GLASILO
SLOVENSKE NAgODNE PODPORNE JEPNOTE iS^CStftrSi ^ Chicago, 111., torek, 7. augusta (Auguat 7), 1928.
»t	mu « ,a.u«»	trn m	1101, AddOai, WT. Htfcstod aa j«, ff itn
STEV.—NUMBEH 181
praaaljevaaja Iz ša
St. Louia, Mo. — Trgovski delavci v trgovinah na drobno so pokazali, da se znajo organizirati. Pred dvema mesecema še ni bilo nobene prave organizacije trgovskih delavcev. Zdaj je pa v razložnih oknih 87 trgovin unijski listek kot znamenje, da so delavci v trgovini organizira-
fygPRlBTRAN8KI POJAVI NA KONVENCIJI JUG06IX)VAN-9KB KATOUdK? JEDNOTE.
Neprietranoet je tieU peeem, ki Ima namen zmešati delavno Ijndetvo.
Ely, Minn. — Neprlstranost ljudi, ki vedno pojejo delavnemu ljudstvu uspevanko o nepristra-nosti, da ga laglje omamijo, se je pokazala, ko so nepristranski ljudje prvi dan na konvenciji Jugoslovanske katoliške jednote vabili delegate in glavne odbornike te bratske podporne jednota k maši, naslednji dan so pa predlagali, da se pošlje Al 8mJ-thu, predsedniškemu kandidatu demokratične stranke, brzojavno čestitko.
Manjkal je še predlog, da se papešu v Rim pošlje udanostns Izjava delegacije, pa bi bila "ne-pHstranoet" nepristranih ljudi dokazana jasno kot beli dan.
Los Angeles, Cal.—Myrtle L. Mellus, soprogs bogatege trgovca v tem mestu, je bila v nedeljo najdena umorjena v njenem sta-novaaju. Morilec. Pat Kelly. se je bU skril v kleti, ko je prišle i*»liiijs In preiskala stanovanje. ICo je Kelly opazil policijo,. se je skušal rešiti s skokom skozi okno. kar pe ee mu ni posrečilo Razjarjeni ljudje bi bili pretepli KeUyja. da gš ni branila po-lidja in ga hitro odvedla v ječo.
Chicago. — V nedeljo je bilo nadaljnih šest oeeb ubitih ne čir kaških ulicah v kolisijah z avto-mobili, dvet pe Je bilo ranjenih. Število šalev avtomobilov v o-kraju Cook je v tem letu naraslo
PRDSVETA
GLASILO S LOV RN 8*1 NAKODHB P0DP09MB /1DNOTB
mwm———.»■.	—MMMMaaaaMaaMHnflMCBbl
LASTNINA SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JZBNOTS
Kukoplmi M M TirlijT
Nar*talna: Z«tioJ«M drtvn (Imi Chtaa*a) HM as Ista, IMS aa M Ujl*; Cklc«fo la CImto «7A0 sa lato, SS.7I ia »al Ma, la aa lani
Neetov ta
"PEOBVITA*
MT4I U. LawaJala A
THE ENLIGHTENMENr
Orgaa f O
OvasS Um Sleraaa Natteaal
Adv*rti«taf ratM ob
it United States ( "	r JS, sad <-««»
Chlaato) aa
SE2LCL
MEliBER 0» TRI rCDBKATBD PUH

Ditaa V oklepa)m a. pr, Ai vaai fa ■ Ua
(Jaae IS-ISSS) pok« ratega I
■HI
T
iu
T"
aa fMstova
ns
KRŠENJE USTAVNO ZAJAMČENIH PRAVIC 0D STRANI OBLASTVENIH ORGANOV.
Ne mine mesec, da niso oblastveni organi kršili ustavi zajamčenih pravic, ali da niso bili iavrfeni zločini, pa jih policajflki organi niso preprečili, ali da' stavjkuj delavci niso žrtev sodnijskih prepovedi, ki njif) v ustavi zajamčene pravice.
Unija za ameriške civilne svobodfičine poroča, da se pomnožili slučaji krlitve civilnih pravic ameriških državljanov v mesecu juniju t L
Poročilo pravi, da so bili stavkujoči rudarji v Za-padni Virginiji in Penn»ylvaniji, pleteninarski delavci v Wisconsinu in tekstilni delavci v Novi Angliji tarča poli cijskih preganjanj in šikan in ostrih sodnijskih prepovedi. Policija na zapadu je v Los Angelesu prvikrat letos uvedla preiskavo v glavnem stanu radikalne organizacije Vse-ameriške antiimperijalistične lige. Aretirala je tudj čli-ne in Odbornike te organizacije. V šolah in na učiliščih so bili odslovljeni dva profesorja in dva dijaka zaradi njih nazorov. V Seattlu so bili učitelji na javnih šolah prisiljeni izstopiti iz organizacije učiteljev.
Veael pojav v New VoHcu je U, da je porota priznala odškodnino Rosiki Schwimmerjevi, ogrski" zagovornici miru, ko je tožila za odškodnino patrijotarja. Fred R. Marvina, in odlok apelnega zveznega sodi&a* ki je razveljavil ukrep nižjega sodišča, , ki je odklonilo Rosiki 8chwimmerjevi državljanske papirje, ker je pacifistka.
V Kaliforniji je bil izpuščen iz ječe kaznjenec, ker je njegova kazen potekla in ki je bil obsojen v ječo zaradi kršenja protiaindikalističnega zakona. Drugrtak kaznjenec je pa bil paroli ran v Kansasu. Zdaj je ip en Jak kaznjenec v ječi v Kaliforniji. Njegova kazen poteče v mesecu septembru 11.
Ako bi ljudstvo čuvalo svoje v ustavi zajimčene pra-vice, bi se ne dogajale take reči, kar potrdi ttšdaljno poročilo Unije za ameriške civilne svobodš^ine. V ravno tisti okrožnici poroča Unija za ameriške civilne svobod-ščine, da je morala Unija za ameriške civilne svobodščine v Pennaylvaniji odložiti odškodninske tožbe proti državni in "železni in premogovniški" policiji, ktr ne ipbre dobiti niti Ine priče, ki je pri volji in pripravljena pričati na sodišču, da se je policija v zapndnero delu Pennsylvanije obnašala protipostavno, ko je napadla rudarske štavkarjn, dasiravno je policija izvršila lepo število proUtJoaUvntfc činov.	, 7p»
Številne so bile vesti, ki so poročale, kako je policiji' pretepala in napadala stavkarje na javnih cesUh. De-lavski tisk je apeliral na javnost, da protestira proti takemu brutalnemu nastop« in kršenju ustavnih pravic. Unija za ameriške civilne svobodščine se je zavzela za stav-karje. Obljubila je, da temu napravi konec z odškodninskimi tožbami proti poHdji. Unija za ameriške civilne svobodščine nI samo obljubila tega, ampak je šla na delo. In ko je šla na delo, da se odpravi tako kršenje civilnih pravic, js po njenem lastnem poročilu pronašla, da ne more dobiti prič, ki bi pričale, da je policija kršila v ustavi zajamčene pravice.
Odvetniki Unije za ameriške civilne svobodščine v Penns.vlvaniji so še vedno pripravljeni, da nadaljujejo započeto delo, ko dobe potrebne prida.
Močna organizacija odvetnikov in Juristov in drugih je torej pripravljena tlačenim in zatiranim pomagati. Zakaj odlašajo delavci, katerih civilne pravice po bile brutalno poteptane, s prijavljen jem za priče?
Ali delavci ne razumejo, ako se ne bodo podvteli legalni koraki, da se napravi konec teptanju civilnih pravic od strani policije in drugih oblastvenikov, da,bo policija ob času bodoče stavke nastopala še bolj brezobzirno, kot pri zadnjL
U večna čuječnost onih, ki so zatirani In tlačeni, o-brani v ustavi zajamčen«- pravice. TisU, ki so na vrhu In vladajo, ae niso v preteklosti potegnili za ohranitev v ustavi zajamčenih pravic, in se ne bodo tudi v bodočnosti, ker njim nihče ne Jemlje teh pravic. Iz tega sledi, da mo^ ra delavstvo sodelovati z Unijo za ameriške civilne svobodščine, ds ostanejo ohranjene civilne pravice.
sm
PROBVETA
TOREK, 7. AUGUSTA.
(Mto)
»redi julija. — 20. junij m», to je dan, ko je po-Hlanec Puniša Račič v beograj akem parlamentu ubil .Pavla Ra-diča in dr. G j uro Baaaričeka ter nevarno obetrelU poelance Stje-pena Radlča. dr. Pernarja In I-vana Grandija, je povzročil v Jugoslovanski politični javnosti — cel preobrat. Velesrbski hege-moniatični režim gospoda Vuki čeviča in dr. Korošca ae je ču tli krivega na tem umoru in je padeL Opozicija kmečko-demo-kratake koalicije, to js opozicijs Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča, ae je udejals, da bo postala oni odkrialni element v jugoslovanski javnosti in da bo ona prešla np oblaat. Toda vae in ps nsdsljsjoče težnje obeh gospodov, Radiča in Pribičeviča ao ekoraj »plavale po vodi. Kralj Id aktivno posegs v jugoslovansko politiko, ss ni pustil izigrsti od oposicije In danes lahko trdi mo, ds so zadnji dogodki v Jugoslaviji popolnoma pokopali še preostale ostanke parlamentarizma.	i Generali so ns obzorju ... Jugoslovanski, pod čemur ps je razumeti samo srbski, generali že od nekdsj Igrajo vsžno vlogo v Jugoslaviji. Toliko ak tivnih generalov, kolikor jih lr ma JugoslsvijSr jih menda nima nobena druga država. Čudno torej ni, ako ti vojaški dostojsn stvenild hočejo upllvati s pomočjo dvorske kamsrile ns po-itično Javnost, ns psrlsment ln uveljaviti v njem svoje težnje n stremljenje. .
Po demiaiji Vukičevičevega kabineta je kralj konsultiral voditelje političnih skupin v par-amentu. Na vrsto je prišel tudi asm stari Aca Stanojevič, za PaŠičem najmarkantnejša oseba jugoslovanskem političnem življenju.
narodov. Spoznanje tega dejstva nora vzbuditi proletariat in mesto generalov mora priti na obzorje vlada delavcev, uradnikov in kmetov. V tem Je rešitev.
fttavfca kovinarje* -v Kamniku in stavka steklarjev v Zagorju, Hrastniku, Straži, Kriiah in Psčinu ae nadaljuje kljub stav-kokazom in mnogobrojnim intrigam. i	|
Dijak s tonil pri lu*aajo. V Metliki je ponesrečil aedmošolec Anton Sušteriič. Prikopanju je v glObok tolmun, iz katerega ao ni mogel rešiti
Žrtev Kslpe pri Dne 22. jul. je utonil v Kolpi pri Železniškem mostu v Roealnicah
Stavi, fkš Koizai ia
it. m
petošolec Nikola Sumin, 16 let star, doma iz Vel. Leč, občiha Radatoviči.
Smrtna žrtev Drave. Dne 22 julija je utonil pri kopanju pod Studenšldm hribom 17 letni zi danski vajenec Mak so Zamut, doma iz Studencev.
Pislsli ifalslrs
fjpppjp b domovtai ,
Cenjeni rojaki j(n rojakinje, prijatelji in znanci v Združenih državah!
Obračam se da Vaših usmiljenih src s prošnjo za malo podporo. ker se nahajam v bedi.
Leta 1906 sem se bil naselil v Ameriki na Darraghu, Ps., z namenom, da zboUšam stanje sebi in družini* Komaj sem se bil privadil delu ko je nastopils finančna kriza. Cez dolgo časa ae je bil začel položaj boljšati, tako da sem zamogel tudi družini poslati kakšen dolar, aH to Je trajalo le malo časa.
Leta 1910 je bil nastopil weat-morelandski štrsjk, ki je trajal šestnajst mesecev, in jaz sem ustrajsl ns delavski strani. Po končsnem štrajku sem se bij oprijel z vso vnemd dela, napa-
s
Tudi Radiča ni kralji del pa me Je bil risVmatizem ta-
Ko je dr. Voronov pred kratkem prišel v London predavat o svojih pemlajevalnih operacijah, so ga seveda "intervjuvali."
Itaa Molet:
OPAZOVANJA
Angleški "ljudski tisk. ki tako kristjanke bolj brigale za po-
Rlsf na kupu gnoja.
Orgsnizacija rimske cerkve nadaljuje kampanjo proti "nemoralni ženski noši." Te dni je sveti oče rekel, da ao ae prve
pozabil, toda Radič je odklonil Ico, da sem moral Ostati doma
vssko sodelovanje s radikalno stranko In vsalto sestavo vlade z radikalnimi posUnol. Ta trdo-vrstnost vodje kjnetike demokratske koalicije je imela živahen odmev v celokupni politični svnosti, kajti izjave Stjepana Udičs so pomenite odkrito borbo proti velesrbsliemu hegemo-niztnu. Položšj se'je še v toliko »ostril, ker je bila na ta način zzVana 'neizprosna borba med pr4čani In Srtrfjaitei.
kralj je poveril n*to mandat za sestavo vlsde 'generalu Ha-
HHT	/'
To nelojalho trenje med politiki v Jugoslaviji ln ta^borba za oblast je priiiekla Jugo»laviji to, da ao generali na dbzorju, da geherali postajajo tfsti odloču-OČ činitelj, tisti element, ki bo neposredno prevzel .vso oblaat Beogradu. Kaj, bo naatalo iz tega položaja, ss pe ne ve, vendar pa je sigurno to, da ne bo ničesar dobrega, kajti politična borba se bo vršila odšlej naprej, ako kmaga vojaška diktatura, z velikim terorjem.
Listi sicer pišejo, ds general Isdžič sestavlja nevtralno vlado, vendar pa Je več kot aigur-no, da ta vlada ne 4>o nevtralna, nego, da bo ta vlada pod nad-sorstvom vojašksga aparata in vseh zaposlenih ln nezaposlenih srbskih generalov.
Delavno ljudatvo Jugoslavije bi morilo k tej novi politični borbi v Beogradu zavzeti avoje Jasno »tališče. Razredno aoclall-stlčno gibanje delavnega ljudstva, da al pribori enakopravnoet Ip da si ustvari parlament, v katerem bi bilo mogoče delati brez imerjanj ln brez demagošklh gesel. Perspektive notranje po-Htlčnega gibanja v Jugoslaviji pa so danee take, kakršne Je u-atvarila mala buržoazija In pa beograjaki centralistični sistem. Ako bi delavno ljudstvo uvidelo, da bi bila potrebna koncentracija delsvskegs In kmečkega razreda vsaj v vprašanju enako-pravnim« In osebne državljanske svobode, tedaj bi v Jugoslaviji in njenem parlamentu v Beogradu bnutdvoma ne bU tak političen položaj kakršen je dam in ne bi bilo treba Imeti strahu pred vojaško diktaturo, ki je na žalost že na pohodu
10 let bo to kar obatoja Jugoslavija. V 10 letih veliko bo-je v In malo Uku4enj. Delavno ljudstvo politično netrtlo. diktatura generalov t« je plod politične nezretoeti Jugoslovanskih
cele štiri mesece. Polagoma sem bil okreval in prič« delati ter pošiljati dobov, vendar Je trajalo to le malo časa.
Nastopila je n$* to svetovna vojna. Pridno sem delal in var-čsval, ker sem vedel, da vojna položaj še poslabša, ali sreča mi ni bila mila. Leta 1916, 24. avgusta, sem zbolel na neki notra-nji bolezni, dvakrat sem bil v bolnišnici; sdravilo me Je več najboljših zdravnikov sli vse zaman. SNPJ mi j* redno »plačevala podporo, katera član sem bil nad trinajat let ; poleg tega »em potrosil ves moj prihranek.
Leta 1919 sem zaprosil za odpravnino, ki sem Jo tudi dobit, ker sem bil od zdravnika spoznan neozdravljivim.' Podal sem se na pot v stari kraj. Po dolgem času sem prišel pbpolnoma zmučen na svoj dom; družino sem dobil v bednem stanju in brez denarnih sredstev. Do lete 1924 smo še nekako shajali. Imeli smo eno kravo in telico, v takratni vrednosti tri tisoč lir. Krava ps ml je poginila, primo-ran sem bil iskati posojila za nS-kup druge. Na to ao prišle tako slabe letine, da jo človek mislil, da se mu ne bo mogoče preživeti. Trgovci so nam res upali, ali zdaj zahteva vsak avoje pla-čUo, nI pa kje vzeti. Vrhutega nas muči še bolezen. Imel sen hčer, ki je bila podvržena božja sti, katero j» dobila med vojno. Laneko leto js prišlo do tega, ^ asr sem se ves čas hal. Dne 26 julije Je šla prat par nogovlc k bližjemu potoku, 20 minut sa tem je šla moja Žena. oziroma njena mati pogledat za njo, Wk> js že prekaano. bila Je že mrtva, ravno v 22. letu starosti. 2ens Je že nsd dve leti tako ala-bega zdravja, da Je nesposobna ss teška dola. Družine nas Je pet članov, vendar le eden Je sposoben sam sebe preživljati. Radi tega smo v velikih skrbeh, kako ae bomo preSivsIi.
Prisiljen asm radi tega obrni ti as ds vaših uamiljenih are i milo prošnjo, da mi pomagate kar je v vaši moči. sa kar ss vam vnaprej prav is srca aahvattit-jem. Z uilaalm posdravom!
Prane Bevk.
Nsalov: Pran. Novaki ŠL 4, p. Garlsla. Iialla.
narda Shawa, ki seveda naipre-blva v Zoološkem vrtu v Re-gents-Parku, nego se mudi Kentu v posesti pri lordu Asto-ru in njegovi ženi. Pismo se glasi:
"Sir! V imenu gostov kraljeve Zoološke drušbe moram ener-irfčno protestirati proti drzni trditvi dr. Edvsrds Bacha, ki ste jo priobčili v vaši sobotni števil ki. On pravi prvič, 'če se opičje žleze vcepijo človeku, se a tem prenesejo tudi opičje lastnosti, in drugič, 'najhujši lastnosti človeških opic sta krutost in čutnost.' Pisec s tem namiguje, da so opice krutejše in čutnejše od človeka in da bi osebs, ki bi jo operacija imela dvigniti na nivo opice, utegnila postati bolj kruta in čutna, a ne manj.
Me opice smo potrpežljive in prijazne narave* toda taka insi nuacija je tu<U za naa preveč Ali se je kdsj pripetilo, da bi bila opica živemu človeku iztrgala žleze, ds bi Jih vcepUa drugi opici in ji s tem ns nenaraven ns-čln neznatno podaljšala življenje? Ali je bil Torquemada opica? Ali so inkvizicijo ustvarile opice? Ali se je kdaj pokazala potreba osnovati družbo za varstvo opičje dece, tako kakor so ljudje morali organizirati društvo za varstvo otrok? Ali je bila svetovna vojna vojna med opicami ali med ljudmi? Ali so strupeni plini opičja ali človeška iznajdba? Kako more dr. Bach V prisotnosti opice izustiti besedo krutost, ne ds bi zsidel? Nam, ki nam v laboratorijih Človeških raziskovalcev brez usmiljenja trgajo možgane iz *tUv, nam si Človeški raziskovale* drzne očitati krutosti In.to^ trenutku, ko celo železna srci^ij^ protestirajo proti strahptfMrou trgovanju,* orangutana!, češ d* to pomeni povratek v barbarsko trgovanje a Črnci. Prepuščamo dr. Voronovu, da pouči dr. Bacha, kako atrašno nesnanatvena je njegova bojazen, bojazen, pravim, ne upanje(!), da bi ljudje utegnili dobiti od opic njihove lastnosti, če jim ukradejo njihove žlsse. Nam je tega, kar ljud je imenujejo "znan<»t," le toliko mar, kolikor smo po njeni krivdi pohabljeni; zanima naa pa izkustvo. Videli smo, da cepljenje koz in antitoksina ni podelilo človeku ne kravjih 6*in<>«ti ne'konjskih sposobnosti.
Človek bo ostal, kar je bil; najkrutejša vseh zveri, najbolj rafinirana in najbolj peklenako poltena. Naj se več ne sklicuje ns groteskno sličnost s nami: ostal bo, kar je, vzlic vsem prizadevanjem dr. Voronova, ki bi hotel ia njega napravatl doatoj-no opico
Opičja hiša. Regents-Park, 26. maja 1928.
Vaš udani ■' Consul Junior
JSTiu
prispevke naj rojaki pošiljajo na pred-•edništvo SNPJ. ki bodo skup-no odposlale prizadetemu roja* ku v stari kraj.)
aH Mladinski Ikrt svajsara pri. jstelj« ali ssradnft« v domovi m? T» j* edini dar trajne vri is »ati, ki ga sa ma! dsnsr lahke pošljete avejrem v
kritje svpjegs telesa kot za svoje življenje. "Krščanstvo je obleklo psganke in jih pretvorilo v moralne žene," je de^jal papež.
Piškava moralnost, če je samo v cunjah, obleki. Paganski Rimljani in Grki so bili v mnogih ozirh prmitivni in barbarski kakor vai takratni narodi, dasi so v kulturi dalSč nadkriUli poznejši krščaneki Rim, vendar pa so imeli eno lepo navado: skrbno so gojili lepoto in snažnost telesa. "In corpore sano anima sana (v zdravem telesu zdrava duša)" je bila pagansko-rimska rečeni-ca. Krščanska cerkev s svojimi jjutimi predsodki proti vsemu, kar je izviralo iz paganske civilizacije, je ps rečenico reverzira-la — ne v besedah, pač pa v dejanjih 4- ln razglasila lepoto in zdravje telesa za 'nečimurnost,' jeakor da je v bolnem in umazanem telesu najboljša duša ! Kdor pi je hotel zaslužiti nebesa, je jnoral biti ponižen, nesnažen, u-okužen, ves ranjen, iz-
rad "draži fantazijo," ima običaj, da znanstvena in peevdo-znanstvena vprašanja na svoj način sfrizira v aenzacije, in je zato msroo razpravljal o teoriji ruskega učenjaka, ki baje vidi v opičji Žlezi sredstvo za rešitev človeškegs rodu pred pretečo degeneracljo. V tej diskusiji se jo oglasil tudi ugledni angleški bakteriolog dr. Edvard Bach, ki meni, da operacije dr. Voronova ogražajo bodočnost« človeštva; zakaj-—pravi Baeh—z vcepi j e-njem opičjih žlez se prenesejo t igli zle lastnosti opic, ni treba baA na operiranca, tem bolj gotovo pa na njegove potomce. .
Razumna* opica bi tej razlagi brez dvoma ugovarjala in v resnici je prišla rddamscijs s strani potomca slavne opice Konzul. "Dsily News" so prejele pismo, napisano s svinčnikom, podpisano "Consul Junior" in datirano iz Zoološkega vrta. Rokopis *e je uredništvu zdel znsn, začelo je poizvedovati in je ras dogfca^ lo, da izvira dokument od1 Ber- stradan, v cunjah in poln mrče-
sa. Bolj si bil gnil na telesu, prej se približal trpečemu Kristu in njegovemu kraljestvu, Kdor je čital ogabna življenja "svetnikov," ki so se sami mučili, niso se nikdar umili in imeli eno obleko na sebi* toliko ča-sa, da je sama odpadla z njih,

ta ve, kaj je cerkev smatrala za moralno življenje. Dočim go pa ganski Jtfmljani imeli kopalne banje in gojilf čistočo mest, »ta-novanja in telesa, ni bilo v krščanskem srednjem veku no-benega kopališča, ni bila sani-tarnosti, mesta so bila polita ne-snage in ljudje so cepalj kot mu. he vsled kužnih bolezni. kot tisoč let je bil krščanikj svet ogromen kup anoja in ljud. »tvo je bilo reducirano na bera-štvo in okužence. Sele moder-na znanost je v zadnjih sto 1*. tih potegnila krščanske dežele if blata in gnoja.
Razumljivo je torej, kaj hoče sveti otec s svojim jokom nad sedanjo žensko nošo. Po novem, znanstvenem nazoru je čisto! snažno in zdravo življenje moralno. Kratko krilo in brezro-kavna bluza zahteva čiste noge in roke, zdrave ude. Pod dolgim krilom in zamotanim ovratjem se lahko skriva umazana koža in telesna nesnaga. «
Moderna žena noče biti umazana, noče z obleko pobirati prr hu in bacilov po cestah, zato je osvojila pametno nošo, komfort-no nošo — in kdor se nad tem spotika iz razlogov nemoralno-sti, je sam nemoralen jo mozga. Poleg kalnih možganov, ki kl<>-počejo v glavah starega papeža in starih škofov, je najbrž v njih tudi doza nevoščljivosti, ker so že stari in mrzli kot ledeni curki — zato ne morejo vihati nepokritih kolen, lepih ia zdravih mladih žensk .. .
firšk« oUmpijsk« igre
Pred kratkem smo pisali olimpijadi v Amsterdamu, danes tyočemo spregovoriti par besed o starogrških olimpijadah, ki so pol važnosti in. veličini pre-segale ^ledobne.
Stari i poganski Grki so prirejali avojim bogovom na čast poleg drUpih obredov tudi tekmovanja v telovadbi, glasbi in pesništvu. Taka tekmovanja so pri rejsli v Neme j i na čast prvemu bogu Zeusu, v Korintu na čast Pozejdonu,, bogu morjs, v Del-fih v čast bogu solnčne in du ševne' svetlobe — Apolonu. Vse zgornje tfekme so prekašale po svoji važnosti in obregu olimpijske igre, ki so jih Grki prirejali Vsaka štiH leta v čast bogu Zeusu. |
Kdaj so pričeli prirejati te i-gre, ni mjogoče natančno dognati, ker sedajo še v junaško dobo Grkov, t.: j. v ono( dobo, katero zgodovind poznamo le iž ustnega izročila. fPrva olimpijska svečanost, pri Ikateri so zapisali imena zmagAlcev, je bila leta 776 pr. Kr. Cm tega leta so Grki začeli svoje časovno štetje. Dobo štirih let med olimpijskimi igrami so imenovali oiimpijado.
V prvem letu olimpijskih iger so klicarji obšli grška mesta in naznanili narodu pričetek olimpijskega časa. Takoj so morala prenehati vsa nasprotstva; če so se mesta med seboj bojevala, so morala skleniti premirje. Pa tudi po ,1 talij!, Španiji, Egiptu in drugih deželah ob Sredozemskem morju ao razglašali bližajoče se olimpijske tekme. In že so oživele ceste, ki so vodile na krpj olimpijskih iger.
I Te igre ao se vršile v "sveti deželi" Elida, v mestu Olimp, ki se nahaja v severni Grčiji pod goro istega imena, na kateri so prebivali bogovi. Tu so se zbrali vai grški rodovi, pa tudi mnogo tujcev je prišlo ob tej priliki v Olimpijo: videl ai tekmovalce, radovedneže, trgovce z najrazličnejšim blagem, giumače, ki ao razkazovaU avoje in ukročenih
šivali spretnosti.
t r
ftenskam nI bilo dovoljeno u-delešiti ae oUmpijakih obredov; VrAiteljice te prepovedi so bile kaznovane s smrtjo. U duhovnice so smele prisostvovsti tekmam. ki ao trajale pet dni. Po sprevodu, v katerem so ai aledili duhovni, razaojevalci In urejevalci tekem, atleti, vozovi z darovi in živalmi, namenjeni bogovom v daritev, se prikorakali na grišče atleti, goli in evetlikajo-« se od olja. s katerim so al namazali celo telo. in obljubljali v pesmih darove bogovom po zmagi. Po obhodu ao tekmovalci iz-
žrebali red, v katerem bodo nastopali. Tekmovat so smeli samo Grki. Klicar je nato naznani imena vseh tekmovalcev in ponovil štirikrat vprašanje: "Grki I Je kdo med vami, ki more obtožiti kakega teh atletov, da je živel v sramoti in suženjstvu?" Po kratkem molku je klicar oznanil: "Vsak spoštuj o-bičaj! Slava tekmovalcem!" In tekmovanje se je pričelo. Najprej so se merili v petih športnih panogah (pentlatonu), in sicer v metu diska in kopja, v skoku v daljino, v teku in bore-nju; kasneje pa so dodali dirke s konji, rokoborbo in tekmovanje v glasbi in pesništvu.
" Peti dan je klicar oznanil izid tekem. Naznanil je imena zmagalcev, ki so bili nato ovenčani z venci iz oljčnih vejic. -Zmagalec ni dobil nikakih nagrad, a deležen je bil velikih časti. Pesniki so opevali zmagalce v svojih pesnitvah, kiparji so kleaali iz mramorja njihove podobe; v svetem gaju v Olimpiji jn v rojstnem mestu so jim postavljali doprsne kipe. Rojaki *o sprejeli zmagalca z največjimi slovesnostmi. Ogrnjen v škrlatni plašč, stoječ na vozu, ki so ga vlekli konji belci, je prišel zmagalec v domači kraj skozi odprtino, ki so jo nalašč za ta sprejem napravili v meatnem ozidju. Bil je deležen raznih predprv vic. Tako so naprimer v Sparti olimpijski zmagalci imeli pravico, boriti ae v vojni ob kraljevi strani, kar je bila v vojaAko »■-rejeni Sparti pač najvišja t*«-
loiimpijske igre niso bile 1« izraz telesne In duševne sile grškega naroda, temveč so bile važne tudi v trgovskem in poetičnem oziru: Tam so se med trgovci iz raznih grških in tujih mest sklepale kupčije; tam i* prišlo do političnih * dogovoro* med raznimi grškimi samostojnimi državicami, ki so se ra<fe prerekale med seboj.
Tudi grški narod Je po svoj blesteči dobi, v kateri je trium flrala njegova telerfha in dušj na moč in lepota, Jel propadat' V tem propadu ao Izginile tu^i lepe olimpijske Igre. kater* zadnje ao se vršile leta 440 f" Kr.	D. T.
Green bo gevorlf v Chkatf«
Chicago.—W1111 s m Or«« predaednik Ameriške delavi federacije, bo glsvni na slavnosti. ki jo priredi O* šks delavska federacija na j lavski dan S. septembra v stu. John Fitzpatrfck. pr. 1 nik lokalne delavske federsrU in John H. Walker. pre^,n 1 državne federacije, sta tudi z na njena kot govornika ns
pv«siw«*
OBTOŽBA PROTI MARIBORSKEMU OBLASTNEMU ODBORU.
. (Izvirno.)
Maribor, 17. jul. — Velika gonja med naprednim časopisjem v Sloveniji in klerikalnim "Slovencem" in "Domo- in Bogo-lju-bom" kar ne more pojenjati. Klerikalci sami ne vedo, kako bi se zagovarjali, ker je moral Beogradu frčati režim, v katerem so sedeli tudi zastopniki .lov. klerikalcev. Pa so se v svoji jezi spravili nad napredno časopisje, ker je Jutro prineslo sliko dr. Korošca, kako je mi-nistroval v Beogradu. S tem mislijo oprati sebe, istočasno ko perejo svoje nasprotnike. — Pa so se dovolj zmotili, kajti ljudje so spregledali novo demagogijo Si,S in dr. Korošca ter so na vse ogorčenje SLS in duhovnikov prešli kar mimo.
Ta presneta slika iz "Jutra" jim je bila povod in ker so te vrste katoličani zelo ljubeznivi in miroljubni ljudje, so celo prekleli ta list in naročili svojim podrejenim uradnikom, da ne smejo čitati "Jutra." Naročili so svojim podeželskim županom I Župančičem, da sprejmejo
protestne resolucije proti "Jutru" in da ta list enostavno bojkotirajo, kjerkoli je t& sploh
mogoče.
Župani so seveda ubogali in ker so sprejeli take sklepe, kakršne je diktiral škofov aparat v Ljubljani*, se je iz tega dema-gogiranja izcimila cela "kulturna gonja," ki je jako tipična za slovenske razmere. — Najbolj pa so ga polomili pa Štajerskem in sicer vsi voditelji slovenske ljudske stranke. Za ljubljanskim oblastnim odborom so sprejel gospodarski bojkot "JutiV' tudi mariborski klerikalni oblastni poslanci in sgodilo se je, da so vHem svojim podrejenim u-radnikom prepovedali vsako či tanje "Jutra" in vsako prinašanje istega v urade
Toda vse to je bilo malo časa, kajti napredna fronta 17 oblastnih poslancev je vložila po svojem zastopniku dr. Odiču v ma riborski oblastni skupščini na redni seji dne 17. julija 1928 predlog, da se stavi oblastna skupščina v smislu čl. 100 točka 2. zakona lo oblastni in srezk samoupravi —-■ pod obtožbo zaradi kršitve zakona. ,
Predlog je bil utemeljen na naslednji način:
Oblastni odbor mariborske oblasti je v svoji seji 10. julija 1928 sprejel sklep, s katerim je v "imenu slovenskega naroda" obsodil dnevnik "Jutro" zaradi politične karikature, objavljene iz stran karsko^političnih raslo-Kov. Sklenil je dalje, da ne bo več objavljal v "Jutru" nobenih razglasov in da v nobenem ob lastnem uradu ne sme biti narodno Jutro." — Končno je svojim sklepom prepovedal vsem nameščencem oblastne samou >rave, da bi v uradne prostore dofovsli in prinašali "Jutro.|H Ugotavljamo predvsem, da si i«' oblastni odbor po krivici u-surpirsl pravo, da govori v imenu vsega slovenskega nahoda Mariborske oblasti. Konstatira-m" dejstvo* da je pri volitvah januarja 1927 v celi mari-~,rHki oblasti od okroglo 175, volilcev glasovalo za SLS «.H07 volilcev vštevši glasove Nemi,.v in radikalov v Maribo-ru- (Hiu in drugod, kateri so v"''l' SLS. Za napredno, Ip jc antiklcrikalno listo demokratov, Jmetov, radičevcev, socialistov, JJ^unistov itd. pa je glasovalo um volilcev. Ni pa volilo nad
sklepov. Kajti treba je razumeti, da politična borba proti dr. Korošcu, odnosno SLS, oziroma o-bramba dr. KorošcaJn SLS pa ni in ne bo nikdar borba občega značaja. — S sklepom, s katerim oblastni odbor prepoveduje oblastnim nameščencem naro-Čevanje in nošenje "Jutra" v u-radne prostore, pa je oblastni odbor zagrešil omejevanje osebne svobode.
Zato se predlaga oblastni skupščini, da v smislu čl. 100 t. 2 zakona o oblastni in srezki samo-upravi stavi oblastni odbor pod obtožbo zaradi kršitve zakona.
Predlog so podpisali demokrati, sam. kmetje HSS in socialisti.
Tako je pričakovati, da bqdo bistroumni klerikalci dobili po nosu ne samo na Štajerskem nego tudi na Kranjskem. Kajti zadnji čas je še, da se klerika-lizm dodobra diskreditira in da se ga onemogoči med slovenskim delovnim ljudstvom.
*mmm»
upravičencev. Zato vpra-
j^J" opozicijski oblastni po-*n«i: Ali mo razglasi oblastnega "»»rs namenjeni samo volilcem *us Ali vnemu prebivslatvu ? Ali >'^tni odbor plačan za svoje Kamo (»d davščin pristašev *** - Ali se razglasi oblast-odbora objavljajo v listih na stroške pristašev SIAT 91,93, 94, 96. 96.97 P* "»'lastni odbor pravico, dj ? v vprašanjih, kjer je di-:k,r>'» ** tO poklican, nikakor pa "Hočati v drugih In ni-»i.':-.»»nega člena v zakonu, F/" daj.r oblastnemu odboru *o do strankarsko-političnih
V smrt radi bede. Državni nameščenci so v Jugoslaviji zelo slabo plačani. Zato ni .čudno, a* ko vedo časopisi poročati, da 4e je zdaj eden, zdaj drugi usmrtil in izvršil samomor radi bede in dolgov. V Zagrebu se je pred par dnevi zastrupil upokojeni sodni služitelj Rapaič s solno kislino, katere je v precejšnji meri izpil. Vzrok samomora: beoa.
Velike aretacije v Zagrebu.
Zagrebška policija se je menda zaklela, da bo poaretirala kolikor mogoče ljudi. V zadnjem (iasu je bilo aretiranih nad 400 ljudi, večinoma študentov in Macedoncev. Vsi so aretirani z razlogom, da so sumljivi zveze z atentatorjem na šefa policijske varnosti Ziko Laziča v Beogradu« ' .
Protest nameščencev proti izvajanju nove uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in drugih obratovališč. Zagrebški listi so te dni prinesli vest, da je ministratvo za socialno politiko v Belgradu sklenilo, da izvrši delno revizijo one uredbe, s katero so z zakonom uvedli deset in še več urni delovni čas. Iz vseh pokrajin Jugoslavije so namreč prišli protesti privatnih nameščencev in njihovih razrednih strokovnih organizacij proti tej Uredbi, tako, da je slednjič bilo ministrstvo za socijalno politiko prisiljeno, da sačne z revizijo te uredbe, ki pomenja samo pritisk kapitala na delovno ljudstvo. Velik pritisk privat-nih nameščencev in njihovih organizacij pa je bil v Bosni In Hercegovini. Za ti dve pokrajini je že bivši minister dr. Meh-med Spaho preklical pred dnevi veljavnost nove uredbe. Tako je pričakovati, da bo resna volja privatnih nameščencev enkrat pokazala, da mora tudi ministrstvo v Beogradu, narediti druge korake, če se delovni narod upre krivičnim uredbam, ^ prihajajo iz meščanskih kapitalističnih rezidenc. — Za strokovno razredno organizacijo sa-veza privatnih nameščencev pa je to zopet velik in ogromen u-speh.
Kmetekl praznik na Krškem polju. Na Krškem polju pri Brežicah na Slovenskem se vrše že sedsj velike predpriprave sa dostojno proslavo kmeUkegs dne in kmeUke misli ns Slovenskem. Dosedaj so bili ti prazniki zelo dobro obiskani in govorniki, ki so nastopili na teh zborovanjih kmetskega ljudstva, so vedno triumfirali. Letos bo U proslava še večja, ker bodo sodelovali vsi člani takosvane kmet-sko-demokrstske koalicije In ne samo kmetje. Govori pa bodo brezdvoma še aentlmentalndišl, ker bodo predstavniki KDK brezdvoma proslavljali mučeni-štvo Pavla Radiča In Dr. Ojvre Baaaričeka, ki sta 20. junija t. 1. padla od krogel poslanca Ra-čiča v beograjskem parlamentu Proslavam spomina Matija Gub-ea se boeta torej pridružila še Radič in Baaariček.
VeHka eoAa v Sloveniji in požari. V Sloveniji vlada že dalje čaaa velika vročina, ki je napravila na polju že precejšnjo ikodo. 2lto sker dobro zori. to-da vročine škoduje drugim sede-ftrm, predvsem krompirju, fllo
lu in sadju. Ta velika vročina, ki že traja nad en mesec, pa je zanetil* ponekod velike požare. Zlasti v krajih, kjer so blizu železnice, je bilo v tem času veliko pgftarev, kajti iskre, ki pa dajo na presuho polje in travnike, iz drvečega vlaka, so marsikje vnele in požgale cele kom-plfekse. — Iz vseh pokrajin Jugoslavije poročajo o veliki suši in vročini. Iz Bosne prihajajo poročila, da je vročina zanetila gozdne požare. Škodo cenijo ns milijone dinarjev. Pri zadnjem "ljudskem taboru" SLS v Žalcu, kjer se je zbralo približno 2000 ljudi, je pogorel cel gozd. Prav tako pa nam javljajo iz vseh krsjev, da so izbruhnili večji požari. — Ako v teku enega tedna ne bo dežja, tedaj bo škoda na polju, ne vitevši vddno naraščajočih požarov, ogromna.
V	tovarni "Titan" v Kamniku še vedno štrajkajo. Pomagajte nam) — Podjetniki v Kamniku še vedno niso hoteli pristati na zahteve delavstva pri tovarni Titan in sato delo v tovarni še vedno počiva. S t raj k vodi centrala Saveza metalskih radnika Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Ljubljani, Gradišč« 2. Strajku^ joči delavci stoje trdno, vendar pa jim gre še trda, ker primanjkuje živil in denarnih sredstev.
j Stuajkujoči bi bili zelo veseli in SMdOvoljni, sko bi dobili kako pošli jatev tudi iz Amerike, kajti i njihovih srcih bi ostala zavest, da na svetu niao pozabljeni in da mnogi desettisoči vedo o njihovem bednem položaju in o njihovem opravičenem boju s kapitalisti. Vsak dal-, če je še tako majhen, bo dobrodošel. Njihov klic Pomagajte nam je na mestu in prepričani smo, da bo marsikateri naš zaveden sodrug dal majhen dar za preskrbo o-nih družin, katerih očetje so borci na strani proletariata, ki hoče dobiti izboljšanje svojega položaja. — Na proletariat se morajo štrajkujočl vedno obrniti z geslom Pomagajte nam, toda trdno in strumno morajo »trajkujoči stati v fronti proti kapitalistom in jim saklicatj: Niti korak ne gremo aasajl Daj te nam krul»! (Prispevke pošljite preko Zadružne banke | Ljubljano, štrajkovni odbor Strokovne komisije, Gradišče 2.)
V	Osijeku ne bo atavke. Delavski funkcionarji kovinarskih strokovnhi organizacij v Osijeku poročajo, da bržkone ne bo prišlo do stavke v tamošnji želez ni tovarni. Ako bi v danih razmerah izbruhnila stavka, bl se končala brez uspeha, ker med delavstvom še ni one zavednosti, ki je za stavko in njen potek potrebna.
Socialistični rflasovi napredu
jejo. Pri občinskih volitvah i Zsgorju dne 22. julija so socialisti napredovali sa 26 glasov, komunisti pa so izgubili 141 glasov. Demokrati imajo 9 mandatov. komunisti 7, klerikalci 6 in socialisti 8.—V Kotredežu in Črnomlju so bili klerikalci po-raženi.
Tragična smrt starega želee-
nkSarja. V nedeljo 22. jul. si je <rz# življenje 621etn! železniški Strogar Ivan Vlah, zaposlen v Mariboru v železniških delavnicah. Mož je kot samec stanoval pri nekem znancu na Radvanjski cesti. Njegov stanodajalec je šel na sprehod in ko se je zvečer vrnil, je našel sobna vrata od znotraj nekako zabarikadirana. Tega si ni mogel razlagati ter se je mo&uje opri ob vrata. Tedaj se je v sobi nekaj zganilo in zru-ftllo. Ko je prižgal luč, je našel na tleh svojegs sostanovalca mrtvega z vrvjo okrog vrata. Nesrečnik se je obesil na kljuko pri vratih in se je vrv utrgala, ko se je stanodajalec uprl ob vrata. Zapustil ni nlkakega pis-, ms. Mož je zadnje čase totll znancem in prijateljem, da se boji, ksj bo s njim, ko ne bo mogel več delati. Rasen sestre v Gradcu nima drugega svojca.
Smrt zaradi eolačerice. Is rasnih krsjev prihajajo letos poročila o številnih obolenjih na solnčarici.
VsMk geadal požar. Kakor smo že poročali, je v <g0c4ovih pri Plaškem zaradi velike suše na«tal požar, kl se še vedno širi, kljub temu, da je Is Karionsa prispel oddelek vojakov, da po-majra pri gašenju. Tamkajšnji« ljudstvo je v skrbeh, da se bodo vneli še .drugi gosdovi, § kar ae saradi velike suše lahko zgodi.
IZ
»Jakom, M j* upiral In kra-
Žalir . . , Ns kratko smo
Is Gorice poročajo, da prihaja na trg razmeroma malo sadja in isvaia se le na bližnje avstrijske trge- In na Dunaj. Cena krompirju je okrog 90 lir ia k vin tal. k inozemstva rii as krompir nikakih naročil. Sadje je drago, breskve celo po 6 lir "kila. Včasi je bilo U čas živah-no trženj« v Gorici in isvažanje proti severu je fenašalo lepe dohodke. Sedaj so v izvozu ovire in pot preko Vidma pomeni za goriškega kmeta propadanje. Suša pritisks, pol stoletja še ni bilo enake. Soča je upadla tako, da zmanjkuje celo vodna sila pri električnih napravah v Podgorl. Predilnica je skrajšala delovni čas.	• ■	i
V	Idriji je od «. do 15. juliju počivalo delo v rudniku. Rudarji so imeli dopust, kl so ga porabili lepo pametno z izleti v gozdove, s kopanjem, a počitkom, ki so ga bili zelo potrebni. V Idrijski kotlini in po okoliškem gorovju je suša rellka. To-plomer se dviga do 41* C.
Izseljevanje. Z vseh strani Julijske Krajine odhajajo naši ljudje v Širni svet, nsjveč v A meriko. V tržaški "Edinosti" čl-tamo pogostoma pozdrave izseljencev, kl qe na potu spominjajo svojcev in svoje lepe rodne de Žele, ki jO zapuščajo za vedno. Veliko je vzrokov za izseljeva nje, med njimi tudi po vojhl r\a-stalo zapravljanje densrjs, raz vil se je kibečki luksus, kl za hteva svoje žrtve.
Vo Ijnfe
poročila o obsodbi 32 letnegs Antona Furlana iz Gradišča Nekateri laški vojaki v Vipavi so ga ovadili,,da se jim je upi ral, ko sp. hoteli miriti prepir med njim in nekim domačinom, da js žalil vojaško uniformo In italijansksga kralja. Baje js rs kel Purlan: Jas sem Slovenec in nisem Ita^an« zato naj hudič vzame vašega krlja, vašo kra ljico in vašo domovino. Bil sem vojak že prej kot vi In sicer avstrijski! Furlknje pred sod nlki kakor tudl,;Xjjprelskavl od ločno trdil, da se ni upiral in ni nikogar žalil. Vojaki so mu Že v gostilni grozili z bajoneti. Furlan Je rekel samo: Kaj mi hočete, pustite me v miru, bil sem vojak prej kot vi. Samo o-rožniki ms lahko odšenejo. Štirje vojaki pričajo tako, kakor govori obtožnica. Domačini so po vrsti izjsvlli, da je Furlan nedolžen. To se js tekom razprave kazalo jasno, sli obveljale so trditve laških vojakov, ki ne znajo slovensko. Furlana so hoteli Lahi spraviti v nesrečo, pa so mu podtaknili Šaljenje kralja! Obsojen je ns 2 leti, 6 mesecev in 62 dni ječe ter na globo 8700 lir.
V	primorskih ladjedelnicah se bo gradila po naročilu rimske vlade velika oklopna ladja 10,-000 ton in dva velika stroja za neko križarko. V ladjedelnici v Tržiču se zgradijo štiri podmornice.
Kako potvarjajo priimke v 1-stri. Oblasti imsjo v rokah sezname priimkov posameznih ob Čin in jih po svoji volil pretvsr jsjo v Italijansko obliko. Ns pri mer: Miklavčlč Nloolacci, Mlku-letič Nicoletti, Mohorič Mocco Mrakovič Marcoccl, NagHč Naltf, Nemec Nemi, Oblak Oblattf, Pirr Pissi, Podgornlk Poeorini, Pol-drugovae fbklrugo, Potokar Pot-Uri, Potočnik Pottonl, Prelec Preleszl itd.
VcMk požar na Krna«. Trst, 24. julija. V Petelinju pri flt. Petru je Izbruhnil danes ponoči ob eni velik požar, ki Je grozit da bo vpepelll vso vas. Med nevihto je udarila strela v hišo po-sestnlce Marije KovaševUeve ia kmalu je bilo poslopje v plamenih. Ogenj se je r.«M širiti tudi na sosednje hiše. Prihiteli so U-M na pomoč gsslkl Is bližnjih vaal In vojaMvo is ftt. Petra, je bilo gsšenje r.aradl pomanjkanja vode seio otežkoče. no. Požar je vpepelll šest hiš ter uničil mnogo ŽKa, sena in kmečkega orodja V ognju ^e poginilo tudi eedem krav, devet prašičev in en konj. Oe bl ae ne Mla kmalu vlila ploha, bi MU
človf»6ko žrtev, ppar Kovaševi-
AMr f»tolar:
IM SAMtllE
'Moj, kje amo šel" je dajal tovariš, ki je stopil tik pred obličje.
loj, kje amo še ... * sklonjeno sivo glavo na trudnih prvih, upognjeno hrbtenico in globokimi zarezami na obličju
Komaj kar je bil dan, kar ja vzšlo solnce, a še leden veter preko trepetajočih trat
Preje srčen kakor sok, ki kipi po belih brezah, sedaj otožen na oknu s solsami v očeh.
Pa pride v drugo prijatelj k tebi: "... in Še vedno sam .. . pozno je še; čuješ, skoraj pre* pozno bol" . . . Trdosveneč ja flrtaa njegov, resek, da zaseba v dno duše.
"O, saj ras, saj res ... Ko človek misli na življenje tir ga rasrašujt, poaabi na sebe. 8 svetovnimi cošaml šivi vrtnar, negujoč skosi leta cvetoče »ti* —vedno mlad v duši. ob tm P* ns misli, da lata teko in prihaja -oslvelost. Kako krut si čas, varljivi časi" '
Jesen. Vsa spravlja ter pa-polnjuje svoje shrambe, kmalu
fljttf •^•frrtf Mo
"Menda ti je znano, ds pridejo Brownpvl na večerjo, sato bom jaz pppravila^ako ti aočcš," mi je dejala moja žena.
"Kaj boš popravila r sem vprašal, dasi sem debro vedel, kaj misli: namreč, v jedilnic pobeliti strop, kjer je v obsegu
okoli dveh metrov odpadel omet.
' Sam vaš, k#j mislim," je od vrnila. "JftiUum, ko bom ju kuhaja, pripravi *pno, ga smt šaj s vodo ter pripravi ono, saj se ae boš dolgo aamudil."
Nič kaj rad sem odložil časopis ter šel sa šeno v kuhinjo kjer sem poiskal lonec \er napra vil belilo, kakor sem pač vede in znal. Nato sem Šal lakat velik čopič, In ko aem ga naiel, sem aa vrnil v kuhinjo, pograbi lonec ter šal na dalo.
Najprej" nam strop lspr*l yotfo, potem ps pričel s btkn jsm. Toda, takega bclUa Še nI »m videli gosto j* bilo In Is s težavo sam vlekel čopič sam In tja. Tudi prijeti ep. ni hotelo. Kar sam ob četrt na Iptp urp spravil n« strop, to je bilo ob pol petib 1$ *a tleh, to se pray
narjI, katerim je samo cvetopi vrt. Vidiš,
pred menoj in gledaš jasno is
oči v oči s prozorno besedo.
polne bodo, a mi nlamo ves 4Mia Bft Rrjaprogl. J»o obrazu sem bi življenja še taga ne atorilt, da	in Mi v oko ml Je pad-
bi vprašali, kam T Tako žive vrt- lo, k Aič nI škodovalo, kar se m
jc še posebno čudno sdelo. Ne-lokaj nlJMIo.v redu s mojim be-Ogjt ucj, kl stojiš lilom, to sem vedel.
Kjer pa je volja močna — In moja šopka ima voljo — tam se
Ne rabim pomilovanja, ne ras- vse naredi. Zlescl sem vrh lest-
ve, poiskal v loncu par debelih koscev bcli|a ter t roko rasmaaa
8o stropu, ficdaj je držalo J In malu sem bil gotov. Večerja ja bila Izvrstna. Juha okusna, ribe ravno prav pečene in pečenka mehka, kolikor Js pač mogla biti. Mr. in Mr* Brown nista mogla prehvaliti moje žene kot kuharice.
"Nič se ne bom hvalila, vam, kaj snam/^Je dejala skromno. Videlo se Je, kako dobro Ji de po« hvala.
'Toda, počakajte, ksj še sledi. VI niti oe mislite, kakšno do-bro in sladko pašteto sem napravila. Nalašč ta nocojšnji večer sem Jo naredila, In sicer prav sa vaju, Mr. in Mrs. Bnown. Sta vim, da k^j taksga šs nista ok^ sila, ne, še nikdar \ vsem vajinem življenju."
Mlca Je pospravila in kmpUi nato Ja ležala pred nami pašteta«
niče podete s vonjem pomladi, ampak; Ras je I Globoko smo sključeni in skoraj se bomo sprl-jasnili s mislijo, kako je tam v jami...
Dnevi pred nami, dnevi sa nami, mi pa kje, o kje še . . .
Naj bo. Izpijmo še eno čašo na zdravje, potem pa se Uročimo slednjim valovom.
"Kaki so danes ljudje!1' porečeš. "Komaj rojeni—še gledajo smrti v obraz . . ."
Gledajo, gledajo, ker posnajo tisto rahlo nit, tisto plaho paj-čsvino.
Ne boj se. Misli, da ti je dobro In kakorftno prepričanje Je v
tebi, da boš šivel večno, čeprav veš, da si umrl j lv, ter se radui, jaz bom pa prišgal svetilko in napisal slovo. Mladost ia nami in mi treba, da odidamo. Poglej Ja, kako sa nam grohoče v. obraz ln pravi, kaj vi stari!.
Nič. Vem dobro ln nam ml-lostne slednja dneve Življenja, Če je Še kaj vredno. Vsaka minuta se oddaljuje od pomladi ter primika k jeseni.
In mladosti ne poj nam alave, ker ta ne gre nam, kl smo ispol-nili le svojo dolžnost In ne pro-klinjaj nas, kl amo. Tako podajamo le eden drugemu roko, da ga spremimo preko življsn-ske struga.
Bila Js jelks vsa mlada in lepa, bila js, s danes stoji otožna
|lbj, kje smo že! aaj nI takd,' saj nI Uko j Še en dan je nal
sib, prsv kskor ljubezen in poljub, zaslb v tihem naročju jutrišnjega dne!
. It A?NO
VolU i rova idjnat. Voltaire (1694,—1778.) nI maral sa Pirana, bl je bil enako duhovit ali morda še bolj. Nekoč so ga vabili na večerjo k nekemu plemiču, toda pisec "Zadiga" jc p»-sUvll pogoj, da ne sme biti Pi-rona poleg. *H pa je bil ie povabljen. Tedaj Je VotUIre zahteval, da mora njegov protiv-nlk ves čas molčati. To je bilo prehudo. Po dolgih pogajanjih so se scdlnlll v tam, da se dovoli Pironu ispregovoritl med pojedino štiri besede, a nič več. Gostje sedajo sa mlso. Maš naslovnik 6eiJusU in govoriči sem tertje Tokrat aa Je spravil nad ttamsoabvo sgodbo, češ. vsa ta Junaštva so gole baike, Ia naposled je isjavili "Ce natanko premislim, bi mogel tudi Jaa leto napraviti." "Ps s isto čeljustjo," se oglasi
"Jaz bom kar prlčsV Je dejala Mrs. Brown ln prijela sa Žlico. "MoJ mož Willlam Je oel volk na paštete," Je dosUvIla ter nsgsjlvo pogledala svojega moža.
Brown je zajel Ur pasal v usta, da so s* mu ksr lica nategni Ia. Takoj pa je obrss nakrsmžll v neverjetno spačenc gube.
"No, poveJU, sts 11 ksj take-ga že kdaj poskusili?" js vprašala moja iena.
"Gru-gru-gu-ru," jc odvrnil Brovvn.
/Trudil jc, da bl nekaj po-frtfdal, a nič ni spravil Is sebe V lice Jc postal rdeč, roko jc pri
prodno ss osujs cvet, še ene dol-	^ akmi kvišku Ur
ge siadks sanja, ie en pojoč sa- ^n|J ^ vp|kU<	može-
vim grgranjem jc tudi Mrs. Brown pokusils tolikanj hvali
(rvo, v čije Mio je
Ia.	. % ' i
VolUlre Je vstal ter odšel. Vendar pa niegov nasprotnik nI bil prekoračil domenienegs število Usedi. ApomlnjaU Ce, da
potolkel flHstejee Čeljustjo.
sano pašteto. Toda ftc v naslad nJem trenotku Jc sledila svoje-mu možu.
To njiju vedenjs si nisem mogel tolmačiti, sato sem tudi jaa I »okusil.
"Kaj neki ImaU. ds tako reč počenJaU," sem dejal napram ženi, a dalje nisem prišel. Tri kozarce vode jc bilo potrebe, prodno sepi prišel sopet do sa-pe.
"PašUU, pašteta, kaj jc e ta pašteto?"
V Um trenotku pa se mi Je
posvetilo.
Jtena Je bila zamenjala posodi. Z belilom Je napravila paštete, jas pa sem s pašUUmJ belil «t rop.
HM sem veakeJ Ur prjvadel nasaj oba Jlroerna. Mrs. Srown je še venomer pihala in lovila sapo, Mr. Brown se Je kremžll. Razložila svs Jim, kaj se Je bilo zgodilo.
"Ali Je že bolje J" sem vprpšal Mrs. BroCrnovo.
"Ze," ja odvrnila klaverno. V tem trenotku jc nekaj tlCcknilo, ne na tla, pač pa na obrat Mrs. Brcrnovl., Ko sem aa ozrl kvišku, sem videl, ds ja vse meje belilo, oslrtmc pašteterlja odpadla.
Seveda je bila sedaj jesa vsestranska. Mrs. se je jesila na naju. žena pa name. Toda jas ne rasuniem Brownove, saj Ja pašteto končno vendarle dobila.
Prcmcščevanje policajev.
Qhicago,—4leorganinscija po-litijskega departmenU, katero jc odršdU novi policijski komisar VVilliam F. Russcll, js pričela v nedeljo sjutraj in se še vedno nadaljuje. Premeščenih je še na druge poatnJe 18 policijskih poročnikov, 19 kapitanov, 26 saršentov in 970 policajev.
Največja sprememba je bila isvrtena na Maxwell policijski postaji. Vpl policaji, od najvišjega do najnižjega, so btlljpre-meščcnl na druge postaje. Max-wel! postaja se nahaja v središču ratuplUvn 20. warda, katerega boslra Morris Bller, kl Je zseno a svojim sinom obtoien nasilja ln volilnih slepsrij pri zadnjih primarnih volitvah.
Uanditi crooall polimia. Chlcago. — Policaj James 0'-Connor jc bil v nedeljo večer ^apadan od štirih oborošcnlh moških, ki ao ustavili njegov avtomobil ln ga s orožjem prisilili, da j|m Je i»roč(l $24, vss, kar je imel pri sebi. S policajem ss jc voslla mlss Qcrtrude Brown, kateri pa banditl niso etorlH ničesar.
aš vojakov ea aaatrupllo a msaam>
Krie, Pa—Med vojaško pm>a-do 112. peš polka pennsylvaityke narodne garde sadnjo sobot$ v tem meetu je 86 mtflčarjev padlo na tla In odpeljali eo Jih v bol-nišnlco. Zdravniška preiskava Je odkrila, da so Jedli staro, oku-šano meso v vložkah.
CsdlilssattT
IVAN A. MABOHNIC
(opvirmg)
uevsn HOTMttO
11BMII1 Vlrsl Ifstl nsak IMg.
_ x . r ^ Ju m mm , „„ ,
IflfSM »4r»»IU»"
VM h« miUtm maš I* Ams JUM^mMM JHMI MV »■»><■11 teto. Nu«».Tmm It krm**
i®	I^sAMIS
IHMIM baštu mM imnmim^ aspa« • Hfiv^iili i s^RM^IIIt Atm til
MSM » Mkel. SNI rmh9 M4 —m fs 0» m*r»*l MtaMUU« •
^B^	(ASv.)
& M. F. I. šJLkS^UM m icia, aa pal Isšn H4#«
to mesu GMsafa In Oaeva
PROSVETA"
MV&Leaašd
CHICAOO. IfA.
PROSVET*
Rudyard MpMng:
Njen oče Je bil Sonu, gorjanec na visokem pogorju Himalaje.
Jadeha je bile njena mati.
Nekega leta je koruza slabo obrodila in dva medveda sta prebila no« v bližini naselbina na opijevem maku tik nad kotgahr-nko dolino. Zato sta Sonu te Ja-dehs pozimi postala člana anglikanske cerkve in sta nesln svoje dete doli v misljon h krsta. Kot-gsrfiski pastor gs je krstil s Elizabeto in za Lizboto so jo klicali himalajski gorjanci. ;
Kasneje je prišla kolera v kot-garhsko dolino in je pobrala So-nuja in Jadeho. Lizbeta Je pa postala na pol dekle, na pol družica ženi takratnega kotgarhske-
rszvila v lepo mladenko. Ce gor jsnska mladenka tako lepo dors-šča in se razvija, je vredno tudi petdeset milj hoda po grdem hribovitem svetu, da jo moral videti:
Lizbeta Je imela gržki obraz — enega izmed onih obrazov, ki Jih tako često sliksjo in upodabljajo, vidiš ta ps tako redko. Bila Je fatfede slonokoščene barve in. sa svojo raso posebno velika. Imela je čudovite oči. Da ne bi bila oblečena v grdo platno, ki si ga Je izproella od misijonarjev, pa M bil mislil, kadar si jo ne-
pričakovano srečal na gorskem pobočju, da vidiš pravo, resnično Diano starih Rimljanov, ki odhaja na lov na jelena.
Lizbeta Je bila sgodaj krščena in se krščanstvu nI Izneverile, ko je dozorele v ženo, kakor se to često dogaja pri mladih ženah iz teh gora. Njen lastni rod jo je mrzli, ker je poetala, kakor so rekli, bela žena.In se je umivala vsako jutro. Paatorjeva žena pa ni vedela, kaj bi z njo počela. Ni lahko ukazati poetavni boginji, visoki 6 čevljev, naj pomije kuhinjsko posodo.
Lizbeta se Je igrala s pastorje-vo deco in Je hodila v nedeljsko šolo. Prečitala Je vse knjige, kar jih je našla v hiši pri pastorje-vlh in je poetajala od dne do dne lepša in lepša, kakor vila v pravljici. Pastorjeva žena je rekla.
ga pastorja. Dorasla je In se jejpsj bi šlo dekle v Slmlo v službo
zs dojiljo ali postrežnico ali za kaj bolj "nobeM' Toda Lizbeta ni marala v službo. Bila je srečna in zadovoljna, kjer in kakor je bila. *
Kadar so prišli tujci v kot-garhsko dolino — malokdo je ta čas zašel v to pogorje —• ae je Lizbeta skrila In zaprla v svojo sobo, ker se je bala, da bi je ne vzel s seboj v Slmlo ali kam drugam v neznani svet
Dva meseca potem, ko Jš dopolnila svoje 17. leto JstteBŠffir šla na Izprehod. Ne tako, kalMr hodijo angleške dame — eno tttt-
Ijo In pol prav počasi peš tja, nazaj pa z vozom. Sla je dvajset,'trideset milj daleč in to brez pota in markacije, čez drn in stm, po skalah in strmem pobočju, med kotgarhsko dolino in Narkundo. Tokrat sa Je proti si-cerjšnji navedi vrnila šele zvečer, ko sa Je že mračilo. Pritekla Je navzdol po vratolomnem ska-lovitem pobočju v dolino z nečem težkim na rokah in preko levega ramena.
Paatorjeva žena je ravno dremala v naslonjaču v sprejemni-ci, ko Je Lizbeta vstopila z bremenom, vsa zasopla in izčrpana. Položila Je težki predmet na zo-fo in Je rekla:
"To Je moj mož. Našla sem ob cesti Baghi. Budo se Je ( ril« reveži Stregli mu bomo ko mu bo odleglo* ga mol z menoj poročil!" To Je bila prva Lizbetina be-
seda o ljubavi in o svetem zakonu. Pastorjeva žena je kar o-nemela od začudenja. Toda naj prej Je bolnik na zofl rabil postrežbe. Bil je to mlad Angla* in njegova glava Je bila odrta do kosti od nekega ostrega predmeta. Lizbeta je povedala, da ga ja našla na pobočju nad cesto Baghi in kako ga Je sama prinssla do doma. Tsško je sope in nI se zavedel. 1 Fotošili so ga v posteljo 1q strugal mu Je pastor, ki je razumel nekaj o medicini. Lizbeta Je
& W<
Ob oltaiju
Zs "Prosveto" preval—A. Aabea.
m
dsklica je povesila glavo In otrla solza. Ničesar mu ni odgovorila, ničesar obljubila. toda videti je bUo, da Je šlo to svarilo vsa globlje v njeno dušo kakor ono prvo, brar tovo. Nemo se je obrnila k odhodu. Benedikt ja naredil korak za njo in zdelo ss Je, kakor da hoče planiti sa njo, ko Je naenkrat položil roko na deblo drevess, ob katerem je stal ter obstal tako nepremično na mestu. Njegov pogled JI Je sledil, ko je hitela preko polj."sledil JI Ja vss dotlej, dokler mu ni njena postave Izginila Izpred oči.
Tsdaj pa je začul korake sa seboj, in ko se js osrl, je videl mladega plemiča, ki je prav-kar stopil iz gosda. Grof se Je naglih korakov bližal Benediktu.
Menih je breabrižno in mrzlo slonel ob drevesu. Na obrazu prihajajočegs je ležal zanl-čevalen usmev.
Plemič mu ni atopll Jesen in razjarjen nasproti; nasprotno:' njegov obraz je bil gladek in miren, okoli usten pa mu je igral porogljiv usmev* ko Je pričel: — Dovolite ml, častiti, ds vam nekaj vrnem, kar ste pozsbill v gorečnosti svoje vloge sngela varuha. Knjigs Je gotovo ma last, ali boste morda trdili, ds je to knjiga gospodične in da Je bila ona tlsts, ki se je na svojem isprehedu bavila s teorijami Splnose?
Želo je vseeno sadelo. Benedikt je za tre-notek prebledel in njegov nsgel pogled Je padel na izdajalsko knjigo, ki Jo je držsl mlsdi grof v roki. Toda kmalu se Je sbrsl.
—	Knjiga Je mpja, — je mirno dejal in istegnii roko po njej.
Toda grof mu Je nI še Izročil.
^.i. "" ^ dvom*:	Interesanten štu-
dlj! -- js nadaljeval porogljivo. - Samo to je vrag. ker Je StitflranJe tega dets v samostanu, kolikor vem, strogo prspovedano in težko kaz-novaoo. Ali se morda motim? Nemara ml boste dali vi natančnejše podatke o tem, ča-stiti?
Zaničevalnemu Izrazu na Benediktovem obrazu ae je pridružil zdaj še usmev ironije.
rJ® odvrn,,! — Popolnoma prav Imate, go-apod grof! Zato pa ne čitam knjige v samo-»tanu, kakor vidite, temveč jo jemljem aeboj v gozd. SIcer pa vam je popolnoma avobodno. da poveste o tem gospodu preletu, če vam Je ljubo ukvsrjsnje s tem viteškim poafom.
« Goipod Psier, prepovedujem al take tslltve. — j« Uejaj grof ponogno |n o^bno.
. - *** v vUIh bssadah Je vendar ležala podana grožnja. - J« odvrnil Benedikt ledeno. - Na vaše beaede sem imel samo en od-Kovor, katerega sem vam pravkar dal.
-	Ne gre za to, — J« »aklical mladi grof, — marveč ta vaše vmešavanje v moje atvarl. »•"». da vas J« določil moj oče mojim Izpo-vednikom, toda Jas bi vas vmdarle rad opozoril ns to. čaatlti. da vam sunaj itpovednlce nisem UoUaa polagati računov o svojem dejanju In nehasju. Kmetu bi taki vaši nastopi morda imponirall in napram nJemu bi bili morda tudi na mestu — Jaz pa zahtevam drugačnih obti-rov!
Temne Benediktom oči so w trdne In po-nosno uprle v grofa: Kar ml daje pravico nastopov napram kmetom, bo v«kak»r tudi pri vas na mestu. grof. Sicer pa tokrat niaem dalal v svoji laatnoati kot duhovnik, temvat v čisto enoatavnl dolžnosti kot mož. ki je posvaril mladega In aaizkuSenega otroka pred ob-I Juhami. katerim bi ta otrok gotovo nasedel Sicer pa. če ae čutita v pravici, temu »t« ae uklonili moji avtoriteti? Veš! snubitvi j, ,K,t
v Dobravo odprta, toda dvomim zelo, da imate snubitev v mislih {p načrtih.
i — Težko, da vas bom naredil zaupnikom svojih načrtov in sklepov! — ga je prekinil grof, — in ponavljam vam, da v bodoče ne trpim takega vmešavanja. Ce sem se sedaj pokoril, se Je zgodilo to Iz obzirnosti do mojega očeta, ne iz obzira do vas!
—	Vem, zato tudi nltl ne zahtevam, niti ne želim kakršnihkoli obzirnosti od vaše strani, gospod grof! ~
Omalovaževalnl ln zanlčevalnl izraz, ki se je pojavil ob teh besedah na menihovem obrazu, bi razjezil še koga drugega, ne samo grofa, ki je bil navajen, da so se mu klanjali od vseh strani.
—	Ne pozabite, s kom govorite, gospod — Bruno! Zdi se, da sta popolnoma pozabili, da nosite svojo redovno haljo, ki vam daje toliko pravic, samo vsled milosti mojega očeta. Brez te milosti bi sedaj stali v lakajakem fraku za mojim stolom ter Izpolnovali moje ukaze!
Ko je Bogomir Izrekel te žaljive besede, gotovo nI slutil, kskšen strašen vtis bodo naredila na mladega duhovna: Benedikt je postal smrtno bled; njegove pesti so se krčevito stisnile, iz njegbvlh oči so švignili bliski, tako da Je grof nehote odstopil za korak ter trdneje prijel svojo puško.
" — To žalitev boste na mestu preklicali! — je izbruhnil Benedikt z neprikritim gnevom. — Takoj tukaj, na mestu!
Mladi grči je medtem premagal svojo osuplost ter se zopet zbral. — O, častiti, vaš nastop je v resnici duhovniški nastop! — sa mu Je rogal. Ali me ne bi morda rajši povabili ns pištole? Izgledate popolnoma tako!
Kar je grofova Žalitev započela, to ja dokončalo njegovo roganje; ves iz sebe je stopil menih korak proti njemu in na njegovem obrazu Je bil tako atrašen izraz, da Je mladi grof' nehote segel po svojem lovskem nožu. Tods ničesar slabšega ni mogel storiti kot to, kar je storil. Mtalh Je videl, kaj namerava, In v naslednjem ttanotku Je planil ha grofa, mu Izvll noš, nje^k samega pa zgrabil z železnim prijemom te|inga vrgel ob drevo.
Zdaj pa je prebledelo tudi obličje mladega grofa. Izgubil je vso svojo hladnokrvnost ln preudarnost, dvignil je puško In pomeril.
Naenkrat pa je bila cev njegove puške odrinjena na stran in njegova roka zadržana. — Bruno — Bogomir — narazen! — se je začul glas ln grof Ranek starejši je stopil med mlada človeka.
Grof se Je nahajal na lovu In naključja ga je privedlo sem baS o pravem času, da Je preprečil nesrečo.
—	Narazen, pravim! — Je ponovil zapovedujoče, doČinls je njegov glas jasno izražal strah. — Kaj Ja bilo? Kaj se Je primerilo? Kaj Je med vama?
Mlada mota sta molčala: grofov pojav je deloval na oba selo različno. Bogomir, vajen se pokoriti avtoriteti svojega očeta, je povesil puško ter odstopil nekhj korakov. Benedikt pa Je stal še vedno na istem mestu, s desnico •tipkajoč noš, ki ga Ja bil IsvU mlademu gro-fu. a med obrvmi se mu Je pojavila ona zlovešča globoka črta. Ne na čelu mladega grofa, temveč na njegovem čelu se Je odražala rodbinska guW Ranekovega rodu In na njegovem, meni-hovem. obrazu Je bil adaj tsraz gvoaovltostit T»o je moral iagledati prelat, da, tudi grof. v momentu največjega razburjenja In jez, ona Nima linija Je popolnoma tzpremenila me-nlhov obraz ter odražala zdaj slitnoet s ljudmi grofovega rodu. o kateri nI bilo sicer na tem obrazu niti sledu.	-
Tudi grof Ranek je videl to globoko gubo med obrvmi menihs. In kljub njegovi akrbi In Jezi Je zaplamtab njegovo oko sa trenutek od Ponosa ko ae Je približal še vedno razjari, nemu menihu.	tBafr jrtUMi4
čakala zunaj pri vratih za slučaj, da bi Jo klicali Povedala je pastorju, da je fi njen mož in da ga hoče poročiti. Pastor in njegova žena 4ta jo grajala in svarila, naj se vendar ne obnaša tako nespodobno, posebno ne v navzočnosti bolnika. Lizbeta ju je mirno poslušala do konca, da sta izgovprila in je ponovila Svoj prejšnji predlog.
Pastor je vedel, da je treba precejšnje porcije prigovarjanja in krščanskega nauka, da preže-neš iz gorjanca one necivilizirane živalake in orientalske in-stlnte, kakor je to ljubezen na prvi pogled. Lizbeta, ki Je našla mola, kakor si ga je želela, nI mogla razumeti, zakaj naj bi molčala vpričo svojega izvoljenca. Kaj še! Tudi se ni marala u-makniti iz sobe kar tako na povelje! Ona bo sedela pri njem in mu stregl^ dokler mu bo toliko odleglo, da jo bo mogel vzeti za ženo. To je bil njen program.
Po prestani štirinajstdnevni vročici je mladi mož toliko prišel k sebi, da je našel zvezo s prejšnjimi dogodki. Zahvalil se Je pastorju, njegovi ženi in Liz-beti — zEzsti seveda Lizbeti — sa prijaznost in postrežbo. On je popotnik, orientalski "popotnik, in dS je prišel iz mesta Dehra Dun nabirat rastline in lovit metulje po pogorju Simla. Nihče daleč naokrog zato ni vedel o njegovem odhodu, kdaj in kam je Šel Bržčas je padel pri plezanju v skalah, ko se je stegnil, da doseže redko prapprot na pre-penelem štoru, njegovi kuliji pa so jo a prtljago in šotorom kar jadrno odkurlll odtod. Ko se bo malo okrepil, bo prišel zopet v Slmlo. Plezanja pa da ima za enkrat dovolj.
Nič kaj ni bilo videti, da bi se mu mudilo domov in polagoma je okreval popolnoma. Lizbe-se je le upirala vsem dobrim n lepim nasvetom pastorjevim n njegove žene. Zato je pastor x>zval Angleža na pogovor med itirtml očmi in mu jc povedal, kako je z Lizbetinfr.i srcem. Mla dl mož se je ..asmejal prav iz srca. Vse to da je prav . . . lju beznjivo od mladenke ln zelo4... romantično i.. doživetje. Zal da se Je že zardčil z drugo doma na Angleškem in zato se boji, da Iz novega znanja ne lp kaj prida. Seveda pa bo do mladenke kar se da obziren.
To je tudi bil. Prijetno je bilo Lizbeti govoriti na srce, spreha ati se ž njo, in pripovedovati ji epe stvari, dobrikatl se ji in da-ati ji sladka imena. Toda zanj bila to samo igra, šala; za Jzbeto pa vse na avetu. Kako , e bila srečna teh poslednjih iti rlnajst dni, da je našla moža, Kakršnega al je želela!
Divjakinja po rodu in vzgoji, si ni prizadevala, da skrije svo-a čustva ln Anglež se je na tem zabaval. Ko je končno odhajal, hodila Lizbeta Ž njim daleč na pogorju, do Narkunde . lila je nesrečna in potrta v dno duše . .
Paatorjeva lena, ki je bila dobrega srca In ni marala ne hrupa ne joka, je skrival prosila mladega Angleža, naj reče Lizbeti, da se bo vrnil ln jo vzel za ženo.
"Ona je Ša otrok ln daal je krščena, se bojim, da je v srcu še poganka."
Tako je vao pot. vseh 12 milj čez hrib in dol Anglež zagotav-jal mladenki, roko ovito okoli njenega pasu, da as bo kmalu vrnil in da jo bo vzel za ženo. n Lizbeta si je rada dala to obljubiti sopet in zopet Bridko se razjokala ob slovesu na grebenu Narkunde ln je gledala sa njim dolgo, dolgo, dokler nI končno Izginil Iz vida daleč na stezi Mutianu.
Otrla si je solze in se le počasi vrnila domev v kotgarhsko do-»no. Ko je vstopila; Je rekla pa-etorjevi ženi:
"Veš, kaj ml Je obljubil? Da ae bo vrnil ln me vzel sa ženo. Odšel Je k svojemu rodu, da bo svojim ljudem to povedal."
In pastorjeva žene je tolažila Usbeto: ' "Seveda se bo vrnil." Ko sta potekla dva meseca. Je <isbeta postala nestrpna in tedaj so JI povedali, da Je Anglež odplul po morju nasaj v svojo domovino, v Anglija Vedela je. kje Je Anglija, ker Ja bila nekoč čitala mali zemljepis sa ljudska NI pa Imela nobene predstave o morja, ker Je bila gor-Mi MB t
T. AUGUSTJV
Bila je V hiši pri pastorjevih stara zemljepisna mapa za otroke. Lizbeta se Je igrala ž njo, ko je bila še otrok. Poiskala jo je In jo vsak večer zložila predse. Govorila je sama pri sebi in si je skušala predoČiti, kje se nahaja njen Anglež, Ker ni imela pojma o razdaljah in o parobro-dlh, so bile njene predstave nekam čudne.
- Sicer pa v bistvu ne bi bilo prav nobene razlike, ako bi bile njene predstave popolnoma pravilne. Kajti mladi Anglež prav pič ni mislil na vrnitev, da bi poročil gorjansko dekle. Pozabil je nanjo, ko je lovil metulje v Asamu. Napisal je kasneje debelo knjigo o Orientu. Lizbetine-ga imena pa v te j knjigi ne najdeš.
Pomislek.
"Ne preostaja mi drugega, ko da si s tole britvijo prerežem žile... Samo... hm... ta britev je nekoliko zarjavela in si lahko zastrupim kri."
«
Moderna.
"No/Binčekrkaj ti je v me-nažeriji najbolj ugajakv?" '
"Slon s sesalnikom za prah."
Brez nJega ne more živ/
"Sporočila sem mu, da ne mo. rem živeti brez njega."
"Mira, ti si že od nekdaj ^ sentimentalna."
"Da, da, razume se. Kako p, naj tudi živim brez njega, ^ mi je popolnoma zmanjkalo sred. stev. . ."
Agfflfi]ti u "PrtvehH
SMEŠNIOE
Smola.
Pri Cmoku se je oglasila štorklja in pustila ljubkega dečka za družinsko darilo. Istočasno je svinja povrgia mladiče, či-jjh eden je bil slaboten in se je bilo bati, da bi poginil. Cmok ga je hotel na vsak način ohraniti pri življenju, zato ga 'je zavil v plenico ter ga položil v zibelko, ker je bil dojenček« baš pri materi v naročj
Pa je prihitela dat novorojenčka. S zibelki, in da bi se prik pričela gostoleti: "Jej, nega fantka ste dobili! podoben očetu..."
a- . >
Pri naboru. Vojaški zdravnik: "Imate kako napako?"
Janez: "Gs-s-put, imam jo i-mam, n-mav jezik s-s-m zapleta."
Zdravnik: "To ni nič. Saj pri vojakih boste morali tako in tako držati jezik za zobmi." s
Ne verjame mu.
On: "Jaz mislim odpotovati na letovanje v Wiscons}nu. Kaj pravite, koliko bi to stalo r'
Ona: "Prav nič!"
On: "Prav nič? Kako?"
Ona: "No, ker misliti prav nič ne stane..
a
Tudi odgovor.
^ Sinko: "Zakaj naša ura ne bije več kakor dvanajst udarcev."
Oče razmišljuje, kako bi otroku najprimerneje odgovoril, in reče): "Zato, ker bi trinajst u-
darcev pomenilo nesrečo..."
T. u- ■ ,
<
Grenko. Oče sinu, kateremu je prejšnji dan pomagal pri nalogi: No, Mirko, kaj je pa danes rekel učitelj k tvoji nalogi?"
Sfn: "Da sem jaz vsak dan bolj neumen."	■ . .
znižana cena kmig
KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J.
AMERIŠKI SLOVENCI—Isvrstsa krasna knjiga, obse*. M2
strani, trdo veaana, vredna svoja cena, atane.............
SLOVSN8KO-ANGLEdKA SLOVNICA—selo poučna la lahko razumljiva knjifa sa ešaaja anglašftna, a dodatkom rasnih ko-ristnih informacij, etaae same............................
ZAKON BIOGBNEZIJE—tohnaii naravna aahoaa te splofai ru voj, knjiga la katera samorete črpati mnogo naukov aa telesno
In duševno dobro .......................................71«
PATER MALAVENTURA—V KABARETU—canimiTa porMt U življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, isvntno
apopolnjena s slikami.*..................................7fc
ZAJBDALCI-—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega
dala življenja alovanaUh delavcev v Ameriki.................
JIMMIE HIGGINS—krasna povest, ld Jo Je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poalovaaU pa Ivan lfalek ... M« ZAPISNIK S. BEDNE KONVENCIJE S. N. P. J« 252 strani meh-ko veaana, stšns ssmo............. »j....	,.. ,lle
"HRBTENICA"—drama v treh dejanjih a prologom In epilogom
—mehko vaaana, stana samo...,.........................ioc
"INFORMATOR**—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o g. N.
P. J.—salo priporočljiva sa člane-etaae saam.............loe
Vaa knjige skspa| vam >ifljmi sa 1741, Pišite peaja na:
KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J.
2S57 Sa. Lavndale Are. Ckkago, M.
izvrstna prilika
Člani in Slanice S. N. P. J.
Sedaj lahko dobite Hat Pregreta vaak dan in eno leto in knjige AMERIŠKI SLOVENCI, vredno
nam pošljete bres odbitka avoto $7.80.
Ali pa trt.:, knjige: SLOV.-ANGLB&KA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $1 JO, ln PATER MALAVENTURA V &ABARETU, vredna $1.50, skupaj j vradnoat $6.00 in dnevnik Proaveta sa ena lete . sa svoio $7 JO.
To velja aa člane a N. P. J. aa vaa stara in aove naročnike. Na liani plačajo $9.00. .
Lahko dobite pol leta dnevnik Proaveta ta skupne { viudMti n $2J0 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZA-I KON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE in HRBTENICO in INFORMATOR ako nam poiU $4.00. Ne člani pošljejo $4.60. AH pa aa $8.00 pollsta llat Proaveta in knjiga JIMMV HIGGINS. Nečlani $3.60.
Ta vaa velja sa stara in nova naročnike. poalati celo svata bres edMtka. Denar In poiytte na apravniitvo na naalovt
Proaveta, 2667 So. Lavrndale Ave^ Ckkagn, DL
Naabv -----------------------------------
Država.......................................... Cl> društva...
Mam«
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
'	>* it* . ' j	j,	-	____
Ifcka vabila za veselice in phode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaSkem, čeikem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
SODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J^ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
C>«i gmera^ tm^alro delo prve mte. Vsi pojasnila daje vodstvo tiakame
& N. P. J. PRINTERY
MS74S Sa UvmU, ATM,
aocacani.
TAM SE DOBE SA ta^O TUDI VSA USTMENA POJASNILA