KATOLJSK CERKVEN LIST. „ Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide rDanica dan poprej Tečaj XLI. V Ljubljani, 10. vel. serpana 1888. List 32. Poročilo ljubljanske bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkev za leto I887j88. Naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus ni živel samo pred 1800 leti, tako da bi odsihdob ne bil več na svetu in da bi se Njega le spominjali ko človeka, ki je nekdaj živel na tem svetu; temuč on je v zakramentu presv. Rešnj. Telesa resnično in bistveno pričujoč, vedno živi in dela v svoji cerkvi, po kateri neprenehoma nadaljuje delo našega odrešenja. »Glejte, z vami sem vse dni do konca sveta.0 (Mat. 28.) Iz tihega tabernakeljna vlada, in v zveličanje duš zveršuje trojno oblast, ki jo ie prejel od nebeškega Očeta: učeniško, duhovniško in kraljšvo. V svetem tabernakeljnu biva in stanuje skoz vse stoletja kot odrešenik med odrešenimi, kot učeoik med učenci, kot veliki duhoven med grešniki, kot zdravnik med bolniki, kot kralj med podložniki. Vse dobro, kar vživamo, nam dohaja iz sv. tabernakeljna po našem Gospodu, v naj svetejšem Zakramentu skrivnostno pričujočem. Iz sv. tabernakeljna se razširja neizmerno morje milosti, luči, svetosti, ljubezni in blagoslova po vsem svetu. Zato so se pa tudi svetniki vseh stoletji, vse bogo-Ijubne, verne duše zbirali okoli tabernakeljnov v češčenje presv. Rešnj. Telesa, in „z veseljem so zajemali iz studencev Zveličarjevih.tt (Iz. 12.) „Z zaupanjem so pristopali k tronu milosti, da najdejo usmiljenje, dosegajo gnado, ko so pomoči potrebovali." (Hebr. 4.) In to versko prepričanje tudi naši bratovščini vednega češčenja dope-ljuje čedalje več udov, ki rado voljno sprejemajo molitvene ure. Z veseljem poročamo, da jih je v preteklem letu pristopilo zopet 2137 k naši bratovščini, in da jih je sploh že čez 45.000 vanjo vpisanih. Obilna je tudi milo-ščina 5633 gld. 61/* kr., ki so jo brutovski udje zložili v preteklem letu 8 svojimi malimi letninami ter darovali v prid ubožnišim kuratnim cerkvam naSe škofije, da bi se v čast presv. Rešnj. Telesu zanje omislili potrebni bogoslužbeni paramenti. S pomočjo blagih družbenic, ki so se temu pobožnemu delu posvetile, napravila je bratovščina iz te miloščine v preteklem letu, kakor se je vidilo pri očitni razstavi od 29. julija do 2. avgusta, 16 pluvijalov, 58 mašnih plajšev z vsem, kar k temu gre, 19 velumov, 2 ontipendija, 5 plaščekov za ciborije, 30 blazinic za mašne bukve, 30 raznih štol. 22 obbajilnih burz s pla-ščeki, 53 mašnih srajc, 106 humeralov, 53 prepasov, 50 koretljev, 107 korporalov, 109 pal, 213 purifikatorjev, 156 rutic za lavabo. Razdelili so se ti paramenti po koučani razrtavi med naslednje cerkve. Dobila je namreč: 1. Ternovska cerkev v Ljubljani: 1 vijoličen mašni plašč. 2. Cerkev čč. oo. Jezuitov v Ljubljani: 1 vijoličen mašni plašč, 6 mašnih srajc, 12 humeralov, 6 prepasov, 5 koretljev, 10 korporalov, 10 pal, 15 rutic za lavabo, 20 purifikatorjev. 3. Kapela bogoslovskega semenišča v Ljubljani: 1 velum, 1 koretelj, 1 belo štolo. 4. Kapela Marijanišča v Ljubljani: 1 velum. 5. Ig: 1 velum, 1 obhajilno burzo. 6. Dobrova: 3 mašne srajce, 6 humeralov, 3 prepase. 7. Sora: 1 velum. 8. Preska: 1 vijoličen mašni plašč. 9. Ježica: 3 mašne srajce, 6 humeralov, 3 pre- pase. 10. Cernuče: 3 mašne srajce, 6 humeralov, 3 prepase. 11. Želimlje: 3 koretlje. 12. Rudnik: 1 obhajilno štolo in burzo. 13. Kurešček: 1 rudeč mašni plašč. 14. Stara Loka: 1 vijoličen mašni plašč, 1 obhajilno borzo. 15. Škofja Loka: 1 bel mašni plašč. 16. Poljane: 3 koretlje. 17. Železniki: 2 belo-rudeči blazinici za mašne bukve, 1 obhajilno burzo. 18. Javorje: 3 mašne srajce, 6 humeralov, 3 prepase. 19. Šent-Len a rt: 1 rudeč mašni plašč. 20. Sorica: 6 korporalov, 6 pal, 9 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev. 21. Cerkje: 1 belo štolo. (Konec dmI.) In kam hitiš? 0 kam hitiš? O kam hlepiš? Obriši se, ai polen znoja; Kam siliš brez miru. pokoja? Kaj ne, .naprej"! je geslo tvoje, Naprej do mej — do sreče svoje? Želiš časti si in bogastva. Želiš nad drugimi oblastva, Želiš visoki si naslov. Želiš posvetnih si darov! Ubog terpin, Adamov sin! Če vse dosežeš, kar želiš. Si mar li srečo pridobiš? Ohole želje! Glej, vse veselje, Katero srečo hočeš zvati, V trenutku more že nehati, Za zmir — končati! — Pomisli trezno, Pomisli resno: Da truplo tvoje iz persti, Ko duh ga končno zapusti, Razpadlo bode v perst in prah. Spoznal boš plah — Spoznal ua mah, Ko bode večnost te objela: Da, kar rodi nam zemlja cela, Ni nič kot prah in pest pepela In ti — o glej! Hitiš naprej, /a tem pepelom, Za tem plevelom, Hitiš, derviš— ah, z dušo, telom! Je vredeu li ta prah, pepel, Ki ga bo smertni veter vzel, Da ljubiš ga — si ga vesel, Nad vse ga ljubiš, v hudo rabiš, Na stvarnika Boga pa zabiš?-- O kam hitiš? — Goljufni bliš Zakaj te vedno moti, mami? Tu prave sreče ni med nami, Oj 8reča tam je nad zvezdami! Le tam, le tam Zašije nam. — Postoj torej, V nebo poglej: 0| tam miPjone jih prebiva, Jim sveti sreča neminljiva, Oj sreča rajska, ljubezujiva! In v srečo to, sladko, nezmerno, In v srečo to. o serce verno! Te vabi mili Stvarnik tvoj, Ki stavi ti en sam pogoj: Da ljubiš bolj ga, kakor sebe, Je ljubil on neskoučno tebe. — Saj duša v Njem le vir ima, Je vzdih Njegovega Serca. Zato: Nakviško serce in oko, Oj tje do ljubega Očeta. Ki večno radost vsim obeta. Ki rajski veuec tebi spleta, Da ti okinča tam glavo. Le tje tedaj. Tam sreče raj Je vekomaj! — Kadoslac. Velika cena dnevnega reda. V začetku leta, ali pa tudi o godovih, žele si ljudje vse dobro za dušo iu telo, pa tudi delajo dobre sklepe, kako bodo čez leto vravnali svoje življenje. Že sv. Karol Boromej je v svojem pastirskem listu narisal prav lep dnevni red, Ki se uahaja v „ Acta Mediol. p. 1075 seq." Po slavnem Pochardu naj se kristjani derže sledečega dnevnega reda. L 1. Vsaki dan, serce Bogu daruj, vstajaj ob določeni uri iu se sramežljivo obleci. Hitro in gotovo opravi jutranjo molitev, iu Bogu vse daruj, kar boš čez dan delal in terpel. 2. Če mogoče, beri duhovno berilo, in Kako četert ure uapravi o tem premišljevanje, na to naredi kak dober sklep, kterega čez dan zveršuj. Ako ne znaš ne brati ne premišljevati, spominjaj se vsaj na kaki nauk iz uedeljsKe pridige, ali pa na opomine svojega spovednika, ali na življenje svetnika tistega dueva. 3. Bodi večkrat pri sv. maši, in obhajaj se vsaj po duhovno; ako tega ue moreš, potem pa kedar k maši pozvoni, duh in serce zedini s Kristusom in duhovnom, z vernimi kristjani in z angelji. 4. Ko začneš važno delo, naredi sv. križ, stori dober namen iu delaj z vnemo po svojem stanu. 5. Spominjaj se večkrat povsod pričujočega Boga, v tem je kerščanska popolnamost. 6. Bodi trezen, zmeren v jedi iu pijači, zatajuj se v govorjeuju in pogledih, in ne bodi preveč radoveden. 7. Opravljaj vsaki dan kako molitev na čast Device Marije, sv. Jožefa, svojega patrona iu desuega augelja. 8. Vsak večer opravljaj z domačimi skupuo večerno molitev; skupna domača molitev je Bogu posebno ao-padljiva iu nam koristna. Družine, ktere to molitev opravljajo, bo Bog blagoslovil. Oče ali Kteri otrok naj naprej moli. 9. Varuj se obrekovanja, nespodobnega govorjenja in šale, kletve in geruih pesem; lepo pesem pa rad zapoj. 10. V hiši ue imej hudobnih poslov in najemnikov, da ne bo Bog zavolj njih hiše kaznoval. II. V s a k i t e d e n. 1. Obiskaj vsaj enkrat sv. Rešuje Telo Jezusovo. 2. V petek ali soboto vadi se zatajevanja. 3. V aoboto ali nedeljo izprašaj svojo vest čez grehe celega tedna; ako si grešil, prosi Boga odpuščanja, in skleni grehov hitro spovedati se in se prihodnji tedeu poboljšati. 4. Če spovednik dovolijo, smeš ss. zakramente prejeti. III. Vsaki mesec. 1. Vsaj vsaki mesec pojdi k spovedi in k sv. obhajilu. 2. Prizadevaj si opustiti kako dušno napako, ali Kako čednost si pridobiti. IV. Vsako leto opravi spoved čez celo leto, da se bolj v kreposti vterdiš in za smert pripraviš. 2. Svoj rojstni dan, ali o Veliki noči, Binkoštih, ponavljaj kerstno obljubo. To je lep dnevni red za vsakega kristjana. Naj tu še sledi izborni hišui red, ki ga je bil sv. grof Eleazar v gradu vpeljal, in naj ga gg. hišni gospodarji posnemajo. 1. Nobeden naj se ne prederzne izustiti kake klet-vine ali preklinvavske besede, zakaj take besede so iz satana in izganjajo božje dari iz hiše. 2. Moja volja je, da si vsak mojih podložnih izvoli Marijo Devico za varhinjo in se ji vsak dan priporoča, da nas ona — mogočna Kraljica — vzame pod svoje mogočno varstvo. 3. Svojim podložnim prepovem vsako hlapčevsko delo ob nedeljah in zapovedanih praznikih; ravno tako ojstro jim zapovem. da morajo biti take dni pri božji službi. 4. Hočem tudi, da o večih praznikih vsi prejmejo ss. zakramente, tudi o praznikih Marijinega oznanjenja in vnebovzetja, da bode nebeška Kraljica naša pomočnica, zlasti ob naši smertni uri. 5. V svojih hišah ne bom terpel uobenega nečestnika, kvantača in klafača. 6. Lenuhom iu zapravljivcem so duri v mojo hišo zaperte; Ko bom drugim žito delil, pojdejo oni prazni od mene, ker se nočem ujih grehov vdeleževati. 7. Vse igre. s kterimi se Bor, žali, in pri kterih se jeza in prepir vnema, so pod kaznijo prepovedaue; poštene veselice pa vsim iz serca privoščim. 8. Vsa moia družina naj med seboj v miru živi, in če kaj križem pride, se mora kmalo poravnati, še predno solnce zahaja. Ta vodila sv. grofa naj bi veljavo imela v slednji kerščanski hiši. Ogled po Slovenskem in dopisi. Z Iga. Kakor za dežjem solnce posije, tako tudi za vsako pravično žalostjo še veliko večje veselje pri-kipi. Naš prečastiti gospod fajmošter so 6. maja peljaje se od poddružnice z gosp. kapelanom tako nesrečno padli, da jim je stopalo pri kočiji desno nogo (tedaj ne obeh nog Vr.) pritisnilo in kosti nad členkom sterlo. Vsa naša obširna fara je bila v grozno žalost vtopljena, ko se je zvedela ta nesreča. Mladi iu stari so s solznimi očmi hiteli proti farovžu. da bi poizvedeli, kako da je preljubljenemu gospodu fajmoštru. Opravljale so se po fari za njihovo ozdravljenje devetdnevuice k Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, za ktere slavo so gospod tolikanj vneti, in mnogi hiteli so celo oa Brezje k Mariji-pomagaj, da bi jim ondi izprosili drago in tolikanj potrebno ljubo zdravje. In resuično, verna molitev pomagala je prečast. gospodu fajmoštru. V bolniški postelji ležali so brez posebnih bolečin le 18 dni, ozdravljenje je potem tako urno napredovalo, da so s pomočjo dveh palic začeli hoditi po sobah, šesti teden videli smo jih že le z eno palico po vertu hoditi, in sedaj korakajo brez vsake pomoči proti farni cerkvi. Posebno vesel dan bil je pa za V80 našo faro praznik sv. apostola Jakoba, kteri dan so obhajali prečastiti gospod svoj god, ter pervikrat po 10 tednih opravljali daritev svete maše. Ze v predvečer okoli 9ih zbralo se je mnogo ljudstva okoli farovža, ktero je poslušalo izverstno petje dijakov in domačih pevcev, kteri so obdaui od uniformiranih mož tukajšne domače požarne hrambe, kot svetilcev, prepevali vesele pesmi, drugi prižigali umetalni ogenj in spuščali rakete, ter na ta način razodevali veselje, da so naš preč. gospod oče zopet ozdraveli in ob enem skazovali ljubezen, hvaležnost in spoštovanje, ktero gojimo v sercih do njih. Drugo jutro, ko se komaj začne daniti, naznani močno pokanje topičev in veselo priterkavanje zvonov, da obhajamo sopraznik sv. apostola Jakoba in kerstnega pa-trona našega preljubljenega farnega predstojnika. Ob 8ih imeli so pri oltarji N. lj. Gospe sveto mašo, pri kateri sta jim stregla gospod kapelan Julij in gosp. bogoslovec Ivan Mavring, na koru so pa prav navdušeno prepevali pesmi Mariji na čast, in na bližnjem homcu so mogočno pokali topiči ter nazuanjevali posamezne dele svete maše. Tudi opoldne še smo slišali močni strel in pokanje možnarjev, kar je po lepi Ižanski ravnini oznanovalo veselje domače fare in slavnost tega dneva. Sedaj ma- šujejo vsaki delovni dan ob 8ih. in smo si svesti, da bode ostalo ozdravljenje brez vsacega slabega naaledka. Nebeški Oče na priprošnjo Device Marije naj pa obvaruje v prihodnje vsake nezgode našega verlega gospoda, naj jih ohrani v dušni in telesni prid zvestih in hvaležnih faranov, iu v čast in slavo svete Cerkve zdrave in vesele še mnogo mnogo let! Iz Maribora. (Štirnajsto letno poročilo in poštčv družbe duhovnikov Lavantinske škofije za leto 1887.) Ob koncu leta 1886 je družba štela 271 udov. Tekom leta 1887 je pristopilo vseh 10 bogoslovcev 4. leta in 1 kaplan. To daje skupaj število 282. Leta 1887 pa je umerlo 6 družbenikov; in ker je po 151etnem družbenem obstanku nastala potreba, prepisati matičino knjigo, se je pri tej priliki v smislu § 9, št. 3 društv. pravil odpisalo 23 udov. ki po 10 io več let niso več vplačevali, ter so s tem nedvomljivo dokazali svoj izstop iz družbe. Družba šteje tedaj leta 1887 udov 253. Pa še precejšno število je takih udov, ki po 2, 3 in še več let dolgujejo ali letnino ali vstanovnino, ali obojno skupaj. Vsi ti gospodi družbeniki so v somislu že navedenega §. vljudno prošeni, naj poravnajo svoje dolgove. Ker pa po tem še družbeniki večkrat ustmeno in pismeno poprašujejo, ali niso pri družbi še kaj na dolgu, sodi se. da mnogi družbeniki le zato z vplačili zaostajajo, ker ne vejo, ali so še kaj in koliko na dolgu, so sklenili v I. odborovi seji, s tem letnim poročilom vred poslati vsem vele-častitim gospodom dekanom, kakor društvenim poverjenikom, še poseben izkaz zaostalih vplcčil dotične deka-nije, 8 čemur menijo pos!reči vsem družbenikom. Izmed sedanjih udov jih je doplačalo vstanovnino 82, in vstanovnino in letnino enkrat za vselej 76. Umerli so naslednji čč. družbeniki: Goršič Matija; Jaklič Karo!; Bratanič Jožef; Bezjak Fr.; Simonič Fr. starejši; Ferk Matija, beneficijat v Ptuju. Izmed umerlih je bil te družbe poseben prijatelj pokojni Vitaojski župnik, gosp. Josip Bratanič. Daroval je 5"/0 davka prosto obvezuico po 1000 gld. V oporoki pa je za glavna dediča na polovico čiste zapuščine postavil dijaško semenišče Maksimilijanum in družbo duhovnikov. Kakor se kaže, utegne družba dobiti najmanje gotovih 2000 gld. V tem letu so prejeli tudi že v predlanskem poročilu napovedano volilo pokojnega župnika Fr. Šrol a po 100 gld., po odbitem desetku 89 gld. Podpore se je med 31 družbenikov razdelilo 1943 gld. Milostljivi knez in škof so iz svoje vstanove obdarovali 11 družbenikov s 468 gld. Po odboru je prejelo podporo: 5 družbenikov po 100 gld. = 500 gld.; 4 po 80 gld. = 320 gld : 4 po 70 gld. = 280 gld.; 1 74 gld.; 2 po 60 gld. = 120 gld.; 2 po 50 gld. = 100 gld.; 2 po 40 gld. = 80 gld. Že v poročilu 1. 1886 je bilo rečeno, da je druž-binski hram v Dobernskih toplicah dodelan. V minolem letu se je nadaljevalo znotranje zverševanje; imenito: mazanje dveri in okniških obrobov, barvanje izb, priredba domače kapelice, nakup pohišja, posteljnega robja, pertenine itd. Za vse to se je potrosilo 1931 gld. 23 kr. Po poslanem nam inventariju je zdaj popolnoma vrejenih 7 hiš za goste in dve pritlični hiši 8 kuhinjo za strežnike. Za hišno kapelico pa je darovala »družba vednega češčenja" toliko mašne oprave in cerkvenega perila, potem svečnike za altar, mašno knjigo itd., da vsi ti darovi gotovo dosegajo vrednost 200 gld. Kar je še storiti, to je vravnanje in polepšanje atez do hrama in enako stez in počitnih prostorov v mali šumici za hramom. Ravno k občnemu zboru je došel sklepni račun, poalan po gosp. dekanu Karolu Gajšeku, ki so bili sami voditelj stavbe, in sostavljen po g. kaplanu Matiju Karbu, ki je kakor denarničar io zapisnikar od konca do kraja vodil poštev in ga slednjič točno sklenil. Po tem računu se je za stavbo in za notranjo oopravo potrosilo 8336 gld. Io za pogodbo, za prepis posestva, za desetek itd. 26 gld. V pobotanje teh stroškov je družba priložila do konca leta 1887 7426 gld. in leta 18*8 še 355 gld; tedaj z vsem 7781 gld. Mnsgr. Filip, prelat, je v*le(l pogodbe vplačal pervi obrok 500 gld. Za oddane izbe topličarjem se je skupilo 81 gld. Zastran sprejema družbenikov v družbinski topliški hram se je v odborovi seji 20. marca določilo to-le: a) Družbenik naj naznani društvenemu predstojništvu željo, kedaj in koliko dni v topliškera hramu stanovati namerava, kajti odbor se vseskozi shajati ne more; ravno topliške prošnje pa ne dopuščajo odloga, b) Predsednik naj vpraša Doberuskega dekana, ali je o zaželenem času (in če ne takrat, kedaj?) prostor v hramu? in vsled odgovora naj da družbeniku rešitev. Slednjič je društveno predstojoištvo še vložilo prošnjo do veleslavnega deželnegt odbora v Gradcu za oproščenje od tako imenovane topliške takse, in je prejelo vgoduo rešitev, 2. junija 1888: „Nlit Bezug auf das gescha'zte Ansuchen vom 28. v. M. beehren wir uns mitzutbeilen, dass wir bis auf Weiteres den im Vereins-hause zu Neuhaus zeitweise sich aufhaltenden Diocesao-priestern, welche Mi'glieder des Prie^ter-Unterstutzungs-Vereines der Lavanter Diocese sind. die Nachsicht von der Entnchtung der Cur- und Musiktaxen gegen dem bewilligen, dass dieselben beim Eintreffen am Curorte der Direktion daselbst ihre Legitimation als Vereins-Mitglieder vorweisen.u Za to dobroto izrekajo v imenu družbe veleslavnemu štirskemu deželnemu odboru javno in iskreno zahvalo, ter pristavljajo le še željo, da bi našlo v topliškem hramu mnogo duhovnov v boleznih zdravje ali vsaj polajšanje, po trudih poklica pa potrebni odmor io počitek. Ako Me primerja poštev za leto 1887 s poštevom za leto 18*5. se kaže sicer pri vstanovnem premoženji zmanjšanje za 5400 gld.; koncem leta 1885 je namreč stalo vstanovno premoženje (večidel v imenski veljavi) na 51 508 gld. koncem leta 1887 pa na 46 108 gld. Enako kaže gotovi imetek, ki je stal koncem leta 1885 na 1126 gld. in koncem leta 1887 na 587 gld., zmanjšavo za 539 gld. Ali to zmanjšanje je le navidezno. Kajti da se ne omeni to, da so se deržavne obveznice prodajale po dosti viši ceni, kakor so se nekdaj nakupovale, je iz tega poročila razvidno, da je družba potrosila gotovih 8362 gld., io da ji je bilo po Dobernskem dekanu darovano zemljišče, katero so pred leti kupili za 700 gld.. ktero bi se pa sedaj ne dobilo tudi za 1000 gld. ne. K lemu pride, da sta verla gospoda dekan Gajšek in njihov pomočnik Karba osebno io brezplačno ne le stavbarsko delo nadzorovala, temveč tudi vse gradivo, kakor tudi pobišje na drobno nakupovala, deloma pri najzanesljivših mojstrih naročevala, storila potov brez števila, prejela raznih darov, itd. Po tem je iasno, ako izvedenci, katerim so stavbarske razmere v Dobernskih toplicah znane, vrednost poslopja brez inventarja cenijo na 12.000 gld.; občni zbor pa je 12. marca po predsednikovem nasvetu sklenil, da se zanaprej poslopje z inventarjem vred v letnih poročilih vstanovnemu premoženju pripisuje le v vrednosti 10.000 gl. Razvidno je tedaj, da je storila družba, kar premoženje zadeva, v zadnjih letih lep napredek in ob enem dosegla še to, da njeno premoženje od zdaj zanaprej ni založeno skoraj edino v deržavnih obveznicah, ampak nekoliko tudi v zemljišči in poslopji. Z ozirom na vse to si odbor šteje v posebno za-dostenje, da mu je občni zbor naložil, naj velečaituemu g. dekanu in kn. šk. duh. sovetniku Karolu Gajšeku in njegovemu pomočniku, g. Mat. Karbu, za njuno požertvo-valnost družbe najtoplešo zahvalo. Rim. O maši de requiem, ki se ima opraviti zadnjo nedeljo septembra, izdala je S. R. C. to-le odloko: A SS. N. D. Leone PP. XIII. litteris editis in die so-lemni Paschatis vertentis anni quum praeceptum fuerit, ut in cunctis catholici orbis Ecclesiis Patriarchalibus, Metropolitanis et C&tbedralibus ultima dominica proximi venturi mensis septembris specialis Missa Defunetorum, majori quo fieri potest solemnitate celebretur, simulque data fuerit facultas ejusdem Missae celebrandae in omnibus aliis Ecclesiis Parochialibus et Collegiatis, et ab omnibus sacerdotibus, dummodo ne omittatur Missa Officio diei respoudens ubicumque est obligatio, in se-quentia dubia super ejusmodi mandato Sanctitatis Suae pro opportuua declaratione posita sunt, nimirum: I. An concessa sit dispensatio, seu commutatio obligationis tum Missae pro populo, tum Missae cujus-cumque omniuo diei affixae, ita ut miuime transferri valeat? II. An verba „dummodo ne omittatur Missa officio diei respoudens, ubicumque est obligatio0 intelligeuda siot tantummodo de Ecclesiis, in quibus ea die fit Offi-ciatura Choralis? III An ubi occurit festivitas ex solemnioribus, ex. gr. Patroni Titularis et Dedicationis Ecclesiae sufficiat Missam pro Defunctis applicare, servando ritum festivi-tati cobaerentem ? Hisce porro dubiis a S. R. C. jussu ejusdem SS. D. N. rite perpensis, Sacra ipsamet Congregatio reseri-bendum censuit: Afjirmative in omnibus. Die 6. Junii 1888. A Card. BIANCHI, S. R. C. Praef. LAURENTIUS SALVAH, S. R. C. Secret. Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) Oa podertin grada Chiusi došla sva do pervega izvirka reke Tibere, ki plovi skozi sveto mesto Rim. Čez malo časa sva v gorski strugi, v ktera se zbirajo izvirki te reke. Skrila se je blažena gora Alverna. — Toda kmalo se zopet pokaže izza verba nasprotne gore. Vidi se še cerkev in del samostana, pa veliki križi, razpostavljeni na verhuncih gorskih pečin. Vidi se še na zadnji strani cerkvica ss. ran, ktera kot lastavično gnjezdo k ogromnim skalam pritisnjena sloni v višavi; pod njo je naravnostna globočina čez 200 metrov po-koncu stoječih skal, in spodej gorske livade. Pozdravljena, o blažena gora Alverna, ti od Boga posebno izvoljeni kraj, od Jezusa tolikokrat obiskan, ti od Kraljice angeljev pomilostena višava, ti od svetnikov in služabnikov Božjih in sv. Cerkve posebno posvečeno mesto. Na tvojega čela temenu je prejei očak Kristusovih ubožcev, sv. Frančišek, od Jezusa svete petere rane! Težko se mi je ločiti od tebe, akoprav sem že tretjič tam gori in vselej po 3 dni v tvojih svetiščih preživel. Ločim se, a le po telesu. Omenim uaj, da nisem šel z gore Alverne na Pieve san Stefano v Asisi, niti na Bibieno; nego po veliko bližnjem potu na Kantinijano. Pri Kantinijani se vidi poslednjič verh sv. gore Alverne. Obiskala sva v Kantinijani župnijsko cerkvo, šla dalje in došla na veliko cesto, ki vodi iz Bibiene v Areco; storila sva za 6% ure bližejo pot, ki lepo po obkrajkih gora in gričev pelja zopet v dolino k reki Tiberi. Hodila sva precej v noč po lepi cesti ob Tiberi v dolini med gorami, ktera se vedno bulj razprostira. Prenočila pri seljakih. 19. sept. Nedelja. Došla ob 9ih dopoldne v mesto Areco, ki stoji na prijetnem homcu. V stoljni cerkvi bila sva pri kanoniških cerkvenih molitvah in pri slovesni sv. maši. Cerkva je gotiško, starodavno in vele-lepo svetišče; takega dosedaj v Italiji nisem vidil. Ima tri krasne in velike ladije, ki jih dele lepi in visoki stebrovi. Prezbiterija ima tri, po 20 met. visoka gotiška okna s slikami na steklu, ktere predstavljajo 25 podob svetnikov; na oboku med rebrovjem vseh treh ladij so lepe, stare in umetne slike iz življenja, preganstva in mučeništva sv. Cerkve in nje udov. Druga okna so v stranskih ladijah gotiške oblike, tudi s slikami na steklu, ki kažejo življenje in terpljenje, ter poveličanje Kristusovo na zemlji. V desni ladiji je vhod v čudovito krasno kapelo 8 tremi ladijami, sloga je romanskega, poveličuje jo velelepa kupola. V ovi kapeli na velikem oltarju je podoba Device Marije, pri kteri so verni dosegli mnogo čudežev in pomoči, kar pričajo dragi in umetni, zlati, sreberni in drugi spominki. To kapelo, ki je sama za sebe prostorna cerkev, je vredno ogledati, in vso cerkev, osobito štovateljena gotike, slikarije in marmorne cerkvene umetnijo in lepote. V desni ladiji na glavnem oltarju je grob sv. Donata, čigar sv. truplo se vidi. V srednji ladiji ste dve umetni marmorni leči, jedna ua desno, druga na levo. Orgije veličastno svirajo. Došli so v cerkev mladi kleriki, seininaristi, 13—181etui; vsi v talarjih, popolno svečeniško oblečeni, ti so s sta-rejimi, 20—24 let starimi kleriki in kanoniki lepo molili cerkvene duhovne ure. Potem bilo je slovesno kropljenje z blagoslovljeno vodo v svetišču in po cerkvi pred službo Božjo. Naj bi se ta častita in ginljiva, starodavna cerkvena navada obnovila povsod v naših cerkvah na Slovenskem. Med sv. mašo so mladi kleriki velečastito in prav gregorijansko peli. Ali bi ne bilo lepo, dobro in koristno, da bi se tako mladi kleriki v svečeniški opravi tudi po naših biskupijah vstanovili in v stolnicah pri duhovno cerkvenih molitvah videli in se njihovo iz-borno petje pri službi Božji čulo?*) Poleg tega se pa korenito od zgodnje mladosti pripravljajo za presveti stan v posebnem semenišču. Italijanske biskopije so mnogo manje in siromaš-neje od naših, pa ima skoro vsaka ravno opisano vsta-novo z mladimi kleriki, ki od zgodnje mladosti oblečeni v talar in duhovsko opravo se vzgojujejo v seminarju in cerkveni škofovski gimnaziji. Težko je mladenču, kteri se v sedanjih šolah brezverskih, ali veri nasprotnih, vsakoverstnih veri nasprotnih nazorov naleze, potem v čveterih letih seminarskih oue nazore in mnogo druzega nabranega v privatnih stanovališčib in druščinah izne-biti se. Lahko se zgodi, da poslane svečenik, ali v nesrečo vekovito sebi, v škodo sv. Cerkvi in vernemu narodu. Ob 1 popoldne odhod iz mesta Areco. Pod mestom v ravnici pri cesti je stara cerkvica sv. Antona puščav-nika, v nji na desni steni predstavlja velika slika sledečo dogodbo: Ko je sv. Frančišek s tovarišem se mestu Areci bližal, je vidil vse polno hudih duhov nad mestnim obzidjem; meščani so bili v razpertiji in neslogi, hudi duhovi so jih navdihavali v poboj in morijo med seboj. Frančišek pošlje redovnega brata tovariša, da naj ide in jih z znamenjem sv. križa odžene, on je pa med tem goreče molil. Hudi duhovi so pobegnili, meščani *) Op. To je tako, kakor ko bi našim Alojzijancem dali tonzuro, talar in kolar, ter bi jib pri božji alužbi porabili. Tako imajo na Jutru, kjer manjka bogoslovcev. se umirili, in Frančišek, pridši v mesto, je storil popolno spravo med nasprotnimi strankami meščanov. (Dalje nasl.) In nsum Cleri. Naslednje verstice iz Teržaškega škofijskega lista utegnejo marsikterim čč. gg. duhovnom koristiti: Venerabili Clero curato unitarnm Dioeceseon! Nemo certe ignorat, quanti momenti sint sic dictae matriculae, seu libri parochiales Baptizatorum, Defunctorum et Copulatorum; suut enim documenta publica, authentica et probatoria tum in foro ecclesiastico tum civili. Recte ideo hi libri summa diligentia conscribi et maxima cura conservari debent, ut extractus, qui vel a singulis individuis exiguntur, vel auctoritati politicae suut exhibendi exactissime ea omnia contineant, quae lege praescribuntur. Ast, proh dolor! non omnes Curati gravissimo officio respectu matricolarum ipsis incumbenti semper adamussim satisfaciunt, unde fit, ut tabellae pro con-scriptione militari, pro inscribendis iuvenibus scholas frequentantibu8 pro inserendis variolis etc. etc. quandoque minus exactae sint et auctoritati politicae ansam prae-beant quaerelas aliasque haud gratas observationes contra Clerum curatum movendi, quod etiam ultimo tempore denuo accidit. Inhaerendo itaque recripto Exc. c. r. Locumtenen-tiae de die 10 m. c. N. 9082, nec non notionibus, quas subscriptus Episcopus in visitatiouibus canonicis ex in-spectione matricolarum sibi comparavit, sequeutia stric-tissime observanda praescribuutur: 1. Quoties necessarium est novos libros emere, curandum erit, ut isti contineant chartam solidam, sint bene compacti (colligati), nec nimis voluminosi. 2. In libris parochiaiibus non asserventur documenta officiosa (quae potius i o fasciculos redigenda sunt); tali enim ratione compago facile dissolvitur, solu-taque folia disperguntur. 3. Matriculae Baptizatorum, Defunctorum, et Copulatorum lingua latina sunt conscribendae ac eadem lingua extractu8 seu testimonia exaranda. Reliqui libri, v. g. rationum, publicationum »Journal* etc. lingua ver-nacula possunt exarari. 4. Inscriptio singulorum actuum nunquam diffe-renda, sed sollicite exequenda e8t, 8ervato semper ordine chronologico. 5. Inscriptio fiat characteribus claris et distinctis; calligraphice equidem non omnes valent scribere; clare et distincte quilibet potest et debet. 6. Correctiones et rasurae sedulo vitentur. Si quae fors minus exacte inscripta tuere, deleantur penitus lineis supraductis, et actus totus denuo inscribatur. 7. Matriculae aliique libri parochiales in archivio in loco sicco et sub clavi asserventur. 8. Extractu8 sive singuli sive periodici ab Auctoritate civili exqui8iti, accuratissime conficiantur et mature expediantur. Matriculae enim non tantum usibus eccle-siasticis inserviunt, sed etiam nomine Status rediguntur; unde uegligentes et incurii etiam poenis a politica auctoritate mulctari possunt; quod etiam jam accidit. Ceterum nulli dubitamus, quod Venerabilis Clerus dioecesauus, memor responsabilitatis ex hujusmodi ne- glectu si bi provenieotis, et de propria farna solicitus Dullam dabit a osam quaerelarum. Ab Ordinariatu Episcopali Tergestino et Justinopolitano. Tergesti die 24. Iuuii 1888. -J- Joannes, episcopus. Razgled po svetu. 0. Fraiičišk VeDinger, S. J. V praznik sa. aposteljnov Petra in Pavla umeri je v Cincioatu v Ameriki daleč sloveči iu visoko zaslužni misijonar oče Fr. Ksav. Veninger, J Ta navdušeni, pobožni in povsod ljubljeni duhoven in misijonar bil je roien 31. oktobra 1805 v gradu Wilohaus-u pri Mariboru na štajerskem. Stariši so bili omikanega serca in uma. čisto kerščanski; mati. rojena Barbara pl. Mandelsteinska, zlasti gospa nenavadne čednosti io izverstne pobožnosti. Leta 1821 prišel je mladi Veninger v slovečo baron-Klinkovvstromovo učilnico na Dunaj, kjer je v 3 letih dokončal filozofične uauke pod vodstvom ravno tako bistroumnega kakor marljivega dvornega kaplana Joba, vstanovitelja reda š^Ukih sester, ki je bil tudi njegov dušni voditelj. Leta 1826 prejel je od škofa Zaengerla na Dunaju 4 nižje redov« in 1. 1828 mašnikovo posve-čenje. Ko je v nedeljo sv. rožnega venca obhajal pervo svojo sv. mašo, bilo je razun tačasnega nuncija na Dunaju in knezoškofa iz Gradca še mnogo imenitnih oseb pri slovesnosti. 1830 postal je Veninger doktor teologije, pristav na v»eučelišču v Gradcu, io pozneje profesor za dogmatiko. 2e davno ga je gnalo v jezuitovs