PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Covcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 d° 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 132 (13.665) Trst, petek, 8. junija 1990 »Da« senatorjev tudi za preosnovo dvodomnega sistema Včeraj v senatu odobrili reformo krajevnih uprav Novi zakon namenja precej več avtonomije krajevnim upravam O dvodomnem sistemu se razprava seli v poslansko zbornico RIM — Senat je včeraj dokončno odobril zakonski osnutek o reformi Krajevnih uprav, ki je bil pred časom Ze odobren v poslanski zbornici, po-Pravljen v senatu in nato še enkrat v Poslanski zbornici. Novi zakon tako Zamenjuje enotno besedilo zakona iz e,;a 1934 in po mnenju nekaterih Predstavlja eno od najpomembnejših Povojnih institucionalnih reform po 'sti o deželah. Za sprejem zakona so Plasovali senatorji iz vrst vladne veči-P®' proti pa opozicija in po mnenju Predlagateljev naj bi italijanskim krajevnim upravam omogočil, da grejo v °rak z organizacijo teh uprav v dru-IPn evropskih državah, kjer so te up-rave mnogo učinkovitejše od italijan- Pri včerajšnjem glasovanju so v pri-tojnost notranjega ministra vrnili ce-°tno področje nadzora nad krajevni-(hi upravami, zakon pa prinaša celo rsto novosti, ki zadevajo praktično ® Področja krajevnega upravljanja. . 0 naj omenimo, da ne bo mogoče 10 n,?.?vIiati novih občin z manj kot 0 Prebivalci, tiste z manj kot 5.000 pa se bodo lahko na prostovoljni osnovi združevale. Ob tem zakonu sodita v sklop reforme krajevnih uprav tudi zakonska osnutka o volilnem sistemu v krajevnih upravah in o finančni reformi v teh upravah, ki naj bi ju sprejeli še pred koncem leta. Pri tem velja omeniti predloge o javnem glasovanju pri izbiri županov, kot tudi drugačen način izrekanja nezaupnice občinskim odborom. V osnutku je predvideno, da bi županu in odboru lahko izglasovali nezaupnico le s sestavo drugačne večine in z navedbo novega župana. Včeraj dopoldne pa so v senatu po nesklepčnosti v sredo zvečer le odobrili tudi zakon o reformi dvodomske-ga parlamentarnega sistema. Za reformo je glasovalo 156 senatorjev, proti pa jih je bilo 62. Zakon gre zdaj v poslansko zbornico, ker pa gre za ustavni zakon, bo treba identični tekst prebrati v razdobju treh mesecev še enkrat v senatu in nato ponovno v zbornici. Šele po četrtem branju pa bodo lahko' v skladu z ustavo zakon dokončno odobrili. Glavni namen te reforme je bistvena pospešitev postopkov za sprejem zakonov in drastična omejitev »neprestane vožnje« nekega zakona iz zbornice v senat in obratno. Glede odobravanja zakonov je postopek precej skrajšan, tako da bo po odobritvi v eni zbornici zakon veljaven, če v" drugi zbornici v roku 15 dni ne bo preklican z enostavno večino. Za dodaten preklic zakona bo potem potrebna absolutna večina vseh članov v eni od zbornic. Po predvčerajšnjem zapletu zaradi nezadostnega števila senatorjev so se predstavniki večine tudi dogovorili o omejenem številu zakonskih področij, kjer bi bila potrebna odobritev v obeh zbornicah. Gre za ustavne in volilne zakone, za dodelitev zakonskih pooblastil, za ratifikacijo mednarodnih sporazumov političnega značaja, za sestavo in odobritev bilanc in podobno. Dodatna novost, ki bo spremenila zakonodajno proceduro, zadeva odnose med komisijami in zbornicama. Po novem naj bi bila potrebna petina (prej desetina) članov zbornice in tretjina (prej petina) članov komisije za ponovni prenos nekega zakonskega osnutka iz komisije v zbornico. Nogometna mrzlica bo prevzela ves svet Z uvodnim srečanjem Argentina - Kamerun se bo drevi začelo svetovno nogometno prvenstvo, ki bo mesec dni pogojevalo naše življenje Craxi svari pred nevarnostjo krize KD pa ocenjuje posledice razprtij v. RIM — Tajnik PSI Craxi se je v daljšem poročilu, ^ 9a je imel na skupščini stranke, dotaknil vseh ^aktualnejših problemov vladne politike in na RRišno tudi strankarskih nesoglasij, ki majejo trdnost v ^ne koalicije. Opozoril je, da vladna večina ne bo k .dolgo zdržala, če se bodo razhajanja še nadaljeva-kritično je ocenil nedoslednost Krščanske demok-$n k6' ki se enkrat spogleduje s komunisti, drugič N v socialiste, sama pa ne zna odločno ukrepati. j^Koliko bolj naklonjen pa je bil tokrat komunistom, kJllrn je izkazal dobršno mero odprtosti, vendar ne LPog°jev- Cra^rl problemi, ki že čakajo na pogajalni mizi, tereXlla najbolj skrbijo parlamentarne reforme, za ka-tre ^oni, da so dvorezno orožje, ki ga ne znajo us-izkoristiti ne v večini ne v opoziciji. Socialis-rand '^er ie Ponovno potrdil zahtevo po reformi refe-dr£aUtnske politike, neposredni izvolitvi predsednika t6o in decentralizaciji deželnih, uprav. Ureditev ih in r a ustave bi zmanjšala razdaljo med državljani Ijud j upijami, hkrati pa bi odražala tudi suverenost iostr Va 'n utrdila demokracijo, je menil Craxi. Na-viadelše kritike pa je, kot rečeno, namenil statičnosti "SnpnG koalicije, ki se lahko ponaša z nekaterimi tivn Cla^sti počasnosti in polemičnosti«. Še bolj nega-na ° Pa je dejstvo, da se polemike vedno omejujejo jo. ^ rar>ke večine in se malokdaj preselijo v opozici- rarn00rr*Unist°m in demokristjanom je očital, da se z da rami borijo za reforme, ki niso nujne. S tem, host l.n ,KpI nastopata skupaj, razdirata vsako mož-ZavP,S°?itia v VGčini, hkrati pa odpirata pot novim Predet1^0111' Kljub ostrini pa je Craxi pohvalil na-Zavez ■■ ga Ie naredila KPI in ni izključil možnosti 'vVa s to stranko, seveda v primerih, kjer je to ževar' '''^poredno s tem je poudaril potrebo po zdru-levica U levice’ vendar je tudi tokrat postavil pogoje; da k m°ra biti obvezno socialistična in reformistič-dok0r.e- nočejo komunisti postati njen član, morajo doVe £n° odrezati s preteklostjo, porušiti morajo zi-Vf 1 s.e nevarno dvigajo v notranjosti stranke. ske derai ie zasedalo tudi centralno vodstvo Krščan-notranem0kraciie' ki P3 Je razpravo osredotočilo na prizmi6 Probleme stranke. Strankina levica je sicer dar h0- da j® pripravljena na soočenje z večino, ven-ostaia Cu Za ,;.0 imeti jasne smernice in načrte, sicer bo Po« je, v strankini opoziciji. Strankin tajnik ponoib1 Je bil to Pot zmernejši in je brez ovinkov in OsebnnV pozval Stanko k enotnosti. Pojasnil je tudi, da nienih° ne bo iorsiral izbir tako celotne stranke kot h°vn|i strui glede reform, ki razgibavajo politično ša-tazbaj °'• ^Pozoril pa je pred nevarnostjo notranjih aegati n ' 80 na majskih volitvah pokazale prve Pets,r Vl?e Posledice, potrdil pa je »zvestobo« liniji beohv, j arsRe koalicije v vseh upravah, kjer je to °dno potrebno. Z davčnimi olajšavami naj bi preprečili pravi zlom in verižno reakcijo stečajev Drastični ukrepi slovenske vlade za razbremenitev gospodarstva BOGO SAMSA LJUBLJANA — Slovenska vlada se je na včerajšnji seji lotila temeljitega razbremenjevanja slovenskega gospodarstva, česar se je lotila že prejšnja, ki je za 20 odstotkov olajšala breme za dva meseca, april in maj. Tudi sedanja vlada je segla po podobnem ukrepu, ki pa ga je še zaostrila in s tem še bolj oklestila sredstva, namenjena za skupno porabo. To seveda ni bilo ne preprosto ne lahko in tudi na včerajšnji seji je prišlo do protestov prizadetih ministrstev. Toda vlada je zdaj segla še do splošne porabe občin in bo predpisala limite za skupne izdatke v šolstvu, kulturi, komunalnih in sorodnih zadevah. Z občinami bo imela vlada sestanek v ponedeljek, celoten projekt in zakonski predlog pa bo pripravila do srede, ko se bo sestala republiška skupščina. Vlada izhaja iz ugotovitve, da je treba preprečiti gospodarski zlom, ki grozi z nelikvidnostjo in stečajem celotnemu slovenskemu gospodarskemu organizmu. Gospodarska ministra, podpredsednik Jože Mencinger in Marko Kranjec, sta pripravila podrobno študijo z naslovom »Preprečitev gospodarskega zloma«, v kateri v uvodu ugotavljata, da se je postopno zmanjševanje produkcije v začetku leta spremenilo v nagel padec. Industrijska proizvodnja se zmanjšuje za dvajset odstotkov, brezposelnih je že 40 tisoč, prostih delovnih mest desetkrat manj. Do marca je izgube imelo že več kot tisoč podjetij z 256.000 delavci. Precej velikih podjetij je pred stečajem. Že v nekaj tednih je pričakovati gospodarski zlom, vrsto stečajev in na desettisoče brezposelnih. S tem se bodo sociajne razlike povečale, ob zlomu gospodarstva pa grozi socialna eksplozija. Eno izmed pomembnih sredstev za lajšanje gospodarskih težav pa je prav znižanje bremen. Gospodarska zbornica Slovenije je zahtevala, da se bremena v tem letu zmanjšajo za 1.500 milijonov dinarjev, vladni načrt je malo skromnejši in predvideva za 1.400 milijonov dinarjev manj. Vladni .predlog, o katerem bo čez nekaj dni razpravljala slovenska skupščina, je torej samo prvi od konkretnih, pomeni pa v bistvu nadaljevanje razbremenjevanja, ki ga je začela prejšnja vlada v pričakovanju novega za- kona; ta bo zarezal v uzakonjene pravice in torej še bolj drastično posegel v splošno porabo. Hkrati ne nameravajo dovoliti zvišanja plač, ker bi na tak način samo spodbudili porabo, treba pa je gospodarstvo reorganizirati, ga posodobiti, zmanjšati izgube, povečati ekonomičnost. Že na prejšnji seji je vlada sklenila, da bo začasno ustavila odliv sredstev za potrebe nerazvitih. V ta namen so naredili podrobno študijo možnih posledic, ki predvideva povračilne ukrepe zvezne vlade, možnost bojkota, podobnega nedavnemu srbskemu, in druge ukrepe. Vendar je vlada prepričana, da do česa takega ne bo prišlo. Predvsem je to gospodarska nuja, saj slovensko gospodarstvo preprosto tolikšnih zneskov sploh ne more več plačevati, druge republike pa že nekaj časa ne vplačujejo več v sklad za nerazvite, ker so v še hujših likvidnostnih težavah. Slovenskemu zgledu bo sledila Hrvaška in s povračilnimi ukrepi bi se zvezna vlada znašla v brezizhodnem položaju. Poleg tega je Slovenija samo za pol leta prehitela zvezno vlado, ki je že načrtovala temeljito reformo vlaganj na območjih nerazvitih. Uspešna akcija prometne policije na avtocesti pri Amaru Zaplenili 20 kilogramov heroina VIDEM — »Balkanska pot« ni tako uporabljena kot pred leti, je pa vendarle še vedno ena od »žil«, po katerih droga doteka z Bližnjega in Srednjega vzhoda v Evropo. To je potrdila tudi včerajšnja zaplemba izdatne količine heroina na avtocesti za Trbiž. V kraju Ama-ro je namreč izvidnica prometne policije odkrila in zaplenila skoraj 20 kilogramov heroina, ki je bil skrit v rezervnem kolesu turškega tovornjaka. Zaplenjena droga bi na trgu navrgla razpečevalcem od 16 do 18 milijard lir. Po poročanju agencij kaže, da je bila zaplemba heroina dokaj naključna. Izvidnica prometne policije iz Amara je na avtocesti ustavila tovornjak s turško registracijo za običajen pregled dokumentov. Vidna voznikova živčnost - po dokumentih sodeč naj bi šlo za 36-letnega turškega državljana Faruka Kulukdo-gana - je vzbudila sum agentov, ki so se odločili za podrobnejši pregled. Zato so tovornjak preusmerili v policijsko postajo v Amaro, kjer so v rezervnem kolesu odkrili 30 vrečk z drogo. Kaže, da je turški tovornjak prišel v Italijo po mejnem prehodu pri Fernetičih, namenjen pa je bil v Avstrijo. Zaplemba znatne količine droge pri Amaru dokazuje, da »balkanska pot« droge ni bila še povsem opuščena. Pred leti je bila to ena glavnih poti, po katerih je mamilo prihajalo v Evropo (spomnimo se le na številne turške »nosečnice«, ki so jih odkrili in aretirali v Trstu), pozneje, ob poostritvi nadzorstva na vseh mejnih prehodih pa je bila ta pot delno opuščena. Kljub temu pa se je tolpe tihotapcev občasno še poslužujejo, še posebej v poletnih mesecih, ko je zaradi prometne obremenitve nadzorstvo manjstrogo. Včeraj je tihotapcem spodletelo in so bili ob znatno količino droge. Toda kolikokrat jim je bila sreča naklonjena? Mamilo, ki se »pretaka« po naših cestah ni »veletok«, a tudi neznaten studenček ne. Uzbeško-kirgiško krvavo obračunavanje NA 2. STRANI □ □ □ Preplahu po Evropi botroval snežni oblak NA 3. STRANI □ □ □ Pelhan pri Scaranu: vrsta novih predlogov za tesnejše sodelovanje med Goricama NA 10. STRANI V senatu odobrili zakon o stavkah RIM — Senat je z veliko veliko večino glasov, proti so glasovali republikanci in misovci, odobril zakon o urejanju stavk. Zakon bo začel veljati po objavi v Uradnem listu. Odslej bodo morali sindikati vsaj pet dni prej sporočiti stavko in točno določiti njeno trajanje. Tega pravila se bodo morale strogo držati v javnih službah, ki bodo tudi dolžne zagotoviti najnujnejše storitve. Kršitelje bodo kaznovali z denarnimi kaznimi in ne več z disciplinskimi ukrepi. Zakon ne odpravlja možnosti prisilnega vpoklica, ki ga bodo upoštevali le v skrajnosti. Zaradi množičnih umorov, požigov, posilstev, iztaknjenih oči in odrezanih ušes Uzbeško-kirgiško krvavo obračunavanje že prerašča v pravo mednacionalno vojno MOSKVA — »Položaj v Kirgiziji je zelo težaven,« je včeraj v sovjetskem zveznem parlamentu opozoril minister za notranje zadeve Vadim Bakatin. Spopadi zaradi 50 hektarov sporne zemlje so se razširili na pet rajonov, kjer živijo pripadniki uzbeške in kirgiške narodnosti, Karasujski, Alajski, Uzgenski, Nauv-hatski in Aravanski. V minulih 24 urah je padlo enajst novih žrtev in bilo 51 ranjenih. Doslej so uradno našteli 48 mrtvih in več kot 300 ranjenih. Vojaški poročevalci posredujejo grozljive prizore požigov, posilstev, iztaknjenih oči in odrezanih ušes. Med žrtvami so otroci, ženske in starci. Večtisočglave skupine so pri medsebojnem obračunavanju rušile in požigale vse pred seboj. Nad posamičnimi naselji se vijejo dolgi stebri dima. Posledice mednacionalne drame bodo daljnosežne, opazovalci pa ne izključujejo neposrednega obmejnega uzbeško-kirgiš-kega spopada. Bakatin je dejal, da enote milice ne morejo rešiti mednacionalnega konflikta, zato so na obmejno območje med mestoma Oš in Andižan že poslali okre- pitve, pripadnike milice, notranje vojske, graničarje in redno armado. Enote so namestili med sprte strani. Več tisoč prebivalcev glavnega mesta Frunze je na zborovanjih zahtevalo neposredno udeležbo v spopadih. V glavnem mestu so posamične skupine zahtevale odstop republiškega vodstva. Sovjetski minister za notranje zadeve je predlagal takojšen sklic predstavnikov vseh zveznih republik, da bi sprejeli deklaracijo, ki bi zavezovala vodstvo vsake republike, da zaščiti pravice vseh državljanov na njenem ozemlju, zlasti pripadnike nacionalnih manjšin. Na tem posvetu naj bi tudi določili rok za podpis novega zveznega (sojuznega) dogovora, kajti po Bakatinovih besedah je vsakršno zavlačevanje nedopustno. Neuradno se je izvedelo, da se na skupen sestanek pripravljajo tudi predstavniki vseh srednjeazijskih muslimanskih narodov. Za 20. junij namreč napovedujejo ustanovitev t.i. islamskega sveta, ki bi po svoji organizacijski strukturi spominjal na baltski svet, vendar bi imel nekajkrat številnejše članstvo. Zaradi tega bi utegnil v temeljih zamajati sovjetsko federacijo. Cilj zagovornikov sveta je namreč ustanovitev srednjeazijske (islamske) federacije. Od krvavih nemirov v zakavkaškem Erevanu glavnem mestu Armenije, ni minilo niti 14 dni, oo tamkaj pa za sovjetsko vodstvo ni razveseljivih novic. Armenska domoljubna fronta je namreč organizirala lastne oborožene enote, ki zdaj štejejo že 40 tisoč pripadnikov. Gre za armensko narodno armad0 (ANA), ki sebe imenuje »zaščitnika domovine«, člane pa »fidajine«. Oznaka spominja na ime vojakov neodvisne Armenije od leta 1917-1918. Od 40 tisoč m°zj piše tednik Moskovske novosti, je 10 do 15 tiso° dobro oboroženih, vsi pa so slovesno prisegli 118 podoben način kot je običaj v redni vojski. Imaj0 lastne izkaznice in sistem poveljevanja. Za takšen korak naj bi se odločili zlasti zaradi nenehnega zamujanja sovjetske armade. MIHA LAMPREHT Nova zaslišanja znanih oseb o letalski nesreči nad Ustico /^ji' ij RIM — Komisija za pokole in terorizem, ki raziskuje tudi »primer Ustica«, se je odločila, da parlament seznani z dosedanjo preiskavo o tej letalski nesreči iz leta 1980, istočasno pa so se člani komisije tudi dogovorili, da nadaljujejo s serijo zasliševanj oseb, ki doslej s svojimi izjavami niso pomagale preiskovalcem na poti do resnice. Poročilo bo pripravil predsednik komisije Gualtieri. Že v torek bodo med 70 imeni politikov, oficirjev, funcionarjev tajnih služb izbrali tiste, ki naj bi jih ponovno zaslišali. S tem v zvezi so bili v komisiji mnenja, da je doslej vse preveč oseb, ki bi lahko bistveno pripomogle k pojasnitivi tragedije, na zaslišanjih lagalo, zavajalo preiskovalce in prikrivalo dokaze. Na sliki AP: preiskovalni sodnik Vit-torio Bucarelli, ki bo še naprej vodil preiskavo o tragediji nad Ustico. Ljubljanski nadškof Šuštar govoril o narodni spravi s slovenskim predsedstvom LJUBLJANA — Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je skupaj s člani predsedstva imel delovni pogovor z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom gospodom Alojzijem Šuštarjem. Pogovor sodi v okvir širših posvetovanj, ki jih ima predsedstvo s predstavniki pomembnih nacionalnih in republiških inštitucij o vseh, za republiko pomembnih vprašanjih. Z nadškofom gospodom Alojzijem Šuštarjem so člani predsedstva izmenjali informacije in poglede o pobudah ter aktivnostih v republiki v zvezi z narodno spravo. Člani predsedstva 'in nadškof Šuštar so menili, da so stališča predsedstva Republike Slovenije o narodni in državljanski pomiritvi in izjavi škofovske konferen- ce o narodni spravi bili že pomemben prispevek v tej smeri, predvsem pa, da sta oba dokumenta tehtna podlaga tudi za nadaljnje aktivnosti. V razgovoru so, ob vrsti pobud, kako naj bi obeležili spravo in v duhu obeh dokumentov, tudi izmenjali konkretnejše poglede o pripravah in izvedbi verske in obliki oziroma načinu civilnopravne obeležitve, ki naj bi, vsaka na svoj simbolni način, bila prispevek k uresničevanju pobud predsedstva republike in slovenske škofovske konference. Člani predsedstva in nadškof gospod Alojzij Šuštar so se dogovorili, da bodo tudi vnaprej nadaljevali z izmenjavo informacij in pogledov o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko nacionalno problematiko, (dd) JAR ukinila izredno stanje JOHANNESBURG — Južnoafriški predsednik Frederik de Klerk je najavil ukinitev izrednega stanja, ki v državi velja od juhija 1986. Letna veljavnost ukrepa se bo iztekla danes, ker pa ga ne bodo obnovili, to pomeni, da je avtomatično ukinjen. Izredno stanje bo ostalo v veljavi le še v Natalu in »avtonomnem« Kwazuluju, kjer še vedno divja državljanska vojna med pripadniki demokratične fronte UDF in konservativno zulujsko organizacijo »Inkatha«. V bojih je doslej padlo že več kot 3.300 žrtev. Izredno stanje je policiji omogočalo zapiranje brez procesov, njegova ukinitev pa predstavlja izpolnitev enega od treh pogojev za začetek pogovorov med južnoafriško vlado in pripadniki Afriškega nacionalnega kongresa. Predkongresno geslo Slovenske socialistične stranke »Nekoliko pozno, toda iz srca« LJUBLJANA — Socialistična zveza je obdržala samo še drugo nadstropje poslopja v Ulici Komenskega 11. Nekdaj je kraljevala tudi v veliki zgradbi nasproti, kjer so sedaj dali poslovne prostore v najem najboljšim ponudnikom. V lepši zgradbi pa so v pritličju strankarski konkurenci iz vrst Slovenske demokratične zveze, v prvem nadstropju poslovno podjetje Astra, v drugem pa Socialistična zveza, kot se imenuje stranka, nastala iz bivše Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki se bo v soboto na svojem prvem kongresu preimenovala v Slovensko socialistično stranko. O kongresu in vsebinskih spremembah je na tiskovni konferenci govoril predsednik pripravljalnega odbora stranke Viktor Žakelj, ki se je skliceval na geslo: »Nekoliko pozno, toda iz srca«. Nekoliko pozno izhaja iz dejstva, da so januarja naredili pol koraka k preoblikovanju SZDL v politično stranko in da je iz SZDL zraslo Vse novo in pluralistično v Sloveniji. Toda naredili so premajhen korak in s tem oškodovali spo-znavnost stranke. Drugi del gesla »iz srca« pa je izraz želja in stališč aktivistov po Sloveniji. Izrekajo se za socializem, za humani socializem, ki ne sodi v ropotarnico zgodovine in ki bo še kako potreben državljanom Slovenije, saj sedanja skupščinska večina razglaša prvinski ekonomski liberalizem in surove tržne prilike. Prepričani so, da bodo s sobotnim kongresom uresničili hotenja tega dela družbe. Na volitvah so dobili 5 do 10 odstotkov glasov v republiški skupščini, še zlasti pa so bili uspešni v nekaterih občinskih skupščinah. Stranka torej predstavlja 60 tisoč do 100 tisoč slovenskih volilcev, kar je že solidna podlaga za delo in reprezentativnost. Delegati na kongresu bodo terenske organizacije, torej pa eden ali dva delegata iz občin, poleg tega pa člani izvršnega odbora in drugih organizacij. Pričakujejo, da bo na kongresu z gosti sodelovalo 280 do 400 ljudi. Odnosi na levici in zlasti ZKS - Stranko demokratične prenove, so zelo jasni. Politični prostor, ki ga je na volitvah pokrila Socialistična zveza, je bil specifično njen, to niso bili potencialni glasovi ne za ZKS, niti za Demos. Zato je neutemeljen strah pred razbijanjem levice, prav nasprotno, to je pot h krepitvi levice. Niso za nobeno vnaprej določeno koalicijo ali zavezništvo, so pripravjeni sodelovati z vsemi. B. S. Tudi senator Stojan Spetič posegel na komaj zaključeni drzavm konferenci o imigraciji RIM — Prva državna konferenca o imigraciji se je zaključila, za seboj pa je pustila plaz polemik, ki so nemara tudi upravičene, hkrati pa so tudi dokaz, da se italijanska politika ne more otresti te nadloge. Že sama organizacija konference je bila večkrat vprašljiva, nekateri govorniki so morali skrajšati posege in poročila, da so lahko prišli vsi do besede, izjave nekaterih političnih predstavnikov pa so dvignile oblak prahu, ki sedaj lebdi nad rimskimi palačami. Višek nezadovoljstva pa je sprožila odsotnost predsednika Andreottija, ki ni zaključil konference, kot je bilo napovedano. Glasilo republikanske stranke je temu »spodrsljaju« posvetilo daljši članek, v katerem ugotavlja, da bi Andreottijevo odsotnost lahko tolmačili kot odstopanje od tako pomembne pobude oziroma kot dejstvo, da se predsednik vlade ne strinja z njeno vsebino in se zato ni hotel še bolj izpostaviti. Na konferenci, ki se je zaključila v sredo, pa je posegel tudi senator Stojan Spetič, ki je tajnik komisije za zunanje zadeve in izseljenstvo pri KPI. Orisal je načrte, ki jih je njegova stranka predstavila na državni konferenci o izseljenstvu leta 1988 in predloge stranke za okvirni zakon o zaščiti tujih delavcev v Italiji. Predlogi temeljijo na tesnejšem sodelovanju med italijanskimi institucijami in tujskimi organizacijami o urejanju ponudbe in povpraševanja tuje delovne sile. Glede vprašanja o upravni volilni pravici za tujce s stalnim bivališčem v Italiji, pa je senator Spetič predlagal, da bi vsaj v občinah, kjer jih živi največ, omogočili tujim priseljencem soudeležbo pri upravljanju. Razprava o novi vlogi NATO V Turnberryju na Škotskem so se zbrali zunanji ministri držav članic pakta NATO. Razpravljajo o novi vlogi atlantskega zavezništva v Evropi, kjer Vzhod in Zahod ne stojita več na nasprotnih bregovih, precej pozornosti pa bo namenjene tudi čim hitrejšemu sporazumu s SZ glede krčenja konvencionalne oborožitve (Telefoto AP) Skupina borcev je podprla Bučarjeve teze LJUBLJANA — »Prvoborci in nosilci spomenice 1941. leta Milan Apih, Ljuban Jakše, Niko Kavčič in Matija Maležič smo imeli potreb0 in željo, da te obiščemo na noveb1 delovnem mestu in da ti čestitam0 na izvolitvi za predsednika prveai 2 zaročenko sva bila v najini pandi, ko je nenadoma prišlo do bsečnn nndi tega je prišlo tudi do nepredvidenega dogodka, ki je povzročil Jn nosečnostjo.. zavarovalnici Cidas v ___ veliki zadregi, saj jim še preverjali povezavo med trče- dolgoletnem iskanju v sredo v NDR aretirali teroristko RAF v. jMicijp ; Glasnik zahodnonemšl a1' da J® v{:erai v Wiesbadnu spor Obrali .v sredo v Vzhodnem Berlii a eie s aoninevno teroristko Frakci Mbrec^made RAF, 39-letno Sušam l9?9 ist-.Nbrechtovo so že od le ah Z mednarodno tiralico, k je julija leta 1977 sodelovala pri atentatu RAF, v katerem je bil ubit bankir Jiirgen Ponto. Iz ZRN so tudi sporočili, da se je Albrechtova že pred leti umaknila iz RAF in se preselila na Bližnji vzhod. Za zdaj je zaprta v vzhodnoberlinskem zaporu. z obsežnimi poročili o svetovnem nogometnem prvenstvu dobite pri: LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih ob nedeljah: kiosk Vjesnik - Avtobusna postaja kiosk v Kliničnem centru kiosk Delo - EMONA - Cankarjeva, 1 kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično) KRANJ: v vseh večjih kioskih KRANJSKA GORA: kiosk Delo BOHINJSKA BISTRICA: kiosk Turistično društvo (tudi ob nedeljah) BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo (tudi ob nedeljah) Hotel Zlatorog (tudi ob nedeljah) BLED: kiosk Kasino Kiosk pri Unionu — avtobusna postaja Avtokamp Sobec ROGAŠKA SLATINA: kiosk Zdravilišče Hotel ”SAVA“ (tudi ob nedeljah) kiosk DELO (Pernat — Mašera) RADENCI: kiosk Hotel ”RADIN“ BOVEC: kiosk TTL ' , Kavarna na trgu (samo ob nedeljah) KOBARID: kiosk TTL Bife Kramar, Trg Svobode (samo ob nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo - Avtobusna postaja Kiosk TTL - Leban, Rutarjeva 2 DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market, Trg. pod. »Goriška« NOVA GORICA: vsi kioski Avtobusna postaja (ob nedeljah) ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Kavčič kiosk Delo - Drnošček Market Trg. pod. »Goriška« VRTOJBA: Market Trg. pod. »Goriška« MIREN: kiosk Vesna »Pri mostu« RENČE: kiosk TTL BRANIK: Market Trg. pod. »Goriška« KOSTANJEVICA NA KRASU: Market »Živila« ŠEMPAS: Market Trg. pod. »Goriška« OZELJAN: Market Trg. pod. »Goriška« AJDOVŠČINA: kiosk Delo kiosk TTL (tudi ob nedeljah) POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk PIVKA: Knjigarna in papirnica ŽENKO, Kolodvorska 7. RIBNICA PRI PIVKI: Kiosk LIKAR Srečko. ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL Avtobusna postaja kiosk TTL, Cankarjeva ulica knjigarna Primorski tisk - Trnovo SEŽANA: kiosk TTL - Švara, Partizanska 33 . Supermarket Kras (tudi ob nedeljah) Bife na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah) GORJANSKO: Market »Preskrba« KOMEN: Market »Preskrba« DUTOVLJE: Market »Preskrba« LOKEV: Market »Preskrba« DIVAČA: kiosk Delo KOZINA: Blagovna hiša ŠKOFIJE: kiosk Barolin (tudi ob nedeljah) ANKARAN: kiosk Delo, posl. št. 16 KOPER: vsi kioski Dela in Tobaka kiosk na Tržnici (ob nedeljah) IZOLA: kiosk Primorski tisk kiosk Babič, Ulica 1. maja kiosk Delo št. 3, Avtobusna postaja (tudi ob nedeljah) PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Vodopia, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah) kiosk Vidergar, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah) PORTOROŽ: knjigarna Primorski tisk (tudi ob nedeljah) LUCIJA: kiosk Tobak Razmišljanje o odpravljanju senc predvojne, medvojne in povojne preteklosti Z obojestranskimi koraki k spravi V zadnjih mesecih se pri nas predvsem pa v Sloveniji veliko govori o spravi. O tem vprašanju je objavilo svoje stališče prejšnje predsedstvo Republike Slovenije, o spravi je razmišljal ljubljanski škof, o tem vprašanju se je razvila razprava na časopisih. V začetku je razmišljanje zajelo predvsem sence iz preteklosti, ki še težijo slovenski narod, že dober mesec pa se razmišlja tudi o sencah preteklosti, ki še lebdijo nad odnosi Republike Slovenije s sosedi. O tem vprašanju je govoril novi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ob svojem obisku na Koroškem, ta problem je načel tudi med svojim kratkim obiskom v Trstu. O tem vprašanju je bil govor v novogoriški občinski skupščini, o njem se je ta teden razvnela živahna razprava v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Za Slovence v Italiji so sence te preteklosti stalne spremljevalke vsega povojnega obdobja. Periodično (in politično dobro premišljeno) se razvname polemika o fojbah, o odhodu istrskih beguncev, o deportirancih z Goriškega, o medvojnih dogodkih v Beneški Sloveniji. Cilj teh polemik, ki so polnile strani in strani krajevnih časopisov, pa vse doslej ni bil raziskovanje zgodovine, ugotavljanje dejstev, preseganje spon preteklosti, pač pa predvsem poskus političnega zlorabljanja zelo parcialnega, enostranskega in izkrivljenega prikazovanja dogodkov. Najbrž ni naključje, da je bila pobudnica vseh teh polemik tržaška nacionalistična desnica, ki je z mračnjaškimi toni prikazovala »grozodejstva« partizanske vojske in »slavocomunistov«, pri tem pa povsem prezirala, ali skoraj, obdobje fašizma in gorje, ki ga je fašizem povzročil Slovencem na Primorskem. In če je bilo treba že kaj priznati, če na primer Rižarne pri Sv. Soboti ni bilo mogoče povsem prezreti, je desnica grozodejstva pripisala predvsem nacističnemu okupatorju. Izkrivljena shema tega prikazovanja je bila dokaj prozorna: na eni strani »italiani, brava gente«, na drugi preteči »slavocomunisti«, ki se še danes ne odpovedujejo svojim osvojevalnim ambicijam (s tega vidika je zelo zgovorna zadnja številka tednika La voce libera, ki zlorablja tudi problem prodaje češenj, da bi opozorila na »pretečo slovensko nevarnost«). Pošteni italijanski zgodovinarji in demokrati so skušali večkrat dokazati neutemeljenost te sheme razmišljanja, a njihov pošten pristop ni imel istega medijskega odziva kot izkrivljeni desničarski. Politični cilj takega prikazovanja je bil in je jasen: obujati mračne prikazni preteklosti, da bi z njimi pogojevali sedanjost. Lista za Trst na primer še danes skuša izkoriščati prav te psihološke vzvode, da bi ohranila vsaj delček oblasti in volilnega konsenza. In nekatere demokratične politične sile žal niso imele dovolj moči, da bi se temu zlorabljanju uprle, ker je nad načelnostjo prevladala zgolj volilna logika pridobivanja glasov. Delno pa se je v past črnobelega slikanja prihodnosti ujela tudi levica, predvsem pa smo se v to past ujeli tudi mi Slovenci. V preteklosti smo imeli že samo besedo fojba za provokacijo, na katero je bilo treba odgovoriti jasno, odločno, ostro in brezkompromisno s sklicevanjem na vse, kar smo pretrpeli Slovenci pod fašizmom. Obstoj fojb pa smo enoglasno zanikali. Eksodusa istrskih beguncev ni bilo mogoče zanikati, ni ga bilo mogoče spregledati, pojav pa smo si prikazovali .v povsem drugačni luči in z zmanjševanjem števila begun- cev. Odnos do istrskih beguncev je bil problematičen tudi zaradi tega, ker so jih tukajšnje italijanske oblasti uporabljale kot sredstvo za raznarodovanje do pred nekaj desetletji izključno slovenskih vasi: begunska naselja, ki so zrasla po Krasu in okolici so v znatni meri spremenila narodnostno podobo teh krajev, otežkočila sožitje in dialog. Odnos večine Slovencev, ki živijo v Italiji - starejše generacije, ki je ta boj vodila, in generacije srednjih let, ki je zrasla v duhu prvih povojnih let - do narodnoosvobodilnega boja je bil - in najbrž je še - izredno čustven. In tudi razumljivo je, da je tako, saj je bil slovenski narod, predvsem pa to velja za primorske Slovence, protagonist resnične epopeje. Toda kot vsaka epopeja, kot vsaka revolucija, kot vsak oboroženi upor, je tudi narodnoosvobodilna vojna imela nekatere marginalne temne lise, ki v ničemer ne zmanjšujejo pomena boja, njegove veličine in njegovih idealov. Toda teh lis nismo hoteli videti, zbrisali smo jih, obravnavali preteklost manihejsko in spremenili obletnice in priložnosti v obrednost, ki je med drugim odtujila mlade od teh idealov. In večkrat tudi nismo znali ločevati preteklosti same od tega (Mislim predvsem na Jugoslavijo), kar je na osnovi te epopeje nastalo. Delno smo tudi sami živeli vklenjeni v- spone tistih let, v spone obrednosti in črnobele konfrontacije z desnico. Vse to je bilo nedvomno posledica dejstva, da levica ni znala in ni hotela pogledati čez ideološki zid, ki si ga je sama gradila. Predvsem pa se mi zdi, da je to bilo tudi sad dejstva, da so se morali primorski Slovenci dvajset let upirati fašističnemu režimu, ki jih je obsodil na smrt (v kratkem bo 70 letnica požiga Narodnega doma, septembra pa 60- letnica ustrelitve bazoviških junakov, in gorja bi lahko še naštevali v nedogled) in da je bila partizanska vojna na Primorske, kot je pravilno ugotovil v Delu Lojze Kante, »skoraj izključno narodnoosvobodilna. Prebivalstvo se je vanjo vključevalo predvsem zato, da bi se osvobodilo izpod tujega teptanja. Fašističnih in nacističnih izdajalcev je bilo malo, domobranstvo ni pognalo korenin, pa tudi komunistična partija je imela v njej veliko manjši vpliv, kot ga je prikazovala njena propaganda. O tem priča že dejstvo, da je pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Primorsko vodil nekomunist France Bevk. Na Primorskem je skratka šlo za avtentično narodnoosvobodilno vojno.« Kako s.e sedaj lotiti sprave, odpravljanja temnih senc preteklosti? Nedvomno z zelo spoštljivim odnosom do čustvenosti ljudi, predvsem pa z izredno poštenim odnosom do zgodovinskih dejstev in resnice, ne da bi posameznih dogodkov in epizod iztrgali iz dejanskega konteksta, v katerem so se dogajali-Fojb na primer ni mogoče razumeti, če ne upoštevamo fašističnega dvajsetletja. Nasilje, zlasti ko gledamo z današnjega zornega kota, seveda ni opravičljivo, še posebej ko so žrtve nasilja tudi nedolžni ljudje. Razlikovati pa je treba tudi med razumljivo, čeprav ne opravičljivo reakcijo ljudi, in med načrtno državno genocidno politiko. Zato sprava ne more in ne sme biti samo enostransko dejanje, pač pa obojestransko ob upoštevanju zgodovinske resnice. In morda bi lahko bila prav obletnica požiga Narodnega doma dobra priložnost za prvi spravni korak, za preseganje tistih spon preteklosti, ki že vedno zamegljujejo pogled v sedanjost in prihodnost. VOJMIR TAVČAR Zamujena možnost Sem Slovenka, po rodu tržaških staršev; pretežni del svojega življenja sem preživela v Trstu, tudi kot mladinska aktivistka v narodnoosvobodilnem gibanju. Vsa povojna leta sem bila angažirana v akcijah in bojih za naše pravice, za naš obstoj, za to, da se spoštujejo padli za svobodo - tisti, ki so dali svoje življenje na bojišču, pa tudi tisti, ki so končali svoje življenje v številnih nacističnih taboriščih, ki so umrli od lakote, bolezni, ali pa enostavno izginili v krematorijskih pečeh. Kot taka sem seveda pozorna na vse, kar nam mediji obveščanja v državi, v kateri živimo, nudijo - nam Slovencem seveda - da povemo svoje, da povemo, da smo tu, da se borimo za svoje pravice, da smo se začeli za te boriti še v tistem času, ko je fašizem nastajal in ta svoj odločni boj plačali s številnimi nasilnimi smrtmi, s preganjanjem, konfinacijami, z umiranjem v ječah, taboriščih smrti, da smo ta boj za mir, svobodo, demokracijo, pa tudi za pravice našega naroda, vsa povojna leta odločno nadaljevali. Pred dnevi se je na tretji televizijski mreži RAI zaključila serija oddaj »La mia guerra«. Ni bila namenjena tistim, ki so se z orožjem borili proti skupnemu sovražniku, temveč navadnim državljanom, ki so dnevno doživljali gorje vojne. Sklop oddaj je bil zelo zanimiv, saj je pokazal marsikaj, kar knjige ne pišejo. Več je bilo oddaj in seveda tudi kar lepo število tistih, ki so se jih udeležili s svojim pričevanjem iz različnih krajev Italije. Niti enega glasu, niti enega pričevanja ni bilo z naše strani. Kje smo bili mi Slovenci? Nismo tudi mi trpeli gladu, nismo doživljali - kot civilisti - vseh strahot vojne? Imela sem občutek, da je bila zasnova oddaje široka, da bi nas bila prav gotovo, brez predsodkov, zajela, če bi se le oglasili s svojimi pričevanji. Zakaj zamujamo tudi tam, kjer se nam nudi priložnost, da bi kaj povedali o nas, o našem trpljenju, o našem boju, o vsem, kar smo doživljali? V časopisih sem tudi prebrala, da je Trst pripravil dobrodošlico skupini novozelandskih vojakov, ki so bili pred 45 leti med tistimi, ki so tudi bili v prvih povojnih dneh v Trstu. Kdo od nas - od vseh tistih, ki so takrat sodelovali direktno pri osvoboditvi Trsta in njegove okolice, je pomislil na to, da so bile pred Novozelandci v Trstu jugoslovanske partizanske enote, ki so, ob podpori članov Delavske enotnosti in antifašistov slovenske in italijanske narodnosti osvobodile Trst? Res je, da imamo naše ustanove, ki zbirajo gradivo o tistih časih. Zakaj potem izgubljamo priložnosti, ki nam jih dajejo uradni mediji, zakaj molčimo tudi takrat, ko bi lahko marsikaj povedali in bolje seznanili vso italijansko javnost z dejstvom, da smo tu, da smo dali in žrtvovali ogromno, da bi v svetu zavladal mir, da smo se in se še danes borimo, tudi za dobro sožitje, prijateljske odnose med obema sosednima državama, za dobre odnose tu med nami vsemi? NEVA LUKEŠ ŽELITE? IZBERITE SI NAS! • PRALNI STROJ WH 400x DEM 866 - • POMIVALNI STROJ LS 1042 DEM 999,- • TELEVIZOR 21 SM 424 EKRAN 53 CM DEM 999,- • TELEVIZOR 14 SE 121 EKRAN 37 CM DEM 743.- • DVOJNI KASETNIK • STEREO DEM 273.- • AVTORADIO SAR 203 DEM 297,- • AVTORADIO SAR 727 DEM 479,- • TENIŠKI LOPARJI APROACH DEM 495,- TRICOMP DEM 275.- GRAPHITE DB DEM 377,- GRAPHITE COMPOSIT DEM 220,— • ŠPORTNE TORBE INTERNATIONAL COURT DEM 94,- • TENIŠKE COPATE DEM 121 — • BOMBAŽNE MAJICE PRINCE DEM 27,- f 1 »113 GR/ ■ \ i 11 m \ GL IMEX i • TENIŠKI LOPARJI DEM • TENIŠKI LOPARJI ZA OTROKE DEM 162,- 54,- • 4 TENIŠKE ŽOGICE TRETORN XL DEM 24,- • ŠVICARSKA ČOKOLADA ARNI 100 g DEM 2,- Parfumerija in izdelki za nego telesa Sergio Tacchini, Genny, Pancaldi, Wella, Borsalino, Orlane, Werovska Joel, Yves Rocher Fotoaparati, športna oblačila Fila, kolesa Bottecchia, avdio in video tehnika Hitachi, Nordmende, Orion, mikrovalovne pečice in gospodinjski aparati različnih znamk PRIMEX SHOP DUTY FREE VIPAVSKA CESTA 13 telefon 003865-22412 65000 NOVA GORICA TRG MARŠALA TITA 7 telefon 003865-81195 65220 TOLMIN HOTEL PARK-CASINO NOVA GORICA telefon 003865 - 25557 65000 NOVA GORICA HOTEL SABOTIN - SOLKAN CESTA IX. KORPUSA 35 telefon 003865-25114 65000 NOVA GORICA TRG GOLOBARSKIH ŽRTEV 14 telefon 003865-86314 65230 BOVEC STRESOVA 1 telefon 003865-85210 65222 KOBARID Specializirano manifestacijo so odprli včeraj dopoldne v Gradcu Na sejmu TECHNOVA 90 je uradno prisotna tudi FJK V ospredju zanimanja Laboratorij za pomorsko biologijo in sinhrotron GRADEC — Na sejmišču v Gradcu so odprli včeraj dopoldne visoko specializirano razstavo "TECHNOVA '90 (High Tech). Ob njej se bo razvrstilo več strokovnih posvetov, ki bodo zadevali Najrazličnejše vidike znanstvenega raziskovanja in tehnološkega inovatorstva s prav posebnim ozirom na naravovarstveno problematiko ter možnosti kar najglobljega mednarodnega sodelovanja na teh področjih. Na razstavi sodeluje uradno tudi Furlanija--iulijska krajina in sicer z lastnim standom. V njem ponazarjajo poleg drugega dejavnosti La-ooratorija za pomorsko biologijo, ki je bil zadol-zen za Projekt Gornji Jadran v sklopu prizade-vanj za obvarovanje morja in vsega, kar je v njem, pred onesnaževanjem. Posebna pozornost velja dokončnemu načrtu za izgradnjo svetlob-r*ega pospeševalnika v okolici Bazovice nad Tr-stom; bodočemu sinhrotronu bo posvečena tudi tiskovna konferenca, ki jo je sklical za danes ob 11. uri pomočnik direktorja avstrijske družbe Wrulich in ki se je bodo udeležili številni izvedenci z graške Akademije za znanost. Nazadnje zajema deželna razstava še reklamne panoje in drugo gradivo, ki zadevajo deželno informatično družbo INSIEL, tržaško središče za poslovno ino-vatorstvo BIG - Business Innovation Center, Laboratorij Znanstveni imaginarij in Kemijsko-merceološki laboratorij pri trgovinski zbornici v Trstu, katere predsednik Giorgio Tombesi je bil navzoč pri odprtju razstave in se potem tudi sešel s krajevnimi in regijskimi predstavniki ter z italijanskim ambasadorjem. Tombesi je opozoril sogovornike, da se deželna uprava FJK zavzema za širitev znanstvenega in tehničnega sodelovanja s sosedi, tako zlasti znotraj skupnosti Alpe-Jadran. R sklopu neprestanega širjenja poslovnih stikov med furlanskim podjetništvom in tujino Gianni Bravo je bil VIDEM — V Moskvi in njeni bližnji okolici Nameravajo odpreti več kot 500 manjših piodjetij, m bodo delovala na različnih gospodarskih pod-r°čjih. Zanimivo pa je to, da bodo pri načrtu sodelovali furlanski podjetniki. To je sad obiska, m ga je opravil te dni v Moskvi predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo, vendar v svojstvu podpredsednika Mednarodnega središča za razvoj malih podjetij, katerega zadnje ^asedanje je bilo prav tedaj v Sovjetski zvezi. Jmleg tega bodo uredili ob Črnem morju vrsto turističnih naselij z restavracijami, hoteli, igral- v Moskvi in Španiji nicami in delavnicami za spominke, pri čemer se bodo zgledovali po rezidenčno-urbanističnih rešitvah v Lignanu. Bravo se je menil s sovjetskimi gospodarstveniki tudi o možnostih sodelovanja v raznih panogah kmetijstva, kakor tudi pri odpiranju sodobno opremljenih pekarn. Med kratkim bivanjem v Moskvi se je predsednik videmske zbornice sestal tudi s sovjetskim ministrom za trgovino, z znanim akademikom Tihonovom pa tudi z italijanskim veleposlanikom. Nedavno se je mudil še v Španiji, kjer naj bi odprli zastopstvo mešane družbe Promosedia. Rabelj: rove bodo sanirali po programu družbe BBU TRST — Predstavništvo avstrijske družbe BBU, ki ima v režiji rudnik v Bad Bleibergu na Koroškem, je včeraj uradno predstavilo deželni upravi Furlanije-Julijske krajine študijo o izvedljivosti sanacije in ponovnega izkoriščanja rabeljskega rudnika. Ta je, kakor znano, last Dežele FJK, ki pa ga je zaupala do konca letošnjega leta v upravljanje družbi SIM - Societa Itali-ana Miniere iz sklopa Državne ustanove za tekoča goriva - ENI. Družbo BBU sta zastopala med včerajšnjim delovnim sestankom na sedežu deželne vlade v Trstu njen generalni direktor Erwin Eckhart in poddi-rektor oziroma tehnični direktor Christian Rainer, Deželo FJK odbornik za industrijo Ferruccio Saro in odbornik za finance Dario Rinaldi, upravo rabeljskega rudnika pa njen direktor Piero Milanese. Študija, ki jo bo morala zdaj proučiti skupina deželnih strokovnjakov, brž za njo pa še deželni odbor, predvideva v grobih obrisih dvoje razvojnih faz: v prvi, ki naj bi trajala štiri leta, bodo izkoriščali doslej neizkoriščene kovinske okside in obenem začeli preustro-jevati obstoječe naprave in opremo: v drugi fazi, ki bi morala trajati najmanj pet let, pa bi se lotili nadrobnega raziskovalnega postopka in polagoma začeli globinski izkop, torej celovito izkoriščanje rudniških rovov. V rabeljskem rudniku je bilo zaposlenih lepo število slovenskih rudarjev. Na 23. kmečki ohceti bo tudi par iz Parme že 26 let pobratene z mestom Ljubljano LJUBLJANA — Alessandra Folloni in Bruno Bo-nassi sta že 19. mladi par iz Emilije-Romagne, ki se /e odločil, da se poroči na tradicionalni "kmečki ohceti' v Ljubljani. Letošnja, 23. lolklorno-turistična prireditev, ki je zadobila širok mednarodni sloves, bo v soboto, 30. junija. Preostalih 17 parov bo prišlo iz petih jugoslovanskih republik, iz avtonomne pokrajine Kosovo, iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Finske, Francije, Madžarske, Nizozemske, Švedske in obeh Nemčij ter s Cipra - pač pa se še ne ve gotovo, če bo dopotoval tudi par iz Ljudske republike Kitajske. Alessandra Folloni in Bruno Bonassi, oba iz Parme, bosta svojo domovino še izraziteje zastopala spričo okoliščine, da sta Ljubljana in Parma pobrateni. Letos poteka že šestindvajseto leto po podpisu listine o pobratenju in ob tej priložnosti bodo organizirali v Ljubljani posebno razstavo z naslovom "Življenje v Parmi". Gre za potujočo razstavo, ki se bo začela 6. septembra in bo odprta natanko deset dni in ki so jo že predstavili v Zvezni republiki Nemčiji ter na Madžarskem. Ljubljanska ohcet je na sporedu, kot znano, že od daljnega leta 1965 in odtlej njen sloves neprestano raste, saj privablja zmerom več tudi inozemskih turistov. Kako bi jih tudi ne, ko pa se ob višku ceremonije, kakršna bo 30. junija ob pol štirih popoldne v mestnem središču, zbere na ulicah med veselim sprevodom več kot dva tisoč fantov in deklet pa tudi starejših v narodnih nošah, ki prešerno prepevajo ob poskočnicah in narodnih plesih. V nošah bodo kajpak tudi poročni pari, ki bodo prejeli vsak po eno simbolično, ročno izdelano zibelko. Pari bodo dospeli v Ljubljano, kot je v navadi, že nekaj dni poprej in si ogledali Lipico, Škocjanske jame, Otočec, vse to seveda kot gostje mestnih upraviteljev. Prvo poročno noč pa bodo prebili v Poreču, od koder bodo odpluli na enodneven ogled Benetk. Slovenija VABILO NA OTVORITEV OBNOVLJENE PARTIZANSKE BOLNIŠNICE FRANJE Mestni muzej Idrija Vas vljudno vabi na slovesno otvoritev Partizanske bolnišnice Franje, ki bo v nedeljo, 10. junija 1990 ob 11. uri na parkirišču pred vhodom v sotesko Pasice. Slavnostni govornik bo član predsedstva Republike Slovenije tovariš Ciril Zlobec. Po končanem uradnem delu programa sledi ogled bolnišnice in tovariško srečanje. MESTNI MUZEJ IDRIJA Obljuba župana Božidarja Brudarja in drugih občinskih upraviteljev Jesenice za JESENICE — Jesenice imajo novega župana. Potem ko na prvi seji nove jeseniške občinske skupščine noben kandidat ni dobil potrebne večine glasov, so na zadnji seji delegati vseh treh zborov izvolili za predsednika skupščine občine 51-letnega Božidarja Brudarja, doktorja elektrotehniških znanosti in magistra fizike iz Žirovnice, ki je zaposlen v kranjskem podjetju Iskra Kibernetika. Kot kandidat sodelovanje združene opozicije je dr. Brudar kandidiral že pri prvih volitvah za jeseniškega župana, vendar ni dobil večinskega soglasja delegatov občinske skupščine. Za predsednico izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so na zadnjem zasedanju izvolili kandidatko ZKS-Stranke demokratične prenove Rino Klinarjevo, diplomirano sociologinjo in vodjo strokovne službe za družbene dejavnosti in gospodarsko čez tromejo infrastrukturo na Jesenicah. Vsi trije voditelji nove občinske vlade, dr. Brudar, Rina Klinarjeva, in mag. Danijel Ažman, ki je bil že maja kot kandidat ZKS-SDP izvoljen za nepoklicnega podpredsednika skupščine občine Jesenice, so v prvih nastopnih govorih obljubili tesnejše sodelovanje z zamejskimi občinami v Italiji in Avstriji. Po svojih najboljših močeh se bodo zavzemali predvsem za to, da se pospeši gospodarski razvoj jeseniške občine in okrepi sodelovanje s sosednjimi italijanskimi in avstrijskimi občinami. Če bodo le možnosti in prepotrebna finančna sredstva, se bodo Jesenice kmalu predstavile kot odprta občina, ki bo omogočila skupna vlaganja v infrastrukturo in objekte splošnega družbenega pomena. Ob izjemnih možnostih za še kakovostnejši razvoj turizma se občinski voditelji hkrati zavedajo, da se jim velike možnosti za "bolje čase" obetajo tudi z odprtjem karavanškega predora; promet skozenj bo stekel čez leto dni. Rina Klinarjeva meni, da bo precejšen del aktivnosti potrebno usmeriti prav v izkoriščanje možnosti, ki se bodo ponudile s predorom in avtomobilsko cesto ob stičišču treh meja. . IVAN VIRNIK Istra na starinskih zemljevidih KOPER — Razstava stare kartografije "Descriptio Histriae" v koprskem Pokrajinskem muzeju, je prav gotovo izjemen kulturni dogodek ne le za stro-kovnjake-kartografe, zgodovinarje in geografe, ampak za vse, ki jih zanima zgodovina in kraji, v katerih živijo. Razstavo so organizirali Ljudska Univerza iz Trsta, Italijanska Unija Istre in Reke, Goriški pokrajinski muzej in Inštitut za geografijo Univerze v Trstu. Njena avtorja sta Luciana Logo in Člaudio Rossit, ki sta zbrala 154 starih zemljevidov, geografskih kart, ki skozi zgodovino prikazujejo istrski polotok in sosednje teritorije. Gre seveda za malo izvirnikov, največ je kopij in fotografij dragocenih zemljevidov iz številnih evropskih muzejev in zasebnih zbirk. Zanimivo je, da so Istro dokaj zgodaj zečeli risati stari kartografi. Na zemljevidu arabskega geografa Al Idrisija je še ni, zato pa je toliko bolj zanimiva upodobitev Istre, kot jo je Pietro Coppo iz Izole, ko je 1. 1525 izdelal dragoceno knjigo zemljevidov - pravi atlas. Predsednik koprske občine Aurelio Juri je ob odprtju razstave, ki bo trajala dva tedna, poudaril, da odkriva in pomaga vrednotiti kulturno in zgodovinsko identiteto istrskega polotoka, čemur namerava občina Koper posvečati posebno pozornost in skrb. B. Š. Ob 2. jugoslovanskem simpoziju o turističnih jamah in zaščiti Krasa Relief Škocjanskih jam ter okolice ske — V avli sežanske občin- šk0r; uPščine so razstavili relief o l89a , kih jamah in okolici, ki ga je Kop. leta izdelal Franz Killer von Tfartner, in zbirko razglednic prav I895 ,0 Škocjanskih jamah iz obdobja o— Razstava je bila ob nedav-khist;* .iug°slovanskem simpoziju o pu jamah in zaščiti Krasa. šajea tlka Škocjanskih jam iz prej-hiav^ stoletja je izdelana iz lesa in v°slovr,V mer^u 1:500 in je last Nara-rektor Jf9a.muzeja v Trstu. Njegov di-, GrTP° Dolce je ob predstavitvi Hlne ■ Poudaril, Tla le-ta vsebuje šte-Sinn ]le in nazorno prikazuje po-^Utični kre ,e ^lužbe vedno slabše. p i . u/'ue lemK 2a^ j® dejansko zamrznjen v po-19|ij3 ustanovah: tako je že leta boril zaPadel mandat upravnemu od-P6rn Janove za tovorni terminal pri Za - uSih, upravnemu odboru Centra Upr 2lskave pri Padričah (leta 1986), jeti, demu odboru prevoznega pod-ŠeJvU^CEGA (leta 1988), odprta pa so sta r,ira^anja pomembnih ustanov kot hjjg sdališče Teatro slabile in operna bo ve V®rdi ter najpomembnejše usta-tii ohu3 socialne storitve ITIS. Uprav-°r zavoda IACP pa so imenovali šele po posegu deželne uprave, ker pač to dovoljuje zakon. Pokrajinski svetovalec Ezio Martone je s svoje strani podčrtal, da je naloga koalicij, ki upravljajo Trst in pokrajino v tem, da čim bolje uredijo stvari. Dejansko pa se dogaja - je ugotovil Martone - da po eni strani deželni odbornik Carbone sklicuje promocijske konference, po drugi pa so načrti obeh krajevnih uprav povsem nerazumljivi. Svetovalec je obtožil občinski in pokrajinski odbor, da sta nedelavna, hkrati pa da se ukvarjata z najrazličnejšimi kupčijami. To jim danes očitajo predstavniki gospodarskih, sindikalnih in drugih sil. Pokrajinski tajnik KPI Nico Costa je poudaril, da se bo stranka še naprej zavzemala za obrambo dobrega upravljanja in moralne neoporečnosti vodenja javnih storitev. Costa je zahteval, naj stranke večine prenehajo z divjo lotizacijo, ki niti najmanj ne upošteva strokovnosti kandidatov. Kot primer je navedel dejstvo, da so bili kar trije pokrajinski tajniki strank imenovani v vodstvo treh pomembnih ustanov: Tri-pani za podpredsednika družbe Sin-crotrone, Perelli družbe Finporto, Tabacco pa na čelo ustanove EZIT. Prav bitke za stolčke - je zaključil Costa - dokazujejo, kako globoka je politična kriza v našem mestu in kako se ob imenovanjih lomijo odnosi v upravnih koalicijah. Pobuda tržaškega Foruma za konstituanto Komunistični voditelji iščejo - novo pot dialoga z Izraelom Tržaški Forum za konstituanto je v svoj delovni program vključil vrsto javnih soočanj o konkretnih družbenih vprašanjih, ki zadevajo tukajšnjo, a tudi širšo vsedržavno stvarnost. Prvo srečanje je bilo namenjeno kočljivi problematiki psihiatrične reforme, drugo nedavnim političnim spremembam v Sloveniji, tretje (sinočnje) pa pojavu antisemitizma ter odnosom med židovsko kulturo in italijansko levico. V ta namen so povabili v Trst profesorja Amosa Luzzata, komunističnega voditelja in uglednega predstavnika italijanske židovske skupnosti, ki je med glavnimi pobudniki na novo zastavljenega dialoga med KPI in židovsko kulturno stvarnostjo kot tudi nedavnega zbližanja med Occhettovo stranko in Izraelom. Luzzato je v svojem strokovnem predavanju predvsem iz zgodovinskega zornega kota analiziral globlje vzroke protižidovskega razpoloženja, precejšnjo pozornost pa je posvetil tudi zakonodaji, ki (nejasno) urejuje odnose med državo in manjšinskimi verskimi skupinami, kot pričajo stalne afere okrog vprašanja verouka v javnih šolah. Antisemitizem pa je v kolektivni zavesti močno povezan z znanimi dogajanji na Bližnjem vzhodu in predvsem s sporom med Izraelom in Palestinci. Mednarodna skupnost ne more postaviti na isto raven zaskrbljujočega pojava antisemitizma (v bistvu rasizma) v Evropi in dogajanj v Izraelu, ki so predvsem politične narave. Po Luzzatovem mnenju je prav, da KPI zagovarja stališče »dva naroda, dve državi« in da po svojih močeh spodbuja neposredni dialog med Izraelom in palestinskimi organizacijami, ki predstavlja edino izhodišče, da se bodo zadeve premaknile s sedanje slepe ulice. Govornik, ki je pozdravil nedavni obisk »zunanjega ministra« KPI Giorgia Napolitana v Izraelu, je med drugim tudi dejal, da italijanska levica kljub lepim in visokodonečim besedam, pravzaprav posveča premalo pozornosti izraelskim demokratičnim silam in tamkajšnjim pacifistom. Na včerajšnjem srečanju je bilo precej govora tudi o gibanju cionizma, o katerem je evropska javnost slabo poučena. Res je, da so to gibanje pozneje idejno v marsičem monopolizirali židovski ekstremisti, res pa je tudi, da je bila v njem vseskozi močno zastopana tudi proletarska oziroma demokratična komponenta, ki je imela pozitivne in vsekakor napredne vzgibe. Nekritični odklon cionizma izvira tako predvsem iz slabega poznavanja zgodovine, z globjimi vzroki antisemitizma pa se morajo po njegovem mnenju - poleg zgodovinarjev in politologov -ukvarjati tudi psihologi in - zakaj ne -tudi psihoanalitiki. S. T. Spet sindikalna , pripravljenost bolničarjev KZE VahjeUrt sPorazuniu o načinih za re tliCarievrai?atienega pomanjkanja Uic so qa sindikalne ornan Uje so ga sindikalne organ: te dni c eze^na uprava podpisale p Tapovert0,81™1*311 CGIL, CISL in 1 ualn® Pripr bnra na de ‘U Zdra, V Plše v tiskovnem spon ^dikatr,81611^ delavcev omenje nravstvenih je Položai v kraiev tlčen. na .en°tah še vedno zelo ?iiidikaln 1 Za toreki 12. junija, j6 sitnari6 PriPravljenosti. Čeprav i na bo]-3 naravni prema' u zdra J V Piše v tiskovnem spoi ''‘Cen. 0T““\enotan še vedno zelo Ujarni or.n,as* s sindikalnimi organ i®Vne zlasti- v okviru Tržaške ’ pGlL rrSVstv®n® enote po ot *akQ pa ia ^ *n NIL zelo slabi, { a?tešenih V trzaški enoti še cela v jokati Dn7'*3ro^emov- Zaradi tega k sindikai lvai° delavce krajevne 1 . 1Ka*ni pripravljenosti. V Krožku za kulturo in umetnost predstavijo knjigi o Langobardih Krožek za kulturo in umetnost prireja v ponedeljek, 11. junija, ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi predstavitev dveh knjižnih del o Langobardih, ki sta nedavno izšli pri videmski založbi Edizioni Longobarde. Založniška pobuda sodi v okvir velike razstave o Langobardih, ki so jo odprli v Čedadu in Passarianu. Gre za knjigi z naslovoma »Prihajajo Langobardi« Alessandra D’Osualda in »Alboin: življenje in svet langobardskega kralja«. Knjigi bo predstavil prof. Vigevani, srečanje pa prirejajo odborništvo za kulturo pri tržaški občinski upravi, tržaška Mestna knjižnica Hortis in videmska založniška hiša. Na zaključnem večeru debatne sezone DSl Prof. Andrej Capuder zadnji gost Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo svojo zimsko-spomladansko sezono debatnih večerov zaključilo prihodnji ponedeljek, 10. junija. Ob tej priložnosti so člani Društva slovenskih izobražencev povabili v svojo sredo novega slovenskega republiškega ministra za kulturo prof. Andreja Capudra. Tudi to zadnje srečanje bo v Peterlinovi dvorani (v Ulici Donizetti 3), začelo pa se bo kot navadno ob 20.30. Srečanje zelenih o problematiki prevozov v Evropi Deželne zelene liste, združenje SOS Transit in Inštitut za ekologijo Furla-nije-Julijske krajine prirejajo prihodnjo soboto (16. junija) v konferenčni dvorani Pomorske postaje mednarodni posvet z naslovom »Ljudje, blago in ideje: predlogi za ekologijo v prevozih nove Evrope«. Posvet bo v jutranjih urah predstavil deželni svetovalec Zelene liste An-drea Wehrenfennig, uvodno poročilo pa bo imel avstrijski geograf Gerhard Sturzlinger, o specifičnih vprašanjih bodo nato poročali Fabio Santorini (Univerza Trst), Robert Thaler (Univerza Dunaj), Miha Jazbinšek (slovenski minister za ekologijo in prostorsko načrtovanje), Ildiko Laky (Madžarski inštitut za urbanistiko) ter evropska poslanca zelenih Virginio Bettini in Paul Beeckmans. Začelo se je cepljenje psov proti steklini V ponedeljek se je začelo obvezno in brezplačno cepljenje psov proti steklini, ki bo trajalo do 31. julija. Pri KZE opozarjajo, da je treba pse pripeljati na cepljenje z zanesljivim nagobčnikom. Cepljenje je obvezno za pse, ki so stari več kot tri mesece, lastniki pa morajo, ustrezno potrdilo o cepljenju shraniti. V Trstu bodo brezplačno cepili pse v javnem pesjaku v Ulici Or-sera 8 in sicer vsak delavnik od 9. do 11. ure. Cepljenje bo tudi v bivši zasebni klavnici Emili Romano na Proseku št. 132 (nasproti trgovine Elio Mobili). Cepljenje bo vsak ponedeljek in vsako sredo od 10. do 12. ure. V Miljah bodo cepili pse v občinski garaži za avtobuse, in sicer vsak torek in vsako soboto od 9. do 12. ure. V Dolini bodo cepili pse na županstvu, in sicer vsako soboto od 11. do 12. ure. V nekaterih občinah pa se bo pričelo cepljenje komaj 2. julija in bo trajalo do konca istega meseca. V devinsko-nabrežinski občini bodo v tem času cepili pse vsak ponedeljek in vsako sredo od 11. do 12. ure, in sicer v prostorih javne klavnice. V Zgoniku bodo cepili pse na županstvu, in to vsak torek in petek od 11. do 12. ure. V repentabrski občini pa bo cepljenje potekalo v prostorih županstva na Colu, in sicer vsak četrtek od 11. do 12. ure. Eno leto je minilo, odkar si nas zapustil Giuliano Sarini Z ranjenim srcem in nespremenjeno ljubeznijo se te spominjamo žena Alma, sinova Davide in Massi-mo ter ostalo sorodstvo Trst, 8. junija 1990 Sedemdesetletniki iz Nabrežine in Devina proslavili svoj jubilej Prejšnji teden so se 70-letniki iz devinsko-nabrežinske občine zbrali pred spomenikom padlih občanov v narodnoosvobodilni borbi. Spomin padlih so počastili z enominutnim molkom in položili cvetje pred spomenik v zahvalo vsem tistim, ki so darovali svoje življenje za boljšo bodočnost in mir v svetu. V devinsko-nabrežinski občini je več kot 80 občanov, ki so se rodili leta 1920, srečujejo pa se vsakih pet let. Tako je bilo tudi letos. Po krajši slovesnosti pred spomenikom na glavnem nabrežinskem trgu so slavljenci odpotovali s. posebnim avtobusom na izlet v bližnjo Furlanijo, kjer so imeli skupno kosilo. Sledili so seveda zabava in pogovori o raznih dogodkih, ki so jih slavljenci preživeli. Veliko je bilo lepega, veliko pa tudi grdega: od vojn pa do razočaranj, ki jih za omenjeno generacijo ni manjkalo, (mm) Na sliki 70-letniki iz devinsko-nabrežinske občine pred spomenikom padlih v NOB, ki stoji na glavnem nabrežinskem trgu. __________gledališča_____________ GLEDALIŠČE VERDI Danes, 8. t. m., ob 20. uri (red C) bo na sporedu ponovitev Donizettijeve opere ELISIR D AMORE. Dirigent Gianfran-co Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters. Ponovitev bo še 10. t. m. (red D) ob 16, uri. Simfonična sezona Gledališča Verdi Jutri ob 18.00 (red S) bo na sporedu koncert pod vodstvom Pinchasa Stein-berga. Izvajali bodo skladbe Bernsteina, Andersona in Gershwina. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera L'OSPITE DESI-DERATO. Režija Orietta Crispino. Gledališko delo je napisal Rosso di San Se-condo. Upravitelji gledališča obveščajo, da je za predstavo obvezna rezervacija pri osrednji blagajni UTAT v Galeriji Protti, ker je število sedežev omejeno. razna obvestila Sklad Mitja Čuk obvešča, da bodo od 15. junija do septembra letos prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil. Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI Trst poziva vse svoje sekcije, da se množično udeležijo proslave odprtja obnovljene zgodovinsko znamenite partizanske bolnice Franje v nedeljo, 10. t. m., saj so zamejski Slovenci in Italijani izjemno veliko prispevali za njeno obnovo. Slovenska kulturno-gospodarska zveza - Odbor za vzgojo in izobraževanje in Dijaški dom S. Kosovel iz Trsta prirejata PLANINSKI POHOD 1990 od 17. do 21. julija 1990. Obvezna je veljavna izkaznica SPDT. šolske vesti Osnovna šola Prežihov Voranc - Dolina vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in razstavo, ki bo v šolskih prostorih danes, 8. t. m., ob 18. uri. Otroci iz vrtca in učenci osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV danes, 8. t. m., ob 18. uri na šoli. Osnovna šola Oton Župančič obvešča, da bo letos ZAKLJUČNA PRIREDITEV v Marijinem domu jutri, 9. t. m., ob 11. uri. Razstavo ročnih del si boste lahko ogledali v šolskih prostorih v ponedeljek, 11., in torek, 12. t. m. Osnovna šola L Grbec in otroški vrtec iz Škednja vabita na zaključno prireditev ob 10-letnici poimenovanja šole, ki bo jutri, 9. t. m., ob 18. uri v kulturnem društvu I. Grbec v Skednju. Osnovna šola Primož Trubar v Bazovici vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v kinodvorani jutri, 9. t. m., ob 16. uri. Razstavo si boste lahko ogledali v šolskih prostorih po prireditvi in v nedeljo, 10. t. m. od 10. do 12. ure. V devinski šoli Josip Jurčič bo v nedeljo, 10. t.m . RAZSTAVA LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV. Odprta bo od 9. do 13. ure. Osnovna šola Boršt vljudno vabi na RAZSTAVO LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV, ki bo v nedeljo, 10. t. m., od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v ponedeljek, 11. t. m., od 8. do 11. ure v šolskih prostorih osnovne šole v Borštu. Osnovna šola Mačkolje vljudno vabi na RAZSTAVO LIKOVNIH IN ROČNIH IZDELKOV, ki bo od ponedeljka, 11. do petka, 15. t. m., od 8. do 16. ure v šolskih prostorih osnovne šole v Mačkoljah. Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu se vrši vpisovanje za tečaj 'T50 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti. koncerti Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: danes, 8. t. m., ob 18. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini, v ponedeljek, 11. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici v Trstu, ob 18.30 v Slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini klavirski recital Claudie Sedmach. Gledališče MIELA V petek, 15., in v soboto, 16. t. m., ob 18.30 bo v gledališču Miela koncert gojencev Glasbene šole 55. Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, letošnji dobitnik zlate plakete mesta Maribor na nedavnem tekmovanju Naša pesem '90, bo nastopil v sredo, 13. t. m., ob 20.30 v evangeličan-sko-luteranski cerkvi, Trg Panfili. Zborovodja Jože Filrst. Prireditelji ZSKD in Ars Nova. Vabljeni! SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V četrtek, 14. t. m„ ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na sporedu sklepni koncert letošnje sezone. Nastopil bo trio CLAUDIO MARINONE - flavta, TULLIO ZORZET - čelo in EDOARDO TORBIA-NELLI - klavir. Na sporedu Haydn in Weber. Vabljeni! izleti SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je 30.000 lir. Za vpisovanje m informacije tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali 200679 - Mirka Kosmina od 20. do 21. ure najkasneje do 15. junija. Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet v Buzet (Pinguente - Valle del Ouieto) v nedeljo, 24. t. m. Za vpisovanje tel. na št. 200036 ob uradnih urah. Združenje aktivistov in invalidov NOB obvešča udeležence izleta v bolnico Franjo, da je odhod avtobusa v nedeljo, 10. t. m., ob 7. uri iz trga Oberdan (deželna palača). Združenje aktivistov in invalidov NOB, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost prirejajo dne 21., 22. in 23. t. m. tridnevni izlet v Hrvatsko zagorje/Vpisovanja in informacije na sedežu zadružnega centra v Ul. Cicerone 8/b (tel. 360324). kino ARISTON - 18.30, 22.00 Un incendio vis-to da lontano, r. Otar loseliani. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Alla ricerca delTassašsino, i. Nick Nolte, Debra Winger. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Decalogo 7-8, r. K. Kiezlowski. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - H mito, srh, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Fuori pis- ta, kom. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Moana e Cicciolina, supervogliose di maschi, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa. EDEN - 15.30, 22.00 Animal, la sposa su-persexy, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe -Noiret, Salvatore Cascio. LUMIERE - 18.00, 22.15 Notturno Indiano. ALCIONE - 18.30, 22.00 Marrakech ex-press, r. Gabriele Salvatores. RADIO - 15.30, 21.30 Di dietro tutta, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ GLASBENA MATICA TRST ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU Danes, 8. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi. Trg Panfili Stefano Artesi, Jadranka Križman, Alenja Zobec - klavir Frančišek Taučar, Luisa Vigini -violina Aleksander Sluga - violončelo Marjana Debeljuh - flavta Maurizia Lorenzi - pozavna Uroš Jercog, Chistian Marche-sich, Maurizio Marchesich, Andrej Sancin - harmonika in harmonikarski dno Irina Perosa, Tanja Sternad -kljunasti flavti, Tamara Ražem - klavir David Žerjal, Maila Ozbič - violini, Vasja Legiša - violončelo, Claudia Sedmach - klavir Aljoša Starc - klarinet, Aleksander Sluga - violončelo, Tamara Ražem - klavir Tamara Ražem, Aljoša Starc, Mojca Siškovic, Aljoša Taučar - klavirska spremljava. Vabljeni! GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU proslavlja 90-LETNICO USTANOVITVE Ob tej priliki organizira zgodovinsko razstavo gospodarskega, kulturnega in športnega delovanja na Kontovelu ter pokušnjo vin vaških vinogradnikov. Odprtje razstave bo danes, 8. junija, ob 19. uri v društvenih prostorih Sodeluje amaterski oder Jaka Štoka Vabljeni člani in prijatelji Urnik razstave 9. in 10. junija od 10. do 20. ure KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi danes, 8., in jutri, 9. t. m., ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE STANDARDNIH IN LATINSKOAMERIŠKIH PLESOV VINTERNAGONALNEM STILU Vabljeni! včeraj - danes Danes, PETEK, 8. junija 1990 MEDARD Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 21.25 in zatone ob 4.41. Jutri, SOBOTA, 9. junija 1990 PRIMOŽ PLIMOVANJE DANES: ob 4.24 najnižja -62 cm, ob 11.11 najvišja 25 cm, ob 15.55 najnižja -5 cm, ob 21.41 najvišja 47 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,5 stopinje, zračni tlak 1011,6 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 73-qdstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Riccardo Sandri, An-drea Pecorale, Corinna Bandelli, Aliče Ruzzier, Sharon Latino, Andrea Gombač, Jasmin Guštin. UMRLI SO: 66-letni Carlo Zerial, 71-letrti Giuliano Fioritto, 64-letna Maria Coretti por. Vemanzi, 82-letni Arrigo Vendramin, 78-letna Mercede Ghersa vd. Salvagno, 81-letni Giordano Braini, 86-letni Carmelo Sancin, 93-letna Caterina Marcuzzi, 96-letna Lucia Manzutto vd. Avanzini, 68-letni Giuseppe Matesi, 80-letni Francesco Rota, 89-letna Virginia Modesto. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. junija, do sobote, 9. junija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 8 ( Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Trg Cavana 11. PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SKD IGO GRUDEN - Nabrežina priredi danes, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih KONCERT violina - STEFANO IOB klavir - BEATRICE ZONTA Vabljeni! razne prireditve Danes, 8., in jutri, 9. junija, ob 20.30 bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE SOLE KD FRANCE PREŠEREN. Vabljeni! Slovenski kulturni klub bo jutri, 9. junija, zaključil svojo delovno sezono. Na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah bo priredil POLETNI PIKNIK. Na programu je nagrajevanje klubovca leta, nagrajevanje najboljše slaščice, zabavne in družabne igrice, smeh in dobra volja. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Začetek ob 18.30. Fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca priredi jutri, 9., in nedeljo, 10. t. m„ ŠAGRO V HRIBENCI. Odprtje kioskov ob 18. uri, v soboto od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day ter v nedeljo ob isti uri ples z ansamblom Taims. Vabljeni! Sklad Mitja Čuk vabi PRIDE, GRJE-MO NA TABR... z ljudsko pesmijo od Istre do Rezije. Nastopajo: ŽPZ in plesalci Stu ledi, z ljudskimi igricami se bodo zabavali tudi vaši malčki... Pred cerkvijo na Repentabru v nedeljo, 10. junija, od 17. ure dalje (v primeru slabega vremena, bo prireditev v dvorani na Colu). Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine, v sredo, 13. t. m., ob 20.30 srečanje na temo MOČ IN NEMOČ KULTURE PRI DEMOKRATIZACIJI DRUŽBENEGA RAZVOJA. Gost večera bo pisatelj BORIS PAHOR. __________mali oglasi________________ OSMICO ima odprto Jožef Kukanja v Devinščini št. 1. OSMICO je odprla Sonja Strain v Mačkoljah (Križpot 84). OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci 20. OSMICO sta odprla Ladi in Rado Milič v Saležu št. 68. Točita belo vino in teran. OSMICO je odprl Komar v Logu št. 243. DO 17. t. m. je osmica tudi v Braniku št. 126. Pričakuje in vabi Ličen Brajan. OSMICO sta odprla Marija in Bruno Zahar v Borštu št. 119. KORESPONDENT z znanjem slovenskega, italijanskega in angleškega jezika išče zaposlitev tudi part-time. Morebitne ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Korespondenc. PRIVATNIK prodaja privatniku 6-sobno prazno stanovanje v bližini postaje, primerno tudi za urade. Dvojni vhod, dvigalo, avtonomna kurjava ter podstrešje. Tel. na št. 422010 ob uri kosila. IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali pomoč v gostilni. Tel. (003866) 81371. IŠČEMO izvedenca Autocad iz Italije ali Slovenije. Zainteresirani naj pošljejo ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Autocad". PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 lir in tiskalnik za 500.000 lir, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah. PRODAM fiat uno fire, letnik '87, prevoženih 52.000 km, edini lastnik. Tel. 229234. PRODAM traktor fiat DT 540, priključni ročaj/obrezovalec za traktor do 590 cm dolžine in prikolico za prevoz goseničarjev 40 stotov nosilnosti, vse v odličnem stanju. Tel. (0481) 531741. PRODAM pse - mladiče z rodovnikom pasme terranova. Tel. 829014 zvečer. PRODAM ali zamenjam z gumijastim čolnom kompleten čoln iz VR, dolžina 3 m. Tel. 212823. PRODAM peč z ventilatorjem, primerno za gostinske obrate, v odličnem stanju. Tel. (040) 228090. OPRAVLJAMO razna vrtnarska dela z dobavo vsakovrstnih rastlin in razna vzdrževalna dela. Tel. (0481) 884161. HOTEL v centru Trsta nujno išče sobarico. Zahtevajo se priporočila. Tel. na št. 365849 od 13. do 15. ure. LJUBKA mucka sivkasto-tigraste barve, stara mesec in pol, išče zatočišče pri ljubeznivi osebi. Tel. 212119. RESTAVRACIJA na Krasu nujno išče mladega/o natakarja/ico in sobarico, tudi za notranje delo, prosti dan ob ponedeljkih. Tel. na št. 327055. - Darujte v sklad Mitje Čuka razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bodo 14. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Dina PREDONZANIJA, ki bo trajala do 5. julija . Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU. V Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca DEGRASSIJA, Renate DE MATTIE, Ma-ure ISRAEL, Edija ŽERJALA in Bruna PONTEJA z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom. V galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je še danes, 8. t. m., odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA. V prostorih miljske letoviščarske ustanove bo na ogled do 14. t. m. slikarska razstava na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi. Urnik: 10.30-12.30 in 17.00-19.00, ob praznikih 10.00-12.00. Paralelna razstava bo na ogled od danes, 7. t. m., dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu. V galeriji Tommaseo bo do 30. t. rana ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF. prispevki V spomin na Marija Samca iz Predenega daruje družina Krmec (Krmenka 264) 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na pok. Justino Cibic, Ivana Husuja, Angela Skerka, Justa Segine in Učka Corazzo darujeta Anica in Drago Štoka 50.000 lir za SD Primorje - Prosek in 50.000 lir za Kulturni dom - Prosek. Namesto cvetja na grob Viktorja Čuka darujeta Ude in Aldo Carli 20.000 lir za KD Primorec. V spomin na pok. Albina Antoninija darujeta žena in sin Mauro z družino 92.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Bernardo Danev darujeta Marija VVilhelm 20.000 lir ter Ivanka in Stanka Hrovatin 30.000 lir za knjižnico P-Tomažič in tovariši. Olga Lupine daruje 100.000 lir za SKD Tabor. Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah so darovali: Carmela Carli 10.000 lir, Ivanka Ličen 50.000 lir ter sekcija železničarjev KPI 200.000 lir. V spomin na Karla Križmančiča (Luka) darujejo sosedje 45.000 lir za SKD Lipa in 45.000 lir za ŠD Zarja. Lucija Hrovatin se toplo zahvaljuje dr. Andru Vugi in dr. Marinki Križnič ter potom zadruge Ban daruje 100.000 lir za operacijo Julija Vidalija. Namesto cvetja na grob Sergija Miklo-viča darujeta Berta in Drago Bukavec 20.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V počastitev spomina staršev Kristin6 in Karla Sedmaka darujeta hčeri z družinama 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. Namesto cvetja na grob Viktorja Čuk« darujeta Stanka in Riko 25.000 lir za ŠD Primorec in 25.000 lir za odkup sedež« Sklada Mitja Čuk. Za odkup Sklada Mitja Čuk sta darovali Mariza Kralj 50.000 lir in Neva Ban' delj 50.000 lir. Ob 1. obletnici smrti (9. 6. 1990) nep0' zabnega moža in očeta Ernesta Kosmin« darujejo žena Marjeta ter sinova Mirj«11 in Jordan z družinama 25.000 lir za Cefl' ter za rakasta obolenja in 25.000 lir 23 SKD Vigred. V spomin na Ivana Husuja daruj6) Dragica in Dolores z družino 50.000 n ter Eda Terčon 30.000 lir za MPZ Mirk. Namesto cvetja na grob Ladija daruj družina Abrami (Boršt 133) 20.000 lir 28 KD Fran Venturini. e Ob rojstvu male Alenke Gorup d«r^. teta Ana 50.000 lir za vsedržavno zdm2 nje bivših deportirancev ANED. j V spomin na pok. Marijo Petrinjo Umari, taščo kolegice Luise Umari, o« jejo učiteljice COS Fran Venturini v ljuncu 45.000 lir za istoimensko š°!?,aS- 45.000 lir za mladinski pevski zbor G bene matice. . beto V spomin na pok. učenko Eliz« ^ Zeriali darujejo Majda, Vlasta, .'gara Silvana, Boža, Ida, Bonija, Lojzka in g0. 55.000 lir za COŠ Fran Venturini v ljuncu. Ci^C V spomin na Justo Blažino por. jt-daruje Ivanka Badalič 20.000 ževanje spomenika padlim v ND Proseku. <23. 5- V spomin na 46. obletnico smrti 1944) dragega brata Alberta daruj6 j . ka Cijak 20.000 lir za sekcijo v ANPI na Proseku. menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MIT.AN TRST TUJE VALUTE Ameriški dolar — .. 1245,500 1230.— Japonski jen Nemška marka .... .. 735,350 732,— Švicarski frank Francoski frank ... .. 218,240 216.— Avstrijski šiling Holandski florint . . 653,500 650,— Norveška krona Belgijski frank .... .. 35,756 35,— Švedska krona Funt šterling .. 2100,450 2070,— Portugalski eskudo . Irski šterling .. 1971,200 1950,— Španska peseta Danska krona .. 193,060 190,- Avstralski dolar Grška drahma 7,514 7.— Jugoslov. dinar Kanadski dolar .... .. 1063,650 1030,- ECU 7. 6. 19^ fking MILAN 8,166 866,740 104,524 191,390 203,630 8,381 11,865 963,750 četrti pa proslavlja dokončno zmago melodične linije, ki jo povzamejo vsi štirje člani skupine. V dolgem aplavzu se je zaključil koncert tega temperamen-^tega kvarteta in - kot lani - najizrazitejši komorni dimenziji čast, da zaključi 62ono sodobne komorne glasbe Trieste Prima. Sezona, ki je bila po mnenju vseh °kaj uspešna in je z vrhunskimi izvedbami zadovoljila glasbene sladokusce. CORRADO ROJAC se zvrstijo zgodbe o rojstvih, o ljubezni in porokah in zgodbe o smrti in umiranju. Spoznavamo stare šege in navade in se čudimo moralni in etični trdnosti nekdanjega časa in ljudi v njem.« Kdor bo Šavrinske zgodbe prebral, bo lahko samo pritrdil tehtni in prizadeti besedi Marjana Tomšiča v predgovoru knjige. Istrski prostor se v slovenski književnosti prebuja z avtentično umetniško izpovedjo sodobnih pesnikov in pisateljev iz tega doslej po krivici zavrženega in opuščenega dela slovenske zemlje, prebuja pa se tudi skozi odkrivanje in ohranjanje zgodovinskega spomina. Slovenska pesem, ljudska beseda, folklora, krajinski odtenki v slikarstvu, prabitna moč istrske glasbe dograjuje v slovenski kulturi čist in iskren obraz nekega senčnega polja, za katerega kaže, da ga bo končno presvetlilo nekaj trajnejšega. (ris) V kratkem srečanje na Premu Na gradu Premu pri Ilirski Bistrici bo letos (24. 6.) že 4. srečanje primorskih književnikov, ki ga prireja Združenje književnikov Primorske, Literarno društvo Ilirska Bistrica, tamkajšnja Zveza kulturnih organizacij (posebno zagnan je tajnik te organizacije Dimitrij Bonano) ter Premci, ki znajo svoje goste vedno zelo gostoljubno sprejeti. Vsebinsko bo letošnje Preroško srečanje bogatejše od prejšnjih. V dopoldanskem času bodo kot gostje z referati nastopili: Jaša Zlobec (Kriza in ustvarjanje v krizi), Andrej Blatnik (Literatura in izdajateljstvo v tržnem sistemu) in Miran Košuta (Odnos bralec, ustvarjalec, založnik). Koordinator razprave bo dr. Denis Poniž. Glede na naslove referatov in že zagotovljeno udeležbo mnogih ostrih pisateljskih peres, je moč pričakovati živahno diskusijo, saj je bilo v zadnjem času na Primorskem precej polemik o založbi Lipa (pripomniti sicer velja, da so nekateri »spori« nastali na osnovi neposrečene korespondence med založbo in Združenjem), za katero se večina strinja, da jo je potrebno temeljito reorganizirati, da bi se rešila najhujšega. Pod noč, ko se bodo živahni razpravljale! že malo ohladili, pa bo organiziran še literarni večer. Na njem bodo svoje stvaritve predstavili: Alojz Rebula, Linda Cotič, Boris Jukič, Marko Sosič, Vida Mokrin - Pauer, Jožek Štucin, Dušan Moravec, Stojan Ržek, Marina Gril in Damijana Logar. Vsi, ki jih zanima usoda primorskega založništva in pa literatura primorskih književnikov, so na srečanje prisrčno vabljeni. (Jošt) Harmonikar Scappini igral v Trstu v organizaciji harmonikarskega an- y tebla Miramar je pred kakimi dese-j tei dnevi nastopal v Trstu znani itali-ghski harmonikarski mojster Sergio tij tPpini. Najprej je koncertiral v Bab-stn - * v Ricmanjih, nato pa se je pred-p5v,11 v Luteranski cerkvi na Trgu ateUi. Cj/gio Scappini je izšel iz šole »E. tj^teooni« v Stresi. S študijem har-Je a' začel že zgodaj, z odliko pa Vo,j.Ptemiral na konservatoriju »G. - rdi« - —........................ v Torinu tudi iz klavirja in lt0n Pozicije. Zdaj je pa pedagog na ij) 0k6rvatoriju »G. Rossini« v Pešam Sejnem stalni harmonikar milanske Ceft-f' Na svetovnem prvenstvu kon-Stals harmonikarjev v Lisboni je po-Gtovni prvak, zmagal je tudi na ip v tefh drugih tekmovanjih po Italiji V j Jini, kjer redno nastopa. Po ».jPteranski cerkvi se je žal ne rav-ProoreVilnemu občinstvu predstavil s ho n am°m delno za harmoniko izvir-hii ?Plsanih del, delno pa s priredba- lih c*™ Uo Jih pripravlja tudi sam. Tako tee j, Prvein delu poslušali tri koncer-ty jn ^rne skladbe Boyceja (Volunta-da (p J’ Sweelincka (Toccata), Walon-ho za?^net; Voluntary) in modernistič-hjo. ef^no Olczakovo Fantasmago-Utic, ®dile so še Straussova Frueh-^orshi«-111111.611 0P- 1^0, splet Pt*rertk lnov^h melodij v Scappinijevi bila D nZ naslovom Teme in La Cava-v h Kossteijevega Seviljskega briv-klornn Ugem.delu Pa Priredbe na fol-motiviko, in sicer Španski od- mev - fantazija na glasbo Leguona, Al-beniza in Rodriga, Ciganska fantazija na glasbo Montija, Liszta in Brahmsa ter podpuri iz Bizetove opere Carmen. Sergio Scappini je pravi virtuoz na harmoniki, odlikuje ga vrhunska prstna tehnika na klaviaturi in pa muzikalično interpretiranje z vsemi dinamičnimi razponi, kar jih ta mehanični inštrument dovoljuje. Seveda razpolaga tudi z odličnim inštrumentom. Z izjemo uvodnih skladb so bile vse ostale izrazito popularne, ki pa so mojstru dopuščale demonstriranje cele palete zvočnih učinkov, ki so bili tehnično bolj prepričljivi v izvedbi Rossinijeve cavatine z normalno koncertno harmoniko, kot pa pri zadnjih treh folklornih skladbah, ki jih je izvajal z amplifikatorsko efektno moduliranimi zvoki. Aplavzom se je oddolžil še z odlomkom iz brazilske folklore.(jk) Na sliki (foto Magajna): Scappini v Ricmanjih Razprave o sodobni umetnosti Schapirovi spisi Meyer Schapiro: Umetnostno-zgo-dovinski spisi: / prevedla Igor Zabel in Jure Mikuž /. — Ljubljana: ŠKUC: Filozofska fakulteta, 1989. — (Studia humanitatis; IV. letnik) Meyer Schapiro, karizmatični pred-vatelj na Columbia University v New Yorku je poleg svojih šolskih predavanj s posebno pozornostjo pripravljal tudi javne nastope, saj je bil pogosto vabljen na najugodnejše ustanove po vsem svetu. Schapirova besedila so izhajala predvsem v raznih zbornikih in strokovnih revijah: šele leta 1977 je izšel prvi del njegovih zbranih spisov na temo romanske umetnosti, nato drugi del s spisi o moderni umetnosti in tretji del z razpravami o ostali srednjeveški umetnosti, na četrti del s teoretičnimi besedili pa še vedno čakamo. Ker njegovih del praviloma niso prevajali, je bil Schapiro do objave zbranih del znan le ozkemu krogu specialistov, njegovo pisanje pa še niti danes ni dovolj cenjeno ali bolje rečeno pravilno ovrednoteno, zato ne preseneča dejstvo, da o Schapiru še nihče ni napisal kakšne zares utemeljene študije. Knjiga zbirke Studia humanitatis nam tokrat prinaša naslednje tekste: Besede in slike (besedilo predstavljeno na simpoziju Jezik, simbol, realnost, leta 1969 v ZDA); O estetskih razsežnostih romanske umetnosti; »Muscipula diaboli«, simbolika oltarja družine Metode; Leonardo in Freud (umetnostnozgodovinska študija); Co-urbet in popularne podobe (esej o realizmu in naivnosti); Cezannova jabolka (esej o pomenu tihožitja); Tihožitje kot osebni predmet (opomba o Heideggerju in Van Goghu); in Novejše abstraktno slikarstvo (esej). Schapiro je večino svojih razprav napisal kot uvod in komentiranje k izbranim slikam. Težnja pisati kratke tekste pa ne izhaja samo iz omejitve na čas predavanja, ampak predvsem iz skoraj neverjetne vsebinske gostote njegovih ugotovitev. Pisal je namreč tako, da je vsaka misel aksiom, iz vsakega njegovega odstavka pa bi marsikateri umetnostni zgodovinar lahko napisal celo knjigo. Schapirova besedila pa niso samo zanesljive analize in interpretacije obravnavanega področja, marveč predvsem tisto, kar Američani pojmujejo pod nazivom »mind opening«. V diskusije z njim so se spuščale samo največje avtoritete z nekaterih področij, ki jih je v svoji metodologiji zajel — npr. psihoanalitik K. R. Eissler ali filozof Jacyues Derrida. Prvi je napisal o Schapirovi razpravi, v kateri obravnava Freudov tekst o Leonardu, celo knjigo, drugi pa o Schapirovi polemiki s Heideggrovim tekstom o Van Goghu obsežno razpravo. ' Schapiro ločuje od velikih kolegov E. Panofskega ali E. H. Gombricha zavedni ali morda celo nezavedni občutek o dvopolnosti umetnostnozgodovinskega raziskovanja, ki je ambivalentno samo na videz: kadar je udejanjeno, je namreč škodljivo. Pa-nofsky in Gombrich sta dva najbolj reprezentativna primera v vrsti umetnostnih zgodovinarjev, ki sta se ukvarjala izključno z zgodovino umetnosti, moderna umetnost pa jima je bila tuja, do nje sta bila vedno skeptična in nazaupljiva. Le redki avtorji se namreč zavedajo, da ukvarjanje z zgodovino umetnosti raziskovalcu privzgoji historiografsko preciznost, potrebno za analizo virov, obdobja in njegovih socialnih in antropoloških premis, ter deduktivno sklepanje ob lakunah v virih, ki jih analizira. Neprimerno težje je razumeti (in realno ovrednotiti) sočasno umetniško ustvarjanje kot že preverjene, klasifici-rane, selekcionirane in valorizirane starejše umetnine, saj tisto najkvalitetnejše, kar danes nastaja, po navadi anticipira svoj čas in je nepredvidljivo. Schapiro je nekatere svoje poglede o umetnosti lepo pojasnil v članku o estetiki romanske umetnosti, kjer primerja položaj umetnosti v srednjeveški in sodobni družbi ter ugotavlja, da imajo premnogi avtorji moderno umetnost za ornamentalno, nekoristno in za oropano visokih duhovnih ciljev. Ta predsodek o neorganskosti moderne umetnosti temelji na majavi, poenostavljeni koncepciji narave umetnosti in njene današnje funkcije. Moderna umetnost je povezana z modernimi izkušnjami in ideali enako aktivno, kot je bila starejša z življenjem svojega časa. Čeprav je Schapiro eden redkih umetnostnih zgodovinarjev, ki se je predvsem v novejšem času lotil teoretične obravnave problematike stila, pa so pri obravnavanju konkretnega umetniškega dela še zanimivejše njegove aplikacije slogovne analize. Kljub temu, da je napisal celo vrsto študij, ki bi jih lahko imenovali predvsem ikonografske, pa tudi na tem podrčju ni nikoli dogmatsko sprejemal te analitične in interpretativne zvrsti. Ena najlepših študij, študija o oltarju družine Merode, ki je objavljena tudi v pričujočem izboru, dokazuje, da je povsem doumel in obvladal izvirne ikonografske prijeme, kot so identifikacija motiva (ki lahko poteka s hipotezami, viri, primerjavami ipd.), iko-nološkp nadgraditev v smislu iskanja simbolike, ter razlago vsebine s pomočjo teoloških koncepcij. V identificiranju ikonografije in iskanju njenih simbolnih pomenov se pokaže kot izvrsten poznavalec folklore, poezije, mitologije, filozofije, politične ekonomije, prava, antropologije, religije in ritualne prakse, skratka vseh različnih oblik govorice, kakršna se zrcali v načinih uporabe besed, v premenah njihovih pomenov, v izrekih in pregovorih skozi zgodovino in etimologijo. Pri interpretaciji pomena vsebine, pa ■je odšel še dlje, saj razkriva zavedne in nezavedne mehanizme novega odnosa človeka do narave kot temeljne revolucije obravnavnega časa. Podobno kot avtorji, ki so na svojih področjih humanističnih znanosti razvili pomembne osebne modele analitičnih in interpretacijskih načinov, je tudi Schapiro s precizno materialistično metodo prišel do spoznanja, da je potrebno upoštevati subjekt, tvorca ideje, izražene v umetniškem delu, in da lahko k temu veliko pripomore freudovska psihoanaliza. Umetniško delo ima svoje oblikovne korenine v vizualni izkušnji, pomeni rezultat zavedno usmerjanega ustvarjalčevega življenja in nezavednega simbolizam. Že od 19. stoletja motivi niso več strogo določeni s konvencijami, ki jih vzpostavljajo tradicija, ideologija, naročniki, ikonografski programi ipd., temveč so njihovi elementi izbrani iz umetnikove intimne sfere. Tako Schapiro analizira van Goghova ali Cezannova dela. Njegova glavna teza pri slednjem je, da je slikal najprej prizore z odkrito seksualno vsebino, po poroki pa jih je sublimiral v motivu jabolka. Kot izvrsten opazovalec odkrije še celo vrsto, podrobnosti, ki izražajo ustvarjalčeve frustrirane želje, tako npr. simbolno projekcijo poželenja med moškim in žensko v napetosti med oblakom in drevesom, steklenico in kozarcem itd. Tudi na tem področju je torej odkril pot raziskovanja, ki je odprla nove interpretativne možnosti. Se bolj presenetljivi kot analize novoveškega umetnika (samostojne ustvarjalne osebnosti 19. stoletja), so njegovi psihoanalitski posegi v razlage anonimne srednjeveške umetnosti - v pričujočem izboru je to interpretacija že omenjenega oltarja družine Merode, ki jih izpeljuje iz socialnih analiz. V psihonalističnih posegih Schapiro izhaja predvsem iz teorij Otta Ran-ka, ki je v dvajsetih legih tega stoletja formiral marsikatero intelektualno razmišljanje. Drugi znanstvenik, ki je veliko prispeval k razširjanju Schapi-rovih obzorij, pa je bil psihoanalitik Paul Schilder. Schapiro je v besedilu o Van Goghovih tihožitjih razkril svoja filozofska izhodišča, ki jih najpogosteje pripisujejo vplivu prepričanj Herberta Marcuseja: umetnost namreč lahko označujemo kot umetnost samo, če transformira resničnost in jo organizira v nov red. Bistvo te transformacije je transcendenca, preseganje resničnosti. Za Hideggra je bistvo umetnosti samopostavljanje resnice bivajočega v (umetniško) delo, ki ničesar ne upodablja, ampak samo predstavlja resnico bivajočega. Schapiro se sprašuje prav o možnosti oziroma legitimnosti interpretacije te resnice, kar je spodbudilo francoskega filozofa Jacguesa Derridaja, da je posvetil temu vprašanju glavni del knjige La veri tč en peinture (Pariz, 1978). Naslednji pomemben metodološki prispevek je Schapirova ukvarjanje s semiotiko likovne umetnosti. Tudi na tem področju je natančen razlagalec možnosti branja tekstov in kaže svoje poznavanje lingvističnih študij (predvsem Emila Benvenista), in dokazuje, kako je mogoče mehanizme, ki sistematizirajo človeško govorico, aplicirati tudi v raziskovanju vseh drugih govoric, kot jr npr. to storil v antropologiji C. Levy-Strauss in številni drugi za različna področja družbenih ved. Schapiro se je s svojo vsestransko metodologijo opredelil za odprto pojmovanje umetnostne zgodovine, zato je bil vedno kritičen do dogmatičnih notranjih logik ali lastnih sistemov, ki naj bi se jim podrejala umetnost. Vse življenje je posvetil kritičnemu preverjanju lastne metodologije, njenemu dopolnjevanju in izpopolnjevanju s pomočjo spoznavanja raziskav drugih humanističnih disciplin. Umetniško delo je zanj osebna izjava in sporočilo, ki nosi v sebi vse lastnosti časa in prostora, v katerem ustvarjalec živi, ter tradicije, ki jima pripada. Tako razume tudi moderno umetnost -zanima ga vsako sodobno delo, ki odseva eksistencialno izkušnjo zahodne tradicije in ki emantira najvišjo etično vrednost, osebno svobodo ustvarjalca. SLAVKO GABERC -g H SVITOTKO H.PliTiKSTTO T HOGOHETU • • • • Dren se bo welo 14. svetovno nogometno prvenstvo Italija 90 OS vsega sveta uprte v Italijo Za nasbv najboljšega se bo potegovab 22 državnih reprezentanc, ki so izšle iz 313 kvalifikacijskih srečanj ter Italija kot gostitelj in Argentina kot prvak »Azzurri« z optimizmom in previdnostjo čakajo na jutrišnjo tekmo proti Avstriji Jugoslavija je prebolela žvižge iz Zagreba Nogomet najprej igra RUDI PAVŠIČ Danes se bodo na stežaj odprla vrata 14. svetovnega nogometnega prvenstva. Uvodno srečanje bosta drevi na prenovljenem milanskem stadionu odigrali Bilardova Argentina, ki je svetovni prvak iz Mehike, ter Kamerun, ki je svoje prvenstvo že zmagal s kvalifikacijo na Italijo 90. Maradona bo drevi imel priložnost, da potrdi slavo izpred štirih let in »opozori« črnopolte afriške igralce na posebnost letošnje svetovne preizkušnje. Angleški bukmekerji nimajo dvomov v uspeh argentinske vrste in so zato dokaj »radodarni« s tistimi, ki svoje funte šterlinge stavijo na Kamerun. Značilnost svetovnega prvenstva torej. Po mnenju velike večine nogometnih poznavalcev bo letošnji mondiale potekal v znamenju izrazite obrambne igre. Da je temu tako, nam priča sama izbira »umetnikov nogometa«, Brazilcev, ki so si za to preizkušnjo omislili vlogo »libera« v želji, da okrepijo obrambo. Sicer se težnja po obrambnih postavah kaže v izbirah številnih selektorjev. Prodrla je nogometna »filozofija«, ki podpira težnjo, da se je prvenstveno treba izogniti porazu. Skoraj z veseljem smo v sivini napovedane obrambne igre vzeli na znanje, da se je Jugoslavija le odločila za spektakel. Zadnji prijateljski preizkušnji v Ljubljani proti Španiji ter v Zagrebu proti Nizozemski nam dajejo upati, da bodo »modri« le igrali tako, da bodo srečanja zanimiva tudi za oko. Med pogovorom z novinarji je selektor Osim dejal, da je takih igralcev, kot je denimoBaggio, v jugoslavanski vrsti najmanj šest. In še res je. Savičevič, Stojkovič, Su-sič, Prosinečki in drugi so brez dvoma jamstvo za spektakularno igro. Upajmo, da bodo Osimovi varovandi znali akcije tudi primerno zaključiti in vnovčiti potrebne točke. To bomo imeli priložnost preveriti že v nedeljo, ko bodo v Milanu odigrali gotovo najpomembnejšo tekmo skupine proti zahodnonemški reprezentanci. Novinarji, ki bodo sledili italijanski reprezentanci, upajo, da jutri zvečer, med srečanjem Italija - Avstrija, ne bo deževalo. Pokrita tribuna prenovljenega olimpijskega stadiona namreč pušča. Sicer ni to edini element v tem pisanem mozaiku, ki ni na svojem mestu. Italija 90 začne svojo tekmovalno pot in bo za mesec dni pritegnila zanimanje velike večine Zemljanov. In prav zato ni narobe, če tudi s tega mesta opozorimo, da gre za igro, lahko zanimivo, pomembno, a vendarle igro. Športni boji na igrišču ne smejo ustvarjati gveril na tribunah ali biti povod za morebitna pretiravanja. V Milanu ob 18. uri se bodo svetovni prvaki srečali z afriškimi »levi« Danes premiera Argentina - Kamerun MILAN — Argentina in Kamerun bosta danes ob 18. uri odprla letošnje svetovno nogometno prvenstvo. Na prenovljenem stadionu Meazza se bosta za prvi par svetovnih točk borila dosedanji svetovni prvak s svojim asom Maradono na čelu in reprezentanca »afriških levov«, kot so nogometni izvedenci poimenovali igralce s Črne celine. Se pred uvodnim udarcem bo na stadionu otvoritvena slovesnost, ki se je bodo ob najvišjih predstavnikih svetovne nogometne zveze udeležili tudi visoki politični zastopniki države gostiteljice prvenstva in obeh držav-nasprotnic. Za Argentino bo s častne tribune navijal prvi argentinski mož, predsednik Menem, ki bo že danes dopoldne imenoval Maradono za argentinskega veleposlanika »ad honorem« in mu bo ob tej priložnosti predal tudi diplomatski potni list. Tudi Kamerunci bodo imeli na svoji strani predsedniški par, tako da na tribunah mondenega spektakla ne bo manjkalo. Po predvidevanjih bi morala biti tudi tekma spektakularna, in to v brk vsej neslavni tradiciji uvodnih srečanj, ki se vleče že tja od svetovnega prvenstva v Angliji. Na »premierah« zadnjih šestih SP so namreč zabeležili kar pet neodločenih rezultatov in le eno zmago (leta 1982 v Španiji je Belgija odpravila prvaka Argentino z 1:0), še bolj klavrno pa je dejstvo, da so na zadnjih šestih uvodnih tekmah dosegli vsega le tri gole... Ko so decembra lani izžrebali skupine za svetovno prvenstvo, so nogometni izvedenci in tudi organizatorji zadihali, saj tekma Argentine z vsaj na papirju povprečnim Kamerunom naj bi jamčila lepo igro in, še posebej, gole. Svetovni prvaki naj bi torej - vsaj po predvidevanjih - nasuli nasprotnikom iz Afrike kopico golov. A predvidevanja so eno, igra z žogo drugo. Argentinci so seveda favoriti. Trener Bilardo je včeraj objavil postavo, v kateri bo tudi »Videmčan« Balbo, medtem ko bo Caniggia čakal na klopci na morebitno zamenjavo. Bolj kot slaba forma Burruc-hage in odsotnost Enrigueja pa lovce na nogometne novice zanima, kako je z nohtom na nogi slovitega Diega Armanda. Resno! Novinarji, ki sledijo argentinski reprezentanci, so včeraj poslali svetu razveseljivo vest, da je Maradona poskusil kar 30 parov nogometnih čevljev in da je bil ob koncu zelo vedrega obraza, ker je končno našel čevelj, ki ga ne žuli. Ob tej vesti je novinarjem hudomušno pomežiknil in pripomnil, da vsa zadeva vendar ni bila tako huda, saj ga je bolelo na desni nogi, tisti, ki mu služi le za hojo... Če Maradona veselo mežika, pa ima sovjetski trener Kameruna Valerij Nepomnjački tudi dokaj svojevrsten, skoraj okulističen odnos do očesa. Ko so ga vprašali za postavo kamerunske reprezentance, je odgovoril, da sploh še ne ve, kdo bo nastopil v uvodni tekmi. Dodal je, da bo šele danes z] ^ pogledal v oči svojim igralcem in se bo odloči tiste, iz oči katerih bo razbral korajžo, borbeno ^g. željo po zmagi! Tudi druge izjave sovjetskega^ nerja so sila zanimive. Tako je poudaril, da n imel Maradona posebnega »paznika«, niti ga a jg skušal zaustaviti s consko postavljeno obramb mar Nepomnjački odkril posebno taktično Teetaša da bi onesposobil trenutno najboljšega no9orn enti' na svetu? Nikakor ne! »Kamerun igra proti s0v ni, in ne proti Maradoni,« je lokavo odgovori jetski trener. oni Kamerunski tabor je torej pred današnjo zelo rezerviran. Nekajle pa je vendarle Prn 0 tega molka »črnih levov«. Vse kaže, da bo njački poslal ob vratarju na igrišče pet s}aPraJnbN' nilcev, štiri vezne igralce s poudarjenimi ob ^eT mi zadolžitvami in enega napadalca, ca petih od sedmih golov, s katerimi si je prislužil nastop v Italiji. 3juz.ji v ilujiji. rai9^ Po vsem tem sodeč kaže, da bo Kamera neklasični »bunker« italijanskega tipa. K«o b ^gsl6' tekal, ko pa mora braniti svojevrsten reK0 eporažerlj je namreč na svetovnih prvenstvih še j^gj-adb^. (trije neodločeni izidi v Španiji). Bo tore^ j osm^^ in tovarišem danes uspelo tisto, «ars^et° leti ni uspelo niti Paolu Rossiju in bodoč nim prvakom? v^* Italija 90 ~m Vidni utemeljuje svoje izbire za tekmo z Avstrijo Odloča športna forma MARINO — Dan pred uvodnim nastopom z Avstrijo je ozračje v taboru Italijanov še celo preveč mirno. »Viallijeva tolpa« mladih nogometašev izpred nekaj let je zdaj bolj zrela in v svojih izjavah mnogo bolj spravljiva in diplomatska. Kljub temu, da okrog njih prevladuje običajna skepsa (tako je bilo tudi 1982. leta v Španiji, potem pa so postali Italijani celo prvaki) so »azzurri« prepričani, da so dobro Pripravljeni za letošnji mondiale, čeprav zdaj zavračajo Podtikanja, da bi se kdajkoli doslej bahali, da so glavni favoriti prvenstva. Vicini ne reagira na vse bolj provokativna vprašanja Časnikarjev. Najpogostejši očitki zadevajo formo Ancelotti-ja, češ da ni dovolj pripravljen in Gianninija, kateremu naj bi primanjkoval značaj za vlogo liderja moštva. Še je odprto vprašanje Baggia, ki mu Vicini namenja klop. Italijanski selektor meni, da odigrava talent vse manjšo vlogo v nogo-tnetu in da je danes prvi pogoj športna forma. Samo dobro Pripravljen talent lahko izstopa, meni Vicini, ki pa ne izključuje možnosti, da bi tako Baggio kot tudi Mancini vendarle dobila priložnost za vstop na igrišče. Na vprašanje, kateri bodo protagonisti prvenstva, Vicini odgovarja, da so pričakovanja v zvezi z nastopom Van Bas-tna, Maradone in Gullita več kot utemeljena. Vicini je izrecno izjavil, da mnogo pričakuje tudi od nekaterih posa-®eznikov jugoslovanske reprezentance in od štirih, petih »azzurrov«, katerih pa ni imenoval. Vicinija so včeraj tudi vprašali, katere so po njegovem ®nenju glavne odlike jutrišnjih nasprotnikov - Avstrijcev. Najbolj cenim njihovo atletsko svežino, dobro organizira-nost obrambe, sposobnost izvajanja hitrih protinapadov. Dobro izvajajo tudi ofsajd taktiko in so nevarni strelci z glavo, pravi Vicini in če tako tudi misli, lahko pričakujemo, da se »azzurri« jutri ne bodo brezglavo podajali v napad... Zanimiva je tudi Vicinijeva napoved za današnjo prvo fekmo, »Na zadnjih petih prvenstvih je bila uvodna tekma z®eraj izenačena, ker ekipe še niso najbolje pripravljene. Argentina je favorit, toda Kamerun je veliko napredoval. ,Za kfaradono ne bo ravno lažji sprehod...« Na sliki AP: začenja se svetovno prvenstvo, Vicinije-Va zaskrbljenost pa narašča... Jugoslovanski trener Ivica Osim napoveduje spremembe v ekipi Nervoza zajela nekatere igralce BOLOGNA — Jugoslovanski nogo-®etaši so včeraj iz svoje baze v Sassu-?lu spet dopotovali v Bologno, kjer ®i.ie župan mesta Renzo Imbeni pri-Qu sprejem v mestni hiši. Sicer pa je »modre« že zajela mundialska mrzlica, Pred uvodnim nedeljskim nastopom z reprezentanco ZRN v Milanu, kamor bpdo Jugoslovani odpotovali že jutri z]utraj, a brez selektorja Ivice Osima, kr si bo v Bologni v živo ogledal zanj Ael° pomembno tekmo Kolumbija -Arabski emirati. Osim je tokrat presenetil vse z izja-, ?■ da bo moral žal spremeniti moštvo, k je bilo uspešno v kvalifikacijah, v "derih se je Jugoslavija kot sploh rrva na svetu uvrstila na prvenstvo v k iji. Rekel je, da je eden izmed nje-» standardnih igralcev zašel v sil- 1 0 krizo ter da do nedelje bržkone ne dovolj koncentriran za ta nastop. fUjNsIovanski selektor Osim ni povešaj ' Za katerega igralca gre, takoj pa 2 86 začela velika ugibanja: je to v koriftm nespretni branilec Baljič, ne-ku4 ° °korni Hadžibegič ali celo iz-Ogi^f Vulič? Nobeden izmed njih, ZriAn i n' m°ž Je Predrag Spasič, sicer kate ^0t Asimov veliki ljubljenček, za d0v. re3a Je selektor pogosto rekel, da Ton-.0 •Ve' d0 ga ne bo nikoli izdal. Mila lz<^atf Bi ga utegnil v nedeljo v t\te °u v dvobojih s hitrim Zahodnim je r)Ceni Klinsmannom. Toda na srečo kri20Sl? Prei uvidel, da gre za hudo tako g *efla Partizanovega branilca, Pvorin a Bržkone ne bo v moštvu v da u e® nastopu. Osim je napovedal, gosi,?. °Pravil pogovore še s tremi juda j, Vanskimi igralci, za katere sumi, raisi,e znai° najti prave mere med ig-Med° . i^n^avestjo in malodušjem. 'Mik nJimi B° menda tudi prvi zvez- K jugoslovanske ekipe Dragan Dejan Savičevič Stojkovič, ki je bil vidno živčen in tudi nešporten že na tekmah s Španci v Ljubljani in Nizozemci v Zagrebu, nič bolje pa ni menda tu v Italiji na treningih. Očitno gre za travme tega velikega asa, ki se po svetovnem prvenstvu seli v Marseille, pred tem pa mu Osim ni privoščil niti toliko časa, cja bi se bil oženil z beograjsko izvoljenko, s katero ima nekajmesečno hčerkico Andrejo. Sicer pa Osim za Nemce že pripravlja taktiko, o kateri pravi: »Mislim, da bodo Zahodni Nemci sestavili defenzivno moštvo, kar nam načelno zelo ustreza. Tako bomo imeli manj dela v obrambi, lažje pa bo za Stojkoviča, Sa-vičeviča, Susiča in morda Prosinečke- ga. Malo me skrbi le to, da so Nemci zelo hitri.« Osim je natančno seznanjen z razmerami v zahodnonemškem moštvu, po njegovem mnenju pa poškodbi Koblerja in Beina nista tako bistveni za igro reprezentance ZRN. Izmed jugoslovanskih igralcev Nemce zelo dobro pozna libero Davor Jozič, Sarajevčan, ki igra za Ceseno in se s peterico Nemcev srečuje na italijanskih igriščih. »Klinsmann in Voller sta izjemno hitra igralca, zelo težko ju je pokrivati, še zlasti pa dohajati. Toda naša obramba je čvrsta, ne bomo jima dali veliko prostora. O našem napadu je zelo težko govoriti, saj so moji soigralci spredaj zelo nepredvidljivi, nikoli natančno ne veš, ali boš tekmo, tudi če si boljši, dobil. Z neodločenim izidom na štartu bi bil še najbolj zadovoljen, mislim, da je tak razplet tudi najbolj verjeten, saj ne mi in ne Zahodni Nemci ne bomo veliko tvegali,« pravi Davor Jozič, ki so ga nastopi v italijanski ligi takorekoč preporodih, saj je bil nekoč v Jugoslaviji razmeroma malo znan in zelo daleč od reprezentance. Jugoslovanski igralci zadnje dneve pred štartom svetovnega prvenstva mrzlično pregledujejo kasete s posnetki tekem nasprotnikov. Na zalogi jih imajo še kakih dvajset, po deset za reprezentanci ZRN in Kolumbije, tiste za Emirate pa pridejo na vrsto šele po prvih dveh tekmah. V jugoslovanskem taboru ni poškodb, vodstvo ekipe pa skuša zdaj, ko moštvo trenira le enkrat dnevno, življenjski utrip popestriti z raznimi izleti. Eden izmed njih jih bo popeljal tudi na slovito Ferrarijevo testno pisto v Maranellu, ki je blizu njihove baze v Sassuolu. FRANCI BOŽIČ O mundialu proti toku Beseda se je udomačila kot že dalj časa olimpiada. Ne glede na to, kdo jo prireja in kje se odvija, nosi največja športna prireditev ime po kraju, kjer so se Odvijala podobna tekmovanja že v antiki. Uporaba latinskoameriškega, romanskega imena za svetovno nogometno prvenstvo, ki ga prav tako prirejajo vsaka štiri leta, izvira verjetno iz dejstva, da so se zadnja tri prvenstva vršila v državah tega jezikovnega območja (Argentina, Španija, Mehika), letos je prav tako, če pa upoštevamo vsa prvenstva od leta 1930 dalje, je bilo v takih državah kar deset od štirinajstih mundialov. Očitno je, da je jezikovno nazivno vprašanje verjetno med nepomembno spodnjo četrtino pojavnosti, ki zadevajo take dogodke, čeprav je treba spet dodati, da je v povezavi jezik -nogomet bila posvečena mundialu tudi knjižna izdaja ZTT pred štirimi leti, ko je Saša Rudolf objavil svoje izkušnje in vtise o štirih prvenstvih in podatke o vseh. Če pomislimo na zmožnosti našega Založništva in na tehtanje ob izbiri, kaj naj gre v javnost, potem je treba le pritrditi, da smo mundialom posvetili primerno pozornost tudi v okviru naše skupnosti. Vendar je treba razlikovati med obveščanjem, spremljanjem nekega pojava, njegovo obravnavo in oceno vplivov ter evforičnim pretiravanjem, ki Smo jim podvrženi. Tudi tokrat se ne bodo sredstva obveščanja in zanimanje velikega števila ljudi izneverila izročilu in -naj takoj prestopim k razčiščevanju nejezikovnih vidikov? - pretiravanju, pogojenosti množične histerije. Družbenošportni pojav, kakršno je svetovno nogometno prvenstvo, je v svojih zasnovah, ki izvirajo iz zaverovanosti v zapadocentrizem, tako vseobsegajoč, da moraš imeti kot posameznik ali kot pripadnik vaške, predmestne, mestne, pokrajinske, deželne ali državne skupnosti že dolgo časa trdno izdelan sistem vrednot, podatkov in gledanj, da se uspeš izogniti manipulaciji, s katero te iz dneva v dan, iz meseca v mesec, že od lanskega leta sem meljejo. Kdo? Centri odločanja. Občni zbor ZSŠDI, programska konferenca SKGZ, zaključek šolskega pouka v Vidmu, letne počitnice brezštevilnih družin, verjetno tudi nataliteta prihodnjega marca 1991 so časovno (upamo, da ne vsebinsko) pogojene od mundiala. Dokaz več, bo kdo rekel, da je stvar zelo važna, takorekoč bistvena. Tveganje je bilo veliko, kajti skoraj bi jo bil zasenčil padec berlinskega zidu, pa so še pravočasno pohiteli. Referendumi proti zastrupljanju in proti poboju ptic so nekaj motili zadnji teden, a kaj bi tisto: z zamahom leve roke, pardon noge, smo jih spravili z dnevnega reda in sedaj nam ne more nič skaziti užitka, razburjenja, hrepenenja, razočaranj in zmag, ki nas čakajo v naslednjih tridesetih dneh. Prava psihoanalitična in psihoterapevtska poslastica. Dirigirana. Orwel 1990 bi rekel. Kdo si upa biti »out« ob specialni vojni spotov, zgodovinskih pregledov, Alda Biscardi-ja, slikic, robotkov in podobic, ki primerjajo na maxi, neonsko osvetljenih reklamnih tablah italijanske nogometne »junake« osvajalcem Iwo-Jime, čeprav je možno, kajti žoga je okrogla, da bo vsa stvar lahko podobnejša Guadalcanalu? Auditel te kontrolira, znanci te preverjajo; ko predlagaš kakšno srečanje, sestanek, pogovor, prireditev !?! za čas od 8. do 8. in iščeš po koledarju, se naenkrat zaveš, da so okoli tebe vsi utihnili in se s pogledi sprašujejo, kaj da ti vendar je, ker se ti zdi nujno, da se v tem času dobite. »Če te ne zanima, odklopi,« mi zabrusijo mundialovi verniki, kajti za to gre, za religijo. »Ne morem, saj mi ne dovolite in ne dovoli mi tega "sedma sila", ki je v službi nogometnega totalitarnega režima. Pravo pranje možgan.« »Totalitarnost in homogenizacija kot izraz bogastva in ne bede.« ■ »Seveda, spet si je severnozahodni del zemeljske oble privoščil drago igračko za svoj prosti čas, medtem ko drugod stradajo,- a tudi tako povedano je sprenevedanje, kajti resnica je, da so samo centri odločanja pripravili "circenses" za vse ostale, tudi za tiste, ki menijo, da jim ni hudo, da je v redu, saj premorejo avto, pralni stroj in televizijo. Ker so njihovi starši živeli od krompirja, so pravzaprav bogataši. Denar naj gre torej za igre, kajti o boljši kakovosti življenja so sicer nekaj čuli, a jim ni prav jasno za kaj gre in kako bi bilo primerno porabiti denar, če je že na razpolago.« Zato Živijo mundial! s šestimi tisoči milijard za neposredno organizacijo in z neštetimi ostalimi, izplačanimi od sponsorjev, da bi naložbe služile puhlosti. Za »image« sredstva, ki naj vplivajo na večjo potrošnjo, za mezde drobiž, ki se ti nabira na razdaljo treh let, ker ga lahko dobiš samo »a regime«. Ne gre za to, da bi hrepeneli po športu v smislu »deporta« s francosko podmeno izraza. Že dolgo je znano, da so nekatere panoge dejansko izraz gospodarskega potenciala in prilika za donosne naložbe z vsemi posledicami tržnega gospodarstva. Ne gre za aulično iskanje neomade-ževanega športnega sveta, kjer naj bi bilo vse ljubiteljsko. Za določeno delo odgovarjajoče plačilo - tudi športniku. A kot ima tržno gospodarstvo svoje senčne strani, s pretiravanji, ki enim sicer zagotavljajo uspešnost, druge pa potiskajo na rob in tudi preko njega, tako je mundial' pretiravanje, ki verižno povzroča odpor ne samo znotraj športnega sveta temveč tudi s stališča uravnovešenega družbenega razvoja in porazdelitve sredstev. Posameznik je neprecenljiv po svoji vrednosti. Nekaj gnilega pa je v sistemu, če par zdresira-nih nog za porivanje žog v mrežo velja petindvajset milijard, na deset-tisoče otrok pa ne zna niti plavati, »nec natare«. Morda nam Veliki brat nudi take prilike kot majhno katarzo, za napadalnost, ki jo nosimo v sebi in ki bi se znala obrniti proti njemu. Dokler mu uspevajo mundiali, je na varnem. Isto bi sicer dosegel, če bi zgradil deset tisoč igrišč, telovadnic in bazenov, da bi jih aktivno uporabljali. Da se bomo namesto tega en mesec zrcalili v bučnosti dvanajstih stadionov, ki bodo potem služili lob-byjem nogometnih koncernov, je pač krivda nas samih, ker s svojim vedenjem in izbirami posredno in na dolgi rok vplivamo na naložbe, novinarje in sponsorje. Sicer pa ne morem drugega, kot da pluralistično Sprejmem dejstvo, da je tisto, kar jaz opredeljujem kot krivdo, za stotisoče odlika. Ni pomoči in še zadovoljen moram biti, da gredo taka razmišljanja lahko v javnost. Mundial je pač neprimerno trden in čitateljev Primorskega dnevnika je samo nekaj stotin, kar sploh ni nevarno. Kvečjemu lahko spadajo taka stališča v obrobno folkloro. Regresija je na pohodu, referendumi učii°- ALDO RUPEL B Pančev in fotografi Ha ŽgB^GNA — Med obiskom »modrih« gali 25 instvu v Bologni so fotografi oble-vatiskp 16tne9a izBranega strelca jugoslo-MiL °9a P^enstva Darka Pančeva. Raz-sez0tlj f le vest, da bi lahko v prihodnji Va hisn ?ra* za Bologno. Fotografi Panče-ki f021®!''. pokazal jim ga je Stojko-Bsti ki'uVs ab' italijanščini dejal: »Taje 1151 bo igral za Bologno!« IMo FIFA ®tedi Sledom^ . . Delegat FIFA je med pre-9°slovani e a’ v Peterem gostujejo Ju-?°B tudi ' u9otoyfI. da so oddali nekaj rotiral .aavadnim turistom. Ko je pro-e. ravn'ator u v sk'adu z dogovori, mu težav i Botela odgovoril, da ni nobe-^elegat M BIFA plača tudi za te sobe. 9 1° ]e brž popihal... Kdo Huli9anske vizitke Mr si n9ravi' da so huligani strahopetci, na samo' lahk° raču- i- na 7asx:i. H JU ce ianKo racu-lc% je hai lt0 Pajdašev? Italijanska po-k?9leških zaPtenila vrsto vizitik (!) MkO« .pretepačev, na katerih -•en napis: »Pretepel te ranost pa taka, kajne! Od vesti z nekajdnevno zamudo izpred 60 let iz Urugvaja do satelitskih prenosov za milijarde ljudi po vsem svetu Ko bosta čez nekaj ur stopili v preurejeni milanski stadion Meazza reprezentanci Argentine in Kameruna, bomo zapisali prvo stran 14. poglavja v zgodovini svetovnega nogometnega prvenstva. Skoraj nepojmljivo je, da je pred 60 leti, ko se je v Urugvaju pričela svetovna pustolovščina, potovanje v mesto ob izlivu Rio de la Plate trajalo dober mesec dni in da so bili evropski bralci seznanjeni z nogometnimi dogodki šele z nekajdnevno zamudo. Kolikšna razlika s sedanjimi neposrednimi radijskimi in televizijskimi prenosi, ki v stotinki sekunde prenesejo besedo in sliko tudi v najoddaljenejše kraje sveta. In vse to le v pičlih 60 letih. Že naslednja prireditev leta 1934 je prešla v zgodovino kot radijsko prvenstvo, čeprav je za neposredne prenose poskrbelo le 6 držav. Televizijska zgodovina se pričenja po vojni, leta 1954, ko se je 8 držav (Anglija, Francija, Zvezna republika Nemčija, Belgija, Danska, Italija, Nizozemska in Švica) domenilo za prvi multi-televizijski prenos tekme v Lousannu med Jugoslavijo in Francijo. (Prav zaradi tega je srečanje prešlo v zgodovino, kot tudi zmaga »plavih« z odločilnim golom Milutinoviča.) Od tedaj dalje je televizija postala glavni medij, ki je po vsem svetu razširil nogometno navijanje. Športni dogodki, še predvsem pa nogometna prvenstva, so skoraj monopolizirali svetovno javnost, kar dokazuje skokoma rastoče število televizijskih gledalcev. Prvi človeški pohod na Luni si je v neposrednem prenosu 1969. leta ogledalo 490 milijonov ljudi, mehiškemu nogometnemu prvenstvu je pred štirimi leti sledilo že 13 milijard televizijskih gledalcev, za letošnje pa jih napovedujejo preko 26 milijard. Prav zaradi tega televizija pogojuje tako urnike, kot tudi druge izbire organizatorjev. Italijanska javna radiotelevizijska ustanova RAI se je za prvenstvo dobro pripravila, v okolici Rima, Grottarossi, so zgradili nov mednarodni radiotelevizijski center, v katerem je že zdaj nekaj nad 2.000 tehnikov, uradnikov in časnikarjev, vendar se bo število povečalo na 4.000, ko bodo dopotovali dopisniki in tehniki 147 tujih televizijskih in 71 radijskih postaj. Za časa prvenstva bo 14 umetnih satelitov skrbelo za neposredne prenose in javljanja. Prava gneča je tudi v tiskovnem centru »Gaetano Scirea« v palači italijanskega olimpijskega odbora, torej v neposredni bližini olimpijskega stadiona. Kakšno bo prvenstvo »Italija 90« z organizacijskega vidika, bo moč ugotoviti šele po 8. juliju, ko bo na sporedu finalna tekma za svetovni naslov. Že zdaj pa je moč reči, da bosta prevladala tako kaotičnost kot invencija. To pa je tudi tipično za gostitelja, ki po svetu ne slovi po svojih organizacijskih sposobnostih, še manj pa po točnosti izpeljave zadanih načrtov, rešuje pa se z invencijo v zadnjem hipu, ki nadomesti ali vsaj zakrije marsikatero organizacijsko pomanjkljivost Toda tudi organizatorjem zadnjih štirih prvenstev, ki sem jim sledil na kraju samem, se marsikaj ni povsem posrečilo. Tako bo prvenstvo leta 1974 v Zvezni republiki Nemčiji ostalo v spominu kot policijski mundial, saj so organizatorji trepetali pred strahom, da se ne bi ponovila miinchenska tragedija s pokolom izraelskih športnikov. Argentinsko prvenstvo štiri leta kasneje bi najlažje označili kot pol-kovniški mundial, saj smo na vsakem koraku čutili trdo pest vojaške diktature. Španski Mundial je bil brezskrben, vendar s številnimi tehničnimi težavami, kar pa tipičnemu mediteranskemu organizatorju ne gre preveč zameriti. Zadnji, mehiški mundial pa bi lahko označili kot prvenstvo popolne razdvojenosti med biblično revščino večine in nepojmljivim bogastvom redkih izbrancev. SA§A RUDOLF V V E skupini bodo v Veroni in Vidm nastopali Španija, Urugvaj, Belgija in J. Koreja • • • • ITAL MA'9 Vprašanje o tem, kdo se bo uvrstil v osmino finala kar se tiče kvalifikacijske skupine, ki se bo odvijala v Veroni in Vidmu, je prav gotovo zelo zapleteno. Medtem ko je v ostalih skupinah »razmerje sil« dokaj jasno, je v tej skupini res težko določiti glavnega favorita. Po sklepu mednarodne nogometne zveze je Belgija nosilec skupine, toda marsikateri poznavalci ugotavljajo, da ta ekipa ni nič boljša od Španije in Urugvaja oziroma velja morda stopničko niže od »rdečih fu-rij«. , h Spričo povedanega je jasno, da si španska državna reprezentanca nadeja, da bo v tej fazi mundiala odigrala vodilno vlogo in si s tem dokončno zagotovila mesto v svetovni nogometni eliti. Če moramo moč Španije oceniti po tem, kar je pokazala na kvalifikacijskih srečanjih, potem ni nobenega dvoma, da si Suarezovi varovanci zaslužijo mesto med najboljšimi. V Španiji pa so se že po rimskem žrebu pojavile prve kritike, ki so bile namenjene predvsem mednarodni nogometni zvezi, ker ni Butraguena in tovariše vključila med nosilce skupin. Dejstvo, da so Anglijo, kljub povpreč- Spanci ponavadi močni, a nim rezultatom zadnjih let, vključili med šesterico najboljših reprezentanc, je še dolilo olja na ogenj polemik, ki so doslej spremljale priprave španske izbrane vrste. Dejstvo pa je, da Španija, ki razpolaga z izredno kakovostnimi klubskimi postavami, nima še kolajne s svetovnega prvenstva. Doslej so Španci osemkrat nastopili na zaključnih fazah SP, najboljši izid pa so zabeležili leta 1950, ko so zasedli 4. mesto. Na vseh dosedanjih preizkušnjah so predstavniki dežele flamenka vedno sodili v ožji krog favoritov, praviloma pa so vedno izgubljali odločilne tekme. Pred dvema letoma je vodstvo ekipe prevzel Luis Suarez, eden najslavnejših španskih nogometašev, ki je v svoji igralski karieri dosegel vse mogoče klubske lovorike, predvsem v vrstah Interja. Kljub začetnim težavam, je Luisito dosegel izreden uspeh leta 1986, ko je z mladinsko reprezentanco (under 21) dosegel naslov evropskega prvaka. Voditi špansko reprezentanco pomeni predvsem biti dnevno v središču polemik in ob najmanjši napaki je nevarnost predčasne odslovitve. Tega se Trener Luisito Suarez je Luis Suarez dobro zavedal in si podporo nekaterih v federaciji zagotovil s tem, da je v reprezentanco vključil večino igralcev dveh najpomemb- Miguel Gonzales Michel nejših španskih klubov: Real Madrida in Barcelone. Prvih violin in hkrati odličnih igralcev v španski reprezentanci res ne manjka in zato je začudenje še večje, ko tako močna selekcija ne beleži temu primerne rezultate. Najbolj slavljeni zvezdniki so vsekakor Emilio Butragueno, Miguel Gonzales Michel in Rafael Martin Vasgues. O prvem ni treba posebej poudarjati, da sodi med najboljše svetovne napadalce in da je uspešnost španske vrste dokaj odvisna od njegove razpoloženosti. Michel je zadnjo sezono pri Real Madridu odigral nekoliko v senci lastne slave in to tudi zaradi številnih polemik med igralcem in vodstvom kluba. Zdi se, da je nova, sedemletna milijardna pogodba z madridskim klubom razpršila nesoglasja. Martin Vasgues pa bo svoje znanje po vsej verjetnosti v novi sezoni pokazal v dresu Torina. DOSLEJ NA SP: 1934 (5.), 1950 (4.), 1962 (13.), 1966 (10.), 1978 (10.), 1982 (12.), 1986 (7.). KVALIFIKACIJE ZA SP: Španija -Irska 2:0, Irska - Španija 1:0, Španija - Madžarska 4:0, Madžarska - Španija 2:2, Španija - Sev. Irska 4:0, Malta - Španija 0:2, Sev. Irska - Španija 0:2, Španija - Malta 4:0. »Rdeči škratje« so na zadnjem SP v Mehiki osvojili končno 4. mesto Orožji Belgije sta cona in presing V skupini E bodo na svetovnem prvenstvu igrale reprezentance Španije, Belgije, Južne Koreje in Urugvaja. Tekme bodo v Veroni in Vidmu. Po mnenju marsikaterega strokovnjaka je to najbolj izenačena skupina, saj so Belgija, Španija in Urugvaj, v bistvu, na isti ravni, Južna Koreja pa na mednarodni ravni nima ne izkušenj ne renomeja kakovostne ekipe. Sicer je treba povedati, da so bili Španci pred žrebom določeni kot nosilci skupin, zaradi varnostnih razlogov pa je FIFA dala prednost Angležem, kar je v Španiji sprožilo nemalo polemik. Belgijska državna reprezentanca bo sedmič nastopila na zaključnih turnirjih SP. Najvidnejši uspeh je dosegla prav pred štirimi leti v Mehiki, ko je zasedla 4. mesto in v bistvu bila povsem enakovredna sami Argentini, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka. Tudi v kvalifikacijski skupini za Italijo 90 so se belgijski nogometaši povsem dobro izkazali in zasedli prvo mesto pred Češkoslovaško, Portugalsko, Švico in Luksemburgom. Izhodišča zadnjih let so povsem ugodna in »rdeči škratje« lahko računajo tudi na uspešno pot na tej preizkušnji. Svojevrstna osebnost belgijske vrste je nemara trener Guy Thys, velik ljubitelj žganih pijač in cigar, ki je svojo trenersko kariero uradno končal že lani de- m cembra, ko so mu zaupali reprezentančno nalogo znotraj belgijske nogometne zveze. Prihod novega selektorja VValterja Meeuwsa pa ni docela zadovoljil javnega mnenja, ki mu je očitalo vpletenost v nogometni škandal, v katerega sta bila sicer vprežena tudi vratar Preud’Homme in branilec Gefets. Medtem ko so navijači in sama zveza igralcem grehe odpustili, tega niso storili za trenerja in po treh mesecih Meeuwsevega vodstva so krmilo reprezentance ponovno izročili Thysu. Značilnost Belgije je conska igra z odličnim presingom, ki je doslej spravil v težave marsikaterega nasprotnika. Če drži, da je obrambna vrsta včasih precej ranljiva, je tudi res, da stoji pred belgijskimi vrati Michel Preud Homme, ki velja za najboljšega vratarja na svetu. Na sredini igrišča bo še vedno svojo povedal dolgoletni belgijski reprezentant Vercauteren, kateremu bo pomagal dober znanec italijanskih navijačev Sci-fo. V vlogi povezovalcev z napadom bosta po vsej verjetnosti zaigrala kapetan Jan Ceulemans in mladi Emmers, za katerega se zanimajo številne italijanske ekipe. Tudi na tem mundialu bo belgijski napad izredno zanesljiv po zaslugi Anderlechtove dvojice Degryse-Vander-linden. V reprezentanci so prepričani, da imajo skupaj s Španijo največ možnosti, da se uvrstijo v osmino finala. O Urugvaju namreč ugotavljajo, da z doslej prikazano igro ne morejo računati na uvrstitev, medtem ko bo Južna Koreja v tej skupini odigrala podrejeno vlogo. Verjetno bodo te napovedi tudi držale, saj ni slučaj, da so prav Belgijci nosilci skupine in da sodijo Španci med reprezentance, ki bi lahko na tem mundialu pripravile presenečenje. DOSLEJ NA SP: 1930 (11.), 1934 (15.), 1938 (13.), 1954 (12.), 1970 (10.), 1982 (10.), 1986 (4.). KVALIFIKACIJE ZA SP: Belgija -Švica 1:0, ČSFR - Belgija 0:0, Portugalska - Belgija 1:1, Belgija - ČSFR 2:1, Luksemburg - Belgija 0:5, Belgija -Portugalska 3:0, Švica - Belgija 2:2, Belgija - Luksemburg 1:1. Urugvaj samo od stare slave ne more živeti Konec razočaranj? Ruben Sosa Dvakratni svetovni prvaki bodo v Italiji igrali devetič. Največje uspehe je južnoameriška reprezentanca dosegla v začetku svetovnih preizkušenj, medtem ko je v zadnjem obdobju doživljala precejšnja razočaranja. To je nekako v nasprotju s solidnostjo klubskih postav, ki so vselej igrale na kakvostni ravni in bile deležne tudi mednarodnih uspehov. Največje razočaranje je urugvajska postava doživela prav na zadnjem SP v Mehiki, ko se je predstavila z igralcem svetovnega slovesa, Francescolijem, in računala na velik uspeh. Očitno pa so tudi ob tej priložnosti Urugvajci nogometno igrišče zamenjali za telovadnico za borilne športe in so se proslavili predvsem zaradi grobosti. Tokrat, tako napovedujejo v taboru Urugvaja, je reprezentanca ubrala povsem drugačno pot. Največjo pozornost naj bi namenila skupinski igri, ki naj bi bila izraz telmično-taktične zrelosti. V reprezentanci je namreč vrsta odličnih igralcev, ki zagotavljajo kakovostni pristop k SP. Tudi žreb je bil po mnenju južnoameriških predstavnikov ugoden. Trener Oscar Washington Tabarez ocenjuje, da imajo Urugvaj, Španija in Belgija iste možnosti oziroma da je od treh reprezentanc prav njegova v rahli prednosti. Selektorju Tabarezu pripisujejo sposobnost združevanja ekipe tudi zunaj igrišča: zaradi slabih nastopov proti Boliviji in Peruju so ga decembra odslovili, vendar ga je urugvajska nogometna zveza spričo pritiska samih igralcev spet vpoklicati. Druga zasluga, ki gre pripisati trenerju, zadeva igro reprezentance. Tabarez je dal prednost tehničnim sposobnostim posameznih igralcev in s tem je reprezentanca pridobila na kakovosti. S taktičnega vidika bo urugvajska obramba slonela predvsem na dveh središčnih branilcih, to sta »Italijan« Gutierrez in nekoliko »priletni« De Leon. Središčno vrsto bosta sestavljala oba igralca Genoe, Perdomo in Ruben Paz, režija igre pa bo skrb Francescolija, ki pa je v zadnjih mesecih pokazal določen padec forme. Pri južnoameriški reprezentanci si nadejajo, da bo Francescoli na tem SP zaigral, kot zna, saj je od njegovega doprinosa v dokajšnji meri odvisna uspešnost ekipe. V napadu pa bo največjo odgovornost imel Ruben Sosa (Lazio), ki se je na pokalu Amerike proslavil kot najboljši igralec urugvajske vrste. DOSLEJ NA SP: 1930 (1.), 1950 (1.), 1954 (4.), 1962 (12.), 1966 (7.), 1970 (4.), 1974 (13.), 1986 (16.). KVALIFIKACIJE ZA SP: Peru - Urugvaj 0:2, Bolivija - Urugvaj 2:1, Urugvaj - Bolivija 2:0, Urugvaj - Peru 2:0. Stran pripravil RUDI PAVŠIČ Južna Koreja ima prodoren napad »Brazilija revežev« Selektor J. Koreje Lee Hoe Talk Predstavniki Južne Koreje bodo drugič zapored igrali na svetovnem prvenstvu, sicer že tretjič sodelujejo na zaključnih turnirjih SP. Mlado juž-nokorejsko moštvo se je proslavilo že pred štirimi leti, ko si je zagotovilo mesto med finalisti mehiškega turnirja, dve leti kasneje pa se je izkazalo na olimpijskih igrah v Seulu. Na kvalifikacijah za Italijo 90 so Južni Korejci pokazali zelo živahno ekipo, ki je v 11 tekmah dosegla 9 zmag, dvakrat pa delila točki. Kljub uspešni kvalifikaciji na italijanskem mundialu, je treba povedati, da v Južni Koreji deluje le 500 klubov, v 1. ligi pa nastopa 6 moštev. Nogometaši so si status profesionalcev izborili šele 1983. leta. V 2. ligi je 12 ekip, ki nimajo profesionalnega statusa, vsa korejska moštva pa vsako leto tekmujejo za pokal predsednika države. V tej deželi je nastop za nogometno državno reprezentanco predvsem dolžnost, tako za igralce kot za klube. Koledar prvenstva je tudi odvisen od potreb reprezentance. Uspešnost dr- žavne vrste pa je sad vse večjega kapitala, ki ga v klube praviloma vlagajo bogata korejska podjetja. Trideset golov, ki so jih Korejci dosegli v kvalifikacijskem delu, jasno dokazuje, da Korejci igrajo dokaj napadalno .Tega ne skriva niti trener, 44-letni Lee Hoe Taik, ki se proglaša za ofenzivca. »Brazilija revežev«, tako imenujejo to reprezentanco, pa obljublja, da bo v Italiji dokaj radikalno spremenila način igranja. Spričo kakovosti nasprotnikov si Južna Koreja namreč ne more privoščiti napadalne igre in približen pristop v obrambi. Nič čudnega torej, če je trener Taik odločno okrepil obrambo, v kateri izstopata vratar Kim Poong Joo in libe-ro Chung Young Hwang. V napadu se je doslej s 7 zadetki v kvalifikacijah proslavil Choi Soon Ho, sicer je prva zvezda južnokorejskega nogometa gotovo Kim Joo Sung, ki velja za najboljšega azijskega nogometaša v letu 1989. Kim Joo Sung je ta uspeh zelo dobro vnovčil, saj je daleč pred drugimi najboljše plačan nogometaš in na tem mundialu računa, da bo posnemal rojaka Cha Bouna, ki je več let igral v ZRN in leta 1988 z Bayernom Lever-kusenom zmagal v pokalu UEFA. DOSLEJ NA SP: 1954 (16.), 1986 (20.). KVALIFIKACIJE ZA SP: Singapur - Južna Koreja 0:3, Nepal - Južna Koreja 0:9, Južna Koreja - Malezija 3:0, Južna Koreja - Nepal 4:0, Malezija - Južna Koreja 0:3, Koreja - Singapur 3:0, Južna Koreja - Katar 0:0, Južna Koreja - Severna Koreja 1:0, Južna Koreja - Kitajska 1:0, Južna Koreja - Saudova Arabija 2:0, Federacija arabskih šejkatov - Južna Koreja 1:1. Sodniki »diskretno« strogi Tudi na svetovnih prvenstvih se je večkrat primerilo, da je o zmagovalcu odločalo obnašanje sodnika. Sicer je tudi res, da se je večkrat za poraze po nedolžnem krivilo sodnike. Tako je pač v tem svetu nogometa, ki je predmet neskončnih razprav in ocen brez vsakršnih zaključkov. Ob vsem tem pa drži, da je vloga sodnika izredno pomembna in odgovorna. Njegovo delo je postavljeno pod drobnogled in vsaka njegova najmanjša napaka je razlog za kritiko in dvom v njegove sposobnosti. Najbolj emblematični primer »pristranskega« sojenja zadeva finalno tekmo na SP leta 1966 v Angliji, ko je švicarski sodnik Gottfried Dienst dokaj očitno uporabljal piščalko v prid gostiteljem, ki so po podaljških premagali ZRN. Glavna naloga sodnikov na letošnjem mundialu bo (ob običajnem vodenju tekme) usmerjena v preprečevanje grobosti. Po oceni mednarodne nogometne zveze nedovoljene poteze med igralci prispevajo k izgredom med navijači na tribunah in splošnemu stanju gverile, ki postaja značilnost današnjih dni. O tem se je 36 sodnikov, ki bodo sodelovali na svetovnem prvenstvu, seznanilo na seminarju, ki so ga pripravili v Tirrenii, v bližini Piše. Komisija za sodnike pri mednarodni nogometni zvezi je bila dokaj jasna: preprečiti je treba vsako grobost in uporabiti kartončke (rumene in rdeče) ob slehernem ugovarjanju igralcev. Vse to pa bodo morali sodnik' opravljati tako rekoč »diskretno«' ne da bi zaradi tega postali prve violine srečanja in s tem izzval' še večje neogodovanje. Naloga sodnikov na tem mu"' dialu zares ne bo lahka; dejstvo pa je, da so pri mednarodni zvez' poskrbeli za najboljše »piščalke«' čeravno izbira sodnikov iz AfrikS; Oceanije in Azije ne daje dovo'J zagotovil. Njihovo pomanjkanj® mednarodnih izkušenj bi lahk° povzročilo kakšno nevšečnost, ®®' tudi je res, da bodo najpomebnej ša srečanja dodeljena izkušen' sodnikom. SEZNAM SODNIKOV NA SP M. Vautrot (Fr.), J. Quini^ (Fr.), S. Kirschen (NDR), M. List*1 ewicz (Polj.), K. Roethlisberg (Švi.), A. Schmidhuber (ZRN)' . Courtney (Ang.), H. Kohl (Av.)'. . Van Langenhove (Bel.), G. “>in e. (Ško.), E. S. Aladren (Šp.), T. Lan se (It.), L. Agnolin (It.), E- br z riksson (Šve.), A. Spirin (S^J' v Petrovič (Jug.), A. Snoddy 1 . , Ir.), P. Mikkelsen (Dan.), C- j c. lente (Por.), J. R. Wright (Bt.), -Loustau (Arg.), J. D. (Urug.), A. P. Hoyos (Kol" Ja. Arce (Par.), H. Silva (Čile). ^ come (Ekv.), N. Jouini (Tu^'ab.), S. Takada (Jap.), E. G. (Meh.), B. U. Morera (Kos.J, uro (ZDA), R. Lorenz (Aus.J. RUDI PAVŠIČ Od danes do 8. julija 52 privlačnih nogometnih predstav Tako do svetovnega naslova I. FAZA i A SKUPINA B SKUPINA C SKUPINA D SKUPINA E SKUPINA F JUNIJ 1990 ITALIJA Avstrija ZDA ČSFR ARGENTINA Kamerun SZ Romunija BRAZILIJA Švedska Kostarika Škotska ZRN Jugoslavija Arabski e. Kolumbija BELGIJA J. Koreja Urugvaj Španija ANGLIJA Irska Nizozem. Egipt ronecfeije SIMM OB 21. URI Argentina Romunija OB 21. URI Italija ČSFR OB 21. URI Avstrija ZDA I on ’ ' llllllll ■l '' i ''V OB 17. URI Brazilija Kostarika OB 21. URI Švedska Škotska OB 21. URI Kamerun SZ : - . ■ . : 7;;. IMll IS OB 21. URI Brazilija Škotska OB 21. URI Švedska Kostarika OB 17. URI ZRN Kolumbija _ Belgija Urugvaj OB 17. URI Jugoslavija Arabski e. 11 ■1 OB 17. URI Belgija Španija OB 21. URI J. Koreja Španija OB 17. URI J. Koreja Urugvaj OB 21. URI Anglija Nizozemska OB 21. URI Anglija Egipt OB 17. URI Irska Egipt OB 21. URI Irska Nizozemska vslu,ita se prvi dve . Jfe ^upine ter štiri od | —^bolie tretjeuvrščenih. prva = A1 druga = A2 prva = BI druga = B2 prva druga prva = Dl :“a ,ekma prva bo v Milanu, a ve- druga = D2 ija za skupino s. druga prva druga [OSMINA FINALA) ČETRTFINALE I POLFINALE FINALE RIM 25. junija ob 21.00 c3 ali D3 ali E3 F2 _______________________ JENOVA 25. junija ob 17.00 .VERONA 26. junija ob 17.00 JjlRIN 24. junija ob 17.00 A3 ali B3 ali F3 Dl JRH-AN 24. junija ob 21.00 |- B3 ali E3 ali F3 A2 -Jj/M 23. junija ob 21.00 L B1 zmagovalec 1 RIM 30. junija nb 21.00 zmagovalec 2 zmagovalec 3 FIRENCE 30. junija ob 17.00 zmagovalec 4 zmagovalec 5 MILAN 1. julija ob 21.00 zmagovalec 6 zmagovalec 7 NEAPELJ 1. julija ob 21.00 zmagovalec 8 zmagovalec A NEAPELJ 3. julija ob 20.00 zmagovalec B zmagovalec C TURIN 4. julija ob 20.00 zmagovalec D 1. mesto RIM 8. julija ob 20.00 3. mesto BARI 7. julija ob 20.00 (poraženca polfinala) SVETOVNI PRVAK Televizijski programi za »mondiale« Italija 90 na TV Danes, 8. junija Argentina - Kamerun 17.45 RAI 2, 17.45 TMC (ponovitev 24.00), 17. 45 TV-Lj 1 Jutri, 9. junija Italija - Avstrija RAI 1 20.45, TMC 20.30, TV-Lj 2 20.15 SZ - Romunija RAI 2 16.45, TMC 16.30, TV-Lj 2 16.40 Arabski emirati - Kolumbija RAI 3 16.45, TMC 23.15, TV-Lj 2 20.15 (po tekmi Italija-Avstrija) Nedelja, 10. junija ZDA - ČSFR RAI 1 16.45, TMC 16.30, 16.40 TV-Lj 2 ZRN - Jugoslavija RAI 1 20.45, TV-Lj 1 20.00 (pon. v ponedeljek 13.40), posnetki v ponedeljek 23.30 TMC Brazilija - Švedska RAI 2 20.45, 20.30 TMC, 22.50 TV-Lj 2 Ponedeljek, 11. junija Anglija - Irska 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.30 TV-Lj 2 Kostarika - Škotska 16.45 RAI 2, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2 Torek, 12. junija Belgija - Koreja 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2 Nizozemska - Egipt 20.45 RAI 3, 20.30 TMC, 20.30 TV-Lj 2 Sreda, 13. junija Urugvaj - Španija 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2 Argentina - SZ 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2 (ponovitev v četrtek 11.45 TV-Lj 1) Četrtek, 14. junija Italija - ZDA 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.30 TV-LJ 2 Jugoslavija - Kolumbija 16.45 RAI 2, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 1 (ponovitev v petek 13.40 TV-LJ 1) Kamerun - Romunija 16.45 RAI 3, 23.30 TMC, 20.30 TV-Lj 2 (po tekmi Italija-ZDA) Petek, 15. junija ZRN - Arabski emirati 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 TV-Lj 2 Avstrija - ČSFR 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 TV-Lj 2 Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG petek, 8. junija 1990 ■M’ V finalu ženskega dela pariškega turnirja Roland Garros Nov dvoboj Seleš - Graf PARIZ — Zahodna Nemka Steffi Graf in Jugoslovanka Monika Seleš sta znova dokazali, da jima ta čas nobena druga tenistka ni kos. Suvereno sta se uvrstili v jutrišnji finale turnirja v Parizu in ob pravem času pokazali svojo premoč. Za mlado Moniko bo to prvi nastop v finalu turnirja, ki šteje za veliki slam, za Grafovo pa že trinajsti, od teh jih je doslej osvojila devet. Mnogi so si nadejali, da bosta polfinalna dvoboja s Čehinjo Novotno in ameriškim »čudežnim otrokom« Capri-jatijevo veliko bolj izenačena, kajti ni kazalo, da sta prvi dami Roland Gar-rosa v najboljši formi. Toda Grafova je pozabila na Svoje dihalne motnje, Se-leševa na svojo utrujenost in njunim nasprotnicam sta obe v štirih nizih prepustili samo sedem iger! Grafova je Novotno odpravila po hitrem postopku s 6:1 in 6:2, čeprav je od časa do časa kar precej grešila in pokazala, da ji primanjkuje nekaj svežine. Tudi Seleševa zase pravi, da ni v formi, v kakršni je bila v finalu berlinskega turnirja, ko je prvič v karieri strla odpor Grafove, toda kljub temu ni bilo za Caprijatijevo nobene pomoči. Komaj 14-letna Američanka italijanskega porekla je najmlajša polfina-listka v dosedanji zgodovini znamenitega pariškega turnirja in je bila pred dvobojem s Seleševo kar precej »nabita«, toda med samim dvobojem se je stopila kot sneg pod soncem, čeprav je jasno, da gre za izredno talentirano igralko, ki bo med protagonistkami ženskega tenisa tega desetletja. Seleševa je brž povedla s 3:0, nato je bil niz dokaj izenačen, končal pa se je s 6:2. Drugi niz je bil napet do rezultata 2:2, odtlej pa je mlada Jugoslovanka odločno stopila v ospredje. Labodji spev je Caprijatijeva imela v zadnji igri, v kateri je z veliko mero požrtvovalnosti izničila kar pet match žogic. Jugoslavija bo imela svojega finalista tudi med moškimi pari. Goran Ivaniševič in Čeh Petr Korda sta namreč v polfinalu s 6:2, 2:6, 6:3 odpravila ameriški par Patrick McEnroe in Jim Grabb. V finalu se bosta pomerila s Špancema Casalom in E. Sanchezom, ki sta s 7:6, 6:4 premagala Nizozemca Haarhuisa in Kdvermansa. Schuster zapušča Madrid MADRID — Čeprav mu pogodba še ni potekla, bo zahodnonemški nogometaš Bernd Schuster zapustil Real Madrid. Društvo je namreč za novega tujca najelo Romuna Hagija, ki bo igral skupaj z Argentincem Ruggierijem in Mehikancem Sanchezom. Kaže, da bo za preklic pogodbe moral Real odšteti Schusterju kar 2,5 milijarde lir odškodnine. Maraton na tromeji TRBIŽ — Na nedeljskem netekmo-valnem malem maratonu na tromeji med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo pričakujejo okrog 1.000 navdušenih tekačev in hitrohodcev. Po štartu v Trbižu ob 10. uri se bodo udeleženci podali v Rateče, od tod pa v Podkloš-ter, kjer bo tudi cilj. Za povratek v Trbiž bo poskrbljeno z avtobusi. Pri sebi morajo imeti tekmovalci osebno izkaznico ali potni list. Po dodatni tekmi za obstanek v B ligi Messina rešena PESCARA — Z zadetkom branilca Donia že po osmih minutah igre si je Messina v dodatni tekmi z Monzo na nevtralnem igrišču v Pescari zagotovila obstanek v italijanski nogometni B ligi. Po zadetku sicilskega moštva je Monza navalil na nasprotnikovo polovico igrišča, a ozemeljska premoč Lombardov je bila jalova. Imeli so tudi smolo, kajti sodnik je prezrl dotik Do-nija z roko v kazenskem prostoru Messine. Vodstvo Monze je po tekmi vložilo priziv zaradi domnevne tehnične napake sodnika, ki ni dosodil posrednega prostega strela Monzi po napaki vratarja Sicilijancev, vendar pa je verjetno priziv brezpredmeten. Predsednik Messine Massimino je obljubil, da bo za prihodnje leto okrepil moštvo trenerja Buffonija, pri Monzi pa pravijo, da še ne vedo, kako bodo reagirali na zanje tragičen in nepričakovan povratek v C-l ligo po dveh drugoligaških sezonah. Play-off cicibanov Malčki Primoria končno zmagali PRIMORJE - PORTUALE 3:2 (0:2) STRELCA ZA PRIMORJE: Šemec 2, Carli 1. PRIMORJE: Bergagna, Sardoč (Bu-kavec), Ostrouška, Carli, Šemec, Milič (Pertot), Šušteršič. V zadnji tekmi play-offa cicibanov so Prosečani le dosegli prvo zmago, potem ko so v prejšnjih treh izenačenih tekmah osvojili le točko. Srečanje s Portualejem se ni začelo najbolje. Gostje so s hitrimi napadalci spravili v težave obrambo in dosegli dva zadetka. V drugem polčasu je prišlo do preobrata. Čarli je zaigral v napadu in kmalu dosegel zadetek po napaki obrambe Portualeja. Spretni Šemec je ekipi zagotovil zmago. (Š. M.) Danes ob 20. uri v telovadnici v Zgoniku Slovo Sonje Milič V športni sezoni 1989/90 poteka 20-letnica ustanovitve namiznoteniškega odseka pri ŠK Kras. V okviru proslav organizira društvo poslovilno tekmo od aktivnega igranja za Sonjo Milič in Alenko Obad ter Branko Batinič, ki zapušča društvo. Za to prilošnost bo čas- tni gost Krasa vsedržavna reprezentanca (Giorgia Zampini, Alessia Arisi, Sabrina Moretti), ki bo odigrala z našimi igralkami prijateljsko srečanje. ŠK Kras se s to tekmo z ekipo visokega mednarodnega prestiža poslavlja od A lige, v kateri je neprekinjeno nastopal 19 let. Srečanje bo hkrati slovo od 20-letnega ago-nističnega nastopanja Sonje Milič, igralke, ki je sinonim za športnico in namizni tenis ne samo v zamejstvu, temveč tudi v Italiji. V dvajsetih letih igranja za barve Krasa je Sonja Milič opravila več kot 60 nastopov za državno reprezentanco, večkrat je nastopila na evropskem in svetovnem prvenstvu ter bila večkratna državna prvakinja. Med številni gosti, ki so povabljeni, je napovedan obisk novega predsednika FITeT Stefana Bosija, nekdanjega soigralca Sonje Milič. Poleg sredstev javnega obveščanja bodo prisotni tudi številni gostje iz širšega in ožjega kulturnega, gospodarskega in športnega življenja. Tekma bo drevi ob 20. uri v špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku (J. J.) Dobra uvrstitev deskarja P. Kralja Pred nedavnim je bila v Torbolah na Gardskem jezeru četrta in zadnja etapa Italijanskega državnega prvenstva »Funboard - Merit Cup«. Tokrat so izredno ugodne vetrovne razmere omogočile tekmovalcem - v petih dneh - izvedbo devetih preizkušenj v disciplini »course race« in dveh preizkušenj v disciplini »slalom«. Veter je namreč dnevno pihal od 32 do 60 km/h in je zahteval od 59 selekcioniranih regatan-tov izredno psihološko in fizično vztrajnost. Edini, ki je tokrat zastopal sesljansko Čupo je bil Paulo Kralj, kateremu je uspelo na teh zadnjih preizkušnjah izboljšati svoj položaj in se povzpeti od 34. na 31. mesto na končni lestvici. To predstavlja za jadralca na deski, ki prvič nastopa na italijanskem državnem prvenstvu Funboard, na katerem tekmujejo najboljši italijanski surfa-ši - lep dosežek. Zmagovalec Italijanskega prvenstva Funboard - Merit Cup 1990 v moški kategoriji je Luca De Pedrini - lanski zmagovalec Svetovnega prvenstva v II. diviziji; drugo in tretje mesto pa sta zasedla Sardinca Antonello Ciabatti in Gigi Barella. V ženski kategoriji je prvo mesto letos ponovno zasedla Alessandra Sensini, drugo mesto pa si je že tretje leto zaporedoma priborila izkušena Tržačanka Maurizia Lenardon. (P. K.) UNDER 16 MOŠKI V 8. kolu je bilo na sporedu bratomorno srečanje med Sočo Sobema in 01ympio. Soča je nepričakovano izgubila v prejšnjem kolu in je bila zato »prisiljena« zmagati, če bi hotela ostati v teku za prvo mesto. V tem kolu pa je izgubila s čistim 0:3. S tem rezultatom je 01ympia dohitela Sočo na lestvici, hkrati pa »zagotovila« prvouvr-ščeni ekipi Armonia e Salute končno 1. mesto. IZID 8. KOLA: 01ympia - Soča Sb-bema 3:0. Počivala je ekipa ACLI Ron-chi. * LESTVICA: Armonia e Salute 10, Soča in 01ympia 8, Mossa 4, ACLI Ronchi 0. Armonia e Salute in Mossa imata tekmo manj. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Končna lestvica v tem prvenstvu je naslednja: Mossa 42, Lib. Cormons 32, ACLI Ronchi 32, Azzurra 30, Farra 26, Soča Cassa di Risparmio 22, Fincantie-ri 20, Lib. Villesse 18, Sovodnje Ago-rest 14, SVAG Dizorz 12, Šale Sicilia 10, Pall. Grado 6. V sredo na občnem zboru Športnega društva Zarja v Bazovici Otipljivi sadovi dela z mladimi V žensko D ligo napreduje ekipa Mossa, v 2. žensko divizijo izpadeta Corridoni, Šale Sicilia in Grado. MINIODBOJKA IN SUPERMINIODBOJKA V Štandrežu sta bili na sporedu finalni srečanji superminiodbojke in miniodbojke: V obeh konkurencah je zmagala Šoča. KONČNI VRSTNI RED V SUPER-MINIODBOJKI: 1. Soča, 2. Val, 3. ACLI Ronchi. Prvouvrščena Soča (M. in S. Černič, D. Soban in Š. Tommasi) bo od 26.6. do 2.7. sodelovala v Bibbio-nu na državnem finalu. KONČNI VRSTNI RED V MINIOD-BOJKI: 1. Soča, 2. Val, 3. ACLI Ronchi, 4. Mossa. Prvouvrščena Soča (F. Pel-legrin, Marko in Matej Černič, D. Mucci) bo od 26. 6. do 2. 7. sodelovala na državnem finalu v Pesaru. Ob tem povejmo, da je bil v nedeljo v Ronkah turnir UISP v superminiod-bojki. Med fanti so zmagali predstavniki Soče, v ženski konkurenci pa je ekipa iz Sovodenj zasedla 4. mesto. Z obiskom občnega zbora so bili v sredo pri Zarji zadovoljni. V Bazoviškem domu se je namreč zbralo zadovoljivo število starejših in tudi mlajših aktivnih članov tega športnega društva. Statutarna formalnost ni pomenila pravega konca enoletnega delovanja,temveč le delni mejnik. Ob nogometu se pri Zarji gojita tudi lokostrelstvo in balinanje in delovanje se razvija brez presledkov skozi vse leto. Intenzivna dejavnost je tudi razlog, da je odbor društva vseskozi vprežen v pobude in skrbi, kar postopoma izčrpava moči. V svojem poročilu je predsednik Mirjan Žagar obsežno govoril o osamljenosti, v kateri je odbor v odnosu z vasjo; tako s posamezniki kot z drugimi vaškimi organizacijami, s katerimi ni pravega sodelovanja, kot da bi nekakšen zid ostro ločeval interese. Dela se vsekakor z velikim navdušenjem in v prepričanju, da trud ni zaman. Ponudba treh športnih panog je dovolj široka in obrestuje se načrt, ki je pred V nedeljo bodo v Pierisu pokrajinske finalne tekme v ženski miniodboj-ki, na katerih bo nastopilo 20 ekip. Prav toliko ekip je prijavljenih za su-perminiodbojko, zato bodo nastopajoče razdeljene v dve skupini. (MJ) Košarkarji ZSŠDI zmagali brez boja Tekma 5. kola mladinskega košarkarskega prvenstva Slovenije med selekcijo ZSŠDI in Novolesom iz Novega mesta, ki bi morala biti v sredo v Dolini, je odpadla, ker se moštvo iz Novega mesta ni predstavilo na igrišče. Ker društvo iz Novega mesta predhodno ni obvestilo ZSŠDI, je tako Košarkarska zveza Slovenije kaznovala ekipo Novolesa z odvzemom ene toč-, ke na lestvici in seveda dosodila zmago naši selekciji. V prihodnjem, 6. kolu bo selekcija ZSŠDI pred zelo težko nalogo, saj se bo v četrtek, 14. t.m. v Ljubljani pomerila z domačo vrsto Smelt Olimpije, ki je tudi favorit za končno zmago v tem prvenstvu. nekaj leti veliko stavil na mladinski nogomet. Pri ŠD Zarja deluje več kot 100 aktivnih športnikov, ki predstavljajo kapital za nadaljnji razvoj društva. V Bazovici se zavedajo, da bo v relativno kratkem času prišlo do velikih sprememb, ki bodo brez dvoma vplivale tudi na športno društvo. Razvoj dogodkov je treba budno spremljati in pravilno ter ob pravem času ukrepati. Nogomet ostaja gonilna panoga. V minuli sezoni je deloval s petimi ekipami. Članska vrsta je bila vrh piramide in cilj mladih igralcev. Štiri mladinska moštva so organizacijsko popolnoma v »obdelavi« odbornikov. Zarja skrbi tudi za prevoze na igrišče in nazaj na domove. Polovica igralcev prihaja iz mesta in prav ta razširitev delokroga omogoča, da se ekipe lahko sestavljajo. Žagar je povabil starše mladih nogometašev, da se aktivneje vključijo v delovanje društva, kajti prav šport je idealno zdravilo proti nevarnostim današnje družbe. V nogometu se Zarja tesno veže z NK Bor, ki je nastal z njeno pomočjo. Na občnem zboru je to potrdil tudi Borov predstavnik Danilo Pilat. Za prihodnjo sezono so predvidene nove oblike tega tesnega sodelovanja. Lokostrelstvo je glede širše odmevnosti najuspešnejše. Število prvih mest je zelo veliko, izstopa pa tudi 2. mesto Tamare Ražem na državnem prvenstvu. Član Zarje bo tudi na finalu mladinskih iger v sklopu reprezentance FJK. Ta panoga ima zaslugo, da stalno postavi v ospredje kakega mladega tekmovalca, ki poživi delovanje odseka. Balinarji so dobro organizirani, manjka pa jim še nekaj tekmovalnih uspehov na bolj odmevnih tekmovanjih. Prvo mesto na turnirju »Portuale«' je bil največji uspeh. Občni zbor je za KD Lipa pozdravila predsednica- Suzana Grgič, ki je zaželela vaščanom obilo uspeha. Z majhnimi spremembami je bil sestavljen nov odbor, ki bo deloval v naslednji sestavi: Mirjan Žagar; Stojan Metlika; Maks, Vojmir, Lucijan, Stojan in Davorin Križmančič; Stojan, Aleksander in Marijan Ražem; Boris Primo-si; Žarko Ban; Robert Kalc; Edi in Boris Grgič ter Paolo Tognetti. Nadzorniki bodo Mitja Križmančič, Emil Marc in Zorko Petaros. Med razpravo je prišla na dan pobuda, da bi se mladini dalo v odboru tudi možnost odločanja in ne samo obrobnega dela. Ugodno je bila ocenjena poteza namestitve televizorja v društveneU1 krožku. Bazovci bodo imeli možnost-da si skupinsko ogledajo tekme nog0" metnega svetovnega prvenstva. BRUNO KRIŽMAN obvestilo NOGOMETNA SEKCIJA BOR obvešča, da je odhod za izlet v lan na tekmo Jugoslavija - Nemc‘jj v nedeljo, 10. t. m., ob 13.30 izpr sodne palače v Trstu. čij« konjske dirke - konjske dirke 1. Rim (kasaštvo): eden naših favoritov je gotovo Festival Bar (skupina 1). V skupini x bi omenili Istrio Al. V skupini 2 pa bi utegnila presenetiti Ivrea. 2. Rim (kasaštvo): z Daderom lahko v skupini 1 pripravimo bazo. V skupini x bi se lahko uveljavila Gre-ina, medtem ko utegne v skupini 2 biti zelo nevaren Infido. 3. Firence (kasaštvo): Feltrinelli je imel na zadnji dirki dokaj smole in bi lahko danes v skupini 2 prijetno presenetil. V skupini x bi omenili Disinvolta, medtem ko je v skupini 1 v zelo dobri formi Dibattito. 4. Tarent (kasaštvo): nedvomno je tu v prednosti Goniometro (2). Paziti pa bo moral na Garrincho (x). V skupini 1 bi omenili Elveruma. 5. Tarent (kasaštvo): tu je naš favorit Fort Collins (x), ki je trenutno v zelo dobri formi in lahko preseneti vsakogar in je tudi zelo hiter v ciljni ravnini. Če ne bo grešil na startu je v skupini 1 precej nevaren tudi In-ventor Swe, medtem ko bi v skupini 2 omenili Garofala Rosso. 6. Milan (galop): tekma bo * g težka in vsako predvidevanje 9 a zmagovalca je tvegano. VseeIVLiio bi poskusili: naši favoriti so * Note (x), Pitigrilli (1) in Suerte Ul-DIRKA TRIS 18 Naši favoriti: št. 10 Day za Flipper Piella; št. 20 Inpasse wnpoC sistemiste: št 4 Gashaka, St. FC, št. 17 Isolo Jet. totlp 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi