LETO XI Št. 9 STRAŽA - 4. decembra 1973 novoles GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „N O V O L E S" STRAŽA PRI NOVEM MESTU 29. novembra mineva 30 let, kar se je rodila nova Jugoslavija. Zgodovinski sklep o tem so sprejeli na ta dan delegati iz vseh krajev domovine na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu. V to bosansko mesto so s$ prebijali skozi točo krogel in mimo minskih polj. Domovina je takrat še krvavela, do konca vojne je bilo treba čakati še leto in pol. Nova država je nastala na načelih bratstva in enotnosti ter enakopravnosti vseh narodov in narodnosti. Letom obnove je sledilo obdobje industrijske izgradnje. Iz zaostale agrarne države je prerasla Jugoslavija v agrarno-industrij-sko in kasneje v in-dustrijsko-agrarno državo. Leta 1950 je izšel zakon o samoupravljanju z znanim geslom: TOVARNE DELAVCEM. Ves nadaljnji razvoj družbe-no-ekonomskih odnosov je šel v smeri v tem zakonu uveljavljenih načel. V novi ustavi, ki bo kmalu sprejeta, bodo prišla avnojska načela do popolne uveljavitve. Prodaja - od zagat do uspehov Leto 1973 smo pričeli z veliko negotovostjo glede prodaje, cene v izvozi in doma ter cene surovin. V prvem tromesečju smo dosegli sorazmerno slab rezultat. Ob koncu februarja smo pripravili program, prilagojen novim tržnim pogojem in že aprila je bil rezultat prodaje oz. celotnega gospodarjenja tak, kot smo si ga začrtali. Lahko trdimo, da je leto 1973 prineslo lesni industriji vrsto zased in presenečenj, kot so: razvrednotenje italijanske lire, ameriškega dolarja in angleškega funta, močan, do 100-od-stotni porast cen surovin na domačem in na svetovnem trgu. Da so težave še večje, imamo na domačem trgu še vedno zamrznjene cene. Odprta nam je ostala edina možnost - izvoz. Prav gotovo je, da smo v izvozu dosegli uspehe, na katere si v začetku leta nismo upali niti pomisliti. V primerjavi z lanskim letom smo izvoz več kot podvojili. Letos smo se pojavili na novih trgih, kot so: Libanon, Saudska Arabija, Sirija in Francija. Povečali smo prodajo na naših tradicionalnih trgih kot so: Italija, Libija in Ciper. Letos je oblikoval cene vezanih plošč v izvozu prav Novo-les. Ugotavljamo 50 - 80 odstotni dvig cen. Omeniti moram, da smo dostikrat imeli pri uveljavljanju cen večje težave z izvozniki v Jugoslaviji kot pa s kupci v inozemstvu. Da bi onemogočili nelojalno konkurenco nekaterih jugoslovanskih izvoznikov, smo 4. septembra v No-volesu sklicali konferenco izvoznikov plošč in se dogovorili o enotnem nastopanju v tujini. S prodajo žaganega lesa letos nismo imeli težav. Povpraševanje je bilo večje kot ponudba. Cene je narekovala predvsem bosanska lesna industrija. Padec povpraševanja je bilo čutiti ob pričetku vojne na Bližnjem Vzhodu. Zgodilo se je, da so se naša pristanišča popolnoma zapolnila z lesom, ker je bilo nala-ganjae na ladje za področje Bližnjega Vzhoda ustavljeno. Trenutno čaka v jugoslovanskih pristaniščih približno pol milijona kubičnih metrov žaganega lesa. Zaradi tega je pričakovati nadaljnje popuščanje povpraševanja in cen. Taki prizori so v letošnjem letu zelo redki, saj se neprestano borimo z dobavo in ceno hlodovine. Na koncu je potrebno omeni- čakajo velike naloge. Gre nam- hodnje leto bo potrebno ti proizvodnjo v Tovarni plasti- reč za nov proizvod, ki pri zagotoviti dvainpolkrat večjo ficirane iverice v Soteski. Tovar- marsikaterem kupcu naleti še prodajo, kot jo imamo danes, na je poskusno začela jrbratova- na nezaupanje. Z vztrajno in Menim, da bo to izvedljivo, saj ti v letošnjem juliju. Danes smo dosledno obdelavo smo uspeli je potrebno intenzivno obdelati že lahko zadovoljni z rezultati, zagotoviti prodajo proizvodnje, še vso pohištveno industrijo so- čeprav nas na tem področju že ki j0 naredi ena izmena. Za pri- sednjih republik. PREGLED VREDNOSTI PRODAJE 1972 1973 % 1972 9. mesec. 9. mesec. 1973 Izvoz 11,109.650,55 20,434.571,20 185 % TVP Dom.trg 22,060.148,60 16,125.871,98 73% Skupaj 33,169.799,15 36,560.443,18 110% Ž. Straža Izvoz 1,384.384,05 7,627.176,55 565 % Dom. trg 6,808.638,92 4,880.272,75 72% Skupaj 8,193.022,97 12,507.449,30 152% Ž.Soteska Izvoz 2,494.551,95 5,020.944,75 186% Dom. trg 1,758.820,07 1,762.197,07 100% Skupaj 4,455.372,02 6,783.141,82 152% Izvoz 15,190.586,55 33,082.692,50 217% Dom. trg 30,627.597,59 22,768.341,80 74% Skupaj 45,818.194,14 55,851.034,30 121 % Na koncu lahko pogledamo, kaj lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih. Že danes smo priča umirjanju in deloma že tudi padanju cen na svetovnem trgu, medtem ko na domačem trgu še vedno bijemo bitko za surovino in ne kaže, da se bi stanje v kratkem času bistveno izboljšalo. Pripravljamo sporazum za domače cene polfinalnih lesnih proizvodov. V teh predlogih je čutiti predvsem hotenja bosanske lesne industrije, ki daje poudarek žaganemu lesu. Predlagane cene vezanih plošč pa so prenizke. V zvezi s tem smo že sklicali sestanek porabnikov bukovega žaganega lesa in proizvajalcev vezanih plošč. Skušali bomo pripraviti dmg predlog, po katerem naj bi imel bukov žagan les nižje cene od predlaganih, vezane plošče pa višje. Zaradi neurejenega stanja na domačem trgu imamo velike težave. Morali smo zmanjšati in ukiniti dobave vrsti dolgoletnih kupcev. V stalnih težavah je prodaja plošč našemu največjemu domačemu kupcu IMV iz Novega mesta. Daje problem še večji, se potrebe IMV skokovito povečujejo, saj ta tovarna porabi že 300 m3 plošč na mesec. Do sedaj smo težave reševali z dogovarjanjem in upamo, da bomo našli skupen jezik tudi v prihodnosti. Ing. PAVLIC VILI Splošni ljudski odpor v novi ustavi Nova ustava SFRJ in SRS javno opredeljuje vlogo splošnega ljudskega odpora med drugimi družbeno-političnimi in družbeno-ekonomskimi odnosi. Splošni ljudski odpor postaja vse pomembnejši element in funkcija naše samoupravne socialistične skupnosti, saj nova ustava nalaga, da imajo delovni ljudje pravico in dolžnost aktivno sodelovati v politiki obrambe države in v pripravah na splošni ljudski odpor. S prenosom mnogih funkcij s federacije na republike, je tudi področje narodne obrambe dobilo nove kvalitete. Vsaka družbeno-politična skupnost, organizacija združenega dela, krajevna skupnost, vsaka druga samoupravna skupnost, predvsem pa tudi vsak občan kot posameznik in kot član omenjenih skupnosti ima na področju ljudskega odpora svoje pravice in dolžnosti. Delovni ljudje Jugoslavije morajo vse svoje sile usmeriti k mirnemu, ustvarjalnemu delu in graditi svoje samoupravne socialistične skupnosti, dosledno si morajo prizadevati za politiko miru in proti vojni in agresiji katerekoli vrste. Za zavarovanje svojega razvoja moramo biti odločni, da z vsemi silami in sredstvi, ki so nam na voljo, v oboroženem boju in drugih oblikah odpora varujemo svojo svobodo, neodvisnost in samoupravni red. Zavedati se moramo, da sta možnost in nevarnost agresije toliko manjši, kolikor večja je odločnost naše družbe, da se postavi po robu vsakršnim pritiskom. Bistvena prvina koncepta splošnega ljudskega odpora je, da se boj in odpor nadaljujeta tudi, če agresor zasede manjši ali večji del zemlje. Takšna zasedba je lahko samo začasna. Zaradi tega Jugoslavija ne priznava okupacije dežele, niti ni možna kapitulacija njenih oboroženih sil. Podpis kapitulacije ali priznanje okupacije so protiustavna dejanja in kazniva kot izdaja države. Izdaja države pa je najhujši zločin zoper ljudstva. Splošni ljudski odpor se mora odvijati tudi pod najtežjimi pogoji, vse do zloma agresije in do ponovne osvoboditve ozemlja in izpostavitve ustavnega družbenega reda. Tak boj pa je možen samo ob popolni, vse stranski, samostojni, toda organizirani pripravljenosti in angažiranosti vseh ljudskih in materijalnih zmogljivosti v obrambi dežele. V zvezi s tem ustava natančno določa pravice in dolžnosti, ko pravi: „Pravice in dolžnosti občin in republik je, da v skladu s sistemom narodne obrambe, vsaka na svojem terenu ureja in organizira narodno obrambo, da vodi teritorijalno obrambo, civilno zaščito in druge priprave na obrambo, če pride do napada na državo, pa da organizira in vodi splošni ljudski odpor. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije izvršujejo dolžnost in pravico obrambe države v skladu z rokom, načrti in odločitvami družbeno-političnih skupnosti, zagotavljajo sredstva za narodno obrambo in opravljajo druge naloge v zvezi z obrambo." Jugoslavija ima izredno bogate izkušnje iz časov NOB in tudi iz vseh osemindvajsetih povojnih letih, ko se je naša družba znala uspešno upreti vsakršnim vojaškim in političnim pritiskom. Na nas vseh je, da ustvarjamo vse boljše pogoje za delo in življenja skupnosti in posameznika. Le na ta način lahko tudi pričakujemo vse večjo prizadevnost posameznika, da bo čimbolj angažirano sodeloval v pripravah na splošni ljudski odpor in tudi v odporu samem, v kolikor bo to kdaj potrebno. Že pred leti je maršal Tito izrekel besede, ki morajo biti v nas vseh: „DELATI MORAMO, KOT DA BO VEČNO MIR IN PRIPRAVLJENI MORAMO BITI, KOT DA BO JUTRI VOJNA." Vili Pavlič, dipl.ing. Kaj dela organizacija ZK Ustavna dopolnila, Titovo pismo in druge aktualne naloge zahtevajo od naše osnovne organizacije ZK stalno delovanje. Tako so nam dala veliko dela priprave na ustanovitev TOZD v Novolesu. Kot je znano, je centralni delavski svet že sprejel predlog zbora delegatov obratov o formiranju sedmih TOZD in ene posebne organizacije (službe). Vzporedno s tem je tekla tudi akcija za novo organizacijo Novolesa. Za to delo je osnovna organizacija ZK zadolžila glavnega direktorja tov. Kneza, ki je svojo nalogo opravil. Predlagano organizacijo je DS na seji, ki je bila 18/10-1973, tudi sprejel. Ustanovitev TOZD in nova organizacija zahtevata, da je treba vsa vodilna delovna mesta ponovno javno razpisati. Osnova organizacija ZK bo preverila noralnopolitične kvalitete vseh kandidatov, ki se bodo prijavili na razpise. Pri tem nastopajo določene nejasnosti v zvezi statusom in pristojnostmi vodij TOZD in vodij služb, zato je osnovna organizacija predlagala odboru za medsebojna razmerja, naj formira komisijo, ki bo te probleme proučila. Pri tem naj ne zanemari izkušenj, kijih imajo nekatera sosednja podjetja. Na zadnji seji, ki je bila 14. novembra 1973, smo govorili tudi o formiranju aktivov in osnovnih organizacij ZK v TOZD. Pri tem smo ugotavljali, da imamo v obratih premajhno število članov, tako da bo v prihodnje ena naših največjih nalog pridobiti člane iz vrst delavske mladine. Osnovna organizacija meni, da mladinska organizacija ne bi smela biti neaktivna ob republiški (zvezni) akciji Kozje 74, zato le-tej predlagamo, da kadruje dobre mladince in mladinke, da se udeležijo delovne akcije, saj bo to odlična šola za vodstvene funkcije v ZMS, kar lahko potrdijo tudi nekateri nekdanji brigadirji, ki jih v Novolesu ni tako malo. Poleg teh in še nekaterih manj važnih sklepov pa je osnovna organizacija ZK sprejela tudi priporočilo DS podjetja, ko je preverjala gospodarjenje in finančno stanje v Novolesu, kar je stalna praksa dela ZK. Ugotovila je, da pri osebnih dohodkih trenutno ne dosegamo višine, ki jo dopušča republiški samoupravni sporazum. Ker so rezultati gospodarjenja dobri, je predlagala DS naj le-ta razpravlja o možnem prelitju sredstev, ki so bila ustvarjena nad planom, v sklad osebnih dohodkov in jih razdeli po ključu, ki jih predvideva samoupravni sporazum. V NOVOLESU ORGANIZIRANE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V J V dneh od 19. 11. do 24. 11. 1973 smo v Novolesu organizirali temeljne organizacije združenega dela. Prvi zbor delavcev, kjer so ugotovili, da izpolnjujejo pogoje za organiziranje temeljne organizacije združenega dela in jo sklenili organizirati, je bil v obratu tehničnih storitev in sicer 19. 11. 1973. V to temeljno organizacijo združenega dela, ki se sedaj imenuje Temeljna organizacija združenega dela TES -tehničnih in energetskih storitev in v katero so vključeni še delavci toplarne, kuhinje ter vratarji in čuvaji. V Novolesu je organiziranih sedem proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela in sicer: Temeljna organizacija združenega dela tovarna drobnega pohištva, Temeljna organizacija združenega dela tovarna vezanih plošč, Temeljna organizacija združenega dela tovarna stilnega pohištva, Temeljna organizacija združenega dela žaga Straža, Temeljna organizacija združenega dela tovarna plastificirane iverice in žaga Soteska, Temeljna organizacija združenega dela tehničnih in energetskih storitev Straža, Temeljna organizacija združenega dela tovarna ploskov- i pohištva Novo mesto ter skup-ilužbe kot posebna organizacija iženega dela. Na teh zborih so vci soglasno ugotovili, da analiza ojev za organiziranje temeljnih laštetim delom poajeija, ^ ijo delovno celoto, organiziranje ;ljne organizacije združenega Analizo pogojev sta tolmačila vcem tov Stane Penca, dipl. predsednik ekonomske podko-je za realizacijo ustavnih dopol-, Novolesu ter tov. Janko Goleš, pravnik, predsednik pravne komisije. Imenovana tovariša sta ločila članom delovne skupnosti vo in pomen delavskih ustavnih olnil oziroma uresničevanje teh :aksi. Dejstvo je, da le-ta pomeni-rov revolucionarni korak, novo liteto v razvoju in poglabljanje a samoupravnih, družbeno-nomskih in drugih razmerij. L aniziranjem TOZD postaja dela-kot neposredni proizvajalec podar svoje usode, saj je on tisti tor, ki odloča predvsem o tem, gre za ustvarjanje in delitev lodka v njegovi temeljni orgam-iji združenega dela. Devetmesečni obračun poslovanja Devetmesečni obračun pokaže, da je podjetje kljub težavam zaključilo poslovanje ugodno. Ves čas so nas spremljale težave, katere bomo skušali na kratko obrazložiti: PRODAJA Plan proizvodnje je bil dosežen s 100,9 odst., vendar je neizpolnjen pri TDP za 3,3 odst. in pri TVP za 1,3 odst. in pri TPP za 5,9 odst., ostali obrati so plan presegli. Imeli smo pomanjkanje surovin zlasti v TVP, kjer so bili nekajkrat brez zalog, v septembru pa smo nekaj dni proizvajali s polovično zmogljivostjo. Nadaljnji pritisk je bil na povečanju cen surovin in repro-materialu. Te podražitve bi nas pripeljale do izgub, če bi prodajali le na domačem trgu. Zato smo pospeševali izvoz in letos izvozili 59 odst. od celotne prodaje, lani pa 47 odst. Povečali smo izvozne cene vezanim ploščam za 7,5 odst., žaganemu lesu za 14 odst., pohištvu od 11 - 15 odst. Celotne spremembe so nas prizadele ravno v tistih državah, ki so svoje valute devalvirale in kamor največ izvažamo. Za naše podjetje pomeni to znižanje prodajnih cen proizvodom in to v ZDA za 8,3 odst. in v Italiji za 11,4 odst. Prodaja pohištva na domačem trgu je letos stagnirala. Manjše povpraševanje po kvalitetnem in dragem pohištvu je povečalo zaloge sprva v obratu TPP, pozneje delno tudi v obratu TSP. Ob koncu septembra je stekla prodaja stilnega pohištva tako, kot je bilo dogovoijeno, prodaja ploskovnega pohištva pa še vedno ne gre. Trgovskim hišam omogočamo prodajo na potrošniško kreditiranje z namenom, da kupujejo več. FINANCE Za letošnje leto ne moremo trditi^ da je bila likvidnost slaba. Že samo to, da smo več prodali v tujino kot doma, je 1972 dolžniki 29.988 upniki 16.540 V tem letu nismo imeli težav z izplačilom osebnih dohodkov, da smo osebne dohodke redno in pravočasno izplačali, smo letos koristili rezervni sklad podjetja v januaiju, februarju, aprilu, juniju in juliju. Tudi s plačili dobaviteljem nismo v zaostanku. Najprej zboljšalo likvidnost. Izvoz je namreč hitreje plačan s koriščenjem izvoznih kreditov. Zaostrili smo prodajo tudi pri tistih kupcih, ki niso bili redni plačniki. Z redko izjemo kreditiramo zapadlost računov preko 90 dni. Ob polletju smo imeii popravek finančnega rezultata (to je višino odpisa dolžnikov) za 1.134 tisoč dinarjev, s 3. septembrom znatno manj, saj seje znižal odpis na 253 tisoč dinarjev. Resje bil med tem popravljen zakon o popravku finančnega rezultata, vendar je bil dosežen uspeh v izterjavi sodol-žnikov. Prikaz stanje dolžnikov in upnikov je naslednji: (v 000 din) 1973 indeks 32.398 108.0 12.455 72.2 poravnamo obveznost za uvoz repromateriala, zatem plačamo domačim dobaviteljem. Zlasti so imela prednost gozdna gospodarstva. Skratka izboljšana likvidnost je znižala tožbene zahtevke dobaviteljev. Zaloge, ovrednotene po direktnih stroških, znašajo: zaloge materiala in drobnega inventarja zaloge ned. proizvod, zaloge gotovih izdelkov skupaj celotni dohodek porabljena sredstva dosežen dohodek pogodbene obveznosti zakonske obveznosti osebni dohodki ostanek dohodka do 30.9. 1972 30.9. 1972 (v 000) indeks 15.798 19.698 124,6 13.747 15.333 111,5 10.675 10.717 100,3 40.220 (v 000) 45.748 113,7 112.421 138.222 122 63.274 73.366 115 49.147 64.856 131 4.068 5.465 134 2.454 3.886 158 32.072 40.218 125 10.560 15.287 144 po posameznih obratih, oz. bodočih TOZD pa je uspeh naslednji: TDP prodaja (v 000 din) finančni rezultat 38.392 5.297 TSP 29.983 2.387 TPP 16.776 788 TVP 36.834 1.309 žaga 24.524 3.810 Plastika Soteska 8.795 1.205 Ostalo 1.061 342 156.365 15.139 Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! /-------------------------\ IZ OKTOBRSKE SEJE DELAVSKEGA SVETA \_________________________j 1. Koncept organizacije podjetja po načelih ustavnih amandmajev. Delavski svet je ugotovil, da obstajajo stvarne možnosti za organiziranje sedmih temeljnih organizacij združenega dela in sicer: TOZD Tovarna drobnega pohištva TOZD Tovarna stilnega pohištva TOZD Tovarna ploskovnega pohištva TOZD Tovarna vezanih plošč TOZD Tovarna plastificirane iverice in Žaga Soteska TOZD Žaga Straža TOZD Servisne storitve Poleg tega pa bi obstajala še enota skupnih služb kot posebna organizacija združenega dela. Delavski svet je na podlagi gornjega poročila sklenil, da naj komisija nadaljuje z delom, tako da bo do konca leta mogoče izvesti samoupravno reorganizacijo podjetja. 2. Položaj Straže in Novolesa v občini Novo mesto, o čemer smo pisali že v prejšnjem časopisu. 3. Poročilo o možnosti priključitve Mizarstva Dvor k našemu podjetju, nakar je delavski svet soglasno sprejel sklep, s katerim predlaga Mizarstvo Dvor, naj izvede referendum za priključitev v decembru, tako da bi bilo mogoče opraviti priključitev s 1. 1. 1974. 4. Delavski svet je sklenil, da se tov. Krpino imenuje za delegata v telo, ki naj pripravi nov samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 5. Potrdil je sestav odbora delavske samoupravne kontrole kot sledi: Jože Bobnar TVP, Slavko Hrovat TDP, Jože Po-červina TSP, Jože Bogovič TPP, Jože Lavrič Ž. Soteska, Jože Boh Ž. Straža, Jože Pirc Uprava. 6. Sprejel družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v Sob Novo mesto. 7. Sprejel sklep, da se v letu 1973 vsem delavcem dodeli 4 dni letnega dopusta, na že obračunano osnovo. Pravice do povečanega dopusta se da le do skupnega števila 30 dni. 8. Delavski svet je zadolžil obrat tehničnih storitev, da ugotovi možnost prevoza naših delavcev na relaciji Sušice - Bu-šinec - Verdun. Elektronika se uveljavlja Pred dobrimi dvemi, tremi leti v Novolesu še nismo prav veliko govorili in vedeli o elektronski obdelavi podatkov. Bilo je le nekaj idej, načrtov, še največ pa potreb in želja, ki naj bi jih z računalniško obdelavo podatkov v čim krajšem času rešili. V tem času se je v okviru analitske planske službe kot nov oddelek oblikoval računski center, v katerem dela sedaj že sedem ljudi. Prešli smo že tudi fazo uvajanja in v razmeroma kratkem času dosegli že dokaj lepe rezultate, posebno na področju materialnega poslovanja. S pomočjo računalnika obdelujemo prevzem in izdajo materiala v skladišču s popolnim finančnim obračunom, razen tega pa smo v začetku leta 1973 omogočili in potem pomagali izvajati prek celega leta kontinuirano inventuro materiala, pri čemer je bil dosežen zavidljiv uspeh. Inventura materiala je za letos že končana in to brez kakršnihkoli zastojev ali večjih popisov stanj, pa še inventurne razlike so znatno manjše od preteklih let. Poleg tega pa ima taka kontinuirana (tekoča) inventura še kup stranskih pozitivnih učinkov saj se vse nejasnosti in nepravilnosti sproti in temeljito razčistijo in odpravijo. Od 1. avgusta letos teče dvosmerno (se pravi po prejšnjem načinu in preko računalnika) tudi celoten obračun prejema in porabe surovin, interne realizacije, proizvodnje ter odpreme gotovih izdelkov. Upamo, da bodo s 1. januarjem 1974 lahko v računovodstvu opustili ročno evidenco za to področje in tega bodo verjetno nemalo veseli, saj točno zbiranje in obračunavanje tako številnih dokumentov ni šala. Zato pa morata biti toliko bolj pridni naši delavki na luknjalnih strojih, saj gre sedaj prek njunih rok vsak dan že na stotine dokumentov, ki jih je potrebno zelo vestno, natančno in hitro prenesti na luknjane kartice. Le tako lahko potem tudi proizvodni obrati dobijo zadosti aktualne tedenske liste o gibanju in zalogah surovin in gotovih izdelkov. Poglejmo si še, s čim se trenutno ukvarjamo, oz. kaj lahko pričakujemo od računskega centra v bližnji prihodnosti. Iz zgoraj napisanega je razvidno, da smo doslej prevzemali bolj področja finančno-obračunske-ga pomena sedaj pa smo se začeli ukvarjati bolj s proizvodnimi, tehnološko-planskimi problemi. Sklenjeno je bilo namreč, naj bi poskusili preko računalnika zajeti vse proizvo- dne tehnološke postopke, to se pravi materialne in prirezovalne liste ter delovne operacije, da bi lahko takoj v naslednji fazi razpisovali delovno dokumentacijo — delovne in materialne listke, preračunavali potrebe po času ter materialu, računali zasedenost posameznih delovnih mest, izdelali materialne bilance, v naslednjih fazah pa obračunavali nedovršeno proizvodnjo, spremljali doseganje planov in normativov, še naprej pa obračunavali osebne dohodke, potrebno terminirali proizvodnjo itd. Za začetek smo izbrali obrat TSP, kjer že v močnem tempu zajemamo (vnašamo v računalnik) delovne operacije z opisom posameznih materialov, na kateri posamezni delovni operaciji se vgrajuje, tako da smo hkrati dobili tudi materialne liste. Ob tem smo zelo zadovoljni s sodelovanjem tega obrata, saj se oboji dobro zavedamo, daje to zelo zahtevno in obsežno področje, ki gaje potrebno sproti prirejati za vnos v računalnik. Vendar si oboji upravičeno obetamo, da bodo rezultati opravičili ves sedanji trud in dodatno delo. V naslednji stopnji bomo na podlagi izkušenj, ki si jih bomo pridobili v TSP, uvedli enake ali podobne postopke tudi v drugih obratih. Pri tem bodo seveda večje ali manjše težave, saj pomeni vsak obrat tudi drugačno tehnologijo, postopke, dokumentacijo in navade. Razen tega smo že zajeli za potrebe naše nabavne službe vse dobavitelje materiala, nadaljevali pa bomo z zajemanjem vseh internih naročil materila, z izpisovanjem naročil dobaviteljem materiala, s sprejemanjem izvrševanja in zapadlosti naročil itd. V kratkem bomo pričeli tudi z novim sistemom prikazovanja materiala, saj bo vsak uporabnik — tehnolog materiala dobil poimensko obvestilo o zalogah materialov, ki ga zanimajo. Vsi zgoraj našteti načrti so zelo obsežni in med seboj povezani, saj ni tako enostavno vseh problemov in postopkov definirati z matematičnimi formulami in modeli, kakor jih zahteva računalnik. Zato je potrebno včasih malo strpnosti in razumevanja, če se kakšna stvar kdaj zaplete in je potrebno poiskati boljšo rešitev. Ugotavljamo tudi, daje računalnik v tovarni zdravil Krka, na katerem sedaj opravljamo svoje delo, vse bolj zaseden, tako da je mnogokrat potrebno Uvedba elektronske obdelave podatkov pomeni hitrejše in uspešnejše odločanje v gospodarjenju Novolesa. delati popoldne zvečer ali porabljenih ur, zato bo treba ponoči, da bi pravočasno dobili razmisliti o instalaciji našega vse izpise. Stroški na tem raču- lastnega računalnika in to vsaj v nalniku iz meseca v mesec nara- letu 1975. ščajo zaradi večjega števila JANEZ BAJUK 60-odstotna »trinajsta« 18. 10 1973 je DS podjetja obravnaval devetmesečni obračun, ki je pokazal zelo dobre rezultate poslovanja. Vemo, kakšne težave je No-voles prestal med letom. Boriti smo se morali s surovinsko krizo in z različnimi spremembami vrednosti valut na svetovnem tržišču (monetarna kriza). O teh težavah je bilo veliko razprav na sejah samoupravnih organov m v družbeno-pohti-čnih orgaizacijah. Prav tako so bile seznanjene delovne skupine, ko so obravnavale „resolucije DS“ Rezultat devetmesečnega dela je bil dober. S pravočasnimi poslovnimi ukrepi je Novoles našel prave poti iz težav. Čeprav so bile težave, se disciplina in delavnost delavcev nista zmanjšali, kar je bil naslednji prispevek k dobremu rezultatu. Na zadnji seji je osnovna organizacija ZK obravnavala uspešnost poslovanja ter ugotovila, da je dosežen spodbuden dohodek. Na osnovi omenjenih rezultatov je skupno s CO sindikata dala predlog delavskemu svetu za enkratno izplačilo 60 odst. osebnega dohodka pred 29. novembrom. Obe organizaciji sta razpravljali, kako se naj izplača. Dokončno je bilo sprejeto enotno stališče, po katerem naj bi izplačali dodatnih 60 odstotkov osebnega dohodka. Na začetku smo menili, da se ta dodatna ,,plača“ deli na osnovi doseženega rezultata. V tem rezultatu je sodeloval vsak delavec na svojem delovnem mestu, za katero dobi svoj osebni dohodek. Zato je bilo sprejeto stališče, naj se izplača enako kot osebni dohodek za vsak mesec. Moramo upoštevati, da je sistem nagrajevanja še vedno merilo udeležbe vsakega zaposlenega v rezultatih poslovanja in dohodka. Š. J. Kdaj lahko koga imenujemo alkoholika? 4. KAKO DELUJE ALKOHOL NA DELOVNO SPOSOBNOST Med ljudmi je razšiijena vera, da alkohol daje moč za delo, da krepi kri in podobno. Skoraj na splošno pa je zakoreninjeno mnenje, da je pijača neogibno potrebna pri kakih težkih fizičnih delih. Tudi verovanje, po katerem alkohol stopnjuje umetniško ustvarjanje, je zelo razširjeno. Dovolj je, če omenimo, da se uživanje alkoholnih pijač pogosto zagovarja z zgledi velikih umetnikov, ki so mnogo pili. Verjetno je tudi že sleherni od vas slišal za podobna stališča, s katerimi potrošniki alkoholnih pijač zagovarjajo svojo potrebo po alkoholnih pijačah. Prepričan sem, da mnogi od vas poznajo tudi ljudsko vero o zdravilnem delovanju alkohola. Spričo tega dejstva je gornje vprašanje o delovanju alkohola na delovno sposobnost nenavadno važno v prevenciji (preprečevanju) alkoholizma. Spomnite se dalje na razna verovanja, splošno razširjena med našimi ljudmi, kako npr. je alkohol potreben pri težkem fizičnem delu in pri delu v neugodnih razmerah. Odtod tudi pojav, da je redna potrošnja alkoholnih pijač razširjena med fizičnimi delavci in tistimi, ki delajo v neugodnih okoliščinah, kot npr. rudarji, gozdni delavci, delavci v železarnah itd. Do neke mere je to pogojeno tudi z nemarnostjo delovnih organizacij, ki delavcem ob takih delovnih pogojih ne zagotovijo zdravega, svežega napitka. Delavec, ki dela v vročini, izgubi z znojenjem iz telesa veliko množino tekočine, zato je razumljivo, da mora to tekočino nadomestiti s pijačo. Če nima pri rokah brezalkoholnih napitkov, bo pil alkoholne pijače, zlasti če upoštevamo že omenjeno verovanje o njihovi koristnosti. Je pa še veliko število drugih verovanj, kot npr. da mora žena po porodu piti vino, da bi nadomestila izgubljeno kri in moč in dobila dovolj mleka za novorojenčka. Dalje pijejo ljudje pozimi, ker mislijo, da alkohol greje, pijejo pa tudi v vročini, ker „alkohol tudi hladi“. V posameznih krajih je žganje univerzalno zdravilo za želodčne težave itd. Za rdeče vino na splošno velja, da nadomešča kri in je tudi sicer dobro za „krepitev krvi“. Kdo še ni slišal praviti, kako priporočljivo je piti črno vino, ker baje vsebuje železo. Docela razumljivo je, da bo glede na vsa ta zakoreninjena verovanja pač redkokdo sprejel za resnico, če rečemo, da alkohol zelo neugodno deluje na delovno sposobnost. Potrebna so dejstva, ki bi to potrdila. Človek se že po zaužitju majhnih količin alkohola čuti krepkejšega in močnejšega. Kolikokrat popijemo kozarec vina, da bi postali pogumnejši med kakim prepirom ali v življenjskih neprilikah. Ponavadi se po vsem tem ne vprašamo, koliko je bila takšna „krepitev" bojevitosti zares pravilna in koliko nam je dejansko pomagala. To značilnost alkohola imajo strokovnjaki za glavni vzrok, da človek pije. Namesto da bi reševal življenske probleme na drug, smotrnejši način, alkoholik z alkoholom v sebi ustvarja občutek dozdevnega zadovoljstva in moči. To „pomoč", dobljeno z alkoholom, kasneje drago plačajo ne samo alkoholik^ temveč tudi njegova družina. Čeprav ima človek po uživanju pijače subjektivni občutek moči, je resnica nasprotna — po pitju se zmanjša delovna sposobnost, na splošno pa tudi moč in razum. Nakopičene znanstvene izkušnje jasno govore, da z alkoholom umetno izzvana bojevitost in dobro razpoloženje polagoma privedeta do stalne potrebe po alkoholu. Tako se pojavlja tudi bolezen alkoholizem. Pijanost je odvisna od količine alkohola, ki kroži v krvi in ki ga pri treznem človeku ni. Če je v krvi 0,5 promil (pol promila) alkohola, se to ne pokaže v pijanosti. Pri tej količini kroži v krvnem obtoku na 2000 kapelj krvi ena kaplja alkohola. Pri koncentraciji do 1,0 promila (takšno stanje nastopi najkasneje eno uro zatem, ko človek s 70 kg telesne teže popije pol litra vina) se pojavlja pomanjkljiva pozornost in volja, gibi niso več natančni, refleksni čas se podaljša, čeprav ni nujno, da bi človek s to koncentracijo alkohola v krvi že kazal kaka očitna vnanja znamenja pijanosti. Človek z 0,5 in več promili alkohola v krvi ni sposoben sodelovati v prometu in voziti motorno vozilo, ker ogroža sebe in svojo okolico. Pri koncentraciji 1-2 promila nastopa lahna pijanost, obraz pordeči, pulz in dihanje sta pospešena; tak človek govori veliko, hitro in zmedeno. 2 do 3 promila alkohola v krvi izzove nezanesljivo hojo in opotekanje; s takšno koncentracijo alkohola v krvi vidi človek dvojno, govori nerazločno itd. Koncentracija alkohola 3 do 5 promilov v krvi izzove težko stanje pijanosti („do mrtvega pijan", kakor pravijo ljudje) in nezavest, če je pa koncentracija še večja, nastopi smrt zaradi akutne zastrupitve z alkoholom. Smrt zaradi akutne zastrupitve z alkoholom nastopi že, če srednje krepak človek na tešče v dušku popije 3/4 litra konjaka. Zelo zanimivo je vprašanje, kako alkohol deluje na refleks? Refleks ima v medicini svoj specifični pomen, vendar je ta pojem tudi sicer dobro znan. Pogosto se omenja hitrost refleksa v športu, pri avtomobilizmu, pri delu s stroji itd. Ta čas traja pri treznem vozniku poprečno 0,75 sekunde. V refleksnem času voznik ne reagira na nevarnost in vozilo se pomika naprej, kakor da ni nevarnosti. Že pri majhnih količinah alkohola v krvi pa se refleksni čas podaljša (pri 0,8 promila koncentracije alkohola v krvi znaša refleksni čas poprečno 1,25 sekunde). Na risbi vidimo potek dogodkov pri vozniku v trenutku nevarnosti. 1. Nevarnost se pojavi — 2. Voznik z očmi opazi nevarnost. — 3. Vidni center v možganih presodi nevarnost. — 4. Intelektualni centri možganov sklenejo, da se nevarnoti izognejo z zaviranjem. - 5. Motorični centri možganov načrtujejo mišično akcijo zaviranja. — 6. in 7. Desna noga se umakne s pedala za plin —. —8. Desna noga prestopi na zavoro in pritisne nanjo. Pri treznem človeku mine od trenutka, ko se pojavi nevarnost, do zaviranja 0,75 sekunde. Če znaša koncentracija alkohola v krvi samo 0,8 promila, se refleksni čas podaljša na 1,25 sekunde. Kolikega pomena so hitri in pravilni refleksi, nam je vsem dobro znano. Dovolj je, če pomislimo, kaj bi pomenila upočasnitev refleksa za aktivne udeležence sodobnega prometa, upravljavce raznih strojev itd. Tudi že najmanjša zakasnitev zaradi upočasnjenega refleksa lahko pomeni smrt. Z upočasnitvijo refleksa mislimo podaljšanje časa, ki poteče tudi normalno npr. od trenutka, ko opazimo nevarnost, do reakcije, ki nastopi, da preprečimo nevarnost. Alkohol zavlačuje refleks, in to je eden glavnih vzrokov za nezgode, ki jih alkohol povzroči v prometu, pri delu itd. Alkohol deluje tudi na mišično moč. Z vrsto znanstvenih raziskav na mišici je dokazano, da alkohol že pri najmanjši koncentraciji v krvi (0,5 promi- la ali ena kaplja alkohola na 2000 kapelj krvi) zmanjša moč mišice za okoli 16 odst. Zaradi nekritičnosti, ki jo izzove alkohol, in lažnega občutka moči se ima človek, ki je pod vplivom alkohola, za močnejšega in misli celo, da bolje opravlja svoje delo, kakor če je trezen. Alkohol zmanjšuje odpornost organizma, zato se vsaka bolezen pri alkoholiku zdravi mnogo teže in zahteva daljši izostanek z dela, razen tega pa mu močneje ogroža tudi življenje samo. Tako alkoholik umije včasih že za vnetjem pljuč, kije sicer - glede na sodobne terapevtske metode — postalo skoraj povsem nedolžna bolezen. Alkoholizem zmanjšuje mišično moč, upočasnjuje refleks, slabi odpornost proti bolezni in s tem očitno slabo vpliva na delovno sposobnost. Navedeni podatki opozarjajo, da tudi akutno delovanje alkohola in alkoholizem negativno delujeta na delovno sposobnost. V akutni pijanosti se kaže to delovanje z neposrednim vplivom na organizem (nekritičnost, podaljšanje refleksnega časa, negotovost, izguba ravnotežja). Sicer pa je vsakomur jasno, da akutno pijan človek ni zmožen za delo. Alkoholizem povzroča okvaro mnogih orga nov, slabi odpornost organizm; in s tem močno zmanjša delov-1 no sposobnost. Morda bo zadostovalo, če omenimo, daje med vsemi moškimi, ki prvič pridejo na pregled pred invalidske komisije v SR Hrvatski, okrog 15 odst. alkoholikov. Razen tega pomenijo nezanesljivost alkoholika, njegovo pogostno izostajanje z dela in opijanje nadaljnje oblike za zmanjšanje delovne sposobnosti med kroničnim alkoholizmom. Pri alkoholiku pride sčasoma do osebnostnih sprememb, ki so pogojene z izgubo čuta dolžnosti, z brezbrižnostjo do družinskih dolžnosti ter splošnim moralnim in etičnim propadanjem. To je eden od činiteljev, zaradi katerih so kazniva dejanja pri alkoholikih znatno pogostnejša. Zaradi tega je alkoholizem vzrok mnogih kriminalnih in sploh asocialnih dejanj. Tudi akutna pijanost je pogosten vzrok asocialnega vedenja, agresivnih nastopov in sporov z družbo, ki pogosto privedejo do daljnosežnih negativnih posledic za alkoholika in njegovo družino. Križanka za razvedrilo NĆEATIVEH DELEC ATOMA PUBLIKA X KAZEN v Soli NAČELNIK BANOVINE L Hoje (Nem.) PRISTA- NIŠČE TRD ČRN KAVČUK (on.) PREMER JUŽNI TEČAJ SLABO - UMNEL TONE ČUFAR OČKA ANTON AŠKERC KLR Dfti. NA 8UIĆ. vzh. IZJOELOV. SIT os. ZAIMEK RADIJ tedenska tri&onA KOVINA KI PRIVLAČI DEL DNEVA VEN (on.) & 4? DOMAČA ŽIVAL AVT. OZ. ZA SARAJEVO NOVO MESTO TELICA _ E®' “2 OKRAJS. ZA [SREDNJI 40 POLMER ŠEF SKLAD V NOVCLES-u DVA RAZ L . SAMOS. L in. 49. črka at). VEZNIK POROK PRVI LETALEC VEZNIK I NO OST. NAFTE HODEL 0 VRATNA RUTA JAVNA LISTINA NALEPKA aqV & I STRUPENA MUHA STRASTEN PRIVRŽEHEC. 3 .in.4S. Črka ob. kotijo KDOR POPRAVNA URE PERMA ŽIVAL --------------——---------------\ Delavske športne igre 1973 v ______________________________/ Delavske športne igre za leto 1973 so za nami. Organizacije tekmovanj s solidno udeležbo in velika tekmovalna vnema je dokaz, da tovrstno tekmovanje dobiva vse več privržencev, s tem pa je dosežen tudi glavni namen. Ob zaključku lahko ugotovimo, da je bilo naše podjetje v tem tekmovanju zelo uspešno, kar nazorno pokažejo tudi rezultati v posameznih disciplinah. Tekmovanje se je pričelo z malim nogometom, kjer je naša ekipa osvojila prvo mesto in v teniškem tekmovanju šesto. V plavanju so se naši odrezali takole: 50 m prosto — moški: 4. mesto Ostanek, Novinec 6. mesto. 50 m prsno — moški: 13. mesto Lado Pavlin. Štafeta 50 m - moški: 1. mesto v postavi Novinec, Ostanek, Šnidar-šič, Golob. Ekipa i deli 3. - 4. mesto. 50 m prosto — ženske: 6. mesto Stanka Repar, 50 m prsno ženske: 4. mesto Marjeta Koncilja in 5. Majda Jakše. Štafeta 3x50 ženske: 3. mesto v postavi Koncilja, Jakše, Zore-tič. Ženska ekipa je tako zasedla 4. mesto. Tekmovanje v atletiki — moški: Tek na 100 m: 2. — 3. mesto Bojan Fink, 7.-8. mesto Janez Novinec in 11. mesto Viktor Koncilja. Tek na 1000 m: 4. mesto Ivan Cvelbar, 10. Lado Pavlin, 11. Franc Pavček. Skok v višino: 8. mesto Rudi Ivančič, 14. Viktor Koncilja. Skok v daljino: 3. mesto Bojan Fink, 6. Janez Novinec in 7. Met bombe: 13. mesto Jaka Jože Fink. Jakubovič, Štafeta 4x100 m: Kadrovske vesti V mesecu oktobru se je v podjetju na novo zaposlilo 22 delavcev: TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA: 1. KAVŠEK Milena, 2. SENICA Minka, 3. LONGAR Ludvik, 4. VIDMAR Ivan, 5. MUREN Tomaž, 6. BERKOPEC Franc, 7. ČAMPA Pavlina. 8. BOBIČ Ludvik, 9. KNAFELC Milena, 10.ŠARIČ Ivo, 11. BESEDNJAK Andrej. TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA: 1. PUREBER Emil, 2. PETRIČ Tešo, 3. ŠTRUKELJ Anton, 4. PIRC Jože, 5. ŽUJO-VIČ Danica, 6. ŠIMRAK Nikola - iz JLA TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA 1. BRADAČ Janez - iz JLA ŽAGA Soteska: 1. VIDMAR Albin Uprava: 1. STOICEV Zdravka, 2. TERŠAR Jože in RAJER Jože pa sta na praksi za novo tovarno Acryla v Trebnjem. V mesecu oktobru pa je z delom prenehalo 16 delavcev: 1. VIRANT Anton - odpoved podjetja zaradi recidive, 2. MURN Rudolf - odšel v JLA, 3. TURK Melita - odšla sporazumno, 4. HODNIK Marija — sporazumno, 5. ISKRA Peter -odšel samovoljno 6. VIDMAR Milena - odšla v poskusni dobi, 7. NOVAK Ljubo - odšel samovoljno — 8. ŠTRAVS Marjan — odšel samovoljno, 9. KOVAČEVIČ Smilja - odšla sporazumno, 10. ĐURANOVIČ Mirko - odšel samovoljno, 11. ZAJC Breda - odšla samovoljno, 12. MENART Franc - odšel sporazumno, 13. JELIC Marko - odšel samovoljno, 14. TARANIŠ Mehadija - odšel samovoljno — 15. TURK Janez - odšel sporazumno - 16. SURINA CIRILA - Odšla sporazumno. drugo mesto v postavi Bojan Fink, Pirc,Jaklič, Jože Fink. Ekipa je zasedla tretje mesto. Ženska ekipa je zasedla 1. mesto, v posameznih disciplinah pa so bili doseženi takšni rezultati: Tek na 60 m: 1. mesto Cirila Surina, 7. Marjana Šenica, 8. Marta Besednjak, in 9. Jožica Fink. Skok v daljino: 1. mesto Vika Vovk, 6. Anica Jarc, 7. Majda Jkše, 11. Marjana Senica, 12. Tatjana Šoško. Tek na 400 m: 1. Marija Erbežnik, 3. Štefka Pavček. Skok v višino: 1. mesto Vovk Vika, 2. .Cirila Surina. Met bombe: 1. mesto Anica Jarc, 6. Marjana Senica, 7. Marta Besednjak, 8. Tatjana Šoško. Štafeta: 2. mesto v postavi Jarc, Senica, Vovk, Surina. KROS Moški nad 25 let starosti -1000 m: 2. mesto Stane Župančič, 5. Dušan Zaman. Moški do 25 let starosti — 1500 m: 10 mesto Viktor Foršček, 11. Ivančič, 13. Brane Pirc, 15. Janez Novinec. Ženske nad 25 let starosti: — 6oo m: 2. mesto Anica Jarc, Ženske do 25 let starosti — 800 m: 3. mesto Tončka Fabjan, 7. Marjana Šenica. Moška in ženska ekipa je zasedla 2. mesto. Tekmovanje v kegljanju Posameznice — sto lučajev: 2. mesto Stanka Jožef, 4. Milena Zoretič, 7. Štefka Mrvar. Posamezniki — sto lučajev: 13. Jože Oblak, 16. Stane Šo-barj 23. Jože Fink. Zenske ekipno 4x4x2 igre: 1. mesto Novoles. Moški ekipno 6x6x2 igre: 10. mesto Novoles. V šahu je naša ekipa zasedla 9. mesto, v odbojki je bila moška ekipa 6., Ženska ekipa pa je osvojila 1. mesto. V balinanju smo pristali na 7. mestu, namiznem tenisu na 5. in v streljanju na 8. mestu. V skupnem plasmaju beleži moška in ženska vrsta Novolesa 4. mesto. Ne glede na dosežena mesta in rezultate, pa je za našo sindikalno organizacijo razveseljivo, da smo bili množično zelo dobro zastopani v vseh disciplinah in prav to je bilo tudi jamstvo za končni uspeh. Nekateri se bodo veselili odličij, ki jih bodo prejeli na svečani podelitvi, drugim pa bo ostal lep spomin na tekmovanje.