- ' _ , —v': '' : - ■ * - -v List Slovenskih delavcev v cytmeriki. The first Slo venic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. rZLETOH PISARITE: 1X79 KEOTOB. Entered u Second-Class Matter. September 81. 190S. at th» Poet Office at New York. N. Y. under the Act of Conrreee of March S 187». TELEFON PISARNE: 127« UEOTOB, NO. B3. — ŠTEV. 83. NEW YORK, TUESDAY. APRIL 9, 1907. — V TOREK, 9. MALEGA TRAVNA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Predsedniške volitve. Roosevelt in Foraker. BOJ PREDSEDNIKA ROOSEVEL-TA PROTI SVOJEMU TEKMECU. Glavno ulogo v tem boju dobi predsednikov zet Longworth. HARRIMANOVA KONTROVERZA. -o- Washington, 8. aprila. Reklama za prihodnjo predsedniško volitev se bodo rrSila pod devizo, da se zopet izvoli predsednik Roosevelt, ali pa kedo, kogar lx*le Roose\-elt. predlani za svojega naslednika. Kot ta-cega bode Roosevelt brezdvomno predlagal naj preje vojne sa tajnika Tal:a, kteri pa delavskim kropim ni ba-Š priljubljen, tako da nima baš mnogo na ie priti v Belo hišo. Razun te-a ima po Roosevelt jakesra republikanskega tekmeca, senatorja For-akerja iz Ohio, kteri je odločno in srčno izjavil, da ne akceptira niti Roosevelt a. niti kandidata, kterega bi Roosen H predlagal. Kadi tega nastopa lii..»s<>velt kar najenergičneje proii 1'orakcrju in -i misli pri tem: da mora postal ali on, ali pa p> n»<-mu predlagani kandidat predsednik. — A ko t-*- bodo to z^»lilo. bode lahko da jH^tane njegov zet Longworth naslednik Forakerja, in ako si Long-worth prilasti državo Ohio k.-t zve-zin senator. | totem je Ohio tudi Koo-s«*veltu zagotovljena povodom predsedniških volitev. Ta načrt je zelo lep, ako mu ne U»de Škodovala Harrimanova koniro verza. Izkazalo se je namreč, da ona zarota pn»ti Roosevelt u tudi ni družeča, ne:S» reklama. s ktero naj železnice pri' 1st avl ja jo ljudstvu kot splošna nevarnost, iz ktere zarno-re potem {»omagati le Roosevelt kot xopetni prtxlsednik. Nova senzacija. Hoot odstopi. DRŽAVNI TAJNIK ROOT BAJE ODSTOPI. KER POSTANE PREDSEDNIŠKI KAN-D I D A T. Ker Roosevelt želi, da postane Taft njegov naslednik, je Root užaljen. —o- ŽIVAHNOST V WASHINGTONU. -o- Washington, 0. apr. Jedva da ^e je nekoliko pozabilo melodramatično od-ki i <• "zard !a*i i kab:,ieta ima II. m »t tudi par privržencev, n. pr. tajnika zvezlnega zaklada Corte'voua. kteri bode mnogo raje na>t*pil za R.Mita, nego za Tafta. Af. Item je pa predsednik sklenil, da bode kmalo naznanil smer republikanske politike in tudi odbral kandidat«-. — kteri se bode imenoval naj-brže Roosevelt. Nezgoda na morju. Dvojamboma jadranka Henry Cro-ker iz Insxooda na Long Islandu, se je včeraj pri Manhattan Beaehu odtrgala od sidra in se pri hotelu Oriental razbila. Ladija se je potopila, kapitan in njegovo moštvo se je rešilo. Samomor radi prepira. P^ekskill, N. Y., 8. apr. Včeraj po-poludne j« po kratke mprepiru s svojim možem triindvajaetletna gospa Edith Stevensova popila večjo količino karbolne kisline in je valed tega dsass ajatraj Iz delavskih krogov. Pogodbe z železnicami. ZAPADNE ŽELEZNICE SO PODPISALE POGODBO Z ŽE-LEZNIČARJI. Poljski tkalci v Massachusettsu so pričeli štrajkati. ŠTRAJK V DANBURYJU. Chicago, 111., 9. apr. Včeraj je 31 železnic zapadno od Chieaga podpi->alo s svojimi delavci nove pogodbe, \\sled kterih dobe po 2oc na dan več, nego do sedaj. Dnevni delavni čas je določen na največ 10 ur. West Warren, Mass., 9. apr. Sto-inpetindvajset poljskih tkalcev tukaj-nje tkalnice Thorndike Mili je pričelo štrajkati. Poljaki zahtevajo, da iee v-e delavce drugih narodnosti odslovi' Danburv, Conn., 9. apr. Tukajšnji vozniki so pričeli štrajkati, da si iz-poslujejo minimalno tedensko plačo v znesku $13.50. Mnogo delodajalcev je že privolilo v njihovo zahtevo. ZDRAVNIK IN POLICAJ. Provzrcčil je smrt nekega moža in sedaj so ga zaprli. Greenwich, Conn., 8. apr. Dr. C. 0. Lund. optik, kteri ima v New Yorku, 1053 Park Ave. svoj urad in ki je tu zaposlen kot poseljen policaj, bil je včeraj aretovan in obdolžen, da je povzročil smrt Fred Slocuma, kteremu je dal neko medicino, dasiravno v to zakonito ni bil opravičen. Slocuma je naj prvo nek drugi zdravnik zdravil radi pljučnice, na kar je pa Lund dognal, da ima pljučnico. Lund trdi, da je bil kot zdravnik uslužben pri Metropolitan uličnej železnici v New Yorku, kjer je preiskoval oči usluž-beneev. Semkaj je prišel pred dvema leti in je bil uslužben kot nočni čuvaj pri Bell Haven Land Co. On trdi, da ima licenco za prakso v New Yorku. Korupcija pri gradnji panamskega prekopa. Washington, 8. apr. ('lan kongresa Rainey (Tli.), kteri je neoficijelno obiskal prekopovo ozemlje, objavlja sedaj senzacijo ne! n a odkritja o korupciji, ki vlada pri upravi gradnje prekopa. Radi tega bodo njegova odkritja sedaj natančno preiskali. Vlada je ukazala polkovniku Goet-halsu, novemu predsedniku panamske komisije, naj s preiskavo takoj prične. Tatovi na delu. Kidgetieid, Conn., 8. apr. V minolej noči so nepoznani tatovi obiskali hišo dr. A. T. Northropa, ki je preje živel v New Yorku, in ki je sedaj tukaj v p »ko ju. Odnesli so mu za več tisoč dolarjev srebrnine. Ko so tatovi kradli, -ta zdravnik in njegova žena mirno spala v gorenjem nadstropju, kjer so spale tudi služkinje, ne da bi kedo slišal kak sumljiv šum. Gozdni požari. Gozdovi pri Ama-rcnsettu na Long IVIandu so minolo soboto goreli, toda v nedeljo po noči je nastal jak dež. ki je po/ar pogasil. Ogenj je bil že tolik, ('.a je bilo imenovano mesto v velikej nevarnosti. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.30 ............ 50 kron, za $ 20.45 ............ 100 kron, za $ 40.80 ............ 200 kron, za $ 203.50 ............ 1000 kron, za $1015.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaje brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje s. kr. poštni hranilni urad v 11. de 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-aeje do $25.00 ▼ gotevini t priporočenem ali registrovanepi pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft PRANK SAK8ER 00., 109 Greenwich Street, How Ink <104 St. Glair Ave. WE* Olmfani. O Velik požar v New Yorku. STALIŠČE VOZOV ULIČNE ŽELEZNICE NA WASHINGTON HEIGHTS JE ZGORELO. New York City Railway Company na Lenox Avenue ima nad poldrugi milijon škode. ŠEST RANJENIH. Včeraj zjutraj je velikanski požar razdejal veliko stališče vozov New York City Railway Company na Lenox Avenue in 146. ulici v New Yorku. Škoda znaša skoraj dva milijona dolarjev. Pri gašenju je bil ubit gasilski kapitan John Ryan od sotni-je št. SO, dočim je bilo šest osob ranjenih, ker se je na nje podrla velika stena zidu. Goreti je pričelo ob 2. uri zjutraj pod nekim vozom radi slabo izoliranih električnih žic. Od tu se je požar tako hitro razširjal, da spočetka na gašenje niti misliti ni bilo. Obravnava Thawa. Delmasov zagovor. DELMASOV ZAGOVOR SE NASLANJA NA EVELYNI-NO IZPOVED. Naperjen je proti umorjenemu arhitektu Whiteju in Jeromo-vim pričam. PRED OPROSTITVIJO. ^ V obravnavi proti milijonarju H. Thawu pričel je včeraj glavni zagovornik Delmas s svojim zagovorom. Delmasov govor je bil tako sijajen, la je v New Yorku bilo do sedaj le malo takih slišati. Pri govoru ni nikdar segal v idealizem, temveč go-voril je uprav mojsterski logično, naslanjajoč se na gola dejstva in do kaze v sled česar je na porotnike tem d j vplival. Medtem ko drugi zagovorniki v takih slučajih običajno laskavo govore porotnikom, je Delmas takoj pričel govoriti o predmetu, m -icor z lastnimi besedami pokrajin-ski-a pravnika Jeroma: "Ako bi bila resnica znana, potem bi ne imeli pravice, da smo tukaj in da sodimo te-a moža." Nato je izjavil, da za-"ovorništvo ne želi druzega, nego odkriti resnico. Potem je nadaljeval proti porotnikom: "Ne bodean skušal pozvati na pomoč vaša čuvstva, niti nepisani, temveč le zakone te države." Potem je obžaloval mater in sina ustreljenega arhitekta, da mora kot zagovornik Whiteja razkrinkati. — Nato je povdarjal, kako je žem-jalni White, za kterega bi bilo bolje, da bi ne bil rojen, zapeljal nedolžnega otroka Evelyno in je dejal popotnikom, naj razsodio, se je-li mlada žena, zaslišana kot priča, vedla kot igralka, ali pa ko: žena, ki govori resnico. Med govorom je bila Evelvna mirna in ni jokala, toda nek porotnik si je z trobcem večkrat obrisal oči, ko je Delmas opisoval požrtvovalno ljubezen Thawa do svoje žene. Y svojem govoru, ki je trajal sko-ro štiri ure, je Delmas brezobzirno napadal pokrajinskega pravnika, Whiteja, Evelynino mater in zloglasnega odvetnika Abe Hummelja. list reljenega arhitekta je predstavljal kot izmeček človeštva, kteremu ni bilo ni jedno sredstvo pre podlo, aa je onečastil tedaj jedva 151etno Evelyno. Potem je opisal njeno mater, gospo Holmanovo, ktera je izročila pravništvu dokaze proti lastnej hčeri, ktera bi rada žrtvovala sebe, samo da reši svojega moža. "In kaj tacega zamore storiti mati napram svojemu lastnemu otroku!" Jerome pripravlja sedaj svoj govor proti Thawu. Južne republike. Puerto Gortez padlo. NICARAGUAJSKE ČETE SO ZA SEDLE HONDURSKO LUKO PUERTO C O RTE Z. Uradno poročilo o operacijah proti imenovanem mestu. REVOLUCUONARNO GIBANJE V VENEZUELI. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI Q NAJCENi&J&I DNEVNIKI Mobile, Ala., 9. aprila. Nek ravnokar semkaj došli parnik prinesel je seboj vest, da so nicaraguajske čete osvojile važno hondursko luko Puerto Cortez na severnem obrežju Hondurasa. Mobile, Ala., 9. aprila. Puerto Cortez je padlo v roke Nicaraguaj-eev. To poročilo tu-di uradoma potrjuje poveljnik topničarke Mariette. Niearaguajci so dne 3. aprila zasedli tudi mesto Ceibo brez boja. Od tu so nicaraguajske topničarke odplule v Puerto Cortez, ktero mesto so tudi zasedli. Washington, 9. aprila. Državnemu oddelku se brzojavlja. da so se nicaraguajske čete izkrcale pri Tru-jillo na severnem obrežju Hondurasa in potem odkorakale v Puerto Cortez na iztočnem obrežju. Mehikanski poslanik senor Creel in njegov aiicaraguajski tovariš Corea sta se včeraj posvetovala s predsednikom glede sklenitve miru. Semkaj se poroča, da so Hondurci ostavili mesto Puerto Cortez brez boja. Wiilemstad, Curacao, S. aprila^ — Iz Maracaibo, glavnega mesta države Zulia v Venezueli, se poroča, da se revolucijonarno gibanje v Venezueli hitro razširja. Vlada že nabira vojaštvo, da zatre vstajo takoj ob pri-četku. Havana, Cuba, 9- aprila. Člani vstaškega odbora na Cubi so se včeraj posvetovali z vojnim tajnikom Zjedinjenih držav Taftom, toda slednji jim ni naznanil, kedaj bodo ameriške čete ost a vile Cubo. ROJ Z VALOVI. Rešeni mornarji jadranke Louis Bos sart. Norfolk, Va., 8. , pr. Deset os<.b, med kterimi sta tuli i\e Ženski. Je le-šilno moštvo postaje Nags K*.ad, N.C. rešilo gotove smrti. Izreden vihar, ki je divjal ob vsem obrežju Virginije in Caroline, je vrgel jadranko Louis Bossart na peščenine. Jadranka je bila namenjena iz New York a v Wiggins, S. C., toda vihar j > je spravil iz prave poti. Kimalo m> polnoči je prišla na peščenine, toda str.iž.1 Imenovane rešilne postaje jo je k malo opazila. Ker so bili valovi preveliki, ni nihče skušal priti jej na pomoč v čolnih, in radi tega so izstrelili iz topa vrv pr?-ko ladije, kar se je posrečilo. Moštvo je prišlo po rešilne j boji na kopno. Zadnji je ostavil jadranko kapitan Fleteher. Jadranka je še v dobrem položaju. Norfolk. Va.. 8. apr. Jadranka Laura L. Sprague iz Marblehead, Mass , je pri Ocraeoke Islandu obtičala na pesku. Moštvo se je rešilo na rešilno postajo. Ladi jo bodo še lahko rešili, ako se vihar poleže. Iz oceana prihaja irosta meirla. PRETEPI V CERKVAH. Radi nabranega denarja. Philadelphia, Pa., 8. apr. V dveh tukajšnjih cerkvah so se včeraj vršili veseli pretepi med strankami radi nabranega denarja. Prvi pretep se je vršil v unijskej presbiterijansikej cerkvi na 66. ulici in Woodland Ave. Drugo dejanje se bodo naravno vršilo pri sodišču kot neizogibna posledica. Tudi v protest an tskej episkopalnej cerkvi je prišlo do boja in sicer med duhovnem ter George Sbegogom, ker se baje volitve eerkvenih "mož" niso vršile v rado. Angleški kralj Eduard na Španskem. 1RALJ EDWARD IN KRALJIC/ ALEKSANDRA STA DOSPELA V CARTAGENO. Cralj Alfonsd in kraljica vdova Chri stina sta pozdravila goste. 3DWARD GENERALNI KAPITAN. Cartagena, Španska, 9. apr. Kralj Alfonso, vdovljena kraljica Christina in ostali člani kraljeve družbe, dospeli so včeraj zjutraj ob 8. uri semkaj iz Madrida, da se snidejo z angleškim kraljem Edwardom in kraljico Aleksandro. Španskega vladarja in njegovo mater je ljudstvo na\"dušeno pozdravilo. Angleška kraljeva yachta Victoria and Albert, spremljana po drugih vojnih ladijah, dospela je kasneje. Kralj se^je Angležem peljal naproti s svojo yachto Giraldo, da pozdravi kraljevo dvojico. Angleške goste so v Carta-geni sijajno sprejeli. Madrid, 9. apr. Uradni Časopis objavlja danes odredbo, s ktero je angleški kralj imenovan častnim generalnim kapitalom španske vojske. TORNADO KOT ZDRAVILO. Umobolni so po tornadu postali zdravi New Orleans, La., 7. apr. Tornado, kteri je minolo soboto divjal v državah Louisiana, Mississippi in Alaba-mi, je zelo blagodejno uplival na večje število bolnikov v državnej norišnici v Jacksonu, La., vsaj tako so baje dognali tamošuji zdravniki. Zdravniki so pronašli, da se je duševni položaj mnogih bolnikov takoj po viharju izdatno poboljšal in sicer trajno. Ti bolniki so bolovali za kronično histerijo. Takoj po pričetku viharja se je njihovo stanje izdatno poboljšalo. Vihar je bil tako grozen, da so celo duševno zdravi ljudje postali histerični. Ko je pa bil vihar končan, so zdravniki v svoje začudenje opazili, da se bolniki povsem pametno obnašajo. V kratkem pride semkaj mnogo zdravnikov iz raznih mest v svrho proučevanja tega ugodnega pojava. ITALIJANSKA O SVET A. Bivši pokrajinski pravnik borougha Queens je bil jačji, nego njegov napadalec. Bivšega pokrajinskega pravnika borougha Queens v New Yorku je nedavno napadel nek Italijan z britvijo in ga na vratu nevarno ranil. Kljub temu je pa bil Merrill jačji in je Italijana pošteno pretepel, na kar je ušel. Italijan je pravnika brezdvomno napadel iz osvete, ker ga je preje kedaj obtožil. PRODAJANJE DOJENCEV. V St. Louisu, Mo., jih prodajajo po $2 komad. St. Louis. Mo.. 5». aprila. Tukaj so zaprli prodajalko dojencev. ktera je otroke prodajala na debelo in na drobno po principu: "Prodajam le blago prve vrste; nazaj se ne jemlje, zamena izključena.'' Mrs. W. N. Mor risova, ktera si je želela otroka, hotela si je na ta način jednega nabaviti, Tadi česar je obiskala zavod Mrs. Marv Eckhartove. 3446 Chentean Avenue, kjer je kupila baby, "garantirano sveže in brez napak" za $2. Ko je prišla domov, pokazala je otroka zdravniku, kteri je pa dejal, da osobno proti otroku nima ničesar, da pa je deček podedoval po očetu neozdravljivo bolezen. Morrisova je odšla takoj v zavod in zahtevala dobro blago 'ali pa denar. Ker pa tega ni dobila, je vrgla dete babici na. glavo in odšla po policijo, ktera je BeUiartovo aretovala. __ Vesti iz Rusije. Razdelitev zemljišč. TADALJEVANJE ZASE DAN JA GOSUDARSTVENE DUME. PROTI RAZDELITVI ZEMLJIŠČ. )Tovi načrti glede vporabe prekega soda. — Pooblastila. ŠTRAJK MORNARJEV. Petrograd, 9. apr. Pri veerajšnjej seji gos. dume so se vršile agrarne debate in dasiravno je vladini organ "Rosija" pretil, da zamorejo zahteve glede nasilne razdelitve zemljišč dovesti do razpusta dume, povdarjali so vsi govorniki, da je to jedina rešitev kmetskega stanu. Nek kmetski poslanec je dejal, da ni prišel v Petrograd govoriti o nakupovanju zemljišč, temveč da jih vzame. Pričakovanje, da bode ministerski predsednik Stolvpin zapretil z razpustom dume. se ni uresničilo, kajti Stolvpin ni ničesar govoril. Vlada je predložila predlog glede nove vporabe vojnih sodišč, kterim naj poveljujejo najvišji poveljniki posadk, kteri sc pa podvrženi minister-stvu notranjih zadev. Oni imajo pravico aretovati osobe. izgnati jih iz okraja, zatirati časopisje, zapirati šole. zapirati ljudi do tri mesece in nalagati denarne kazni do tisoč rubljev. Ustavni demokrat je so sklenili ta predlog sprejeti, da preprečijo hujše predloge. Petrograd. 9. apr. Mornarji pe|ro-lejskih parnikov na Kaspiškem jezeru so pričeli štrajkati. Pridružili se jim bodo tudi delavci ob Volgi. PREMETENI TATOVI. Zvezali so psa in odnesli $2000. Hempstead, L. I., N. Y., 8. apr. Tukajšnjemu pomožnemu farmerju P. M. Brownu so tekom časa avtomobi-listi pobili pet izmed njegovih šeste-rih psov, tak«, da mu je ostal le še jeden. Da saj tega obvaruje pred naglo in neprevideno smrtjo, ga je vsako noč zaprl v svojo shrambo za vozove. Ko je pa prišel včeraj zjutraj, da mu odpre vrata, v dolenje sobe, je opazil, da so tu bili tatovi in da so mu odnesli njegovo zimsko obleko, par pušk in srebrnine v skupnem znesku $2000. Tatovi so vlomili še v dve drugi hiši, toda od tu so jih odpodili psi. Ko je prišel v shrambo za vozove. je tu našel svojega šestega in zadnjega psa ubitega. TRIDESET DNI BREZ JEDI. Starka se je preživljala ves čas le z vodo. Mechanicsville. N. Y., 9. apr. V bolnici v Cohocsu je 78 let stara Francozinja Helena Bordeau, ktero so našli 4 milje daleč od tu ob bregu reke. Ko se je starka nekoliko zavedla, je pripovedovala žalostno povest. Nedavno jej je umrla hči in tako je ztrubila svoj dom. ker je njen zet prepodil iz svoje hiše. Brez cilja je 7. m area odšla na deželo in prvo noč spala na pokopališču. Drugi dan je na nekej farmi prosila jedi, toda od tu so jo prepodili, na kar je odšla do podrtega dr^esa, v čegar zavetju so jo našli. Od 8. maica nadalje je tam ležala in se preživljala le z vodo, do ktere se je še zamogla splaziti. Tako je živela 3 dni, dokler jo niso našli dečki. Razne novosti iz inozemstva^ KONEC ŠTRAJKA PEKOVSKIH POMOČNIKOV NA DUNAJU. Povodnji v Srbiji; škoda vsled povod-nji je velika. ITALIJANSKI KRALJ NA * GRŠKEM. Raznoterosti. -o- Dunaj, 9. apr. Št raj k tukajšnjih pekovskih pomočnikov, kteri so štraj-kali od srede marca dalje, je srečno končan in sicer s poraženi delodajalcev. Pomočniki so dobili večje plače in tudi krajši delavni čas. Belgrad, 9. apr. Vsli d tajanja snega nastale so pj vsej Srbiji velike povodnji, ktere so povsod i napravile velikansko škodo. Železniški prorret je ustavljen in več os< 1» je utonilo. Atene. 9. apr. Kralj Viktor Emanuel dospel je včeraj z ministrom ino-st ranili del Tit toni jern in drugimi dostojanstveniki na obisk kralja Jurija. Ljudstvo je kralja navdušeno pozdravilo. Rim, 9. apr. Pierpont Morgan iz New Yorka dospel je semkaj. Davenport, Anglija. 9. apr. Angleška oklopnica Trafalgar je na poti iz Plymouth Sounda v Devonport obtičala na pečinah pri Devil's Pointu blizo mornaričnega provijantnega skladišča v East Stouchouse. Oklopnica Traaflgar je vojna ladija 2. razreda in nosi 12.300 ton. Zgrajena je bila I. 1890. Na njej je 472 mož.. Njen položaj je zelo nevaren in na desnej strani ,ie zelo poškodovana. Barcelona, 9. apr. Na Calle Boque-ria se je razletela bomba. Tri osobe so bile nevarno ranjene. Harbin, 9. apr. Trgovski del mesta Harbina, Fudka. je razdejal požar. Škoda znaša 4,000,000 rubljev. Tožba proti španskemu kralju. ()<'e sedanjega španskega kralja je imel na starejše dni ljubavne odno-šaje z lepo deklico Jeleno Sanz. Po njegovi smrti je dobila ljubica lep letni dohodek, kakor tudi njeni otroci do polnoletnosti. Tako je odredil kralj v oporoki. Pozneje se prispevki najbrže niso redno izplačevali, tako da sedaj najstarejši sin Jelene Sanz toži dediča kralja Alfonza X1L, to j<- sedanjega kralja Alfonza XII r. iri obnovi sedaj v sled posebne želje Anglije. Za razorožitev, kakor jo predlaga Rusija, -e zanimajo tri vlasti, namreč Zjedinjene države, Anglija in Španska. Iz brzojavov je razvidno, da se tudi Italija soglaša s t»*m vprašanjem, da tako nekako j>.>»rt'.itsje med pristaši ia naprotniki razorožitve. Zjt-lin jene dr/.« ve nameravajo nasi.piti še ?, >iveuia predlogi. One bolo pn-iia-jrale. .ia se razpravlja tudi o omejit i ali pomanjkanju stalnih voj-ka in da se tudi -ila. ktero se -a i pi i izterjevanju dolgov, omejL Sie.'ciji predi o tr je znan še izza časa ]»atiamiM*iškeira kongresa kot Drago-deči kaeega praktičnega rezultata. Španska je izrazila željo, razmotri-vati o omejitvi vojni > oj>:-av in si je pridržala pravico o tem vprašanju razmotrivati. To sn razna mnenja, o kterili žele razne države pri mirovne j konferenci razmotrivati. Naseljevanje kulijev. lije Jan r je bilo pričakovati, ima za-prepove.;ln je napeljevanje ku-i posledico, da skušajo sedaj kar trumama priti v Zjedi-ržave preko meiiikanske meje. 0 pri Rio Grande del Norte i-, st tljtj v velikih eel ah in ke « M:- i imajo v^ ,,dno . ia n<■■b>br»d<>šlim na^eljen-pprtvij » | ri!i->d v Zjedinjene preko meiiikanske meje. Pa -o, Texas, »riši > je te dni -to a:H»!ieev. Utivi so morali . zojH^t v Mexi. .. .in nii-em ni pre ■>> Vo .I :<<-tra. negn se do mehlkan-kega p»»slaui->r C v. c i a v W.,viingt««u, kte-iw;»r. -ili. da ;.ri našej vladi je in jim izposlnj. dovoljenje čiti mejo, ker jim je obljubilo pri nekej železnici v Zje- 1 državah. Njihovo stanje je lostno in <»ni nimajo nikakih s . Is te v, da hi si zamogli pomagat i dalj«-. Poslanik jim je odgovoril, da v ujihovej zadevi ne more ničesar ukreniti, ker je Rooseveltova prokla-macija glede naseljevanja kulijev dovolj jasna. A ko so brez vseh sredstev. naj se obrnejo do japonskega poslanika v Mexico Ciu-dad, kteri jim bftfle gotovo lahko pomagal. Tudi v mestu Juarez ob me h i kan-skej meji nabralo se je vei sto Ja> , I j,, j selo poncev, kteri vsi žele priti preko meje v Zjedmjeme države. Ko so jim -pa zabranili p rebrni preko meje, so se razkropili in pričakovati je, da bodo skušali priti preko meje v krajih, kjer ni naselniških uradov. Glavni naselniški tajnik Sargent pa izjavlja, da je tudi na to eventualnost pripravljen, tako da bode tudi tihotapstvo z japonskimi pogodbenimi delavci preko mekikanske meje v nadalje izključeno. Pismo iz Rusije. Praznik svobode. — Dijaška univerza. — Ruska zima. Petrograd, 19. sušca. Dne 4. sušca je zopet vsa Rusija praznovala praznik osvobojenja, obletnico, ko jo ear Aleksander II. leta 1M>1 izdal manifest, ki je osvobodil ruškega kmeta iz stoletnega robstva. Čez 20 milijonov muzi ko v (kmetov) je -kozi 270 let ječalo v sužnjištvu, ki ga je strla carjeva roka. Ta dan so š. .le in uradi zaprti, vse trgovine počivajo. Ljudstvo gre v cerkev, kjer mu pravoslavna duhovščina v patri-jotičnih govorih slavi pomen tega dne. — Zborovalna svoboda se pa krati ve-Ino bolj. PetrogTadski gradouačelnik i župan) generalmajor Dročevskij je izdal ravnokar strogo narodbo proti delavskim shodom. V nekterih tovarnah so delavci govorili tudi o političnih vprašanjih. Zdaj je najstrožje prepovedano govoriti na teh delavskih sestankih o političnih stvareh in tvorniška oblast je odgovorna, da nič nepostavnega ne govori. "Ivomitet partiji pravoga porjad-ka " denuneira vladi vse, kar je opo-zieijonelnega. Iz Kijeva, kjer je vseučilišče središče opozicijonelnega gibanja . je poslal brzojavko minister-skemu predsedniku Stolvpinu, v kteri pravi, da je del vseučiliških profesorjev tako revolucijonarnih. da dijake nagovarjajo k anarhiji, drugi profe- .rji so pa od teh tako terorizirani, da se ne upajo pokazati svojega mišljenja. Komitet pravi, da se naj revolueijonarni profesorji takoj od-st ranijo in revolucijouarno gibanje - silo zatre. Xa kijevski univerzi sij se res dogodile stvari, ki se morajo strogo kaznovati. Provzroeitelji so bili pa judje, ki so potolkli tudi krščaaiska razpela. Ruski dijaki so se tudi obrnili do vlade, da naj judovske revolueijonarje, ki so krivi, ,da je vseučilišče zaprto, ukroti. Jud-.;<■ bi najrajši videli, da "kristjani nekaj let ne bi imeli vseučiliških ]>reda-vanj, da bi jw>tem na zapadnih uni-verzah izobraženi Judje zasedli njih mesta. Letošnja zima je bila kaj huda. Januarski mrazi so bili strogi. Naj-mrzlejsi dan je bil 0. (21.) januarja - srednjo temi>eraturo —20.5 stopinj !v. a ob zarji smo imeli —24:'/2 stop. It. I>ne S. (20.) januarja je normalna sredina ruske zime, in od tega dne smo imeli 13 dni sneg; snežena odeja je sedaj visoka še pol arsina. .Splošno je bilo letos malo snega. Snežene«- za sani so imeli v mestu od IG. (29.) decembra do 1. (14.) februarja ,skupaj sodem tednov. Zanimivo je, da je barometer dosegel na večer dne 9. (21.) januarja, torej na naj-mrzlejši dan. tako višino, kakoršne še niso opazovali, odkar imamo v Rusiji meteorološka opazovanja, namreč 798.5 mm. Za minimom dne 13. (26.) februarja je začelo moeno snežiti. S severa je pribežalo mnogo ptičev pred mrazom, kakor vsako leto. Evo vam najbolj znane poslance od severnega tečaja : Svirestili, snegiri, ščuri, in posebno mnogoštevilni droz-di-sjabjuniki, ki so prihiteli v velikih jatah. Iz Laplandije so prišle senice-gajke (Poecile cincta) irr jastrebinje sove (Surnia nisoria). Ko je mrez le veil no bolj pritiskal, so pribežale tudi bele polarne sove (Nyetea ni-vea). In zdaj nam kaže koledar že pomlad, pa samo na papirju. Zmrznjenih nosov in ušes je še vse polno! VABILO j na VELIKO PLESNO VESELICO. ; ktero priredi . I: i ušr v o >v. Petra in Pavla št. 51 J. S. K. -T. v West J rdanu, Utah, v ponedeljek dne 15. aprila 1S07 v prostorih rojaka Dane Radatoviča. Tem potom se naznanja vsem čla-::om omenjenega društva, da bode isti dan skupna parada in kdor se je brez Mi '.nih vzrokov ne. udeleži, ravnalo m? bo>le z njim po pravilih društva. 1 Objednem se vljudno vabi vse ro-| jake in rojakinje na West Jordanu in Murrayu, Utah, ter iz okolice, da nas polnoštevilno obiskati blagovolijo!. — Začetek ob 4. uri popolodne. Vstopnina za možke 50 centov; pekel je razdeljen v deset kraljestev, v vsakem teh se kaznuje po en glavni greh. y enem teh kraljestev se trpinčijo n. pr. vsi državljani, ki niso vršili svojih dolžnosti nasproti državi, slabi davkoplačevalci, goljufi, kvaritelji živil. V drugem kraljestvu so taki, ki so se pregrešili proti pijeteti in spoštovanju, tako važnim dolžnostim na Kitajskem. Tukaj vlečejo grešnike skozi velike mlake krvi, oziroma jih potapljajo v gnojnice; druge zopet tarejo v možnarjih v prah, zopet druge obešajo na železne kljuke. Bn oddelek te ogromne kaznilnice je namenjen onim, ki so opravljali službo božjo, ne da bi se bili prej umili, ki so čitali prepovedane knjige, ki so nepotrebno uporabljali riž, ta božji dar, sploh tukaj so taki, ki so se pregrešili proti zapovedim bogočastja. Taki zločinci se stikajo med dve gredi, ter se potem v sredi prepilijo. Zdravniki, ki so prirejali zdravila iz človeških kosti, se počasi pečejo v olju. Oskranjevalee grobov pome-čejo v ogtnjenikc. Sodeč po velikem številu grehov, ki se kaznujejo s težkimi kaznimi, težko uide kak Kitajec temu peklu. Kaznovani bodo že tisti, ki so kaki-krat mrmrali radi slabega vremena, ženske, ki so stavile sušiti perilo na streho, oziroma bolj skrbe za svoje perilo negofli za duhove svojih umrlih in njihov blagor. Iv sreči je pa sredstev dovolj, da se človek že na tem svetu odpravi od teh groznih muk jxi smrti, oziroma da jih olajša. Spravo za neko vrsto grehov n. pr. se zadobi že s tem, da se odkupi vjete tiče ter jih potem spusti na svobodo. Druge pogreške se pa popravi s tem, da se ubogim daruje krste, da si zainorejo prirediti pošten pogreb. K lor torej po storjenih grehih stori takoj primemo pokoro, ta je gotov, da ubeži groznim mukam in trpljenju strašnega kitajskega pekla. Potovanje okolu sveta. Neki Savojard je po desetih letih zdrav dospel v Pariz, potem, ko je srečno obhodil zemljo. Takoj po dovršeni vojaški službi se je Laurent Revel podal na predrzno potovanje in sedaj je vestno izvršil svoj redek program. Z nahrbtnikom in palieo, z malo denarja in precejšnjim talentom ea slikanje na porcelan je Revel odpotoval po svetu. Iz vseh mest, ki jih je obiskal, je prinesel seboj uradna potrdila; v 12. zvezkih ima nad 50,000 uradnih podpisov v vseh svetovnih jezikih. '1 Vedno sem jih imel pri sebi v svojem nalirtniku", tako je pripovedoval Revel, "nosil sem jih seboj preko Sierre in skozi Pampe, preko morja in preko dežel. Bar e, ki so me večkrat popolnoma > plenili, pustili so mi moje knjižice, ker so se jim pač zdele brez vrednosti. In vendar so iste moja dragocena posest. V desetih letih sem prepotoval blizo 100,000 kilometrov in komaj čakam, da se podam zopet na pot. Obiskati hočem zopet Canado in Chile, deželi, kjer so me najljubezneje vsprejeli, in potem pojdem tudi v Avstralijo. del sveta, ki ga še ne poznam. Konečno odpoiujem na Kitajsko ; kajti prvič sem iz Tonkinga prepotoval le obmorske pokrajine." Vse življenske nadloge je ta poto-valec na d vladal. Kamor je prišel, si je pridobival svoj kruh s slikanjem, in ko ni imel več denarja, tedaj je napovedal predavanje o svojem potovanju in pri tem je prodal umetnine svojega čopiča. Seveda ni na način takega j>otovanja- brez nevarnosti. Mnogokrat je ta potovalec zrl smrti v obraz. "V Abesiniji (severna Afrika) me je nekdo vsekal s sabljo po roki. Brez mojega danskega psa bi bil izgubljen. Na Kitajskem so me zaprli, ker sem se posmehoval nekim ču-dnim mrtvaškim obredom in le s težavo sem ubežal težki kazni. V Klondike so me napadli rudarji, ki so me smatrali za zločinca ter so me dolgo preganjali. V Venezueli sem se izgubil v gozdu ter bi bil kmalo umrl vsled lakote in onemoglosti. V Peru so me napadli tolovaji in večkrat sem moral braniti svoje življenje z revolverjem. '' Vzlic temu hoče Revel zopet na potovanje, in sicer čim prej. Tukaj v Parizu se zadušim, tako tesno mi je pri srcu med temi visokimi hišami. Tukaj bi moral umreti'', je dejal svojim prijateljem. Kje je IVAN MARKO VIČ? Doma je iz Podturna, fara Topliee, Dolenjsko. Pred 9. leti je bil v mestu Wheeling, W. Va., odkoder mi je poročal, da pride k meni, toda od tistega časa ne vem več zanj. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — John Turlk, Box 67. Export, Pa. (5-0—4) V vrtincu Maelstroem. Spisal Edgar Allan Poe. (Nadaljevanje.) "Zdelo se je, kakor da bi lunini žarki hoteli preiskati celo samo dno globokega žrela; vendar pa še vedno nisem mogel ničesar razločno videti zaradi goste megle, v ktero je bilo vse zavito in nad ktero se je vzdigo-vala krasna mavrica, liki onemu ozkemu in zibajočemu se mostu, o ktere? pripovedujejo mohamedanci, da je jedina pešpot med časom in večnostjo. '1 Ta megla, ali pene, je brez dvoma navstajala vsled spopada velikih sten lijaka, ko so se na dnu združevale, toda glasov, ki so se vzdigovali iz te megle gori proti nebesu, si ne upam poskusiti popisati. "Ko smo prvie zdrčali iz pasa ki-pečih pen zgoraj v lijak sam, smo bili vrženi zelo daleč po strmini navzdol; zatem pa nismo šli več tako hitro nizdoli. Sukali smo se okoli in okoli; ne enakomerno, temveč v vrtoglavih mahih in sunkih, ki so nas včasih vrgli samo nekoliko sto Čevljev daleč, včasih pa okoli in okoli vrtinca. Pri vsakem krogu pa, ki smo tako naredili, smo padali počasi, toda zelo vidno navzdol. Gledajoč naokoli po prostranem prepadu tekoče ebenovine, na kterem nas je tako neslo dalje, sem opazil, da nasa ladija ni bila edina stvar v objemu vrtinca* Med nami in pod nami je bilo videti odlomke ladij, velike množine gradbenega lesa in debla dreves ter vse polno manjših stvari, kakor n. pr. kose domačega pohištva, razbite zaboje, sode in doge. "Opisal sem že, kako nenaravna čudna radovednost me je prevzela po mojem prvotnem strahu. In zdelo se je, da ta radovednost vedno bolj narašča, čim bližje in bližje sem prihajal svoji strašni osodi nasproti. Z nekim čudnim zanimanjem sem sedaj začel opazovati mtnogobrojne stvari, ki so z nami vred plavale naokoli. "Naravnost blazen sem moral biti, kajti iskal sem celo zabave v tem, da •sem eelo presojal njihovo hitrost, s ktero so zginjevale doli v kipeče pene. Nekoč sem samega sebe vjel, ko sem rekel rekel: "Ta-li jelka bode gotovo prihodnja stvar, ki naredi strašni skok v globino in zgine; nato pa sem bil razočaran, ko sesa sponal, da so jo ostanki neke nizozemske razbite ladije prehiteli ter pred njo zleteli navzdol. "Navsezadnje, potem, ko sem bil večkrat tako ugibal ter sem bil vedno prevaran, to dejstvo — dejstvo namreč, da sem redno vedno zopet zmotil, me je .privedlo do mislij, ki so zopet pretresale vse moje telo ter provzro-čile, da je anoje srce še enkrat začelo prav hitro biti. "Ni bil nov strah, ki je tako vplival na-me, temveč svitanje vznemirjajoče nade. To upanje se je vzbudilo deloma vsled spomina, deloma pa vsled sedanjega opazovamja. — Spomnil seim se velike množine plavajočih stvari, s kterimi je bilo kar posuto lofudsko obrežje, potem, ko jih je bil vrtinec Moskeostroem pogoltnil in zopet izvn^el na površje. "Daleko velika večina teh stvari je bila na zelo izvanreden način razbita, tako obtolčena in razdrapana, da se je videlo, kako da bi bile vse obdane od samih tresek; zatem pa sem se jasno spomnil, da jih je bilo nekaj med njimi, ki niso bili sploh nič pokvarjene. Sedaj pa si tega razločka nisem mogel razlagati, razun tako, da sem domneval, da so bile obtolčene stvari edino, ktero je vrtinec popolnoma pogoltnil, da so pa ostale o tako poznem nestopu pritoka ali odtoka prišle vanj, ali so iz kte-regakoli vzroka padale tako počasi doli, da niso prišle do dna prej, dokler se ni zvršila sprememba pritoka ali odtoka, kakor je ravno bilo. Uvidel sem, da je v tem slučaju mogoče, da jih je vrtinec zopet iz-vrgel na morsko gladino, ne da bi jih doletela osoda onih, ki jih je pogoltnil bolj prej ali pa vlekel vase hitreje. Opazil sem torej tri važne stvari. Prva je bila, da je bil po splošno veljavnem naravnem zakonu padec tim hitrejši, čim večje so bile stvari; — druga, da je izmed dveh tvarin enake velikosti, kterih ena je okrogle, druga pa kterekoli oblike, okrogla vedno hitrejša pri padcu; — tretja pa, da je med dvema tvarinama enake velikosti ena valjasta, druga kterekoli druge oblike, bila valjasta bolj počasi pogoltnena. "Odkar sem se rešil, da sem o tej stvari večkrat pogovarjal z nekim starim učiteljem iz okolice in od njega sem se naučil rabiti besede valj in okrogel. Razlagal mi je — ako-ravno sem razlago že pozabil — kako je bilo ono, kar sem opazil, le posledica oblik plavajočih stvari; kazal mi je tudi, kako se je zgodilo, da se je valj, plavajoč v vrtincu, bolj upiral, da ne bi bil pogoltnen, ter ga je vrtinec težje vlekel vase, kakor kako drugo enako veliko telo ktere koli oblike. (Kouec prihodnjič.) 4&lo vensk j katoHdko Rojaki, naročajt« se na 4' Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. PROŠNJA. Wheeling Creek, Ohio. Podpisani rojaki se obračamo na usmiljena srca naših rojakov sirom Amerike za malo pomoč v naši strašni nezgodi, ktera nas je zadela vsled velike povodnji in je divjala tukaj od 14. do 19. marca t. 1. Nekteri smo zgubili skoro vse imetje, ker nam vsled naraščajoče vode ni bilo mogoče rešiti niti potrebne obleke, a zraven tega je vsled velikega strahu in nerodnosti naše družine obiskala še bolezen, tako da je nastala beda še večja. Nahajamo se v veliki stiski, zato vljudno trkamo na blagodarna srca naših rojakov, naj nam po svoji moči pomagajo; vsak najmanjši dar bode dobrodošel. Vsem darovalcem se že naprej zahvaljujemo in kličemo: Bog stotero povrni! Podpisi: Fran Kočevar, Josip Princ, Jurij Sršen, Ivan Matkovič, Ivan Smrekar, Fran Sad ar. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na sledeči naslov: John Kovačič, Box 101, Lansing, Belmont Co., Ohio. Money Order naj se napravlja na Bridgeport, Ohio. (S-9—4) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik* MR. GRO. KOTZE, " P. O. Box 541, Eveleth, Minn Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo. , Frank Sakser Co. ■-z- — ——-- Samo lOO iz tiso v je še na razpolago AMERIKANSKQ SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga še nima naj seže po njem, dokler ga je kaj v zalogi. Upravništvo "Glasa Naroda". Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekorufcne dražbe sr. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani! Mal peloii dar domu na oltar! (v u) podp. društvo svete Barban SOedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City", Pa. 3». januarja 1903 -v driova O O ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRXAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P, O. Box 607, IV rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". POZOR ROJAKI! Pred nekoliko leti ustanovilo se je Slovensko-Hrvatsko zdra-višče, ktero je pod ravnateljstvom in nadzorstvom Vam dobro znanega vrlo izkušenega zdravnika Dra. J. E. Thompsons, vsled česar je eden najzanesljivejših zdravstvenih zavodov Severne Amerike. Na tem zdravišču zdravijo se vse še tako zastarele akutne, znotranje in zunanje, kakor tudi vse kronične bolezni. Zastrupljenje krvi - Sifilis - izzdravi se v najkračjem času in popolnoma. Ako Vam je toraj potrebno zdravniške pomoči, idite ali pa pišite na to zdravišče, kjer bodete gotovo našli najboljšo zdravniško pomoč in vso za Vaše zdravje potrebno postrežbo. Pišite v svojem materinem jeziku, ter pisma naslovite natanko tako: Slovensko=Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. THOMPSON, 334 West 29th Street, New York, N. Y. Zdravišče je odprto ob delavnih dnevih od 9 zjutraj do o zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11 predpoldne do 3 popoldne. •--.i-*.:. ~ n-rrt*,*^.' Ako kaši j a š, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o ia-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih Kn^jpovih /.dravil" katero dobiš zastonj ako dopošijcš poštno znamko za d vp. centa za poštnino. Knajpova zdrrviia so poznata in odobrena o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih napredkih n;:rodih. Knajpova iznajdba je neprece jlji-ve vrednosti, p avi blagoslov za vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes >■ nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSCMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. V:_JTTL Kje je FRAN DREMŠEK? Doma .je Suhora, okraj Novo mesto, Dolenjsko. Pred petimi leti je bival v PittsbuTsru, Kansas. Za njegov naslov bi rad zvedel njesrov cei: John Dremšek. 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio, (S;10—4) rvyy-' r\ruiru-ui Čast mi je naznaniti slavnemu i občinstva v Ci&icagi, li:., ka»or P tudi rojakom po Žjed. državah, j^i da sem otvoril novo urejeni Ž) saloon pri "Triglavu", 617 S. Cen'er Ave., Chicago. III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas* pivo, izvrstni ^o'lw'.U vina in dišeče smodke so prfmeni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igrcJna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L Ms«r. Seh. Kocipp. Zdravju najprimernejša pijača je «f»«f» LE I 3 V RI V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega čtškejra hrrela. Ladi u • r naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v koiist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se debi v vrel. boljšifc gostilnah. Vse podrobnosti ivesie pri Geo. Tra\nikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACELJSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu r^j slabosti in glavobolu, slal>em prebavljanju in t., S težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi-nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice .80, zaOstekl. $2.75, zal'2=tekl. $5.00. ČUDODELNO MAZiLO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronn-lo in naibo'je sredstvo, ki ?am«!;ivo prrpre'-i iz;>a danje Ia--, pospešuje r:t t. (.Siraniristo kožo, ter daje pri ' ten hlad. 1 ŠKau.lja fl.-IiO, 3 škat. $4.00. Marijat eijske kapljice kakor tudi zdravilo za la-^e ra. jK.šiija: IVI. REINYI, Box 32, Sta. D.' New York, N. Y. Frank Fetkovš 714-718 Market Street Waukegan, 111. J priiK roca rojakom svoj v S A L, O O N,' | v kterem vedno toči sveže pivo, dobra lina in niiiskej, , ter j ima na razpolago line smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže grocery© po nizkih cenali. PošHja denarje v staro domovino zelo hitro in cerc; v zvezi je z Mr. Frank Sakaerjeni v Kew Yorku. Jugoslovanska fnkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ORADVKI. Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 /th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. b. 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mi^n. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewiry* Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK. III. nadzornik. Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB 7 A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4C"_,4 Bla<-l:berrv St., Pittsbarg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, IH. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrh«vui zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUZE, Box 105, Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". K društvu Lau> rojen 1 -fi.~> K društvu i Matija Spreitzer I. razi PRESTOPILL ;v. Petra in Pavla 5t. 66 v Jolietu, 111., 3. marca: Anton »•»■rt. 6673 I. razred. Društvo šteje 29 udov. v. Cirila in Metoda št. 9 v Cnlumetu, Mich., 26. marca: 1SS(3 cert. 6674. Fran Surnrak 1S76 cert. 6675. Oba v •du. Društvo šteje 25 udov. K .iniMv;i Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash*. 26. mar-: Fran Siri id rojen 1SS5 cert. 6676, Fran Semprimožink 1872 cert. št. 6677. O.»a v I. razredu. Društvo šteje S9 udov. K društvu 8i)2. Društvo šteje Iti članic. Iv društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., 24. marca: Marija DraŠler 1877. Frančiška Klančar 1S85, Terezija lvogovšek 1S81 cert. št. 2753. Društvo šteje 114 članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. kuh inja polna dima. Popolnoma o-mamljena je še vendar imela toliko moči. da je odprla okno. Nato je razmetala postelj in pogasila ogenj. Povožen je bil v Celju železniški , , . . , . , . j mojster Frančišek Saliradnik. Zdrsni- odpehalo z tuznega kolodvora v Ame-; . _ „ • ,. , . -, , , tn „ «- o, • -A Io 11111 -'e na tiru- ko se je riko 60 Hrvatov, 4» Slovencev in /0{_________ Macedoncev. Umrli so v Ljubljani: Višji oficijal južne železnice v pok. in hišni poset- tt MM WISH KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. I >ne 22. marca se je . nik Jože Kovač, star 56 let: Anton Artel. profesor v pik., star 61 let. Umrla je na Turjaku soproga poštarja Jerneja Žužka, stara 39 let. peljala ravno lokomotiva po tiru. Sa hradnik je služil pri južni železnici 45 let. Spomin na bitko pri Novari je praznoval na slovesen način 47. pešpolk v Mariboru, ki se je slavno udeležil te bitke. Zjutraj je bila v frančiškanski cerkvi slovesna feveta maša. Nato so Zapustila je soprogu osem nedoraslih ■ ^^ ^ na nik h yo_ otrok v starosti treh tednov do 16 let. jakov na KalvarijL Anton Aškerc v ruskem prevodu, j Zagoneten umor. v Studeneih pr} Ruska revija Slavjanskija Izvestja , Mariboru je živeI 28jetni de]avee An_ ki lzhaia v Petrogradu, priob»-uje v , „ o.n . . . .. , . , .... ... . , . i ton Slacek s 301etno ločeno zeno Ma- svoji drugi letošnji stevnki prevod A. rijo MIinari<,. živela sfa y ve5nem Aškerčeve pesmi Stara pravda -, prepiru. Nedavno je priš]a minuis Prevod je iz peresa znanega ruskega k orožnikom naznanitf da jo je g prevodilca Andreja Sirotinina. Pesem , ,, , , . . . . . .. • '. /xablt v i^'et, kjer jo je napadel s se- je prav spretno in vesce prevedena in . , .. 1 . ' , . . , _ • tvir°j » mu je \endar usla z neznatni- se «ta skoro tako kakor original. J ^ ranami 0ro?nik- ^ ^ nato dokaz temu navajamo samo to-le ki- - ^ ^ y ^ ^ tico: "Narod tvoj tjesnjat inozemcy ^^ y trebuhu ^ ^ ^^ _ - s dnja na »len emjelej i smjelej, vo Na51i M v ^ ^ kryay kuhinj 1 m~ | ski rož in krvavosekiro , vendar Mll- i gibnet narodnaja sila: proučevat razmere in slovstva južnih Slovanov in je že šest meseeev potoval po Hrvatskem, Slavoniji, Cnii gori in Srbiji. Iz Sofije odide v Carigrad, odondot pa na Češko. Reforme v Macedoniji. Skoplje, 10. marca. Generalni inšpektor Hilmi paša je odredil, da naj se vjame albanski ropar in četovodja A dem Čauša, ki mori kristjane. — Monastir, 10. marca. Na inicijativo Hilmi paše so izročili tri mohamedance, ki so odvedli neko bolgarsko deklico v Plasnici, sodišču. — Carigrad, 10. marca. Junija meseca otvorijo tukaj Italijansko banko, ki bo imela filijale v Smirni, Solunu. Monastiru, Janini, Valoni, Draču in Skadru v Albaniji. Banka se bo udeleževala turških posojil in vseh večjih gospodarskih in industrijskih podjetij. RAZNOTEROSTI Nesreča na železnici. V Bernauvu je padel iz Stettina došli tovorni vlak v reko Parke. Strojevodja in kurjač sta ubita. V treh vozovih so bili dragoceni konji. Vse blago je uničeno. Roparski umor. Pred dvema letoma je izginil v Monakovem sin komerci-jalnega svetnika Hantschelna. Isti dan je dvignil v neki banki 28,000 mark in jih je nosil seboj. Sedaj so »lognali, da je 14 dni po utmoru ravnatelj cirkusa Niederhofer pri neki švicarski banki vložil 23,000 mark. Sum je padel že preje na Niederho-ferja, vsled česar so ga aretirali, toda umora mu niso mogli dokazati. Ko so mu pa javili ta dokaz krivde, se je zgrudil na tla, ne odgovarja pa na nobeno vprašanje. Občinska galerija slik v Lvovu. Slike poljskega plemiča Jakowieza hoče kupiti lvovski občinski svet. Slike so dragocene. Ena Rafaelova slika je vredna milijon kron. Jakiowicz pa zahteva za vse slike samo 200,000 K s pogojem, da imenujejo mestno galerijo po njem. Pobarvane cvetlice. Dognalo se je s poskusi, da se dado cvetlicam barve popolnoma premeniti, da se dajo napraviti zeleni nageljni, lilije itd. V ta namen se vtaknejo cvetlice z odrezanim steblom' v razredčeno anilinsko barvo, ki jo potem usrkavajo in seveda potem spremene barvo evetov. Dvoboj se je vršil 21. marca med poročnikom 83. pešpolka v Stein-amangeru Hirschmannom in Gebhar-dom. Gebhard je smrtnonevarno ranjen. Hirschmann je pa ranjen na bradi. Pritlikavci v Srednji Afriki. Brown je v spremstvu približno 15 pritlikavcev priredil lov, na kterega so odšli v prvem jutranjem svitu. Oboroženi so bili s kopji, loki, pušicami in 15 centimetrov dolgimi noži. Seboj so vzeli tudi več foksterierjem po»1obnih psov, ki so imeli ovratnice, vanje pa so vtaknili, dokler se ni pričela gonja, šope trave, da ni bilo ropota. Kopja so bila zastrupljena, toda ne na osti, ampak na držaju, kajti kopje prodere do držaja v rano. Obenem so si dajali s piščalkami znamenja. Navadno se razdele v dve krdeli, ki drugo drugemu gonita divjačino. Predno gredo na lov, se priporoče v varstvo bogu Loadi, ki naj jih varuje. Ako kdo po nesreči na lovu izgine, pravijo, da ga je vrag odnesel na neznan kraj. — Deklie ne marajo, tem večje pa je veselje ob rojstvu dečka. V navadi je mnogoženstvo, vendar pa se zakonska nezvestoba kaznuje s smrtjo, ravno tako tudi obrezovanje. Njihova navadna hrana je meso, kar pa jim ga preostane, ga zamenjajo za žito, krompir in banane. — Ob smrti očetovi zgradijo sinovi nad gomilo kolibo, v ktero položijo mesa in banan, kajti v slučaju, da mrtvec vstane iz groba, bi utegnil biti lačen. — Posebno plesi so kaj izvanredni; možje predstavljajo razne prizore z lova, žene pa okrašene v krogu stopajo okolu njih. Jako je v navadi takozvan "sveti" ples. Zvestoba mačke. Ne kteri ljudje sovražijo mačke, češ, da so nehvaležne in da nimajo srca. Neki francoski list je dobil neki 331etni Degrisch pred. dunajskimi porotniki zaradi goljufije, poneverbe, tatvine, napačnega j avl jen j a in zaradi prepovedanega povratka. Predstavljal se je kot slikar pl. Ma-dejski in je izvabil sobarici Tauzer 1200 K Kekel Ji*je, da je kot ulanski častnik zapravil 120,000 K in da je zdaj uradnik ''Avstro-ogrske banke". Neki plesalki je izvabil 1900 K in ji ukradel zlato uro in srebrno denarnico. — Mesto izseljencev. Prebivalci mesta Bejar v španskej provinci Salamanca so se obrnili z izredno prošnjo na južnoameriške republike. Od raznih držav prosijo sredstev, da se morejo izseliti vsi prebivalci mesta v Južno Ameriko. Bejar, ki je pred kratkim še jako cvetel, je v zadnjem času popolnoma propadel. Pred petdesetimi leti je štel 22,000 stanovalcev, sedaj pa samo 9,000. Gora se je podrla v Sedzati v alžirskem okraju Guena in je zasula okrožje 10 kim. Veliko domačinov je ubitih. — Ranjen umetnik. V pariškem gozdu San Cloud so našli z ranjeno glavo slikarja Koditza. Policija sumi, da je žrtev teroristov. Generalni konzul samomorilec. V Monakovem se je ustrelil bivši ru-munski generalni konzul Schoeninger. Zgodovina jeklenega peresa. Izdelovali so ga na roke že pred več stoletji in je bilo zato redko in drago. Razširilo se je šele, odkar so ga začeli izdelovati s stroji. Leta 1822 je prišel Gilbot v Birmingham, da poskusi tu svojo srečo. Najprvo je izdeloval zapone. Zaročil se je kmalu z mlado gospico in tako seznanil z njenimi brati, ki so proizvajali jeklena peresa na roko kot domačo obrt. On jih je opazoval in se kmalu vglobil v vse podrobnosti dela in takoj mu je šinila v glavo misel, bi se li ne dalo ročno delo nadomestiti s strojem. Nabavil si je stiskalnico, ki je ž nj"o rezal tanko pločevino v peresa in tako prišel tndi na princip vsega izdelovanja. Izboljševal je svoj stroj vedno bolj in bolj in na svoj poročni dan je že izgotovil zavoj peres, ki jih je potom prodajal po šilingu. S tem je bil pa tudi položen temelj novi panogi industrije, pa tudi njegovemu bogastvu, kajti ob svoji smrti je zapustil milijon funtov šterlingov in galerijo slik, ki je na dražbi vrgla 250,000 funtov. Snežni plaz zasul je na Arlu več delavcev. Eden je ranjen smrtnonevarno, drhgemu je zdrobilo nogo. Madrid je najvišje ležeče glavno mesto Evrope; isto leži okoraj 700 m nad morjem. WIHKET0D. Rdeči Gentleman ie izšel in se dobi I. zvezek za L in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred. Upra»ništvo*"8las Naroda" 109 Greenwich St., New York. Kje je MARKO ČAMPAT Doma je iz Sodražice na Kranjskem. Prej je bil v premogokopu v West Vir-giniji, sedaj se ima nahajat nekje v Pittsburgu, Pa. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova hči: Johanna Arko, 3908 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio. (8-10—4) 3x i NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. ' Dobro črno in belo vina od 35 d« 45 eentov gmlona. Staro belo ali Črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., C al. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če ni to] resnica plačam vsako mu $500. , Jakob Wahcic, 229 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. JOHN KRACKER~ EUCLID, O. Išče se DELAVEC ZA STALNO DELO V STROJARNI. Dobra plača. Avstrijski stan in hrana. Pišite: Prank Novak, care of Proctor. Ellison & Co., , Elkland, Tioga Co., Pa. (3-13—4) NAZNANILO. Francoski parnik LA SAVOIE ne odpluje dne 11. aprila, kakor naznanjeno, taisti odpluje en teden pozneje, to je dne 18. aprila ob 10. uri do-poludne; dne 11. aprila pa odpluje parnik LA TOT7RAINE, kar naj se blagovoli vzeti v naznanje. Frank Sakser Company. NAZNANIDO IN PRIPOROČILO. Rojakom S'ovencem in bratom (Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamošnji okraj in okolico naS zastopnik Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas clity, Mo. Priporočamo ga vsem toplo. Frank Sakser Co. Prip»ro<« rojakom evoja izvnttu* VINA, ktera v kakovosti uadknlju jejo vsa druga ameriška vina Radeče vino (Concord) prodajan po 50c galono; belo vino (Catawba po 70e galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTN( JE 60 QALON. BRINJXVEO, za kterega sem \m portiral orinje iz Kranjske, velja U steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEf $2-50 gaiona DROŽNIK $2.76 *» Iona — Najmanj« posode sa žganj* eo galon«. Haročfloa. je priložiti denar. Za obila naročile se priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ofcte. kov njetu u njej." Kakor smo že prijnarič taji, da bi ,mu bJla ona 2ada]a nast Ma5ka Ponsi "Iiubl neki drugi priliki naglasali, so ze na--------i.. * ™Si' rušcino prevedene skoro vse Aškerčeve balade in romance, kar je za pes- KOROŠKE NOVICE. nlka redn liter; rodo ru-k str«. Iu lijsj žavni liotto. za naš mali narod gotovo iz-<"n-t, ako >e uvažuje, da se iz ur dru.ih večjih slovanskih na-razmeroma le malo prevaja na jezik. PRIMORSKE NOVICE. rane- Ijenka znanega francoskega socijali- sta Alojzija Blanea, ki je vsak dan pričakovala svojega gospodarja pri Konjska železnica iz Celovca do ' stopnieab, je poginila od žalosti nad vrh-keira .jezera je začela voziti od sr»rtjv. Duha ob 6. uri 30 min. j piti, tako, da je od lakote poginiia. zjutraj. H. uri 25 min. in ob 10. uri! 0 visokosti človeškega rodu v pre- 1»»poldne; popoldne pa vsake pet če- J teklosti razpravlja Dastre v "Revue „ . ^ . . ... . _ Ur°- °b rie'Ieljah in Paznikih je des Deux Mondes" in pride do za- Zaderski župan — Kandidat v Tr- j vožnja tako urejena, da vozi popol- - ■ Za.;i i .d >r,«V.io. »la postavijo im» skoraj vsake pol ure. Te vožnje n m m r ^ ^ t -w-ww w w w ................linn ju imuni eyiuuH MATH. KAPSCH, ELY, MINN. I »r .'T.jo, »la postavijo v Trstu kandidatom za dr-i»r tamošnjc^a župana lr. Zi-i sieer kakor protest proti vladi, ki ni dovolila Italijanom v Dalmaciji n»d»enega mandata. Aretiran je bil v Trstu 201etni krojač Emanuel C. iz Ljubljane, ker je neki kuharici ukradel 70 K ŠTAJERSKE NOVICE. Postelja gorela. Dekla trgovca Preteča v Mariboru je postala :^oraj žrtev lastne neprevidnosti. Zjutraj, ko je pogledala na uro, če je že čas za listati, je vrgla užigalico na posteljo ter se potem še za nekaj časa ulegla. Naenkrat 3e vsled vročine zbudi in zapazi, da gori postelja in da je cela . yju nt -o veljavne samo do 17. maja, za tem l>o pa izdan zopet drugi vozni red. Ženo je hotel zaklati neki delavec Maritschnig v Celovcu, kteri je nenadoma zn»;rel. O pravem času so pa prihitele osebe na pomoč, vsled česar je bila žena le nekaj malega ranjena, ?noža so pa takoj prepeljali v norišnico. Nenadoma zblazneli je oče šestih »trok. BALKANSKE NOVICE. Profesor Aleksander Zabolotski, ru- ~ki slovstveni zgodovinar, je dospel nedavno v Sofijo, kjer ostane tri mesece, da ondi proučuje bolgarske razmere in slovstvo. Rusko ministerstvo --------------.. m rest 'priznan se za narodno prosveto ga je poslalo tagonci res veliki ključka, da so vesti o nekdanjih velikanih le pravljice. Nastale so vsled praznoverja o velikhnih; pa tudi mitološke pravljice o izredno velikih bogovih jo jih pospeševale. Odločilni v (itn vprašanju sta antropologija in medicina. Merjenje človeških teles iz vseh dob je dognalo, da nikakor ne moremo trditi, da bi bili ljudje sedaj manjši. Medicina pa celo pride do zaključka, da so velikanske postave le nekaki bolestni pojavi, ki pome-njajo skoro slabost v boju za obstoj. Kot največje ljudi smatrajo Patagon-ce. A poročila o njih velikosti nikakor ne soglašajo. — Magelhaens govori o sedem in pol čevlja, drugi jim prisojajo šest do enajst čevljev. To gotovo ni res, priznati se *pa "mora, da so Pa- Rojakom Slovencem in Hrvatom priporočam veliko zalogo vsakovrstnega blaga. Prnriaiam "aibo,Jse p'*0 v sodčkih aH Steklenicah iz pivovarne Val. Blatz ... ' « Co-» kak r tudi raznovrstno žganje in vino po iako nizki ceni. v ' Prodajam I"0-110' žensko in otročjo obleko po najnižjih cenah. Iz-najboljšega blaga rC S' vsakdo lahko leP° obleko do najnavadnejšega do Prodaiain ?b"vaI* bodisi za moške, ženske ali otroke. Tudi n.j-J boljše majnarske črevlje je mogoče le pri meni dobiti. Prodajam ^ ^d™***ia skrbim'da * vsakd° zad°-Prodajam drugi™r,oter tudi tu ne za°stanem v n°beni potrebi 2a Poskus j« prepričanje I Velika zaloga vina in žganja ] Matija Grili; rrml:ija belo vino i»o 70« f;; lun „ ^rno „ „ Dr»<žnik 4 g lb.no 7? 1______ <»0 Br;n]«-\en i:: ^t»-kioir<; 7 , »li 4 guli. (s «lček) za.......va Obilno naročilo Me r>»-if>or-tj.w =» MaMJa Grill, 1548 St. Clair St. CLEVELAND O. j ROJAKI SLOVENCI PILITE PO NOVO 0B5IRN0 KNJIGO — ZDRAVJE" = Novih 50.000 iztisov se zastonj razdeli med Slovence katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideii, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, ka.ko se zamorujo olira.niti n'ljvecji zak lad ..ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige se niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se dru«ri še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah ■n križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: MIKE NOVAK, 1253 MoLlen Avenue, Putblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam k-po z-ihvaljujera za Vu'-a zdravila, katera ste mi poklali, ker jaz Scin sedaj pj-polnoma zdrav, da ne potrebujem Več zdrav il. Se Vnm še enkrat zahvaljuj, m in vsak--mu \ ;s priporoču.oč, ostajam Vaš prijatelj MIKE NOVAK. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se ol»rn<_te na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem j«, ziku, naznanite k liko ste stari, koliko časa traja "bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: W L*litIfOLLifildi^cUliiKLhloiiilil^ ' m W. 34th St. New York Ei. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega j ozdravljenja. r.111. ■ i KOLIKO JE URA? To Tam Elgin ali Watham ure vedno najtočnejše kažejo ! Veliki cenik, opremljen z Teč sto slikami teh nr in druge različne zlatnine po naj-nižih eenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od "SLAV I A" Watch & Jewelry Co. 27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y. Pišite takoj po njega! Rojakom r.aznanjom, daj. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alleys F trsburg, Pa. I r.-e'iif liip: vsr.k e.ui <•»< l T. ti«.> s. ure, ( 1 » ij >ob<»t »li ^ 8. Oi'e /vtM'ev. t> p rf MARKO KOFALT/ 249£o. Front SLf STEELTON, F>A. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogoJb, pooblastil ali pclnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroe ne listke za v stari kraj za vse boljše pamike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr- Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ro-jakom toplo priporočamo. frank sakser co, ■svi^rJjii? v? « * . * 44 Winnetou, rdeči gentleman n Spiral Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanj«.) T« baaede spregovori Sam ter stoji r trenutku med ujima in njihovim orw&jem; drugi pomerijo nanje. Sam stoji pred obema kot tiger pred svojo žrtvi/«. Prvi trenutek sta popolnoma presenečena, a se kmalu zavesta in k«ieta zgrabiti za orožje. Pomerim z revolverjem. "Oatauita, kjer sta; vsak poskus vaju velja življenje," pravim. "Kdo ste vi?" vpraša Fred Morgan. "Vprašajte tega takozvanega Mastra Mercrofta, vašega sina!" "Kdo vam daje pravico, da nas napadate?" , "Mi sami, pravtako, kot ste si sami dovolili napadati druge, postavim Ma«tra Marshalla v Louisville, pozneje vlak in poprej.farmo nekega Haver-fielda, kteri stoji zdaj poleg. Storita mi to uslugo in ležita lepo na zemljo 1' "To hočeva opustiti!" "A bodeta vendar storila, če vama povem naša imena. Tukaj ta je Winuetou, apaški glavar, potem Sans-ear, nekdaj Sam Haverfield; zame pa vam je gotovo povedal že vaš sin. Šteti hočem do tri; če ne ležeta do tedaj, je končano z vama. Jedna — dve--." Stisnenik zob iu skrčenih pet^tij ubogata "Bob, zveži jih!" "iiob jih bode zvezal lepo, trdno, Massa," pravi črnec; res spolni obljubo po svojih najboljših močeh. Bernard je do z.laj pri onih dveh vjetnikih; nadomesti ga Sami, on pa pride *cmkaj. Ko ga zagleda Fred Morgan, odpre oči, kot bi zrl strahove pred seboj. "Marshall!" Ta -a p«, if leda kratko, a ne pravi ničesar. Vendar pa govore njegove oči dovolj; tih, mrzel sklep mu počiva v njih. "Bob, prioesi Še ona dva sem," pravi Sam. "Mi nimamo recimo nobenega vznika, da bi se mudili z vami; napraviti hočemo kar nakratko." Zamorec privleče kapitana in Cocheza. Tudi Hoblyn gre za njimi. Do zdaj je obnašal bolje, kot bi pričakoval od bivšega stakemana. 4' Kdo naj govori t'' vpraša Bernard. "Charlie, ti!" pravi Sam. "Ne. Mi predstavljamo vsi stranke, samo "Winnetou ne. On je prerijski glavar. Zato naj govori!" Vsi se strinjajo. Apaeh pokima pritrjevalno. (jla\ar apa;ki >liši govoriti duha savanskega. On bode pravičen sodnik nar bode tudi sodilo. Kako se imenuje ta?" "Patrick." "Odvzemite mu vezi. Naj vrže stakemena v vodo, kjer naj utoneta. Nobeno orožje naj se jih ne dotakne." Bob ga od veže; -premi jamo ga s cevmi naših pušk. Poprime se s takim veseljem danega povelja, kot se sploh pričakuje od starega grešnika. Ve, da je zgubljen; zato izvršuje z vidnim zadovoljstvom vlogo rablja nad svojim tovarišem. Ta dva -ta tako zvezana, da se ne moreta prav nič gibati. Sicer pa tudi ne poskušata. Obrniti se moram; ni mi mogoče gledati tje, kjer konča dvoje bitij sicer desetkrat zaslužene, a vendar nasilne smrti. V par minutah je vse končano. Patrick se da zopet zvezati; saj mu ne preoist.Tja druzega. "Kd 4' Oč* Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 35Ietni rekord svojega vspeha. Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. JOHN VEINZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio iz delovalecjkranjskih in nemških harmonik; Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do 5. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdeluj em tudi plošče iz aluminija, nikelja li medenine. Cena trivrstnim ie od 45 do $80. ■ ■■ Nižje podpisana priporo- » Čam potujočim Slovencem In Hrvatom svoj........ 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .......____.. stanovanje in hrano proti nizki eeni. Postrežba solidna_____________ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St, New York. Za vsebino inaeratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda'*. "Winnetou. >ta ta dva bledoličnika?" vpraša in «n." Vsa jih obtožujejo moji bratje!" laz jih obtožujem umora moje žene in otroka." odvrne Sam. Gompagi|l6 Generale Transallantlpe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA m k DO HAVRE, PARIZA, SViCE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka... "La Savoie" „ ,, ,, .. "La Lorraine" ,, ,, ,, "La Touraine" „ ,, ,, "L'Aquit ine" „ ,, ,, "La Bretagne" "La Champagne" ........................... 8,000 "La Gascogne" .............................. 8,<>00 ........ 14,200 ton, 30,000 konjskih moči' ........12,000 „ 25,000 ........12, „ 25,000 ....... 10,000 ,, 12,000 „ „ ........10,000 „ 12,000 „ 8,000 „ 9,000 9,000 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, MEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Psmiki odpluje jo od spd*j naprej vedno ob ietrtkih cb 10. nri dopolndne ip pristanišča št North Biver, ob Morton St-, N. Y. •LA TOURAINE 11. apr. 1907. La Bretagne 4. maja 1907. •LA SAVOIE 18. apr. 1907. *LA SAVOIE 9. maja 1907. La Gascogne 20. apr. 1907. *LiA TOURAINE 16. maja 1907. •LA PROVENCE 25. apr. 1907. La Gaseogne 18. maja 1907. •LA LORRAINE* 2. maja 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaku. Al. w. Kozminski, generalni agent za zapad. 7line»hofn St.. Chlcairo, lil. APSTBB-AKEBICAN LISE Regularni potni parnlkl "Francesca" odpluje'20. aprila. voiljn med .New Yorkom^rratom'in'Reko. jili ca.: "Jaz pa očeta roparskega umora, kterega je izvršil nad mojim očetom, doda Bernard. • • ,d»i4i-: uj^ai «.<-eta roparskega napada na vlak m umora nekega uradnika." dodam. "1'oteni obtožujem sina poskušenega utaora nad nami. Dovolj je; čemu bi naštevali vse!" . 4'Moj beli brat ima prav: dovolj je. Zato morata umreti. Črni človek naj iz vrb i to nalogo!" "Stojte!" zavpije Sam. "Tega jaz ne dovolim. Leta in leta sem jih zasledoval. Kar sta meni storila, je najstarejše hudodelstvo. Moja sta in jaz jih ne prepustim nikomur. Njihovo življenje je moje; ona morata biti zaznamovana na moji puški. Potem bode Pans-ear zadovoljen. On ln njegova Tony ljodeta dobila mir kje med pečinami, ali pa kje zunaj na preriji, koder trohne kosti tisočih lovcev!" » ••Zahteva mojega brata je upravičena; naj vzame morilca v svoje roke!" *4 Sam —." mu pravim potihoma ter se nagnem k njemu, da bi ne sK šali drugi mojih besedij, — "ne omadežuj se s krvjo morilcev, ne postrelj-aj liladr.okrvno. k., vidiš, da -e ne moreta hraniti. Tako maščevanje one-i !«tvika. Prepusti jih zau.oreu!': Trdi lovu- Hsti :i r;*M«-o pred -e. Pu-tim tra premišljati in grein z Bernardom h krnju Kte^i Morpana. V žepih sedla .Khiva nekaj biserov, ktere spozna /.'alar za svoji ; druzega ni nič. Preiščeva n.jega samega in dobiva mal zavojček, kteri je pritrjen z jelenovo žilo na bivolovo srajco. Precej bankovcev ji v ujein,: t-. > vsekakor listi denar, kterega je vzel Holfertu. Bernard spravi zavojček. V trm trenutku zapiši m boječe prhanja od tam. kjer stoje naši konji. Zdi se mi, da dela to moj mustang. Grem bližje in vidim, kako gloje žival \>a vznemirjena jermen, da bi se oprostila. Ali je kaka zver, ali pa so Indijanci. Jaz zakličem jM lglasno svarilo, a ne sliši me nihče. V tem trenutku se zai uje namree iz doline strahovito rjovenje. Takoj sem na robu grmovja in gledam v dolino. Kar vidim, je naravnost gTtw.no. Ves prostor .je poln divjakov. Dva klečita nad Samom, kte-tega sta podrla. Druga dva sta istočasno vjela Winnetouva v laso ter ga vlačita |M) tleh. Hoblyn leži z razbito črepinjo na tleh. Bernarda je pa toliko zgrabilo, da ga komaj vidim. Boba ne zapazim nikjer. Res so torej šli Racurroh za kapitanom ter so se med sodbo priplazili nevidno. Planili so tako nanagloma na tovariše, da bi bila vsaka obramba nezmiselna. Kaj morem storiti zanje T Prv nič kot rešiti sebe. Res post rel j a:n lahko nekoliko parov Indijancev, a komu koristim kaj s tem? ITi-kdo ni ubit razen Hoblyn a. V kolikor poznam Comanche, bodo vjetnike peljali seboj, da jih doma mučijo polagoma do smrti. , (Dalje prihodnji*.) Naj prt prav uejža in najcenejša parobrtidna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljut-ljane le CCTcentov. Potniki d08])0 isti dan na parnik, ko od doma gredo. # Phelps Bros. Co., General Agents, 3 Washington St., New York. " I =s5s=dL! V =9- -Sf^ I ^O^-T?—STB - CUNARD LIN PARINIKI PLUIEJO IVIED TRSTOM, REKO iN NEW YOSPi 5X PARNI hI IKAJ0 J .i KO OBSKŽO TOKHI! IMSf-STOU >A KROVU ZA ŠET AN J F. POTNIKOV TRETJEGA R tZKEDA. odpluje iz Ne v . SLAMA » PAiOHlA Yorka dne 11. aprila. odj)lnfe Iz Torka da 2 aprila. jodplnje iz New Torka dne 2. maja. ITLTONI A, SLAVONI lNNONIA so parniki na dva vi- jaka. Ti parniki so napravljeni p« najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobi a in potnikom trikrat na dan pri mizi post rež na Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a,©ntje in Tke Ciard Steamship Co., Ltd , , BOSTON * MINNEAPOLIS! CHICAGO t 36 Stat« St. Guaranty Building. 67 DMrborn St. 21-34 STATE ST- NEW YOfijt 1 TELEPHONE t I370 RECTOR. T FRANK SAKSER CO., | 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. I PODRUŽNICA: I - 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino, Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi poboji. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Hdini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekbmorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino 'in so denarji vediiO varni. " Tsl obda naroč la m zaupanje se rojakom p-iporoča FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. ROJAELi., NAROČAJTE RE NA 4GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". BOJ ASU, JNAJROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! iR1 P S I BOLNIKOM NA ZNANJE. ha si po celem svetu slavni profesorji. Stem svarimo \se bolnike kateri se zdra\-ijo pri America Europe com p n ni ji, da ue padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI'* zdravila iu da zastopajo Orosi Ijaboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Nazna nimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodih uažit zdravnikov zdravila- • $300 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kater se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. & Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! A* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni zagotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teli štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za iSl~vence že več kakor dva tisoo bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli- Nobeden zdraviliški zavod na svetu ni imel tako veliki nspeh, kakor America Europe Co. ^^^^^ Kdo Vara more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? . Bolniki zakaj bolj ujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas, 'obeden dregi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolnik« pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo? Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo presedanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. g Tistim kater! trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se » pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in na