St 53. Trst, v četrtek, 26. marca 1914. IZHAJA VSAK DAN lidl *b vedelfah In praznikih nb 5., «tb oonedei|klfi «b 9. z|utraj. po^unili'nf Slev, se prodajajo | o 3 nvč. (H ntot.| v mnogih ♦obnltarnah v Trstn in okolici. Ijorici, Kranja. Št. Petru, P»stojr.i, Seta ni, Nabreiini, Sv. Lticiji, Tolminu. Ajdov-5Slni. Dnrnber^u itd. Za«tarrle 'te*, po fi nvč. <10 stot.) 0«LA8t BE RAČUNAJO NA MILIMETRE r MrokOftti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm osmrtnice, zahvale, poslauice, ojjlusi denarnih zavodov po 10 .st. nun. Za oglase v tekstu lista do j vrat 20 K, v*aka ■jvlaljna vrsta K L*. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najsi tnj pa 40 stot. Ogla-i*i štev. 20. PoHno-hranllnltnl ritim !ttv, 841-652. TELEfOfl !». 11-57. BRZOJAVNE VESTI. J L r. Nikola Mandtč name« nik defelneg načbtilka za Bosno in HeicegoHno DUNAJ 25. (Kor.) Cesarje z odlokom z dne 24. t. m. imenoval drugega podpredsednika bosensko • hercegovskega de želnega zbora, dr. N i k o I a M a n d i e a za namestnika deželnega načelnika za Bosno in Hercegovino. Tajni svetnik Julij Ro-honyi, ki je dosedaj zavzemal to mesto, je imenovan za predsednika novo deželne računske zbornice. — Namestnik deželnega načelnika je prvi civilni uradnik Bosne ln Hercegovine. Podrejen je neposredno vojaškemu deželnemu načelniku, kateremu je poverjeno vodstvo vse civilne uprave in obavija v smislu deželnega Statuta posel najvišjega vladnega zastopnika ▼ deželnem zboru. Poleg drugih svoj h civilnih funkcij ima torej nalogo, da po navodilih deželnega načelnika vodi vladno politiko v deželnem zboru ter jo zastopa bodisi v zbornici ali pa v odsekih. — Dr. Nikola Mandić je Bošnjak. Po poklicu je odvetnik in je se pred aneksijo zavzemal v bosenskem političnem življenju odlično mesto. Odkar se je uvedla ustava, je pri padal predsedstvu deželnega zbora in hI-cer enkrat kot predsednik, trikrat pa kot podpredsednik. Vsled svojih izrazitih narodnih čustev in pri tem strogo lojalnega političnega mišljenja st je že zgodaj pri* dobil veliko pristašev med prebivalstvom. Poleg svoje brezdvomno izvrstne politične in drugačne kvalifikacije za deželnega načelnika uživa polno zaupanje deželnega zbora in prebivalstva v Bosni in Hercegovini brez razlike vere. — Cesarjev odlok, s katerim je bil dr. Mandlč imenovan za namestnika deželnega načelnika, je pa v prvi vrsti zato prav posebnega pomena, ker se je s tem imenovanjem izvršila za Bosno in Ht-rcegovino ena najvažnejši t političnih odredeb, kar pripadate deželi monarhiji. Na drugo najvišje mesto civilne uprave teh dežela je poklican eden njenih najodllčnejših sinov ln se je s tem izpolnilo, kar je že dolgo želel deželni zbor. To je znamenit dokaz, kako skrbi vladar za Bosno ln Hercegovino, pa tudi upravičenega izpozna Ja, da skupni finančni niiniitjr v polni meri priznava di-nastično zvestobo prebivalstva Bosne in Hercegovino in napredujočo politično zrelost deželnega zbora, ki se je izkazala v težkih časih. — Ta najvišja odredba pa se nikakor no sme umetitako, kakor da bi se naj bil ž n j o napravil začetek poznejše pari a-mentarizaclje deželne vlade. Skupni finančni minister je v tam oziru že ponovno na nedvomljlv način označil svoje stališče ter stvarne ln politične pomisleke, ki govore proti zasedenju mest sekcijsUih načelnikov pri bosensko - hercegovski vladi po članih deželnega zbora. To načelo ostane slej ko prej v veljavi, — Na mesto dr. Nikolo Mandiča j j ime noval cesar posl. dr. Sunjavića za drugega predsednika deželnega zbora, Pripomba uredništva. — Tako se glasi samohvala avstroogrske vlad« v Bosni in Hercegovini. Prihodnjo dni iz-preguvorimo vsekakor nekoliko obširnejšo o teh tako hvaljenih razmerah v Bosni in Hercegovini, da se pokaže, koliko je pravega zlata v lesku in blesku. No i »eStii župan BUD1MP ŠT A 25. (Izv.) Včeraj izvoljeni reški župan, posl. Rihard 7. inella, je izjavil poročevalcem madjaiskih listov, da spre ine izvolitev za župana. Če pa hoče vlada, da pride do iniru v m stu, mora predložiti njegovo izvolitev ces.trju v potrditev. Novoizvoljeno italijansko mestno zast pstvo želi dobnh odnoštjev z vlado ter stoji na stališču, da je za uspešen razvoj mesta potn-bn > mirno in energično sodelovanje Italijanov in Madjarov. Sestanek nemtkegu cesarja «n (tal Jan s »ga kralja v Benetkah. BENETK K 25. (Kor.) Kralj Viktor Emanud ie danes zjutraj ob 83b dospel semkaj. V n egovem spremstvu «e nahaja tudi minister zunanjih stvari niarchcse Di San G ualiano. Na kolodvoru so sprej le kralja civilne in vojaške oblasti. Tekom vožnje s kolodvora do kraljeve palače ie številna množica Živahno pozdravljala kralja. Mornarji nemških in italijanskih vojnih ladij so klicali kralju „hura*. Vkljub silnemu dežju je množica tudi pred palačo prirejala kralju prisrčne ovacije. Ob 10 dop. je odšel kralj z mini' strom Di San Giulianom na jahto „Ho henzollern". Nemške in italijanske vojne ladje so pozdravile kralja s streli, moštvo pa je klicala .hura". Pozdrav med ce sarjem Viljemom in kraljem Viktorjem Emanuelom je bil zelo prisrčen. Vladarja sta se dvakrat poljubila in se nato z mi nistrom Di San Giulianom umeknila v notranjost ladje. Ob poli 12 je zapustil kralj z ministrom jahto „Hohenzollern". Di San Giuliano je odšel v kraljevo palačo, kralj pa si je šel ogledat nemško kriŽarko „Goeben*. BEROLIN 25. (Izv.) Nemški listi pri-pisujejo veliko važnost sestanku cesarja Viljema z italijanskim knliera v Benetkah . in kažejo veliko zadovoljstvo, da je ostal I tudi še nadalje na črlu italijanskega zuna-! njega urada Di San Giuliano, Vi sprem-Jlja kralja, kot vodja italijanske zunanje politike, v čemer vidijo jamstvo, da ostane italijanska zunanja politika tudi še nadalje ; v isti stneri, kakor je bila doslei in to zla ' Bti glede odkritosrčnega skupnega posto panja Italije in Avstrije. PARIZ 25 (Izv.) Francoski listi vidijo v vladarskih sestankih na Dunaju in v Benetkah ponovno okrepitev trozveze, kateri stoji nasproti prav taka okrepitev trosporazuma vsled obiska angleškeg.i kralja Jurija v Parizu in predsednika francoske republike Poincareja v Petro-gradu. Tako ostane ravnotežje neizpre-menjeno. Francoska nima nikakega po voda, da bi se vznemirjala zaradi dunajskega in beneškega sestanka. Ko bi ta sestanka tudi ne šla za ohranitvijo sve-tovnega miru, je vendar gotovo, da ga niti direktno niti indirektno ne ogrožata. Vašo/ /a Šavova. SOFIJA 25 (Kor.) V jutranjem listu „Utro* pnobčuje pesnik Vasov apel na bolgarsko vlado, v katerem izvaja, da jc kruto, da bi se vrhovni poveljnik bolgnr-ske armade, Savov, ki je jjroslavil Bolgarijo, danes postavljal pred sodišče, ko bi ga vsak drug narod navdušeno proslavljal. Vasov prosi odpuščanja za Savova. Mož, j v katerega zre vsa armada z zaupanjem, ine sine biti obtožen u malenkostnegi strankarstva. Diplomatske r eze med Srbijo ln Tur-'obratne polete, ker so izgubili zanj čar Sljo vzpostavljene. BELGRAD 25. (Izv.) Ta teden pride v Bekrad novoimenovani turški poslanik Džavid bej, ki je bil dosedaj turški poslani < v Washingtonu. Istočasno pa odide v Carigrad novoimenovani srbski poslanik Nenadovič. Tako bodo diplomatske zveze med obema državama zopet popolnoma vzpostavljene, Srb ko prlitanKče v Solunu. BELGRAD 25 (Izv.) „Pijemonf4 javlja iz zanesljivega vira, da se je glede srbskega pristanišča v Solunu že dosegel med srbskim' in grškimi delegati principijelni sporazum. Srbija dobi v solunskem pristanišču poseben oddelek, ki bo v administrativnem in carinskem oziru podvržen srbski carinski oblasti. Afera nemškega marlala Llemanna BRROLIN 25. (Izv.) Listi poročajo, da se je načelnik nemške oficirske delega j cijo v Carigradu, maršal Ltemann pl. San iders zapl-tel v neko novo mučno afero. Pariški „Matln* je namreč v zadnjem času priobčil o njem neko netočno poročilo. Včeraj pa je prišel maršal Liemtnn v spremstvu dveh častnikov v turški ko- novostl in ker so ga začeli posnemati tudi že drugi letalci. Pesnik Frederic Mlstral umrl. PARK 25. (Kor.) Dane* jo umrl tu sloviti francoski pesnik Kfederic Mlstral. Ne aren položaj na Kitajpct namestijo odpu5čeni 0 njem „Matinov" dopisnik mu je doka-1castmkl V London poklicani v,s,, častniki zal, da nI on poročal one stvari o Lle- »".»K^P0™11 n.a Irsko; mannu, nakar je Liemann zapustil turški ZWJC' b' !'h, b,I° od(Vi?eh ,čftn,kov' k! korespondenčnl urad. Nemški listi konsla- i v'rsklh pni»«Jah, ostalo v armadi tirajo, da je ta afera jako mučna In da koma! de«l» .""Jf.1 .PJ. da...bl .b,h 'z: je zaradi Sje stališče maršala Liemanna sl0Plh ,VSI» ko bl b,T! dob,b n),b°vi P,,,k! zelo omajano. zapoved, da morajo odkorakati proti B med Inženirji ' ^,stru> * r.mrD.L « *» 1 , . j LONDON 25. (Izv) V današnji seji CARIGRAD 25 (kor.) Med svicar-lposlanske lborniŽe e naznanil vojni mini-skim inženirjem Reitzom in nemškim m- 'ter Ser, da Jja svojo derui^j0 če§ zenirjem Ellenwachsenoni, ki sta oba na- kcr v,ada' med JjJ jn ostalimi ^inigtri mesčena pri gradnji bagdadske železnice, | nesporazunilienje, za katero je on sam 1 a i\ric n / l/i ctinr'i l/i tu Irnn^M e tnm rlfi . 1 . j' . . . je prišlo do spora, ki je končal s tem, da j-j Reitz ustrelil Ellenvvachsena. Potovanje nemSK«ga prestolonaslednika v Afriko BEROLIN 25. (Kor.) Potovanje nera- odgovoren. Ministrski predsednik Ascjuith je izjavil, da demisije ne sprejme. LONDON 25. (Kor). Snoči je prišlo v Belfastu do sj>opadov med unijonisti in nacijonalisti. Obmetavali so se kamenjem. škega prestolonaslednika v afriško nemško Streljalo se je tudi z revolverji. Policija je .ozemlje se je za letos odpovedalo, ker se I posredovala in razpodila množico. LONDON as. (Kor.) „Times" poroča iz Dublina: Razprava častnikov v vojnem ministrstvu je potekla zelo burno. Vojni maršal French jim je izjavil, da zaslu/uje njihovo postopanje najstrožjo kazen. Sele posredovanje lorda liobertsa je vplivalo blažilno. Končno je podpisal vojni maršal French listino, sestavljeno po častnikih, v PODLISTEK Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavler de Alontepin. Takoj nato pa je pristopil eden onih dveh bledih mladeničev k njegovi mizi, se vljudno poklonil in vprašal potihoma: — Ali nimam morda časti, da vidim pred seboj gospodu barona Lasearsa? — Da, jaz sem. Mladi človek se jc zopet priklonil. Jaz sem chevalier de la Morliere. Morda se me gospod baron še spominja. Imel sent večkrat prijetno priliko, da sem videl gospoda baronu pri Ćvdalisi in tudi drugje. Ne ugovarjam nikakor. I oda kako nuj si razlagam, da--- Da sem si dovolil nagovoriti vas, ne da bi vam bil predstavljen? Z vašim dovoljenjem vam razložim vse to. Ali smem nadaljevati? - Nadaljujte; da čujem! Mladi mož se je vsedol tako k Lasear-su, da je obračal lirbet drugim gostom »zlatega vozu-, da bi ga ne mogli opazovati. Stvar, ki naj jo vam povem. je za- — UosjHjd, — je zaklicai Lascars, iti li-čel zopet, — ima svoje posebne težave. Toda kaj bi delal ovinke, naj raje udarim naravnost na cilj; zdi se mi pa, da mi prinese moja odkritosrčnost ali sunek /. mečem z vaše strani, ali pa vaše zaupanje. — Sunek z mečem ali pa moje zaupanje? - je vpraša! Lascars smehljaje. — Gotovo, ker srednje poti tu ni. Gospod de la Morliere. vaše besede so zagonetne. — Gospod baron, razumeli me boste prav kmalu. Moj prijatelj tam-le, chevalier de Bersac, in jaz sva najmlajša sinova dobrih rodbin; nastopila sva življenjsko pot, po kateri ste vi, gospod baron, stopal naravnost preizborno. Moja častihlepnost krre za tem, da bi, če se ne povzdignem do vaše višine, vsaj mogel stopati j)o vaših stopinjah. — Chevalier, kako življensko pot mislite? — Ono, ki podvrgava vse človeštvo višjim duhovom, ono, ki usposablja spretnega Človeka, da more |x)šteno izkoriščati preprostost in neumnost drugih, da kratko povem, poklic spretnega igralca, ki zna nestanovitno srečo privezati nase in jo prisiliti, da mu ostaja zvesta, in to vse z močjo pikovega kralja in srčne dame. je izkazalo, da je nemogoče, da bi se mogle v času, ki je za to na razpolago, tako urediti vse priprave, kakor bi bilo potrebno glede na kolonijalno-politično važnost in informativne namene potovanja. Oeneralnl Sirajk lelezni arjev v Italiji ? RIM 25. (Izv.) Italijanski železničarji so jr d ožili vladi zahtevo po zvišanju plač, | kateri je potrdil, da častniki ne dobe po To zvišanje bl znašalo skupno okrog oO ■ velja, da se morajo bojevati proti Ulstru milijonov lir. Će vlada odkloni zahtevo, [ali da izvedejo homerulni zakon s silo, in nameravajo železničarji v začetku meseca j da morejo o tem obvestiti tudi druge aprila proglasiti generalni štrajk želez- Častnike. nlčurjav. Avljatlk Pegoud. Kabinetna kriza na Angleškem. LONDON 25. (Izv.) V pnrJamentarskih BEROLIN 25, (Izv.) Kakor se poroča, i k ih SQ vzdržni0 vcst) ^ poda ves ka. bo avijatlk PegouJ, ki nastopi v kratkem ^^ deralsiio tudi v Berolinu, jemal nu svoje polete tudi; ' ' ' . . - pasaži rjo s seboj. Kakor so čuje, so mu! . jo ponudilo veliko število dam za pasa-j BOGO TA (Kolumbija v Juz. Anie-žirke. Pegoud odid» potem v Ameriko, j "ki) 25. (Kor.) Mesto Puerta Aranca je kjer priredi v raznih mestih 50 poletov,! skoraj popolnoma razdejal požar Stotine z 1 kar mu je zagotovljen poldrag milijon; m stotine družm je brez strehe. \ požaru frankov. Nato pa misli opustiti svojo je poginilo tudi več lju Ji. ce mu je zardelo, kakor da bi 11111 ga bil Kdo pobarval s Škrlatom, a i/, oči so mu začeli švigati bliski. Pograbil je za meč in nadaljeval: — Gospod! Za to smrtno žalitev ste mi dolžni zadoščenja.«. — Vsak čas sem pripravljen, da vam dam zadoščenje, — je odgovoril de la Moliere. Če pa mi hočete izkazati čast, da me poslušate do konca, pa vendar še pričakujem, da mi ne boste samo naklonil svojega zaupanja, temveč da inc tudi priznate za svojega najvrednejšega učenca. Chevalier, le ne še novih žalitev! — Ali tiči morda v tem kaka žalitev, če ponudi plemič plemiču svoto tridesetihti-soč liver?— je vprašal de la Morliere ponosno. — Tridesettisoč liver? — Najmanje toliko, morda pa še več. Nisem hotel pretiravati. — Chevalier, ali govorite resno? Seveda, kajpak! Izvolite obrniti svoj pogled k mizi. od katere sem pravkar vstal. Mlajši gospod je moj prijatelj in bratranec, chevalier de Bersac; drugi pa je najin rojak in se imenuje Bonamy. Kakšen duševni velikan je, izpoznate ta- koj, če ga le pogledate v lice. Kot trgovec si je nakopičil ogromno premoženje, toda njegova lakomnost jc tako požrešna, da si hoče svoje imetje še pomnožiti z nekimi dobavami, sam ne vem, kakšnimi. To je bil povod, daje prišel v Pariz, da sam posreduje pri ministrstvih. Ker jc pa vendar toliko |)umcteii, da ve, da se brez denarja tu ne opravi prav nič, pa nosi vedno seboj svoto stotisoč liver v bankovcih in ua lastnika se glasečih papirjih, in ta denar namerava uporabiti za podkupovanje vplivnih oseb in uradnikov. Slučaj, ali bolje rečeno, najina srečna zvezda nama je tega dobrega moža takoj ob njegovem prihodu v Pariz pripeljala v roke. Kot rojaka mu preskrbljujeva zabavo za zabavo, toda žal na stroške svojih slabo reje-nih mošenj, in nestrpno pričakujeva trenutku. ko nama z oderuškimi obrestmi povrne najine izdatke. Dobre volje in pameti nama sicer ne manjka, niti meni, niti mojemu bratrancu, toda mlada sva še; nedostaju nama potrebne izkušnje. Najin položaj bi se najbolje dal primerjati položaju neizkušenega ribiča, ki čuti, da ima na trnku veliko ribo. ki se je pa ne upa potegniti iz vode, ker se boji, da bi se 11111 utrgala vrvica in mu tako ušel plen. (Dalje.) . Strun II. EDINOST at. 63. V T«tu, dne 2*) marca 1914. Dve torpedavlci trčili druga ob drugo. HELGOLAND 25. (Kor.t V nemško torpedov ko za visoko morje št. 193 se je tekom včerajšnjih nočnih vaj zaletela tor pedovka št 108 in jo predrla oh vodni crti, Zadeto torpedovko so morali odpra viti v kielsko ladjedelnico. Revolucija v Mehiki. J U A REZ (Izv.) Kakor se poroča, so vstaši osvojili dva mestna predela v Torreonu. Hoj po ulicah traja dalje. PlsmoizSplltfl. SPLIT, 24 marca. Bojkot Italijanov. — Pre;ovedani narodni znaki. — Odhod slovenskih dijakov, — V senci detektivov. V odgovor na dogodke na tržaški Kevoltelli je solitsko narodno prebivalstvo začelo izvajati proti Italijanom najstrožji bojkot, ki je tako vsestranski in tako dosleden, da ga italijanski trgovci in obrtniki že močno občutijo. Bojkot pa se nanaša tudi na družabno občevanje. Narodni znaki, slovenski in hrvatski, so postali v Splitu nekaj tako splošnega, da ga skoraj ni bilo videti te dni nobenega našega človeka na ulici, ki bi ne bil nosil narodnega znaka. Stvar pa se je zdela okrajnemu glavarstvu nevarna za javni mir in red, in zato je prepovedalo vseka-tere narodne znake. Onemu, ki bi ga nosil, preti aretacija in občutna kazen. Prav tako je okrajno glavarstvo tudi prepovedalo netje na ulici. Govorjenje še ni prepovedano V kratkem pridejo menda celo z nagobčniki. Po mestu je polno detektivov. Včeraj sta ona dva slovenska dijaka s tržaške Revoltelle, ki sta spremila svoje hrvatske tovariše v domovino, zopet odp ot ovala v Trst. V odhodnico je priredil akademski klub sijajen banket, ka terega se je udeležila vsa sila najodličnej-šega meščanstva. Parnik je imel odpluti zvečer in se je pri odhodu zbrala na obrežju ogromna množica občinstva. Slovenskima dijakoma so narodne dame izročile več krasnih šopkev s slovenskimi in hrvatskimi trakovi v imenu splitskih 1 Irvatic. Cvetja jo kar deževalo po mirna. Ker je petje zabranjeno, ju je občinstvo spremljalo z vi-harimn ploskanjem. Nit ) so pa gospodične zapele himno „Hej Slovani* in pa „Lepa naša domovina". Ko pa se je potem še oclasila „Onam onamo", se je cela tolpa detektivo/ vrgla na ženstvo in je začela razganjati Na ta sirovi čin pa je reagiralo ostalo občinstvo s tem, cla je dopelo pesem do konca, Ko se je parnik oddaljil od obrežja, so z.ič< ti užigati umetelne ognje, a občinstvo je Se vedno burno vzklikalo. Slovenskima dijakoma je sledil detektiv celo tudi na parnik. So pač res čudne razmere, ki v zadnjih časih vladajo v Dalmac ji, posebno pa v Splitu. Trsti - ZedinieniI Ni sc dolgo temu, ko ni bilo med Jugoslovani monarhije popolnega soglasja glede na tržaško vprašanje. Ni bilo soglasnega spoznanja važnosti tega velikega emporija za politično usodo Jugoslovanov in za gospodarsko bodočnost ne le teli poslednjih, ampak tudi ostalih slovanskih plemen v državi, pred vsemi pa Cehov /. njihovo bogato industrijo in trgovino. Posebno pa so Sla mnenja navzkriž glede na vprašanje, ima-li boj Slovencev za tržaško pozicijo sploh kaj nadc do uspeha? Ni-li to hoj brez upa zmage?! Bilo je celo slučajev, ko so mogli italijanski listi m navzkrižje v mnenjih italijanski li-rabljati v prilog zatrjevanemu izključnemu italijanstvu Trsta, oziroma za vpitje o frivolnost in uzurpatorični poželjnosti tržaških Slovencev! Teh nesoglasij ui več med nami Jugoslovani. Italijanom se je z njihovo kampanje na Revoltelli zgodilo kakor proroku Bilcamu: hoteli so proklinjati, a so nehote blagoslovili našo stvar! Pospešili so pravo spoznanje in so vse na jugu zedinili v znamenju trdne volje za iitrje-nje slovanske pozicije v Trstu! Klasična priča za to je nastopni članek, ki ga je priobčila splitska Svoboda«, glasilo hrvatske ljudske napredne stranke v Dalmaciji: Mi smo zares čuden narod. Da ni došlo do takih škandalov, da ni tudi to pot iz-pregovorila kri naše dece in da nas ni probudil težek udarec barbarskega žaljenja: mi bi se še danes ne spominjali, da obstoji tudi kak nerešeni Trst! In vendar ie ta Trst toliko naš 110 pravu in po potrebi, da se moramo le sramovati, da nismo imeli poprej moči za izpoznanje, da v tem mestu leži pol naše bodočnosti in najmočneja trdnjava naše tako nacijonal-ne kakor gospodarske samostalnosti. In vendar je to tako. Po balkanski vojni je naša narodnost zavarovana proti doli z močnim osvobo-jenjem. Od gor pa ostaja najveća nevarnost. Naše meje proti severu so šibke. Koroška propada tako, da je v zadnjem desetletju število Slovencev v njej padlo od na ?\? tisoč. ?n ta dcficit naraiča ta ko, da sc je za nekoliko desetletij bati popolne germanizacije Koroške. Kranjska se drži dobro; tudi Štajerska. Ali na drugi strani je našel sovražnik pot. da je u-daril skozi dva naroda ter je preko Oo-riške prodrl do Trsta. I )anes je ta sovražnik že tu s prvimi svojimi predstražami in vojska sc bliža. A Italijani? Zaslepljeni po mržnji jiroti nam, ne le da se zlagajo žnjimi, marveč, da jim trže kos za kosom od njihovega gospodarstva! danes je v Trstu preko 11.ono Nemcev 7. mnogoštevilnimi šolami, institucijami in — kar je glavno - kapitali. Italijanstvo Trsta je puhlo^Vsa življen-ska energija te kolonije tujcev in rene-gatov se vzpenja do par nepremišljenih vzklikov iredentistične mladine (in do za-vratnili napadov jn proti I! Op. ured. Ed.) in nič več. Nemcem se noče in ne more opirati. Slovanom se hoče, ali — ne more. A to je naravno. Umetni nacijonalnl karakter mesta sam nikakor ne more hiti baza močnejšemu odporu. Italijanstvo Trsta je nastalo iz greha In raznarodovanja. Angelo Vivante, pisec dela »L1 irrcdentismo a-driatico.' priznava sam, »da je slovansko prebivalstvo skozi desetletja in stoletja prihajalo v Trst, postajalo tu iz kmeta delavstvo in je z novim poklicem sprejemalo tudi italijanski jezik«. Ta proces se vrši tudi še danes, samo da v manji meri, ker Slovenci danes prihajajo in ostajajo — Slovenci! A to se ludi opaža. Slovenstvo v Trstu danes ne le da je močno, ampak postaja vedno močneje. — Danes predstavlja število okoli 70.000, dočitn imajo Hrvati in Srbi še kakih 10,000. Trst ima torej kakih 80.000 našega zavednega prebivalstva, to je, koliko je še nezavednega in odtujenega?! Razun tega je Trst na slovenskih tleh, obkrožen lio okolici, ki je izključno slovenska; hrani ga in vzdržuje skoro jiopolnoma slovanska trgovina iz Dalmacije, Istre in slovenskega zaledja. Danes je v Trstu slovanski kapital (slovenski, češki in hrvat-sko-srbski) tako močan, da je postal moč v trgovskem prometu mesta. In vse to raste. Statistika kaže, da je naraščanje Slo-vanstva v Trstu z vsakim desetletjem progresivneje. Tudi A. Mačkovšek je dokazal, da prirast vnanjega slovanskega prebivalstva proti onemu italijanskega v Trstu stoji: 4 : 3. A to razmerje se vedno bolj menja Slovencem na korist. Razun teh statističnih dejstev govore za nas še druga. Trst je najnaravneji in edini emporij vseh slovenskih dežel, edina luka Kranjske, Koroške, Štajarske In Goriške. Oospodarski si Trsta niti ne moremo misliti brez slovenskega zaledja, kakor tudi ne tega brez Trsta. To je naravna zrast, ki se ne da ločiti, in ako hoče hiti slovenska trgovina slovenska, mora biti Trst neizogibno sovenski! Dalje: Trst je danes najvažnejša Inka oh Jadranu in iz nje se danes diktira vsej naši obali. Le zato, ker ga imajo doslej Italijani, so tako močni pri nas in je njihov jezik, na žalost, jezik naše obali in našega morja. Trst je danes glava trgovske Dalmacije. In ako hoče biti ta trgovina hrvatska, mora biti tudi Trst, njena luka, hrvatski. Končno: Trst je edina garancija za nedotakljivost naše obali! Iz Trsta moremo dominirati nad j Jadranom in Slovenijo. Izgubivši Trst ne 1 bi bili mi varni na Jadranu niti za transport vina in Slovenija obsojena na životarenje na korist tujinskega elementa. In nikakor nam ne more hiti vse eno, kako se odloči usoda Trsta. Nam mora biti jasno, da ne sme biti ne nemški, ne italijanski; nemški ne radi nevarnosti german-ske, italijanski ne radi nevarnosti razna-1 rodovanja. (Z vrše te k pride.) Politična zgodovina slovenskega naroda. Predaval drž. poslanec dr. Oiok.ir R y h .i f v zavodu za politične vede v Pragi dne 28. februarja 191-1 „Mladi" so uvideli, da je mogoče pridobiti meščanstvo za slovensko narodnost le, če sc slovenska politika osvobodi prevelikega vpliva cerkvenih krogov. „Stari" pa t'ga n so upoštevali in so s svojim konservativnim nasto|>om v kulturnih in cerkveno-jiolitičnih vprašanjih odganjali od sebe na>-redno mislece me&čanstv^. Stran karski boj je bil šel že tako daleč, da so si I, 187;}. pri državnozborskih volitvah stali na&j.roti «1 vojni slovenski kandidatje, „stari", ki so v nekaterih okrajih kandidirali naravnost nemške fevdalce, med temi Hohenvvarta, in „mladi", ki so zmagali s štirimi kandidati. L. 1875 je prišlo sicer do nekakega premirja, zlasti z ozirom na preganjanje, ki mu je bil izpostavljen slovenski narod s strani nemško-liberalne vlade; no, zaželjeni uspeh se ni dosegel. Pri dežolnozborskih volitvah I. 1877 so na Kranjskem zmagali neniškoliberalm Kandidatje v vseh mestih in trgih, kakor tudi v veleposestniški kuriji in s t e 111 prid o-bili večino v deželnem zboru. S spravo I 1875. n'so sicer prenehala nasprotstva med .št irimi" in „mladimi", vendar je bila odporna sila teh poslednjih oslabljena. Vodstvo slovenske politike je zopet prevzel dr. Blehveis, a ta je poveril /avopstvo slovenskih interesov nemškemu konservativcu — grofu Hjhcmvartu. Brez dvoma je bil pri tem za dra. Bleiueisa merodajen veliki vpliv, ki ga je imelo v politiki češko fevdalno plemstvo. Nekaj sliČnega si je želel tudi za svoj narod. No, Slovenci niso imeli lastnega plemstva, a veleposestniške kurije so v slovenskih kronovinah volile v državni in deželne zbore le odločne pristaše nemško-liberalne stranke, ki 90 po svoji socijalni poziciji in svojem političnem vplivu na naj višjih mestih širile Slovencem sovražno razpoloženje. Da paralizira ta škodljivi vpliv, obrnil s« je dr. Bleiw?is na nemško konservativno plemstvo. Na ta način je mali slovenski narod 1. 1879. izročil štiri sigurne narodne mandate nemškim plemenitašem: grofu Hohenwartu, knezu WindischgriUzu, baronu Gttdelu In vit. Schneidu. Smer slovenske politike je v teh letih, zlasti pa za časa Taaffejeve vlade, določeval Hohenwart, kateremu se je dr. Blei\veis pokoraval v vseh važnih političnih vj)rašanjih. No, vkljub temu, da so se bili „mladi-podvrgli vodstvu dra. Bleiweisa, ni bilo mogoče ohraniti sloge v slovenski politiki. „Sacrifizio deli' intelletto" ki so ga bili doprinesli .mladi," sc od duhovniške strani ni uvaževal kot tak, temveč kot slabost in morda tudi kot neiskrenost. Tudi ie treba pomisliti, da je s smrtjo dra. Bleiweisa 29. nov. I. 1881. izginila iz slovenskega političnega življenja oseba, ki je v zadnjih svojih letih uživala enak ugled pri duhovniški kakor »ri posvetni inteligenciji in kateri se je bilo na zadnje posrečilo pridobiti vso slov. javnost za konservativno politiko. Nekdanji »mladi" so se bili združili s „starimi" in so v enotni stranki igrali precej važno ulogo. S smrtjo dra. Bleiweisa so dobili odločujoč vpliv na slovensko politiko na Kranjskem in so s tem izzvali odpor duhovnikov, ki so pri kranjskih deželnozborskih volitvah I. 1883. nastopali z lastnimi kandidati prot1 oficijelni kandidatni listi, sestavljeni iz nekdanjih „starih- in „mladih". Pripravljal se je tedaj nov razkol in sicer takrat resnejši: med duhovniki in posvetnjaki, ali, kakor so jih kmalu začeli nazivati, med klerikalci in liberalci, imeni, ki sta postali jiravi psovki v ustili nasprotne stranke. Oficijelna slovanska politika je stala takrat v znamenju zmernosti. Na Dunaju so voditelji slovenske politike Hohemvart, Klun, Šuklje in dr. Poklulcar podpirali Taaffejevo vlado. Ta vlada je sicer prinesla Slovencem slovenskega deželnega predsednika na Kranjskem, bar. Win-klerja, in prve začetke jezikovne enakopravnosti na sodiščih po za lugi justičnega ministra bar. Pražaka; no vse to je koristilo edino le Kranjcem, d o č i m je v drugih slovenskih pokrajinah ostal neizpremenjen prejšnji g e r m a n i z a t o r i č n i, o z i r o 111 a n a jugu, p o i t a l i j a n č e v a I n i z 1 s t e m, ker je bdo uradništvo še skozi in skozi nemškolibrralnega mišljenja in sc Taaffe ni upal odločneje nastopati. (Dalje). Domače vesti. Iz uredništva. Tržaški dopisnik Dneva-; nam je očital, da smo pač odprli predale hotelirju Blehi, da pa nismo hoteli priobčiti odgovora bivših uslužbencev v kavarni »Balkan . Na to očitanje odgovarjamo, da pri nas velja princip, da lojalno priobčujemo vsako obrambo. In da je g. pl. Valjak apeliral na našo lojalnost, bi bili gotovo dali tudi njemu jirostora. Mesto tega nam pa je že uvodoma nastavil na vrat pištolo — S 19! Ob tej priliki bodi povedano vsej javnosti, da smo si postavili v princip: čim nam kdo žuga s S 19. tiskovnega zakona, zahtevamo od njega neizprosno, da da svojemu odgovoru vsebino in obliko v smislu določb zakona. Tržaški dopisnik izjavlja tudi nekako slovesno, da njihov nastop ni naperjen proti češkim kolegom. To nam je zo-pet v povod za konstatacijo, da je v odgovoru, ki ga nismo priobčili, tudi pastis: Res pa je, da sc v omenjenem dopisu konstatira suho dejstvo, da je slovenske in hrvatske uslužbence po malem izrinil ven ter jih nadomestil z ljudmi, ki so bili povsem nesposobni za opravljanje svojega posla! (In ti ljudje so: dva Slovenca i 11 dve Slovenki!)« Citirali pa smo ta pasus v prvi vrsti zato, ker že sam dokazuje, da odgovor g. pl. Valjaka ni odgovarjal predpisom tiskovnega zakona. Pugfb pik Ernesta Možeta se je vršil včeraj popoldne iz mestno bolnišnice ob naravnost ogromni4 udeležbi, čeravno je ves dan in tudi za časa pogreba lilo kakor iz škafa. V ul. pjeta, /. 1 bolnišnico, so j« nagrmadilo do ;i()uu ljudi. Zbor ,.Šentjakobsko Čitalnice" In pevskega društva „Trat" sta prišla korporativno, prvi z zastavo. Po deputacijah so bila zastopana društva : Šentjakobski Sokol, šentjakobska podružnicu CMD, Glasbena Matica, pevsk i društvo „Kolo" in Konsumno društvo z državnim poslancom pr6f. Man-dlčem k4 let v Gospodu preminula. Ž-liUoČi sopro* hran, w>tre Urlula j»«r DtlJ«<, Milih« por. twnan( svakinj« Marija Itiirm, svaki in ntltlil naznanjajo tn lalontno vest vsem "toroUnikom, prijateljem in znancem. — Pogreb predrage pokojne *e bo vriil v petek dne '21. t m. ob 3, po-I"ddno iz hih žalosti v ulici Mnlin a vento iit 89. Urez posebne pa obvestila. TRST, dot* j:> marca 1914. Novo rrebno Cnrso 4 i KATARINA ZORN je danes po dolgi In mučni bolezni v starosti 55 let v (iospndu preminula Razžaloščcn soprop Anion, finančni nadkomisar, sinovi Stanko, Vladimir, Aleksandar, Otokar, Teodor in hčerka Olga naznanjajo to telko izgubo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. — Pogreb drage pokojne bo danes, dne 26. t. m. ob Pl in pol zjutraj iz hige žalosti ulica Kconomo 4tev. A. Urez po s TIIST, dne 20. marca 1014 posebnega obvestila. Novo Pogrebno Podjetje, Corso 47 glico, ostala druhal pa pomaga le v sili. Zajeti je mogoče te lopove le, ako se or-anizira protlakclja po njihovem sistemu. vojica naših naj bi se izprohajala, go voreč slovenski ali pa srbo hrvatski. Primemo število drugih pa naj od strani opazuje, in ko bi se izvršil napad, pa bi pograbili lopove z železno pestjo ter izro* čili na pristojno mesto. Ko bi videli, da so zasledovani, bi gotovo nehali s svojimi organiziranimi lopovstvi! Sicer pa jo gotovo, da nastane reakcija v mestu In okolici, ako se ti lopovi ne ukrote takoj! Iz Loijerja-KatlnAre nam pišejo: Pretekli teden se je poslovil od nas g. Karel Roschitz, c. kr. nadkomisar finančne straže. Bil je mirna, dobra duša, živel v miru z vsemi vso dobo svojega bivanja med nami — na 6 let. Rodom Dunajčan je spoštoval jezik kraja v uradnem in privatnem življenju. Odšel je na bol š mesto k pomorski finančni straži. 2'leči mu vso srečo, kličemo mu prisrčni: Zbogom! V zavarovanje stez na progi Divača-Trst. Komisijska obravnava glede železniških prehodov se bo vršila od M marca, do 4. aprila t. I. po sledečem programu: 3 1. marca: Poprava zapornice pri prehoda pri km. 546.124 (katastralna občina Trebče. — 1. aprila: Opustitev prehodov pri km. 566.451 in 566.537 s tem, da se posluži prehod pri km. 560.517 (kat. obč. Sv. Križ). — 2. aprila: Opustitev odprte prehodne steze pri km. 566.670 s prireditvijo dopolnilne komunikacije pod o-bokanim objektom pri km. 566.743 in opu- žo mnogo let prcizku&eoo in od tmjodličneifiih zdravnikov priporo6.no redilo j za odrasle in otroke v slu- } čajiii motenja pri bave Aib- ' kosti i u pomanjkanja hIh< sti. liietUno krepilo za prebolevnike, ki se da pripraviti na razlifine nhčine. Povzročtre slast ter urejuje prebavo. :: DOBI SE POVSOD I Idealen fzde7ek ribjega Jetrnega olja je in ostane .Emulzija Scott" iz ribjega jetrnega olja, ki je znana več cego fitirideaet let. — Naifinejfie oljo norveške polenovke (iz Lofod >v) so razkraja po ScottovHi; niičinu v jako mule kapljice, valed česar postane lahko prebavno tudi dflikatnemu orgnniziuu, tako, da prida vsik najmanjši del različnih in jako redilmh snovi v organizem, tor so popolnoma prebavi. Pozabiti ee r.e Bme, da je , Emulziju Scott4' sladka in bela kakor mleko, in tedni jo lahko umljivo, tla jo použivajo radi otroci in odrasli. — Toda biti mora prava „Emulzija Scott'. Cena originalni st-.klenici, ki ne dobiva v veeh leliHrutih K 2'50. Ako se poMje 50 \inurj'!V v znamkah tvrjki „Seott »t Bowne" G. m. b. II , Dunaj III., ter so ob tej priliki sklicuje nn tu ogla*, pošljimo potoru eno kkarne, in siccr snm < e krat, steklenic v emulzije ,$cott' zn po kušnjo (10) MARCO CONFORTI m Prodajalna zgotovljenih oblik m gospt In otrok« Ur parila Trst ulico Camponlle it. 21. - Podružnica v tlISu Korzo 1110. PO TATVINI NOVI DONODI. Bluze po K 1-S-I—10 in 11, modre obleko po K 90. 31, 10, 33, 40, 40, 40, 90, vope kratko in dolge v vseli modemih barvah po K 90, 94, 90, 90, 90, 99. fino ženske srajco s trakom ali brez istega — U kosi K 1*90, Spodnja krila Zrna i/ satinn in bela od K 9 »aprej. ter alpagts v vseh barvah po K 4, 4*90, 9, 9'90. — UZORNA F09TKKŽHA. ";"■.'":""■'■"■:■ .'.. "' ■" "■"'■'■"'■ '■'!■■]"■'■'! '. "i ■ ■ 1 ) I ■ I . ■ ' ' ; • ■ B Dr. PEČMI K Dr. PETSCHNIOO) TRS f, VIA S. UTERINA STEV. 1, Zdrtvnlk m notranje (sploine) bolezni 8 9 in 2—3 In Specijalist t* kolne U todue (spolne) bolesni: IT/t—1 7—7*/* TRST, ul. Acquedotto 36 nasproti gledališča Politcama Itossetti Vuk din od 3 pop. do 9 In pol zv. ZADNJI TEDEN I * « - ~ Sl i i i EMILI 3 A Dva sestri rojeni z idruZtno glavo, —— NaJsefiJI pojav sveta — ASRA Živa Šestnajstletna punlk* • Mijminjše (lovclko bitje, ki tehta 7 kq in meH v visokosti 63 centm. Zadnji ostanek plemena ASTIC I razred 50 vin , II. razred MO vin. vojaki in otroci: I. razred 20 vin., II. razred 10 vin. Nova slovenska čevljarnica ™ ANTONA m VERNIM v Trstu, u ica Fameto Sprejemajo so narof.ila po meri za vsako-vrstno oblike, tako amerik, angleške in dru^e. Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO. ■ Na vse prijatelje dobre kave t Ste pokusili kavo z kavinim pridatkom :Franck:? Dobite na mizo čvr-stejšl ter barvovitejši zvretek. — :Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom. c-np I6C/K.443 Recifie K »C .P«pow.i«l'. »>i iz odlikovane slovenske tomrne drož, so doseile dosedaj osepoosod nalboilii slovet. Narodnimi narotolte pri domaft t rdKI. KI nam postreže po konkurentnu cenah. J. J. SOBAII, Trst, »JS Sli ali i V, .LD1N0ST" St. 53. V Trstu, dne marca 1914 stitev prehodu pri km. .%7>7(» s popravo prehoda pod obokanim objektom pri km. 567.&70 (kat. obč. Sv. Kri/). — 3. a p r i-la: Opustitev prehoda pri krii. 568.(>(U s prireditvijo vzporedne poti K objektu pri km. 568.6/7 in opustitev odprtega prelio da pri km. 50S.N60 z napravo dopolnilne usporedne poti od objekta pri km. 56M.6/7 do Objekta i>ri km. 568.9/0. (Kat. obi. Prošek). — 4. a p r i 1 a: Opustitev vzporedne poti na levi strani železnice od km 567.400 do km. 56N.850 z razglasitvijo za javflo pot dosedanje službene poti Brojniškega vodovoda in opustitev prehodne steze pri km. 569.328 s prireditvijo dopolnilne usporedne poti pri km. 569.204 (kat. obč. Prosek). — Komisija se snide pod vod sivom uradnika e. kr. namestništva prvi dan ob 10.30 prcdpoldne na kolodvoru ju žne železnice na OpČinah in naslednje dneve ob 9.30 prcdpoldne pri postajališču v Sv. Križu, in se poda k prehodom, radi katerih se je razglasila uradna obravnava za dotični dan. To se razglaša z opombo, da se morejo udeležiti komisijske obravnave vsi interesenti in podati svoje morebitne ugovore proti načrtom. Amater-fotografi! Društvo: »K. S. A. F.« priredi v kratkem velezanimiv in brezplačen tečaj za brouini oljetlsk (Bro-moldruck). Tečaj bo trajal par večerov. — Kakor Je več ali manj znano. Je ta tehnika v moderni umetniški fotografiji pridobitev zadnjega časa in je vsled svojih pOSCuiii! s lastnosti zelo priporočljiva amaterjem. ki goje umetnost na polju moderne fotografije. Tehnika omogočuje posameznikom z lahkoto doseči vse mogoče in in-dividuclnc efekte. Predavanje, združeno s praktičnimi demonstracijami te tehnike, bo obsegalo tudi kratek pregled raznih drugih fotogr. procesov. Vsi. ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj blagovolijo nemudoma javiti svoj naslov društvu: »K. S. A. F.« v Ljubljani (katero daje tudi vsa druga potrebna pojasnila), da bo društvu mogoče pravočasno poiskati primeren lokal. — O kraju in času prireditve tečaja se prijavljeni obveste pravočasno. Društvo »K. S. A. F.« bo skušalo v bodoče prirejati razne tečaje in predavanja za svoie člane. Ker so pa take prireditve često združene z mnogimi stroški, je v velikem interesu vseh amaterjev, da delajo na to, da se krog redno plačujočih članov društva vedno širi. — Prijave za pristop novih članov jc istotako pošiljati na naslov društva: »Klub slov. amater-fotogra-fov« v Ljubljani. fV&tfka mata ^ovites. Trst, 25. marca. Skrival se Je precej časa, a nazadnje pa so ga vendarle ujeli in odpeljali v zapor. Bil pa je to neki Valentin Rusjan, ki je bil obsojen zaradi hudodelstva javne nasilnosti, pa se nikakor ni hotel odzvati prijaznemu vabilu sodišča, da naj pride na erarično prežg^nko. Zaradi ro>a ln ha ardneigre Alojzij Vrabec, star 20 let, iz Pliskovice, težak, in Omer Breskovič, star 24 let, zidar, iz Trebinja, sta bila aretirana danes ponoči ker sta predsnočnjim napadla nekje v Starem mestu Karla Prinčiča, da bi ga oropala, in pa ker sta osleparila istega Prinčiča in nekega njegovega prijatelja j ikoba Babiča v prepovedani igri za 9 K. Policija ju je izročila sodišču. Žepna tatvira V gostilni „Alla bella America" je bil snoči aretiran 53letni vra tar Josip Tedesco, stanujoč v ul Crosada J3, ker je nekemu Angelu Osvaldu ukra del iz žepa denarnico, v kateri je imel 15 K. Lepo službo imajo pač gospodje revizoru pri tržaškem tramvaju. Človek bi 111 lil, da so ti gospodje nameščeni za to, da nadzorujejo obrat in poslovanje ostalih uslužbencev, toda, kakor smo se prepričali v nedeljo, jc posel revizorja vse drug. al resni znanstvenik, kateremu je kritika že priznala, da je med prvimi in najboljšimi, ki proučujejo narodno gospodnrstvo Slovencev. Na podlagi skibno izbranih statističnih podatkov ter ob razlaganju priznanih pravil narodnega gospodarstva nas je privedel do neomajnega sklepa: Slovenci moramo vse delovne sile uporabiti v najintenziv-nejše kmetijstvo, da nam to nakopiči potrebni kapital za Industrljallzacljoslovensklh dežel, za katero urno sedaj še veliko prešibki v kapitalu. Nadarjene mlado moči pa je treba že seduj navajati k proučevanju trgovskih ved, da prihodnji red tem lažje prevzan e iovo naloge. — Z vilmrno pohvalo so potrdili poslušali ta važni reftrat. Med mnogimi Izrečenimi zahvalami j« bilo zanimivo priznanje dež. poslanca in naši ga župana, češ: izvajanja diže, tiudil se bo na vso moči, delati po njih. Gospod doktor pa da mora obljubiti, da pridu člmpreje zopet z novim n-feratom, ki izčrpa do podnb nosti kakšno posebno piglavje današnje-gn. — Nujno želimo, noj izide v najkrajšem času ta razprava celotno v tisku, kakor so izšle že dnige Agnelettove, ker lu je Slovencem treba ornu še ledino. Gospodarstvo. Spalne sobe: t^^TS/rftS Čebelarjem na Goriškem! Naša dežela, ki je po svoji legi hi klimatičnih razmerah prav prikladna za čebelarstvo, jc glede organizacije zaostala za drugimi deželami, da zavzema v tem pogledu zadnje mesto. Celo naši koroški Slovenci so v tem oziru pred nami, ker so ustanovili svoje osrednje društvo ki je predpogoj, da se čebelarstvo v deželi povzdigne. Cesar Še mi nimamo, imajo vse avstrijske dežele, v katerih je čebelarstvo v vsakem oziru na dokaj višji stopnji nego pri nas. Potreba l»o povzdigi te kmetijske panoge in duh časa zahtevata, da se lotimo pridno dela 111 izpolnimo to. kar so zamudili naši pred-mki-čebelarji, da ustanovimo prepotrebno osrednje čeb. društvo za Goriško. Velika m važna naloga čaka to društvo: Organizacija vseli čebelarjev po deželi v podružnice. izposlovanje vsakoletne deželne in državne podpore, nastavitev pot. čeb. učitelja. načrt novega čeb. zakona itd. Taki in enaki momenti zadosti jasno govore za ustanovitev. Podpisana podružnica se jc zatrdilo odločila izvesti to napravo sporazumno z« že obstoječimi čeb. podružnicami v deželi, čebelarskim odsekom »Gor. kmetijskega društva« in zastopnikom osre dnjega čeb. društva v Ljubljani. V ta namen se skliče v kratkem shod vseh slov. čebelarjev na Goriškem v Gorico, kjer sc položi temelj prcpotrcbiiemu društvu. Čebelarji, ki vam je zadeva pri srcu, razmišljajte o tein, pridobivajte privržencev za to gibanje, da spravimo pod streho novo društvo, ki ho jamstvo, da se povzdigne ta panoga, ki jc poezija kmetijstva, na ono višino, na kateri bi morala že zdavno biti. S čebelarskim pozdravom. Za Čebelarsko podružnico pri Sv. Luciji, Jos. Zakovšček, Franc Kašča, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Poslano*) Izjava. Podpisana izjavlja, da ni v nobeni zvezi svojo družino. TRST. 26. marca 1914. Jaoiplna Par do roj. da Covaclch. *i Z« članki pod Ura našlo >om ttdgoiarjl uieitiiStvo I« toliko, kolikor mu cnkoo wlp»» mm HALI OGLASI •<« račonaiopo 4 stot. bus?do Mastno tivkune bt-sede m* ra čun^jo enkrat več. Najnisnju pristojbin« -/nafc 40 ^totink ISIS BENEDIKT SOBAN Mil Cri-t<.f ro Caneellieri štv. »Unovarije; ulic« 'lell' Istria 10, I. nadstropje. 2 fnacoiktgt lempanjea, imft tffc ItehjaaikUi U avrtro - ojr.kik fta. MMM SirvuJM, MMktb tla, M m« 11« h OhtMtt h«, kofcjak, (UM l|Uji lai MMhtl priatst »«ytiom HlroTM b Maj«*«* L mta, faOfi la £ ti^ath kn)»v. Tub imAi n lakoj tavrii. tUna> • f f«iuti%. Oaaiu a* tahlava ti fraate. /uaralaja # aa> litra aapra|. «a» lastim so javiti slavn. občinstvu, da odprem v poboto, dno 28. t. m. v St, Ivanu štv. 1049 (v hiši gosp. GanperŠiča) a iai a Za obilen obisk so priporoča udani Irnaal Vtatla* :: MESNICA :: TOMAŽ ZADNIK TRST a—a TELEFON itv 16-08 = trg Sv. Ivana Itv. i. - Prodaja maao ia laatna klavnica na dabalo tn drobna* Na drobno goveje: sprtdnii deli po K 1*44 in 1 iO. Zndnji deli po X 17% in I't9. Na debelo po dogovora. « Masnloa Je vadno dobro proakrbljaoa • talatlaa prvo vrata, kakor tndt poratni no. Za mnogobrojen obink ie uljudno priporoča Tomaž Zadnik. Trst. ul. Por/o Stev. ----- ------- 20 (Sv. Jakob) priporoči cenjuiemu občinstvu nv(jo pekarno ln sla-Sričarno. Večkrat na df-n svež kruh. Sprejtm^jo ne ptciva vseh vrst; vino in likerji t 8'eklenicnh. Postrežba »udi na dom. _2108 HobaTo odda U»koj v ulici Commerciale št. Lepo In meblouono 11, lil, nadstropje. CnfllnilTnhfl oIPKuntna kron 310, jputltll AUIIU upogljivo postelje z žininienmi kron 20, ogled»la kron 14, stoliče itd. — vse novo — so proda po jnko nizki coni od 9—1 in odii-7 v ulici Koscolo 1, jnlekariui. 2SD v dobroznanl mesnici Trst - Piazza bbrriera teciliii ti. 9 Telefon it. 26—56. se prodala vedno prvovrstno goveje, telečje ln ke Strunovo, JančJe in kokoftje meso. Obit: Kuhanje govejih vamp, zaloga inhih naoljenih črev in sličnih izdelkov. Poaueibk tudi na dom. — Cene smerne. j \ i ROflLEHflX M. LUDOUIK F1JCHER Ulic* Morcrl U TRST-ROJAN • TELEFON 29-14 ===== Izdeluje jeklene kakor tudi lesene ROULE&UX Ima v salcrl vte peireb!6lae ia leaeae la že- lesne ROtJI.EAUX. Delo aoll4ao. Anton Breščak Gorica - Gosposka ul. (G, Carduccl) 14, u lastni Mil. Prva in največja slovenska zaloga in tovarna == pohištva na Primorskem. = V zalogi Ima čedno nad 50 modernih Jedilnih In spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba. : Edina slovenska delavnica tapetarij. s Veliko Izhera slik, stollc kakor tudi železnega potiBtua. Sprejema naročila za opreme II, hotelov I. t. d S h