www.demokracija.si Št. 4, leto XIII. 24. januar 2008, 2,50 EUR POLITIKA V EP O PRIORITETAH PREDSEDOVANJA V SREDIŠČU MAG PREOBLIKUJE V DRUGO MLADINO Demokracija / Nekateri vplivni ekonomisti želijo v javnosti ustvariti vtis, daje vladni fiskalna pdlitikl osrednji razlog za višjo inflacijo v letu |2007. Reffiicaje povsifh drBgačna. INTERVJU Jože Colarič Vse gledam z vidika Krke OSEBNOSTI Škof Friderik Irenej Baraga tet/UJun NAGRADNA IGRA Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. januarja 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracij3.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre), l Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. i Naročniki do' 1.9.2006. Samsung SGH-M300: teža: 63 g velikost: 80x40x16,7 mm čas pripravljenosti: do 230 ur čas pogovora: do 250 minut barvni grafični zaslon (65.536 barv) GPRS vgrajen digitalni fotoaparat prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika MMS zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio tednik Demokracija □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popusta) (10% popusta) (20% popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 0661. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe):_ Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so Davčni zavezanec:_□ NE □ DA ID za DDV__preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana TRETJA STRAN Prehitevanje opozicije Metod Berlec Pretekli dnevi so minili v znamenju napovedi sindikalnih stavk, oživljanja tako imenovanega nacionalnega interesa, oženja medijskega prostora, vstopa domnevno »novih« kadrov v politiko in zgodovinske predstavitve prioritet slovenskega predsedovanja premierja Janeza Janše v evropskem parlamentu, o čemer pišemo v posebnem članku. Predvsem o domačih temah je za nacionalno televizijo na Vročem stolu govoril premier Janša. Menil je, da so nekatere sindikalne zahteve upravičene, saj obstajajo panoge, v katerih so se dobički povečali, delavci pa niso imeli koristi od tega. Po njegovo je glavni motiv za napovedane stavke splošni občutek med ljudmi, da rezultati gospodarske rasti niso bili pravično porazdeljeni. Ponekod so bili delavci iz različnih razlogov - zaradi sebičnosti ali zaradi shranjevanja kapitala za menedžerske prevzeme podjetij - prikrajšani za višje plače, je poudaril premier. Glede javnega sektorja je dejal, da imajo sindikati prav, ko terjajo obljubljeno, vendar se morajo pri tem zavedati nastalega položaja, saj bi izpolnitev vseh obljub vplivala na inflacijo. Zato je vlada socialnim partnerjem predlagala, da bi del povišanja plač izplačali drugače, ne samo v denarju. Ob tem je poudaril, da je hrana v Sloveniji še vedno cenejša kot v povprečju EU. »So pa bili nekateri skoki cen nekaj večji kot na drugih trgih EU,« je opozoril in dodal, da to »meče sum na kartel-no dogovarjanje«. Sume zdaj preučuje urad za varstvo konkurence. Premier vidi vzroke za visoko inflacijo v Sloveniji tudi kot posledico premajhne konkurence med trgovci in dviga cen po koncu dvojnega označevanja, ko so trgovci »zaračunali zadrževanje cen«. Zavrnil je očitke, da se vlada ni pravočasno odzvala na zvišanje inflacije in spomnil, da smo imeli v Sloveniji v času, ko je bil finančni minister Mitja Gaspari (ki ga prodajajo kot novo ime v politiki), še enkrat večjo inflacijo in še enkrat nižjo gospodarsko rast, pa ni nihče grozil s splošno stavko. Premier se je dotaknil tudi nasprotovanja SLS in DeSUS prodaji državnega premoženja, pri čemer je opozoril, da so soglasje o tem znotraj koalicije že zdavnaj dosegli. Spomnil je na opozorila, da se država prepočasi umika iz gospodarstva, in zatrdil, da bo vlada prodajo Telekoma in Zavarovalnice Triglav izvedla premišljeno. Po Janševih besedah je med slovenskimi tajkuni nastala panika, ko se je vlada odločila, da bodo pri privatizaciji sodelovali tudi državljani kot v primeru NKBM. Tajkunom se namreč zdi, da država prodaja nekaj, kar so si sami v ozadju že razdelili, je prepričan premier. S tem je nedvomno zadel bistvo vseh aktualnih napadov na vlado, ki jim asisti-rajo mediji v rokah tajkunov. Ob tem je opozoril na nepluralnost našega medijskega prostora, zlasti na področju tiskanih medijev, kar je po njegovo eden največjih problemov slovenske demokracije. Janša je tudi prepričan, da je opozicija prezgodaj in ob nepravem času začela s predvolilno kampanjo. »Nekateri zganjajo kampanjo z začetkom predsedovanja EU,« je poudaril in dodal, da »mora vlada odgovarjati na dve strani«. Vlada poskuša »domačo fronto čim bolj minimizirati« in se posvečati le ključnim stvarem. »Ni programske alternative vlade,« je še zatrdil in dodal, da se predstavljajo le ekipe in mandatarji, nihče pa ne pove, kaj bi zastavili drugače. Vlada se s številnimi ukrepi odziva na povečano inflacijo in pomaga socialno ogroženim. Očitno to vidijo ljudje, ki so v tej oddaji s telefonskim glasovanjem presenetljivo množično podprli Janševo SDS in ne Pahorjeve SD. Celo v opoziciji, kjer so se sporekli zaradi kadrov, priznavajo, da gredo vladni ukrepi v pravo smer. Zares vabi člane LDS v svojo stranko, hkrati pa jih ima del v rezervi, saj naj bi si Gregor Golobic to stranko v prihodnje podredil. Na drugi strani je predsedniku SD Borutu Pahorju uspelo Mitjo Gasparija »ukrasti« LDS. Kresalova ob tem ni skrivala razočaranja in je v ponedeljek predstavila nekdanjega »neodvisnega« sodnika Aleš Zalarja kot svojo kadrovsko okrepitev. Skratka, medtem ko vlada ukrepa, opozicija ponuja stare obraze v novi preobleki. 03 Medtem ko vlada izvaja protiinflacijske ukrepe, se v opoziciji razvnema boj za kadre. Predsednik SD Pahor je k stranki pritegnil Mitjo Gasparija. Z njim si želi blažiti kompleks nekompetentnosti, vendar je Gaspari poosebljena antireforma. Demokracija • 4/xm • 24. januar 2008 3 KAZALO UVODNE STRANI 9 Magova nova oblačila 10 Pogledi: Morala in avtonomija 11 Kolumna:Slovenija načelu Evrope POLITIKA 12 Janšev zgodovinski nastop 75 Pahorjevi predvolilni manevri 18 Zlorabljanje pisem bralcev 20 Studium iuris, quo vadiš SLOVENIJA 22 Napihovalci in krotilci inflacije 26 Pozitivna krivulja rodnosti 28 Lakomnost župana Jankovica 30 Težko do strehe nad glavo TUJINA 32 Slovenci na dveh straneh meje 34 Ko cene poletijo v nebo 36 Globus: Sporni raketni ščit 37 Tuji tisk: Moskovska Madonna INTERVJU 38 Jože Colarič DOMOZNANSTVO 42 Slovenci in Evropa 44 Splošni religijski leksikon 46 Osebnosti: Friderik Irenej Baraga 50 Naši kraji: Krkavče 54 Ljudski ples - življenjsko delo OGLEDALO 56 Film: Vlak, Indija in bratje 58 Avtomobilizem: Mazda21,3i TE pro 60 Zdravje: Zdravljenje poškodovanih sklepov 62 Šport: Prvi na najvišji gori sveta 64 Črna kronika: V Sloveniji dosmrtna ječa? 66 Rumeno: Zvezde pojejo 68 TV Kuloar: Od užaljenosti do živčnosti 74 Školč želi Tiirkova pojasnila 38 Intervju: Jože Colarič Kaj smo dosegli v zadnjih letih? Iz vrednosti tržne kapitalizacije 800 milijonov evrov smo spravili Krko na tržno kapitalizacijo 4,4 milijarde evrov. S tem smo odgnali od sebe kup manjših oziroma skromnejših interesentov. i2 Zgodovinski govor Predsedujoči evropskemu svetu, premier Janez Janša, je evropskim poslancem na plenarnem zasedanju v Strasbourgu predstavil šestmesečni program slovenskega predsedovanja EU. Poslanci so slovensko predsedstvo in njegove prioritete podprli. DEMOKRACIJA, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednlk@demokracija.sl; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Miillner, Primož Pečnik, Damjan Popič, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnlstl: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovlč, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mlhelič, Marija Vodišek Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnlk Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tlsk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek: Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov In fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija ■ 4/xiii ■ 24. januar 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote aH posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: FOTO SPRING, arhiv Demokracije, fotomontaža 46 Baraga - mož na krpljah Misijonar Friderik Irenej Baraga je avtor slovnice in slovarja indijanskega plemena Očipvejev, med katerimi je misijonaril. Med domačini je bil znan kot »mož na krpljah«, saj ga v njegovem misijonarstvu niso ustavili niti veliki snežni zameti. 75 Pahorjevi predvolilni manevri Pred napovedanim valom stavk, ki poskušajo vladni boj proti tajkunom potisniti v ozadje, se politične razmere čedalje bolj zapletajo. Tokrat je temperaturo dvignil predsednik SD Borut Pahor, ki seje nenapovedano povezal z Mitjo Gasparijem. POGOVOR 0 aktualnih vprašanjih v zvezi z obrambno politiko Slovenije - tudi o zmanjšanju proračunskih sredstev za obrambo - smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo francijem Žnidaršičem. Rebalans proračuna zateguje pas na področju obrambe. Kako komentirate odločitev vlade in kje bo ministrstvo poskušalo prihraniti? Prvi vtis - glede na to, da bo ministrstvo za obrambo moralo obseg sredstev v letošnjem letu prilagoditi tej zahtevi - zbuja skrb, kako bomo aktivnosti, načrte in investicije izvajali. Na ministrstvu smo takoj začeli s pripravami, kako se bomo tega lotili. Zmanjšali bomo predvsem postavke za nabavo nekaterih zmogljivosti. Te so sicer v Slovenski vojski načrtovane, vendar jih moramo prestaviti v prihodnost. Naj dodam, da se je Slovenija v okviru zavezništva pa tudi sicer zavezala za doseganje nekaterih zmogljivosti, konkretno bataljonske bojne skupine. Na tem področju bomo poskušali pripraviti predloge, ki bi minimalno vplivali na doseganje te zmogljivosti. Vendarle gre pri zmanjšanju sredstev kar za okrog 30 milijonov evrov, to pa pomeni kar precejšnje zmanjšanje nekaterih investicij. Poleg zmogljivosti bomo tako zmanjševali tudi postavke nekaterih segmentov pri graditvi infrastrukture. Delež proračuna, ki ga Slovenija namenja obrambi, že sicer ne ustreza standardom Nata. V letu 2008 smo zavezništvu zagotovili, da bomo dosegli dva odstotka BDP za obrambo. V proračunu, kot je veljal do zdaj, smo dosegali 1,75 odstotka, vendar pa se bo z zadnjim znižanjem meja spustila bistveno niže. Slovenija je sicer v zadnjih letih dosegala visoko gospodarsko rast in finančna sredstva so se tudi za področje obrambe nominalno povečevala. A ne s takšnim tempom in v takem obsegu, ki bi omogočil zagotavljanje investicijskih ciklusov. Vsekakor je pomanjkanje finančnih sredstev, ki se vleče že nekaj časa, že doslej pomenilo določeno zamudo pri doseganju zmogljivosti. Moram pa povedati, da pri finančnih sredstvih ne gre le za zaveze Natu. Gre za ključne investicije in zmogljivosti, ki jih Slovenska vojska pač potrebuje. Če smo se odločili za profesionalno vojsko, to ne pomeni, da smo se tako odločili samo zato, da zaposlimo pripadnike Slovenske vojske, jih oblečemo v uniforme in izurimo ... Odločili smo se tudi za to, da jih opremimo za naloge, ki jih bodo opravljali. Slovenske vojske ne gradimo za to, da bo čakala na hipotetičen konflikt in spopad na nacionalnem ozemlju, ampak tudi za delovanje v kriznih operacijah na različnih konfliktnih območjih po svetu. Zato smo v vseh dokumentih - vladnih in državnozborskih - sprejeli odločitev, da bo Slovenska vojska majhna, a dobro opremljena profesionalna vojska. In kako na to, da po standardih Nata obrambi ne namenjamo dovolj sredstev, gleda zavezništvo? Ambicija v okviru Nata je, da bi države dosegle standard 2 odstotkov BDP kot najnižje vrednosti vložka v obrambo. Različne države imajo seveda do tega vprašanja različna stališča, nekatere to vrednost presegajo, druge pa je ne dosegajo. Slovenska vojska je tu v posebnem položaju. Ob osamosvojitvi namreč nismo razpolagah niti z vojaško tehnologijo niti z rešitvami, ki bi nam omogočale takojšnjo prekvalifikacijo Slovenske vojske v okviru Nata. Te zmogljivosti smo morah od osamosvojitve naprej izgrajevati. Temu so sledili tudi zakoni - zakon o temeljnih razvojnih programih obrambnih sil, ki je veljal od leta 1994 do lani, in ta, ki ga sprejemamo letos in bo veljal do leta 2015 ter je bistveno boljši in preglednejši. Ni več zadolževanja, sredstva se pridobijo v okviru proračuna. Prinaša proračunsko uravnoteženje in preglednejše rešitve za državni zbor ob odločanju za določene finančne projekcije. Znano je, naj bi v prihodnjih letih Slovenska vojska kupila 50 lahkih oklepnih vozil. Kakšni so še infrastrukturni načrti ministrstva? V načrtih za leto 2009 imamo med drugim zavezo postavitve bataljona RKB. Investirali bomo v lahka izvidniška vozila RKBO (enota za radiološko, kemično in biološko obrambo, op. a.), v zvezi s tem so pogodbe že podpisane. V delu je tudi postopek za nabavo težkih izvidniških vozil - gre za zmogljivost, ki jo moramo zagotoviti prihodnje leto. Drugi segment je nabava vozil 8X8, ki jih potrebujemo za vzpostavitev prve bataljonske bojne skupine. V zadnjem času pa je bilo največ govora o lahkih oklepnih vozilih štirikolesnikih, ki se uporabljajo bodisi za zaščito bataljonske bojne skupine pred napadi iz zraka, bodisi za protioklepno delovanje. Če želimo, da bodo slovenski vojaki lahko izvedli nalogo kar najbolje zavarovani, mora bataljonska bojna skupina razpolagati s primernimi zmogljivostmi. (Nadaljevanje pogovora - o kadrovskem vprašanju Slovenske vojske - si lahko preberete na spretnih straneh Demokracije.) Ko Direkt postane indirekt Sedaj že nekdanji dnevnik Direkt je nedavno zamenjal ime in postal Indirekt, kar je pravzaprav negacija svojega prejšnjega imena. Morda pa naziv »Indirekt« pomeni tudi to, da gre za indirektno dnevno različico Mladine, saj v Indirektu piše kar precej njenih nekdanjih novinarjev. Demokracija ■ 4/xm • 24. januar 2008 5 GLOSA/HUMOR Blodnjak Aleksander Škorc "Joj, kako je hudo in kako nam gre slabo," so potožili sodniki. "Naša v sodbe vpeta milost prenese samo najimenitnejši bel kruh in prav ta se je najbolj podražil. Ker pa se tak kruh v ustih rad sprime v neprijeten cmok, ga je treba namakati. To pa lahko storimo samo s snežno belino alpskega mleka, ki edina odraža našo brezmadežnost. A tudi mleko se je podražilo. V interesu pravičnosti je, da se nam obsojenci ne smilijo, kar je mogoče doseči le z rednim uživanjem izbranih kosov belega mesa, saj nam le belo meso prosto živečih jerebic pri delu zagotavlja ostrino, ki ne preide v krvoločnost. Tudi meso se je seveda podražilo. Vse razen plač se draži in stavkati preprosto moramo. Seveda gre za belo stavko. Edino takšna ne bi skalila naše bleščeče podobe, stavka katere koli druge barve bi bila nesprejemljiva. Poleg tega velja omeniti, da nas priprava in uživanje omenjene hrane ob pitju kave (bele) in komentiranju aktualnih političnih dogodkov zaposluje stoodstotno, in če dodamo še naporno sojenje, pridemo do neverjetne 140-odstotne obremenitve, zato je jasno, da si zaslužimo več, kot dobimo." Tako so rekli in njihovo trpljenje je seglo v srce sotrpinom sorodnih garaških poklicev, ki so se tudi odločili stavkati, in to v različnih barvah, tako da ima vse skupaj prepoznaven rdeč pridih. Le reveži ne bodo stavkali. Njihovo dostojanstvo jim tega ne dopušča. Obstaja blodnjak. Preden vstopite, izveste, da boste temačno pot zanesljivo zmogli, a je to pozneje edina stvar, v katero nikakor ne morete verjeti. V popolni temi se prebijate skozenj, boleče se zaletavate ob premikajoče se stene in si poskušate v glavi ustvariti nemogoče: karto premikajočih se poti. Občasno vas drobna lučka usmeri, a ko planete proti njej, nezmotljivo treščite v kakšen še posebno trden zid. Ob nepopisnem trpljenju več življenj trajajočega prebijanja skozi iz človeške sebičnosti nastalih zmot in zablod sestavljeni blodnjak sta nepopisen strah in večno kljuvajoč dvom edina spremljevalca, strah pred pomanjkanjem denarja pa se vam zdi prav toliko resen kot slonu grožnja listne uši, da ga bo požrla. Za ta na moč prijazno opisani labodji spev človeškega trpljenja je treba biti seveda dobro pripravljen. Na veliko trpljenje pa se lahko pripravimo samo skozi mnoga manjša trpljenja. Reveži to bolj kot ne razumejo in njihove priprave se bližajo koncu, pred "trpečimi" sodniki in druščino pa je še dolga in strašansko trnova pot. 6 H-umor »Začenjam verjeti v usodo.« (Nekdanja poslanka SNS Barbara Žgaj-ner Tavš je končno spoznala, da v politiki ni nič naključno, niti njen izstop iz SNS ne.) »Novinarju Šurli in profesorju Mrkaiču ne odrekam pronicljivosti; da, cenim njuno odkritost in pokončno držo, zato jima tudi ne zamerim literarnih vložkov, s katerimi pozlatita svoje spise.« (Gospodarstvenik Jože Zagožen se ne obremenjuje kaj dosti z umetniško svobodo tistih, ki ga tu in tam vpletejo v kakšno nenavadno zgodbo.) »Preobleči Mag v druga oblačila bi tudi pomenilo njegov konec. Moram priznati, jaz ne bom žaloval.« (Poslanec Zaresa Pavel Gantar je priznal, kaj pomenijo spremembe na Magu, vendar mu za to »dol visi«.) »Še svojemu vnuku si pravzaprav ne upam biti mentor v pravem pomenu besede.« (Nekdanji predsednik države Milan Kučan je prepričan, da predsedniki levih strank ne potrebujejo botra iz ozadja.) »Slovenski scenaristi ne stavkajo zato, ker jih ni.« (Režiser Metod Pevec na cestah ne pričakuje protestnikov, ki v resnici ne obstajajo.) »Zaradi pomanjkanja denarja sem začel pisati vice v Pavliha in tako sem dobival poštne odrezke z denarjem, ki so mi ga pošiljali v kasarno v Ajdovščino.« (Direktor Družine Janez Gril je svojo časnikarsko kariero začel v vojaški uniformi.) »Res pa je, daje to medij, ko te ljudje vidijo ... in ko te srečajo, se jim zdiš znan.« (Zaporniški duhovnik Robert Friškovec se kljub odmevnim nastopom v TV-oddaji Piramida nima za slavnega.) »Če bi bil jaz v Mercatorju, bi bila inflacija nižja.« (Ljubljanski župan in nekdanji direktor Mercatorja Zoran Jankovič razlaga, kako bi brzdal inflacijo. Morda pa cilja na mesto predsednika vlade?) »Obtožen sem bil, da sem del politično-ka-pitalske zarote, da bom z revolucionarnimi potezami uničil revijo, da zaradi mojih nazorskih opredelitev novinarji, ki misijo drugače, ne bodo mogli več pisati, uvrščali so me med vidne člane nekakšne politične klike Gregorja Golobica in Milana Kučana.« (Novi urednik tednika Mag Veso Stojanov zavrača očitke, da je nekakšen novodobni medijski Mao Cetung.) »Golobiču seje videlo, daje doštudiral filozofijo in jo probal implementirati v prispevke, vendar je rezultat bil kot zlati pujs z blatnimi nogami. Brez biti, brez esence, z zmuzljivo substanco.« (Sheryk je na spletni strani Silvestra Šurle razkril, kako je bilo videti filozofsko razpravljanje Gregorja Golobica na neki spletni strani.) Demokracija • 3/xiii • 17. januar 2008 ZGODBE Kdo sramoti Slovenijo? V uredništvo Demokracije je nedavno prispelo pismo bralca, ki je opozoril na oddajo »Tuja domovina«. Omenjeno oddajo so v nedeljo, 13. januarja, predvajali na avstrijski nacionalni televiziji ORF. V oddaji je bilo prikazano, da se v Sloveniji grdo ravna z Romi in »izbrisanimi«, omenjena je bila tudi cenzura v slovenskih medijih. Vse torej kaže, da so ustvarjalci oddaje, ki je bila teden dni kasneje predvajana tudi na satelitski mreži 3sat, očitno komunicirali le z določeno ideološko homogeno (beri: levičarsko) skupino iz Slovenije. Vendar pa to ni edini primer popačenega predstavljanja razmer v Sloveniji, saj je takoj po novem letu v nemškem časopisu Der Spiegel izšel članek o Sloveniji in njenem predsedovanju Evropski uniji. Ze v uvodu članka, ki nosi naslov »Deutsche vom Balkan«, je nakazana zelo podobna vsebina kot v omenjeni oddaji na avstrijski televiziji - omenja cene, ki naj bi »eksplodirale«, novinarji pa naj bi bili pod državno cenzuro. V članku je omenjena tudi novinarska peticija proti cenzuri, avtor(ica) pa se sklicuje predvsem na vire, kot so Brankica Petkovič (Mirovni inštitut), Grega Repovž (Mladina) in Blaž Zgaga (Večer). Za slednjega je celo zapisano, da je »Robin Hood« slovenskih medijev, medtem ko je na koncu članka predsednik slovenske vlade Janez Janša opisan kot nekdanji komunistični mladinec, ki je kasneje postal avtoritarni konservativec, pri čemer se avtor sklicuje na mnenje filozofinje Spomenke Hribar. Članku je dodana tudi slika delavskih demonstracij v Ljubljani, seveda s prevladujočo rdečo barvo. Tovrstni članki seveda niso nič novega, lahko pa se čudimo naivnosti nekaterih tujih novinarjev, kako nekritično nasedajo tistim, ki iz osebnih (politikantskih?) interesov v času predsedovanja Evropski uniji sramotijo lastno državo. G. B. Modrost tedna »Nikoli si nisem mogel misliti, da bo petdesetletno pranje možganov pustilo tako globoke posledice. Dediči tega obdobja niso sposobni miselnih, etičnih, družbenih inovacij. In kar je najhuje: brez nasprotnika, ki bi ga omalovaževali, žalili in poniževali, sploh ne znajo živeti.« (Pisatelj in publicist Drago Jančar) »V Sloveniji prevladuje skupina medijsko in politično izredno vplivnih ekonomistov, ki so ob podpori večine medijev inflacijo spremenili v medijsko obliko religije z oblikovanjem ponavljajočega se konstrukta, da je vladna fiskalna politika osrednji razlog za višjo inflacijo v letu 2007. /.../Religiozna narava inflacije ima dve izrazito negativni posledici. Prvič: prikriva dejanske razloge za višjo inflacijo, brez njihove ugotovitve pa ni možen učinkovit boj proti inflaciji. In drugič: nevarno okrepi inflacijska pričakovanja, ki pomembno vplivajo na ohranjanje visoke inflacije v prihodnosti.« (Ekonomist in publicist Stanislav Kovač) _ ce, so sami po sebi sicer umetniško zanimiva domislica, saj spominjajo na moderni socart. Toda Spome(j)niki so bolj sporni kot zanimivi, in to predvsem zaradi dvojnih čustev, ki jih najverjetneje zbujajo pri tistih, ki jih imajo priložnost videti: nekateri morda res spominjajo na mejnike mesta Velenja, nekaj pa se jih bo zagotovo prizadeto vprašalo, zakaj se Velenje predstavlja in postavlja s spomeniki Kardelju in Titu, ki sta pomenila smrt za toliko ljudi. A Kardelj in Tito, ki nikakor nista primerna promocija za Velenje in Slovenijo, sta na razglednicah zagledala luč sveta, ker sta načrpala davkoplačevalski denar občine Velenje. No, ampak očitno to župana Velenja Srečka Meha, ki je član stranke SD - naslednice nekdanje komunistične partije, ne skrbi, saj se s tem ohranja duha nekdanjih časov L. H. 7 Spome(j)niki diktatorjem na razglednicah Mesto Velenje je lani skupaj s petimi partnerskimi mesti uspešno kandidiralo na razpisu za evropsko prestolnico kulture 2012. Mesto se mora zato dostojno predstaviti evropski in svetovni javnosti ter hkrati promovirati tudi vso Slovenijo. Toda kaj imajo skupnega Kip svobode, Kristus in Tito? Njihova edina stična točka je svoboda, ki jo vsak od njih ponuja v taki ali drugačni obliki, zares ali le kot lažno obljubo. Sicer pa so vsi trije med seboj izjemno različni liki. Še zlasti Tito in Kristus, ki sta si diametralno nasprotna. Kaj imata skupnega Kolosej v Rimu in spomenik padlim gasilcem? Trpljenje in gladiatorske muke, če padle velenjske gasilce primerjamo z gladiatorji, kar je nedvomno dobra navezava. Kardelj s treh strani pazljivo opazuje kolesje, Rudar se vzpenja nad kupom železja in pločevine kot Terminator, mno- žica kamnitih delavcev skupaj z Rudarjem, Kardeljem, Osvobojeno ženo, Titom in drugimi velenjskim spome(j)niki oznanja revolucijo. Tako je videti samo nekaj razglednic iz zbirke, ki jo je izdala Mestna občina Velenje, pokroviteljica celotnega multimedijskega projekta Spome(j)niki. Avtor projekta je Stane Špegel, ki kot skladatelj in avtor multimedijskih vsebin deluje že dvajset let. Spome(j)niki, razgledni- c/p svobode, Kristus, Tito; le kaj imajo skupnega? Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 Je Blaž Zgaga res »Robin Hood«? DOGODKI Plače in pogajanja v javnem sektorju Pogajanja o večjih plačah v javnem sektorju in s tem povezanih odločitvah glede morebitne stavke javnih uslužbencev so se nadaljevala tudi ta teden. Javnost so razburkale dezinformacije o povišanju ministrskih plač. Ko so se v javnosti pojavile dezinformacije, da so se plače ministrov letos povečale, so javni uslužbenci začeli opozarjati, naj bi imeli po novi plačni politiki v javni upravi (z novim letom so začele veljati spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju) nižje plače. Gregor Virant, minister za javno upravo, je po objavi dezinformacije pojasnil, da bo januarska plača predsednika vlade in ministrov nižja, kot jebila po starem plačnem sistemu. Plača ministra z desetimi leti delovne dobe bo nižja za odstotek, ministra z 20 leti delovne dobe za 2,8 odstotka, ministra s 30 leti delovne dobe za 4,4 odstotka, ministra s 40 leti delovne dobe pa za pet odstotkov. Za pet odstotkov bo nižja tudi plača premierja. Virant je dejal, da so želeli s tem odpraviti neenakost med funkci- Pogajanja med vladnimi predstavniki in zastopniki zaposlenih onarji in javnimi uslužbenci glede dodatka za delovno dobo. Ta je po novem za vse enak, znižal pa seje z 0,5 na 0,3 odstotka. Drugačna je tudi struktura plače, kot je bila doslej. Zaradi nižjih plač so se oglasili sodniki in tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Virant je pojasnil, da je varuhinja uvrščena v tretji najvišji plačni razred v javnem sektorju, to je v 63. od 65 razredov, kar pomeni okoli 6.000 evrov brutoplače (minister ima 5.624 evrov bruto), zato meni, da je ta reši- tev ustrezna. V prvi plačni razred spadajo predsedniki republike, državnega zbora, vlade, ustavnega in vrhovnega sodišča. Oglasili so se tudi tožilci, ki so nezadovoljni s preveliko razliko med najnižjimi izhodiščnimi plačami sodnikov in državnih tožilcev ter najnižjimi plačami funkcionarjev drugih vej oblasti. Franc Testen, predsednik vrhovnega sodišča, je prepričan, da so sodniki z novo uvrstitvijo v plačne razrede podcenjeni, čeprav se bodo več sodnikom plače vendarle povečale. O nagrajevanju sodnikov glede na delovno uspešnost, ki jo prinaša plačna reforma, pa je dejal, da že zdaj več kot 95 odstotkov sodnikov dela precej več od predpisanega obsega dela. Dodatno plačilo bo dobil sodnik, ki bo delal več, kot je povprečno doseganje norme. V. K. Ad limina apostolorum Slovenski škofje se v teh dneh mudijo na obisku v Vatikanu, kjer se bodo med drugim srečali s papežem. Minuli ponedeljek, prvi dan obiska, so somaševali na grobu sv. Petra, dan kasneje pa sta jih sprejela tajnik in podtajnik kongregacije, nadškof Mauro Piacenza in msgr. Giovanni Carru. Stanje na področju duhovniških poklicev v Sloveniji jima je predstavil koprski škof Metod Pirih in dejal, da se škofje skupaj udeležujejo raznih konferenc in se redno izobražujejo. Vendarle pa na njihovo življenje v zadnjem času vplivajo tudi družbene razmere in globalni vplivi. Piacenza je škofe spodbudil, naj stike z duhovniki ohranjajo, predvsem kadar njihovo pomoč še posebej potrebujejo. Slovenski škofje so v torek med drugim obiskali kongregaciji za škofe in za nauk vere ter papeški svet za družino, ii| v sredo so se udeležili bogoslužja v baziliki sv. Pavla, danes pa jih bo sprejel papež Benedikt XVI. Tako imenovani obisk ad limina apostolorum morajo škofje iz vsake države opraviti vsakih pet let, na njem pa papežu poročajo o stanju v škofijah. P. A. Slovenski škofje v Vatikanu 0 falconu Zvonko Černač, SDS Pretekli teden sta pred preiskovalno komisijo, ki pregleduje nakupe vojaške opreme od leta 1994 do 2007 (vodi jo poslanec Zvonko Černač), nastopila nekdanji premier Anton Rop in nekdanji generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Oba so zaslišali zaradi nakupa in oddaje vladnega letala falcon. Černač je po zaslišanju dejal, da je bila odločitev prejšnje vlade o nakupu falcona negospodarna in neracionalna, letalo pa ni bilo primerno za slovenske razmere. Rop se je sicer zagovarjal, da se je vlada za oddajo letala odločila zaradi varčevanja oziroma zato, ker sicer Slovenije zaradi previsoke inflacije v letih 2003 in 2004 ne bi sprejeli v članstvo EU, vpeljati pa ne bi mogla niti evra. Spomnimo, da je bila inflacija takrat 7-odstotna, maa-strichtski konvergenčni kriterij pa je dovoljeval le 3-od-stotno. Podobno je govoril tudi Bandelj. Spomnimo, da so falcon v prejšnji vladi kupili iz sredstev, namenjenih za program opremljanja Slovenske vojske. Pojavlja se tudi utemeljen sum, da so bili nekateri nakupi vojaške opreme v preteklosti vnaprej dogovorjeni oz. dogovorjeni z dolgoročnim načrtovanjem. Černač je še dejal, da bodo vse navedbe, zakaj je bil nakup omenjenega letala negospodaren, pojasnili v poročilu, ki bo izdelano še pred koncem mandata. V. K. Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 V SREDIŠČU Magova nova oblačila Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven »Prisilna« prenova Zgodba o dolgo načrtovani preobrazbi tednika Mag je s prvo »prenovljeno« številko omenjenega političnega magazina - izšla je v sredo, 16. januarja - presegla vse meje Murphyjevih zakonov. Na prvi pogled »prenovljeni« Mag ne prinaša nič posebej revolucionarnega: naslovnica, na kateri je upodobljen predsednik države Danilo Tiirk na fotelju, je presenetljivo podobna naslovnici prejšnje številke, na kateri je bil upodobljen prvak Zaresa Gregor Golobic, ki sedi na stolu, ob njem pa nekdanji predsednik države Milan Kučan na lestvi in s čopičem v roki, kar naj bi pomenilo Kučanovo »pleskanje« politične in medijske podobe Slovenije. Ključni dokaz za to je prav novi Mag, ki je poleg novega urednika Vesa Stojanova dobil še (najmanj) štiri nove novinarje, to pa so namestnica urednika Mateja Babič, Go-razd Utenkar, Anuška Delič in Maja Megla. Kot je na svoji spletni strani zapisal dosedanji vršilec dolžnosti urednika Maga Silvester Šurla, je večino »novega« Maga skreirala četica novinarjev, »ki so prišli zadušit upor Magovih novinarjev proti politično-kapitalskim pritiskom, ld sta jih na uredništvo zadnje mesece izvajala Delova nadzornika Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek«. Prva številka »prenovljenega« Maga sicer vsebuje tudi nekatere članke dosedanjih Magovih novinarjev, ki pa po novem igrajo bolj aH manj obrobno vlogo. Zato je novi urednik Maga Veso Stojanov angažiral tudi novinarje »centralne«, tj. Delove redakcije in nekatere Delove dopisnike (Milena Zupanič, Rok Kajzer itd.). Svoje mesto so izgubili nekateri kolumnisti in stalni zunanji sodelavci (npr. Saša Veronik), angažirani pa so bih nekateri novi (npr. dr. Jernej Pikalo s FDV). Med servilnostjo in avtoritarnostjo Preobrazbo tednika Mag najbolj jasno kaže vsebina člankov novih sodelavcev, zlasti pa kolumna Vesa Stojanova z naslovom »Stran od zarot«, v kateri na apologetski način zagovarja spremembe na Magu. S tem je Mag zadnja Delova edicija, prilagojena splošni politični usmeritvi časopisne hiše Delo. V oči bode tudi dejstvo, da je odgovorni urednik Dela Janez Markeš, sicer nekdanji urednik Maga, nedavno »trdo prijel« novinarja Petra Janči-ča, domnevno zaradi »neprimernih« vprašanj v pogovoru z Zmagom pl. Jelinčičem v Sobotni prilogi (šlo naj bi za vprašanja, povezana s Pivovarno Laško). Markešev avtoritarni nastop naj bi občutila tudi njegova nekdanja sodelavca na Magu Silvester Šurla in Igor Kršinar (slednjega je Markeš označil za »pokvarjenca«), prejšnji teden pa tudi politični analitik dr. Boštjan M. Turk zaradi svojega nastopa v oddaji Vroči stol. Na omenjeno oddajo se je Markeš spravil tudi v svojem sobotnem komentarju v Delu (Vroči stol Janeza Janše, 19. januar) in zapisal, da »serija Vročih stolov Vladimir)a Voduška sproža vprašanje, kako nizko in koliko pod minimalno profesionalno raven se nacionalna TV še lahko spusti in koliko novinarske servilnosti še lahko prenese«. Po Markeševem mnenju je naveza z vlado očitna, direktor Jože Možina, glavni urednik Rajko Gerič in avtor oddaje (Vladimir Vodušek) pa so po njegovem mnenju »podrli vse standarde profesiona-lizma in novinarske etike«. Po nekaterih informacijah naj bi Bo Mag pod novim urednikom postal kopija Mladine? Večino »novega« Maga je skreirala četica novinarjev, »ki so prišli zadušit upor Magovih novinarjev proti politično-kapitalskim pritiskom«. prav Markeš, ki ima kot odgovorni urednik Dela vpliv tudi na druge Delove edicije, znova angažiral nekatere novinarje, ki jih je njegov predhodnik Peter Jančič zaradi slabega slovesa poskušal nekoliko potisniti na stran, imel pa naj bi tudi zasluge za prihod nekaterih Delovih novinarjev na Mag, na primer Gorazda Utenkarja. Navidezna resničnost Povsem očitno je, da je sovražni prevzem na Magu spodnesel tla tudi glavnim protagonistom znamenite peticije proti cenzuri, ki jim je trn v peti zlasti raziskava Fakultete za uporabne družbene študije, ki dokazuje, da so mediji kljub domnevnim vladnim pritiskom še vedno usmerjeni v »levo«. Ob tem velja omeniti, da je dr. Matej Makarovič, eden od sodelujočih v raziskavi, želel v svoji kolu-mni v Delu objaviti odgovore na pripombe na raziskavo, vendar so mu to preprečili. Bolj neprijetno za nesojene borce proti cenzuri pa je, da učinek njihove propagande v tujini čedalje bolj slabi. Tako je Frankfurter Allgemeine Ze-itung prejšnji teden zapisal, da »če je slovenska vlada že skušala vplivati na medije, potem pri tem ni bila posebej uspešna«. To pa pomeni, da so se sanje o vzpostavitvi navidezne resničnosti o vladnem nadzoru vseh medijev v državi razblinile kot milni mehurček. [9 Demokracija ■ 4/xiii ■ 24. januar 2008 POGLEDI Morala in avtonomija Gašper Blažič Zgodbe o podjetju T-2 očitno ne bo še tako hitro konec, čeprav mariborska nadškofija prodaja svoj delež v njem. Mariborski pomožni škof Peter Štumpf je že 20. septembra lani v intervjuju za Demokracijo napovedal, da bo nadškofija glede na odgovor vodstva T-2, da ne morejo odstraniti pornokanalov zaradi podpisanih pogodb, prodala svoj delež v omenjenem podjetju. Do resne razprave o prodaji je v resnici prišlo tri mesece kasneje, ko se je mariborska nadškofija šele na pritisk Slovenske škofovske konference odločila, da svoj delež v T-2 proda. Razlogi, da se mariborski nadškofiji (pravzaprav metropoliji, saj sta naslednici prejšnje mariborske škofije tudi celjska in mursko-soboška škofija) pri prodaji nikamor ne mudi, so pretežno ekonomske narave, saj ima T-2 po ugotovitvah ekonomista Jožeta P. Damijana (Finance, 11. januar) razmeroma nizko vrednost, kar pomeni, da bi prodaja T-2 pomenila veliko kapitalsko izgubo. Z drugimi besedami, s prodajo T-2 bi mariborska nadškofija (prek podjetja Škofijsko gospodarstvo Rast in finančne družbe Zvon Ena) z ekonomskega stališča naredila veliko poslovno neumnost, ki bi hkrati pomenila izpad dela sredstev za pokrivanje stroškov obnove in vzdrževanja mnogih nepremičnin, ki jih uporablja mariborska nadškofija. Razlogi za prodajo so vsaj na videz moralne narave: T-2 namreč ponuja ogled televizijskih kanalov, ki vrtijo pornografske vsebine, kar je v nasprotju s stališčem Cerkve do pornografije. Zato je ponujanje pornografskih vsebin v podjetju, ki je vsaj posredno v cerkveni lasti, v resnici moralno vprašljivo. Vendar pa članek, v katerem Jože P. Damijan analizira ekonomsko zgodovino in temeljne dileme T-2, relativizira številne komentatorje, ki so zaplet s T-2 izkoristili za nov surov obračun s Cerkvijo. Glavni problem T-2 pa ni toliko v pornografiji kot v odnosu do lastnih naročnikov. V tem primeru je za nezadovoljstvo naročnikov bolj odgovorno podjetje samo kot pa njegov lastnik. Jasno pa je, da je T-2 projekt, ki bo s prodajo spodletel predvsem zato, ker so se ga investitorji lotili zelo naivno, in to ne samo zaradi pomanjkanja profesionalnosti na področju storitev, ampak tudi zaradi tega, ker že v začetku ni bilo dogovorjeno, kolikšna naj bo poslovna avtonomija podjetja v odnosu do lastnika. Primer nedorečene avtonomije je časopisna hiša Delo, katere solastnica je bila nekdaj Krekova družba, kljub temu pa so v Delu ves čas objavljali proticerkvene komentarje. V nasprotju s tedanjimi časi Delo zdaj čedalje bolj postaja nekakšno PR glasilo svojega lastnika ... Razlogi za »baby boom« Peter Avsenik Zanikanje katerega od razlogov za povečanje rojstev lahko privede do napačnega razumevanja problematike. T T"je so vzroki za čedalje več rojstev? Eden od njih je lahko fV številčnost generacije v najbolj rodnih letih. Slednje je v za-^"dnjih letih prišlo do izraza tudi v Sloveniji, saj je generacija žensk med 25. in 35. letom starosti izjemno številčna. Podatek o številu rojstev je prav gotovo razveseljiv tudi za vlado, kar premier Janez Janša in nekateri ministri ob nekaterih priložnostih radi poudarijo. Nihče seveda - niti vlada - pa ne pravi, da je za dvig rodnosti v Sloveniji zaslužna le oblast. Nobena vlada namreč ne more zagotoviti zadostne medsebojne duhovne pripadnosti (oziroma intimnih čustev) med dvema, da se odločita za naraščaj. Prav tako pa ni mogoče reči, da vlada na to nima nikakršnega vpliva. S politiko, ki ni naklonjena rojstvom, lahko oblast na eni strani močno otežuje taksne odločitve, na drugi pa jih lahko s stimulativnimi ukrepi olajša. To potrjuje tudi demograf dr. Damir Josipovič, čigar izsledke in razmišljanja objavljamo v današnji številki revije. Razlogov za dvig števila rojstev je torej v Sloveniji več. Prav z vidika mnogovrstnosti razlogov, ki smo jih navedli, jih je nemogoče zreducirati le na enega. To si je denimo v poslanskem vprašanju ministrici za delo Marjeti Cotman privoščila poslanka SD Majda Potrata, ko je dejala, da je pravi razlog prav generacijska koncentracija. »Kljub jasno izraženim mnenjem stroke si predstavniki vlade v svojih izjavah lastijo zasluge za povečanje števila rojstev,« je zapisala poslanka SD, pri čemer se je očitno opirala le na tista mnenja, ki vladnim ukrepov v tem kontekstu ne pripisujejo nikakršnih zaslug. Podobno so si privoščili tudi nekateri mediji, ki so bolj naklonjeni opoziciji. Vse to seveda z namenom razvrednotenja vladnih ukrepov na tem področju. Da so pri tem nedosledni, dokazuje preprosto dejstvo. V Sloveniji se je poleg števila živorojenih otrok povečala tudi rodnost (število rojenih otrok na žensko), in sicer v zadnjih letih z 1,2 otroka na žensko na 1,31 otroka na žensko. Zato je nemogoče reči, da je dvig števila rojstev le posledica številčnejše generacije žensk v rodnih letih, saj bi v tem primeru podatek o rodnosti ostal približno enak. Tako lahko sklepamo, da je k zametkom »baby booma« v Sloveniji vsaj v neki meri pripomogla tudi primerna vladna politika. Razvrednotenje katerega od razlogov za povečanje števila rojstev pa lahko privede do napačnega razumevanja problematike. 10 Demokracija ■ 4/xin ■ 24. januar 2008 KOLUMNA Slovenija na čelu Evrope Dr. Ljubo Sire Vsaj desničarskim Slovencem je všeč, da za pol leta slovenska vlada nastopa kot predsedujoča Evropi. Levičarje po vsem videzu bolj zanima, ali bo s tem Janša pridobil adute za jesenske volitve. Če bi bili levičarji na oblasti, bi bila stvar drugačna in bi iz slovenskega predsedovanja, naključnega po nekakšnem vrstnem redu, naredili pravi triumf. Vsekakor je za Slovence kot Slovence velik korak naprej, da se o njih govori in piše, saj pred nekaj leti precej Evropejcev ni vedelo, kje Slovenija je. Kljub formalnemu predsedovanju seveda ne smemo pričakovati, da bi se slovenski vpliv bistveno povečal, čeprav Janša svoje posle in naloge opravlja zelo učinkovito. Zahodni novinarji celo pišejo, da tisto, kar Janša in drugi Slovenci govorijo med predsedovanjem, niso njihove lastne besede, temveč izjave, ki jih pripravljajo uradniki EU. Nekaj takega se godi dnevno vsem politikom. Večino izjav namreč pripravljajo tako imenovani pisci govorov, po angleško »spreech writers«, ker je področje, ki ga pokrivajo vodilni politiki, preveliko, da bi imeli takojšen odgovor ali izjavo na vse. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je Janševa izjava, objavljena v Daily Telegraphu, samo njegovo mnenje ali pa je bila drugače navdahnjena. Pisec pisma temu časniku z dne 31. decembra ni imel pomisleka. Napisal je takole: »Gospod urednik, slovenskega ministrskega predsednika skrbi, da bi države kot Britanija utegnile iztiriti pogodbo o EU (poročilo 29. decembra), toda kje je njegova skrb za to, kaj želijo volivci v posameznih državah? Evropski politični voditelji še naprej spregledujejo mnenja britanskih državljanov in iščejo načine, da bi vtihotapili ustavo skozi zadnja vrata. Ali je spričo tega kaj čudnega, da so ljudje izgubili zaupanje v EU in ne verjamejo več vladam, ki se obnašajo do njih, kot bi bili bedaki?« Zanimivo je, da je pod pismom podpisan Syed Kamall, britanski konservativni poslanec v evropskem parlamentu. Podpis je zanimiv zato, ker kaže na staro povezanost Britanije s čezmorskimi deželami. Ta povezanost oziroma usmerjenost navzven tudi pojasnjuje, zakaj Britanci gledajo na Evropo nekoliko drugače kot večina kontinentalnih držav. To je zelo budna zavest, da svet sega čez Evropo, in želja, da Evropa ne bi namesto unije-zveze postala država, v kateri prebivalstvo članic ne bi imelo zadosti Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 Močni preostanki pripomorejo k čudnemu ozračju v Sloveniji - kot bi Slovenija hotela iti nazaj in se prepustiti ljudem, ki so izšli iz totalitarizma. besede, je pognala Britance v skepso do Evrope. Ne želijo, da bi Evropa kot Evropa določala, kako naj živijo. To stališče je podobno tistemu v Sloveniji, ki pravi, naj Bruselj ne bi preprosto nadomestil Beograda. V evropski razpravi o tem, kakšne pristojnosti naj ima evropska komisija in kakšne naj ostanejo zajamčeno vladam držav članic, seveda slovensko mnenje ne bo imelo veliko vpliva. Nas je pač samo dva milijona. Toda prav tako ne smemo pozabiti, da se bo veljava Slovenije določala tudi po tem, koliko jo bodo drugi Evropejci spoštovali, spoštovanje bo pa največ odvisno od tega, koliko bo Slovenija prispevala k evropski politični kulturi. Ta kultura pa še vedno temelji na zmernosti in obzirnosti. V današnjem demokratičnem obdobju evropska splošnost ceni strpnost (živi in pusti živeti) in umirjenost nazorov kot nasprotje skrajnostim in zaletavosti. Na dan prihajajo mnenja, da je Slovenija še daleč od zmernosti in strpnosti. Economist z dne 8. decembra navaja neimenovanega evropskega zunanjega ministra, ki je rekel, da Slovenija ne more poučevati Srbije o lepem političnem vedenju. Ni namreč še priznala svojih lastnih zlih dejanj iz komunistične preteklosti in je celo dovolila, da nekdanji apartčiki sedijo na odločilnih stolčkih. Nekaj dni kasneje je Frankfurter Allgemeine Zeitung kritiziral Slovenijo, češ da ji še vedno vlada kontinuiteta. Politični sodniki še vedno sodijo politično in novinarji, ki so pritrjevali političnim sodbam, še vedno pišejo pristranske uvodnike. Ti močni preostanki pripomorejo k čudnemu ozračju v Sloveniji - kot bi Slovenija hotela iti nazaj in se prepustiti ljudem, ki so izšli iz totalitarizma. To razpoloženje, če je res tako, zavira politično in gospodarsko sprostitev. To še posebej maličijo zahteve totalitarnih ostankov po »svobodi«, ki jo je prav totalitarizem onemogočal do sestopa z oblasti. Ne gre za posameznike, ki pač ravnajo po svoje, gre za stare ideje in želje po oblasti, ki zavirajo napredek k Evropi. Te želje podpira tako, da so se totalitarci polastili kapitala, ki zato služi strankarski politiki. 13 11 POLITIKA Janez Janša je v evropskem parlamentu predstavil šestmesečni program slovenskega predsedovanja EU. Zgodovinski govor v Strasbourgu Petra Janša, foto: EU, arhiv Demokracije Predsedujoči evropskemu svetu, premier Janez Janša, je evropskim poslancem na plenarnem zasedanju v Strasbourgu predstavil program slovenskega predsedovanja EU. Poslanci so slovensko predsedstvo in njegove prioritete podprli. Govor Janeza Janše evropskim poslancem prejšnjo sredo je za slovensko državo nedvomno zgodovinskega pomena. Ne samo da smo prva nova država članica, prva članica izza nekdanje železne zavese in tudi prva slovanska država, ki vodi Svet EU, na kar je uvodoma opozoril premier Janša, smo tudi država, ki z dvema milijonoma prebivalcev živi sanje svojih prednikov, ki so se bojevali za samostojno, demokratično in svobodno državo Slovenijo, mednarodno priznano in uveljavljeno. Čeprav se zdi, da v Sloveniji ta čas vlada umetno ustvarjeno malodušje, zavedati se namreč moramo, da je leto 2008 leto parlamentarnih volitev in bitka se je 12 za nekatere stranke že začela, je dobro, da prav zdaj opozorimo na pomemben trenutek, ki bo v zgodovini slovenskega naroda ostal zapisan ne samo v šolskih učbenikih, temveč tudi v srcih Slovencev, ki se zavedamo pomembnosti samega dogodka. Kot je poudaril Janša v govoru, »to ne bi bilo mogoče, če na evropski celini v zadnjega četrt stoletja ne bi prišlo do tektonskih sprememb. Te so omogočile, da je Evropa danes v veliki meri združena, in sicer v unijo miru, svobode, solidarnosti in napredka. Vse to je bilo za milijone Evropejcev še pred 20 leti nepredstavljivo«. Simbolika procesa JBTZ velik simboličen pomen je premier Jan- ša pripisal tudi osebni izkušnji, ki jo velika večina Slovencev kljub močno opešanemu spominu nekaterih zagotovo pozna kot proces JBTZ. Maja leta 1988 so zaradi kritike takratnega totalitarnega komunističnega režima v Jugoslaviji in še posebej militarističnih teženj takratne jugoslovanske armade aretirali in zaprli tri publiciste in podčastnika ter jih obsodili pred vojaškim sodiščem brez temeljnih pravic obrambe, brez pravice do odvetnika in brez navzočnosti javnosti. Sodili so jim sredi Ljubljane v tujem jeziku. Kljub tajnemu sojenju in grožnjam s posredovanjem jugoslovanske armade je na deset tisoče ljudi mirno protestiralo na ulicah in trgih, zahtevali so spoštovanje človekovih pravic in demokracijo. Dosegli so, da so se začele spremembe. »Po skoraj natančno 20 letih stojim tukaj pred vami, v tem visokem domu, v evropskem parlamentu, sredi Strasbourga, do katerega lahko pridem brez ustavljanj na mejah. Kot predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik evropskega sveta vam lahko govorim v svojem mater-nem jeziku. Če bi mi pred 20 leti v zaporniški celici vojaškega zapora kdor koli napovedal takšno možnost, mu seveda ne bi verjel niti stavka. Vendar se je vse to res zgodilo. Po samo dveh desetletjih življenja ene generacije.« Janša je nadaljeval, da je Slovenija v tem času vzpostavila demokratičen parlamentarni sistem Demokracija ■ 4/xin • 24. januar 2008 POLITIKA in tržno gospodarstvo, postala je samostojna, mednarodno priznana država, danes je članica Evropske unije in zveze NATO, evroobmočja in del schengenske-ga prostora. Tako kot so velik napredek po padcu berlinskega zidu in demokratičnih spremembah dosegle druge nekdanje komunistične države Srednje in Vzhodne Evrope, ki so danes članice Evropske unije, je podoben napredek dosegla tudi Slovenija, ki je leta 1988 imela približno 4.000 evrov dohodka po kupni moči na prebivalca, leta 2007 pa več kot 22.000 evrov. Tako dosegamo 91 odstotkov povprečja Evropske unije. Gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu je presegla 6 odstotkov, zabeležili smo najnižjo brezposelnost v zgodovini in eno najnižjih v Evropski uniji. Stopnja revščine je druga najnižja v evro-območju. Slovenija je tretja najmanj zadolžena članica evroobmočja, na reformnem barometru Evropske unije je danes uvrščena med prvih šest držav članic. Prioritete predsedovanja Pred sedujoči EU je poudaril, da je glavni cilj slovenskega predsedovanja, da tudi v naslednjih šestih mesecih Evropa napreduje na čim več področjih, in dodal, da so ta področja opredeljena v 18-mesečnem programu predsedovanja, ki ga je Slovenija oblikovala skupaj z Nemčijo in s Portugalsko. Po njegovih besedah si bo slovensko predsedstvo prizadevalo dokončati vse, kar še ni bilo opravljeno, in bo poskrbelo, da bo prehod na naslednjo trojico potekal gladko. Kot prvo politično prioriteto unije je omenil Lizbonsko pogodbo. Pohvalil je vlogo Nemčije in Portugalske pri njenem oblikovanju in podpisu ter izrazil upanje, da bo do konca slovenskega predsedovanja pogodbo ratificiralo čim več držav članic, cilj pa je uveljavitev pogodbe s 1. januarjem 2009. »S podpisom pogodbe pa naša naloga še ni končana. Stopili smo v obdobje ratifikacij, ki je - tako nas uči izkušnja iz leta 2005 - najbolj občutljiva faza uveljavljanja nove pogodbe. Naj poudarim, da je ratifikacija izključna pristojnost - in odgovornost! - vsake države članice.« Janša je pri tem čestital Madžarski, ki je ta postopek že opravila. Slovenski parlament bo o ratifikaciji odločal še ta mesec. Slovenija pa tudi že sodeluje z naslednjo predsedujočo - Francijo, da bi bilo vse nared za pravočasno uveljavitev pogodbe. V naslednjem triletnem ciklu izvajanja lizbonske strategije za rast in zaposlovanje, ki je druga prednostna naloga slovenskega predsedovanja, je po besedah predsedujočega uniji treba predvsem nadaljevati v doslej zastavljenih smereh. Nujno je tudi pravočasno sprejetje integriranih smernic, za kar so odgovorne institucije EU, je poudaril Janša in spomnil evropske poslance na pomen konstruktivnega medin-stitucionalnega sodelovanja. Glede okoljsko-podnebnega svežnja, ki gaje predstavila evropska komisija, je Janša napovedal sodelovanje s prihodnjo predsedujočo. Bruselj je tako sprejel več težko pričakovanih zakonodajnih predlogov v okviru podnebno-energetskega svežnja, katerega namen je omogočiti uresničitev zavezujočih energetsko-okoljskih ciljev, ki so jih marca lani sprejeli voditelji EU. Zahodni Balkan in širitev EU »Že pogled na zemljevid Evrope nam utrdi vtis o širitvi kot nedokončani zgodbi. Ključno je, da se ta proces nadaljuje v skladu s prevzetimi zavezami in na podlagi temeljnih načel, v prvi vrsti načela izpolnjevanja meril za članstvo. Slovensko predsedstvo si bo na teh osnovah prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo,« je glede širitve povezave napovedal predsedujoči EU. Posebno poglavje so po Janševih besedah države Zahodnega Balkana, ki jim je treba zagotoviti evropsko perspektivo. Pri tem je poudaril, da se slovensko predsedstvo ne zavzema za zniževanje meril in »bližnjice«, želi pa, da »EU aktivneje poseže na to območje in se intenzivneje angažira pri pomoči državam v njihovih reformnih procesih«. Pri tem je izpostavil vprašanje statusa Kosova, ki je po vzpostavljenem miru ostalo odprto in je tako evropsko vprašanje, slovensko predsedstvo pa bo gradilo na odločitvah decembr- skega evropskega sveta. »Imamo temelje, na katerih se je že izoblikoval konsenz. Imamo načelno politično soglasje Evropske unije glede napotitve civilne misije na Kosovo. Soglašamo, da ohranjanje sedanjega stanja ni vzdržno in da vprašanje Kosova pomeni poseben problem, ki ga ni mogo- če prenesti na nobeno drugo situacijo v svetu. V teh okvirih bo predsedstvo usklajevalo rešitve, ki bodo uživale najširšo mogočo podporo znotraj Evropske unije ter hkrati zagotovile dolgoročno stabilnost v regiji.« Za Slovenijo in za EU so pomembne vse države Zahodnega ► Pohvalne besede evropskih poslancev Sloveniji A ■ 4/XIII ■ 24. januar 2008 13 Maja bo minilo dvajset let od procesa proti četverici. Janez Janša s predsednikom evropskega parlamenta Hans-Gertom Potteringom POLITIKA Zgodovinski govor v Strasbourgu ► Slovenija pri tem uspešna: »Lepe besede boja proti podnebnim spremembam lahko spremenimo v dejanja,« je menil Watson. Sopredsednik politične skupine Združenje za Evropo narodov (UEN) Brian Crowley pa je dejal, da je treba glede Kosova najti »intelektualno rešitev« in da nas mora voditi razumnost. »To lahko pokaže Slovenija, ki se je znala izkopati iz komunističnega okolja,« je dejal in dodal, da Slovenija ni velika samo v duhu, ampak zna veliko doseči. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je menil, da je v razpravi prevladovala podpora prednostnim nalogam slovenskega predsedovanja. Spodbuja ga podpora poslancev ciljem komisije glede podnebno-energetskega da tudi Evropi ni Lizbonska strategija omogoča prost pretok znanja. svežnja, kar je kot enega izmed večjih izzivov predsedovanja omenil tudi Janša in temu dodal še medkulturni dialog, boj proti revščini, vprašanje reforme OZN in oblikovanje novega svetovnega reda. Prav tako Janša ni pozabil omeniti krepitve sodelovanja s strateškimi partnerji v svetu. V času slovenskega predsedovanja bodo tako organizirana štiri vrhunska zasedanja: z ZDA, Rusko federacijo, Japonsko ter državami Latinske Amerike in Karibov. V času slovenskega predsedovanja bo EU tudi zanesljiva opora bližnjevzho-dnemu mirovnemu procesu. Ganjenost ob slovenski himni Poslanci in vodje političnih skupin so se odzvali na Janševo osebno izkušnjo, ko je bil pred 20 leti zaprt in so mu sodili pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Predsednik skupine socialistov (PES) Martin Schulz se je strinjal z Janšo, da gre resnično za »zgodovinski dan«, ko Slovenija predseduje EU in v parlamentu predstavlja svoje prioritete. »Država potrebuje podporo,« je menil Schulz. Janša je izrazil tudi ganjenost ob dejstvu, da je bilo v evropskem parlamentu slišati slovensko himno, čeprav je niso navajali slovenski poslanci. Francoski poslanec iz vrst socialistov Bernard Poignant je namreč prebral njeno besedilo in dejal: »Kdo drug kot vi lahko govori bolje o medkulturnem dialogu.« Sloveniji je tudi priporočil, naj bo medkulturni dialog više na lestvici prioritet. Janši je celo svetoval, naj »ponižnost« prenese na Francijo. »Dajte Evropi najboljšo lekcijo,« je poudaril Poignant. IB »Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, vseeno, kaj bo z mano. Danes mogoče še nismo tu, smo pa blizu. Na pravi poti,« je prepričan Janša. cesov, kot sta barcelonski proces in EuroMed. Ne potrebujemo pa podvajanja ali institucijam EU konkurenčnih institucij, ki bi hkrati pokrivale del EU in del soseščine. EU je celota in samo kot celota bo lahko dovolj učinkovita pri vzpostavljanju miru, stabilnosti in napredka v soseščini in širše,« je dejal predsedujoči EU. Napovedal je tudi krepitev odnosov s strateškimi partnerji v svetu. Menil je še, da prihaja čas nove, okrepljene vloge EU v svetu, ki se je mora unija zavedati skupaj z odgovornostjo, ki iz tega izhaja. 14 Podnebne spremembe bodo ena od prioritet slovenskega predsedovanja. Demokracija • 4/xiii • 24. januar 2008 Balkana. Tako je Janša omenil Srbijo, ki je imela tradicionalno pomembno vlogo na Zahodnem Balkanu, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, ki je dobila status kandidatke že leta 2005, a je še vedno brez datuma pogajanja, izpostavil pa je tudi vlogo Albanije, ki je po drugi svetovni vojni živela posebno zgodovino, danes pa jo cenimo zaradi njenega prispevka k stabilnosti v regiji in konstruktivnega odnosa pri reševanju vprašanja prihodnjega statusa Kosova. V isto kategorijo lahko po premierjevih besedah uvrstimo tudi Črno goro, ki je prav tako resno zastavila pot reform s ciljem vključitve v solunsko agendo. Postdaytonska struktura Bosne in Hercegovine z mednarodno navzočnostjo in notranjepolitična nestabilnost v preteklih mesecih pa kažeta, da ta država potrebuje posebno pozornost, saj ne smemo pozabiti beguncev, ki se še niso vrnili na svoje domove, pa tudi ne velikih zločinov, ki še niso bili kaznovani. Za evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine ter celotne regije so prav sankcioniranje zločinov proti človeštvu, mir in sprava temeljnega pomena. Glede evropske sosedske politike je Janša poudaril, da sta pomembni tako vzhodna kot sredozemska dimenzija. »Želimo si okrepitev ustanov in pro- Balkanu zaradi Kosova ne grozi vojna. Pohvalne besede Sloveniji Najprej je po Janševi predstavitvi prioritet govoril predsednik skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu Joseph Daul. »Slovenci so na čelu tistih, ki izkazujejo občutek velike pripadnosti EU,« je dejal in naštel številne uspehe Slovenije. »Kar smo mi naredili v 50 letih, je vam uspelo v desetih,« je uspešno zgodbo slovenskega razvoja povzel Daul in obljubil pomoč pri izpolnjevanju prioritet slovenskega predsedovanja. Po besedah predsednika politične skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) Grahama Watsona »Evropa pričakuje, da bo leto 2008 leto napredka«. Poslanec pa ne dvomi, da bo POLITIKA Pahorjevi predvolilni manevri Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Pred napovedanim valom stavk, ki poskušajo vladni boj proti tajkunom potisniti v ozadje, se politične razmere čedalje bolj zapletajo. Tokrat je temperaturo dvignil predsednik SD Borut Pahor, ki seje nenapovedano povezal z Mitjo Gasparijem. Mitja Gaspari, ki je bil na jesenskih predsedniških volitvah kandidat LDS in se mu ni uspelo uvrstiti v drugi krog volitev, naj bi bil po neuradnih podatkih kandidat LDS za mandatarja za sestavo prihodnje vlade. Mnogi so namreč pričakovali, da bo po tistem, ko se je Borut Pahor oklical kot kandidat SD za mandatarja, podobno ravnala tudi LDS in za mandatarja ponudila izkušenega Gasparija, ki je bil minister za fmance v dveh Drnovškovih vladah, nato pa guverner Banke Slovenije. Vendar se to ni zgodilo, najverjetneje zato ne, ker LDS ni hotela slediti po mnenju nekaterih preveč ambiciozno zastavljeni Pahorjevi predvolilni strategiji. Zato mnogi sklepajo, da se je neučakani Gaspari preprosto naveličal čakati na omahujoče kolege iz LDS in se je raje povezal s Pahorjem. Pahorjeva podhranjenost Kljub temu se verjetnejša zdi teorija, da je Pahorjevo sodelovanje z Gasparijem predvsem posledica Pahorjeve strokovne podhranjenosti na področju financ, kar kaže na to, da mu pri njegovih nasto- pih v zadnjem času ni zadostovala niti pomoč dveh finančnikov iz SD, in sicer Milana M. Cvikla in ekonomista Franceta Križaniča. Očitno je presodil, da potrebuje politično izkušenega pomočnika, ki bi bil strokovnjak za področje gospodarstva in financ, zato naj bi bil v primeru zmage SD Gaspari po Pahorjevem načrtu primeren za podpredsednika vlade, ni pa znano, ali bi v tem primeru prevzel tudi katero od ministrskih mest. Bržkone je Pahor z angažiranjem Gasparija vsaj posredno priznal, da je do zdaj sam preveč lahkotno operiral z nekaterimi pojmi s področja financ, kar so opazili celo nekateri novinarji. Povsem nerealno pa bi bilo pričakovati, da bi se Pahor spopadel z Bajukom v košarkarskem slogu »ena na ena«, saj že zdaj prihajajo v javnost odzivi ministrstva za finance, ki spravljajo Pahorja zaradi njegovih izjav o inflaciji v veliko zadrego. Bržkone pa je k Pahorjevim »ukrepom« v zadnjem času pripomogla tudi nižja javnomnenjska podpora SD, kar je zaznala celo raziskava agencije Ninamedia. ► Zoran Jankovič, ljubljanski župan celo špekulacije, naj bi se bil Šrot distanciral od Janše tudi s kritiko prodaje delnic Nove Kreditne banke Maribor. Njegovo izjavo, da »v koalicijski pogodbi nikjer ne piše, da mora naslednikom ostati prazen hlev«, si nekateri razlagajo kot napoved, naj bi se SLS v primeru zmage levice pridružila Go-lobičevi veliki koaliciji, kar pa ne bo tako preprosto, saj je SLS vladna stranka tako rekoč že več kot deset let (z manjšimi prekinitvami), kar povzroča nezadovoljstvo med nekaterimi člani SLS. POLITIKA Pahorjevi predvolilni manevri Prvak Za resa Gregor Golobic ni navdušen nad Pahorjevimi potezami. kovano pristal na obrobju. Nekateri si to razlagajo kot »porodne« težave stranke, ki šele vzpostavlja svojo mrežo na terenu. Vprašanje je tudi, ah bo to uspelo stranki, ki jo ustanavlja Sašo Peče, človek, ki je, kot je nedavno v pogovoru za Demokracijo dejal predsednik SNS Zmago pl. Jelinčič, »vzvišen nad terenom«. Pomoč Franceta Križaniča in Milana M. Cvikla Pahorju ne zadostuje. ► Pričakovana živčnost Pahorje- va naveza z Gasparijem je spravila v zadrego tako LDS kot Zares. Prvo predvsem zato, ker ji je na neki način »ukradel« najmočnejšega aduta na področju financ, drugo pa zato, ker se Gregor Golobic, ki je poleg Milana Kučana glavni guru slovenske levice, čuti ogroženega zaradi Pahorjeve najnovejše »oborožitve«. Vse to kaže na precejšnjo tekmovalnost in razpoke znotraj levice ter že tradicionalno nenaklonjenost »stare levice« Pahorju, ki predstavlja bolj evropsko naravnano levosre-dinsko politiko, vendar ostaja za zdaj bolj ali manj osamljeni jezdec. Njegov adut so nezadovoljne stavkajoče množice delavcev in upokojencev, vendar se pri tem očitno zaveda, da se mu socialna demagogija dolgoročno ne bo obrestovala, saj postajajo ekonomska vprašanja čedalje bolj občutljiva in politično relevantna. Nič nenavadnega torej ni, da se je na Pahorjevo predvolilno povezovanje brž odzval vodja poslanske skupine Zares (in ekonomist) Matej Lahovnik, ki meni, da »ni dobro pripravljati ražnja, dokler je zajec še v gozdu«. Verjetno marsikoga bega tudi dejstvo, naj bi bil glavni »režiser« sodelovanja med Pahorjem in Gasparijem upokojeni bančnik in siva eminenca LDS Niko Kavčič. Dodatno nervozo znotraj stranke Zares pa povzroča dejstvo, da je stranko zapustil Ivan Cencelj, eden njenih soustanoviteljev, ki je po Golobičevem vzponu na mesto predsednika stranke priča- Jankovič glavni adut? sicer Pa je v zadnjem času mogoče slišati, naj bi v primeru zmage levice na volitvah vodenje vlade prevzel ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je pred nedavnim prodajo Mercatorja znova označil za Janšev politični projekt. Ni pa še znano, ali bi v tem primeru prišlo do sestave t. i. velike koalicije, saj so nekatere stranke, na primer SLS, DeSUS in (bodoča) Slovenska lipa, v veliki negotovosti, ali se bodo po letošnjih volitvah sploh prebile v državni zbor. DeSUS se poskuša za zdaj obdržati na površju s po-pulistično podporo upokojencem, podkrepljeno z napadi predsednika DeSUS Karla Erjavca na državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marka Štrousa zaradi domnevno žaljive izjave o »matildi«. Zato je čedalje bolj verjetno, da niti DeSUS niti bodoča nova stranka ne bosta šli v samostojni nastop na volitvah, ampak se bosta povezali s katero od večjih strank na levici. Svoj prostor išče tudi Stranka mladih Slovenije (SMS), ki se je nedavno o združitvi pogovarjala z LDS, sedaj pa naj bi se bila že dogovorila o predvolilni koaliciji s SLS. Slednja je v težavah, ker ji prihod Bojana Šrota na vrh stranke ni prinesel pričakovanega vzpona, zato toliko bolj presenečajo Šrotovi nastopi, v katerih poudarja pomen »nacionalnega interesa« in »družinske srebrnine«. Tako se je Bojan Šrot na tiskovni konferenci 17. januarja s svojim pogledom na privatizacijo Zavarovalnice Triglav in Telekoma prvič bolj konkretno distanciral od vlade, v kateri sodeluje njegova stranka, njegovo potezo pa so mediji hitro opazili in ga celo razglasili za »novo zvezdo desnice«. Še več, pojavile so se Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 Po poti Zdenke Cerar Potem ko je stranki LDS ušel Mitja Gaspari, je vodenje odbora za pravosodje v njej prevzel Aleš Zalar, ki je še nedavno veljal za »neodvisnega« kandidata za predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča. Pravosodni minister Lovro Šturm naj bi mu bil naredil veliko krivico, s tem ko mu je onemogočil imenovanje na omenjeno funkcijo. Pri tem velja spomniti, da je bil Zalar leta 1996 (po zmagi LDS) kandidat za ministra za pravosodje v Drnovškovi vladi. Zanj torej Aleš Zalar, nekdanji sodnik velja podobno kot za nekdanjo generalno državno tožilko Zdenko Cerar, ki je kasneje postala ministrica za pravosodje, sedaj pa je podpredsednica LDS. Niko Kavčič, mož iz ozadja POLITIKA jBm MLv 'f K Hi ■ RKF m llflBB 1 m / I / j i ■g/i / "Zelena naveza" v SLS: Franc Kangler in Bojan Šrot Šrotove zadrege Kljub temu pa Šrotovo soliranje še ne pomeni nujno, da bo SLS pristala v Golobičevem naročju. Šroto-va nervoza je razumljiva, ker se zaveda napake, da je na kongres SLS povabil svojega brata Bo-ška. Šrotov vzpon na vrh SLS je bil poleg tega posledica »džen-telmenskega sporazuma«, ki je Janeza Podobnika degradiral na mesto podpredsednika stranke, v ozadju tega dogovora pa naj bi bil tudi vplivni član SLS in mariborski župan Franc Kangler, nogometni navdušenec (še nedavno je bil predsednik medobčinske nogometne zveze, pri čemer ga je podpiral Nogometni klub Maribor, katerega glavni sponzor je Pivovarna Laško), ki pa ga sodelovanje s SD ne navdušuje preveč, saj naj bi mu mestni svetniki SD v mariborskem mestnem svetu metali polena pod noge. Bolj verjetno je tako Kanglerjevo povezovanje s Slovensko lipo, saj je mariborski podžupan Rok Peče brat upornega poslanca Saša Pečeta, ki je, kot kaže, povezan tako z bratoma Šrot kot s Kanglerjem. Šrotovo neuspešno distanciranje od brata kaže, da ista barva njegove stranke in največje slovenske pivovarne ni samo naključje. Ce bi v primeru zmage levice vendarle prišlo do koalicije v sestavi Za- res, SD, LDS, SLS, SMS, DeSUS in Slovenska lipa, se bo moral Šrot zelo potruditi, da bo strankarske organe prepričal v povezovanje z levico. Za mnoge tradicionalne volivce desne sredine bi to pomenilo novo izdajo po letu 2000, ko se je predsednik SLS+SKD Franc Zagožen odpovedal večinskemu volilnemu sistemu in zatem vstopil v koalicijo z LDS. Centri moči se selijo zanimivo je tudi to, da tako LDS kot SD nista več prava centra moči in da se nosilci gospodarsko-družbene moči naslanjajo na vedno nove, »preoblečene« stranke. SD, pravna naslednica Zveze komunistov Slovenije (oz. kasnejše Stranke demokratične prenove), je bila vsaj od leta 1992 v primerjavi z LDS »drugorazredna« stranka kljub drugačni vlogi v preteklosti, sedaj pa je ista usoda doletela LDS, medtem ko Zares igra na karto »nove politike« in se krepi. Golobic je nedvomno najboljši poznavalec zmagovitih predvolilnih kampanj in se bo morda znova obrnil na znanega francoskega oglaševalskega guruja Jacquesa Sequelo, ki je sodeloval že pri Drnovškovi predsedniški kampanji leta 2002 (glavni vodja kampanje je bil tedaj Golobic), med največjimi zaslugami Sequele je tudi dvakratno ustoličenje nek- Mnenji publicistov Dr. Matevž Tomšič: »Dejstvo je, da je slovenska levica bistveno manj enotna, kot se zdi na prvi pogled. Te enostnosti je precej manj, kot je je bilo v preteklosti, ko sta tako Kučan kot Drnovšek figurirala kot močni integrativni personi in jima je konflikte, ki so tudi takrat obstajali, uspelo 'držati pod pokrovom'. Kučan sicer sedaj znova rine v ospredje, vendar je njegov vpliv nedvomno manjši, kakor je bil v preteklosti. Kljub vsemu pa še vedno lahko 'meša štrene'. Očitno je, da njegov adut nista Pahor in SD, ampak druščina, zbrana okoli Golobica v Zares. Slednji pa niti po naključju ni naklonjen Pahorju. Vendar se Pahorja njegovi nasprotniki na levici ne morejo lotili preveč neposredno, saj bi s tem lahko ogrozili primat njegove stranke in njeno relativno zmago na parlamentarnih volitvah, tako da Pahorjeve upravičenosti do mandatarstva verjetno ne bodo javno izpodbijali. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, če bo levica na volitvah dosegla zanesljivo zmago. Tedaj se lahko zgodi poskus 'nevtralizacije' Pahorja. Mogoče ne takoj na začetku, ampak kasneje. Npr. da se po pol leta njegovega premierstva nekdo odloči', da Pahor ni dovolj ustrezen 'material' za premierja in ga je treba zamenjati. Seveda pa to ne bi šlo brez konfliktov, kar bi lahko škodovalo tudi levici, saj bi se volivci počutili izigrane.« Dr. Boštjan M. Turk: »Dogodki v Slovenski nacionalni stranki so znamenje mrzličnega preurejanja, kakršno je bilo v zadnjem času značilno za stranke tranzi-cijske levice. Pečetove možnosti za uspeh so minimalne: postaviti infrastrukturo stranke in poiskati novo tržno nišo, v kateri bi bili zaželeni volivci, je projekt, ki ta čas presega zmožnosti Slovenske lipe. Gre preprosto še za eno slabo odločitev v slovenski politiki. Pahor je profesionalni politik, ki pa v tem trenutku nekoliko prehiteva samega sebe. Na ta način je mogoče razumeti tudi Gasparijevo integracijo. V politiki ni dobro kazati preveč lažnega optimizma, zadnji primer za to je prav predsedniški kandidat desnice. SLS deluje bolj po načelu kriznega menedžmenta. Ko je predsednik vlade identificiral klan Šrot, je v bistvu pokopal tudi najmlajšega brata. Ta v javnosti ne more zaživeti zunaj družinske, patriarhalne strukture, to pa za SLS ni dobro. Politika nacionalnega interesa je v tem trenutku zanje pia desideria, neuresničljive želje.« danjega komunista Aleksandra Kwasniewskega za predsednika (katoliške) Poljske. Glede na svojo dosedanjo vlogo je le malo verjetno, da bi se Golobic sam zavihtel na mesto predsednika vlade, zato bo v ogenj najverjetneje poslal Demokracija ■ 4/xm • 24. januar 2008 operativca iz Foruma 21 Zorana Jankoviča, ki igra na karto ne-strankarstva in se bo verjetno pojavil v igri zadnji hip. Vprašanje je le, ali bo to vlogo sredi svojega prvega županskega mandata pripravljen sprejeti. IS 17 POLITIKA Medijski glas ljudstva Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Med rubrikami, ki so skupne tako rekoč vsem časopisom in revijam, močno izstopa tista, ki je namenjena prispevkom bralcev. Zaradi težav z medijskim enoumjem v Sloveniji so tudi pisma bralcev dostikrat sredstvo za manipulacijo z javnostjo, p isma bralcev (omenjena rubrika se v različnih publikacijah različno imenuje) ima predvsem dvojno vlogo: najprej omogoča odmeve oz. popravke na članke, čeprav sedanji zakon o medijih glede popravkov prizadetim daje več pravic, vključujoč objavo popravka na istem mestu, kot je bil objavljen sporni članek. Drugič pisma bralcev omogočajo pisne prispevke bralcev o različnih temah, večinoma pa gre za odzive na aktualne dogodke v domovini in svetu. S tem se vzpostavlja povratna zveza med medijskimi ustvarjalci in bralci, slabost tovrstnih rubrik pa je, da so prostorsko omejene in da si uredništvo medija, zlasti tistega, ki je nacionalnega pomena, pridrži pravico, da v skladu s svojo usmeritvijo zavrne tudi kakšen kakovosten pisni prispevek. Na srečo so pri-mankljaj zaradi neobjavljanja določenih prispevkov zapolnili t. i. spletni dnevniki (blogi), ki omogočajo prostorsko neomejeno pisanje, na žalost pa tudi širjenje sovražnega govora. Argumenti ali nergaštvo? Kljub na splošno pozitivni vlogi, ki naj bi jo imela pisma bralcev, pa je mogoče opaziti, da je tudi po letu 1990, ko je formalno nastopila svoboda izražanja, v pismih bralcev v dnevnem časopisju (poleg teh pa tudi v najbolj branih tednikih) še naprej prihajalo do ideološko pogojenega selekcioniranja pisem, a ne po kakovosti, pač pa glede na politično usmeritev, ki jo kaže posamezni pisec. Čeprav se je prostor svobode izražanja tistim, ki do takrat niso imeli možnosti izraziti svojega mnenja in tudi sicer niso novinarji ali publicisti, odprl, se je ideološka selekcija pisem bralcev znova zaostrila že seveda najprej IrebaZidTil.aiiha !a zdravje (te) lahko „„,-eilala kal Cmt.peMtn t ata z ntm; paslnuif.van k >«<>ns* fuo m- ajfa,,.. ' 'r5* sroia-aiatri *t pairimn-. ..-.-..■< tako %m pe dh fitvtr**-: - ■fitfcsfi >*• nJlr™"' an. Kao takopreverja ce- služba, ne ah pa se že v drugi trgovini na- Zato ve/ica m konča. Vsi ugotavljamo naj srce najnižje cene po občutku ali bolj,_____~ sem ah slabšem «•— lami: nihče nikoli »debel« (faO.am in nikoli nizaš' tve. saj prej ali slej pride stara ruska topnjača. ki nas bo varovala vaša pošta "Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir. pobr/pastir da svoje življenje za ovce.' (Biblija, Prilika o dobrem pastirju) naj 01SOUCUJ"". * —j - . zato, da bi pomaga! okupatorju. _ enemu in drugemu, uničiti brezbozm komunizem. Za to resnico smo vedeli do zdaj. Tudi veliko dokumentov je, kito potrjujejo. No, zgodovinarka dr. Tarnam Griesser - Pečar zatrjuje, v Objektivu 24. novembra 2007, drugače. Škof Rozman naj bi ime/ stike z okupatorjem le zato, da bi pomaga! ljudem. Posredoval je v številnih primerih za talce, za zapornike, za internirance, za jude, ne glede na njihovo politično vrepričanje. Res. Posredovaljeza nternirance. Spominjam se, kako s vračali suhi in sestradani domoi ' pa so si malo opomogli, sem ji' videl v rjavi, belogardistični 'formi z dolgo francosko pušk 18 ari mrežni/ zmagovite že i' Trstu. ustanovlje možnost, usodi pr-vojske, 1 slovens poraz prizai razit' dobi ner Izi °lob >i'ž, «*«B5* »is*** fprej treba viden. ali ho «/um«.-» i» h,,.*,,.. «...„„„„, (že) lahko povedala kal konkretnega m «>prijvnuftv&u«' prav v tem kontekstu ,,- -uvodno- predstavitev rezultatov rmettker evropsko-kanadskeon ..stroja zdravstva in razvrstitev proučevan sistemov mogoče razume" le še kot dodatno obvezo k uresmčeva napovedanega. koli? Ker pa ste nekaterim ž sko copnjaca, ki nas bo varovala časom te pošiljke dostavili, vsega hudega, amen. Problem bo ste morali tudi nam! Prej C it^o razporeditev. s^kmost, skliceval e svobodo posamezni Vjš, J Z,*?0 tega nekaj let po prvih demokratičnih volitvah. Po drugi strani pa so se namenoma objavljala pisma bralcev z nestrpno vsebino, predvsem tista, ki so bila povezana z drugo svetovno vojno ter vlogo Katoliške cerkve v preteklosti in sedanjosti. Znano je, da so se tovrstne polemike vlekle precej dolgo, primer za to pa so nekateri članki iz Sobotne priloge Dela konec devetdesetih let (»Sivi konji, svete krave«, »Obtožnica zoper Vinka Levstika« itd.), ki so nase privlačili mnoge nestrpne pisce. Uredništva so jim nekritično objavljala pisma z vsebino, zrelo za kazenski pregon (nekateri so celo zagovarjali povojne poboje). Največkrat so bili prav ti pisci najbolj agresivni v svojih grožnjah s kazenskim pregonom, kar je pred nekaj leti občutil tudi avtor teh vrstic, ko se je odzval na pisni prispevek, ki je širil sovraštvo do katoličanov in zaradi povsem banalne besedne zveze skoraj doživel civilno tožbo. Dostikrat so pisma bralcev tudi kanal za izražanje nezadovoljstva nad stanjem v državi, vendar običajno na ravni ner-gaštva brez argumentov. Pisatelj in publicist Drago Jančar je leta 1999 v zborniku »Sproščena Slovenija« zato zapisal, da slovenska javnost demokratične različnosti »ni pripravljena sprejeti na ravni, ki bi presegala pripombarstvo, nergaštvo in vnaprejšnje politično etiketiranje«. Pomožni usmerjevalci Tudi sicer Drago Jančar nima preveč dobrega mnenja o piscih pisem bralcev, saj meni, da gre pogosto za pisce v službi prilagodljivega levo-desnega konflikta. »Ne vem, ali je to v resnici sploh nazorski konflikt ali pa samo še izgovor za lenobno inercijo, vsakršno miselno nedejavnost. Definirajo in v Demokracija ■ 4txm • 24. januar 2008 POLITIKA Primer pisma bralca Ivan Urbančič iz Mirne (Večer, 19. december 2007): »Slovenija naša, kaj se ti dogaja? Primerjava izbrisanih in domobrancev! Absurd vseh časov! Domobranci so se skupaj z okupatorjem in z orožjem v roki borih proti svoji lastni domovini. Naša vlada in cerkveni oblastniki pa jih ščitijo in zagovarjajo vsa njihova krvava početja za časa 2. svetovne vojne. Zakaj je tako? Ker se prav nič ne sramujejo in tudi nimajo nobene notranje vesti.« V istem pismu avtor krivdo za povojne poboje pripisuje Cerkvi. Gre za primer pisca, ki se oglaša predvsem v zadnjem času, medtem ko so se v preteklosti oglašali stalni pisci (Tugomer Kušlan, Janko Fon, Žarko Žbogar itd.). Med pisci, ki uporabljajo sovražen diskurz, izrazito izstopa Ivo Leban (Ozeljan), ki pa se v zadnjem času ne oglaša. Svetovnonazorska selekcija Na vprašanje, kakšen pomen imajo pisma bralcev na splošno, je predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Matej Makarovič odgovoril, da pisma bralcev običajno niso osrednja vsebina medijev. »So sicer na splošno relavantna, vendar pa, če gledamo resne medije, nimajo večjega pomena. So vedno selekcionirana, problematični pa so kriteriji - ali je kriterij relavantnost in kakovost pisem ali pa politična orientacija. Če je kriterij svetovnonazorski, potem to na neki način lahko vtisne me- Sociolog dr. Matej Makarovič diju specifičen pečat.« Izkušen pisec pisem bralcev Ive A. Stanič iz Kočevske Reke pa pravi, da ni mogoče več skrivati, da naše časnike, predvsem Delo in Dnevnik, urejajo levičarski krogi, njegove izkušnje z njimi to potrjujejo. »Člani postrojev novinarjev, v katerih je večina potomcev 'junakov socialističnega dela', preprosto ne morejo in nočejo iz svoje revolucionarne kože. Nazadnje se to kaže v odrinjenosti (neobjavljanju) in obupu piscev desnosredinskega političnega tabora, kar seveda vse bolj zapira pretok mnenj piscev in onemogoča svobodno izražanje državljanov Slovenije.« Pri tem omenja Dnevnik, ki objavi le toliko, da daje bralcem vtis demokratičnosti časnika. »Pravi partizanski tabor, v katerem je čutiti potrebo po nadaljevanju revolucije, pa se nahaja pri Delu. Če spet izhajam iz svoje izkušnje, potem moram povedati, da je Delo redno objavljalo moje članke do 21. septembra 2001. Po takratnem prispevku s pomenljivim naslovom »Enim vse, drugim nič« je nastala sedmle-tna neprebojna blokada, ki kljub dvakratni objavi traja še danes. Najbrž ima največ zaslug za omenjeno večletno blokado urejevalka rubrike Pisma bralcev in PP 29 ga. Alenka Brajnik oziroma njeni nadrejeni v vlogi lastnikov časnika Delo.« Naj ob tem omenimo, da je Alenka Brajnik v službi na Delu po nekaterih podatkih že od začetka sedemdesetih let, ko je na Delu kadroval še Mitja Ribičič. splošno zavest javnosti ga prinašajo pisci predvidljivih kolumen, ki se ne razlikujejo bistveno od prav tako mogočnih ustvarjalcev javnega mnenja v tej deželi, namreč piscev pisem bralcev. Eni in drugi so seveda pisci lenobe, pisci vrtičkov, nemišljenja, starega preživetvenega in prežvekovalne-ga oportunističnega refleksa. Refleksa, ki se sproži natančno po pravilih onih, ki imajo dejansko oblast.« Težko bi rekli, da Jančar meče vse v isti koš, zagotovo pa ima v mislih odzive na pisce kolumen, ki so jih analizirali sodelavci Zavoda za oživitev civilne družbe, svoje prispevke pa leta 2002 izdali v reviji za človekove pravice Dignitas. Gre namreč za to, da mnogi pisci pisem bralcev v nekaterih medijih postanejo nekakšni dodatni usmerjevalci javnega mnenja, in sicer s tem, da velikokrat posredno (ali neposredno) pritrjujejo nekaterim časopisnim kolumnistom dvomljivega slovesa. Zaradi dolgotrajnih in neproduktivnih polemičnih odzivov bralcev na njegove ko-lumne v Delovi Sobotni prilogi je Drago Jančar nedavno nehal pisati za omenjeno prilogo. Nizka kultura dialoga čebipre gledali na primer pisma bralcev v slovenskem dnevnem časopisju v Pisatelj Drago Jančar s pismi bralcev nima preveč dobrih izkušenj. zadnjem letu dni, bi ugotovili, da jih je največ navezanih na cerkvene teme, in sicer v negativnem smislu, kar pomeni, da iz različnih razlogov negativno obravnavajo Katoliško cerkev (zaradi materialnega bogastva, vmešavanja v politiko, domnevne pedofilije itd.). Tovrstna pisma so največkrat polna predsodkov in stereotipov, ki so v socialni miselnosti po zaslugi ustvarjalcevjavnega mnenja trdno zasidrani. Njihovo objavljanje je namenjeno indoktrinaciji bralcev in tovrstne predsodke še dodatno potrjuje, saj je znano staro pravilo, da je javnomnenjska večina magnet za vse tiste, ki ne zmorejo resnično avtonomnega mišljenja (znani mislec Francis Bacon je ta pojav poimenoval »idoli tržnice«). Pisma bralcev pa so povezana tudi z nekaterimi drugimi problemi, saj se pod njimi običajno objavi celoten naslov pisca, kar pritegne različne anonimne pisce, da na domači naslov pisca pošiljajo žaljiva in celo grozilna pisma (v Franciji tovrstne pisce imenujejo »krokarji« in jih za njihovo početje kazensko preganjajo, pri nas pa jih glede na komunistično tradicijo imenujejo »biciklisti«). Problem so tudi nekatere spletne izdaje revij, ki omogočajo, da anonimneži neomejeno in necenzurirano komentirajo članke, s tem pa širijo sovražne vsebine. Vse to kaže na dokaj nizko kulturo dialoga, kar je gotovo tudi posledica dolgotrajne ideološke indoktrinacije. E Demokracija ■ 4/XIII • 24. januar 2008 19 TRIBUNA Pravniški poklic lahko štejemo za eno najodgovornejših poslanstev. Pravnike praviloma srečujemo na pomembnih mestih v družbi, ne samo v pravosodju in državni upravi, ampak tudi v gospodarstvu in politiki. Podobno kot zdravnik ima tudi pravnik marsikdaj v svojih rokah tujo usodo, ki je odvisna od njegove strokovne podkovanosti in moralne kvalitete. Vsaj prvi element pa je v veliki meri odvisen od izobraževalnega sistema. Studium iuris, quo vadiš Dr. Marko Kambič, foto: arhiv Demokracije V zadnjem času se spet postavlja vprašanje, kakšnega diplomanta pravne fakultete potrebuje naša, evropsko usmerjena družba. Debata o želenih lastnostih mladih pravnikov je posledica neizbežne spremembe študijskih programov v luči bo-lonjske deklaracije, saj naj bi na podlagi njenih smernic reformirali in poenotili pravni študij v Evropski uniji. Spričo nekaterih ne najbolj posrečenih reform, ki jih je pri nas že doživel izobraževalni sistem, moramo biti ob novi, zapovedani preureditvi toliko bolj skeptični. Bo reforma dejansko pomenila korak naprej ali bo privedla do padca kakovosti študija? Omenjena dilema nikakor ni samo akademske narave. Posebej je treba poudariti, da se tiče usode celotne družbe, saj se bomo vsi kmalu srečali z »bolonjskimi juristi«. Častitljiva tradicija Začetki evropskega pravnega študija segajo daleč v preteklost. Med šolami cvetočih srednjeveških mest, na katerih je potekal pravni pouk v okviru splošnega izobraževanja, si je v začetku 12. stoletja velik sloves pridobila prav bolonjska šola, ki je prerasla v prvo evropsko univerzo, na kateri so poučevali izključno pravo. Bologna je po zaslugi odličnih profesorjev postala sloveč študijski center in v nekaj začetnih desetletjih privabila na tisoče znanja željnih študentov iz različnih delov zahodne Evrope. Po njenem zgledu so kmalu začeli ustanavljati univerze v drugih italijanskih mestih, pomembna središča pravnega študija pa so nastajala tudi drugod, bodisi na novih, bodisi na že obstoječih univerzah. Med zgodnejšimi so bile predvsem univerze v Franciji in Španiji ter pariška in oxfordska univerza. V 14. in 15. stoletju se je trend širitve središč za pravni študij in ustanavljanja novih univerz še okrepil in zajel celotno Evropo. Univerzitetno izobraženi pravniki so v teoriji in praksi uveljavljali pridobljeno znanje ter s tem postavljali temelje skupne evropske pravne kulture. Šolani pravnik je tako postal nepogrešljiv dejavnik v razvoju evropske družbe. Za pravni študij na severnoitalijanskih univerzah se je že zgodaj navdušilo tudi Demokracija • 4/xiii • 24. januar 2008 mnogo nadobudnežev iz naših krajev, na kar kažejo številni priimki tamkajšnjih slušateljev. Posamezne »Kranjce« lahko kot študente v Bologni zasledimo v 13. stoletju, množično pa se njihova imena začnejo pojavljati v ohranjenih bolonjskih univerzitetnih aktih proti koncu srednjega veka. Ko so ustanovili pravno fakulteto na dunajski univerzi, se je tok študentov iz naših krajev obrnil proti tedanji prestolnici, nekaj pa jih je pozneje obiskovalo predavanja kar v Ljubljani. Čeprav Ljubljana do zgodnjega 20. stoletja ni imela svoje pravne fakultete, se je pravo vsaj od leta 1712 predavalo na teološki in filozofski fakulteti jezuitskega kolegija, že nekaj prej pa so se v Ljubljani začela zasebna »pravoslovna« predavanja. Danes v Sloveniji obstajata dve javni pravni fakulteti (na ljubljanski in mariborski univerzi) ter zasebna, samostojna Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici (kjer študij že poteka po bolonjskih smernicah), v prihodnosti pa se utegne pojaviti še katera. Če vprašamo, kakšnega pravnika bi si želeli, dobimo večinoma precej podobne odgovore. Biti mora vrhunski strokovnjak, dobro mora poznati zakone ... Nedosegljiv ideal? Če vprašamo, kakšnega pravnika bi si želeli, dobimo večinoma precej podobne odgovore. Biti mora vrhunski strokovnjak, dobro mora poznati zakone in jih mora biti sposoben uporabiti v praksi. Ob tem naj bi bil razmišljajoča, kritična in samostojna osebnost z visokimi moralno-etičnimi standardi. Včasih slišimo tudi, da dobiček ne bi smel biti poglavitna motivacija njegovega dela. Ali je tako visoko postavljeni ideal sploh dosegljiv? Je pravna fakulteta tisti dejavnik, ki lahko izpolni omenjena pričakovanja? Odgovor je pretežno pritrdilen. Čeprav fakulteta nima čarobne paličice, lahko pomembno vpliva na to, kako blizu oziroma kako daleč od ideala bo (pri)stal njen povprečni diplomant. Fakulteta sicer ni edini, je pa zagotovo zelo pomemben element, vsaj kar se tiče kvalitete pravnikove strokovne izobrazbe. Moralno-etična komponenta, ki je prav tako nepogrešljiva, je z vidika učnega procesa bolj problematična. Kot je za uspešen TRIBUNA O avtorju Dr. Marko Kambič je rojen leta 1963 v Ljubljani, kjer je končal študij prava. Po krajšem stažu v Arhivu RS se je leta 1989 zaposlil na katedri za pravno zgodovino in rimsko pravo Pravne fakultete v Ljubljani. Izobraževal se je tudi v tujini, sodeloval je pri več raziskavah in je avtor številnih znanstvenih člankov. Pri založbi ZRC SAZU je pred kratkim izšla njegova monografija o recepciji rimskega dednega prava na Slovenskem. Na matični fakulteti poučuje rimsko pravo, v izobraževalnem procesu pa sodeluje tudi na mariborski pravni fakulteti. Predaval je na Socialni akademiji in v okviru Akademije Jožeta Pučnika ter Nove politike. Med drugim je predsednik sveta Zgodovinskega arhiva Ljubljana in član upravnega odbora Inštituta za novejšo zgodovino. študij pomembna izobrazba, ki si jo je študent pridobil v osnovni in srednji šoli, tako je na področju morale in etike bistven ponotranjen sistem vrednot, ki gaje oziroma bi ga moral posameznik dobiti praviloma že v družini in pozneje dograjevati ter bogatiti v širši skupnosti. Če izkušen in požrtvovalen pedagog težko pomaga študentu, ki nima ustrezne predizobrazbe, je danes postavljen pred še težjo nalogo na občutljivem področju vrednot. Odgovornost fakultete Visoko zastavljeni cilji, ki naj zadostijo želji po kakovostnih pravnikih, so dosegljivi samo, če bo pravna fakulteta dosledno izpolnila svoje poslanstvo. Kot nosilka izobraževalnega procesa ima veliko odgovornost do vsakega posameznega študenta in tudi do skupnosti. Študentu naj bi zagotovila solidno strokovno znanje in dovolj intelektualne širine, da bo razumel družbene procese ter v njih tvorno sodeloval. Zato naj bi mu izobrazba omogočila, da se bo po končanem študiju lahko brez večjih težav hitro vključil v prakso. Ne nazadnje daje strokovna odličnost tudi samozavest in omogoča posameznikovo pokončnost. Vse to pa je v interesu celotne družbe. Že v izhodišču reforme se je pojavilo vprašanje, ali naj fakulteta novi program zastavi, poenostavljeno rečeno, tako, da bo njen »produkt« ozko specializiran, v prakso usmerjen strokovnjak ali pa široko razgledan humanist. Kot kažejo obrisi novih učnih programov pravnih fakultet, se za zdaj ni bati, da bi pravni študij (vsaj na papirju) izgubil svojo širino. Več pomislekov pa obstaja glede kvalitete študija, ki je vprašljiva že v sedanjem modelu. sistema postavljena kvantiteta in ne kvaliteta, se »izumljajo« vedno novi načini, da v višji letnik napredujejo tudi slabi študenti, saj bi zaradi premalo vpisanih študentov in posledično diplomantov fakulteta utrpela finančno izgubo. Takšna praksa pa negativno vpliva na motivacijo študentov. Prav tako je sporno statutarno določilo ljubljanske in mariborske univerze, po katerem je mogoče vsak izpit opravljati šestkrat. Na ljubljanski pravni fakulteti je na podlagi interpretacije pravil mogoče v primeru ponavljanja letnika dejansko pristopiti na izpit celo dvanajstkrat. Ker radi govorimo o primerljivosti in ker se želimo postavit ob bok najboljšim univerzam po svetu, se vprašajmo, katera med njimi omogoča svojim študentom kaj takega. Gre preprosto za potuho in nepravičen sistem, ki omogoča, da do diplome »pripadajo« nesposobni študenti. Financiranje, vezano pretežno na število vpisanih študentov in diplomantov v posameznem letu, ima torej porazne stranske učinke, sili v množičnost in posledično v zniževanje kriterijev. Žrtvi take politike sta na koncu vedno družba in posameznik, ki ji bo nesposoben pravnik grenil življenje in povzročil marsikdaj nepopravljivo škodo. K nam prihaja tudi trend zasebnih fakultet. Izkušnje kažejo, da je temeljni motiv mnogih tovrstnih ustanov po svetu predvsem dobiček, pri nas pa je njihov temeljni problem pomanjkanje kompetentnih kadrov. Konkurenca na področju izobraževanja je v temelju pozitivna, saj ni nujno, da bodo vse nove šole slabe. Prav nasprotno, poštena konkurenca lahko celo pripomore k dvigu kvalitete. Vrednost posameznih diplom pa se neizprosno pokaže v praksi. Hitro bo jasno, katera diploma odpira vrata prestižnih delovnih mest in zagotavlja uspeh na državnem pravniškem izpitu. Zasnova in izvedba pravnega študija, ki je pomemben porok strokovne kakovosti, bo usodno determinirala prihodnost naše družbe. Utopija ali dejanska priložnost? Menim, da temeljno vprašanje v danem tre nutku ni, ali bomo zmogli bolonjsko reformo izkoristiti za dvig kvalitete študija, temveč, ali bolonjska reforma njen dvig sploh omogoča. Čedalje več je namreč znakov, da bolonjska reforma odpira možnosti za nadaljnjo degradacijo kvalitete študija. Skrb potrjujejo tudi odzivi domačih in tujih kolegov, ki že izvajajo študijske programe, prilagojene »bolonjskim zahtevam«, saj so skoraj soglasno do njih zelo kritični. Da bi rešili, kar se rešiti da, se pogosto na podlagi bolonjskih zahtev spreminja le forma, poskuša pa se ohraniti čimbolj neokrnjena vsebina. Zasnova in izvedba pravnega študija, ki je pomemben porok strokovne kakovosti, bo usodno determinirala prihodnost naše družbe. Posledice morebitnih napačnih odločitev na področju izobraževanja pa bo izjemno težko popraviti. Na podlagi svojih izkušenj in zaznav lahko sklenem, da razmere na tem področju sicer niso dramatične, morale pa bi nas resno skrbeti. (B Na razpotju »Bolonjska« prenova študija je priložnost za premislek in reformo dosedanjih pravil in prakse tako na univerzi kot na fakultetah pa tudi širše, saj z določanjem strategije in načina financiranja velik del platna v rokah drži država. Naj opozorim samo na nekaj kritičnih točk. Resna fakulteta bi morala selekcijo nujno opraviti že ob vpisu. Ker že v izhodišču ni zagotovljenih določenih standardov glede kvalitete študentov, funkcijo sprejemnih izpitov opravlja (vsaj v Ljubljani) prvi letnik, ali povedano bolj slikovito: »Na pravni fakulteti traja sprejemni izpit vse leto.« Zaradi nekritičnega povečanja vpisa v preteklosti obstaja skrb, da se stopnja zahtevnosti dejansko postopno prilagaja znižanemu povprečju, kar na žalost razvadi in uspava tudi sicer delovne, bistre in sposobne študente. K premalo selektivnemu vpisu in prehajanju v višje letnike pa sili sam sistem dodeljevanja sredstev. Ker je v ospredje Demokracija • 4/xiii • 24. januar 2008 SLOVENIJA Napihovalci in krotilci inflacije Vida Kocjan, foto: FOTO SPRING, arhiv Demokracije, Thierry Monasse/STA Politični ekonomisti, ki zastopajo interese razočaranih politikov iz vrst nekdanjih vladajočih strank, ustvarjajo pregreto stanje v državi, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za vse. Potem ko država dosega nadpovprečno visoko gospodarsko rast, kakršne doslej v samostojni Sloveniji še nismo imeli, in je prvič v svoji zgodovini dosegla tudi proračunski presežek, nekoliko višja pa je stopnja inflacije, poskušajo zdaj posamezni politični ekonomisti vse dosežke negirati. S pomočjo voditeljev strank, ki jim to v več kot dvanajstletni zgodovini vodenja države na 45 let podlage ni uspelo, poskušajo ustvarjati izredno stanje v državi. S tem ko umetno napihujejo domnevno slabo stanje, povzročajo dodatno vznemirjenje, ki se odraža v nadaljnjem povečavanju cen, vse skupaj pa lahko privede do tako imenovane spiralne inflacije. Inflacija kot religija »V Sloveniji prevladuje skupina medijsko in politično izredno vplivnih ekonomistov, ki so ob podpori večine medijev inflacijo spremenili v medijsko obliko religije z oblikovanjem ponavljajočega se konstrukta, da je vladna fiskalna politika osrednji razlog za višjo inflacijo v letu 2007. SLOVENIJA 1/času Mitje Gasparija kot finančnega ministra je bil šele 'hec'. Takšen konstrukt je pogosto spremljala še trditev o sistemski naravi lanske višje inflacije, ki naj bi temeljila na visoki rasti cen storitev. V omenjeni skupini ekonomistov sta bila javno najbolj izpostavljena ekonomista in politika Mitja Gaspari in Bogomir Kovač (oba simpati-zerja LDS), pomembno vlogo pa sta odigrala tudi Maks Tajnikar (član Foruma 21 in politični simpatizer SD) in Dušan Mra-mor (nekdanji Ropov minister za finance),« je pred kratkim svoje videnje težave, s katero se •»I ft fllfi »* lil Delo se kaže skozi rezultate Poglejmo, kaj so bili v preteklosti ljudje, za katere velja skupna ocena, da so t. i. politični ekonomisti. - Mitja Gaspari je bil med drugim dolgoletni finančni minister, iz časa njegovega ministrovanja pa je večini najbolj ostalo v spominu to, da je proračunsko leto na strani prihodkov podaljšal na 13 mesecev, na strani odhodkovpa je ostalo 12 mesecev. To pomeni, da se je v proračun steklo za en mesec več prihodkov, odhodki so ostali enoletni. Proračunski primanjkljaj je bil s tem seveda nižji. To Gasparijevo eksperimentiranje je država pozneje morala popravljati. - Bogomir Kovač je bil kandidat LDS na volitvah leta 1997 za predsednika države (podobno kot Gaspari lani). Kot profesor je bil priročen tako za predavanja na kumrovški politični šoli kot povsod drugje, kjer je bilo mogoče iz tega kaj iztržiti. - Malo Tajnikar je bil minister nekdanje ZLSD, zdaj SD, za gospodarstvo v času, ko so na področju lastninjenja nekdanjega družbenega premoženja potekale največje malverzacije. - Anton Rop je bil (skoraj) vsa leta po osamosvojitvi na takšnih funkcijah, da je imel pod nadzorom tako lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja kot vse drugo. V času njegovega vodenja vlade so bili upokojenci prikrajšani za polovico mesečne pokojnine na letni ravni. Vsem navedenim je skupno to, da nobenemu od njih ni uspelo nikoli doseči tega, kar je dosegla zdajšnja vlada. Inflacija v državi je bila vsa leta izredno visoka, pa nikoli nobeden od njih ni kričal, da država potrebuje protiinflacijski program in podobno. Inflacija danes ni nič višja, kot je bila leta 2003 ah 2004 (ko sta to področje vodila Rop in Mramor), bistveno višja pa je gospodarska rast. V navedenih letih je bila Slovenija na 80 odstotkih razvitosti povprečja Evropske unije, danes je na več kot 90 odstotkih. Leta 2004 (v času Ropove vlade) je bil bruto domači proizvod na prebivalca, merjeno po kupni moči, 18.300 evrov, danes že presega 22.300 evrov na prebivalca. soočamo v državi, opisal ekonomist Stanislav Kovač. Velika krivda trgovcev in flacija je bila lani 5,6-odstotna, razlogi zanjo pa so večinoma v rasti cen hrane ter nafte in naftnih derivatov. Gre torej za zunanje razloge, na katere vlada (država), kot smo že večkrat zapisali, ne more bistveno vplivati. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše, ki je o tem govoril v ponedeljkovi oddaji Vroči stol na nacionalni televiziji, je hrana v Sloveniji še vedno cenejša kot v povprečju EU. »So pa bili nekateri skoki cen nekaj večji kot na drugih trgih EU,« je opozoril in dodal, da to »meče sum na kartelno dogovarjanje«. Zdaj te sume preučuje urad za varstvo konkurence, ki je bil v prejšnjih letih anemičen, vendar se je to popravilo, je dodal Janša. Po njegovem mnenju je visoka inflacija v Sloveniji posledica premajhne konkurence med trgovci in dviga cen po koncu dvojnega označevanja, ko so trgovci »zaračunali zadrževanje cen«. Ob tem se je vprašal, kdo pozna večje trgovsko podjetje, ki ima izgubo. Vsa imajo dobičke, je poudaril in dodal, da se je v Sloveniji morda okrepil trgovski monopol. Janša je tudi zatrdil, da se je vlada pravočasno odzvala na zvišanje inflacije, in V preteklih letih so si vlade omislile razne metodološke mahinacije, da so prikrivale slabše makroekonomske kazalnike, danes pa vpijejo, da je inflacija previsoka. Demokracija • 4/xm ■ 24. januar 200s 23 Maks Tajnikar, nekdanji minister SD Dušan Mramor, nekdanji minister LDS Bogomir Kovač, ekonomist za vse čase SLOVENIJA Napihovalci in krotilci inflacije Predsednik SD Borut Pahor Jože Tanko, vodja PS SDS ► dodal, da smo imeli v Sloveniji v času, ko je bil finančni minister Mitja Gaspari, še enkrat večjo inflacijo in še enkrat nižjo gospodarsko rast, pa ni nihče grozil s splošno stavko. Ukrepi Vlada je v zadnjih tednih sprejela precej ukrepov, s katerimi bo znižala inflacijske pritiske, povezane s podražitvami, na prebivalstvo z najnižjimi dohodki. Tudi o tem smo že poročali, vladni ukrepi pa se nanašajo na znižanje davkov iz dohodnine, povečanje višine otroškega dodatka, uskladitev nekaterih dodatkov za upokojence, predlagano subvencioniranje prehrane dijakov in podobno. Tudi ukrep, ki ga je vlada že sprejela, zdaj pa mora to storiti še parlament, to je oprostitev plačila vrtca za drugega otroka, gre nedvomno v korist slovenskih družin in državljanov, čeprav se o tem v zadnjem času ne govori veliko. Ob tem je treba dodati, da je ta vlada prva doslej začela davke zniževati. Takoj po nastopu je začela odpravljati davek na izplačane plače, s čimer je razbremenjevala gospodarske družbe. Omenjeni davek bo z letošnjim letom v celoti odpravljen. Tudi o tem se v javnosti ne govori, gospodarstveniki pa pravijo, da je bil to kar občuten ukrep za znižanje davčnega bremena podjetij. Ob tem spomnimo, da je davek na plače, ki ga plačujejo delodajalci (podjetja in drugi), plačeval pa se je iz brutoplače posameznika, uzakonila ena od vlad LDS. Naslednji ukrep, o katerem se v javnosti ne govori veliko, je bila odprava obveznega članstva v Gospodarski zbornici Sloveni- Anton Rop, nekdanji premier je in s tem obveznega plačevanja članarine podjetij. Čeprav se to ne nanaša neposredno na znižanje obremenitev prebivalstva, pa je na to treba opozoriti, saj s se s tem znižali stroški na primer samostojnim podjetnikom. Lani je vlada spremenila tudi spodnjo mejo obveznega prispevka Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Doslej so morali članarino oziroma prispevek v višini slabih 9 evrov plačevati vsi, ki so imeli 'krpico' zemlje. Po novem bodo ta prispevek plačevali le tisti, ki imajo večje površine zemljišč (v najemu ali so lastniki), plačila obveznega prispevka, na katerega je javnost že pozabila, pa so oproščeni manjši lastniki ali najemniki zemljišč. Vlada je pripravila tudi zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetij, ki je v usklajevanju in sprejemanju. Vse to so torej ukrepi, ki bodo olajšali življenje državljanov. Ob tem je treba dodati, da se bo z zadnjimi ukrepi neposrednega povečanja dohodkov državljanov (zaradi znižane dohodnine, višjega otroškega dodatka in usklajevanja varstvenih dodatkov za upo- Milan M. Cvikl, poslanec SD kojencev) v državno blagajno nateklo manj denarja. Logika je seveda jasna: manj davkov, večji prejemki. Zaradi tega namerava vlada v letošnjem letu zmanjšati stroške za obrambo in s tem uravnotežiti proračun. Tudi to je novost, česa podobnega pri prejšnjih vladah nismo bili deležni. In da ne pozabimo: vlada je takoj po imenovanju pred dobrimi tremi leti spremenila usklajevanje pokojnin s plačami. Po sistemu, ki so ga uvedle prejšnje vlade, so bih Andrej Šircelj, državni sekretar upokojenci vsako leto prikrajšani za približno polovico ene pokojnine. Zdaj se pokojnine usklajujejo z rastjo plač dvakrat letno s poračunom za nazaj. Novembra lani je to prineslo za 20 odstotkov višjo pokojnino. Pregreto ozračje a vrnimo se k inflaciji. Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS v državnem zboru, je pretekli teden opozoril, da politični ekonomisti ustvarjajo nestabilne razmere v državi. Ekonomisti, »ki izhajajo iz vrst razočaranih politikov, s svojimi stališči in komentarji vseskozi ustvarjajo pregreto ozračje v državi, kar onemogoča umirjeno in trezno razpravo,« je dejal. S tem tudi po njegovem mnenju dolgoročno ustvarjajo nenormalne in nestabilne razmere v državi. Po Tankovem mnenju politični ekonomisti - omenil je Antona Ropa, Milana M. Cvikla, Mitjo Gasparija, Dušana Mramorja in Bogomirja Kovača - s svojimi izjavami in stališči zbujajo prevelika pričakovanja med državljani in zaposlenimi, hkrati pa preprečujejo dogovor s socialnimi partnerji in tako na neki način legitimirajo kartelne dogovore. S tem po njegovem mnenju dolgoročno ustvarjajo nenormalne in nestabilne razmere v državi. Da vlada dela dobro, je Tanko navedel vrsto argumentov. Po njegovem prepričanju ustvarja vlada ugodne pogoje tako za gospodarsko rast kot za konkurenčnost. »Vlada je izpeljala reforme, s katerimi se je prestrukturiral državni proračun. V proračunu je poiskala notranje rezerve, pod nad- Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo RADIO U NI VOX 107.5 MHz e-mail: info@univox.si 24 Demokracija ■ 4/xiii • 24. januar 2008 SLOVENIJA zorom ima nadzorovane cene, določa minimalne trošarine pri derivatih in predlaga zakone, ki učinkovito odpravljajo posledice inflacije in posledice rasti cen pri osnovnih prehrambenih izdelkih,« je dejal Tanko. Dodal je, da je vlada ukrepe za zmanjševanje inflacije prevzela izključno na svoja pleča in jih ni prevalila na gospodarstvo ali »kogar koli drugega«. Med dobrimi potezami vlade je vodja poslanske skupine SDS omenil tudi predlagani zakon o delitvi dobička, po katerem bi se del dobička v podjetjih delil med zaposlene. »Prejšnje koalicije, v katerih sta dominirali LDS in SD in so se deklarirale kot socialno čuteče, takega zakona niso pripravile, ampak so poskrbele samo za menedžerski del.« Tanko je še ocenil, da gospodarstvo ni pregreto, kakor poskušajo prikazati t. i. politični ekonomisti. Pregreto gospodarstvo naj bi bilo po njihovem prepričanju razlog za povečano inflacijo. Kdo bi jim verjel? Pretekli teden je pet opozicijskih poslanskih skupin na čelu z LDS in Pahorje-vo SD kot v potrditev vsega navedenega o ustvarjanju izrednih političnih razmer in spornem delovanju političnih ekonomistov, kar je v Sloveniji nov izraz, predsedniku DZ Francetu Cukjatiju izročilo zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi razpravljali o težavah, ki jih prinaša inflacija. Menijo, da se vlada na inflacijo ni odzvala pravočasno, namen pobudnikov seje pa naj bi bil, da ji pomagajo pri tem. Vsaj tako je po oddani zahtevi za izredno sejo dejal Jožef Školč iz LDS. Po mnenju SD pa naj bi država potrebovala tudi celovit protiinflacijski načrt. Pri tem naj spomnimo, da so to na listek papirja napisali celo svoji članici, nekdanji poslanki Jerci Mrzel, da je ta pamflet dvakrat prebrala v oddaji Piramida. Mr-zelova si napisanih besed ni zapomnila, ampak je brala z listka. To bi še kar prebirala in ponavljala, če je ne bi ustavila voditeljica Erika Žnidaršič. Namen podpornikov pa je bil jasen: ljudem vtisniti v spomin, da potrebujemo protiinflacijski program. Kaj podobnega se v času, ko sta vlade vodili LDS in SD in je bila inflacija bistveno višja od zdajšnje, seveda ni zgodilo. Noben pameten človek v državi ne pričakuje, da bo opozicija vladi kakor koli pomagala pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje inflacije. Če bo do izredne seje prišlo, in verjetno bo, bomo lahko poslušali le kup očitkov, njihov cilj pa bo rušenje vlade in ne pomoč. Opozicija ne ve, kaj bi Kaj bi bilo treba narediti, da bi znižali inflacijo, smo lahko videli pretekli teden na nacionalni televiziji, ko so novinarji o tem vprašali strankarske veljake iz vrst opozicije. Nihče od njih ni znal predstaviti nobenega ukrepa, poslušali smo le floskule. Na vprašanje sta med drugimi odgovarjala Gregor Golobic iz stranke Zares in Katarina Kresal iz LDS. Slednji je napotke očitno dal še Mitja Gaspari, nekaj ur za tem pa prestopil k Pahorjevi SD, LDS pa odrekel podporo. O Gaspariju pozneje, tu pa dodajmo, da je v imenu SD nastopil Martin M. Cvikl, ki je v poslan- sko skupino SD prestopil iz LDS. Cviklova stališča so znana - naredil bo vse, da bo zrušil Janšo. Kakšne pomoči vladi torej ne moremo pričakovati. Pahorjevo neznanje zani miva je bila ideja, ki jo je na tiskovni konferenci glede ukrepov za znižanje inflacije in pomoči prebivalstvu predstavil politik in evropski poslanec Borut Pahor, predsednik SD. Da se na ekonomijo ne spozna veliko, ne skriva niti sam, a je vseeno vehemen-tno zatrjeval, da je treba znižati najnižjo dohodninsko osnovo, in sicer s 16 na 15 ali 14 odstotkov. Govoril je na pamet, brez izračunov. Pahorjeve argumente so po predstavitvi sesuli na finančnem ministrstvu. Državni sekretar Andrej Šircelj je namreč predstavil izračune, ki dokazujejo, da to ne bi odpravilo težav, ki jih imajo ljudje z najnižjimi dohodki, ukrep torej ne bi bil socialno naravnan. Če bi najnižjo davčno stopnjo pri dohodnini znižali z veljavnih 16 na 15 odstotkov letne davčne osnove, bi ljudje z letnimi dohodki v višini do 6.800 evrov pridobili 23,80 evra na leto, tisti z do 9.000 evrov dohodkov pa okoli 40 evrov letno. O tem, da bi bil Pahorjev predlog neselek-tiven ukrep, je v ponedeljkovi televizijski oddaji Vroči stol govoril tudi premier Janša in pojasnil, da se je vlada raje odločila za selektiven ukrep, za posebno dohodninsko olajšavo za državljane z najnižjimi dohodki. (9 Razočarani politiki nekdanjih vladajočih elit poskušajo prek lojalnih političnih ekonomistov vplivati na to, da bo inflacija še višja. Sušteršič o Gaspariju J. ALMUNIA A. BAJUK Commission ^^^H^HHH PrpcirlenrM Evropski komisar Jaaquim Almunia in predsedujoči svetu finančnih ministrov EU Andrej Bajuk »Ko je bil Gaspari minister, je javnofinančni primanjkljaj presegel maastrichtska merila, čeprav je finančno ministrstvo prikazovalo trikrat nižje podatke. Zato se mi ne zdi kredibilna oseba za prevzemanje funkcij v vladi.« Tako je Janez Sušteršič, nekdanji direktor vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, za poslovni dnevnik komentiral delo Gasparija, ki se zdaj (mimogrede) poteguje za to, da bi bil podpredsednik prihodnje vlade. Janez Šušteršič, nekdanji direktor Umarja, Gaspariju nastavil zrcalo. Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 25 SLOVENIJA Novi pozitivni trendi rodnosti Peter Avsenlk, foto: Gregor Pohleven Rodnost v Sloveniji se je v preteklem letu znova povečala. Rodilo se je 19.585 otrok oziroma za dobre štiri odstotke več kot leto poprej in največ po letu 1993. Žal pa tudi to področje postaja poligon za politična obračunavanja. Leto 2007 je bilo že četrto leto zapored, ko se je v Sloveniji rodilo več otrok kot leto prej. Preverili smo, kakšna je bila rodnost nekoč, kje so vzroki za njen drastičen padec v minulih desetletjih in kje za povečevanje v zadnjih letih. Ali lahko povečevanje števila živorojenih otrok že obravnavamo kot trend? Za koliko se je v resnici povečala rodnost, še ne vemo natančno, zato je zapisana številka le ocena, po podatkih Inštituta za varova-[ nje zdravja (IVZ) pa so slovenske ženske lani rodile celo med 19.800 in 19.900 otrok. 28000 - njej pa se je spet izrazito povečalo. Najbolj »plodno« je bilo leto 1950 s 35.992 rojstvi, vse od leta 1953 pa število konstantno pada. Od leta 1980 se slovensko prebivalstvo ne obnavlja več, od leta 1997 pa je število rojenih manjše od števila umrlih. Najnižjo raven je rodnost na Slovenskem dosegla leta 2003, ko je bilo po podatkih IVZ rojenih le še 16.917 otrok. Od tedaj pa se rodnost, kot rečeno, nenehno povečuje. V minulem stoletju je do najbolj drastičnega padca rodnosti prišlo po letu 1980. Po mnenju demografa dr. Damirja Josipovi- • 24. januar 2008 Število živorojenih otrok po dolgih letih spet narašča. Vzponi in padci rodnosti v Sloveniji je bila rodnost največja ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Leta 1886 se je denimo rodilo 36 otrok na tisoč prebivalcev (za primerjavo: leta 2005 le še 9 otrok). Samo leta 1902 se je rodilo okoli 45 tisoč otrok. Rodnost se je močno znižala med prvo svetovno vojno, se po vojni sicer nekoliko povečala, a ni nikoli več dosegla prejšnje ravni. Prav tako je število živorojenih otrok upadlo med drugo svetovno vojno, takoj po ča, ki se v svojih delih tem vprašanjem precej posveča, je v tem obdobju šlo za proces odlaganja rojstev v višjo starost in tudi za proces opuščanja rojstev. Procesa je spodbudila »pestra paleta dejavnikov, med katerimi gre izpostaviti zlasti masovno podaljševanje šolanja in družbeno negotovost tedanjega časa«. Na drugi strani pa je povečevanje števila rojstev v zadnjih letih po mnenju dr. Josipoviča posledica dveh vzporednih procesov. Nekoliko namreč pojema naraščanje starosti žensk ob rojstvu prvega otroka, po drugi strani pa prav v tem času številčno na- SLOVENIJA raščajo generacije, ki so najbolj »izpostavljene« zanositvi. Več otrok na podeželju za- nimivo je, da se v zadnjem času povečuje število rojstev med bolje izobraženimi in socialno »trdnejšimi« sloji Slovenk in Slovencev. Vendar je ta skupina prebivalstva imela prej manj otrok, zato je povišanje stopnje rodnosti pri tej skupini razumljivo. Sicer pa v Sloveniji razmeroma višjo rodnost najdemo v ne-urbanih okoljih. »V geografskem smislu gre za široko območje, ki se v obliki polmeseca razteza od Bohinja, preko Rovtarskega hribovja proti Suhi Krajini in vzhodni Dolenjski. Poleg tega obstajajo še posamezni manjši otočki višje rodnosti, kot so Gornja Vipavska dolina, Gornja Savinjska dolina, osrednji deli Slovenskih goric, zahodni predeli Posavskih gub,« pravi dr. Josipovič. Za normalno obnavljanje slovenskega prebivalstva bi se rodnost morala še precej povečati. Slovenka namreč v povprečju še vedno rodi le enega otroka (1,31), medtem ko bi za enostavno obnavljanje prebivalstva »morala« roditi dva (oziroma 2,1). Prav tako povečanja števila rojstev v zadnjih letih kljub vsemu še ne moremo obravnavati kot trend. Kot pravi dr. Josipovič, gre v tem primeru bolj ali manj za stagnacijo rodnosti z nihanji in blažjo depresijo v obdobju med letoma 1997 in 2005. »Tokratno povečanje ni nič posebnega, gre pa v smeri pričakovanj, da se bo celotna rodnost dvignila vse tja do 1,6 ali 1,7 otroka na žensko v rodni dobi. Predvidoma bo število rojstev preseglo 20 tisoč in še nekaj let nekoliko naraščalo,« pravi in dodaja, da v prihodnjih nekaj letih število rojstev skoraj gotovo ne bo več padlo pod najnižje vrednosti iz obdobja 2001-2003. »Podobno rast pričakujem tudi na področju celotne rodnosti, čeprav gibanje te stopnje ni v enostavni zvezi s številom rojstev,« še pravi Josipovič. Kakšen je vpliv politike? p0 datek o čedalje večjem številu otrok je kajpak dosegel tudi ušesa slovenskih politikov. Medtem ko koalicija poudarja, da je povečana rodnost tudi odsev primernih Demografdr. Damir Josipovič Poslanka SD Majda Potrata UJ. j Ministrica za družino Marjeta Cotman vladnih ukrepov, pa ji opozicija očita, da vlada ta podatek izrablja v politične namene. Tako je poslanka SD Majda Potrata pred dnevi ministrici za delo, družino in socialne zadeve Marjeti Cotman postavila poslansko vprašanje, na podlagi česa vlada meni, da je povečanje števila rojstev rezultat njene politike. Potratova meni, da »bi bile za dobro ciljanje učinkov različnih ukrepov potrebne strokovne podlage«, in opozarja na mnenja strokovnjakov, da je trenuten dvig rodnosti posledica zelo številčne generacije žensk med 25. in 35. letom staro- sti. »Kljub jasno izraženim mnenjem stroke si predstavniki vlade v svojih izjavah lastijo zasluge za povečanje števila rojstev,« je prepričana poslanka SD. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa odgovarjajo, da je več raziskav pokazalo, da sta ključna vzroka nizkega števila rojstev v minulem desetletju zlasti dva; da mlade ženske ne dobijo zaposlitve, s čimer je povezana socialno-ekonomska negotovost, zaradi česar se ne odločajo za ro- povprečju želijo imeti vsaj 2 otroka). »To pomeni, da z večjo pri-hodkovno enakostjo na višji ravni, z redno zaposlitvijo, z različnimi olajšavami in podobnim omogoča potencialnim in obstoječim staršem lažjo odločitev za prvega in nadaljnjega otroka, predvsem pa manj stresno in srečnejše življenje,« je prepričan dr. Josipovič. Brezplačni vrtci so po njegovih besedah tudi korak v pravo smer, splošna družbena negotovost pa v nasprotno. Dodaja pa, da bi bilo Zviševanje rodnosti v zadnjih letih je razveseljiv podatek, saj vsaj do neke mere odraža bolj pozitivno družbeno ozračje. jevanje, drugi največji problem pa je po njihovem mnenju stanovanjska politika. V odgovoru na naše vprašanje navajajo mnoge ukrepe na različnih področjih, ki naj bi bili ključno povezani z dvigom rodnosti. Med drugim je vlada sprejela nov zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, nov zakon o delovnih razmerjih, spremenjen je bil zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pri čemer se je povečal dodatek za velike družine ... V dokumentu na štirih straneh pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve navaja še mnoge druge ukrepe. Ministrstvo za finance je denimo povečalo olajšave za tretjega in nadaljnje otroke, ministrstvo za okolje pa je z novim zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in s subvencijami mladim družinam zagotovilo pomoč študentskim družinam, ki so končale študij, pri plačilu tržne najemnine za stanovanje. V kolikšni meri so omenjeni ukrepi neposredno pripomogli k povišanju števila rojstev, je težko reči, saj navsezadnje odločitve za otroka vendarle ne sprejema država. Vendarle pa je na dlani, da ukrepi države lahko takšno odločitev precej olajšajo. Tudi dr. Damir Josipovič meni, da vlada lahko ustvarja pogoje za odločanje o več otrokih, če sprejme primerne ukrepe. Pri tem poudarja, da v Sloveniji osebni »rodnostni cilji« celo presegajo 2 otroka (ženske si v treba za primerne ukrepe zagotoviti tudi strokovne podlage. »V številnih državah Evropske zveze pravkar poteka mednarodno primerljiv panelni demografski me-gaprojekt, za katerega pa v Sloveniji očitno ne želijo ali ne zmorejo zagotoviti sredstev, čeprav ne bi stal pretirano veliko,« nam še pove demograf dr. Josipovič. Obračunavanja Zviševanje rodnosti v zadnjih letih je vsekakor razveseljiv podatek, saj do neke mere odraža bolj pozitivno družbeno ozračje. Vzrokov za večje število rojstev je očitno več (od generacijske koncentracije, izboljšanega socialnega položaja staršev pa vse do osebnih razlogov za takšno odločitev), zato je toliko bolj žalostno, da se v zadnjih dneh in letih izkorišča za politična obračunavanja med strankami. H ■nNK Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674 Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 27 POKRAJINE Lakomnost župana Jankoviča Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Ljubljanski župan se še vedno pritožuje zaradi manjših proračunskih prilivov, ki so nižji tudi zaradi nižje dohodnine prebivalstva, in želi, da vlada v ljubljanski proračun nakaže kar proračunski presežek iz leta 2007. Ljubljanski župan Zoran Jankovič Ljubljanski župan Zoran Jankovič se nikakor ne more sprijazniti, da je zaradi spremenjenega in pravičnejšega zakona o financiranju občin Ljubljana lani dobila manj denarja iz proračuna, manjši priliv pa je bil tudi zaradi znižane stopnje dohodnine. Del dohodninskega davka se namreč steka v občinske blagajne, zato je denarja v primeru, ko je dohodnina manjša, tudi priliv v občinske blagajne manjši. Spomnimo, da je vlada odstotek dohodninskega davka že zmanjšala, stopnje so bile nižje s i. januarjem 2007. Ker zdaj spet znižuje ta davek, bo Jankovič tudi za leto 2008 govoril, da je država mestno občino Ljubljana oškodovala, in sicer samo zato, ker je župan on. V resnici pa bo mestna občina dobila manj denarja, ker bodo njeni prebivalci (dohodninski davek je delno nakazan na račun občin, kjer ima davčni zavezanec stalni naslov) prejemali višje netoplače. Toliko o Jankovičevem tarnanju, da gaje država (oziroma vlada) oškodovala. Govori o krivici ... To je bilo pomembno poudariti zato, ker je ljubljanski župan na prvi letošnji tiskovni konferenci ponovil očitek na račun vlade, ki je »Ljubljani naredila krivico« z odvzemom okoli 60 milijonov evrov. Kot je dejal, se država hvali s 35 milijoni evrov proračunskega presežka v lanskem letu, mesto pa jo bo tožilo za odvzeta sredstva. »Predsednik vlade in finančni minister se hvalita, da ima država presežek 35 milijonov evrov. Seveda ga ima, če sta Ljubljani vzela,« je dejal Jankovič in dodal, »naj ga Ljubljani vrneta, pa bo mirno«. Župan sicer ne zanika, da je 206 občin dobilo dodatnih 77 milijonov evrov, kar je po njegovem mnenju tudi prav. ... in grozi S tožbo Napredka pri vračilu odvzetih sredstev drugim štirim občinam poleg mestne Ljubljanski župan bi iz državnega proračuna pobral presežek, ki je bil ustvarjen prvič v zgodovini države. občine Ljubljana (MOL) - od države zahtevajo vračilo sredstev še občine Trzin, Log-Dragomer in Šempeter-Vrtojba - po Janko-vičevih besedah ni. Napovedal pa je, da bodo na MOL še ta mesec s pravnimi zastopniki pripravili podlage za začetek sodnega postopka zoper državo. Zahteve brez podlage Na Jan- kovičeve (neumestne) zahteve so se odzvali tudi v vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki jo vodi minister brez listnice Ivan Žagar. Žagar je poudaril, da je zahtevek MOL po dodatnih sredstvih brez zakonske podlage. V vladni službi so v sporočilu za javnost zapisali, da je država na podlagi zakona o financiranju občinam namenila 23 milijonov evrov več, kot bi dobile po prejšnji zakonodaji. Presežek v državnem proračunu zato v nobenem primeru ne gre na račun financiranja občin. V omenjeni službi poudarjajo, da odločba ustavnega sodišča, na katero se sklicuje MOL, zahteva le spremembo določil, »ki zagotavljajo jasnejšo in bolj objektivizirano povezavo med finančnim virom in občinami«. Ob tem napovedujejo, da bo novela zakona o financiranju občin skladno z zahtevo ustavnega sodišča pravočasno pripravljena. Po navedbah službe ustavno sodišče poudarja, da je prejšnji sistem financiranja občin ustvarjal velika nesorazmerja med njimi, zato je namen zakonodajalca, da preseže ta nesorazmerja in prek sistema financiranja zagotovi enake pravice pri uresničevanju lokalne samouprave na celotnem območju države. Ustavno sodišče po njihovem zatrjevanju tudi ugotavlja, da je 28 Demokracija ■ 4/xm ■ 24. januar 2008 POKRAJINE Iskanje pravice Novi zakon o financiranju občin je začel veljati pred dobrim letom dni. Minister Žagarje vedno poudarjal, da so bili prihodki od dohodnine neenakomerno razporejeni; v letu 2005 je kar 173 občin prejemalo t. i. finančno izravnavo. Finančni minister Andrej Bajuk pa je pojasnjeval, da zakon sledi zahtevi enakosti in zagotavljanja določenih storitev vsem ne glede na občino. Izpad dohodka v štirih občinah (MOL in še tri) pa naj bi se v petletnem prehodnem obdobju počasi zmanjševal. Občine so se pritožile na ustavno sodišče, vendar odločba ustavnega sodišča o ustav- Ustavno sodišče ni prineslo rešitve. nosti zakona o financiranju občin ni prinesla ustrezne rešitve. Občine in vlada si jo različno razlagajo. Zupani pobudnic ustavne presoje zakona o financiranju občin so zato sredi novembra na vlado naslovili poziv k zunajsodni ureditvi medsebojnih razmerij. V nasprotnem primeru bodo občine vložile ustrezne civilnopravne zahtevke pred pristojnimi sodišči. Minister Ivan Žagar je prepričan, da ni podlage za zahteve. zakonodajalec dolžan skrbeti za solidarnost in da je dosedanji razvoj financiranja občin to ustavno zahtevo zanemarjal. Ob tem pa zelo jasno zavrača očitke predlagateljev, da je zakon zaradi manjšega prihodka neustaven. »Vlada na podlagi zakona o financiranju občin in načela zakonitosti, ki je temelj našega ustavnega reda, nima pooblastila za parcialno ali pavšalno razpolaganje s proračunskimi sredstvi mimo veljavnih predpisov, zato je zahtevek MOL pravno sporen in nerazumljiv,« so zapisali v sporočilu za javnost. Vprašanje urejanja odnosov v okviru zakona o glavnem mestu pa po njihovem mnenju deluje po drugem pravnem temelju, kar pa ni predmet sistema financiranja občin. Za konec jankovič torej ne odneha. Ali naj plačajo, na kar sem računal, pa bo mir, ali pa bom delal kraval. Ob tem ne pomisli, da dela s tem prebivalcem lastne občine in drugim prebivalcem v državi veliko škodo. E Regionalizacija nujno potrebna razvoj vseh delov Slovenije«, nova pokrajinska zakonodaja pa bo po njegovo »odločanje ne le o tekočih nalogah, temveč zlasti o izkoriščanju razvojnih potencialov« približala dejanskim potrebam okolja. »Verjamem, da je uvedba med seboj povezanih in v svet odprtih pokrajin pot do inovativne, vsestransko razvite in uspešne Slovenije,« je menil Janša. V brošuri je poleg pogovora z Janšo objavljen prispevek ministra Zemljevid RS s pokrajinami Slovensko predsedstvo EU in Odbor regij sta izdala brošuro, v kateri sta predstavila svoje politične cilje v prihodnjih šestih mesecih. Brošura prinaša tudi pogovor s premi-erjem Janezom Janšo, ki je poudaril, da bi lahko Slovenija že v naslednjih letih dosegla povprečno raven razvitosti EU, pri čemer ključno vlogo igra regionalizacija. Premier je med drugim dejal, da je Slovenija na dobri poti, a brez regionalizacije bomo ta cilj težko izpolnili, saj razvojna politika potrebuje regional- no izvajanje. Regionalizacija Slovenije je torej eden ključnih projektov sedanje vlade. Janša je spomnil na možnost črpanja kohezijskih sredstev za financiranje razvojnih projektov in izpostavil, da je Slovenija po uspešnosti ta čas prva med novimi članicami, v samem vrhu pa je tudi po deležu tistih sredstev, ki so usmerjena neposredno v doseganje ciljev lizbonske strategije. »Vendar pa lahko regionalna politika svoje cilje in polne potenciale doseže le v okviru kohezijske politike EU ter v okviru celovite ekonomske politike države, ki pokrajinski kriterij vgradi kot merilo in vodilo v svoje razvojne načrte,« je prepričan Janša. »Slovenija potrebuje razvoj po meri posameznih pokrajin,« je dejal premier in pojasnil, da je namen uvedbe pokrajin doseči »enakomernejši Ivana Žagarja, podrobneje pa je predstavljena tudi država Slovenija. Uvodoma omenjeni Odbor regij je posvetovalno telo, ustanovljeno leta 1994, da bi predstavnikom lokalnih in regionalnih vlad omogočili izraziti stališča o vsebini teh zakonodajnih besedil. Člani odbora so: županja Slovenske Bistrice Irena Majcen, župan Litije Franci Rokavec, župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk, ljubljanski podžupan Aleš Čerin, članica občinskega sveta mestne občine Maribor Jasmina Vidmar, župan Pivke Robert Smerdelj in kamniški župan Anton Smolnikar. Nadomestni člani slovenske delegacije so Anton Štihec (župan Murske Sobote), Jure Meglic (podžupan Tržiča), Štefan Čelan (župan Ptuja), Siniša Germovšek (svetnik občinskega sveta občine Bovec), Blaž Milavec (župan Sodražice), Branko Ledinek (župan občine Rače-Fram) in Breda Škrjanec (članica občinskega sveta občine Grosuplje). Demokracija • 4/xiii • 24. januar 2008 29 SLOVENIJA -■i ' v: ■ - • ' ,'i" * ¡¡SfiliSäSifßi': (fcS-fflÄiSH9S&.,,:. ■ ---i, Težko do strehe nad glavo Maruša Mihelčič, foto: Gregor Pohleven V Ljubljani se stanovanja na letni ravni podražijo za okrog 14 odstotkov. Od leta 2003 pa so njihove cene ponekod po državi višje tudi za 60 odstotkov. Paradoksalno je to, da je kupna moč prebivalcev v Sloveniji precej nižja kot drugod. Cene stanovanj v Ljubljani se gibljejo od 2.400 do 2.800 evrov za kvadratni meter, medtem ko je za nepremičnine na elitnih lokacijah treba odšteti od 4.000 pa celo do 6.000 evrov. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je zagotovil, da se bodo do izteka njegovega mandata stanovanja v prestolnici pocenila, če seveda ne bo visoke inflacije. Tako naj bi cena za kvadratni meter po županovih napovedih znašala okrog 1.800 evrov, z izjemo luksuznih stanovanj, katerih cene bodo še vedno visoke. Razlog za pocenitve nepremičnin je v tem, da bo do leta 2010 v Ljubljani na voljo 15 tisoč novih stanovanj. Stanovanjske 30 soseske se gradijo na vseh koncih našega glavnega mesta. Za Bežigradom naj bi zgradili 928 stanovanj, na Viču in Brdu 929, v Šiški rastejo Celovški dvori z 821 stanovanji, v centru naj bi jih zgradili okrog 274, gradi pa se tudi v Podutiku, Kosezah, Črnučah in Polju. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo še več tovrstnih gradenj. Skeptičnost ostaja Nekateri analitiki so prepričani, da se bodo stanovanja kljub povečanju ponudbe dražila še naprej, predvsem v središčih večjih mest, ob obali in v znanih turističnih krajih. K temu naj bi pripomoglo tudi zanimanje tujcev, ki se je povečalo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Z zviševanjem cen nepremičnim se srečujejo tudi v Varšavi, Rigi in Nikoziji. Jožka HeglerJSS MOL Posamezni strokovnjaki se delno strinjajo z županom Zoranom Jankovičem in dopuščajo možnost, da se bodo cene zares ustalile, toda le za starejša stanovanja, stanovanja zunaj mestnega središča in onkraj avtocestnega obroča, v mestnem središču pa bodo marže še vedno ostale visoke. Cene na nepremičninskem trgu regulirajo različni dejavniki. Vendar je jasno, da bo vrednost stanovanj naraščala, dokler bo ponudbe (pre)malo in bo povpraševanje veliko. Poleg tega tudi nepremičninska podjetja niso množično zainteresirana za povečevanje ponudbe, saj bi jim le-ta zmanjšala dobiček Govori se celo o dogovarjanju znotraj teh podjetij, ki imajo škarje in platno Demokracija ■ 4/X111 • 24. januar 2008 SLOVENIJA v svojih rokah in se samovoljno dogovarjajo o »primernem« obsegu ponudbe. Dražje na Štajerskem veliko povpraševanja zlasti po garsonjerah, eno-, dvo- in dvoinpolsobnih stanovanjih je v Celju. Ker je na voljo premalo stanovanj glede na povpraševanje, so cene na Celjskem poskočile za 10 odstotkov. V nasprotju z manjšimi stanovanji cene večjih stagnirajo, kar je za današnji življenjski slog povsem razumljivo. Tako je za kvadratni meter starega stanovanja, ki meri 70 kvadratnih metrov, treba odšteti 1.100 evrov, medtem ko se za stanovanja, manjša od 50 kvadratnih metrov, cena giblje okrog 1.500 evrov. Najbolj luksuzna lokacija v Celju je tako imenovani Otok, kjer morajo kupci za stanovanja plačati največ. Prestižno sosesko načrtujejo investitorji tudi v Mariboru, natančneje na delu območja Vinanga, ki je v najožjem mestnem središču. Tu naj bi kvadratni meter stanovanjske površine stal do 6.000 evrov, vsa stanovanja pa naj bi bila vnaprej Cene novih stanovanj so vrtoglave. prodana. Sicer pa so cene na manj privlačnih lokacijah na območju Maribora in v Prekmurju v zadnjih letih ostale enake predvsem zaradi zadostne ponudbe neprofi-tnih in tržnih stanovanj. Neprofitna stanovanja Posre dniki nepremičnin se strinjajo, da bi večje število neprofitnih stanovanj zmanjšalo povpraševanje po profitnih in s tem znižalo njihove cene. Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Ljubljana (JSS MOL), je za Demokracijo dejala, da je 20. 12. 2007 mestni svet MOL sprejel sklep, da bo investitor JSS MOL v letih 2008 in 2009 začel graditi 340 neprofitnih stanovanj ob Viški cesti, v Polju in Zeleni jami, kolikor bodo zagotovljeni zadostni finančni viri. V primeru zadostnih sredstev pa namerava JSS MOL odkupiti še 300 stanovanj. Vendar po besedah direktorice njihovo število nikakor ne zadošča potrebam. Na podlagi razpisov sklepajo, da v Ljubljani primanjkuje več kot 1.500 neprofitnih najemnih stanovanj, potrebe pa stalno naraščajo. Na JSS MOL verjamejo, da bi ta problem lahko razrešili z 240 milijoni evrov, ki naj bi jih bila Ljubljani po krivem odvzela vlada. Pogoji, ki so potrebni, da se posameznik prijavi na razpis, so naslednji: upravičenci za najem neprofitnih stanovanj morajo biti popolno poslovno sposobni državljani Republike Slovenije (oz. ob upoštevanju vzajemnosti državljani članic Evropske unije), njihovo stalno prebivališče mora biti na območju MOL. Poleg njih so do tovrstnih stanovanj upravičene žrtve nasilja v družini, ki imajo stalno prebivališče v zatočiščih in materinskih domovih na območju MOL, ter invalidi, vezani na trajno uporabo invalidskega vozička oziroma trajno pomoč druge osebe, pod pogojem, da imajo v MOL možnost za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Najemnine so določene po veljavni zakonodaji (uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih, sklepi o stanovanjski najemnini). Za povprečno dvosobno neprofitno stanovanje v izmeri 55 kvadratnih metrov je treba mesečno odšteti približno 180 evrov. Evidenca trga nepremičnin Geodetska uprava RS (Gurs) je z javno evidenco nepremičnin javnosti omogočila vpogled realnih prodajnih cen nepremičnin v Sloveniji. S tem bo preglednost trga nepremičnin večja, omogočeno bo sistematično spremljanje gibanja cen, sistem obveščanja pa bo enakopraven. Ta evidenca je dostopna tudi na spletni strani GURS (prostor.gov.si), kjer uporabniki lahko najdejo podatke o realiziranih transakcijah, ki jih posredujejo nepremičninske družbe, upravne enote, občine, davčna uprava in notarji. Navedena je tudi pogodbena cena, površina, starost, lokacija nepremičnine in čas sklenitve posla. Dostop je namenjen nepremičninskim posrednikom, javni upravi, strokovni javnosti, cenilcem, investitorjem in fizičnim osebam. Strokovnjaki se strinjajo, da bo evidenca pripomogla k realnejšim cenam na trgu nepremičnin in s tem pri-strigla peruti požrešnim prekupčevalcem in najemodajalcem. Jazbinškov zakon Različne vrste objektov so prava zlata jama za njihove lastnike, ki hočejo za svoj kos »zemlje« iztržiti kar največ. Mnogi od njih so izkoristili ugodnosti, ki jih je ponujal stanovanjski zakon, sprejet leta 1991, oziroma tako imenovani Jazbinškov zakon, in se odločili za nakup družbenega stanovanja, mnogi pa so si jih pridobili Demokracija ■ 4/xiii • 24. januar 2008 celo več, čeprav brez stanovanjske pravice. Za primer naj navedemo stanovanje v izmeri 114 kvadratnih metrov v središču Ljubljane, ki je takrat stalo 16.200 nemških mark (DEM), kar je okrog 7.100 evrov, medtem ko bi za isto stanovanje v letu 2008 morali odšteli okrog 460 tisoč evrov. Manjša stanovanja so bila še cenejša in zato dostopnejša širšim slojem pa tudi številnim priseljencem z Balkana. S tem se je spremenila tudi lastniška struktura stanovanj v Sloveniji. Kar 80 odstotkov jih je prišlo v zasebno last, kar nas po številu nepremičnin, ki jih imajo v lasti fizične osebe, uvršča v sam vrh v Evropi pa tudi v svetu. Vrednost stanovanj narašča in nelogično je, da je dvosobno stanovanje v Ljubljani vredno več kot hiša z vrtom in garažo 30 kilometrov zunaj nje. BI 102.1 jRad'lO " 9?Jo y l v! A/ M^bota tel',02/537-194 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 194-9 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://wuw.riidio-vivii.com e-mail: viva@radio-viva.com 31 IffTflfr 11llltt I Tudi ob Celovški cesti gradijo nova stanovanja. ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Slovenci na dveh straneh meje Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije 0 življenju na Hrvaškem, kjer Slovenci že več let živijo v neprijetnem političnem ozračju zaradi obmejnih sporov med državama, smo se pogovarjali z namestnikom predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Francem Straškom. Koliko Slovencev ta čas živi na Hrvaškem? Koliko jih je v Zagrebu in na Reki? Iz etnološke strukture popisa prebivalstva na Hrvaškem leta 2001 izhaja, da na območju Republike Hrvaške živi še 13.103 (0,30 odstotka) Slovencev, od tega 3.225 v Zagrebu in 1.575 na Reki. Če primerjamo ta podatek s podatkom iz leta 1991, je takrat na Hrvaškem živelo 22.376 (0,50 odstotka) Slovencev, od tega v Zagrebu okoli 7.500. Vzrokov za to presenetljivo zmanjšanje števila Slovencev na Hrvaškem je kar nekaj. Manjši del lahko pripišemo naravni asimilaciji, nekaj se jih je izselilo iz Hrvaške. Na katerih območjih so naseljeni avtohtono? Koliko je takšnih Slovencev in ali so vključeni v katero od slovenskih društev? V skladu s določili Zakona o 24 odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, avtohtoni ali zamejski Slovenci na Hrvaškem živijo na avtohtonem prostoru Istrske županije, Pri-morsko-goranske, Karlovške in Zagrebške županije, Mesta Zagreba, Krapinsko-zagorske županije, Varaždinske in Med(ži)murske županije. Po naši presoji na teh območjih živi približno 70 odstotkov vseh Slovencev na Hrvaškem. To so hrvaška območja ob slovensko-hrvaški državni meji. Številni na teh območjih so vključeni in aktivno delujejo v slovenskih društvih: v Pulju, Labinu, Buzetu, Poreču, Lovra-nu, na Reki, v Čabru, Karlovcu, Zagrebu, v procesu osnutka pa je slovensko društvo v Varaždinu. Kdaj in zakaj seje v Zagreb, na Reko in še kam na Hrvaško priselilo največ Slovencev? Demokracija ■ 4/xiii • 32. januar 2008 V 19. in 20. stoletju so se številni Slovenci priselili na Hrvaško, zlasti v večja urbana okolja, kot so Zagreb, Reka, Pulj, Split, Kar-lovac, Varaždin ... Iskali in dobili so delo, izobrazbo, nov dom in drugo domovino. To so bili fizični delavci, hišne pomočnice, pestunje, kuharice, natakarice, obrtniki, trgovci, tovarnarji, dijaki, študenti, univerzitetni profesorji pa tudi politiki. Največ jih je pritegnil Zagreb, ki se je hitro razvijal v močno trgovsko, industrijsko in kulturno središče. Takrat je v Zagrebu živelo približno 17.000 Slovencev ali 10 odstotkov vseh meščanov. V času, ko Slovenija še ni imela univerze, so mladi prihajali študirat na zagrebško univerzo, zlasti iz Štajerske in Posavja. Kako ste sprejeli razširitev schen-gna in kakšne težave prinaša Slovencem na Hrvaškem? O težavah, ki jih povzroča schengenski režim, je še prezgodaj sklepati. Tisti, ki pogosto prestopamo hrvaško-slovensko državno mejo, doživljamo po naši presoji nepotrebne administrativne postopke, vezane za izdajanje kartona. To povzroča izgubo časa, tvorijo se kolone vozil, nervoza in ostre kritike, ki se nanašajo na Slovenijo, ker številni potniki mislijo, da je to muha Slovenije, ker niso seznanjeni, da je to postopek, ki ga zahteva Evropska unija. Najboljši je prestop meje s potnim listom, toda ta se hitro napolni z obmejnimi pečati, pa je treba zahtevati novega, ki poleg drugega tudi precej stane. Kakšen je položaj Slovencev na Hrvaškem danes? Ali so obravnavani kot manjšina? Želim takoj poudariti, da je Republika Hrvaška z manjšinsko bbbmbbi ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Avtohtoni Slovenci na Hrvaškem živijo ob meji s Slovenijo. zakonodajno regulativo in s prakso dejansko prva med državami Evrope in državami na drugih celinah. Določila hrvaške ustave in ustavnega zakona o pravicah nacionalnih manjšin zagotavljajo enakopravnost vsem nacionalnim manjšinam ne glede na njihovo številčnost, jezik, kulturo, običaje ali pripadnost veroizpovedi. Ustavni zakon ne našteva in ne navaja poimensko nacionalnih manjšin niti ne uporablja pojma avtohtona ali alohtona nacionalna manjšina, ampak uvršča vse nacionalne manjšine v enotni pojem "nacionalna manjšina Republike Hrvaške". Za Slovence v Republiki Hrvaški je v rabi pojem "slovenska nacionalna manjšina Republike Hrvaške". Koliko slovenskih društev je na Hrvaškem in kako dejavna so? Kako skrbijo za ohranjanje slovenskega jezika in identitete? V nekdanji skupni državi SFRJ so do osamosvojitve Slovenije in Hrvaške na Hrvaškem delovala tri slovenska društva: Slovenski dom v Zagrebu, Bazovica na Reki in Triglav v Karlovcu. Ko pa sta se Slovenija in Hrvaška osamosvojili, se je začel proces združevanja in ustanavljanja novih slovenskih društev. Danes na območju Hrvaške deluje 15 slovenskih društev: v Zagrebu, na Reki, v Pulju, Poreču, Bu-zetu, Labinu, Lovranu, Zadru, Šibeniku, Splitu, Dubrovniku, Čabru, Karlovcu in Osijeku, v Varaždinu pa ga še ustanavljajo. Vsa našteta slovenska društva so povezana v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Vsako društvo deluje popolnoma samostojno pod pogojem, da je statut društva usklajen z določili statuta zveze, katerega določila določajo, da slovensko društvo svojo dejavnost črpa in opira na Franc Strašek štiri slovenske stebre: da se ohrani in krepi slovenska identiteta, da se ohrani in krepi slovenska samozavest in slovenski jezik, da se ohrani in krepi slovenska naravna, duhovna in kulturna dediščina ter da se ohranijo in krepijo že tradicionalno dobri in prijateljski odnosi z večinskim hrvaškim etničnim okoljem. Prizadevamo si, da bo vsak Slovenec na Hrvaškem slovenski ambasador v okolju, kjer živi in deluje. Želim poudariti, da hrvaška zakonodaja omogoča vzgojo in izobraževanje tudi v slovenščini. Zal na Hrvaškem ni organizirane institucionalne vzgoje in izobraževanja v slovenščini. Izjema je katedra za slavistiko na Filozofski fakulteti v Zagrebu, na kateri že vrsto let uspešno poteka tudi študij slovenščine. Če bi slovenski starši in njihovi otroci imeli interes za dopolnilni pouk v slovenščini, jim hrvaška zakonodaja to omogoča. Žal ni ustreznega starševskega interesa, izjema je skupina otrok v Osnovni šoli Pečine-Reka. Da bi se slovenski jezik ohranil, so nekatera slovenska društva na hrvaškem organizirala pouk slovenščine, ki poteka že vrsto let v Slovenskem domu Zagreb, Bazovici na Reki, Istri v Pulju, Triglavu v Splitu, v Društvu dr. Franceta Prešerna v Šibeniku, Stanka Vraza v Osijeku, druga slovenska društva pa si prizadevajo za uvedbo pouka slovenščine v društvu. Ali lahko rečete, da Slovenija dobro skrbi za Slovence na Hrvaškem? Kaj bi še lahko naredila oziroma kaj pogrešate? Republika Slovenija je s sprejetjem Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj meja dejansko zaokrožila zakonodajno področje o pravicah Slovencev, ki živijo zunaj njenih meja. Določila tega zakona nalagajo in obvezujejo pristojna državna telesa, da skrbijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pogoj je, da slovenska društva pravočasno in po predpisani poti zaprosijo za pomoč in finančno podporo za programe in projekte ter da se finančna sredstva namensko uporabljajo. Želimo, da se Slovencem na Hrvaškem na vsem območju prizna status zamejskih Slovencev. Demokracija ■ 4/xiii ■ 24. januar 2008 Kako gledate na obmejne spore med Slovenijo in Hrvaško z vaše strani meje? Medsebojna državna trenja Slovenije in Hrvaške moramo dojemati z vidika, da Slovenci na Hrvaškem že vrsto let živijo v neprijetnem političnem ozračju. Odprtim oziroma nerešenim vprašanjem se dodajo nove nevralgične točke, sporazumnih rešitev pa od nikoder. Zdajšnji spor glede ekološko-ribolovne cone še dodatno obremenjuje reševanje zadev. Ko se v to vključi še vrsta medijev, se zadeva dodatno zaostri, ker vsaka medijska hiša v Sloveniji in na Hrvaškem zastopa svoje stališče. Naša želja, upanje in predlog je, da državi v mirnem in strpnem dialogu najdeta možnost za sporazumno rešitev odprtih vprašanj. Kakšni so načrti Zveze slovenskih društev na Hrvaškem za prihodnje delovanje? Vodstvo zveze si že vrsto let prizadeva, da pri pristojnih državnih telesih Republike Hrvaške reši naslednja žgoča vprašanja: da se Slovenci na Hrvaškem vrnejo v hrvaško ustavo, v kateri so od samega začetka do decembra leta 1996 imeli svoje ime, prostor in čas. Takrat so jih brez razloga izbrisali iz hrvaške ustave. Zahtevamo, da nam Republika Hrvaška vrne že pridobljene pravice, da se s spremembo volilnega zakona za izvolitev zastopnika v hrvaški sabor omogoči, da Slovence na Hrvaškem v saboru zastopa Slovenec. Zdajšnje stanje, ko jih zastopa bošnjak oziroma musliman, je nekompatibilno na vseh področjih, tako v jeziku, kulturi, navadah kot v veroizpovedi. Naše stališče je, da Slovence na Hrvaškem v saboru lahko zastopa samo Slovenec. Primerno bi bilo, da bi ustrezna strokovna telesa Republike Slovenije z ustreznimi strokovnimi telesi Republike Hrvaške organizirala in sprožila znanstvenoraziskovalni projekt o Slovencih na Hrvaškem, zlasti o Slovencih v Zagrebu. Prepričan sem, da bi to odkrilo zanimive, pomembne in presenetljive podatke o slovenskem materialnem prispevku na vseh področjih pri razvoju današnje Hrvaške, zlasti mesta Zagreba. 19 33 ^^94-2007 Cene črnega zlata dosegajo rekordne vrednosti in ta trend se bo po predvidevanjih še nadaljeval. Ko cene poletijo v nebo Ana Mullner, foto: Reuters Kdo sploh še lahko ustavi cene nafte, ki dosegajo rekordne višine? So to znanstveniki, ki iščejo nadomestek za črno zlato, ali pa mogoče politiki, ki s sklepanjem zavezništev svojim državam želijo zagotoviti neomejen dostop do naftnih zalog? Kaj imajo skupnega cena kosila v McDonaldsu, umor Benazir Buto, padanje vrednosti ameriškega dolarja, nasilje na Bližnjem vzhodu in še bi lahko naštevali? Vsi našteti dejavniki povzročajo vrtoglavo rast cen nafte, ki je že presegla rekordno vrednost sto dolarjev za sodček. In že samo napoved za leto 2008 nam lahko povzroča sive lase, da ne omenjamo cen nafte v prihajajočih letih in desetletjih. V nebo vpijoča vrednost črnega zlata že drastično vpliva na številna svetovna gospodarstva, posledice tako visokih cen kot ohromelih gospodarstev pa najbolj čutijo potrošniki ne glede na to, ali prihajajo iz Združenih držav Amerike, Savdske Arabije ali Kitajske. V iskanju zgornje meje Ne tako daleč nazaj je cena petdesetih dolarjev za sod nafte veljala za rekordno. Danes je cena presegla sto dolarjev za sodček in nihče več si ne upa napovedati nove »rekordne cene«. A čeprav se nafta iz dneva v dan draži, povpraševanje nenehno narašča. Glede na podatke svetovne bančne organizacije so v letu 2006 104 države povečale svojo porabo nafte za več kot pet odstotkov, ti podatki pa se za preteklo leto niso kaj dosti spremenili. Po podatkih Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) je svetovni trg lani zahteval kar 1,2 milijona sodčkov nafte na dan. Pri tem pa je za- nimivo, da je državam članicam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD: 30 njenih članic predstavljajo ZDA, večina evropskih držav in Japonska) lani dejansko uspelo zmanjšati porabo. Krivdo za povečanje porabe nafte in posledično višjo ceno le-te tako nosijo druge države, predvsem v Aziji in v Južni Ameriki. Potratna Azija Eno glavnih vlog na naftnem trgu nedvomno igra Kitajska, katere naglo vzpenjajoče se gospodarstvo zahteva čedalje več energetskih virov. Kitajska poraba črnega zlata je leta Levji delež krivde za povečanje cen nafte nosijo Kitajska in bližnjevzhodne države. 24 Demokracija ■ 4/xiii • 34. januar 2008 TUJINA 2003 znašala 5,6 milijona sodčkov na dan, danes ta številka znaša že skoraj osem milijonov. Kitajska je že pred štirimi leti izpodrinila ZDA s prestola največje porabnice nafte na svetu, letos pa naj bi ta azijska velesila svojo porabo nafte povečala še za 400 tisoč sodčkov na dan. Za visoke cene nafte so v zadnjem času precej krive tudi same proizvajalke nafte, predvsem na Bližnjem vzhodu. Če so nekoč arabski naftni bogataši svoj denar vlagali v vile na francoski rivieri, ga danes vlagajo v dvorane z notranjim smučanjem in graditev umetnih otokov, za kar pa seveda potrebujejo veliko surovin. V preteklosti so članice OPEC lahko cene na trgu znižale s povečanjem proizvodnje nafte, medtem ko danes te države porabijo skoraj več nafte, kot jo proizvedejo. Med letoma 1997 in 2007 je tako šest bližnjevzhodnih članic OPEC (Iran, Irak, Kuvajt, Katar, Savd-ska Arabija in Združeni arabski emirati) povečalo proizvodnjo za 2,5 milijona sodčkov na dan. Pri tem so kar tri četrtine oz. 1,9 milijona sodčkov nafte porabile omenjene države same. Črne napovedi Cene nafte bodo naraščale tudi v prihodnje in za zdaj ni indica, da se bo poraba črnega zlata zmanjšala. Prav nasprotno. OPEC predvideva, da se bodo zahteve po nafti v letošnjem letu povečale za 1,3 milijona sodčkov dnevno, pri čemer bodo države, ki niso članice OECD, porabile 80 odstotkov povečane proizvodnje. Bližnjevzhodne članice OPEC naj bi svojo porabo letos pove- čale še za dodatne štiri odstotke. Pri tem pa se bodo cene na svetovnih trgih dodatno dvignile tudi ob nemirih na Bližnjem vzhodu, politični nestabilnosti v Aziji ali pa samo ob špekulacijah na singapurski borzi. Ukrepi, kot so prizadevanje za bolj ekološko usmerjeno gospodarstvo, zmanjševanje porabe bencina in iskanje alternativnih surovin, bodo le malo verjetno pripomogli k nižji ceni nafte. EB Neuspešna bližnjevzhodna turneja Nafta oziroma dobava le-te je bila ena od prioritet ameriškega predsednika Georgea Busha na njegovi nedavni bližnjevzhodni turneji. Do slednje je prišlo skoraj točno dve leti po tem, ko je Bush v ameriškem senatu napovedal zmanjšanje dobave nafte z večno nemirnega Bližnjega vzhoda. In čeprav ZDA glede na druge gospodarske velesile ne povečujejo svoje porabe nafte, je njihov odstotek črnega zlata, uvožen z Bližnjega vzhoda, še vedno na isti ravni kot pred nekaj leti. Eden od skritih motivov Bushevega obiska pri kralju Abdulahu v Savdski Arabiji je bila nedvomno nafta, kar pa je razumljivo, če pomislimo, da prebivalci ZDA (ki v svetovnem merilu predstavljajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva) porabijo četrtino svetovne porabe nafte, medtem ko samo Savdska Arabija razpolaga z dvajsetimi odstotki vseh naftnih zalog. A državi očitno nista našli skupnega jezika glede naftne politike; Bush je želel Savdijce prepričati, naj povečajo proizvodnjo, s čimer bi močno pripomogli k znižanju cen, česar pa Savdijci ta čas ne želijo niti slišati. Predsednik ZDA George Bush na Bližnjem vzhodu Sicer pa so Bushev osemdnevni obisk Bližnjega vzhoda večinoma močno kritizirali tako njegovi nasprotniki kot tudi zavezniki. Glavna namena turneje sta bila pospešiti mirovni sporazum med Izraelom in Palestino ter obuditi diplomatske pogovore glede iranskega jedrskega programa. Pri tem je zamisel ameriške administracije, da bi na območju Perzijskega zaliva oblikovali koalicijo arabskih držav, ki bi s svojim nasprotovanjem Iranu poskrbela za njegovo osamitev v regiji, propadla na vsej črti. Celo Kuvajt, tradicionalni nasprotnik iranske politike, se te dni raje opredeljuje kot zaveznik Irana in ne ZDA. In če so bili protesti ob Bushevem obisku pričakovani glede na njegovo veliko nepriljubljenost med prebivalci Bližnjega vzhoda, verjetno nihče izmed predstavnikov Bele hiše ni predvidel toliko zadržanosti s strani politikov, medtem ko so novinarji na veliko pisali o dvoličnosti ameriške politike. Kot primer za omenjeno dvoličnost so največkrat navajali dejstvo, da je Bush v Dubaju na veliko pozival k »demokratizaciji« arabskega sveta, le nekaj dni zatem pa je v Egiptu na vso moč hvalil egiptovskega predsednika Mubaraka kot pomembnega in izkušenega partnerja, ki je veliko pripomogel k miru in stabilnosti v regiji. Pri tem je Bush očitno prezrl, da Mubarak zatira politične nasprotnike in krši človekove pravice. Predvsem pa je Bushev obisk potekal pod vtisom obiska francoskega predsednika Nicholasa Sarkozyja, kije Savdsko Arabijo obiskal le slab teden pred ameriško delegacijo. Sarkozyjev obisk so tako predstavniki Elizejskih poljan kot arabski politiki označili za izredno uspešnega, kar je močno zasenčilo obisk z druge strani Atlantika. Arabske države s svojo potratnostjo veliko pripomorejo k visokim cenam nafte. Svoje k temu dodaja še številčna Kitajska. Savdski kralj Adbulah Demokracija ■ 4/xm ■ 24. januar 2008 35 GLOBUS Japonsko obrambno ministrstvo je v središču Tokia preskusilo komunikacijski sistem protiraketnega ščita, načrtovanega za obrambo prestolnice pred morebitnimi severnokorejskimi izstrelki. Z vajo, ki so jo izvedli v enem od tokijskih parkov, so preskusili delovanje anten sistema PAC-3 in tako preverili, ali so izstrelitve mogoče, čeprav je generalni štab japonskih obrambnih sil med tokijskimi nebotičniki. Japonska se je odločila za razvoj protiraketnega ščita z ameriško pomočjo, ko je Severna Koreja leta 1998 preskusila balistični izstrelek, ki je pred svojim pristankom v Tihem oceanu preletel Japonsko. Pospešen razvoj pa je sledil, potem ko je Severna Koreja julija 2006 izvedla še več raketnih preskusov, tri mesece pozneje pa še jedrskega. Japonska išče dodatne lokacije za postavitev mobilnih sistemov PAC-3, ki naj bi jih bilo do marca 2011 enajst. Osumljen poslovnež Nemške oblasti so v Berlinu aretirale nemško-iranskega državljana, ki je osumljen, da je poskušal v Iran pretihotapiti jedrski material. Gre za 52-letnega poslovneža, čigar prostore v nemški prestolnici so oblasti že preiskale. Kot je sporočila predstavnica nemškega tožilstva Monika Harms, naj bi bil poslovnež omenjeno pošiljko poskušal poslati nekemu podjetju, ki naj bi bilo povezano s spornim iranskim jedrskim programom. Pristojne carinske službe so preiskale tudi osumljenčevo stanovanje v Berlinu. Po navedbah tožilstva mu grozi obtožnica zaradi tihotapljenja prepovedanih snovi podjetju, ki je na črnem seznamu. Tožilstvo sicer ni navedlo, za katero snov naj bi šlo, vendar kot pojasnjujejo viri blizu preiskovalcev, naj bi šlo za kemične in ne jedrske snovi. Nemčija si s petimi stalnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov prizadeva za dogovor o uresničevanju tretjega sklopa sankcij proti Teheranu, ki še naprej zavrača ustavitev spornega bogatenja urana v okviru svojega jedrskega programa. Zahod obtožuje Iran, da poskuša pridobiti jedrsko orožje, vendar Teheran po drugi strani vztraja, da je njegov jedrski program namenjen izključno temu, da bi zadostil energetskim potrebam iranskega naroda. Raketni SČit Poljski obrambni minister Bogdan Klich je na obisku v Washingtonu dobil zagotovila, da so se ZDA pripravljene pogovarjati o posebni vojaški in drugi pomoči v zameno za to, da Poljska na svojem ozemlju dovoli namestitev prestreznih raket v okviru ameriškega protiraketnega ščita. Vlada premierja Donal-da Tuska, ki je prisegla novembra lani, je precej manj naklonjena ameriški zamisli, da do leta 2012 na Poljskem namestijo 10 prestreznih raket za ščit, čemur med drugim ostro nasprotuje Rusija. ZDA pojasnjujejo, da gre za obrambo Evrope pred grožnjo napada iz Irana oziroma drugih t. i. malopridnih držav. Prejšnja poljska vlada pod vodstvom premierja Jaroslavva Kaczynskega je bila protiraketnemu ščitu veliko bolj naklonjena. V ZDA pravijo, da so imeli Poljaki doslej že ko- TUJI TISK LeTemps Kupujejo zemljo g- sr— 5 jg £ 3B» iftfl S? IyS§ ■kW. &r j ga •ortüä. Francoski Le Temps poroča, kako Albanci na Kosovu, ki je tik pred osamosvojitvijo, na veliko kupujejo zemljo srbskih lastnikov. Prizori pogajanj o ceni, ki so po pravilu tajni, so v srbskih naseljih, ki so na Kosovu posejana kakor leopardje 36 lise, skoraj vsakdanji prizor. Novi lastniki nekdaj srbskih hiš in lokalov ne hitijo s selitvijo, saj vedo, da bi jih v takem primeru obtožili etničnega čiščenja. Na Kosovu živi še okoli 50 tisoč Srbov v enklavah v središču in na jugu pokrajine, kjer jih varujejo Natovi oklepniki. Srbi se izseljujejo v Mitrovico in v Srbijo. Denarje učinkovitejše sredstvo za pridobivanje ozemlja kakor grožnje in Srbi nimajo več iluzij glede svoje prihodnosti v tej pokrajini. Avtobusi, ki povezujejo Kosovo s Srbijo, to najbolje kažejo: na njih je malo žensk in šolarjev, več pa je mlajših moških, ki so prišli iz Srbije uradno zato, da bi zavarovali svoje sorodnike, v resnici pa zato, da bi kar najugodneje prodali lastnino, dokler še ni prepozno. The Guardian Poka po šivih i- Število turistov, ki letno obiščejo Tibet, je v enem letu zraslo za 60 odstotkov, doseglo štiri milijone in preseglo število prebivalcev, ki jih je le 2,8 milijona. Ceste v Tibetu so čedalje bolj obremenjene, znamenitosti pa vse bolj oblega- DeMOKRACIJA ■ 4/XIII • 24. januar 2008 ne. Tolikšno število turistov močno vpliva na krhko okolje Tibeta. Ne glede na to, da so zgradili letališča ter železnico med Lhaso in Sinjinom, so potrebovali še 775 turističnih avtobusov, da bi obvladali pritok gostov. Po poročilih tukajšnjih oblasti so bili dohodki od turizma lani za 73 odstotkov višji kot leta 2006 in so znašali okoli 340 milijonov funtov. Tako bi lahko denar od turizma uporabili tudi za ohranjanje tibetanskih kulturnih spomenikov in tradicionalnega načina življenja. Toda nekateri nasprotniki zatrjujejo, da množični turizem Tibetu ne prinaša koristi, saj so Tibetanci še naprej odrinjeni na obrobje. GLOBUS risti od ameriške pomoči, saj je Poljska največja prejemnica vojaške pomoči v Evropi. V času administracije Georgea Busha so ji plačali tričetrt milijarde dolarjev in ZDA menijo, da bodo zaradi takšnega odnosa presegli razlike glede protiraketnega ščita. Hitro nadaljevanje projekta naj bi bilo v korist vseh, tudi Poljske. Zmanjkuje številk Prebivalci Hongkonga imajo toliko mobilnih telefonov, da bo kmalu zmanjkalo številk, zato bodo morali verjetno uvesti devetmestne telefonske številke. V mestu s 6,9 milijona prebivalci je v uporabi 9,92 milijona telefonskih številk, kar pomeni 1,4 na enega človeka. Mobilni operaterji imajo teoretično na voljo 99,999.999 številk, a podjetja številne obdržijo in jih prodajo, ker veljajo za srečne, šte- vilke, ki se začnejo z ničlo ali eni-co, pa niso v uporabi. Operaterji bi morali zaradi tega v sedmih letih vsem uporabnikom obstoječe osemmestne številke zamenjati za devetmestne. Drago vzdrževanje v Italiji raste zaskrbljenost zaradi zanemarjanja kulturnih spomenikov, saj država za njihovo vzdrževanje ne zmore več plačevati računov. V Italiji je več kot 500.000 monu-mentalnih zgradb, od katerih pa jih je popisanih le kakšnih 50.000, za njihovo ohranjanje pa je vse manj denarja. Leta 2004 je v te namene italijanska država namenila približno 100 milijonov, lani le še dobrih 78 milijonov evrov. Obnovitvena dela so zaradi pomanjkanja denarja zato marsikje ustavili. Med najdražjimi projekti je obnova Galerije Uffizi, ki bo veljala 59 milijonov evrov. Milijonske kazni osem let po nesreči francoskega tankerja Erika pred bretonsko obalo je francosko sodišče francoski naftni koncem Total spoznalo za krivega malomarnosti in mu še s tremi soobsojenimi odredilo plačilo 192 milijonov evrov. Potopitev tankerja je leta 1999 povzročila najhujšo okoljsko katastrofo v Franciji. V tem največjem sojenju v Franciji zaradi okoljske katastrofe je sodnik razsodil, da ima okoli sto tožnikov - okolje -varstvene skupine, ribiči, lokalna združenja in lastniki hotelov -pravico do odškodnin za povzro- čeno škodo ob obsežnem razlitju nafte. Tanker Erika je prevažal 30.000 ton nafte, ko se je prelomil na pol in potonil ob bretonski obali 12. decembra 1999, pri tem pa z nafto onesnažil 400 kilometrov francoske obale in povzročil pogin več kot 150.000 ptic. TUJI TISK The Independent Moskovska Madonna Če štejemo neskončne naklade plošč ruske pevke Valerije in neskončne nagrade, ki ji jih prisojajo za njeno ustvarjalnost, jo lahko imenujemo najlepšo zvezdo, ki ni nikoli bila na vrhu britanskih poplestvic. Toda moskovska Ma- donna namerava zavzeti London. Paul Williams, urednik revije Music Week, pa ob tem opozarja, da se v zgodovini še ni zgodilo, da bi imeli ruski projekti v Veliki Britaniji kakšen komercialni uspeh. Valerijini zgodbi o uspehu skoraj ni verjeti. Rodila se je v družini glasbenikov, ki so se ukvarjali s klasično glasbo, in bila tudi sama deležna glasbene izobrazbe. Ko je bila stara 23 let, je zmagala na mednarodnem tekmovanju in čez noč zaslovela. Postala je celo osebnost leta. V nedavnem intervjuju za The Independent je kritizirala svoje zahodne kolege, ki so po njenem mnenju pogosto samo projekti producentov in ne svobodni umetniki, manjka pa jim pravih čustev in občutka. Daily Telegraph Seznam fobij (Telegraph , BBŠBRB Za ljudi, ki trpijo za fobijami, je značilno, da začno ob nenadnem strahu pospešeno dihati, bitje srca se pospeši, preplavi jih tesnoba. Med nenavadnimi fobijami je strah pred krti, piščanci, baloni, perjem. Nekatere je strah pred taščami ali pred Francozi. Zdravniki fobije označujejo kot nenehen, močan in zelo pogosto iracionalen strah pred kakšno živaljo, predmetom, krajem ali situacijo, ki za druge ljudi ne predstavlja nobene nevšečnosti. Fobije se najpogosteje pojavijo v pozni puberteti ah v začetku zrelosti, včasih tudi kot reakcija na kakšno grozljivo doživetje. Ljudje s fobij o navadno zelo težko živijo normalno življenje. Zaradi različnih fobij v Britaniji trpi okoli 10 milijonov ljudi, vendar točne številke ni, saj se mnogi bojijo priznati, da imajo te težave. Ena od teorij, ki govori o razvoju fobij, je tudi ta, da je človek biološko programiran tako, da se nekaterih stvari boji. Poimenovanje Nepal namerava edino letališče v gorski regiji Mount Everesta poimenovati po nedavno umrlem novozelandskem plezalcu, siru Edmundu Hillaryju in šerpi Tenzingu Norgayu, ki sta prva priplezala na najvišji vrh sveta. Tako naj bi letališče v mestu Lukla, ki leži na 2.800 metrih višine in je izhodišče tisočih pohodnikov in plezalcev, ki se odpravljajo v pogorje Mount Everesta, poimenovali Tenzing-Hillary Airport. Hillary je tako postal eden najbolj znanih raziskovalcev 20. stoletja. Po slavni odpravi na Mount Everest se je še večkrat vrnil v Nepal, kjer je ustanovil sklad Himalayan Trust. Ta je zgradil 27 šol, dve bolnišnici in 12 zdravniških postaj na območju Mount Everesta. Demokracija • 4/xiii • 24. januar 2008 37 INTERVJU Jože Colarič INTERVJU Vedno gledam z vidika Krke Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Jože Colarič je predsednik uprave in generalni direktor družbe Krka, d. d., Novo mesto, ki žanje uspeh za uspehom. V vsega treh letih, k odkar vodi to farmacevtsko družbo, je dobil že skoraj vsa mogoča priznanja in nagrade v državi, Krka pa se spreminja v pravega farmacevtskega velikana. Colarič je bil kot Novomeščan v Krki pred tem zaposlen že vrsto let, deloval je na področju marketinga in prodaje ter financ, zdaj pa ta slovenski ponos vodi po poti, kakršno bi si lahko želeli za vse slovenske gospodarske družbe. Za leto 2007 ste napovedali rekordno po-■ slovno bero in prestižne poslovne izide. Leto je za nami, kako uspešni ste bili? Krkine delnice kotirajo na trgu vrednostnih papirjev, zato v tem trenutku še ne morem govoriti o letnih poslovnih izidih, čeprav imamo že zbrane. Za zdaj lahko govorim le o tistih, ki smo jih že predstavili na tiskovni konferenci in tudi javno objavili v začetku novembra 2007, ko smo dejali, da bo Skupina Krka imela 776 milijonov evrov prihodkov od prodaje in da bomo imeli dobrih 130 milijonov evrov ne-todobička. Več in podrobnejše podatke bomo ' predstavili na naslednji tiskovni konferenci, ki bo predvidoma 24. januarja v popoldanskem času (na dan izida tega intervjuja - op. av.). Tovrstne stvari namreč vedno predstavljamo po 13. uri, ko se konča trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Seveda pa bomo morali na revidirane poslovne rezultate še počakati, saj revizorji potrebujejo še nekaj časa, da opravijo revizijo. stotki prodaje je jugovzhodna Evropa, kamor spadajo države nekdanje Jugoslavije, Albanija, Bolgarija in Romunija. Med njimi je za nas največji trg Hrvaška, kjer imamo tudi tovarno v Jastrebarskem pri Zagrebu. Naša tovarna uspešno dela, izdeluje pa nekatere izdelke, ki jih izvaža v jugovzhodno Evropo in Ukrajino. Hrvaški trg je kar velik. Za nas izredno pomemben trg pa je Romunija s skoraj 23 milijoni prebivalcev in z malo farmacevtske industrije. Prodaja naših izdelkov na tem trgu zelo narašča, in to v vseh zadnjih letih. Ker pa je Romunija zdaj tudi članica EU, je stanje še boljše, saj so olajšani razni postopki. Kaj pa nasploh EU oziroma Bolgarija in države nekdanje skupne države? V Bolgariji smo nekoliko manj navzoči, to pa zato, ker je manj prebivalstva pa tudi farmacevtska industrija je za njihovo populacijo kar dobro razvita, če jo primerjamo z Romunijo, kjer je večji potencial za takšne proizvajalce, kot smo mi. V Srbiji je bila na primer Krka pred razpadom Jugoslavije največje farmacevtsko podjetje, celo večje od srbskih proizvajalcev. Potem pa nas leta in leta ni bilo, ker so nam odvzeli registracije izdelkov. Zdaj se nam je uspelo vrniti na ta trg in dosegamo že kar lepo prodajno rast. Tudi populacija v tej državi je večmilijonska in velja za enega od trgov, ki ima potencial. Kako pa je z Rusijo, ki je bila včasih Krkin paradni konj? Ta del uvrščamo v tretjo regijo, tudi imenujemo jo regija številka 3. Gre za nekdanjo Sovjetsko zvezo brez baltskih držav. Na tem trgu dosegamo četrtino Krkinega celotnega prometa, naš vodilni trg v tej regiji pa je Ruska federacija. Slednja ima skoraj 150 milijonov ljudi z zelo malo farmacevtske industrije oziroma jo šele gradi in je bogata država z bogatimi naravnimi viri. Res pa je, da nimajo razvitega sistema zdravstvenega zavarovanja, kar je presenetljivo. Večina vzhodnoevropskih držav sploh nima razvitega tega sistema in pacienti zdravila plačujejo večinoma sami. Je pa to velik potencial, ker je osebna potrošnja, in to ne samo v Rusiji, ampak tudi v drugih državah v tej regiji, še zmeraj nizka, zagotovo pa se bo v prihodnje povečevala. Zato vidimo ruski trg kot zelo velik potencial. To je med posameznimi državami za nas največji trg. Tako je bilo lani in bo letos in verjamem, Demokracija • 4/xiii • 24. januar 2008 da bo tako tudi v prihodnje. V Ruski federaciji smo zelo navzoči, imamo tudi tovarno v kraju Istra v okolici Moskve, ki zelo uspešno dela. Prodajo je v zadnjih letih še bolj naraščala kot leta prej, za letos pa imamo optimistične načrte, saj se je osebna potrošnja povečevala in se bo povečevala še naprej. Ljudje imajo več denarja, plače se povečujejo, napredek je v primerjavi s preteklimi leti zelo opazen. Drugi največji trg v tem delu regije 3 pa je Ukrajina. Gre za veliko državo s 46 milijoni prebivalcev, z malo lastne farmacevtske industrije, tudi fizično nam je blizu. Percepcija v svetu je, vsaj takšno mnenje velja pri naših konkurentih, da je Ukrajina nestabilna država in ekonomsko manj uspešna. Tovrstna razmišljanja Krki v bistvu ustrezajo, saj so naše izkušnje drugačne in se tega trga v nasprotju z drugimi ne bojimo. Nobenih večjih slabih izkušenj nimamo in pričakujemo, da bo tako tudi ostalo. Potem so v tej regiji še Kazahstan, Uzbekistan, Gruzija, Azerbajdžan, Moldavija, Belorusija, kjer smo navzoči s svojimi ljudmi. Delno so to slovenski državljani, večinoma pa so to domačini. Kaj je poglavitno za tolikšen uspeh Krke na zunanjih trgih? Dolgotrajna navzočnost. Treba je vedeti, da je bila Krka ustanovljena leta 1954 iz lekarne z devetimi zaposlenimi. Zelo hitro seje odločila, da bo šla iz Novega mesta, in to ne samo na slovenski trg, ampak tudi na jugoslovanskega, hkrati pa tudi na trge srednje in vzhodne Evrope. To je veljalo do začetka 90. let, ko je bila Krka znana po tem, da je zelo močna na območju Jugoslavije in srednje Evrope, to je na Poljskem, Češkoslovaškem, kjer so bile klirinške menjave. Predvsem pa smo bili zelo močni na območju nekdanje Sovjetske zveze. S 40-letno navzočnostjo in tradicijo smo si utrdili položaj. V 90. letih pa se je stvar bistveno spremenila, zato smo se v Krki začeli obračati tudi proti zahodu. Katera pa je četrta regija? Tudi četrta regija je za nas zelo pomembna, saj zajema več kot četrtino našega prometa. To je srednja Evropa, to so baltske države, potem Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska. Poljska ima med njimi največ prebivalstva, 38 milijonov. Na Poljskem imamo tovarno, ki zelo dobro dela in kar tretjino izdelkov za poljski trg izdela sama, dela pa tudi za izvoz. Zelo dobro delamo na Češkem in Slovaškem, ► 39 Doslej je veljalo, da največ oziroma večino dobička ustvarite v tujini. Kako je s tem? To je točno. V Sloveniji dosežemo nekaj več kot 10 odstotkov celotne prodaje. Sicer pa imamo celotno prodajo razdeljeno na pet regij. Prva, to je osnovna regija, je domači trg, ki je najmanjši, kar je logično, saj imamo le 2 milijona prebivalcev. Na domačem trgu je tudi lani prodaja padala zaradi zniževanja cen. V veljavi je namreč poseben pravilnik o cenah zdravil, ki določa, da za izhodišče vzamemo ceno izdelka v Nemčiji, Franciji in Avstriji, izračunamo povprečje in določen odstotek od tega je cena, ki velja v Sloveniji. To se stalno spreminja, saj kot se cene spreminjajo v navedenih državah, tako se nato le-te spremenijo tudi v Sloveniji. Vse cene generičnih izdelkov se znižujejo, nobena se ne poveča. Naslednji velik trg s skoraj 20 od- INTERVJU Jože Colarič ► največji uspeh pa smo dosegli na Madžarskem. Če smo na Madžarskem pred petimi leti prodali za 3 milijone evrov zdravil, jih zdaj prodamo za 40 milijonov evrov. Zakaj? Zaradi svojega dela, predvsem pa zato, ker so Madžari postali člani EU takrat kot mi, 1. maja 2004, in moram reči, da se to pozna. Več izdelkov so nam registrirali. Prej se je postopek registracije izdelkov vedno časovno od-mikal. V EU pa veljajo pravila in moram reči, da smo zelo zadovoljni. Isto je v baltskih državah Litvi, Latviji in Estoniji. Leta in leta smo že navzoči v vsaki od teh držav, tam imamo bodisi firmo, bodisi predstavništva. V njih so zaposleni tudi naši ljudje, večinoma pa njihovi državljani, ker je Slovence razmeroma težko prepričati, da gredo tja, poleg tega je treba znati jezike, poznati njihove običaje. Ta regija je po prometu praktično enakovredna z nekdanjo SZ brez baltskih držav. Kako se vam je uspelo prebiti na zahod? V zahodni Evropi kot peti regiji dosegamo petino prodaje. Ko smo ob koncu 80. let prej- šnjega stoletja zaznali spremembe v srednji Evropi, da prihaja do sprememb v vseh državah v razvoju, kamor smo kar precej prodajali, in da se spreminjajo razmere v Jugoslaviji, smo se začeli ozirati proti zahodu. Takrat so bili ljudje skeptični in so spraševali, kako bomo prodajali zdravila zahodni Evropi, da je to preveč zapleteno, zahteve po kakovosti pa izredno visoke. Cene pa so bile nižje ... Niti ne. Bolj jih je motilo to, da je treba vsak 24 izdelek registrirati in dokazati, da je kakovosten, učinkovit in varen. To dosežemo predvsem z dobro bioekvivalenčno študijo. Slednja pomeni, da je izdelek tako »dober«, kot je originalni izdelek. Ko patent pade, prideš na trg z generičnim izdelkom. S tem smo se ukvarjali leta in leta, tako da danes na zahodnem trgu dosegamo kar petino prodaje. Pri 776 milijonih evrov letne prodaje imeti petino prodaje v najbolj razvitem svetu, je razmeroma veliko. Treba je vedeti, da imamo v Krki vertikalno integrirano proizvodnjo. Naredimo vse od A do Z. To pomeni, da naredimo vse od surovine do končnega izdelka. Vse to na lokacijah, ki sem jih imenoval, v tujini. To je Krkina velika prednost. Drugi generični proizvajalci tega večinoma nimajo in so šele zdaj spoznali, da je to potrebno. Prav zaradi pritiska na zniževanje cen je pomembno, da obvladuješ celoten proces in da zagotavljaš varna, kakovostna in učinkovita zdravila. V zahodni Evropi največ prodamo v Veliki Britaniji, Nemčiji, ki je največji generični trg v Evropi, v skandinavskih državah, navzoči smo tudi na Iberskem polotoku, firmo imamo na Portugalskem, v prihodnje pa vidimo v zahodni Evropi še zelo veliko priložnosti. Moram reči, da se ne omejujemo, da bi rekli, da bomo zdaj delali samo v nekaterih delih sveta. Za nas je prioriteta od Vladivostoka povsem na vzhodu Ruske federacije do Lizbone na Portugalskem, ki je najbolj na zahodu. To pa ne pomeni, da Krka ni navzoča v ZDA ali v srednji Ameriki, Afriki, vendar glavni posli potekajo na ozemlju, ki sem ga omenil. Demokracija ■ 4/xiii • 40. januar 2008 Vse to prodajate pod svojo blagovno znamko? Večino, razen v zahodni Evropi, kjer imamo zelo veliko pogodb tudi s partnerji, vendar ne v obliki t. i. lohn posla, kakršen je bil včasih, ampak izdelek registriramo, kar pomeni, da gre za naš izdelek, potem pa omogočimo našemu partnerju, da izdelek z našo registracijo prodaja pod svojo blagovno znamko. Tudi zato smo lani naredili korak naprej, ko smo 8. novembra kupili nemško firmo TAD Pharma iz kraja Cuxhaven na severozahodu Nemčije. To je po velikosti 15. največja farmacevtska firma v Nemčiji. Zdaj smo njihovi ioo-odstotni lastniki, oni -pa so sestavni del Skupine Krka. Prek njih bomo sicer pod blagovno znamko TAD Pharma, vendar v okviru Skupine Krka, še bolj navzoči na nemškem trgu. Načrtujemo in vemo, da bo tako, da bomo imeli tako tudi večjo dodano vrednost, ker ne bo treba deliti zaslužka z drugim. To ne pomeni, da se odrekamo drugim partnerjem, s katerimi sodelujemo. Seveda bomo sodelovali še naprej, ker je trg ogromen. Zdaj se pogovarjamo o stotinah milijonov ljudi na organiziranih trgih, to je trgih, ki imajo organizirano zdravstveno zavarovanje v takšni ali drugačni obliki. Krka se je v petnajstih letih bistveno spremenila, predvsem ali tudi zaradi tega, ker nam je uspelo ne samo na vzhodu in v srednji Evropi, ampak tudi na zahodu. In to je velik uspeh. Med podobnimi generičnimi proizvajalci smo najmočnejši v zahodni Evropi, s tem da nismo fizično locirani v njej. Ko pravim zahodna Evropa, mislim države EU 15, to je prvotne članice EU. Napovedali ste, da boste z novimi prevzemi nadaljevali. V tem pa je Krka drugačna od drugih slovenskih družb, ki so tarče prevzemov, redkokdo pa pomisli, da bi naredil obratno... Naša politika je takšna in strategija je zelo jasno zapisana. Vsaki dve leti jo prenovimo, zdaj je začrtana do leta 2012. V njej je natančno zapisano, da se s prevzemi zunaj področja farmacevtskih dejavnosti sploh ne ukvarjamo, zato moramo iti v tujino. To je bil prvi korak in želja je iti naprej, bodisi da geografsko pridobivamo firme ali pa da pridobivamo firme, ki delajo izdelke, ki jih mi nimamo v svojem naboru. Specializirani smo za kardioprepara-te, gastropreparate, izdelke za centralni živčni sistem, antibiotike, drugje smo manj navzoči. Tukaj so mogoče tudi širitve na različne načine. Vedno me sprašujejo, kdaj bodo Krko prevzeli, in vedno rečem: nismo za to, da bi nas kdo prevzel (iz znanih razlogov), ampak bomo mi nekoga prevzeli. Začeli smo s firmo, ki nam bo omogočila večjo navzočnost na največjem generičnem trgu v Evropi. Poskušali pa bomo iti še naprej. Je pa res, da firm, idealnih za prevzem, ni, če pa bi katera bila, bi bila zelo draga. Krka v državni proračun plača toliko davka iz dobička, kolikor vrednostno prodamo zdravil na slovenski trg. INTERVJU Kako ste prevzeli to nemško firmo, prek borze? Ne, gre za zasebno firmo, d. o. o., ki je bila vključena v enega od velikih prehrambenih sistemov. Ker so tudi sami spoznali, da niso vertikalno integrirani, da jim je težko razvijati nove izdelke, so se odločili za prodajo. Svet se namreč na tem področju izredno specializira, tudi Krka. Če smo imeli včasih več kozmetične proizvodnje, je imamo danes le še odstotek, pa še ta se ukvarja predvsem z izdelki za kožo in lase. Nimamo več dekorativne kozmetike. Zakaj? Ker se specializiramo, ker se moramo specializirati. Imeti moramo čim več novih izdelkov, biti moramo ekonomični v proizvodnji, kar pomeni imeti čim nižje stroške na enoto izdelka, da lahko v tem konkurenčnem boju, ki je zelo trd, uspevamo. Na območju EU je konkurenčnega boja še več. Kako pa ste konkurenčni s cenami? To je boj, začenši s Slovenijo. V Sloveniji se je treba cenovno prilagajati zaradi pravilnika o oblikovanju cen zdravil, ki ima vgrajen sistem, da se cene stalno znižujejo. V javnosti obstaja mnenje, da so zdravila predraga... Menim, da se na tem področju pretirava. Naš indeks prodaje v prvih devetih mesecih lanskega leta kaže, da se naša prodaja v Sloveniji vrednostno znižuje. Količinsko ne. Vrednostno znižanje pa je posledica zniževanja cen, saj je model narejen tako, da ko se znižujejo cene v Nemčiji, Franciji in Avstriji, se posledično znižujejo tudi v Sloveniji. Večkrat tudi kdo reče, da ima Krka zelo visok dobiček, in to zaradi visokih cen zdravil. Če Krka 90 odstotkov izdelkov izvozi, kje je potem vzrok za velik zaslužek? Menda v izvozu. Krka v državni proračun plača toliko davka iz dobička, kolikor vrednostno prodamo zdravil na slovenski trg. Kako pa imajo to urejeno v tujini? EU ni tako enoten trg, kot bi si predstavljali ali če bi delali primerjavo z ZDA. Vsak od trgov znotraj EU ima svoje posebnosti. Vključno s področjem financiranja nakupov zdravil. Vsaka država ima svoj model. Ene imajo to urejeno, vzhodnoevropske države, kot sem že prej dejal, pa tega v glavnem nimajo. Konkurenca je velika, zato je izredno pomembno, da obvladujemo celotni proces od surovine do končnega izdelka. To je vertikalna integracija. 13. junija lani smo odprli obrat kemijske sinteze, pri čemer gre v resnici za tovarno, ki proizvaja surovine in te vgrajujemo v izdelke. Eden od ključev našega uspeha je v tem delu. Vrniva se k prevzemu; ali čutite te težnje? Od začetka leta 2007, potem ko je zagrebško Plivo prevzela ameriška družba Barr, smo mi, kot pravijo, najbolj zaželena nevesta na tem h največji po prometu. področju in območju. To se pravi geografsko in kot del farmacevtske industrije. Seveda je interes, vendar pa je interesentov razmeroma malo. Kaj smo dosegli v zadnjih letih? Iz vrednosti tržne kapitalizacije 800 milijonov evrov smo spravili Krko na tržno kapitalizacijo 4,4 milijarde evrov. S tem smo odgnali od sebe kup manjših oziroma skromnejših interesentov. Moram pa reči, da velikim interesentom, ki imajo denar, zelo jasno povemo, da ima Krka v strategiji razvoja zapisano, da želi ostati samostojna. Zakaj? Ker smo finančno zdravo podjetje, ker imamo velik portfelj izdelkov, ker razvijamo nove izdelke in v slednje zelo veliko vlagamo. Osem odstotkov celotne prodaje, kar je več kot 60 milijonov evrov v lanskem letu pa čez 75 milijonov evrov v letošnjem letu. Pri nas 400 ljudi dela na več kot 100 novih izdelkih. To je izrednega pomena. Potem imamo zelo dobro proizvodnjo, ki zagotavlja varna, učinkovita in kakovostna zdravila. Temu sledi marketinška prodajna mreža od Vladivostoka do Lizbone. To so ljudje in to je velik kapital. Izrednega pomena je tudi to, da znamo unovčiti terjatve. Dostikrat se na primer zgodi, daje lahko prodati, poskrbeti, da bo to tudi plačano, je pa nekoliko teže. Kako to urejate? Treba je poskrbeti, da dobiš plačano in da začneš nov krogotok. Kakšni so vaši cilji? S tem ko imamo vse te pogoje, ne vidimo nobenega razloga, da bi dobili nekoga, velik Demokracija ■ 4/xiii ■ 24. januar 2008 sistem, ki bi nam ukazoval, kaj naj naredimo, ali pa bi nas, potem ko bi nas vključil v svoj sistem, spravil na raven poslovalnice. To ni naš cilj. Naš cilj je, da imamo vse te funkcije, ki jih ima podjetje, in da dosegamo seveda čim boljše rezultate. Da imamo čim več dobička ne samo za to, da bi plačali davek, ampak za to, da se bomo razvijali. V letu 2008 bomo načrtovanih 160 milijonov čistega dobička v celoti porabili za nove investicije, za nabavo nove opreme, za razvoj bomo še dodatno namenili približno 75 milijonov evrov, ker vemo, da če tega ne bomo storili, bomo »zaspali«. V tem je naš odgovor na vprašanje: biti prevzet ali ne biti prevzet. Še enkrat ponavljam, da tu ne vidim nobene potrebe. Tisti, ki bi nas želeli prevzeti, to sporočilo tudi razumejo. Če vodstvo zelo jasno pove, da se ne vidi v okviru prevzema, tudi oni ne rinejo z glavo skozi zid. Zavedajo se, da so vedno ključni ljudje. Je pa še nekaj res; če se lastniki, teh je 62 tisoč, odločijo, da bodo Krkine delnice prodali, bodo to pač naredili. Krka je delniška družba in tega se kot uprava zelo dobro zavedamo. Ključna je volja lastnikov. Kotirate samo na ljubljanski borzi; ne razmišljate, da bi šli na druge? Ne. Od leta 1997, to je po končani privatizaciji, kotiramo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, kjer smo daleč največji po tržni kapitalizaciji in daleč največji po prometu. Pred dvema letoma smo se sicer nekoliko spogledovali z londonsko borzo, da bi delno kotirali na njej, nato pa smo ugotovili, da v bistvu s tem, ko smo prišli že do tako visoke tržne vrednosti, za to ni izrazitih potreb. Če bi se pa slednje pokazale, predvsem po dodatnem kapitalu, recimo v izdaji novih delnic, pa lahko, zdaj ko poznamo celoten sistem in ko imamo vse izkaze izdelane skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, to naredimo zelo hitro. Z današnjega vidika pa za to ni nobene potrebe. Če bi šli na katero od drugih borz, in to z večjim svežnjem delnic, bi lahko delniška družba postala bolj ranljiva. Tako da se lahko čez noč nekaj zgodi z delnicami. Se v lastniškem portfelju kažejo kakšne spremembe ali je lastništvo konstantno? Lastništvo je konstantno, edina sprememba je, da smo 3. septembra lani naredili cepitev delnic, in to zelo uspešno, m (Intervjuje v celoti objavljen na spletni strani www. demokracij a. si) 41 Kotiramo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, kjer smo daleč največji po tržni kapitalizaciji in daleč ZGODOVINA Edvard Kocbek 5o Edvard Kocbek Slovenci in Evropa V. M., foto: arhiv Demokracije, Gregor Pohleven Študentska založba je v ugledni zbirki Claritas izdala knjigo akademika dr. Janka Kosa Slovenci in Evropa, v kateri skozi nekaj ključnih dogodkov, oseb in procesov sledimo slovenski kulturni, narodni in politični zgodovini. V knjigi zbrane razprave govorijo o tem, katera duhovna gibanja, tokovi in smeri so od zgodnjega srednjega veka segali v slovensko kulturo in kakšno mesto jim je bilo namenjeno v njenem razvoju, predvsem pa o tem, kako smo jih sprejemali, se ob njih navdihovali ali jih zavračali, s tem pa dajali evropskim spodbudam poseben, slovenski pomen. S tega stališča govorijo razprave o slovenski recepciji antike in Biblije, reformacije, razsvetljenstva in romantike, vse do velikih »izmov« 19. in 20. stoletja - komunizma, anarhizma in nihilizma. Iz slovenske literature, ki je bila njihov glavni sprejemnik, so te ideje prehajale v politično, socialno in moralno miselnost slovenstva, kakršna se kaže na začetku 21. stoletja. Ključni dogodki in procesi ob javljenih je štirinajst razprav, ki jih je Janko Kos napisal za različne priložnosti in so bile večinoma že objavljene v različnih zbornikih in drugi strokovni literaturi. Zdaj zbrane na enem mestu dobivajo 42 še dodatno vrednost, saj z njimi dobivamo odličen prerez skozi slovensko duhovno, nacionalno pa tudi politično zgodovino. Ker so besedila napisana poznavalsko, analitično in so izjemno informativna, jim velja posvetiti posebno pozornost. Naj jih navedemo po vrsti, saj že opisni naslovi pojasnijo vsebino: Recepcija antičnih mitov v slovenski literaturi, Recepcija Biblije v slovenski literaturi, Primerjalna motivno-tematska interpretacija brižinske homilije, Trubarjeva utemeljitev slovenskega slovstva in metafizični preobrat Luthrove teologije, A. T. Linhart in evropska misel v 18. stoletju, Učinek razsvetljenskih idej na slovensko kulturo, Francoska revolucija in slovenska literatura, Prešeren in Puškin - dvoje tipov romantične klasike, Ep in roman na Slovenskem, Problem slovenske tragedije, Cankarjev svetovni nazor in njegovi politični posegi, Deka-dentnost kot slovenski kulturni problem, Alamut in evropski ni-hilizem, Aleš Ušeničnik in kritika marksizma, Edvard Kocbek, poli- tika in cerkev, Srednja Evropa kot literarnozgodovinski problem. Identificiranje in analiza če je prispevek o Trubarju aktualen zaradi letošnje Trubarjeve obletnice, potem so nadvse pomembne za razumevanje slovenske novejše zgodovine - in Slovenije danes! - zadnje anali- Dr. Janko Kos ze. Najprej tiste o dekadentnosti in nihilizmu, potem pa o (slovenskem) utopizmu in revoluciji. Ob branju teh bleščečih analiz skoraj moramo zapisati, da se je z njimi Janko Kos morda edini do zdaj na Slovenskem približal podobnim, vendar še bolj ključnim analizam te problematike (nihilizem, utopičnost, revolucija) Justina Stanovnika, ki jih lahko že vrsto let beremo v reviji Zaveza. Pravzaprav je to spoznanje pretresljivo: da premoremo Slovenci ta čas samo dva avtorja, ki sta sposobna identificirati in analizirati ključne procese in akterje naše (in evropske) novejše zgodovine (in sedanjosti). Kocbek in revolucija Med drugim Janko Kos piše o Edvardu Kocbeku in njegovem dejavnem odnosu do politike in Cerkve. Izpostavil je tri elemente. Najprej Kocbekovo besedilo Premišljevanje o Španiji iz leta 1937, ki je povzročilo veliko zgražanje in razdore, Kocbeka samega pa usodno pahnilo v sodelovanje s komunisti. Avtor Demokracija • 4/xiii ■ 24. januar 2008 ZGODOVINA je natančno prikazal predvsem dvoje: da se je Kocbek motil tako vsebinsko kot tudi z namenom, ki ga je s svojim provoka-tivnim spisom hotel doseči. Do leta 1952, ko ga je »tovarišija« dokončno upokojila in eksko-municirala iz javnega življenja, je bila to njegova stalnica. Pred leti je društvo 2000 izdalo Kocbekove »osvobodilne spise« (dve knjigi s tisoč stranmi), besedila, ki jih je pisal med vojno, ko je najtesneje sodeloval s komunisti oziroma z revolucionarji. To so besedila, ki bi jih moral poznati vsak slovenski izobraženec. Kakšna velikopoteznost, kakšna naivnost, kakšna (pre)drznost, predvsem pa kakšno sistematično ignoriranje realnosti. Ker pa je s temi spisi aktivno sodeloval pri komunistični revoluciji, ki je poleti 1941 začela v razmerah okupacije z genocidnimi umori, seveda ne moremo nič drugega, kot zapisati, da je z njimi sodeloval pri velikem slovenskem zločinskem projektu. Kocbek in Cerkev Druga tema, ki se je loteva avtor pri Kocbeku, je njegov poskus reformirati slovensko Cerkev. Ta Kocbekova hotenja so bila ves čas samo na ravni deklarativnosti, saj zagotovo tudi njemu ni bilo jasno, kako tako radikalno preurediti Cerkev, kot je to izražal s splošnimi oznakami. Kot je na več mestih posredno pokazal, je to vključevalo tudi uničenje tedanje Cerkve v obliki oseb in organizacije (njegov pozitivni odnos do umorov, npr. dr. Lamberta Ehrlicha, ali povojnih sodnih preganjanj). Kocbekov odnos do Cerkve oziroma do duhovnikov je avtor še podkrepil z analizo Kocbekove novele Ogenj iz znamenite zbirke Strah in pogum (1952). V njej je namreč Kocbek s popolnoma izmišljeno in za lase privlečeno »zgodbo« uničil duhovnika, ki v noveli nastopata kot glavni osebi. Uničil ju je moralno in na ravni smrti. Avtor je sicer zapisal, da je Kocbek novelo naslonil na resničen dogodek iz Bele krajine (Jarc in Savelli), vendar (pre)blago opozoril, da ni upošteval montiranosti očitkov komunističnega sodstva (1949). Iz pisanja izhaja, da Jarc krivde, ki so mu jo očitali, ni priznal, Savelli pa naj bi jo bil. Zamolčevanje konteksta Prav pretresljivo je, kako so mogli takšni umi, kot je bil Kocbek, pa tudi mnogi danes tako izrazito reducirano (pristransko) gledati na nekatere dogodke in osebe. Če ostanemo pri Savelliju. Kocbeku niso bili dovolj (krivični) očitki komunističnih sodnikov J* «T InSetd n*f nrZo gftiftl nrvtirkj£rr*uW- fm (Ufo/I« ncpnym t*»k» mk^Mfcfč pcr fJ» netmuj» niflftu JANKO KOS Slovenci in Evropa * proti njemu, ampak je krivdo pri duhovniku v svoji noveli prignal do demoničnosti. Znanih je nekaj primerov, ko so med vojno Italijani pridrli v neko vas, potem ko so prej tam kakšno akcijo iz zasede izvedli partizani. Razjarjeni Italijani so imeli namen ustreliti npr. deset talcev. Ker sami ljudi niso poznali, so prisilili domačega duhovnika, da jih je moral izbrati on. Če jih ne bi, bi lahko bilo samo še hujše. To je eno. Kontekst te in še kakšne podobne zgodbe pa je bil, da so pred tem partizani ropali, grozili, sramotili in pobijali ugledne in nedolžne ljudi v tistem okolju, večinoma s pomočjo svojih »civilnih« sodelavcev (teren-cev, aktivistov). Pri nas si marsikdo privošči in vse to prezre, da potem laže obsoja, v tem primeru takšnega duhovnika, ki je že tako bil sam močno obremenjen s svojo od zunaj vsiljeno krivdo. O vsem tem ni Kocbek nikoli želel razmišljati, saj bi se mu drugače sesul njegov izmišljeni svet. Ali je literaturi vse dovoljeno? To je pravzaprav že zgodba o tem, Demokracija o čemer nihče ne piše ali pa si ne upa pisati, da je lahko literatura s svojimi izmišljenimi in potencira-nimi zgodbami tudi kdaj škodljiva. Posebej tista, ki se neposredno nasloni na resnično dogajanje. V slovenski literaturi je izšlo, tudi v zadnjem času, veliko takšnih literarnih izdelkov, med njimi so tudi uglednejši avtorji. Ti so pravzaprav zaradi svojega ugleda še bolj »nevarni«. Kocbekova novela Ogenj je sicer pripeljana do absurda. Mimogrede: ali se še spomnimo, kako aktualne so bile v 80. letih Kocbekove novele Strah in pogum, v času, ko takšna literatura pred tem več desetletij ni smela obstajati? Še nekaj je treba reči o Kocbeku. Morda celo najpomembnejše. Bil je izjemen pripovedovalec, ki je znal z izbranimi in mikavnimi besedami očarati bralca. Tako močno, da se ta potem ni veliko ali pa sploh nič spraševal o tistem, kaj zapisane besede v resnici pomenijo in v kakšnem odnosu so do realnega sveta, ki ga opisujejo. Spomnimo se dolgega traktata pesnika in dramatika Iva Svetine v Novi reviji, v katerem je pel slavo temu Kocbekovemu jeziku. Daje bil ta jezik izmišljen in da je imel le malo skupnega z realnostjo, to ne Svetine ne drugih Kocbekovih bralcev ni zanimalo. Verjetno tudi zaradi uročenosti vseh tistih čudežnih besed in zanimivih opisov ne. Med resnico in izmišljijo Naj med mnogimi sodobnimi literati omenimo samo tri dela, v katerih so znani slovenski pisatelji svoje zgodbe naslonili na konkretno dogajanje v naši preteklosti, v tem primeru na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej - in jo ponaredili. Prvi je roman Miloša Mikelna Poročnik z Vipo-te, sicer mojstrsko napisana literatura, ki pa opisuje tudi parti-zanščino na Dobrovljah, in to na podlagi nekritičnega povzemanja nekdanjega partijskega prikaza tamkajšnjega dogajanja. • 4/XIII • 24. januar 2008 Druga knjiga je prišla izpod peresa Toneta Partljiča in nosi naslov Grob pri Mariji Snežni. V njej je avtor uporabil med drugim pričevanje nekdanjega mariborskega oznovca Zdenka Zavadlava o vračanju vlaka z zajetimi domobranci s Koroškega skozi Maribor in nato naprej v Celje. V čisto konkretno pričevanje je avtor vpletel zgodbo, seveda nadvse zanimivo, ki pa ni resnična... Tretji roman je zadnje prozno delo uglednega pisatelja Alojza Rebule Ob babilonski reki, v katerem se prvi del dogaja v begunskem taborišču Vetrinj leta 1945. Tam sta dve poglavji (šesto in deveto), kjer nastopa domobranski poveljnik, ki ga je avtor prikazal v povsem izkrivljeni luči. Z opisi njegovega obnašanja ga prikaže v izrazito negativni luči. Kako naj nič hudega sluteči bralec, ki zaupa uglednemu pisatelju, ve, da je to samo »umetniška svoboda«? Še enkrat: že tako je bil tisti domobranski poveljnik z usodo revolucije, Vetri-nja, Kočevskega roga in begunstva popolnoma udarjen in uničen, potem pa še en zarin ostrega rezila v njegovo mrtvo telo. Zagovor ponarejevalca zgodb Kako vse to bere nič hudega sluteči bralec: na eni strani ugledni avtorji, na drugi pa suverenost in prepričljivost podane zgodbe? Pred kratkim so sodili znani pisateljici, jo celo obsodili, potem pa jo na koncu oprostili. Tožili so jo sorodniki oseb, ki so jih spoznali v avtoričinem literarnem izdelku. Zanimivo, tako rekoč vsi so bili na pisateljičini strani, češ kakšna krivica se ji godi in kako je to napad na pisateljsko avtonomnost in svobodo. Nihče pa se ni vprašal, kakšen napad je lahko literarno delo na zgodovinsko dogajanje ali osebnost. Zgodovinarji so zavezani resnici in eksaktnosti zapisanega, pisatelji pa si lahko vse privoščijo? Tudi najbolj nevarne ponaredke zgodovine in oseb? [9 43 Leonardo da Vinci, Jezus z Zadnje večerje Splošni religijski leksikon V. M. Založba Modrijan je izdala Splošni religijski leksikon, ki prinaša več kot deset tisoč gesel. V njem so prikazana področja, teme in osebnosti, ki so povezani s svetovnimi religijami. Splošni religijski leksikon je prvi tak leksikon v Sloveniji ter je zasnovan brez vrednostnih ali ideoloških sodb in stališč. Leksikon je sad večletnega sodelovanja številnih strokovnjakov s področja religiologije. Zajema svetovne religije v celoti (od ani-mizma, šamanizma prek velikih monoteističnih religij in vzhodnoazijskih verstev do sodobnih 24 ezoteričnih in alternativnih verovanj), pojasnjuje temeljna mitološka imena božanstev, verske obrede, religijske realije in pojave vsakdanje sakralnosti (praznike, liturgijo, cerkveno posodje, oblačila, romanja). Prav tako zajema tisti del umetnosti, v katerem j e navzoča duhovna in sakralna komponenta, ter biografije posameznikov, ki so zaznamovali cerkveno zgodovino Demokracija ■ 4/xiii in duhovnost človeštva od začetkov do današnjih dni. Besedila dopolnjujejo fotografije, risbe in zemljevidi. Splošni religijski leksikon bo slovenskim bralcem ponudil tako rekoč vse, kar naj bi vedeli o svetovnih religijah, njihovem pomenu v zgodovini in vplivu na vsa področja človekovega življenja, s poudarkom na krščanstvu in našem okolju. • 44. januar 2008 Več kot deset tisoč gesel Splošni religijski leksikon na 1.381 straneh prinaša: - okoli 11.000 gesel oziroma 10.316 geselskih iztočnic; - okoli 6.500 strokovnih izrazov iz splošne religije, teologije, filozofije, cerkvene zgodovine, sakralne umetnosti; - 3.220 lastnih imen; - 1.037 stvarnih imen (stavbe, ustanove, papeške enciklike, cerkveni dokumenti, tisk); - 356 zemljepisnih imen (sveti kraji, verska središča, samostani); - poudarke za pravilno nagla-ševanje besed in za pravilno izgovorjavo; - izvor in/ali pomen besed; - okoli 1.000 fotografij in risb, 30 zemljevidov in 5 preglednic. Urednika slovenske izdaje sta bila Drago Bajt in Marta Kocjan Barle, leksikon pa so iz hrvaščine prevedli Miro Bajt, Bogdan Gradišnik in dr. Maja Breznik. Dodatna (slovenska) gesla so napisali Drago Bajt, dr. Mari Jože Osred-kar, dr. Janez Juhant in Marta Kocjan Barle. Besedila so pregledali strokovni sodelavci: dr. Mari Jože Osredkar (krščanstvo, teologija, liturgija, hagiografija, cerkvena zgodovina), dr. Terezija Snežna Večko (judovstvo, biblicistika), dr. Mojca Bertoncel (biblicistika), Igor Kafol (islam), Aleš Učakar (antika in splošno), Bronislava Aubelj (antika). Kompleksnost religije Stvarna knjiga, nabita z dejstvi in podatki, zapišeta v uvodu urednika leksikona Drago Bajt in Marta Kocjan Barle, seveda ne more odgovoriti na vprašanja, ali je religija posledica človekove nemoči in strahu, njegove razlage celovitosti sveta, moralni in integracijski temelj družbe, globalni okvir človekove orientacije v svetu ah osmislitev človekovega obstoja. Prav tako ne more širše spregovoriti o smislu vere, položaju religije v družbi, današnjem času, ki ga mnogi, tudi sestavljavci pričujočega leksikona, omenjajo kot čas nadomestnih religij oziroma kvazireligij. Še manj o čutenju in dojemanju vernega človeka, njegovem odnosu do svetega, ki se kaže na raznovrstne načine, npr. tudi skozi kulturo ZGODOVINA in umetnost. Takšne teme so in bodo še naprej vedno znova zaposlovale številne razmišljajoče in verujoče ljudi po svetu. Religija je preveč kompleksno področje, prezapleten sistem verovanj, etičnih vrednot, moralnih ravnanj in ustvarjalnih dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega, da bi ga lahko zajela še tako obsežna knjiga. Lahko pa radovednemu in iščočemu bralcu skozi posamezna gesla ali s povezovanjem gesel v smiselno celoto, kar vse omogoča leksikon, urejen po abecedi, razkrije veliko raznolikost svetovnih religij in hkrati mnoge podobnosti med njimi. Po hrvaški izdaji Pojav religije je prav gotovo tako univerzalen kakor pojav jezika. Religija je navzoča od začetkov človeške zgodovine do danes, tako v arhaičnih družbah in kulturah kot v visokih civilizacijah. Zato knjiga, ki se tematsko široko spoprijema s pojavom, tako pomembnim za družbo, ne more ostati neopa-žena, še posebej ne, če izide pri sosedih. Opči religijski leksikon je izšel leta 2002 pri Leksikograf-skem zavodu Miroslav Krleža v Zagrebu. Obsega več kot 11.000 gesel (ok. 90.000 vrstic), ki jih je pripravljalo več kot 120 strokovnjakov za različna področja religij skih ved pod vodstvom glavnega urednika Adalberta Rebiča in trinajst strokovnih področnih urednikov (za katehetiko, za li-turgiko in moralko, za vzhodne, slovanske, germanske, baltske in keltske religije, za hagiografijo, za grško in rimsko mitologijo, za filozofijo, za protestantizem, za islam, za katolištvo, za judovstvo, za pravoslavje, za cerkveno zgodovino in za biblicistiko). Obravnava svetovne religije v celoti: od animizma, totemizma in šama-nizma prek velikih monoteistič-nih religij (judovstvo, krščanstvo, islam) in politeističnih srednje-ter vzhodnoazijskih verstev do sodobnih ezoteričnih in alternativnih verovanj. Natanko popisuje različna verstva, veroizpovedi, sekte, meniške redove, duhovne skupnosti in ustanove po vsem svetu. Poleg tega pojasnjuje temeljne pojme in osebe mitologij vsega sveta, od starega Egipta in Mezopotamije do nordijskih in baltskih ljudstev, od stare Indije, Kitajske in Japonske do srednjeameriških civilizacij. JedrnatOSt podatkov Leksikon razlaga verske obrede, religijske realije in pojave vsakdanje sakral-nosti (od praznikov do liturgije, od cerkvenega posodja in oblačil do romanj, od insignij do simbolov). Njegov sestavni del so tako znanstvene religiološke discipline in teološke stroke kot širša kultura in umetnost, v katerih se razodeva navzočnost duhovnega in sakralnega (literatura, glasba, likovna umetnost, arhitektura). Pomembna sestavina tega leksi-kografskega dela, ki v izvirniku obsega 1.062 strani, so tudi kratke biografije velikih posameznikov, ki so zaznamovali cerkveno in duhovno zgodovino človeštva od začetkov do danes; gre za svetopisemske osebe, svetnike, cerkvene očete, redovne ustanovitelje, puščavnike, papeže, verske dostojanstvenike, teologe, uteme- podatke, dejstva, imena, oznake in ponazoritve, predvsem pa so sistematične in jedrnate razlage pojavov in procesov. Sestavljavci so se poskušali izogniti vrednostnim ali ideološkim sodbam in stališčem, zato velja leksikon za najširše potrjen in sprejet informativni priročnik. Besedila dopolnjujejo predvsem fotografije in zemljevidi, redkeje tudi risbe (npr. načrti stavb, simboli) in preglednice (npr. svetovne religije, papeži). Pionirsko delo Odločitev založbe Modrijan, da izda prevod, predelavo in priredbo hrvaškega izvirnika, temelji na več dejstvih. Slovenci bi sami v kratkem času težko sestavili tako obsežno delo. Hrvati so leksikon pripravljali celo desetletje, pri čemer so vključili v delo dobro stotnijo sodelavcev. Pri nas ne bi mogli zbrati niti toliko sodelavcev niti tako številne uredniške in tehnične ekipe za izdelavo vrhunskega leksikograf- in zato teže razumljive pojme, ki imajo v slovenščini drugačen izraz in pomen. Nadalje je pripravo Splošnega religijskega leksikona (SRL) pospešilo dejstvo, da slovenski uporabnik kljub poplavi podatkov in dejstev na spletnih straneh težko razbere pravilnost, točnost ali ustreznost kakega izraza ali zapisa, saj pogosto ne pozna avtorja in njegove kredi-bilnosti, nemalokrat pa izraza ali osebe sploh ne najde. Poglavitno za izdajo pa je bilo dejstvo, da Slovenci obsežnejšega leksikona o svetovnih religijah še nimamo; zato je SRL na tem področju pionirsko delo tako v tematskem kot leksikografskem pogledu. Poudarek na krščanstvu Dr. Anton Stres je za Splošni religijski leksikon dejal, da je »zelo dobrodošel in bodo po njem radi segali vsi, ki si želijo lahko dostopne in hkrati zanesljive informacije o religioznih pojmih in naukih različnih svetovnih religij. Leksikon so sestavljali strokovnjaki s področja religiologije in zajema pojme, nauke in izraze iz vseh pomembnejših svetovnih verstev. Odlika tega leksikona pa je, da posebno in tudi potrebno pozornost posveča religiji našega okolja, se pravi krščanstvu. Krščanski teologi, ki so sodelovali, so jamstvo, da je teološka in verska informacija strokovno neoporečna in zanesljiva, hkrati pa tudi dovolj poljudna, da je razumljiva tudi človeku, ki na tem področju nima veliko predznanja. Zato bo ta religiološki leksikon zelo dobrodošel za vse, ki jih zanima svet verovanja in iskanja nadnaravnega, večnega smisla življenja. Takšni pa smo bolj ali manj vsi«. Enako pohvalno se je o leksikonu izrazil dr. Marko Kerševan: »Splošni religijski leksikon je kvalitetna in doslej na Slovenskem najbolj izčrpna leksikonsko pregledna predstavitev vedenja o religijah in vedah, ki se z religijo in religijami ukvarjajo (od teologije in filozofije do sociologije in geografije religij). O krščanstvu, še posebej katoliškem, lahko rečemo, da tako rekoč ni dejstva ali vprašanja, osebe ali pojma, ki ne bi našli svojega mesta v leksikonu in o katerih ta ne bi ponudil zanesljive informacije in opore.« 09 45 ljitelje in reformatorje vere, filozofe, pisatelje, skladatelje, slikarje, arhitekte, ki so neizbrisno povezani s svetovno duhovnostjo v vseh oblikah. Leksikon predstavlja vso zapleteno religijsko snov bodisi v kratkih in zgoščenih definicijah in opisih, bodisi v zgoščenih biografskih geslih, bodisi v razširjenih preglednih in sintetičnih člankih, ki vsebujejo vse potrebne skega dela, ki potrebuje primerno znanje in ima na voljo obilo tekstovnega in slikovnega gradiva. Prevajanje hrvaškega izvirnika je spodbudilo tudi to, da bi si kljub sorodnosti in dokaj »lahki« razumljivosti hrvaščine Slovenci s hrvaškim izvirnikom pogosto težko pomagali, saj gre nemalokrat za laže (z navidezno enakim pomenom) ali ozko strokovne Demokracija • 4/xiii • 24. januar 2008 OSEBNOSTI Mož na krpljah Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Misijonar Friderik Irenej Baraga je avtor slovnice in slovarja indijanskega plemena Očipvejev, med katerimi je misijonaril. Med domačini je bil znan kot »mož na krpljah«, saj ga v njegovem misijonarstvu niso ustavili niti veliki snežni zameti. Misijonarstvo je najbolj razširjen način, kako spreobrniti drugače verujoče v svojo vero. Rimskokatoliška cerkev na ta način deluje že od svojega nastanka. Kaj pa so bili Jezus Kristus in apostoli drugega kot misijonarji? Tem prvim misijonarjem je sledilo na tisoče in celo deset tisoče drugih mož in žena, ki so po svetu širili katoliško vero. Kritiki Rimskokatoliške cerkve imajo stalno na jeziku kon-kvistadorje, inkvizicijo in podobne pojave, ki jih med širjenjem krščanstva ni manjkalo. Žal pa se vse premalo omenja oziroma se zamolčuje velika večina misijonarjev, ki vere ni širila z ognjem in mečem in ki domačinom ni prinašala le vere, ampak jim je v marsičem pomagala. V tej skupini misijonarjev, zlasti v 19. in 20. stoletju, imamo Slovenci glede na številčnost ugledno mesto. Velik del misijonarjev in misijonark je tako tiho in skromno, kot so opravljali poslanstvo, za katerega so se odločili, tudi umrl in o njih ni veliko znanega. Bili pa so tudi takšni, ki so se s svojimi deli trajno zapisali v zgodovino ne le narodov, med katerimi so misi-jonarili, ampak v svetovno. V to ugledno druščino lahko štejemo tudi slovenskega misijonarja Friderika Ireneja Barago. Lahko bi ga imenovali celo partiarha slovenskega misij onarstva. Otroštvo na gradu Friderik i. Baraga se je rodil 29. junija 1797 na gradiču v Mali vasi pri Dobr-niču. Njegov oče je bil oskrbnik mirnskega gradu, njegova mati pa je bila dedinja graščine v Mali vasi pri Dobrniču. Friderik je imel pet bratov in sestra, a sta brat in sestra umrla že kot otroka in Misijonar škof Friderik Irenej Baraga OSEBNOSTI Friderik je postal dedič graščine. Dve leti po Friderikovem rojstvu je oče, ki je graščine dobro poznal (tudi njegov oče in brat sta bila po poklicu grajska oskrbnika), Malo vas prodal in za izkupiček kupil precej večjo trebanjsko graščino, seveda pa se je pri tem tudi zadolžil. Smola je bila v tem, da je prišlo do Napoleonovih vojn, ko je gospodarstvo precej trpelo. Za nameček sta kmalu umrla tako oče kot mati, zato finančni položaj družine ni bil prav bleščeč. Otroci so se preselili k svojemu stricu, ki je postal varuh otrok in njihove dediščine. Mali Friderik je odraščal v več-jezikovnem okolju. Z otroki in služinčadjo je govoril slovensko, z gospodo iz okoliških graščin pa večinoma nemško. Po nastanku Ilirskih provinc je uradni jezik postala slovenščina, francoščina je zamenjala nemščino kot »gosposki« jezik, tako da je Friderik že v otroštvu tekoče govoril tri jezike. Za časa Ilirskih provinc je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je učil še latinščine in grščine, njegov profesor teh dveh jezikov pa je bil Valentin Vodnik. Po odpravi Ilirskih provinc in končani gimnaziji je Baraga odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Načrtoval je mirno življenje z ženo in otroki ter gospodarjenje na domačem gradu, zato se mu je zdelo znanje prav potrebno. Pred odhodom na Dunaj si je celo že »izbral« bodočo ženo, hčerko družinskih prijateljev. Na Dunaju je želel med študijem še razširiti svoje znanje jezikov in je poleg izpopolnjevanja v nemščini in francoščini obiskoval tudi ure angleščine, italijanščine in španščine. Zunaj študija pa se je družil skoraj izključno s slovenskimi akademiki. Še posebno tesna prijatelja sta postala z Jovanom Veselom Koseskim. Učne ure in del svojih šolskih stroškov je plačeval s tem, da je bil sam domači učitelj. Gospodarstvo se je po vojnah počasi obnavljalo, draginja je bila že tako ali tako velika, študij in dodatne ure pa še posebno. Stric je imel na skrbi svojo družino pa še obe Friderikovi sestri, zato je Friderik menil, da mora tudi sam kaj prispevati za plačilo visokih stroškov šolanja. Namesto graščaka duhovnik Tik pred koncem študija pa ga je prevzela misel, da bi se zapisal dušnemu pastirstvu. Na veliko presenečenje je novopečeni pravnik s pogodbo prepustil graščino svoji najljubši sestri Amaliji in njenemu možu, zapisal drugi sestri Antoniji pet tisoč goldinarjev dote, sam pa se je zadovoljil s tisoč dvesto goldinarji v gotovini, šeststo goldinarji letne rente, z nekaj dajatvami v vinu in majhno hišico na domačem posestvu. Baraga se je na krpljah odpravil na 370 kilometrov dolgo pot skozi zasneženo divjino. Naturalnim dajatvam se je odrekel še istega leta, letni renti pa po posvetitvi v duhovnika. Zaradi resnega pristopa k študiju je bil že v drugem letniku posvečen v duhovnika, leta 1824 pa je sklenil študije. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v župniji v Šmartnem pri Kranju. Novi župnik je bil med prebivalstvom dobro sprejet, v sporu pa je bil z janzenistično strujo v cerkvi. Ta trda struja je pridigala, da samo kesanje in spoved ter pokora niso dovolj za odpustek, pridružiti se jim mora še zgledno življenje po spovedi in pokori, šele potem se duhovnik odloči, ali si grešnik zasluži odpustek ali ne. Baraga je menil, da se tako duhovnik iz dušnega pastirja spreminja v birokratskega avtokrata, zato je bil oster nasprotnik janzenizma. Ostro krilo ga je celo tožilo škofu zaradi »prekucništva«, kar pa je zavrnil s svojim spisom, pri čemer mu je prišlo prav njegovo pravniško znanje. V Šmartnem se je lotil prvih literarnih poskusov. Leta 1826 je napisal zbirko nabožnih pesmi, a je bila precej slaba, zato je pesništvo, za katerega očitno ni imel daru, za vedno opustil. Naslednje leto je napisal delo »Dušna paša za kristjane, kateri žele v duhu in srcu Boga moliti«. To delo v slovenskem jeziku je njegov škof ocenil za preveč nabuhlo za navadne ljudi in mu svetoval, naj ga ustrezno popravi. Želja po misijonarstvu Leta 1828 se je Baraga iz Šmartnega preselil v Metliko, kjer pa se s tamkajšnjim župnikom in drugimi kolegi ni ujel. Pritegovati ga je začelo komaj ustanovljeno društvo Leopoldina, ki je bilo namenjeno podpori misijonarstva med severnoameriškimi Indijanci. Po nekaj mesecih premišljevanja je prosil svojega nadrejenega, ljubljanskega škofa Wolfa, da mu dovoli prestop med misijonarje. Škof je privolil, prav tako tudi državne oblasti, ki so mu dovolile odhod tedaj, ko bo prejel potrdilo škofa iz Amerike, da ga sprejme za misijonarja. V zgodnji jeseni leta 1830 je prišlo pismo škofa iz Cincinnatija, ki je bil pristojen za misijonarstvo v Ohiu in indijanskih pokrajinah severno od Ohia, da novega misijonarja z veseljem sprejema. Oktobra 1830 se je Baraga podal na pot prek Dunaja, Miinch-na, Augsburga, Ulma, Stuttgarta, Strasbourga in Nancyja v Pariz. Tam bi moral ostati nekaj mesecev in maševati v nemškem jeziku za tamkajšnje nemško govoreče katoličane, a ni strpel in je imel samo nekaj maš, nato pa je odpotoval v Ameriko. Tedaj četrtmilijonski New York ga je očaral, še bolj pa Baltimore, kjer je bil sedež predstojništva Katoliške cerkve za Združene države Amerike. Tudi uradno so ga sprejeli in določili za misijonarja v okolici Velikih jezer. Podrobna navodila je dobil v Cincinnatiju in v naslednjih tednih nestrpno čakal trenutek, ko je lahko začel z misijonarstrvom med Indijanci. Območje njegovega misijonarstva so bila Velika jezera in tamkaj živeči plemeni Očipve in Otava. ► Na mestu prvotne cerkve v Marquettu so leta 1938 zgradili novo. Trebanjska graščina, ki se ji je Baraga odrekel, ko je postal duhovnik. Baragove krplje Demokracija ■ 4/xm ■ 24. januar 2008 47 OSEBNOSTI Mož na krpljah ► Plemeni sta bili del ljudstva An-golkincev, ki je nekoč imelo dokaj visoko kulturo, potem pa so se v medsebojnih pokolih dodobra zdesetkali. Ostanke plemen so nato skoraj popolnoma uničile še bolezni, ki so jih zanesli belci, predvsem koze, in nazadnje še alkoholizem. V času, ko je Baraga prišel na območje Velikih jezer, je na polotoku med Huronskim in Michiganskim jezerom živelo komaj štiri tisoč Otavcev, na južni in zahodni obali Gornjega jezera pa okoli dvajset tisoč Očipvejcev. Baraga je Indijance vzljubil in v svojih pismih domov našteval njihove dobre lastnosti, predvsem ljubezen do svobode, neverjetno gostoljubnost in pripravljenost na pomoč drugemu. Prav tako je pisal, da sovražijo skopuštvo, še posebej pa laž in krajo. Med njihove slabe lastnosti pa je štel nezanesljivost, brezbrižnost in lenobo. Omenil je, da so strašno občutljivi; kakor jih je lahko hitro navdušiti, jih je moč hitro tudi užaliti. Napisal je tudi, da so maščevalni in tedaj skrajno zahrbtni ter v maščevanju krvoločni in okrutni. Mož na krpljah svojo prvo postojanko je Baraga ustvaril v kraju z imenom »Krivo drevo«, od koder je hodil na odprave po okolici Velikih jezer. Območje je bilo velikansko, že samo vsako od jezer ima površino tri- do štirikrat večjo od današnje Slovenije. Baraga je leta in leta opravljal poti po okolici, zato je dobil med domačin vzevek »mož s krplja-mi«. Nekoč je pozimi sam na -f-t REDERIC "BAR AGA I FIRST BISHOP OF s u;rr ste. marie and margojette (i853 lcoaj BORN -JUNE 29, 1797 "RBAINED PRIEST SEPTEMBER 21, 182 3 :: !1NSF.CRATED BISHOP - NOVEMBER 1, 1853' . DIED-JANUARY 19, 1868 Grob slavnega misijonarja v cerkveni kripti krpljah odšel na 370 kilometrov dolgo pot skozi divjino. V zimi 1836/37 je napisal več del, med drugim molitvenik v očipvejskem jeziku in »Življenjepis gospoda Jezusa Kristusa« v istem jeziku, v katerem je objavil tudi zemljevid krajev v Sveti deželi, da bi stvari laže prikazal Indijancem, kajti videl je, da so skoraj brez domišljije. V nemščini in francoščini je napisal knjigo »Zgodovina, značaj, šege in navade severnoameriških Indijancev«. To delo jo bilo mišljeno tudi kot promo- cija tako Indijancev kot misijonarskega dela in upal je, da mu bo uspelo pridobiti nove misijonarje in podpornike. Naslednje leto je odšel v Evropo, kjer so v Parizu natisnili njegovi knjige. Iz Pariza je odšel v Rim, kjer ga je v avdienco sprejel papež osebno in dodelil misijonarjem še nekaj finančne podpore. Doma je imel Baraga več maševanj in predavanj. Eden od poslušalcev na teh predavanjih je bil dijak Ignacij Knoblehar, ki je pozneje postal tudi sam slaven misijonar med črnskimi plemeni v Sudanu. Škof Baraga je tekoče govoril osem jezikov. Območje Baragovega misijonarstva 48 Prav Baragovo predavanje ga je spodbudilo k temu poslanstvu. Slovnica in slovar Po vrnitvi v Ameriko je Baraga nadaljeval misijonarsko delo, pripravljal pa je tudi projekt, ki mu je prinesel mesto v zgodovini. Sestavljal je namreč slovar in slovnico očipvejskega jezika. Leta 1853 sta bili obe deli končani in kmalu tudi natisnjeni. Očipvejsko-angleško-očipvejski slovar je vseboval trideset tisoč besed in imel šeststo dvajset strani, slovnica pa okoli tristo sedemdeset strani. Baraga pa se ni ukvarjal le z Indijanci, kajti v okolici Velikih jezer je bilo tudi nekaj katoliških lovcev in naseljencev francoskega, nemškega in anglosaksonskega rodu. Odkritje velikih nahajališč bakrene in železove rude je pripeljalo do novega vala priseljencev. Prihajali so iz Češke, Luksemburga, Akacije, Irske, nemških dežel in tudi nekaj Slovencev se je tedaj priselilo. Baraga, ki je tekoče govoril kar osem jezikov, je tako imel z maše-vanjem polne roke dela, stalno pa je prosil za sredstva in predvsem za misijonarje, še posebej takšne, ki bi znali več jezikov oziroma imeli smisel zanje. Zaradi njegovega dela so ga najvišji pripadniki Katoliške cerkve v Severni Ameriki v poslanici papežu predlagali kot kandidata za apostolskega vikarja Gornjega Michigana s škofovskim dostojanstvom. Istega leta je papež predlog potrdil in Barago imenoval za škofa. Tega leta se je Baraga odpravil na svojo zadnjo pot v Evropo, obiskal domače kraje in pritegnil še nekaj novih donator-jev, med drugim cesarja Franca Jožefa. Cesar mu je ob obisku podaril dragocen zlat križec z diamanti, a ga je Baraga prodal in denar namenil za misijonarstvo. Leta 1857 je bil njegov apostolski vikariat povzdignjen v redno škofijo. Baragi pa so začele moči počasi pešati in sredi šestdesetih let 19. stoletja je preživel več blažjih kapi. Pohitel je in pred smrtjo mu je uspelo še preseliti sedež škofije iz Saulte Ste. Marie v zahodnejši Marquette, kjer so bile boljše prometne zveze. Oktobra 1866 je Barago v Marquettu še enkrat zadela kap in od nje si ni več opomogel. Več kot leto dni je hiral in 19. januarja 1868 umrl, star sedemdeset let. Pokopali so ga v kripti cerkve Sv. Petra v Marquettu. Okrožje, katerega glavno mesto je Marquette, se danes imenuje Baraga. V istem okrožju so po pokojnem misijonarju imenovali tudi naselje, več ulic in manjši narodni park. Rimskokatoliška cerkev pa je Barago zaradi njegovih zaslug razglasila za Božjega služabnika. O 24 Demokracija ■ 4/xiii • 277. januar 2008 ZGODOVINA Atomska bomba V. M. Peter Starič je pri založbi Didakta iz Radovljice izdal knjigo Atomska bomba, v kateri je prikazal zgodovino, razvoj, tehnologijo in ljudi, ki so naredili prvo atomsko bombo, ter posledice za človeštvo. Peter Starič je leta 1995, ob 50. obletnici uničenja Hirošime z atomsko bombo, pri Tehniški založbi izdal knjižico Izdelava prvih atomskih bomb. Ker je ta že zdavnaj pošla, je pripravil novo, vendar veliko obširnejšo knjigo, ki nosi »preprost« in jasen naslov Atomska bomba. Poljudno o uničujočih atomih Ljudje bi ob dolgotrajnih in mučnih zaostritvah, ki jih povzročata režima v Severni Koreji in Iranu pri poskusih izdelave atomske bombe, radi več izvedeli, kaj atomska bomba sploh je: kako take bombe izdelujejo, kakšna je njihova zgodovina, kako se je začelo, kakšne posledice pusti za seboj njena eksplozija in še veliko drugega. Pri tem je treba poljudno prikazati fizikalne in tehniške osnove, saj drugače bralec ne bi vedel, kaj je bogatenje urana, kaj kritična masa, zakaj sta le uran 235 in plutonij primerna za bombo, ne pa tudi naravni uran. Da bi avtor zadovoljil radovednost bralca, je v prvem poglavju zelo poljudno obdelal vse od Demokritovih atomov do cepitve uranovih atomov, ki so jo odkrili Hahn, Meitnerjeva in Strassmann leta 1938. Njihovo odkritje in znamenita Einsteinova enačba o enakosti mase in energije sta temelj atomske bombe. ATOMSKA BOMBA ■^■DOOKTfi Američani in Nemci Prikazani so življenjepisi ljudi, ki so pripomogli k razvoju najbolj uničujočega orožja. Med najpomembnejše pionirje atomskih bomb spadata zlasti ameriški fizik J. Robert Oppenheimer, znanstveni vodja projekta Manhattan. Vrhovni vodja celotnega projekta je bil general Leslie R. Groves, človek velike energije in megalomanskih nazorov, brez katerega Američani atomske bombe verjetno ne bi izdelali pred koncem druge svetovne vojne. Vsakemu je namenjeno po eno poglavje. Čeprav nemška fizičarka Lise Meitner ni sodelovala pri izdelavi atomskih bomb, je njen prispevek k razumevanju, zakaj se Demokracija ■ 4/xiii ■ 24. januar 2008 jedra urana 235 cepijo, tako pomemben, da je tudi njej avtor namenil svoje poglavje. Posebno poglavje je namenil nacistični jedrski tehnologiji, s katero so Američani domnevno tekmovali, ker niso vedeli, kako zelo so nemški znanstveniki s svojo tehnologijo zaostajali za ameriško. Hirošima in Nagasaki Rusi so si z močno razvejeno vohunsko mrežo v ZDA skrajšali čas izdelave svoje atomske bombe za najmanj dve leti, zato je tudi tej temi namenjeno celo poglavje, prav tako »atomskemu vohunjenju«, ki je s tem povezano. Avtor je precej pozornosti posvetil vojnim in političnim dogodkom, ki so pripeljali do bombardiranja japonskih mest Hirošime in Nagasakija. Ker večina doslej izdanih knjig obravnava predvsem Hirošimo, ki je prva doživela »atomski krst«, je v tej knjigi avtor namenil veliko več pozornosti bombardiranju Nagasakija in opisovanju tamkajšnjih posledic. Ker je imel bombnik B-29, imenovan »leteča trdnjava«, zelo pomembno vlogo v letalski ofenzivi na Japonsko in bistveno pri atomskem bombardiranju, je tudi to letalo prikazano v posebnem poglavju. Pri atomskem bombardiranju se sproščajo velike množine nevarnih radioaktivnih snovi, te pa nastajajo tudi v jedrskih reaktorjih, zato so prikazane še enote za merjenje radioaktivnosti in razvoj standardov za varovanje pred radioaktivnim sevanjem. Skoraj vse o atomski bombi v knjigi je prikazano povojno tekmovanje med obema velesilama v atomskem oboroževanju, jedrski poskusi in druge države z jedrskim orožjem. Peter Starič nam sicer ni razkril celotnih formul in postopkov za izdelavo atomske bombe, vendar je to doslej najpodrobnejša knjiga o tej temi. V knjigi, ki ima kar 448 strani, je objavljenih veliko črno-belih in tudi barvnih dokumentarnih fotografij. 13 49 Atomski oblak, fotografiran iz Hirošime Gobasti oblak nad Nagasakijem Krkavče Krkavče (93 m) so gručasto naselje nad dolino Dragonje. Ta stara in za obiskovalce zelo zanimiva vas leži na Šavrinskem gričevju in jo lahko zaradi jezikovne upornosti in narodopisnih zanimivosti prištevamo med najzanimivejše kraje Slovenske Istre. H Rrkavčam prištevamo tudi zaselke Abrami, Draga, Griči, nenaseljeni Mačkuljek, Hrib, Glavini, Rov, Sveti Maver, Škarljevac. Poleg vaške »šagre«, ki poteka drugo nedeljo v avgustu, domačini posvečajo posebno pozornost pustu. Za posebej skrbno in izvirno ohranjanje tradicije pa skrbi muzej na Orešju - »Vrešju«, kjer lahko vidimo, kako so tu Istrani živeli nekdaj. Po domače Krkuče Domnevajo, da ime Krkavče izvira iz keltščine. Beseda KR pomeni skala in vas je res v celoti zgrajena na skalnati podlagi. Na nekem istrskem zemljevidu so Krkavče vpisane kot Carcauec. V drugi polovici 16. stoletja pa zasledimo ime Cher-cauz. Kasneje seje ime še veliko spreminjalo. Italijani so vas imenovali Carcase. Po drugi svetovni vojni jo prepoznamo pod imenom Krkavče ali Krkuče, kot jo imenujejo domačini. Poleg veliko arheološko vrednih predmetov iz daljne preteklosti, kot so kosi dobro žgane opeke, ostanki odvodnih korit, glinasti elementi, je eno najzanimivejših odkritij kamen, ki stoji na gradišču nad Kr-kavčami, vzhodno od pokopališča. Domačini mu pravijo »beli kamen«, »kamen troglav« ali preprosto »kamen«. Struktura je približno človekove velikosti. Na širših straneh je vidna podoba stoječega človeka s prekrižanimi nogami in z razširjenimi rokami. Kamen naj bi izhajal iz keltsko-latenske dobe iz 2. ali 1. stoletja pr. Kr. Ena izmed zanimivejših najdb je tudi zbirka žigov iz rimske dobe. V tistem času naj bi bila na tem območju nastala tudi glavna cesta med Koprom in notranjostjo Istre. Zgodovinski prelet V preteklosti je bil ta del Istre zelo mikaven, zato so se ljudje množično naseljevali. Tako je nastalo veliko bližnjih zaselkov. Nastajali so postopoma in vsak je znan po svojem značaju, saj so se v vsak zaselek naselili ljudje z drugih območij in z drugimi običaji. Čez čas so se te razlike zakrile, ker so se ljudje preseljevali in poročali med seboj. Rimljani so na tem območju pustili močan pečat. Za njimi so tu vladali Goti, Bizantinci in Franki, ki so v zaledje istrskih mest začeli naseljevati Slovane. Franki so zgradili krkavški grad ali utrdbo, ki jih je varovala pred napadi sovražnikov. Nad utrdbo je bil izvir s kristalno čisto vodo. Okoli njega so bile dobre razmere za gojenje oljk in vinskih trt. Vas je v drugi polovici 13. stoletja prišla pod beneško oblast. V tem obdobju je bil viden velik napre- f Krkavče Živi muzej - Hiša Vrešje je tipična istrska hiša. Šavrinka, ženska Slovenske Istre dek. Gradile so se nove hiše in postavljena je bila tudi cerkev. Ohranjenih je veliko zanimivih pisnih virov. Leta 1450 je Beneška republika podarila Krkavče z okolico koprski plemiški družini Vittori kot nagrado za njihovo pomoč pri zavzetju mesta Creme v Italiji. Leta 1540 se je zaradi visokih dajatev med Krkavčani in Vitorriji začelo pravdanje, ki je trajalo skoraj dvesto let in se končalo slabo za kmete. V Krkavčah so domačini kljub vsiljevanju italijanskih šol in prekrstitvi krajevnega imena v Carcase vztrajno govorili slovensko in ohranili dokaj čisto slovensko narečje. Zgovoren je podatek iz leta 1566, ko je prišel krkavški župan v Koper, da se pogovori s člani mestnega sveta o dajatvah krkavških pod-ložnikov. Ker ga niso razumeli, so morali poklicati tolmača. Podrobno je Krkavče, krkavško župnijo in okolico opisal koprski škof Paolo Naldini v knjigi »Corogratia ecclesiastica«, ki je izšla leta 1700. Glagoljaštvo je bilo v Krkavčah močno zakoreninjeno; v župnišču še vedno hranijo tudi glagolske listine, saj so še leta 1886 brali glagolsko mašo. Oblast nad istrskimi vasmi je med letoma 1797 in 1918 imela Avstrija. Po vojni, ko so v vas napeljali elektriko in asfaltirali cesto, se je vas še bolj približala mestu. Ljudje so se začeli izseljevati v mesta. Pod varstvom nadangela Mihaela Nekdaj so bile v Krkavčah štiri cerkve, danes dveh ni več. Župnijska cerkev, ki stoji na živi skali in je središče vasi, je posvečena sv. nadangelu Mihaelu. Med sakralnimi stavbami v Slovenski Istri velja za najkvalitetnejši primer baročne cerkve. Nadangel Mihael je v krščanstvu sprva veljal za zmagovalca nad satanom, v 12. stoletju DKMOKKACUA ■ 4/XIII • 24. januar 2008, ■i pa so ga začeli slikati s tehtnico v roki. Tako se je pokristjani-la predstava tehtanja duš po smrti, kar so poznali že stari Egipčani, Perzijci in nazadnje Grki. V našem izročilu obstaja o nadangelu Mihaelu, ki tehta duše, več pesmi, iz katerih odseva izredno zaupanje Slovencev v Marijino pomoč. Ko se namreč pokaže, da duša ne dosega teže, ki je potrebna za zveličanje, Marija potoči tri solze na Mihaelovo tehtnico in tako dopolni težo. Oltarni del župnijske cerkve v Krkavčah ločuje od ladje lepa kamnita balustrada. V cerkvi so trije oltarji, pripeljani iz Benetk, ter slike iz 17. in 18. stoletja. Med njimi je slika Bartolomea Bossija Alegorija Katoliške cerkve, ki je naslikana kot olje na platnu iz leta 1776. Današnjo cerkev je leta 1633 posvetil koprski škof Peter Monari. Blizu vaškega pokopališča so odkrili tudi grobove, ki verjetno datirajo v 12. stoletje. V Savrinskih gričih Prebivalstvo vasi se je že v zgodovini ukvarjalo s kmetijstvom. Temeljna kmetijska panoga je bilo poljedelstvo, razvita pa je bila tudi živinoreja. Redili so večinoma ovce, govedo in prašiče. Med kmetijstvom je prevladovalo gojenje oljk, poznali pa so tudi vinsko trto, sadno drevje, zelenjavo, razne poljščine in žito. Tam, kjer južna lega ni bila zelo izrazita, j e bilo razvito vinogradništvo. Tak primer je okolica zaselka Rov. Razne poljščine in zelenjavo so gojili na položnejših pobočjih, kjer so bile terase širše. Na južnem delu so bili včasih sadjarski nasadi. Danes so ti že zelo opuščeni. Vas Krkavče je znana tudi po zdravilnih rastlinah in začimbah, ki so jih dodajali istrskim kuharskim specialitetam. Tako so včasih domačini gojili pušpan, pelin, rudo, sipek in sivko ter začimbe sladki janež, majaron in baziliko. Po zadnji vojni je bilo značilno gojenje oljk zelo opuščeno. Kljub temu so obnovili eno izmed Iffe starih oljarn \ v moder-» ' nejso stiskalnico olja. Oljarne so bile takrat znane pod imenom torklje. Razvito je bilo tudi mlinarstvo. Rižanski mlini so bili kakovostnejši in boljši od tistih na Dragonji, zato so vaščani hodili mlet žito v rižanske mline le ob posebnih priložnostih. Trgovali so večinoma s češnjami, z mlekom, drvi, oljem, vinom, s kruhom in z zelenjavo. Trgovske poti so večinoma vodile v Trst ali druga obalna mesta. Tako so Šavrinke, dekleta in žene iz Slovenske Istre, imenovane tudi Šavrinija ali Šavrini, zaradi velike revščine in gospodarske krize hodile v Trst prodajat kmečke pridelke; glavni zaslužek so prinesla jajca, zato jih imenujemo tudi j aj carice. Med voj nama j e bilo v vasi kot vir dodatnega zaslužka razširjeno pranje perila. Ženske so predvsem za tržaške družine vsak dan hodile prat k reki ali k vodnjakom na vasi. To delo je trajalo vse do leta 1945. Da bi se v teh krajih ohranile omenjene narodopisne zanimivosti Slovenske Istre, so v Krkavčah uredili tipično istrsko hišo in jo poimenovali »Živi muzej - Hiša Vrešje«. Ogledati si jo je mogoče ob pristni istrski glasbi. Krkavške hiše stojijo na živi skali. Župnijska cerkev sv. Mihaela Glavni oltar je iz afriškega marmorja. Fragment glagoljaskega misala NAŠI KRAJI Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.koper.si Starodavni spomenik, imenovan krkavški kamen Demokracija ■ 4/xni ■ 24. januar 200» V vasi se še vedno najdejo ostanki nekdanjih torkelj. RECENZIJE Umetnostna kronika Založba ZRC Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU in Založba ZRC izdajata revijo Umetnostna kronika. Poglejmo nekaj tem iz zadnjih štirih številk. V številki 11 so objavljeni trije prispevki: Oltar sv. Andreja iz Gosteč in delavnica mojstra trbojske Marije (Gašper Cerkovnik), Identifikacija škofovskega portreta iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije (Ana Lavrič), Teoretična izhodišča za raziskovanje uporabne umetnosti na Slovenskem (Mateja Kos). Objavljen je pogovor z dr. Robertom Peskarjem, direktorjem javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. V številki 12 je objavljen prispevek Ane Lavrič Jožef Dominik Lamberg namesto Karla Janeza Herbersteina in zapis Gojka Zupana ob smrti prof. dr. Načeta Šumija. V številki 13 sta objavljeni dve razpravi: Portret ljubljanskega škofa Žiga Krištofa Herbersteina (1644-1716) iz benediktinskega samostana sv. Petra v Perugii (Mateja Sitar) in Pro et con-tra, ki jo je Tomaž Brejc namenil osemdeseti obletnici izida znamenite »knjižice« Uvod v umevanje likovne umetnosti avtorja Izidorja Cankarja. V št. 14. je objavljen prispevek Ane Lavrič Luyckxove replike škofovskega portreta in problem identifikacije ter intervju z Damjanom Prelovškom. Koper: Trst Založba Mladika, Trst V knjigi Koper : Trst, večna tekmeca istrski publicist Milan Gregorič z zgodovinskega in ekonomskega vidika obravnava odnose med tržaškim in koprskim pristaniščem. Izhaja iz ugotovitve, da se je po spodletelem poskusu destabilizacije zahodne meje ob razpadu Jugoslavije pritisk prenesel na gospodarsko področje s poudarkom na bitki za luške tranzitne tovore in transportne poti. Iz zgodovine Trsta in Kopra izhaja, da je bila njuna usoda v preteklosti najtesneje povezana z obstojem blagovnega prometa z njunim naravnim gospodarskim zaledjem. V delu avtor najprej oriše zgodovino boj ev za blagovne tovore med Koprom in Trstom (prek furmanstva in trgovanja s soljo), zatem pa se približa sedanjosti in oriše gospodarski ter socialni razvoj obeh obmorskih mest in njunih pristanišč do sodelovanja med Koprom in Trstom z nastankom naveze TICT za upravljanje VII. pomola in do končne ocene dogajanja na tem pomolu. To je zgodba dveh pristanišč, ki se potegujeta za uveljavljanje na istem geografskem terenu, ki pa zaradi dramatičnih zgodovinskih razlogov nista zmožni uskladiti svojih sil v plodno sinergijo. Knjiga je bogato opremljena z razpredelnicami in s fotografskim gradivom. 52 Na zemlji domači 2. Celjska Mohorjeva družba Jože Maček, eden najbolj razgledanih Slovencev, trikratni doktor znanosti (agronomije, ekonomije in zgodovine), ki je veliko svojih knjig namenil vprašanjem varstva rastlin, se tokrat v knjigi Na zemlji domači s kratko zgodovino slovenskega kmečkega stanu vrača k drugemu področju svojega raziskovanja. Njegov prikaz družbenega položaja kmetov od naselitve slovanskih prednikov do konca predvojne Jugoslavije med drugim izpostavlja vrsto različnih razmerij med vladarji in zemljiškimi gospodi ter tlačani in lastniki kmetijskih zemljišč. Presenečajo nekatera dognanja o življenju naših prednikov, ki so bili večinoma kmetje. Letalo in planet Študentska založba Petnajstega decembra 1930 je Antoine de Saint-Exupéry na letu iz Pariza v Saigon strmoglavil v libijskem delu Sahare. Skupaj s so-pilotom sta sicer preživela zasilni pristanek, a jima je v puščavi grozila smrt zaradi dehi-dracije. Potem ko sta popila edino steklenico vina in pojedla pomarančo, ki jima je ostala, sta se prepustila usodi. Po enem dnevu v izjemni puščavski vročini sta začela halucinirati, dokler ju ni našel in rešil beduin. Izkušnje dotikanja roba smrti, vstopa v vmesni prostor med vidno in prividno, kulturne tujosti rešitelja in vprašanja, ki se porajajo ob skrajni nemoči in brezizhodnosti, so gonilo te lepe knjige enega najbolj branih in občudovanih pisateljev in pustolovcev dvajsetega stoletja. Glasbene družine 3. Založba Forma 7 Knjiga Družinske vezi slovenskih glasbenikov Darje Korez Korenčan, urednice oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija, prinaša nov pogled na slovensko glasbeno ustvarjalnost. S tenkočutnim posluhom in posebnim poudarkom Demokracija • 4/XIII ■ 24. januar 2008 za glasbeno kulturo in umetnost predstavlja številne slovenske glasbene družine, v katerih se prepletajo zanimive življenjske, umetniške in glasbene vezi. Te prikažejo neke vrste glasbeni fenomen, ki ga slovenska glasbena umetnost ponuja enakovredno našemu in tujemu prostoru. Predstavljenih je 79 družin (med njimi: Arnič, Demšar, Fink, Grafenau-er, Habe, Krajnčan, Lorenz, Močnik, Novšak, Radovan, Vremšak, Zupan) in še devet ljubiteljskih glasbenih družin (med njimi: Gostiša, Omerzel-Terlep, Vidic, Zupan). Rojstvo države Založba Didakta France Bučar v svoji zadnji knjigi Rojstvo države predstavi svoj pogled na slovensko osamosvajanje, v luči katerega postavi tudi končno dejanje, to je rojstvo slovenske države od »strankarskih delitev« pred drugo svetovno vojno do vojnih in povojnih dogodkov ter do osamosvojitve. V knjigi je kritičen tako do komunistov kot do Cerkve. Pozitivno izpostavi Osvobodilno fronto, vendar se ne potrudi pojasniti, kdo in za kakšne namene jo je ustanovil. Še manj ga zanima ključno vprašanje: zloraba okupacije za »NOB« in revolucijo. Knjiga, s katero bodo zadovoljni levičarji, desna stran pa lahko ob njej samo strmi. Knjiga 4. Založba Mladinska knjiga Leksikon Knjiga Iztoka Ilicha začenja obnovljeno zbirko Leksikoni Cankarjeve založbe, v kateri se bo prepletala tradicija izdajanja enci-klopedijske in leksikonske literature Mladinske knjige in Cankarjeve založbe. Delo je plod avtorjevega 35-letnega poklicnega ukvarjanja s knjigo v založništvu in knjigotrštvu ter ljubiteljskega posvečanja pisnemu izročilu. Leksikon Knjiga z okoli 2.400 gesli pojasnjuje pojem pismenstva in knjige prav od korenin, zaokrožuje ga s sodobnimi digitalnimi oblikami in slikovnim gradivom. MAGA KULTURA Na odru je ljudski ples poustvarjen. Otroci prikazujejo otroške plese in igre. Ljudski ples - življenjsko delo Lucija Horvat, foto: FSTine Rožanc, KD Bohinj, Gregor Pohleven Zlato plaketo za leto 2007 je za življenjsko delo, izjemne dosežke in prispevek k razvijanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti včeraj dobil raziskovalec ljudskega plesa Mirko Ramovš. Etnokoreolog Mirko Ramovš že dolga leta raziskuje zgodovino in razvoj plesnega izročila na Slovenskem. Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, raziskuje tudi mesto slovenskega ljudskega plesa v izročilu evropskih narodov in njegove sodobne oblike ter se ukvarja z revitalizacijo plesnega izročila in rekonstrukcijami njegove nekdanje podobe. Kot sodelavec Glas-benonarodopisnega inštituta je za njegov arhiv prispeval veliko večino obstoječih zapisov z vsega slovenskega etničnega ozemlja in Mirko Ramovš 54 zanje izdelal sistematično urejen katalog. Je tudi avtor številnih znanstvenih razprav o izvoru, razvoju in značilnostih posameznih plesov. Kot predavatelj na seminarjih, ki jih organizira JSRS za slovenske folklorne skupine, skrbi za kakovost njihovih predstavitev plesov, sodeloval pa je tudi pri mnogih znanstvenih objavah zvočnih zapisov plesnih viž. »Vse, kar sem počel, se je odvijalo nenačrtovano, nekako samo po sebi, saj sem se že kot študent vključil v folklorno skupino France Marolt, pozneje prevzel vodenje te skupine in nanjo prenašal svoja znanja, hkrati pa sem tudi postal sodelavec Glas-benonarodopisnega inštituta (danes v okviru ZRC SAZU), kjer sem do upokojitve delal kot raziskovalec ljudskega plesa. Hkrati sem sodeloval z ustanovami, ki se ukvarjajo z izobraževanjem skupin ljubiteljskih dejavnosti, vodil različne seminarje in znanje s terena prenašal na slušatelje,« je dejal nagrajenec Mirko Ramovš. Folklorne skupine Slovensko plesno izročilo, od plesov sta pri nas zares živa le še valček in pol- ka, v Sloveniji predstavlja več kot tristo folklornih skupin, ki so med seboj precej različne. Vse skupine poustvarjajo, saj so večino plesov ljudje nehali plesati že pred prvo svetovno vojno. Tako imenovanih izvirnih folklornih skupin, ki bi plesale še živi ljudski ples in ga občasno pokazale tudi na odru, ni več. »Danes se morajo vsi, ki želijo nastopati v folklorni skupini, plesa učiti ter ga potem na primeren način zaplesati na odru. Vse to pa zahteva znanje o odrskih zakonitostih,« pravi Mirko Ramovš. Veliko uspešnih folklornih skupin se ukvarja samo s svojim domačim izročilom. Takšne so na primer folklorna skupina iz Lancove vasi na Štajerskem, folklorna skupina iz Beltincev in skupina Nemilje pod Jelovico. Folklorna skupina iz Dragatuša v Beli krajini pa je zastavila svoj program širše in predstavlja plese vse Bele krajine. V večjih mestih pa folklorne skupine, kot sta »France Marolt« in »Tine Rožanc« v Ljubljani, predstavljajo plese celotnega slovenskega prostora, tudi plese Slovencev na Tržaškem, v Reziji, na avstrijskem Koroškem in v Porabju. »Folklorna dejavnost je zelo kompleksna, ker združuje ples, petje in inštrumentalno glasbo, kar morajo člani folklornih skupin s pomočjo strokovnjakov obvladati. Kostumska raven se danes zelo izboljšuje tudi zaradi raziskav, ki jih je na terenu naredila dr. Marija Makarovič, žal pa je kvaliteta kostumov povezana tudi s količino denarja, ki ga ima posamezna folklorna skupina na voljo,« razlaga Mirko Ramovš. Premalo možnosti Predstavitve slovenskega plesnega izročila v izvedbi folklornih skupin so danes prepogosto samo poživitev različnih turističnih programov ali družabnih srečanj strokovnjakov, ki sodelujejo na mednarodnih posvetovanjih in kongresih, medtem ko je za celovečerne nastope folklornih skupin čedalje manj možnosti in priložnosti. V Sloveniji delujejo tudi mnoge otroške folklorne skupine, ki po besedah Mirka Ramovša kakovostno zelo napredujejo. Če so še pred leti predstavljale pomanjšano podobo ljudskih plesov za odrasle, danes predstavljajo otrokom primerno vsebino: otroške plese in igre. E Demokracija ■ 4/xm • 24. januar 2008 KULTURA NewOrleans Slovenska arhitektka in umetnica Marjetica Potrč razstavlja v galeriji Max Protetch v New Yorku. Njena razstava nosi naslov Future Talk Now: The Great Republic of New Orleans, osredinja pa se na spreminjanje pokrajine po orkanu Katrina v New Orleansu. Potrčeva se je v svoji raziskavi osredinila na trajnost, vodo, nastajanje novih geografskih in političnih teritorijev na podlagi spremenjenega naravnega okolja, mešanja arhitekture, umetnosti in sociologije. Njene študije ugotavljajo, kako posamezniki ustvarjajo infrastrukture od spodaj navzgor kot odgovor na politične ali ekološke spremembe ali pa zato, da si izboljšajo življenje. Razstava prikazuje tipično »shotgun house« iz New Orle-ansa, risbe in video, ki raziskuje odnos mesta z vodo. Na prednjem delu hiše »shotgun« streho podpirata dve kariatidi, kar je prvič, da Potrčeva tako neposredno uporabi človeško formo kot opomin, da New Orleans obnavljajo njegovi prebivalci. K sodelovanju je arhitektko povabil Dan Cameron, kustos Centra za sodobno umetnost (CAC) v New Orleansu, kjer jei8. januarja odprla še eno podobno razstavo z naslovom Something for Nothing. Marjetica Potrč je razstavljala tudi v Guggenheimu v New Yorku, v Londonu, na bie-nalu v Sao Paulu in Benetkah, leta 2000 pa je dobila prestižno nagrado Hugo Boss. Njene pomembnejše samostojne razstave so še (P)osebno kiparstvo V Mestni galeriji Nova Gorica so odprli prvo samostojno razstavo umetnice Anje Kranj c z naslovom Kiparstvo (p)osebnega sveta, na ogled pa bo do 7. februarja. Razstava absolventke kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je ena redkih klasičnih kiparskih razstav danes, ko se čedalje bolj uveljavljajo multimedijske umetniške prakse. Anja Kranjc je za razstavo pripravila tri kiparske sklope: Sence, Plesalca in Zarodki, skulpturi Orfej in Evridika ter Avtoportret, ki so nastali v zadnjih treh letih. Avtorica v njih išče idealno likovno podobo in poskuša pou-stvariti temeljno izkušnjo človeške eksistence ter neizbežnosti smrti. Svoje skulpture umetnica oblikuje iz mavca in voska. Kiparstvo Anje Kranjc je polno različnih remini-scenc, citatov iz zgodovine likovne umetnosti, je preplet klasičnega z Napovednik dogodkov ČETRTEK, 24.1.2008 New Orleans Florestania v dublinski galeriji Temple Bar in londonski galeriji Blow de la Barra, Forest Rising v galeriji londonski The Curve, Barbican Art Galleries, Rural Studio: The Lucy House Tornado Shelter v berlinski galeriji Nordenhanke, The Great City of Medellin: Period of Education, v galeriji Centro Colombo Americano Gallery v kolumbijskem Medellinu. L. H. Sence modernim, a hkrati samosvoje. Postavitev skulptur v krožni galerijski prostor, ki že sam po sebi prinaša veliko simbolike, ponazarja ritem naravnega cikla, v katerem sta začetek in konec, rojstvo in smrt le del večnega kroga življenja. Prav temeljno resnico, da smo ljudje umrljiva bitja z omejenim časom in možnostmi spoznanja, umetnica na povsem avtonomen način prepričljivo vizualizira. Ana Kranjc je leta 2006 prejela študentsko Prešernovo nagrado. L. H. 19.00 Kulturnica: N. V. Gogolj: Nos. Gostuje gledališče Glej. Za mladino in odrasle. 19.30 MGL: Vladimir Nabokov: Lolita 20.00 SNG Drama: Harold Pinter: Vrnitev domov 20.00 Plesni teater Ljubljana: Herbert Achternbusch / Miha Golob: Sun - plesna predstava 20.00 Cankarjev dom: G. Bizet: Carmen - opera PETEK, 25.1.2008_ 19.30 MGL: Vladimir Nabokov: Lolita 19.30 Šentjakobsko gledališče Ljubljana: J. Jacobs, W. Casey: Briljantina - muzikal 20.00 Cankarjev dom: E. Ionesco: Nosorogi 20.00 MGL: José Sanchis Sinisterra: Ay, Carmela! SOBOTA, 26.1.2008_ 19.30 MGL: Vladimir Nabokov: Lolita 19.30 Šentjakobsko gledališče: C. Goldoni: Prebrisana vdova 20.00 MGL: José Sanchis Sinisterra: Ay, Carmela! 20.00 SNG Drama: Harold Pinter: Vrnitev domov NEDELJA, 27.1.2008 19.00 Teater Komedija: B. Slade: Ob letu osorej 2 19.30 Cankarjev dom: Big Band RTV Slovenija: Slovenske ljudske pesmi v džezovski preobleki PONEDELJEK, 28.1.2008_ 10.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske policije: Peter in volk - glasbena pravljica 20.15 Cankarjev dom: Sheikh Ahmad Al Tuni (Egipt) - tradicionalna verska glasba 20.00 Plesni teater Ljubljana: Maja Delak: Drage, drage - plesna predstava TOREK, 29.1.2008_ 19.00 Cankarjev dom: G. Bizet: Carmen - opera 19.30 MGL:Tom Stoppard: Rosenkranc in Gildenstern sta mrtva 20.00 SNG Drama: C. McPherson: Jez 20.00 Plesni teater Ljubljana: Maja Delak: Drage, drage - plesna predstava SREDA, 30.1.2008_ 9.30 & 11.00 Cankarjev dom: Bohuslav Martinu: Kdo je najmočnejši na svetu - balet za otroke 20.00 SNG Drama: Harold Pinter: Vrnitev domov 20.00 MGL: Sergi Belbei: Mobilec RADIO ZELEINII VAL 33.1 s. 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 55 FILM The Darjeeling Limited ii Režija: Wes Anderson Žanr: komična drama Scenarij: Wes Anderson, Roman Coppola, Jason Schwartzman Produkcija: Wes Anderson, Roman Coppola, Lydia Dean Pilcher Igrajo: Owen Wilson, Adrien Brody, Jason Schwartzman, Anjelica Huston, Bill Murray Premiera: 31.1.2008 Distribucija: Continental Film Vlak, Indija in bratje Monika Maljevič Wes Anderson, s katerim smo se že smejali in jokali ob filmih Veličastni Tanenbaumi in Življenje pod vodo, vas tokrat vabi, da se pridružite popotovanju treh odtujenih bratov. Vlaki, ki so pritegnili Anderso-na, niso bile kar neke lokomotive v tri dni, ampak tiste, ki prečkajo državo, najbolj osredotočeno na vlake - prostrano, eksplozivno razširjajočo se Indijo z njenimi vznemirljivimi barvami in kulturo, lepoto in absurdnostjo, revščino in duhovnostjo. Anderson pred snovanjem filma ni bil še nikoli v Indiji, vendar je bil že dolgo zaljubljen v pokrajino, ki je bila na ogled v njegovih najljubših filmih. Vse tri niti zgodbe so se torej počasi začele povezovati in tako se je Anderson znašel na svojem potovanju skozi Indijo skupaj s tremi možmi. »Odločil sem se, da bi rad posnel film v Indiji, odločil sem se, da bi rad posnel film na vlaku, in pomislil sem, da bi posnel film o treh bratih,« je dejal Anderson. iS Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 Francis je pred kratkim doživel prometno nesrečo, Peter ne najde pravega stika z nosečo ženo, Jack pa je še vedno povsem obseden z nekdanjo ljubeznijo. Ob iskanju smisla življenja in duševnega miru jih na nenavadni poti po Indiji čakajo številna presenečenja, ki poleg vseh bolečin prinašajo tudi pomembna življenjska spoznanja. Trije bratje iz Združenih držav, ki leto dni niso govorili, se z vlakom podajo po Indiji, ker želijo najti sami sebe in znova stkati vezi med seboj - da bi spet postali bratje, kakršni so bili nekoč. Njihovo »duhovno popotovanje« kmalu zaide na stranpoti. In vse to zaradi dogodkov, v katere so vpleteni zdravila proti bolečinam brez recepta, indijski sirup za izkašljevanje in razpršilec za samoobrambo. Tako se nenadoma znajdejo sami samcati sredi puščave z enajstimi kovčki, tiskalnikom in strojem za pakiranje. V tem trenutku se začne novo, nenačrtovano potovanje. Ozadje zgodbe The Darjeeling Limited je nastal na podlagi treh stvari, ki zanimajo Wesa Ander-sona: vlakov, Indije in bratov. Anderson je že pripovedoval o pogosto sočasno zabavnih in katastrofalnih spremenljivkah v ljubezni in družinskih odnosih, in sicer v filmih Veličastni Te-nenbaumi, Rushmore ter Življenje pod vodo. V The Darjeeling Limited je v ospredju snidenje treh odtujenih bratov na morda do sedaj najzanimivejši lokaciji: na vlaku, ki se odpelje proti puščavi Radžastana, na katerem pretreseni bratje drvijo skozi neznana področja tako fizično kot čustveno. »Od nekdaj sem si želel posneti film na vlaku, ker mi je všeč zamisel o gibljivi lokaciji. Premika se naprej tako kot zgodba,« pravi Anderson. FILM Knjiga skrivnosti Iskalec zakladov Ben Gates se po treh letih vrača na velika platna, a tokrat je njegova pustolovščina še bolj osebna, saj mora oprati družinsko ime. Znova najdene strani iz dnevnika morilca ameriškega predsednika Abrahama Lincolna dokazujejo, da je bil v zaroto vpleten tudi Be-nov prapradedek. Da bi dokazal nedolžnost svojega prednika, se Ben poda na težavno razkrivanje sledi in ugank iz preteklosti, ki ga vodijo od Pariza do Londona, toda dokončni odgovor se skriva v knjigi skrivnosti, do katere se lahko dokoplje le tako, da ugrabi predsednika ZDA. Zaklad pozabljenih: knjiga skrivnosti je nadaljevanje uspešnice istega režiserja in pro-ducenta iz leta 2004. Znova je združila isto igralsko in tehnično ekipo, v igralsko družino pa ji je uspelo pritegniti še dve izjemno odmevni imeni: Eda Harrisa in Helen Mirren. Za Bena Gatesa zgodovina ni mrtva preteklost, marveč izredno živa stvar, ki vpliva na sedanjost in celo prihodnost človeštva. Ne le zato, ker z bistroumnostjo in s poznavanjem ponuja neskončno možnosti za odkrivanje zakladov in s tem več kot solidno preživetje, pač pa tudi zato, ker s svojimi skrivnostmi pripoveduje poučne zgodbe za zdajšnje in prihodnje rodove ter na zmotah in zablodah opozarja na stranpoti sedanjosti in prihodnosti. Ben je res eden najbolj razvpitih lovcev na zaklade, sodobnejši Indiana Jones na primer, toda hkrati je tudi eden redkih, ki želijo te zaklade zavarovati pred izkoriščevalci brez vesti. Tokrat z očetom Patricom Gatesom naletita na manjkajoče strani dnevnika Johna VVilkesa Bootha, zloglasnega morilca ameriškega predsednika Lincolna. Na njuno neizmerno osuplost navedbe na eni od teh strani namigujejo, daje bil Benov prapraded vpleten v morilsko zaroto proti predsedniku. Oče in sin morata razrešiti skrivnost in predvsem oprati omadeževano družinsko ime ... M. M. National Treasure: Book of Secrets m Režija: Jon Turteltaub Žanr: akcijska pustolovščina Scenarij: Cormac Wibberley in Marianne Wibberley Igrajo: Nicolas Cage, Diane Kruger, Harvey Keitel, Ed Harris, Helen Mirren, Jon Voight, Bruce Greenwood, Justin Bartha Premiera: 24.1.2008 Distribucija: Cenex Na kratko Film Pokora je nominiran za nagrade BRITANSKE FILMSKE AKADEMIJE v kar 14 kategorijah, tudi za najboljši film, igralca, igralko in režijo. »No Country for Old Men«, »There Will Be Blood« in Bournov ultimat imajo prav tako več nominacij za britansko različico oskarjev. Nagrade, uradno »Orange British Academy Film JavierBardem Awards«,znane kot bafte, kijih bodo 10. februarja podelili na slovesnosti v londonski Kraljevi operi, kažejo tudi morebitne dobitnike ameriških oskarjev februarja v Los An-gelesu. Za znanilke oskarjev veljajo od leta 2000, ko so jih z aprila prestavili na februar. Letos so bafte še bolj v središču pozornosti zaradi stavke hollywoodskih scenaristov, ki meče senco na običajni blišč sezone podeljevanja filmskih nagrad v Združenih državah. Brata Joel in Ethan Coen sta za mračni western »No Country for Old Men« prejela devet nominacij, vključno z nominacijo za najboljšo režijo in tri najboljše stranske igralske dosežke, ki so jih ustvarili Javier Bardem, Tommy Lee Jones in Kelly Macdonald. Zgodovinski epski film »There Will be Blood« je prav tako devetkrat v ožjem izboru za bafte, med drugim je Daniel Day-Lewis nominiran za nagrado za najboljšo moško vlogo. Organizatorji slavnostne prireditve ob podelitvi oskarjev v Holly-woodu, ki naj bi bila po prvotnih načrtih 24. februarja, so objavili devet del v ožjem izboru za TUJEJEZIČNEGA OSKARJA. Ameriška filmska akademija je opravila prvi izbor izmed 63 prijavljenih tujih filmov. Pet nominiranih filmov v tej kategoriji bo sporočila 22. januarja. Devet izbrancev: avstrijski »Die Fälscher« Štefana Ruzowizkega, brazilski »Ano em que meus Pais sairam de Ferias« Caa Hamburgerja, kanadski »Days of Darkness« Denysa Arcanda, izraelski »Beaufort« Josepha Cedarja, »La Sconosciuta« Giuseppeja Tornatoreja, kazah-stanski »Mongol« Sergeja Bodrova, poljski »Katyn« Andrzeja Wajde, ruski »12« Nikite Mihalkova in srbska »Klopka« Srdana Goluboviča. Združenje tujih dopisnikov Hollywooda je razglasilo letošnje dobitnike filmskih in televizijskih nagrad ZLATI GLOBUS. Prireditev je zaradi stavke scenaristov potekala brez zvezdnikov in zvezdnic ter blišča, za najboljšo dramo pa je bila i razglašena tragična romanca »Atone- , ment«. Dva zlata globusa je prejel film V \ \ / l ' »No Country for Old Men«, in sicer za I 1 \ i | ** scenarij in za scenarista - režiserja Etha- I ■ na in Joela Coena - ter stransko vlogo Johnny Depp za igralca Javiera Bardema. Tri zlate globuse je dobila televizijska serija HBO »Longford«, to je za najboljši televizijski film ali miniserijo, za stransko žensko vlogo (Samantha Morton) in za najboljšo moško vlogo (Jim Broadbent). Johnny Depp je prejel zlati globus za najboljšo moško vlogo v muzikalu ali komediji »Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet Street«, kjer igra brivca, ki reže vratove svojim strankam. Za najboljšo moško dramsko vlogo v filmu je nagrado prejel Daniel-Day Lewis za vlogo v zgodovinskem filmu »There Will be Blood«, za najboljšo žensko dramsko vlogo pa je nagrado dobila Julie Christie v filmu »Away From Her« za vlogo ženske, ki trpi za alzheimerjevo boleznijo in se na žalost njenega zvestega moža, zaljubi v podobnega pacienta. Demokracija • 4/xiii • 24. januar 2008 57 AVTOMOBILIZEM Smer 2 Tekst in foto: Pavel Furlan, SAGA Institute Poskočna in igriva če je nav zven poskočnost avtomobila še nekako prikrita, izda igrivost mazde2 notranjost. Najprej armaturna plošča. Majhna, kot je bila nekoč v fičku. In tudi podobnih okroglin. Z miniaturnimi, zaradi žgoče rdeče osvetljave ne preveč preglednimi merilniki pred voznikom. In malce manj miniaturnimi gumbi na polsfe-ričnem radijskem sprejemniku ter z volanom, ki si ga lasti skupaj z roadstersko MX-5- In trdopla-stičnimi oblogami na vratih, ki res samo zakrivajo mehanizme in ostre zaključke pločevine. Potem so tu še sedeži. Spet majhni in kratki, prijetno trdi ter zelo nizko postavljeni. Tudi zadaj, čeprav je samem začetku, pred skoraj vso evropsko konkurenco. Mestni avtomobil mora biti čim manjši, torej avtomobilček. Mazda2 to je. Potrebuje se ga le za skakanje okoli. V dvoje ali četvero, za kar ne potrebuješ udobja in razkošja. Pri Mazdi imajo za to večje avtomobile. V njem ne bo nihče prevažal hladilnika, vsaj v 250-litrskem prtljažniku maz-de2 ne. In da se bo za povrh še dobro prodajal, mora biti lep. In nova mazda2 je. Torej všečna, preprosta oblika ostrih, dinamičnih potez, s poudarjenimi boki in prikritimi detajli standardnega hišnega trenda. S petimi vrati, majhnim prtijažnikom in veliko prostora za štiri osebe. A so konstruktorji v tem primeru storili še korak dlje; trdnost in togost ter posledično varnost avtomobila so s pomočjo optimalnega pro-filiranja jeklene karoserijske pločevine krepko povečali, hkrati pa zmanjšali njegovo maso za več kot 100 kilogramov. V nos pa so kot nalašč, a premišljeno, vgradili majhne in poskočne stroje, zaradi katerih je ta mazda prava pravcata igrača. Mazda21,3iTE pro Tokrat so pri mazdi ubrali povsem drugo smer. Vse, kar pri mazdi2 prve generacije ni uspelo, so pri novi spremenili. Rezultat? Od stare ni ostalo nič! Zares, popolnoma nič. Morda se zdi prejšnja trditev pretirana, vendar povsem drži. Iz pravega testa Prva maz- da2 sicer ni bila povsem zgrešen avtomobil, a je bilo kmalu jasno, da ni iz pravega testa. Da bo nova mazda2 prodajna uspešnica, je že jasno; le počakati je treba. Srečo so imeli, ti Mazdini oblikovalci, da so stvar naštudirali in presodili na TEHNIČNI PODATKI MAZDA2 1,3I vrsta motorja bencinski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1349 moč v kW (KM) pri vrt./min 63 (86) pri 6000 največji navor v Nm pri vrt./min 122 pri 3500 menjalnik ročni, petstopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 3900 x 1695 x 1475 medosna razdalja v mm 2490 prtljažnik v litrih 250 masa praznega vozila v kg 1030 največja hitrost v km/h 172 pospešek 0-100 km/h v s 12,9 poraba (po normah EU) v 1/100 km 6,9/4,6/5,4 poraba na testu v l/l00 km 8,4 cena vozila v EUR 13.190 58 Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 AVTOMOBILIZEM klop vzdolžno pomična in ponuja na ta račun potnikom izdatno mero prostornosti. Za povrh pa še ročica menjalnika. Povsem dirkaška. Postavljena na greben sredinske konzole se prilega roki bolje, kot bi si želel sam Sebastien Loeb. In podobno je sedenje ter vožnja v tej mazdi. Ne vem, kako je inženirjem to uspelo, a vožnja z njo je pravi užitek. Nizko sedenje, dobra preglednost ter vse potrebno na ravno pravšnjem dosegu roke so podlaga za dober začetek. Občutek na volanu je oster kot nož, natančnost in predvidljivost pisana na dušo, kontrola zaradi odlično nastavljenega in ravno prav utrjenega podvozja igriva, a tudi udobna. Ob vklopljenem ali izklopljenem serijskem TCS. Največji kamen spotike se zdi v testnem primerku motor, saj je le 1,3-litrski z močjo 63 kW (86 KM) pri 6000 vrt./min in 122 Nm navora pri 3500 vrt./min. A ker se zelo rad vrti, ima opravka z majhno maso, in ker so prestavna razmerja petstopenjskega ročnega menjalnika dobro preračunana, zna biti ta 'dvojka' precej poskočna. V veselje je vozniku tudi motorni zvok, ki dobro zareže v ušesa in še dodatno vzbuja adrenalin. Malce manj je ob priganjanju prijetna žeja, saj dobrih 8 litrov bencina na 100 prevoženih kilometrov ni malo. Seveda ta mazda še zdaleč ni dirkalni stroj, le nekaj genov si deli z njimi. Zato je prijetna sopotnica tudi v umirjenih vodah, ko je vožnja tiha in zadovoljivo udobna. Tudi kot takšna bo znala ujeti marsikatero nežno dušo. Le ena malenkost je pri tej mazdi ostala; da nič ni čisto nič. Cena. Ta se na žalost ni spremenila. Ostaja tam, kjer je bila že prej. Temeljit avtomobilček za poštenih trinajst in pol tisočakov. Nič v smeri 2. II Demokracija • 4/XIII ■ 24. januar 2008 59 ¡LJP63-BS2 Novice FIAT LINEA V teh dneh so v Sloveniji začeli prodajati novi fiat, ki ga nekateri ljubkovalno imenujejo kar mali 'quattroporte', uradno pa nosi naziv linea. Gre za triprostorsko limuzino, ki si je tehnični ustroj sposodila pri več kot pol metra krajšem grande puntu, a ima zaradi novih zahtev podaljšano medosje. Z dolžino 4,5 metra in 500-litrskim prtljažnikom, ki ga lahko tudi povečate, ponuja veliko prostora in ob številnih varnostnih dodatkih skrbi za svoje potnike. Trije paketi opreme so že serijsko bogati, kupci pa lahko izbirajo še med dodatki za lepšo zunanjost. Motorji so prav tako trije. Bencinska imata 1,4 litra prostornine in 57 ali 88 kilovatov, dizelski pa 1,3 litra in 66 kilovatov. Kasneje pripelje linea še z močnejšim 1,6-litrskim turbodizelskim agregatom, Slovenci pa naj bi jih letos kupili 150. HYUNDAI GENESIS Hyundai se z modelom genesis podaja v zanje povsem neznane vode - razred prestižnih limuzin. Novinec meri 4,98 metra v dolžino, kar je le malo manj kot ponujajo nemški pionirji na tem področju. Hkrati je to prvi Hyundaiev avtomobil s pogonom na zadnji kolesni par. VOLKSWAGEN PASSAT CC Zelo veliko zanimanja bo pri nas skoraj zagotovo požel novi Volkswagen passat CC, ki združuje svet kupejev in limuzin. Na vseh trgih bo naprodaj z najsodobnejšimi motorji z močmi od 118 do 220 kilovatov. Vozniku bo ponujal številne elektronske dodatke, na voljo pa bo tudi prilagodljivo dinamično podvozje. Izdelovali ga bodo v Nemčiji, na cestah pa ga bomo videli že v drugem četrtletju letošnjega leta. ZDRAVJE Zdravljenje poškodovanih sklepov Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije Poškodbe sklepov so pri športnikih, tudi rekreativnih, precej pogoste. Ljudje se poškodujemo tudi v vsakdanjem življenju. Najpogostejše so poškodbe kolenskih vezi. Poškodbe na sklepih se zdravijo neoperativno in operativno. Po definiciji so sklepi gibljive zveze med kostmi. Pomožne strukture, ki povečujejo stabilnost sklepa, so vezi in kite mišic ter vezi v samem sklepu. Posebnost nekaterih sklepov so vezivno-hrustančni vložki, ki uravnavajo neskladnosti zaradi oblike kosti in se jim glede na obliko reče diskus ali meniskus. Sklep ovija sklepna ovojnica iz dveh plasti, zunanje iz čvrstega veziva in notranje iz rahlega veziva. Slednja je močno oživčena in ožiljena ter izloča posebno sklepno mažo, ki maže in prehranjuje hrustanec. Zaradi sklepne tekočine je trenje v sklepu zelo majhno. Sklepov je več vrst oziroma oblik, ki omogočajo različno premikanje. Če je sklep kroglast, kot je na primer v rami, je mogoče premikanje v vse smeri, v večini sklepov pa se premikajo kosti samo v eno smer. Tako je s komolcem, kolenom in členki prstov. Koleno na udaru Ker so poškodbe sklepov nadvse neprijetna zadeva, ki nastane zaradi preobremenitev ali pa ker smo nerodno stopili, se je treba na obremenitve primerno pripraviti. Poudariti je treba, da so nenadne obremenitve za sklepe škodljive, zato se je na primer na daljši planinski pohod ali smučanje dobro pripraviti postopoma. Sklepe je treba varovati tudi pred pretiranimi ohladitvami, da ne bi prihajalo do kroničnih vnetij. V specialistične ambulante najpogosteje prihajajo ljudje s poškodbami kolenskega, ramenskega, komolčnega in zgornjega skočnega sklepa, ki nastanejo kot posledica ukvarjanja z različnimi športi pa tudi pri vsakdanjem življenju. »Med poškodbami kolenskega sklepa so najpogostejše poškodbe kolenskih vezi, sledijo poškodbe meniskusov in sklepnega hrustanca, med poškodbami ramenskega sklepa so najpogostejše nestabilnosti po izpahu nadlahtnice, tem pa sledijo poškodbe kit mišic rotatorne manšete,« pravi kirurg dr. Iztok Pilih. Pogoste poškodbe športniki si najpogosteje poškodujejo sklepne vezi in vezivne ter sklepne hrustance, kot so na primer veziv-no-hrustančne ploščice v kolenu - meniskusi ali vezivno-hrustanč-na ustnica v ramenu - labrum. Za takšne poškodbe pri športnikih so krive velike sile in močni udarci, zato so tudi hujše. Ljudje, ki se poškodujejo v vsakdanjem življenju, ne pri športu, pa ponavadi trpijo za poškodbami sklepov kot posledice večkratnega delovanja manjše sile, kar privede do obrabnih oziroma degenerativnih sprememb na sklepih. Prihaja predvsem do obrab sklepnega hrustanca pa tudi vezivno-hrustančne strukture, to je meniskusov v kolenu, Dr. Iztok Pilih labruma v ramenu in kit, na primer kit mišic rotatorne manšete in kite dolge glave dvoglave na-dlahtne mišice v ramenu. Zdravljenje poškodb Poškodbe sklepov je seveda treba zdraviti, in sicer neoperativno ali operativno. Način zdravljenja se določi, ko je poškodba natančno diagno-sticirana in opredeljena s kliničnim pregledom in z dodatnimi diagnostičnimi metodami, kot so rentgensko slikanje, ultrazvok, računalniška tomografija in magnetna resonanca. Magnetna resonanca ima pri prikazovanju poškodb sklepov posebno mesto, saj dobro prikaže tudi hrustančne strukture, vezi in kite, ki jih s pomočjo rentgenskega slikanja ne moremo videti, z ultrazvokom pa lahko prikažemo le njihove površinske dele. Če zdravnik predpiše neoperativno zdravljenje, gre pri tem predvsem za funkcionalno zdravljenje, ki ga izvaja fizioterapevt. Takšno zdravljenje poškodovanemu sklepu povrne normalno funkcijo delovanja. Potem je treba poskrbeti tudi za to, da si normalno funkcijo spet pridobijo mišice, povezane s poškodovanim sklepom, zato je potrebno delo z osebnim trenerjem. Kadar je sklep huje poškodovan, se zdravnik najpogosteje odloči za artroskopsko operacijo, ko pod nadzorom kamere izvajajo popravila poškodovanih sklepnih struktur skozi majhne odprtine. »Pri poškodovanem kolenu najpogosteje opravljamo nadomestitev oziroma rekonstrukcijo sprednje križne vezi ter popravilo (zašitje) ali delno odstranitev poškodovanih meniskusov« pravi dr. Iztok Pilih. Rehabilitacija Po operativnem ali neoperativnem zdravljenju Pri športu si zlahka poškodujemo kolenske sklepe. 60 Demokracija ■ 4/xm • 24. januar 2008 ZDRAVJE Po operaciji sklepa je treba počivati. poškodb sklepov navadno sledi rehabilitacija, ki lahko traja različno dolgo, od nekaj dni do več let, največkrat pa od treh tednov do devet mesecev; dolžina rehabilitacije je odvisna od vrste in obsega poškodbe na sklepu in okoliških tkivih. Hkrati je pri rehabilitaciji pomembno dobro sodelovanje bolnika s fiziotera-pevti in trenerji. »Glavna razlika med okrevanjem po poškodbi sklepov na zgornjih in spodnjih okončinah tiči v dejstvu, da po spodnjih okončinah hodimo, po zgornjih pa ne. Pri poškodbah sklepov spodnjih okončin moramo tako pogosto uporabljati ber- gle, ki omogočajo razbremenitev poškodovane okončine v času do zadostne zacelitve poškodovanih tkiv,« pravi dr. Pilih in nadaljuje: »Po naših izkušnjah so v rehabilitaciji poškodb sklepov posebno pomembne ročne (manualne) tehnike, ki posnemajo naravno gibanje posameznih sklepov.« Za normalno funkcijo poškodovanega sklepa nujno potrebna mišična rehabilitacija je posebej učinkovita pri hkratnem izvajanju vaj in mišične elektrostimulacije. Upoštevanje navodil Operacija poškodovanega sklepa je šele začetek zdravljenja, česar bi se moral vsak poškodovanec zavedati in natančno izpolnjevati zdravniška navodila glede obremenjevanja in gibanja poškodovanega ali operiranega sklepa. »Po vsaki poškodbi in operaciji je potreben določen čas, da se poškodovana in/ali operirana tkiva zacelijo. V tem času jih ne smemo izpostavljati silam, ki bi jih lahko znova ali dodatno poškodovale,« razlaga dr. Pilih. IS Razlaga nekaterih operativnih posegov na sklepih: Mikrofrakturiranje je metoda, pri kateri se s pomočjo nalomlje-nja podhrustančne kosti doseže rast novega hrustanca na delih, kjer sklepni hrustanec manjka. Operacija je izvedljiva popolnoma artroskopsko. Zadnje študije kažejo, da v nasprotju s prejšnjimi ugotovitvami, da pri tej metodi večinoma nastane manj vreden vezivni hrustanec oz. hrustančna brazgotina, tudi pri mikrofrak-turiranju pogosto nastane pravi sklepni hrustanec. Mozaikoplastika je metoda za prekrivanje defektov sklepnega hrustanca s hrustančno-kostnimi čepki, ki se odvzamejo v manj obremenjenih delih sklepa prejemnika ali pa umrle osebe. Metoda je učinkovita predvsem pri manjših do 3 cm2 velikih defektih. Omogoča prekritje defektov s pravim sklepnim hrustancem. Mozaikoplastika običajno zahteva klasičen, odprt operativni pristop, le manjši defekti se lahko dobro pokrijejo tudi z artroskopsko tehniko. Vsaditev vzgojenega hrustanca je ta čas najboljša izbira za pokritje defektov sklepnega hrustanca, ki so večji od 3 cm2. Poseg je praviloma uspešen in prinese pomembno zmanjšanje ali celo odsotnost bolečin. Slabost metode je predvsem cena in dejstvo, da zahteva dva operativna posega: najprej se z artroskopsko operacijo odvzame košček sklepnega hrustanca, čez nekaj tednov pa se vzgojene hrustančne celice običajno s klasično odprto operacijo vstavijo na mesto defekta. Modra energija Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti VE C INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE: HSE 01 470 41 00 • ELEKTRO LJUBLJANA 01 430 42 70 ELEKTRO MARIBOR 02 220 01 15 • ELEKTRO CELJE 03 420 14 10 ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50 Elektro Ljubljana \l Elektro Celje _ primorska elektro tudi vaše gospodinjstvo lahko prispeva k lepšl prihodnosti! Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja približno ceno ene skodelice kave. Demokracija • 4/xni • 24. januar 2008 61 ŠPORT Prvi na najvišji gori sveta Kristijan Stranščak, foto: arhiv Demokracije Enajstega januarja je na Novi Zelandiji (Auckland) v 89. letu starosti zaradi srčnega napada umrl Edmund Hillary, ki seje leta 1953 s svojim šerpo kot prvi človek povzpel na najvišji vrh sveta, 8.848 metrov visoki Mount Everest. Sir Edmund Hillary je sam VV sebe opisoval kot povpreč-' ' nega Novozelandca z običajnimi sposobnostmi, v resnici pa je bil pravi 'velikan' našega naroda. Bil je heroj, ki ni zgolj osvojil Mount Everesta, pač pa je živel skromno, ponižno, plemenito in odločno življenje,« je ob njegovi smrti dejala novozelandska premierka Helen Clark in 62 dodala, da je smrt »najslavnejšega Novozelandca« za državo velika izguba. Prvi na vrhu sveta Edmund Hillary se je rodil 19. julija 1919 v Aucklandu in že kot najstnik odkril ljubezen do gora in plezanja. Prvič se je odprave na Mount Everest udeležil leta 1952, vendar je bila ta odprava neuspešna. Leta 1953 seje na 8.848 metrov visoki Mount Everest odpravil kot član britanske misije, ki jo je vodil John Hunt. Pred omenjeno odpravo jih je sedem padlo v vodo. Ko so se po južni strani prebijali na goro, so vse razen Hillaryja in njegovega šerpe Tenzinga Norgaya premagali izčrpanost in učinki visoke nadmorske višine ter slabo vreme. Junaka sta nadaljevala vzpon in 29. maja ob 11.30 po tamkajšnjem času v drugem poskusu premagala goro. Moža sta se od veselja objela, zaradi pomanjkanja kisika pa sta ves svet pod seboj občudovala le 15 minut. Za tiste čase so imeli na voljo najbolj dovršeno alpinistično opremo, seveda pa je bila v primerjavi z današnjo smešna, okorna in predvsem zelo težka. Imeli so na voljo tudi kisikove bombe in Hillary ter šer-pa Tenzing sta se na vrh povzpela z njihovo pomočjo. Svet je novica o osvojitvi Everesta obšla šele 2. junija, na predvečer kronanja britanske kraljice Elizabete II. A s tem vzponom se Hillaryjevo avanturistično življenje ni končalo, saj je v naslednjih letih osvojil še vrhove desetih himalajskih mogotcev, kot član transantarktične odpra- ve pa je 4. januarja 1958 osvojil tudi južni tečaj. Nepal - velika Ljubezen Ed mund Hillary je pozneje vodil številne odprave na južni pol, svoje življenje pa je posvetil predvsem pomoči šerpam v pokrajini Kumbu v Nepalu, saj je z njimi med svojimi odpravami vzpostavil pristen odnos, ki je temeljil na velikem prijateljstvu. Ustanovil je združenje »Himalayan Trust« s katerim je pomagal nepalskim ljudem. V dolini Kumbu je prek svojega združenja in prispevkov z vsega sveta zgradil kar nekaj šol, bolnišnic in celo letališče, da niso bili več odrezani od sveta in da so vso to pomoč lahko pripeljali po normalnih poteh. Leta 2003 so mu v Nepalu podelili naziv častnega državljana. »Bil nam je kot drugi oče,« je dejal podpredsednik nepalske alpinistične zveze šerp Zimba Zangbu in razkril načrte o postavitvi njegovega kipa v alpinističnem parku. »Njegovo delo je spremenilo življenje celotne skupnosti šerp in nepalskih ljudi v dolini Kumbu. Brez njegovega dela, posebej pa šol, bi šerpe ne bili tu, kjer so. Prepričan sem, da se bo delo nadaljevalo,« je še dejal. Demokracija ■ 4/XIII ■ 24. januar 2008 Sir Edmund med „svojimi „ vrhovi Hillary in šerpa Tenizing Norgay ŠPORT Sir Edmund Hillary Vez med alpinisti in šerpami V takratnih časih je bilo sodelovanje med šerpami in alpinisti izjemnega pomena. Bili so enakopravni, skupaj so živeli, skupaj so se povzpeli tudi na vrh. Opremo so nosili tako alpinisti kot šerpe. Med sabo niso delali razlik, alpinisti so imeli šerpe za enakopravne in prijatelje. Pozneje je bilo to razmerje odvisno predvsem od članov odprave, ki so včasih na šerpe gledali kot na podrejene. Tudi same smernice modernega alpinizma so se spremenile, postale drugačne. V veliko odpravah gredo šerpe le do baznega tabora, potem pa pot nadaljujejo alpinisti sami, s čimer se pomen šerp precej zmanjšuje. Še izrazitejše je to v komercialnem alpinizmu, ki ga je v zadnjih letih čedalje več. Slovenci na Mount Everestu Za velike ljubitelje gora veljamo tudi Slovenci in nekaj jih je osvojilo tudi Mount Eve-rest. Prva sta ga osvojila leta 1979 Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj, dva dni za njima pa Stane Belak-Šrauf. Leta 1989 se je po normalni smeri na vrh povzpel Viki Grošelj skupaj s Stipetom Božičem in Dimitrijem Ilievskim, leto pozneje pa sta vrh kot prvi zakonski par zavzela Andrej in Marija Štremfelj. Marija je postala prva Slovenka in 13. ženska na vrhu najvišje gore sveta. Z njima je bil na vrhu tudi Janez Jeglič. Leta 1997 je Pavle Kozjek opravil prvi slovenski vzpon na vrh brez dodatnega kisika čez Severni greben (Tibet), tri leta pozneje pa je Davo Karničar kot prvi človek smučal z Mount Everesta v nepretrganem spustu. Na vrh so se povzpeli tudi Franc Pepevnik-Aco, Franc Oderlap, Matej Flis, Gregor Lačen in Tadej Golob. S Najboljši slovenski boksar DEJAN ZAVEC ostaja neporažen v profesionalni konkurenci. Tudi v 25. dvoboju je zmagal. V Dusseldor-fu je z nokavtom v četrti rundi stri odpor Italijana z nemškim državljanstvom Pietra d'Alessia in tako boj končal predčasno. RADIO/BREZICE f na 88,9 in 95,9 MHz Naš najboljši deskar ROK FLANDER je spet zablestel. Zmagal je na zadnji tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v La Mo-lini. V polfinalu je premagal Avstrijca Andreasa Prommeggerja, nato pa v finalu še njegovega rojaka Benjamina Karla. Razpad Esad Babačič Morda se bo slišalo pretenciozno, toda slovenski rokometaši so me navdušili s svojo igro in pristopom. Žal so naleteli na zid, ki je pretežno psihološke narave. Selektor naše izbrane vrste je ujet v primež večnega strahu pred zmago, ki nam ne dovoli, da bi zmagovali takrat, ko si to zaslužimo. Požun očitno ne more dodati tistega impulza presežka, ki bi popeljal moštvo naprej. Hrvaška je bila že v izgubljenem položaju, ko so naši fantje izničili štiri zadetke razlike in imeli igralca več; naši južni sosedje so po zaslugi izjemnega Škofa padli v strelsko luknjo, tako da je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bodo zlomili. Toda velikega preboja ni bilo, kar je še enkrat opogumilo nasprotnika, da je izkoristil trenutke raztresenosti v naši igri. Še enkrat smo premagali same sebe, tako da smo nasprotniku pustili možnost. Že proti Češki, ki nas je ob koncu skoraj dohitela, smo lahko začutili, da naši nimajo ubijalskega instinkta, kakršen je potreben za prepričljive zmage. Dokler ne bomo znali svojih nasprotnikov potolči do kolen, toliko časa bomo doživljali neza-služene poraze. Zal je na takšnih prvenstvih obvezno zmagovati v serijah in biti nenehno nad svojimi objektivnimi zmožnostmi. Hrvatje naj kar pojejo o tem, da še niso dali vsega od sebe in da imajo še nekaj rezerve. Resnica je ta, da so jih naši držali v šahu in imeli vse vzvode igre v svojih rokah. Da so ostali neporaženi, se lahko zahvalijo tradicionalni neodločnosti naših igralcev, ki delajo napake v ključnih trenutkih. Zal je bilo opaziti tudi to, da naši igralci ne upoštevajo selektorjevih sugestij in se raje zanašajo na lastne presoje. Na trenutke je bilo težko določiti, kdo v resnici poveljuje četi Mira Požuna. Uroš Zorman ni le vodja na igrišču, temveč tudi na klopi, kar pa ni najbolje. Pri Hrvatih so vloge jasno razdeljene, za kar je zadolžen izključno Lino Červar. Tudi največji zvezdniki v moštvu morajo spoštovati selektorja in se podrejati njegovim sodbam. Šele vzajemno spoštovanje med selektorjem in igralci lahko pripomore k večji enotnosti in homogenosti moštva. Kako pomembna je prepričanost o lastni nepremagljivosti, pa se lahko učimo pri Rogerju Federerju, ki je imel veliko težav z Jankom Tipsarevičem. A v bistvu se nam je tako le zdelo: v resnici jih sploh ni imel, saj niti za trenutek ni podvomil o končnem izidu dvoboja. Srb je igral skorajda popolno, pa kljub temu ni stri velikega šampiona. Švicar igra najboljši tenis vseh časov, in kot vse kaže, bo še nekaj časa sam na strehi teniškega sveta. Demokracija • 4/xin • 24. januar 200s 63 Bo Slovenija za največje zločince vpeljala dosmrtno zaporno kazen ? V Sloveniji dosmrtna ječa? Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Ministrstvo za pravosodnje je v državni zbor poslalo predlog novega zakona, ki med drugim omogoča izrek dosmrtne ječe za storilce najhujših kaznivih dejanj in evidenco pedofilov. Pred dnevi je minister za pra-vosdoje Lovro Šturm napovedal, da je vlada poslala v državni zbor v obravnavo in sprejetje predlog novega kazenskega zakonika. Predlog prinaša nekaj novosti na področju slovenske kazenske politike. Med najodmevnejše novosti vsekakor spada uvedba dosmrtnega zapora za storilce najhujših dejanj zoper človečnost. Do leta 1991 je sicer imela Slovenija kot najhujšo kazen v svojem kazenskem zakoniku smrtno kazen tako kot tudi druge republike in pokrajine nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, vendar se ta v Sloveniji od leta 1959 ni več izvajala. Zadnji na smrt obsojeni in nato tudi usmrčeni kriminalec v Sloveniji je bil Franc Rihtarič, štajerski bandit, ki je bil aprila leta 1959 obsojen na smrt zaradi številnih kaznivih dejanj, predvsem pa zaradi umora miličnika na mejnem prehodu v Dravogradu leta 1955. Rihtariča, ki umora miličnika ni nikoli priznal, so ustrelili jeseni 1959 v eni od gramoznic v bližini Hoč. Do leta 1991 je v Sloveniji veljalo nepisano pravilo, da so obsojence, ki jim je bila izrečena smrtna kazen, skoraj takoj pomilostili na dvajset let zapora, tudi množičnega morilca Metoda Trobca, ki pa je zaradi poskusov umorov, ki jih je zagrešil za zapahi, dobil še skoraj petnajst let podaljšanja zaporne kazni in je pred slabima dvema letoma po sedemindvajsetih letih zapora v celici napravil samomor. Leta 2000 je bila sprejeta modifikacija, ki je za kvalificirano obliko umora omogočila izrek tridesetietne zaporne kazni. V Evropi, kjer so skoraj v vseh državah smrtne kazni odpravljene, je dosmrtni zapor kot najhujša kazen predpisana v štirindvajsetih državah. Po mnenju predlagateljev je uvedba tovrstne sankcije v skladu s splošnimi evropskimi norma- mi. Poleg tega pa imajo obsojenci možnost, da s svojim dobrim obnašanjem med prestajanjem kazni po petindvajsetih letih zaprosijo za predčasni odpust. Evidenca pedofilov Poleg dosmrtnega zapora je novost v predlaganem zakoniku tudi možnost, da se storilci lažjih kaznivih dejanj namesto z zaporno kaznijo kaznujejo z opravljanjem družbeno koristnih del na prostosti. V predlog zakona so vključene tudi novosti v zvezi z rokom, ki je potreben za zastaranje kaznivih Pravosodni minister Lovro Šturm dejanj, pa tudi predlog, da bi se vodila evidenca pedofilov. Pri tem je ministrstvo zatrdilo, da bi bila takšna evidenca strogo zaupna in dostop do nje omogočen izkJjučno ustanovam, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z vzgojo, izobraževanjem in oskrbovanjem otrok. Za sedaj kakšnih posebnih reakcij v zvezi s novostmi, ki so bile podane v predlogu novega kazenskega zakonika, ni bilo. Nekatere pomisleke je izrazila le predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina Kresal. Običajno stereotipno je namreč predlagala, naj vlada predlog zakona umakne, ker naj bi se pred vložitvijo v dr-žavnozborsko odločanje o predlogu morala izreči tudi stroka. Ministrstvo za pravosodje pa je že pred tem očitkom pojasnilo, da ne gre za predlog zakona, ki bi bil sprejet na vrat na nos, pač pa je plod dvanajstletnega dela stokov-njakov na ministrstvu za pravo- 24 Demokracija ■ 4/xiii • 64. januar 2008 Ukradli deset kipov Trojica je na Gorenjskem ukradla deset bronastih kipov in po mnenju stroke s tem povzročila nepopravljivo škodo. Na Gorenjskem so ogorčeni občani obvestili policijo, da v mraku izginjajo različni bronasti kipi in kipci. Tako je v Mostah pri Žirovnici izginil sto osemdeset centimetrov visok votel kip Ustreljenega talca, delo Jake Torkarja, z aleje slavnih rojakov pred osnovno šolo v Za-breznici pa sta izginila doprsna kipa Janeza Jalna in Frana S. Fin-žgarja, ki ju je izdelal kipar Bojan Kunaver. Z grobišča talcev v Dragi pri Begunjah je izginil tudi dvesto dvajset centimetrov visok kip, delo Borisa Kalina, ki je imel status posebnega kulturnozgodovinskega in umetniškega dela. Izginilo je še šest manjših bronastih kipcev iz jeseniškega spominskega parka. Policisti so se lotili dela in pripravili nekaj zased v bližini še ne-odpeljanih bronastih kipov. Pri spomeniku OF in padlih talcev na Belem polju v bližini Jesenic so tako ponoči ujeli tri Jeseniča- ne, stare 23, 26 in 29 let, ki so ravno žagali podstavek spomenika. Kmalu se je izkazalo, da so trije Jeseničani krivi tudi za druge kraje, izkazalo pa se je še, da so kradli ne iz ideoloških razlogov, pač pa zaradi koristoljubja. Kipe so za bednih 1.500 evrov prodali 32-letne-mu Bosancu, ki začasno domuje v barakarskem naselju v Ljubljani, ta pa jih je naprej prodal 34-letnemu Ljubljančanu, lastniku zasebnega odlagališča. Pri slednjem so našli tudi kovino že razbitih kipov. Stroka pravi, da je iz njenega zornega kota škoda neprecenljiva, saj se kipov ne da več popraviti in razen kipov Finžgarja in Jalna niti ne vnovič vliti, saj kalupov zanje ni več. Ekonomsko pa je škoda odmeijena na približno sedemdeset tisočakov. Lopove čaka sodnik, za tovrstna dejanja pa je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. B. S. Z GOLJUFIJO DO MOBILCEV Na hitro je poskušal zaslužiti 42-letni Ljubljančan. Očitno je dobil idejo v poplavi reklam, s katerimi trgovine z mobilniki dnevno bombardirajo potrošnike. Na takšne reklame se je odzval, vendar malo drugače, kot so pričakovali oglaševalci. V sredini decembra seje pojavil vtr-govini na Bratislavski v Ljubljani in se lažno predstavil kot zastopnik podjetja. Sklenil je sedem naročniških razmerij za mobilni telefon, pobasal prav toliko mobilnikov in Izginil. Tik po novem letuje ponovil vajo v trgovini na Zaloški, tokrat je bil skromnejši in sklenil samo dve naročnini. Mobilnike je potem prodal neznancem in denar pobasal v žep, verjetno pa manj kot 5.400 evrov, kot so bili aparati vredni. Goljuf čaka v priporu na srečanje s sodnikom. PONAREDKA IN DROGA Iz ene od ljubljanskih bank so poklicali na pomoč može postave, ker je 20-letni Ljubljančan poskušal zamenjati ponarejen bankovec za sto ameriških dolarjev. Policisti so na hitro ugotovili Identiteto mladeniča In mu mimogrede ukazali, naj izprazni žepe. Zasegli so mu še slab gram heroina in dobrega pol grama kokaina; droga je bila zavita v paketke in pripravljena za prodajo. V nadaljnji hišni preiskavi so odkrili še bankovec za sto ameriških dolarjev, kije najverjetneje prav tako ponarejen, In ga zasegli, mladeniča pa odpeljali k preiskovalnemu sodniku. Po zaslišanju so ga izpustili na prostost do sojenja ali pa, kar je veliko verjetneje, dokler ne bo spet česa ušpičil. Poslušalce Radia Ognjišče, ki program spremljate prek kabelskega sistema Telemach, OBVEŠČAMO, da smo se zaradi motenj v kabelskem sistemu preselili na NOVO rekvenco 101,8 MHz. Prijetno poslušanje! RADIO OGNJIŠČE (7|J ELEKTROPROM Že 40 el z uamt, EVJ ELEKTROPROM d.o.o. uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec trgovina EVJ Trbovlje • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 Demokracija ■ 4/xm • 24. januar 2008 65 RUMENO Čedalje večja zadnjica Hollywoodska lepotica Jessica Alba, ki pozno spomladi pričakuje svojega prvega otroka, je priznala, da je njena zadnjica čedalje večja. Jessica, ki je zaročena s Cashem Warrnom, je o svojem stanju dejala: »V nosečnosti prsi postajajo ogromne, trebuh se nenormalno veča, zadnjica pa je iz sekunde v sekundo bolj ogromna.« V isti sapi je dodala: »A vseeno je nosečnost najlepša stvar na svetu. Res je čudovito. Na splošno je moje življenje Voditelji Eme 2008 Začetek februarja bo prinesel Emo. Ljubitelji evrovizijskih melodij bodo lahko na prvem programu Televizije Slovenija spremljali dva predizbora in finalni izbor Eme 2008. Prvi predizbor, ki bo na sporedu v petek, 1. februarja 2008, bosta vodila Lorella Flego in Peter Poles, drugega, ki bo na sporedu v soboto, 2. februarja 2008 pa Tjaša Hrobat in Jure Sešek. Finalni izbor, ki bo na sporedu v nedeljo, 3. februarja 2008, bosta vodila Bernarda Žarn in Mario Galunič. V vseh treh oddajah bomo videli in slišali številne glasbene, plesne in pevske točke, ki bodo poživile dogajanje in sprostile napeto ozračje v pričakovanju odločitev. Režiser vseh treh prenosov bo Njegoš Maravič. Letošnja Ema se torej nezadržno približuje. Zmagovalec bo maja 2008 odpotoval v Beograd na izbor za Pesem Evrovizije. Zvezde pojejo Ena od letošnjih voditeljic Eme je tudi vedno urejena Lorella. Peter in Anja bosta vodila novo oddajo, ki prihaja na TV-zaslone. Kmalu pričakuje otroka... čudovito, saj imam vse - v ki-nodvorane prihajata dva moja filma, otroka pričakujem in ob sebi imam najboljšega zaročenca.« Dejala je tudi, da načrtuje premor med snemanji, saj se želi posvetiti družini, poleg tega pa »nihče noče v glavni vlogi igralke v šestem mesecu nosečnosti«. Še pred nedavnim sta bila hudo bitko ob razvezi, in čeprav vojna še vedno traja, je Paul McCartney svoji (kmalu nekdanji) ženi Heather Mills za njen rojstni dan poslal drago darilo. Nekdanji Beatle je na Otoku precej osovraženi Heather, ki je dopolnila 40 let, poleg 2.600 evrov vredne Cartierjeve ure in 6.500 evrov vrednega darilnega bona za ekskluzivno londonsko trgovino Harvey Nichols poslal še sporočilce, v katerem ji je zaželel »čudovit dan kljub temu, kar se je zgodilo. Upam, da bova prijatelja. P x«. Paul ji je podaril še več luksuznih izdelkov za lase in lepoto ter uokvirjeno sliko, ki jo je narisala njuna hči Beatrice. Na drugi strani pa Heather igra svojo igro. Najela Na male zaslone TV Slovenija 10. februarja 2008 prihaja nova oddaja Zvezde pojejo. Na sporedu bo ob nedeljah ob 19.55, vodila pa jo bosta Anja Rupel in Peter Poles. V nizu desetih oddaj bo v duetu nastopilo 18 pevcev slovenske zabavne glasbe z 18 slovenskimi znanimi osebnostmi, ki ne prihajajo iz glasbenih vrst. V vsaki oddaji se bodo gledalcem in tričlanski žiriji, ki jo bodo sestavljale znane osebnosti, a ne glasbene avtoritete, predstavili trije dueti. Devet najboljših po izboru gledalcev in žirije se bo v treh polfinalnih oddajah merilo za uvrstitev v finalno oddajo, kjer bodo gledalci s tele- fonskim glasovanjem izbrali zmagovalni duet serije. Znani Slovenci bodo imeli teden dni časa, da se pripravijo na svoj nastop: pri petju jim bodo ob pomoči glasbenega producenta Patrika Grebla in koreografa Mihe Lampiča pomagali pevci, s katerimi bodo zapeli duet, vsakemu duetu bosta v pomoč tudi koreograf in stilist. Žirija bo namreč pri oceni upoštevala celostni nastop: ne le petja, ampak tudi koreografijo in podobo. Pri pripravah jih bo ves teden spremljala tudi televizijska ekipa - pri njihovem prvem srečanju, pevskih vajah, vaji koreografije za njihov nastop, pri izbiri oblek ... Ti posnetki bodo poleg nastopa parov v živo - seveda ob spremljavi znanih slovenskih glasbenikov - tvorili osrednji del oddaje. 66 Demokracija ■ 4/xni • 24. januar 2008 RUMENO Zabava za dojenčka Čeprav latino diva Jennifer Lopez še ni rodila, je za otroka, ki ga pričakuje, priredila pravo zvezdniško zabavo, in sicer na vrhu strehe hotela Park v New Yorku. Udeležilo se je je mnogo zvezdnikov, pri pripravi slavja pa je bodoči mamici pomagala Elaine Goldsmith Thomas, producentka filmske uspešnice Zgodilo se je na Manhattnu, v kateri se je v glavni vlogi izkazala Lopezova. Vse na zabavi je bilo v rožnati in modri barvi; mnogo detajlov je bilo prekritih s kristalčki Swarovski. 38-letna pevka je bila po besedah povabljencev videti zelo srečna. Med povabljenci sta bila tudi igralka Leah Remini in modni oblikovalec Roberto Cavalli, ki je J.Lo podaril rožnato otroško posteljico z leopardjim vzorcem. Mnogi mediji namigujejo, naj bi Jennifer in njen Marc Anthony pričakovala dvojčka, a pevka tega ni nikoli uradno potrdila. Na vprašanje, ali si bo po porodu vzela dopust, pa je odgovorila: "Ne vem. In to mi je všeč." Maja v Bukarešti naj bi bila najela teden pred božičem, a je bila besna, ko je odkrila, da 65-letnik ni pil, saj je še vedno okreval po operaciji na srcu. Neki vir je za britanske časopise izjavil, da je bila Heather prepričana, da bo Paul s svojimi prijatelji odšel popivat in da ga bo pri tem zasačila. »Če hoče Paul s svojimi prijatelji spiti ne-naj bi bila firmo, ki naj bi vohunila za njim. kaj kozarcev, to ne pomeni, da je Nekdanji vohun MI5 naj bi Paulu sledil na slab oče, a Heather se oprijema vsakem koraku, da bi ga zasačil pijanega in vsake bilke in hoče očrniti Pau-Heather tako omogočil polno skrbništvo la.« No, Paul pa se vseeno trudi nad štiriletno Beatrice. Skupino vohunov izboljšati odnose ... Za rojstni dan joje kljub ločitveni vojni obdaril. Demokracija • 4/xm • 24. januar 2008 Fenomen med igračami Barbara Prevorčič Kdo ne pozna barbike? Plastične punčke, s katero se deklice igrajo že vrsto let. Jaz sem jih imela šest in na kupe oblekic, v katere sem jih tlačila. In potem so se gospodične srečevale še s punčkami prijateljic. Igračka je tako ali drugače zaznamovala odraščanje marsikatere predstavnice ženskega spola. Kultna punčka Barbie bo prihodnje leto dopolnila petdeset let. Pravzaprav je punčka postala že prava gospa, z leti pa je postajala tudi čedalje bolj divja. Barbie koraka s časom in iz princeske se je razvila v pravo sodobno ženšče. Plastična plavolaska - njeno polno ime je Barbara Millicent Roberts - je zaživela leta 1959 in predstavlja svojevrsten fenomen v industriji igrač, saj je punčka, ki pa ni videti kot otrok. Njena idejna mati Ruth Handler si jo je zamislila, ko je svojo hčer Barbaro opazovala, kako je papirnatim igračam dajala vloge odraslih oseb. V vseh naslednjih letih se je Barbie razvijala, sledila modnim smernicam, prestala padec berlinskega zidu, zamenjala nekaj družbenih ureditev in pričesk, pri tem pa si razširila krog prijateljev po vsem svetu. Največja pridobitev je nedvomno njena slabša polovica - Ken, ki seji je na njeni življenjski poti pridružil leta 1961. Zgradila sta svojo hišo Barbie, kupila avtomobil Barbie ... Najslavnejša plastična lutka je še vedno deležna nizkih udarcev zaradi svojih oblin, ki naj bi bile vzrok za anoreksije pri številnih odraščajočih dekletih, katerih vzor je prav ona. Po krivem pa je bila obsojena še za druge travme, ki naj bi jih bila prizadejala njena podoba. Kot vsaka prava ženska se upira vsem kritikam in je še vedno najbolje prodajana lutka v zgodovini. Barbiko je pogoltnilo žrelo sodobnega časa. Lepotička ni doživela le stilske preobrazbe, ampak je na glavo postavila tudi način življenja. Ken je preteklost, ob ločitvi mu je pobrala večino premoženja, obiskala frizerja, opustila podobo blondinke in se prepustila eksperimentiranju. Naša frajla danes počne vse mogoče ... Zato ni čudno, da se pojavljajo napisi: »Barbie is a slut.« Ali pa: »I hate Barbie, because that bitch has everything!« 67 Jennifer je srečna v svojem pričakovanju. Maja Slatinšek je prva slovenska pevka, ki bo nastopila na tujem evrovizijskem izboru. V Romuniji se bo namreč predstavila s pesmijo Time To Rise. Romunska državna televizija je objavila seznam pesmi, ki bodo nastopile na njihovem evrovizijskem izboru. Na veliko presenečenje je 18-članska strokovna komisija izmed 282 prispelih pesmi izbrala tudi našo pevko Majo Slatinšek, ki se bo v tekmovalnem delu predstavila s pesmijo Time to Rise. Prvotno različico skladbe v slovenščini z naslovom Zdaj avtorja besedila Maje Slatinšek in Igorja Mazula - Amona so posneli konec novembra. Decembra so pripravili še angleško različico, katere avtorje Žiga Pirnat. Čeprav so vedeli, da so možnosti minimalne, so angleško različico poslali na izbor v Romunijo, saj so jih k temu spodbudili prijatelji iz Romunije, ki so dejali, da ima pesem »zmagovalen« pridih. Februarja bo nastopila na romunskem evrovizijskem izboru. TV-KULOAR I IV I • • v • v Užaljen in zivcen Magični gledalec Vroči stol prejšnji teden na TV Slovenija je bil znova zelo vroč. Za visoko temperaturo je tokrat poskrbel Sašo Peče. HOROSKOP Zdaj tudi laže razumem, zakaj v tej oddaji ni prišlo do soočenja Zmaga pl. Jelinčiča in Saša Pečeta. Verjetno bi vroči stoli pregoreli in bi lahko prišlo celo do fizičnega spopada. Vsaj glede na govorice, naj bi bila Zmago in Saš(k)o enkrat že drug drugemu preštela rebra. Kakor koli že, Sašo Peče je skupaj s svojima političnima sopotnikoma Barbaro Zgajner Tavš in Boštjanom Zagorcem pokazal veliko mero živčnosti in nestrpnosti. Prav videlo se je, da se ne zna obvladovati, kadar mu gre za nohte. Na trenutke je deloval kot nekakšen kolerični piščanček Kalimero, ki si bo vsak hip nataknil lupino (pardon, papirnato vrečko) na glavo. Iz užaljenosti kajpak. Nerodnosti v nastopih vseh treh poslancev je bilo pravzaprav toliko, da bi porabil več strani, če bi jih hotel podrobno opisati. Na koncu je trojica našla grešnega kozla ne samo v Janezu Janši, ampak tudi v voditelju oddaje Vladimirju Vodušku in celo v obeh analitikih (dr. Boštjan M. Turk in dr. Milan Balažic), ki sta se najbrž ob nastopu gostov v studiu imenitno zabavala. Morda sta si tudi zato prislužila pripombo trojice, da sta nestrokovna. Turk je kasneje v časopisu Indirekt (naslednik razvpitega Direkta) »pokasiral« negativno oceno zaradi komentiranja v oddaji Vroči stol. Res pa je, da bi si sam osebno kot komentatorja želel dr. Bernarda Nežmaha, na katerega so mediji v zadnjem času kar nekoliko pozabili. V omenjeni oddaji sem se tudi dokončno prepričal, da je Jelinčič lahko pravi klovn. Na posnetku, ko je novinar Vodušek spraše- Oven 21.3.-20.4. val Jelinčiča, smo bili priče komični situaciji: novinar postavlja dolga vprašanja, Jelinčič pa odgovarja odrezavo, največkrat z eno besedo. Toda če Jelinčič velja za klovna v pozitivnem smislu, to ne velja za Marjana Poljšaka, župana Ajdovščine in nekdanjega poslanca, ki je leta 1993 izstopil iz Jelinčičeve SNS. Njegov nastop je bil čista polomija, tudi z vsebinskega vidika. Kaj pomaga sklicevanje na narodnja-štvo, če pa občina Ajdovščina prepreči postavitev spomenika duhovniku in zavednemu Slovencu Filipu Terčelju? In če zaokrožim svoje vtise, bi rekel, da je bil Vroči stol tokrat »deja vu«; Peče me je namreč s svojim nastopom močno spominjal na urednika Dela Janeza Markeša, ki je v isti oddaji pred kakšnim mesecem in pol izgubil živce. K sreči ima nacionalna televizija tudi nekoliko bolj umirjene oddaje. Na primer omizje Sveto in svet, kjer se je govorilo o miru in medverskem dialogu na Balkanu. Med šestimi gosti je bil tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar, od katoliških teologov je bil poleg njega še kapucin dr. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar. Vesel sem bil tudi navzočnosti ljubljanskega paroha Perana Boškoviča. Po svoje pa je zanimivo, kako dandanes razni levičarji norijo, češ da od novega zakona o RTV naprej na nacionalni TV obstaja samo še verski program. Morda pa je za to kriva priljubljenost zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca, ki nedvomno izstopa iz konteksta po javnomnenjskih anketah nič kaj priljubljene Katoliške cerkve. E Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 Bolj bi se morali potruditi za svoje najbližje, saj utegnejo biti užaljeni, ker v prvi plan dajete le sebe. Egocentrizem je vaša napaka, ki jo morate priznati. Poskusite se vsaj nekoliko obvladati in biti pozorni. Če ste poskrbeli za lahkotnejši konec tedna, se vam bo to obrestovalo v veliki meri. Lahko se boste odločili za preizkus svoje vzdržljivosti, a ga morda ne Bik boste naredili. Dobro bi bilo, da bi vam 21.4.-21.5. pomagali. Dodelili vam bodo novo mesto za delo, s katerim ne boste preveč zadovoljni. Pogovorite se z nadrejenim, saj drugače ne boste mogli delati tako, kot ste navajeni. Domov boste šli nadvse nezadovoljni in nerazpoloženi. Pomoč, ki ste jo nekomu obljubili, morate tudi dati, saj ta oseba računa na vas. Če se boste spreminjali po vetru, se vas bodo nekateri začeli izogibati. Nekomu pa ne boste mogli dopovedati, da bi se radi spremenili. Levi, ki ste pravkar dobili naraščaj, boste izjemno zadovoljne osebe. Veliko dela, ki ga prinese novo življenje, vas ne bo motilo, saj ste že po naravi taki, da radi dajete svojim potomcem. Uživali boste konec tedna. Veliko dela vas ne bo preplašilo, pomagali vam bodo zapiski iz davnih časov, zato vam informacij ne bo manjkalo. Bodite dobre volje in veseli, saj se vam življenje obrača na lepšo stran - vsaj finančno. Nov teden in nove obveznosti, stara služba, stara plača. Pomislili boste, da bi bilo dobro kaj ukreniti za izboljšanje položaja. Delovanje na takšnih področjih, ki vas pravzaprav ne zanimajo, bo za vas zelo utrudljivo. Potrudite se, da bi se dan začel tako dobro, kot se le lahko. Naredite vse za blagor svoje družine. Če je še nimate, pa se potrudite za prijatelje. Upokojen-Skorpijon Cj boste imeli veliko opravkov. 23.10.-21.11. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Slaba volja vas bo še nekaj časa mučila, saj se vam zdi, da je življenje zaplavalo v nekoliko čudne vode. Delo, delo in še enkrat delo. Spraševali se boste, kaj imate od življenja, če le delate in nimate časa za prijatelje in družino. Strelec 22.11.-20.12 Pogrešali boste stare čase, ko ste se na nekatere ljudi še lahko zanesli. Veliko skrbi in sivih las bodo kozorogom povzročili odrasli otroci, ki bodo nekaterim kar izginili z obzorja. Poskrbite, da ne boste osamljeni. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 Vodnarji si boste prizadevali za mir in enotnost v družini, ki je po vašem mnenju nekoliko preveč razpuščena. Dodelili vam bodo novo delo in počutili se boste obremenjene in utesnjene. Pojdite na pivo. Škodo, ki ste jo naredili, bo treba popraviti. V veliko pomoč vam bodo pri tem stari znanci in prijatelji. Velikodu-šno se bodo odzvali na vašo prošnjo, "'k' Delo, ki ste ga začeli, boste kmalu 19.2.-20.3 uspešno dokončali. ■m-Ä-nJ^i-nO 68 Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 KRIŽANKA Doma nad oblaki. Nagradna igra Adrie Airways: 2 x povratna vozovnica!* Vse Adriine ugodne ponudbe si lahko ogledate na www.adria.si ali pokličete na 080 13 00. •pristojbine niso vključene SESTAVIL: MIRAN ERCEG OBAZINJENO LEŽIŠČE PREDMET, KI ŠČITI KNJIGO ANTON KOLAR ENOTA ZA ČISTINO ZLATA SLADEK TROPSKI SADEŽ CLAN STRANKE EDGAR DEGAS KOT PRI NOGOMETU VELIKA GESLO MAKEDONSKI PRIPOVEDNIK (BLAGOJA) IELENZ VILASTIM ROGOVJEM NEKDANJA PLAVALKA BOJAD-Ž1JEVA RUŠEVINA TEMNI DEL DNEVA NOVAHISA PEVKA FALKOVA KONRAD ADENAUER GRŠKA GORSKA PLANINSKA VILA ITALIJANSKA PEVKA PAVONEJEVA DEL ČLOVEŠKEGA ALI ŽIVALSKEGA TRUPA MARKO OKORN MOŠKO IME ALIFATSKL RADIKAL ITALIJANSKA IGRALKA (GIOVANNA) PORECU KARLOVAC PREVOD PAPESKA DRŽAVA PRITOK TIBERE SODOBNIK KELTOV ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) KATODI NASPROSTNA ELEKTRODA LIJAK, LIJ INDIJSKA BOGINJA, ŽENA ŠIVE ORGANSKA LUTECIJ DE KMEČKEGA VOZA ITALIJANI (ZANIČLJIVO) ŽIVINSKA KRMA MESTO NA MADŽARSKEM POPRAV-LJALEC UR POŠKODBA TELESA 1 MESTO V IRANU GABIN, ORONIM, RAKETA, NG, SOM, JOVANA, KANT, PAKA, TVAR, RS, SLADOLEDAR, POL, KAROCA, DANAJA, OBARA, CEGNAR, VAVA, EKSOT, TOR, SATEN, ANALIZA, ETNOLOG, AHAJEC, NEKRASOV, ARENA, ARE, STAN, ACA Nagrajenca 2. številke Ë 1. nagrada: ANA STRUPI Sp. Brnik 43,4207 Cerklje 2. nagrada: MIŠAHERREN Hrib 19,4205 Preddvor Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati prosimo, da nam pošljejta svojo davčno številko. Nagradi 1. nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini redni liniji Ljubljana-Miinchen 2. nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini redni liniji Ljubljana-Ziirich Praviia nagradne igre so objavljena na spletni strani www.demokraciia.si. i Nagradno križanko izrežite l in najpozneje do 31.1. 2008 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". I Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 21.1.1506 je prišla vVatikan prva skupina papeških švicarskih gardistov. > 21.1.1945 je Narodni odbor za Slovenijo sprejel odredbo o ustanovitvi Slovenske narodne vojske, v katero so vključili vse domobranske formacije. > 22,1.1788 seje rodil eden največjih angleških pesnikov lord Byron. Rekel je: »Od človeških občutkov traja najdlje sovraštvo. Ljudje ljubijo hitro, sovražijo pa brez naglice.« > 22.1.1901 je po 63 letih vladanja umrla britanska kraljica Viktorija. > 22.1.1990 so slovenski in hrvaški komunisti zapustili kongres ZKJ. Tako je praktično razpadla jugoslovanska komunistična organizacija. > 23.1.1832 se je rodil francoski slikar Eduard Manet, eden od začetnikov impresionizma. > 23.1.1872 se je v Ljubljani rodil arhitekt Jože Plečnik, ki je eden od slovenskih kandidatov za blaženega, leta 1878 pa v Vinici pesnik Oton Župančič. >23.1,1896je imel nemški fizikWilhelm Konrad Röntgen prvo javno predavaje o svojem odkritju neznanih žarkov, ki so jih kasneje poimenovali po njem - rentgenski žarki. > 24,1.1863 je bila v Celovcu organizirana prva beseda na Koroškem. > 24.1.1955 je delegacija tržaških Slovencev pri vladnem komisarju opozorila na znake diskriminacije, predvsem pri rabi slovenskega jezika. > 25.1.1858 se je rodil japonski pridelovalec biserov Kokichi Mikimoto, ki je leta 1913 odkril način za umetno spodbuditev nastanka bisera v biserni školjki. > 25.1,1991 so se začele v Sloveniji prve demokratične manjšinske volitve. > 25.1.1991 je bila izredno kritična seja predsedstva Jugoslavije. Vojaški vrh je zahteval in pripravil predloge za razorožitev paravojaških formacij. > 26.1,1797 seje v Ljubljani rodil jezikoslovec, kritik in literarni zgodovinar Matija Čop. > 26.1.1827 so razglasili neodvisnost Peruja. Potomci starodavnih Inkov so dobili svojo državo. Peru je danes po površini tretja največja država v Južni Ameriki. > 26.1.1996 sta v slovenski vladi ostali samo LDS in SKD. Ker je Janez Drnovšek zamenjal ministra za gospodarstvo Maksa Tajnikarja, je ZLSD izstopila iz vlade. > 27.1.1822 so grški uporniki proti Turkom razglasili neodvisnost Grčije. > 27.1.1859 se je rodil nemški cesar in pruski kralj Viljem II., ki je moral po porazu Nemčije v 1. svetovni vojni odstopiti. > 27.1.1967 so v vesoljski ladji Apollo, ki se je pripravljala za polet na Luno, tragično izgubili življenje trije ameriški vesoljci. POGLED NAZAJ (OD 21.1. DO 28.1.) Planinske koče Na Ločkem vrhu pri Lenartu se je 26. januarja 1863 rodil šolnik, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek. Leta 1893 je ustanovil savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil 30 let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti. Po njem se imenuje dom na Korošici. Kot načelnik savinjske podružnice SPD je vodil gra- ditev planinskih koč v Kamniško-Savinjskih Alpah. Do 1. svetovne vojne so jih zgradili 7, med njimi Mozirsko kočo na Golteh (1896) in novi Frischaufov dom na Okrešlju (1908). Prva planinska koča na Slovenskem je bila Triglavska koča na Prodih pod Triglavom, vendar je bila že 1875 neuporabna. Slovensko planinsko društvo je v prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe gor odprlo leta 1894 prvi planinslci koči: Orožnovo kočo pod Črno prstjo in Kocbekovo kočo na Molički planini pod Ojstrico. Osrednje društvo in podružnice SPD so do 1. svetovne vojne odprli 36 planinskih koč in hotel Zlatorog v Bohinju. Najvišja, Triglavska koča na Kredarici (2515 m), je bila zgrajena po načrtih Jakoba Aljaža in odprta leta 1896. Po njegovi zaslugi sta bila zgrajena stolp na Triglavu (1895) in koča v Vratih ( 1896, dom 1904, ponovno 1910). Jeruzalem Izraelski parlament je kljub protestom mednarodne skupnosti 23. januarja 1950 razglasil Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Pod njegovim nadzorom je bil takrat le zahodni del mesta, saj je Jeruzalem ostal po koncu izrael-sko-arabske vojne med letoma 1948 in 1949 razdeljen na dva dela. Parlament in vlada sta se preselila v mesto, ki je razdeljeno od izraelsko-arabske vojne leta 1948. Po sporazumu o premirju 1949 je Jordanija dobila stari del mesta in severne četrti, ki mejijo nanj, Izrael pa novi del mesta. Razglasitve Jeruzalema za prestolnico niso mednarodno priznali, saj so jo sosednje arabske države razumele kot izzivanje in so zato objavile gospodarski bojkot Izraela. V delu, Jd ga je upravljala Jordanija, stojijo znameniti arhitekturni in verski spomeniki iz preteklosti Jeruzalema, ki so jo sooblikovali Judje, Arabci in kristjani. Med njimi so cerkev nad Božjim grobom, Kupola na skali (zgradil kalif Abd al Malikleta 705), Zid žalovanja (Zahodni zid) in ostanki Salomonovega templja. Priprave na razoroževanje TO Na podlagi ukaza poveljstva jugoslovanskih oboroženih sil je takratni poveljnik TO Slovenije general Ivan Hočevar 24. januarja 1990 zahteval od občinskih štabov natančen pregled orožja, streliva in drugih sredstev, ki jih je TO hranila zunaj skladišč JLA. Namen tega ukaza, ld je dejansko pomenil začetek razoro-ževanja enot in poveljstev teritorialnih enot, je bil viden 15. maja 1990, ko je za Janezom Drnovškom postal predsednik jugoslovanskega predsedstva srbski predstavnik Borisav Jovič. Samo en dan za tem je slovenska skupščina, izvoljena na prvih povojnih demokratičnih volitvah, izvolila izvršni svet. Njegov predsednik je postal Lojze Peterle, Igor Bavčar je postal sekretar za notranje zadeve, Janez Janša pa za ljudsko obrambo. Novo republiško vodstvo se je na zahtevo takoj odzvalo in sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša je občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo poslal brzojavko, s katero je prepovedal oddajanje orožja v objekte JLA. 24 Demokracija ■ 4/xiii • 70. januar 2008 ODZIVI IN MNENJA 93.8 FM G1RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 50/73 Teharske mučenke(l) V pismu Lojzeta Tekavca Teharske mučenke, ki je bilo v Demokraciji objavljeno 13. decembra 2007, je prišlo v začetku do napake. Pravilno za glasi: »Večkrat sem že slišal in bral o ženah in dekletih, ki so bile mnoge odvedene iz teharskega taborišča v smrt. Nekateri pišejo in govorijo, da jih je bilo nad trideset, drugi štirideset do petdeset aH šestdeset. Ker sem bil očividec teh dogodkov, želim razjasniti ta primer. Čemu bi pomanjševali ta zločin.« Tekavec v nadaljevanju pisma kot očividec pravi, da jih je bilo osemdeset, ki so bile poslane v smrt. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Demokracije št. 2/72 Tovariši, ali za vas Dolomitska izjava še velja? (1) Se »ne strinjam«, da je treba na koncu tega naslova postaviti vprašaj ampak kar klicaj. Dolomitska izjava je v Sloveniji neformalno še vedno zakon. Ne spominjam se več podrobnosti iz Kocbekove knjige o pogumu in strahu, toda vse bolj sem prepričan, da bi mo- rala imeti knjiga dva naslova. Na zadnji strani platnic bi moralo pisati Požrešnost in strah, da bi Slovenci že pred desetletji razumeli, zakaj je pravzaprav šlo in kako bo potekala tranzicija. Še nekaj: Evropa je uresničljiva znotraj sebe in svetu lahko nekaj bistvenega pove le, ko v svojo ustavno pogodbo zapiše, da morajo vse njene države odpraviti ostanke apartheida, kot je na Avstrijskem Koroškem in v FJK, kjer izstopajo razmere na Tržaškem in v državah bivšega komunizma. Tukaj pa mora Slovenija opraviti lustracijo nasproti njegovim virusnim ostankom. Bolj kot izvršitev obsodbe na osebni ravni je pomembna obsodba zločinov, od katerih so mnogi nastali kot posledica dejanj, ki se formalno še vedno častijo kot herojstvo in so jim postavljeni spomeniki, namenjene proslave, znatna sredstva davkoplačevalcev, ki bi rešila težave najbolj revnih državljanov, če bi jih namenili njim. Večkrat lahko slišimo, da takšno sprevrženo stanje, kjer tat vpije: Lovite tatu!, neprestano blokira spravo, demokracijo, gospodarske in socialne reforme, učinkovit sistem sodne in izvršilne oblasti ter sodoben razvoj družbe in države. Kljub vsemu povedanemu nam brez lustra-cije v nemoči grozi nenehno samo blokiranje in tajkunski prevzem slovenske politike, izmozganje slovenskega gospodarstva, uničenje kulture in države. Miran Mihelič, Bovec Volilno leto Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več! Gre za Slovenijo! Za Slovenijo pa gre zato, ker je slovenska politika dobila ukaz slovenskih volivcev (Jože Pučnik, na dan plebiscita, 23. 12. 1990). Zagotovo vsem znane besede, ki v sebi nosijo pogumnega duha takratnega časa in pričujejo o dokončnem rojstvu naše mlade države, za katero smo se tako soglasno odločili in po kateri so stoletja hrepeneli mnogi prejšnji rodovi. Novo rojstvo pa s seboj prinaša nove odgovornosti in obveznosti, terja vedno nove odgovore na spreminjajoča se vprašanja in izzive časa. Vsem nam mora biti najprej v ospredju čut in poglobljena skrb za skupno blaginjo. Ko ne iščemo le svojega, ampak se ozremo proti sočloveku. Treba se je dvigniti nad prevladujočo individualistično etiko. Skupno blaginjo lahko dosežemo in ohranjamo le s skupnim sodelovanjem na vseh področjih sodobnega življenja: kulturnega, verskega, gospodarskega, socialnega, političnega in vseh drugih. Ker smo še vedno mlada demokracija in se učimo, bi na tem mestu poudaril pomen političnega življenja in delovanja. Če hočemo ali nočemo, je politika (pomemben?) del našega življenja ne glede na to, kako smo z njo povezani. Imeti zdrav odnos do nje je pomembno za večino prebivalcev naše države. Tako tudi za slovenskega kristjana, ki se mu večkrat očita indiferentnost do teh vprašanj. Ah je to res, ne vem in prepuščam odgovor posamezniku. Vem pa, da moramo kristjani »izstopiti« iz osebnih in družbenih »katakomb« tudi glede teh vprašanj, za katera smo zelo odgovorni. »Izstopiti« brez zagrenjenosti, a z jasno in dobronamerno besedo, besedo, ki v sebi nima kali sovraštva ali kakršne koli diskreditacije nasprotno mislečega. Že drugi vatikanski koncil odkrito pozdravlja, da se vzporedno z drugimi področji življenja krepi tudi hotenje pri oblikovanju političnega življenja. Vsak pač po svojih zmožnostih, a s skupnim zavedanjem o pravi naravi politike: ne glejmo nanjo kot »zveličavno«, a tudi ne kot na sovražno ali le umazano igro. Kot kristjani se moramo veseliti politične pluralnosti ter imeti odprte oči in ušesa za vsakršno politično demagogijo, podajanje laži ali polresnic. Tudi tukaj velja vse preizkušati in obdržati, kar je dobrega (prim. 1 Tes 5,21). Preizkušati in dobro obdržati sem poskušal tudi ob gledanju oddaje Intervju, ki je 6. 1.2008 potekala na Tele- DeMOKRACIJA • 4/Xin ■ 24. januar 2008 viziji Slovenija. Novinar g. Lado Ambrožič je gostil predsednika Socialnih demokratov g. Boruta Pahorja. Nekaj poudarkov. Oddaja je izzvenela kot napoved skorajšnjega Pahorjevega mandatarstva na prihajajočih državnozborskih volitvah. Prvak SD si želi odprte politične igre, jasnih stališč, tran-sparentnosti na vseh področjih, kot alternativa sedanji vladajoči koaliciji hoče stopiti pred volivce, ki naj se potem odločijo. Obljublja, da bo, če bo prišel na oblast, deloval združevalno na vseh področjih. Obljublja, da bodo vodilne in najodgovornejše položaje v državi zasedali ljudje, ki si bodo to zaslužili zaradi svojih sposobnosti, delavnosti in ustvarjalnosti, ne pa zaradi politične pripadnosti. Vse to je zelo pohvalno. A že bežen pogled po njegovi stranki mi postavlja vprašaj: isti obrazi, preizkušeni politiki, zgodovina se ... In pomislim: že velikokrat videno. Ne vem, prezgodnji in prelahki bi bili ti odgovori. A pustimo se presenetiti. Podpiram kakršno koli politiko, ki iskreno združuje. Prej ali slej pa se sadovi pokažejo in po njih jih bomo spoznali (prim. Mt 7,16). Pahor se je v oddaji dotaknil tudi vprašanja Cerkve in države in ponovil znana dejstva. Dejal je, mora Slovenija ostati laična država (kot da temu kdo nasprotuje?). Loči Cerkev kot institucijo in vero, ki je po njegovo čisto nekaj drugega in zasebnega. Človek dobi občutek, da so ta vprašanja zanj nekaj obrobnega, da jih sicer spoštuje, a so tam nekje na zadnjem do predzadnjem mestu človekove »vrednostne lestvice«. Strinjam se, ko govori o sekularizaciji, ne morem pa mimo tega, da se vera odriva na obrobje ali v človekovo zasebnost. Zakaj ne bi bila bivanjska vprašanja, vera, področja eshatologije in kar je še takega enakovredna gospodarskim ► 71 Demokracij * ODZIVI IN MNENJA ► vprašanjem? Za vodenje intervjuja bi pohvalil g. Ambrožiča, saj se mi je njegova kritičnost do sogo-vornikovih besed zdela zelo pristna in v skladu z iskanjem resnice. Naj na koncu še omenim smiseln odziv Slovenske škofovske konference, ki je uveljavila pravico do popravka zaradi zavajajočih izjav iz enega od prejšnjih intervjujev. Prav je, da se sliši tudi glas Cerkve in da ni vedno le dežurni krivec za vse negativno v naši družbi. Naj se sliši naš glas, četudi bomo večkrat le glas vpijočega v puščavi. A tudi to je nekaj. Vsem želim pravih spoznanj in odločitev v bogatem predvolilnem dogajanju tega leta. Proč z morebitno ravnodušnostjo! Dejan Škvarč, Dolga Poljana Kristjani in politika Zakaj kristjan nikakor ne more postati predsednik slovenske vlade (države)? Vprašanje sem postavila že leta 1994 tedanjemu uglednemu slovenskemu politiku, za katerega sem menila, da je bil sokriv za razpad Demosa, prve slovenske demokratične opozicije. Zamerila sem mu, da je skupaj z nekaterimi »mladinci« zatajil demokratična načela in se pridružil liberalno-demokratski stranki. Zanjo sem menila, da z liberalno demokracijo moderne Evrope nima dosti skupnega. Prepričana sem, da strank, ki so nastale iz družbenopolitičnih organizacij, ne moremo šteti za povsem demokratične. To je prav tako nerazumljivo, kot če v današnji Rusiji nekdanji oficir zločinske policije KGB sili med demokrate. Eden od razlogov, zakaj kristjane tako vztrajno odrivajo iz javnega življenja in zakaj se v javnosti še danes včasih čuti prav nerazumljivo sovraštvo do vere in Cerkve, je gotovo posledica 50-letne prisilne državne ateizacije. Prav bi bilo, da Cerkev pustimo v miru in se ne zaganjamo še vedno v njene ustanove, tako kot moramo vsej civilni družbi dovoliti demokratično delovanje. Takoj po vojni, junija 1945, so nam na nekem mladinskem sestanku v vasi na Gorenjskem naročali, naj natančno spremljamo nedeljsko župnikovo pridigo, da bomo vedeli poročati o njej. Na sestanek nisem šla več. Župnik se je po letih pregnanstva vrnil v svojo domačo župnijo, a 72 Slovence gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si RAD [¿DM EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 mhz ukv, stereo, rds mu v njej ni bilo več obstanka. Nekateri so mu grozili celo s smrtjo. Obupan je prihajal k mojemu očetu po nasvete, čeprav sta bila moj oče in gospod župnik pred vojno na različnih nazorskih bregovih. Po nekaj tednih je župnik odšel. Nikoli več se ni vrnil. Komunistična metoda iz leta 1945, skrita za znanostjo, se je danes ponovila in zagovarja jo celo najvišja slovenska znanstvena ustanova - univerza. Nerazumljivo in nedopustno teptanje človekovih pravic! Ali nas je 50-letna diktatura res pohabila do te mere, da ne vemo več, kaj je prav in kaj ne? Kje je varuhinja človekovih pravic? In kje so študentje? V resnični demokraciji bi protestiralo veliko več študentov, in to precej odločneje kot pri nas. V naši domovini še vedno straši duh totalitarne preteklosti. Namesto da bi bih ponosni na demokratični družbeni red in na samostojno državo, nekateri še vedno hrepenijo po svetlih socialističnih časih in prisegajo na sveti narodnoosvobodilni boj. Vsak boj za svobodo je nekaj svetega. Tudi partizanski. Na Gorenjskem, v kraju, kjer sem med vojno odraščala, smo bih vsi zanjo. Izdajalca ni bilo. Zgodilo pa se je, da so partizani blizu mojega rojstnega kraja ustrelili sva moža (kmeta in delavca), za katera še danes ne vemo zakaj in čemu. Občan, ki je v sosednji župniji skozi okno ustrelil ostarelega župnika, ni bil nikoli kaznovan. Če na partizanski kapi ne bi bilo rdeče zvezde in bi šlo samo za boj proti tujcu, ne bi bilo nobenih izdajalcev in naša zemlja ne bi bila prekrita s skritimi grobišči. En sam samcati umorjeni ali trpinčeni otrok bi nam moral seči mnogo globlje v srce kot večni »izdajalec« ljubljanski škof Rožman. Kje so danes slovenske vrednote, o katerih razmišlja profesor Bučar? Kako je dejal Cankar o debelem gospodu? »Troje hiš ima v mestu in tudi zunaj mesta lep kos domovine!« To je postalo danes, žal, najvišja slovenska vrednota in predvsem vrednota vseh tistih Slovencev, ki so si znali po osamosvojitvi nagrabiti premoženja za tri rodove. Niti tako velike vrednote, kot je boj za svobodo, demokracijo ah boj za samostojno državo, danes ne pomenijo dosti. Za nekatere Slovence je pomembneje, kako se kdo zna sukati po diplomatskem parketu, čeprav se jim o njem niti ne sanja. Sploh pa ne gre za parket, gre za miselnost, ki ji v Sloveniji ni in ni konca. »Preteklost se nadaljuje.« To se je pokazalo ob zadnjih predsedniških volitvah. Levica se je poenotila, nasledniki starega režima so znova strnili vrste - in zmagali. Piko na i je postavil gospod Lojze Peterle: »11. novembra bi v Slove -niji lahko zmagal kdor koli, samo da bi bil nepeterle ali antijanša!« Vlasta Baš, Ljubljana Bliža se stavkovni val Splošna stavka je vse bliže, Stavka skoraj zanesljivo bo .. .Taki in podobni naslovi v različnih medijih nam vsak dan sproti dokazujejo, da je Dušan Semolič definitivno najbolj aktivno zakoračil v novo leto 2008. V slabega pol meseca je glede na prikazano hiperproduk-tivnost zaslužil plačo vsaj za dva meseca vnaprej. Sam sem se tudi že zalotil, da sem prav previdno odpiral konzervo sardin ali tetra-pak alpskega mleka, misleč, da bo skočil ven Semolič, saj je dejansko navzoč povsod. Upam, da se vsaj kateri od mlajših slovenskih rojakov vpraša, kdo sploh je ta človek, ki sta ga sama skrb in pravičnost, ko se tako neutrudno poteguje za delavce. Meni tovrstno samo-spraševanje ni potrebno, ker je omenjeni gospod samo nekaj let starejši od mene, tako da sva bila iz tega razloga tako rekoč sopotnika v doslej preživetih letih svojega življenja, seveda vsak na svoj način, vendar pa v skupnem času in prostoru. Res pa je tudi, daje bil ta gospod (v prejšnjih letih tovariš) vedno moj »šef«, čeprav ga nikoli nisem za to pooblastil niti volil, pa tudi on me ni vprašal, ali se s tem strinjam. Ko je bil funkcionar na SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva), mi je »šefoval« po tej plati, saj smo bili člani SZDL avtomatično vsi prebivalci takratne Jugoslavije, čeprav nas nihče ni vprašal, ali to želimo biti. V poznejših letih mojega življenja, v tako imenovani aktivni življenjski dobi, pa je bil moj sindikalni šef. Tudi na to funkcijo ga nisem nikoli izvolil, prav tako nisem bil vprašan, ali se s tem strinjam, imel pa nisem niti najmanjše možnosti, da bi temu nasprotoval. Resnici na ljubo je treba tudi zapisati, da nikomur še na kraj pameti ni padlo, da bi takšna vprašanja postavljal. Prvič zato ne, ker bi bilo takoj dokazano in prikazano, na kateri konferenci oziroma sestanku sem pooblastil svoje sindikalne delegate, da izvolijo tovariša Semoliča na razna odgovorna mesta, kar so seveda tudi storili, po drugi strani pa bi me kakšna državna služba zagotovo vprašala, čemu ta vprašanja in kaj dejansko stoji za njimi. Ko smo pred približno 20 leti, nekje na prelomu iz 80. v 90. leta Demokracija • 4/XIII • 24. januar 2008 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM v moji takratni firmi sledili enemu bolj nezadovoljnih in hkrati agilnih sodelavcev v boju za višje plače in se pridružili njegovemu pozivu Štrajkajmo!, je bilo to videti nekako takole: rekli smo, da ne gremo delat, se usedli in čakali. Kmalu so prihiteli med nas direktor, predsednik izvršnega sveta občine, sekretar občinskega komiteja ZK (zveze komunistov) in občinski sindikalist. Prav slednji se je med vsemi naštetimi počutil še najbolj nelagodno, saj je bil »eden izmed nas«, navaden delavec torej, ki je prišel na sindikalno funkcijo iz proizvodnje. Zato ni zbujal kakšnega posebnega rešpekta v nasprotju z drugimi, kar pa ga je kvečjemu še bolj podžigalo, da je neutrudno ponavljal edino, kar je znal in moral: »Samo štrajkati ne. Štrajk ne bo rešil ničesar. Pojdite nazaj na delo, pa se bomo o vsem pogovorili, le štrajkati nikar. Vse se bo uredilo, o vsem se lahko dogovorimo, samo nazaj na delo pojdite. Štrajkati pa res ni treba!« Ko so nam še preostali funkcionarji obljubili, česar pozneje seveda niso uresničili, smo svoj štrajk končali in se odpravili na delo v splošno zadovoljstvo omenjenih, saj smo končali takrat najbolj bogokletno stvar, nočno moro vseh sindikalistov, ki je, če je niso takoj preprečili, lahko pomenila tudi konec zelo dobro plačane in udobne službe za kakšnega tovrstnega funkcionarja. Ker se datum opisanega štrajka povsem naključno ujema s prelomnimi dogodki tistega časa, je prav, da se spomnimo še nekaterih izjav, s katerimi nas je takrat razsvetljeval tovariš Semolič, vzete pa so iz knjige Rosvite Pesek »Osamosvojitev Slovenije«. Tako npr. 6. i. 1989 neutrudno zagovarja znamenito pogruntavščino svojega tedanjega šefa na SZDL, pokojnega Jožeta Smoleta, in sicer njegov »nestrankarski pluralizem«, kar je sinonim za »leseno železo«, in sicer (citiram): »Dušan Semolič iz SZDL je navajal, da so se v njegovi DPO opredelili za politični pluralizem, kar pa ni sinonim za večstrankarski sistem. 'Ni dobro sejati iluzije, da večstrankarski sistem prinaša blagostanje ... Uvajanje strankarstva bi verjetno zaustavilo nekatere pozitivne procese v družbi, ki so vidni prav v ZKS ... Naj ene politične elite ne zamenja druga, zato je samoupravni socializem veliko skladnejši in racionalnejši kot strankarski pluralizem.'« Dalje: »Dne 13. junija 1991 je svoje načrte novinarjem predstavila komisija za scenarij osamosvojitve. Ta dan so na Ravnah začeli stavkati tudi železničarji (verjetno avtorica misli na železarje, op. p.), dan zatem pa je bil protestni shod kovinarjev, tekstilcev, usnjarjev in železničarjev tudi pred republiško skupščino v Ljubljani, ki ga je med drugimi vodil novi predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije in delegat socialistov v skupščini Dušan Semolič. 14. 6. 1991 nas je TV Dnevnik obvestil, da je novopečeni glavni sindikalist (to je moj izraz) protestnike nagovoril z besedami: 'Vreme je z nami, bogovi so z nami, le vlada ne ve kam in kako.'« Jaz bi dodal, da podobnost med izrečenimi besedami na račun takratne Demosove vlade in današnjimi na račun sedanje vlade ni naključna, vprašanje je le, kje je bil Semolič vseh 12 let eldeesove vladavine, ko se je pokradlo 90 odstotkov Slovenije, preostalih 10 odstotkov pa sedaj dobiva nove gospodarje starega (ideološkega) kova. Takih in podobnih cvetk bi se našlo še kar nekaj, vendar se bojim, da bo že dosedanje število napisanih vrstic dovolj priročen izgovor, da moje pismo ne bo objavljeno. Vseeno pa se velja spomniti vsaj še na eno od knjig Ane Jud, mislim, da gre za Dosje roko-mavhi, v kateri se avtorica ob neki priložnosti sprašuje, zakaj se nihče ne poglobi v raziskovanje imetja in lastnine samozvanih sindikalnih pravičnežev. Če že prezremo možnost, da bi se tega lahko lotila kar sama, saj ji je kot novinarki znanega več kot nam, navadnim smrtnikom, in da očitno ve, da se tam ne le kadi, ampak je tudi ogenj, ne moremo mimo zgovorne tišine, ki pokriva to področje. Kljub spodbudi se noben slovenski novinar ne loti tovrstnih raziskav, verjetno zato ne, ker jih zdajšnja vlada cenzurira in pritiska nanje, da tega ne delajo, s čimer jim krati temeljne pravice do dela in obveščanja. Povsem razumem in verjamem, da je tisto, kar je Semolič govoril pred skoraj 20 leti, tudi Tisk ali medij? Marija Vodišek V večini evropskih pa tudi čezmorskih deželah to, kar pri nas označujejo z besedo medij, imenujejo tisk (press) in s tem celotno časopisje. Medij pa je v pravem pomenu besede (de mass media) podpora širjenju informacij, kot so radio, televizija, tisk, knjige, reklame. Bolj poglobljen pomen te besede je medijska skupina oz. informativni ali komunikacijski organ, kjer izdajatelji tako kot uporabniki pripadajo isti miselni skupini. Njihov glavni cilj je doseči predvsem prek čedalje bolj vsiljivih in zavajajočih reklam čim večje število bralcev. S tem pa tudi odvisnike. Lahko torej rečemo, daje pri nas tisk, recimo mu mediji, v rokah bogatih lastnikov, ki od pišočih časnikarjev zahtevajo, da pišejo tako, da lastniki oz. kapitalisti niso nikoli kritizirani. V Sloveniji je kritika koncentrirano uperjena proti sedanji vladi. Pod vodstvom Bojana Šrota in iz »ozadja« se tako odziva tudi SLS. Taka taktika se prakticira že dolgo časa. Berem Delo, 11. januarja 2008. Članek »Vladne manipulacije o medijski svobodi« avtorja Matjaža Albrehta, podpisnika Zgaga-Šurčeve peticije pod št. 127. Na drugi strani članek »Brez razpisa ...« avtorja Marka Jakopca, podpisnika peticije pod št. 126. Tako lahko nadaljujem in ugotovim, da meni in vsem bralcem solijo pamet novinarji, ki jih usmerja »čredni nagon« in podpisujejo kar koli že, če to od njih zahtevajo trenutni »kruho-dajalci«. To je tudi razlog za čedalje slabše članke v Delu. Na ukaz se ne da pošteno pisati. Potem imamo pa še »totalno brezplačne« dnevnike ali tednike, ki pišejo kar se da abotno in zavajajoče. Kdo jih plačuje? V preteklem letu 2007 so se prestopi poslancev državnega zbora vrstili kot po tekočem traku. Eni iz LDS v Zares, drugi k Pahorjevim socialistom, nekateri pa so »nepovezani«. Kaj pojem »nepovezan« sploh pomeni? Sedaj se je raztreščila še Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka. Kot se spodobi z velikim treskom in prevelikim odmevom. Za to sta poskrbela glavna akterja, predsednik stranke Zmago Jelinčič in Sašo Peče. Oba do skrajnosti samovšečna in arogantna. Prijateljstvo se je sprevrglo v sovraštvo, kar je še dodatno dokazala oddaja Vroči stol na TV Slovenija 14. januarja 2008. Oddaja je bila polemična, vendar za pravega opazovalca zelo koristna. Nastopajoči Peče, Tavševa, Zagorac in nekdanji član SNS M. Poljšak so bili do skrajnosti žaljivi in lažnivi. Sicer pa je bil »rdeča nit« nastopajočih Janez Janša. Seveda v negativnem smislu, kajti za vse je kriv Janez Janša. Nehote s takim »čvekanjem« potrjujejo, da nikoli niso bili samonikli in izvirni, vedno jih je nekdo usmerjal, odvisno pač od tega, kje so se nadejali več koristi. Na koncu so pristali tako kot večina slovenskega tiska pod okriljem vsemogočnega kapitala. Je kdo preštel, kolikokrat je bilo ime Janeza Janše zlorabljeno v oddaji Vroči stol? Člane novoustanovljenega društva Slovenska lipa pa za zdaj imenujem »lipeti«. Koordinirane grožnje podkupljenih sindikatov Semoliča in Svizovega Štruklja s stavkami niso le desant na vlado, temveč kar poskus destabilizacije države. V kaosu je pamet na dopustu. Sedaj se mora odzvati tudi predsednik države! dejansko mislil. Danes pa si jemljem pravico, da ne verjamem niti eni njegovi izrečeni besedi in niti enemu dejanju, ki ga izvaja kot največji varuh delavskih pravic in s katerimi me dnevno zasipa. Jaz pač ne bom ne od njega ne od njegove tovarišije - Reboljev, Demokracija • 4/xm • 24. januar 2008 Štrukljev, Kožuh-Novakovih in podobnih kupil mačka v žaklju, ki ga tako nesebično ponujajo povsod naokrog. Če bo to moje pisanje spodbudilo še koga, da bo razmislil o smotrnosti tovrstnega nakupa, pa še toliko bolje! Bojan Božič, Idrija 73 O vlogi DS Novi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, ki je bil na to mesto izvoljen s pomočjo političnega kupčkanja med LDS in SLS, je po novem letu zelo aktiven. Tako se je srečal s predsedniki republike, vlade in državnega zbora. O vlogi državnega sveta je govoril tudi s praktično vsemi predstavniki poslanskih skupin v državnem zboru. Mu bo uspelo opredeliti novo vlogo DS, za katerega so mnogi prepričani, daje nepotreben? Proti soliranju Vodja poslancev NSi Jože Horvat je koalicijskim partnerjem sporočil, da je treba odgovornost, ki so jo prevzeli oktobra 2004, spoštovati in da ne gre zbirati volilnih točk v volilnem letu z nedomišljenimi alternativnimi programi. Horvat se je s tem odzval na napoved predsednika SLS Bojana Šrota, da bo ta stranka pripravila svoje alternativne programe na področju inflacije, privatizacije državnega premoženja in urejanja odnosov s Hrvaško. Želi Tiirkova pojasnila LJUDJE Politični semafor Brez argumentov Donedavni podpredsednik Slovenske nacionalne stranke in novopečeni član poslanske skupine Lipa Sašo Peče je za razkol v SNS obtožil Janeza Janšo. Slednji naj bi imel v času vodenja vlade in predsedovanju EU še čas za ukvarjanje z razprtijami v njihovi mali stranki. Zdi se, da bo glavno poslanstvo nove poslanske skupine, ki jo sestavljata še Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac, brezglavo napadanje premierja kot dežurnega krivca. Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je v odprtem pismu pozval predsednika Danila Turka, naj v državnem zboru pojasni podrobnosti s srečanja z italijanskim predsednikom Giorgiom Napoli-tanom. Školča zanimajo predvsem pogovori o še nerešenih vprašanjih med državama. Nekdanji prvi slovenski mladinec (leta 1988 je postal predsednik ZSMS, potem ko so zaprli Janeza Janšo) pozdravlja sporočilo s srečanja Tiirk-Napoli-tano, ki je bilo zazrto v prihodnost, vendar pa, kot pravi, »dobri odnosi in graditev skupne prihodnosti, za kar se zavzemamo vsi po vrsti, ne morejo temeljiti na pozabi, ampak poštenih odgovorih na odprta vprašanja preteklosti in na tem temelju zavezujočih dogovorih glede prihodnosti«. Po njegovo nikakor ne bi smeli pozabiti na še vedno odprta vprašanja, pri katerih vse do danes ni prišlo do nikakršnega resnega premika - ne na simbolni ne na praktični ravni, trdi Školč in Demokracija • 4/xiii ■ 24. januar 2008 izpostavlja »simbolna vprašanja, povezana s travmatičnimi izkušnjami iz bližnje zgodovine« kot tudi »povsem praktična vprašanja o položaju manjšine in vračanju odtujenih umetnin«. Predsednika nista posebej govorila o vračanju umetnin, ki so jih iz Slovenske Istre odnesli v Italijo leta 1940 in tudi pozneje. Sta pa v zvezi s tem poudarila, da se pogovori »razvijajo v pozitivno smer in da se rešitve lahko pospešijo«. Napolitano je opozoril, da je to zadeva, s katero se ukvarjata obe vladi. Školčevo pismo si nekateri že razlagajo kot rahlo nezadovoljstvo na t. i. levici, ker novi slovenski predsednik ne želi za vsako ceno spodbujati starih sporov in med-sosedskih razprtij iz prejšnjega stoletja. Ob tem namigujejo, da za Školčevim pismom stoji Milan Kučan, ki naj ne bi bil zadovoljen s Tiirkovim preveč spravljivim odnosom do Italije in tudi do slovenske vlade. M. B. -w^ k n j igarna Demokracija NAROČILNICA 4- NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi 9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki 9,18EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja 20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR D Silvin Eiletz: Skrivnost komiterne 23,96 EUR Jan F.Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti 16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 28,07 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EU R □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR .. Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941 -1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor 12,51 EUR □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev 10,43 EUR □ Jože Zemljič: Življenje je večna borba 8,34 EUR □ NOVO Jože Dežman: Rojstvo Slovenije 20,00 EUR □ NOVO j0že Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca 26,99 EUR □ NOVO jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta 14,99 EUR □ NOVO vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ NOVO RajkoTopolovec: Kraj prišlekov: Strnišče- Kidričevo 10,00 EUR Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: www.demokracija.si ■w-^ k n j igarna Demokracija Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana •• 6lackBerry p I» K if. f-r,- C f: > I R T Y U ' ftftta W|/ >; >• ^ I D F [G H J K L P > V k '>? fi >. V- ^ C ^ X C V B N M $ V»-' Ki SPACE ^ m ^ Vsemogočen. BlackBerry®iz Mobitela. Pametno |c iuii,'ti pameten telelon. In lepo je imeli lep telefon. Sedaj imate lahko vse v enem. BlaekBeny' pametni telefoni i/ Mobitela vam s prefinjenim stilom poenostavijo komunikacijo in jo ponesejo na nov nivo navigadja, mullimedijski predvajalnik, brskanje po internelii / QWTRTY tipkovnico, veliki in lahko berljivi zasloni, so le nekatere od prednosti, ki delajo Bla<:kBerry' pametne telefone i/ Mobitela res vsestranske in vsemogočne. aiacMn-r/ Bežigrad BI;ii.Hi».'iry HKOf) BI;if>F!i;rry' Curvo ' BI:ir.Miorry Po:iri' HriOO 8100