvu. Stane 2o eentov., i<«»uls ICiaunan, Anton Siincicb, ' , Math Slapnik; Ulrartl, Anton Nasro-.V za1«^ 'tna knjigarna GiaS