LETO XLI, ŠT. 29
Ruj, 28. julija 1988
CENA 500 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Bomo še gradili stanovanja (stran 2)
Prepisano iz stanh številk (stran 3)
Ob 70-letnici Karla Žmavca (stran 4)
Kaj vidijo gostje (stran 5)
Črna obrt s ječatom umetnosti (stran 6)
Mokro mravljišče
Minuli konec tedna je bila tudi pri nas skorajda neznosna vroči-
na. Živo srebro se je ponekod povzpelo tudi do 35 stopinj v senci in
»vse živo« je drlo k vodi. Ptujske toplice in kopališče Kidričevo sta
doživela rekordni obisk kopalcev od blizu in daleč. Skupaj se je na-
makalo prek 8.000 kopalcev. Še sreča, da imamo tudi reke in potoke,
kajti tudi ob njih je mrgolelo kopalcev. Foto: M. Ozmec
Dnevno odide iz Ptuja zaradi premalo in slabih prenočišč tudi do dvajset gostov
KJE BOM SPAL
o potrebnosti hotela v Ptuju govo-
rimo že veliko let, kakšno leto bolj na
glas, pa spet manj glasno. Z gradnjo
Ptujskih toplic in v zadnjih letih ob
njihovi usmeritvi v zdraviliški turizem
so potrebo po nočitvenih zmogljivo-
stih ponovno izpostavile kot eno naj-
pomembnejših nalog v razvoju turiz-
ma nasploh.
Ce ob tem še navedemo podatke,
da zaradi pomanjkanja prenočišč od-
slavljamo goste dnevno — samo letos
smo se odrekli že 367 avtobusom go-
stov — je vsakomur jasno, da je po-
trebno takoj ukrepati. Da je zadrega
še večja, obstoječa prenočišča uvelja-
vljenim standardom že dolgo več ne
sledijo, pa če se omejimo samo na to,
da naj bi imela vsaka soba kopalnico.
Tudi zaradi tega izgubimo od deset
do dvajset gostov dnevno.
Res, da je gospodarstvo ptujske ob-
čine daleč od tega, da bi bilo sposob-
no samostojno lotiti se takšne investi-
cije. Pogled nazaj pa vendade da mi-
sliti, da bi nam kdaj malce več odpr-
tosti in povezovanja zunaj občinskih
meja — pa še nekaj smelosti zraven
— nič ne škodovalo. Po ljudskem re-
ku Bolje pozno kot nikoli kaže, da se
bo v tej smeri končno le nekaj pre-
maknilo.
Znano je že, da bo JLA proti od-
škodnini odstopila nekdanji dom
JLA v Prešernovi ulici v upravljanje
skupščini občine. Stavba, v kateri je
bil hotel že v prejšnem stoletju, naj bi
po temeljiti sanaciji in obnovi spet
dobila staro funkcijo. Hkrati pa bi
pričeli graditi tudi hotel pri Ptujskih
toplicah. V Ptuju bi tako dobili okrog
petsto postelj in s tem postavili realne
osnove za razvoj zdraviliškega turiz-
ma in za večji delež turističnega di-
narja v družbenem proizvodu. Pro-
gramske zasnove idejnih projektov so
že znane, bile pa so opravljene že tudi
lokacijske razprave.
Znano pa je že tudi, da naj bi te na-
črte uresničili s sovlaganjem tujega
kapitala. V tem trenutku je še prezgo-
daj imenovati sovlagatelje, vsem dvo-
mom, ki se ob tem porajajo — in nič
ni narobe, da se — pa tole pojasnilo:
razgovori potekajo z jamstvom tujih
bank, sovlagatelji so danes sposobni
v projekt vložiti deset milijonov nem-
ških mark. Ob tem seveda ne gre brez
naše udeležbe, kot so zemljišče, ko-
munalna oprema in še kaj. Pomemb-
no pa je, kako in v kakšnem času smo
se pripravljeni ustrezno organizirati.
Pomislekov ne manjka, če pa imamo
pred sabo cilj — znani cilj: potrebuje-
mo in želimo hotel — potem ne bi
smelo biti ovir, da ta cilj uresničimo.
Prve korake smo torej že naredili in
upati je, da nas bodo nadaljnji pripe-
ljali do cilja.
NaV
UVODNIK
Tudi poletje ni
več poletje
Mesec, ki se izteka, bi težko ocenili za dopustniški in počitniški, čeprav
gre za glavno turistično sezono: in o tem bi naj bilo tudi največ govora.
Vendar je bilo v teh dnevih tudi toliko drugih dogajanj, da mimo njih ne
moremo, čeprav v tej številki kar precej pišemo o turizmu.
Kot kaže. nam bo letošnja turistična sezona uspela, čeprav ne bo tak-
šna, kot smo si jo želeli^ Obisk je dober, vendar imamo še vedno iste pro-
bleme kot pred leti. Na širšem ptujskem območju gre predvsem za nočitve-
ne zmogljivosti, ceste in odnos do gostov. Kaže. da se bo pri načrtih za
gradnjo hotela v Ptuju le premaknilo na bolje. Po prvih informacijah, ki so
jih slišali tudi delegati zborov občinske skupščine, so sovlagatelji iz tujine
zainteresirani kar za dva.
Največ težav pa gostom in tudi nam. ki tu živimo, povzročajo ceste —
zlasti povezava Šentilj—Maribor—Macelj—Zagreb. Gostje iz tujine nam
jo iz dneva v dan. kot pravimo Štajerci — »naprej mečejo«. Upravičeno. In
ker nimamo denarja, da bi v kratkem času rešili večino oziroma osnovne
cestne zagate, so se ponudili severni sosedje. Ti bi jo zgradili z vsem. kar
sodi k sodobni avtocesti, jo upravljali 20 let in nam jo nato prepustih oziro-
ma bi bila popolnoma naša. Kako se bo to razpletlo, še ni znano, znano pa
je, da takšno cesto nujno potrebujemo, če želimo ostati turistična dežela in
če želimo ob tej pomembni evropski cestni povezavi živeti mirno, brez stra-
hu za zdravje in življenje, ki sta iz dneva v dan ogrožena. K boljšim cestam
pa, čeprav počasi, prispevamo tudi sami. Tako je asfaltno prevleko dobilo
precej lokalnih cest: gre za program občinskega samoprispevka, zlasti na
manj razvitem območju Haloz in Slovenskih goric. Tako bomo imeli ob
bližnjem občinskem prazniku tudi kaj pokazati in v te kraje bomo privabili
tudi kaj bolj konkretnega za boljše življenje ljudi. Manj po strani nas gle-
dajo in bolj jih privabi, če samo poskrbimo za osnovo, kot so ceste, voda in
elektrika. To pa bomo ali pa smo že pripravili tudi s pomočjo mladinskih
delovnih brigad na Zvezni mladinski delovni akciji Slovenske gorice 88. na
kateri je prejšnji četrtek končala delo prva izmena, sedaj pa se v vročini in
prahu trudi druga.
Da ne pozabimo na še eno cesto, kije bila že skoraj pozabljena, če-
prav si po pomenu tega ne zasluži. Novo prevleko dobiva cesta Bori—
Za vrč.
Da ne bi kdo pomislil, da smo na eksplozijo cen v prejšnjem in tem
mesecu čisto pozabili. Nismo, saj tudi nas tare prav tako kot vas. To smo
povedali tudi pred tednom, ko smo se ob štiridesetletnici Tednika zbrali na
krajšem sprejemu, ki ga je ob tem visokem jubileju lista našega območja
pripravil predsednik občinske konference SZDL Ptuj Janez Belšak. Barvno
prilogo smo si ob tej priložnosti lahko privoščih samo zaradi dobrega po-
slovnega sodelovanja z mariborsko tiskarno. Predsednik skupščine občine
Gorazd Žmavc je ob tej priložnosti dejal, da glede na razširjenost in bra-
nost Tednika to ni praznik ali jubilej le delavcev zavoda, temveč vseh. ki ga
berejo in ki jim veliko pomeni. Tako smo v iztekajočem se tednu skromno
proslavih tudi naš drugi letošnji jubilej. Namreč v začetku leta se je napol-
nilo 25 let oglašanja radia Ptuj.
Bilo pa je tudi precej drugih dogodkov, ki so vzbudiU pozornost in so
se dogajali na. kot rečemo, višjih ravneh. Tako smo v polnem zamahu žetve
»že« uspeli ofjaviti ceno za letošnji pridelek pšenice. Takšni smo, iz svoje
kože je težko. Delegati v republiški skupščini so med drugim zavrnili pred-
log za višji zvezni proračun in .se bodo o tem pogovarjali .še v tem tednu.
Ni pa bilo v naši republiki .seje ali zborovanja, na katerem ne bi govo-
rih o sojenju Borštnerju, Tasiču, Janši in Zavrlu pred vojaškim sodiščem v
Ljubljani. Po odmevnosti med ljudmi, po Jugoslaviji in v tujini mu ni para,
čeprav so odnosi v socialistični republiki Srbiji, gre za odnos med republiko
in obema pokrajinama, veliko bolj zapleteni. Upajmo, da ho pri vsem tem
prevladala treznost in da se bomo lahko v miru posvetili izhodu iz vedno
globlje družbene in ekonomske krize. Treznost je prevladalo tudi med mla-
dimi, ki so si za republiškega predsednika izvolili Jožeta Školča.
___________    . _ /. koiar
Za ljubi kruhek
Ti vroči, pasji dnevi, ko nas večina išče senco in ledeno
pijačo, pa kmetje na žitnih poljih ne poznajo počitka.
Kombajni žanjejo od zore do mraka, kašče se polnijo, zla-
torumena žitna zrna pa nam zagotavljajo, da bomo do
prihodnje žetve imeli dovolj moke za naš vsakdanji ljubi
kruhek. Pa mnogim ni vroče samo zaradi vremena, am-
pak jim dviguje temperaturo tudi odkupna cena pšenice.
Danes pa bodo v galeriji ptujskega gradu odprli razstavo
Kruh, kjer boste videli vse predmete, ki jih potrebujemo
za peko kruha, na videofilmih pa bodo predstavili celoten
proces od zrnja do kruha. jsj v
(Posnetek: Jože Bračič.)
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. julij 1988 - TEDNIK
Z ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
Nova hotela v Ptuju?
o gradnji novih hotelskih
zmogljivosti govorimo v Ptuju že
nad 20 let, naredili pa glede tega
nismo ničesar. V letih, ko so še
obstajale možnosti pridobitve
kreditov, smo se prerekali glede
lokacije in načrtov, zadnjih osem
let pa smo lahko pisali o začetku
gradnje hotela le v prvoaprilski
šali. Tokrat je položaj spreme-
njen in so na vidiku stvarne mož-
nosti zgraditve novih hotelskih
zmogljivosti v Ptuju.
Na sejah zborov občinske
skupščine je o tem poročal Jože
Botolin, predsednik IS SO Ptuj.
Gre namreč za možnost sovlaga-
nja tujega kapitala. V začetku le-
tošnjega leta so navezali stike s
tujimi interesenti, ki bi bili pri-
pravljeni v letošnjem in v nasled-
njih letih vložiti v Ptuju v hotel-
ske zmogljivosti okoli 10 milijo-
nov nemških mark. To naj bi
znašalo 70 % vrednosti naložb,
naš delež pa bi naj bil le 30-od-
stoten. Obsegal naj bi ureditev
komunalne infra<^'rukture, prido-
bitev prostora, zemljišč, gradbe-
nih dovoljenj in ureditev drugih
postopkov, ki so potrebni za
gradnjo.
Zgradili naj bi dva hotelska
objekta, prvega v Ptujskih topli-
cah, drugega pa ob Prešernovi
ulici, kjer je nekoč že bil hotel.
danes pa je tam opuščeni dom
J L A. Z zgraditvijo teh dveh hote-
lov bi v Ptuju pridobili 500 novih
postelj, kar je za razvoj turizma,
zlasti že zdraviliškega, izrednega
pomena.
Vse to je le še v fazi dogovarja-
nja, k temu so pritegnjeni tudi
pristojni republiški organi. Prav
gotovo pa bo precej odvisno tudi
od določil novega zakona o tujih
vlaganjih v Jugoslaviji, ki predvi-
deva veliko večje in pestrejše
možnosti.
Zbori občinske skupščine so
informacijo o tem sprejeli in po-
oblasitili izvršni svet, da vodi
aktivnosti naprej in pripravi do-
kumentacijo za nadaljnje odloči-
tve na zborih občinske skupšči-
ne. Gre za vrsto dogovorov iQ
postopkov, kako zahtevno nalo-
go operativno izpeljati, katere
smeri ubrati in podobno. Upamo
lahko, da bo izvršni svet zadevo
izpeljal kar najboljše in da bo
lahko že na sejah zborov v sep-
tembru poročal o konkretnejših
rezultatih dogovorov.
Jože Botolin je zbore seznanil
tudi s pripravami na začetek del
pri novi vrtini v Ptujskih topli-
cah, ki naj bi bila končana do
novembra letos. Po ugotovitvah
Geološkega zavoda bo verjetno
treba vrtati do globine 1400 me-
trov, kjer naj bi bila temperatura
vode okoli 40 stopinj, zmoglji-
vost vrtine pa 25 do 30 litrov v
minuti. Predračunska vrednost je
okoli 1,4 milijarde din, financira-
la pa naj bi jo razsikovalna skup-
nost Slovenije in občinski sklad
za nova delovna mesta.
FF
Kdaj ptujska
obvoznica?
Delavci Cestnega podjetja
Maribor — tozda za vzdrževanje
in varstvo cest Ptuj so kljub nez-
nosni vročini minule dni pridno
delali na gradbišču dela II. etape
ptujske obvozne ceste ob domu
gasilcev. Tako ima novo križišče
že pravo obliko, kmalu pa naj bi
dobilo tudi asfaltno prevleko.
Ko bodo dela končana, predvi-
devajo, da bo promet skozi Ptuj
precej razbremenjen. Upajmo,
da bo tako.
Foto: M. Ozmec
Korošcev mlin se širi
Ko smo se pred dnevi mu-
dili v Zabovcih pri Korošče-
vem mlinu, je imel gospodar
polne roke dela. Poleg tega
da je že pričel prevzemati
pšenico (čeprav je bila takrat
še zelo vlažna), so pravkar
postavljali ogrodje za dva si-
losa, ki bosta sprejela 250 ton
zrnja, p^.^^^ j^^j    j^^^,^
tijska zadruga Ptuj v načrtu,
da bi postavili na tem mestu
zadružni silos, ki bi služil za
skladiščenje pšenice s Ptuj-
skega polja. Pa to v občini ni
naletelo na razumevanje in iz
načrtov ni bilo nič. Tokrat se
je postavitve silosov lotil Vla-
do Korošec na svojo pest, in
kot je omenil, bo verjetno
sklenil z zadrugo pogodbo o
desetletnem sodelovanju. Si-
cer pa za zadrugo že nekaj let
prevzema pšenico. Lani so je
v Koroščevem mlinu prevzeli
900 ton, letos pa morda še
kaj več.
Dela pred postavitvijo silosov v Zabovcih.
JB
Dolgoletno upanje končno
postaja resničnost
Tisti, ki smo pred dvajset in več leti začeli pri radiu — poklicno
ali samo honorarno — smo vedno imeli le eno veliko željo: da bi kon-
čno prišli do lepših, pravih »radijskih« prostorov. Ta velika želja se
nam končno uresničuje. Z vašo pomočjo, dragi bralci in poslušalci,
oziroma z občinskim samoprispevkom smo lahko kupili stavbo, v ka-
teri so trenutno še nekatere službe samoupravnih interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti. Trenutno pa s svojimi sredstvi že urejujemo
nov radijski studio v kletnih prostorih v Raičevi ulici; s svojimi zato,
ker smo v deležu samoprispevka na vrsti šele v letu 1990.
mš
Obrtnik Milan Drevenšek in njegov pomočnik delata pri montaži pre-
zračevalne naprave v novem radijskem studiu. (Foto: M. Ozmec.)
Ali porodnišnica
ali dispanzerji
Delegati zbora združenega dela SO Ptuj so se zbrali na svoji
25. redni seji. Po potrditvi zapisnika s prejšnje seje so sprejeli poroči-
lo o deficitarnih in suficitarnih poklicih v podravski regiji. V razpravi
so ugotovili, da ptujska občina ni sposobna zaposliti vseh kadrov, ki
prihajajo iz šol, po deležu pripravnikov pa smo v samem slovenskem
vrhu. Pri pregledu stanja osnovnega šolstva so delegati glasovali za
začasno ukinitev pouka v Rodnem Vrhu in poslušali poročilo o adap-
taciji OŠ Hajdina.
Zaradi omejenostih finančnih sredstev bo treba skrčiti referen-
dumski program. Toplotni blok bolnišnice je dokončan, denarja za
hkratno gradnjo porodnišnice z ginekološkim oddelkom in dispanzer-
jev pa je premalo. Delegati se niso hoteli odločiti za nobeno možnost,
saj je bilo časa za posvetovanje z bazo odločno premalo. Od Zdrav-
stvenega centra so zahtevali, da do septembra izdela sprejemljiv pred-
log investicij.
Najburnejša razprava se je razvila ob predlogu odloka o začas-
nem plačevanju prispevkov za financiranje programov stanovanjske
skupnosti. Odloka delegati niso sprejeli.
V nadaljevanju je bil govor o predlogu odloka o ravnanju s plod-
no zemljo ter o spremembah in dopolnitvah družbenega in dolgoro-
čnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000. Obravnavali so še
zazidalna načrta Dornava-dom in Majšperk-Breg.
MM2
TEŽAVE STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA
Bomo še gradili stanovanja
Majski ukrepi niso ostali brez
posledic v stanovanjskem gospo-
darstvu, saj so tako rekoč ustavili
zidavo. Sredstva za stanovanjsko
gospodarstvo se trenutno zbirajo
iz dohodka (solidarnost) in iz či-
stega dohodka (revitalizacija,
vzajemnost, oprema stavbnih
zemljišč, republiška vzajemnost
in sredstva OZD). Sredstva iz či-
stega dohodka lahko delovne or-
ganizacije zagotavljajo stano-
vanjski skupnosti vsake tri mese-
ce ali po zaključnem računu. Ni
treba biti kakšen velik poznava-
lec razmer, da ne bi uganil, kate-
ro možnost so izbrale organizaci-
je združenega dela. Sprotnega
denarja za stanovanjsko gradnjo
tako preprosto skoraj ni. Eden
od ukrepov pa tudi zavezuje ob-
činske izvršne svete, da pripravi-
jo in predložijo v sprejem dele-
gatom skupščine odloke, po ka-
terih bo solidarnost v stanovanj-
skem gospodarstvu najmanj dva
odstotka iz bruto osebnih dohod-
kov.
Delegati zbora združenega de-
la in zbora krajevnih skupnosti
so na zadnjih sejah že razpravlja-
li o odloku, ki naj bi pomagal
stanovanjskemu gospodarstvu
vsaj deloma iz zagat. Medtem ko
so delegati zbora krajevnih skup-
nosti doumeli vsebino odloka o
začasnem plačevanju prispevkov
za financiranje programov stano-
vanjske skupnosti občine Ptuj,
pa delegati zbora združenega de-
la odloka niso spreieli. Vzrok za
zavrnitev je, da odlok nima pra-
vne osnove. V predlaganem
odloku gre za dve spremembi: za
revitalizacijo naj ne bi več zdru-
ževali denarja iz čistega dohod-
ka, ampak iz dohodka, in, dru-
gič, večja naj bi bila stopnja za
solidarnost, in sicer naj bi bila
2,017 iz dohodka (prej 1,3). Seve-
da naj bi te spremembe veljale le
do konca letošnjega leta; kako
bo prihodnje leto, ne ve nihče.
Vendar pa bi bila skupna prispe-
vna stopnja za stanovanjsko go-
spodarstvo manjša. Z odlokom,
če bi bil sprejet, bi lahko rešili,
kar se še da rešiti; čeprav nave-
dene spremembe ne bi bistveno
spremenile kritičnega stanja v
stanovanjskem gospodarstvu, pa
so bile nujne. Četudi bi bil odlok
sprejet, bi še vedno zmanjkalo
2.520.000 dinarjev za naloge iz
samoupravnega sporazuma o te-
meljih plana v letu 1988, ki so ga
sprejeli delegati skupščine stano-
vanjske skupnosti na zadnji seji.
Nerazumljivo in neodgovorno
je, da so delegati — prihajajo iz
istih okolij — v interesni skup-
nosti sprejeli eno, v zboru zdru-
ženega dela pa drugo odločitev.
Še bolj nedoumljivo pa je, da so
odlok zavrnili prav delegati zbo-
ra združenega dela, če vemo, da
imajo delovne organizacije ved-
no manj denarja za reševanje sta-
novanjskih problemov svojih de-
lavcev. Znova se je pokazalo, ka-
ko neodgovorno sprejemamo
odločitve; da pa bi še mogoče
pomislili, da so odločitve ne gle-
de na to, na kateri skupščini jih
sprejemamo, v soodvisnosti, to
pa žal že presega našo samou-
pravljalsko odgovornost. Najla-
žje je pač reči: Denarja ni, časi
so krizni, pravnega vira ni, življe-
nje bo tudi tako teklo da-
lje. . . Lahko bomo rekli: Stano-
vanj ni, kaj delajo odgovorni,
odgovorni tam »zgoraj«. Pa smo
delegate v skupščini stanovanj-
ske skupnosti pooblastili za spre-
jem programa v letu 1988, in kot
ta zahteva ukrepe, ki jih spreje-
ma zbor združenega dela, pa
smo jih pooblastili, da glasujejo
proti, to pa tako nikomur ni več
mar. Ali pa morda je?
NaV
Slaba udeležba na seji zbora krajevnih skupnosti
v torek je zasedal zbor krajevnih skupno-
sti. Prisotnih je bilo 23 delegatov, čeprav jih
šteje zbor 35 s pravico glasovanja. Sejo je vo-
dil predsednik zbora Franc Fideršek, obrav-
navali pa so zadeve, zajete v 15 točkah dnev-
nega reda.
Člani zbora so pregledali poročilo medob-
činske skupnosti za zaposlovanje o suficitar-
nih in deficitarnih poklicih, vendar se jim je
to zdelo pomanjkljivo in so o politiki štipen-
diranja in usmerjanja šolanja bodočih ka-
drov sprejeli enake sklepe kot izvršni svet SO
Ptuj. Predsednik SZDL Janez Belšak je po-
dal predlog o ustanovitvi strokovnega organa
za zaposlovanje, vendar ta predlog ni bil
sprejet. Silva Gorjup iz IS SO Ptuj je v svo-
jem poročilu povedala, da je potrebna spre-
memba v delovanju zavodov za zaposlova-
nje, saj te organizacije porabijo kar 27 %
sredstev, namenjenih za zaposlovanje, za
svoje delovanje, učinka pa ob zdajšnji orga-
niziranosti ni. Neki delegat je opozoril na za-
poslovanje žensk, ki so končale strojno in
metalurško usmeritev. Morda bo presežena
miselnost čez mnoga leta prinesla tudi pri
nas za ta dekleta svetlejše čase, zaenkrat mi-
selnost in zakonodaja nista v skladu z njiho-
vimi željami.
Na Rodnem Vrhu bo začasno prenehala
delovati podružnična osnovna šola, ki je ob-
stajala dobrih 120 let. V današnjih kriznih ča-
sih je vzdrževanje takih objektov predrago,
pa tudi otroci se v takem okolju ne socializi-
rajo dovolj za bivanje v skupini in imajo poz-
neje, v višjih razredih, težave z vključevanjem
v večje skupine. Otrokom bo zagotovljen pre-
voz do osnovne šole v Podlehniku, učitelji pa
bodo prerazporejeni v druge osnovne šole.
Delegat iz KS Borisa Ziherla Matevž Cestnik
je opozoril na socialno in materialno stanje
ljudi v hribovitem delu občine Ptuj, ki ni po-
vsod enako, ponekod pa je žal zaskrbljujoče.
»Nismo poskrbeli, da bi ti kraji postali kra-
ji,« je dejal med drugim. K temu stavku obši-
ren komentar seveda ni potreben.
Delegati zbora so se odločili, da osnovna
šola Hajdina zaenkrat ne bo dobila novega
prizidka, že zbrana sredstva pa bodo porabili
za adaptacijo stare šolske zgradbe.
V razpravi o aktivnostih pri gradnji zdrav-
stvenih objektov na podlagi referendumske-
ga programa je poročilo podal Milan Jager, v
njem pa je odgovoril na vsa vprašanja dele-
gatov zbora. Povedal je, da je v občini F*tuj
130 zdravnikov, od tega okrog 100 speciali-
stov. Potrebe po kadrih v zdravstvu so v glav-
nem rešene, vendar nista primerno rešena
problema opreme in prostorov. Le 10 %
opreme je mlajše od 10 let, za zastarelo pa
velja že tista, starejša od petih let. V nasled-
njih dvajsetih letih morajo ljudje v občini
Ptuj rešiti težave s prostori in opremo dispan-
zerjev in ginekološko-porodnega oddelka.
Težave v zdravstvenem domu v Cučkovi in
materinskem domu na Potrčevi cesti zaradi
dotrajanosti obeh zgradb moramo rešiti, saj
leseni stropi obremenitev več ne bodo prena-
šali.
Ginekološko-porodni oddelek je prenatr-
pan, otroci so dobesedno nagneteni v pre-
majhni sobi, matere pa v sosednjih prostorih
Moderno porodništvo že zdavnaj zahteva tak
način, da ima mati novorojenčka v sobi, zra-
ven sebe. Sobe s po deset porodnicami nor-
mativom ne zadoščajo več. Energetski blok
ptujske bolnišnice je bil dotrajan in s propa-
dom le-tega je grozilo prenehanje dejavnosti
bolnišnice. Vendar so delavci Zdravstvenega
centra obnovili vse energetske vire s sredstvi
amortizacije in občinske zdravstvene skupno-
sti. Priključili so se na ptujsko toplarno, obe-
nem pa obnovili objekte za proizvodnjo pare,
ki jo potrebujejo pralnica, kuhinja . . . Direk-
tor ZC Ptuj — Ormož je povedal, da strokov-
nega mnenja o tem, kaj je bolj nujno zgraditi
— dispanzerje ali ginekološko-porodni odde-
lek — še nima oziroma o še bolj ogroženem
objektu stroka še ni odločila. Ta naložba v
zdravstvo je večja kot tista v Srednješolski
center, glavni vir sredstev je samoprispevek.
Gradnja obeh projektov je potrebna hkrati,
sicer v naslednjih 20 letih prepotrebnih
zgradb ne bomo imeli, je povedal Milan Ja-
ger. Delegati so poročilo o graditvi zdravstve-
nih objektov sprejeli.
Predlog odloka o začasnem plačevanju pri-
spevkov za financiranje programov stano-
vanjske skupnosti občine Ptuj je bil sprejet
šele v drugem krogu glasovanja po burni raz-
pravi.
Druge teme z dnevega rada niso pritegnile
velike pozornosti delegatov.
M. Samec
fCDNIK
- 28. julij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
ZMDA SLOVENSKE GORICE '88
Slovo brigadirjev prve izmene
Brigadirji prve izmene ZMDA
Slovenske gorice 88 iz Beograda,
Celja, Doboja, Čuprije, Sanske-
ga mosta, Probištipa in Pulja so
prejšnji četrtek, 21. julija, bili
zadnjič na svojem delovišču na
IViajskem Vrhu v Halozah. Še
isto popoldne so se namreč po-
slovili in odšli na svoje domove,
verjetno precej utrujeni, a boga-
tejši za številna doživetja in nove
življenjske izkušnje.
Kot je povedal komandant ak-
cije Ivan Rojs, so brigadirji I. iz-
mene na Majskem Vrhu dokon-
čno izkopali 1.700 m jarka za
prepotrebni vodovod v smeri
proti Leskovcu. Okoli 300 m tra-
se oziroma jarka je še nedokon-
čanega, medtem ko je do predvi-
dene celotne dolžine trase ostalo
še okoli 350 m. Sicer pa so imeli
brigadirji le 21 delovnih dni in
za ta čas so zastavljeno normo
presegali v povprečju za 30 od-
stotkov. Vse brigade so za izred-
no in uspešno delo prejele naziv
udarništvo udarnega dne, najvi-
šje priznanje — trak akcije — so
prejele brigade: Front iz Beogra-
da, iz Pulja, Sanskega mosta in
Probištipa, medtem ko brigada iz
Celja žal za to ni izpolnila pogo-
jev. Zelo uspešni so bili brigadir-
ji tudi na področju interesnih de-
javnosti in vse brigade so prejele
posebna priznanja za družbene
dejavnosti. V imenu krajanov z
Majskega Vrha in Leskovca se
brigadirjem I. izmene ter voja-
kom inženirske enote iz Maribo-
ra in ptujske gamizije iskreno za-
hvaljujemo.
-OM
Tako težkega terena, kot je bil na Majskem Vrhu, niso imeli brigadirji
še nikoli. (Foto: M. Ozmec.)
Bratske občine po Titovih poteh —
Lendava '88
Program medrepubliškega so-
delovanja v okviru 27. srečanj
bratstva in prijateljstva Lendava
'88 je tudi letos vsebinsko bogat.
Nosilec aktivnosti je občina Len-
dava, naloge predsednice koor-
dinacijskega odbora za sodelova-
nje bratskih občin SRH in SRS
Ea zelo uspešno opravlja Marija
»obrivojevič, predsednica ob-
činskega sveta ZSS Lendava.
Program je v prvem polletju v
glavnem realiziran, a tudi v dru-
gem polletju vsebuje pomembne
naloge. V tem sestavku bomo
bralce seznanili z nekaterimi
aktivnostmi, ki so oziroma še bo-
do v posameznih občinah.
OBČINA LENDAVA
V Lendavi je gostovala kultur-
na skupna iz Krapine. Ob dnevu
samoupravlialcev so praznova-
nje obogatili člani RKUD Med-
jimurske trikotaže Čakovec. 19.
junija se je pričel mladinski delo-
vni tabor bratskih občin Lenda-
va '88 in je trajal do dneva bor-
ca. 17. septembra se bodo srečali
delavci — športniki iz organiza-
cij združenega dela bratskih ob-
čin in se preizkusili v športnih
veščinah, izmenjali pa bodo tudi
izkušnje na področjih športa, re-
kreacije, preventivne rekreacije
med delom in letnega oddiha de-
lavcev. V decembru bodo sedež
bratskega sodelovanja predali
bratski občini Klanjec. Na valo-
vih radia Murska Sobota bodo
poslušalci prisluhnili oddajam Iz
naših bratskih občin.
INA CAKOVEC
idiiska postaja Medjimurje
se marljivo pripravlja na oddaje
Iz naših bratskih občin. Ob dne-
vu osvoboditve Mediimurja so se
športniki bratskih občin izkazali
v atletskem teku; med njimi je
bil tudi naš Mirko Vindiš. Na pr-
vomajskem srečanju so peli, igra-
li in plesali člani KUD Rudar
Glogovac iz občine Koprivnica,
KUD Aranu Janos iz Donjega
Lakuša iz občine Lenadava in
KUD občine Čakovec. Ob dnevu
mladosti je bila v Cakovcu boga-
ta filatelistična razstava bratskih
občin na temo Tito-NOB-revolu-
cija-povojna izgradnja Jugoslavi-
je, na kateri je s svojo oogato
zbirko sodeloval tudi ptujčan
Ferdo Koletnik. Na delovnem in
športnem srečanju so se srečali
člani osnovnih sindikalnih orga-
nizacij občinskih upravnih orga-
nov oDčin Ptuj in Čakovec. Ob
dnevu samoujpravljalcev so na-
stopali člani K.UD Franc Ilec iz
Loke-Rošnje v občini Maribor-
Tezno in tamburaški orkester
Itas iz Ivanca. Ob dnevu borca je
bil pohod Po poteh revolucije. V
septembru pa se bodo na 5. sre-
čanju sestali literarni ustvarjalci
bratskih občin.
OBČINA IVANEC
Ob dnevu žensk je bila v Ivan-
cu bogata razstava ročnih del, na
materi so razstavljale tudi Ptuj-
čanke. V maju so se na delavno-
športnem srečanju sestali člani
osnovnih sindikalnih organizacij
delavcev milice in sekretariatov
za notranje zadeve občin Ptuj in
Ivanec. Ptujski instrumentalni
ansambel je obogatil program
kulturnih prireditev v okviru ted-
na Poleg jedne velke gore. Radij-
ska postaja Ivane^ sprotno se-
znanja javnost z aktivnostmi na
področju medrepubliškega sode-
lovanja, predvajala pa do tudi
oddaje Iz naših bratskih občin.
Srečali se bodo člani pobratenih
Gasilskih društev Klenovnik in
tojnci ter krajani pobratenih
krajevnih skupnosti Bednja in
Hajdina ter Voča Donja in Zla-
toličje. Aktivnosti pa bodo skle-
nili mladi na pohodu Po poteh
partizanske ivanečke čete v okto-
bru.
OBČINA KLANJEC
V Titovem rojstnem kraju v
Kumrovcu je bila 18. junija 18.
revija kulturnih skupin učencev
osnovnih šol bratskih občin. Iz
občine Ptuj je sodelovala folklor-
na skupina osnovne šole Bratov
Strafela iz Markovec pri Ptuju.
OBČINA KOPRIVNICA
Prvomajski reli bratskih občin
ob 1. maju je ponovno povezal
člane avtomoto društev in zdru-
ženj šoferjev in avtomehanikov;
na njem so sodelovali tudi ptuj-
ski šoferji. Bogat kulturni pro-
gram na republiški prvomajski
f)roslavi v Koprivnici so izvajale
olklorne skupine DPD Svoboda
Hoče iz občin^ Maribor-Teznp,
KUD Janko Živko Poljčane iz
Slovenske Bistrice KUD gradbe-
nega kombinata Medjimurje Ča-
kovec, RKUD železničarjev Ivo
Mikac Varaždin in kulturne sku-
pine iz Koprivnice. Ob dnevu sa-
moupravljalcev je gostoval v Ko-
privnici moški pevski zbor Or-
mož. V Koprivnici bo razstava
f;lasil organizacij združenega de-
a bratskih občin in posvet orga-
nizatorjev obveščanja v združe-
nem delu. Na delovnem in šport-
nem srečanju se bodo srečali čla-
ni sindikalnih organizacij Peru-
tnine Ptuj, Koke Varaždin in Po-
dravke Koprivnica. Radijska po-
staja Glas Podravine bo predva-
jala oddaje Iz naših bratslcih ob-
čin. Sindikalni delavci bratskih
občin pa bodo razpravljali o na-
logah sindikatov na področju za-
{;otavljanja socialne varnosti de-
avcev.
OBČINA KRAPINA
Radijska postaja Hrvatsko Za-
gorje bo predvajala oddaje Iz na-
ših bratskih občin. V Krapini je
bilo tradicionalno delovno sreča-
nje članov ZRVS bratskih občin.
V Tednu kajkavske kulture bodo
ob dnevu bratskih občin nasto-
gali ansambel Zrelo klasje ,
>PD Svoboda  Ptuj, folklorna
skupina ZSS Impol Slovenska
Bistrica, KUD Koprivnica iz Ko-
privnice in KUD Zagorac Rado-
Doj iz občine Krapina. Pripra-
vljajo tudi razstavo drobnega go-
spodarstva in ženskih ročnih del.
OBČINA MARIBOR-TEZNO
Konec junija so sindikalni de-
lavci bratskih občin razpravljali
o nalogah na področju ustvarja-
nja ter delitve dohodka in oseb-
nih dohodkov, sledila pa je še
razprava o ekonomskih in tehno-
loških viških delavcev z vidika
zagotavljanja njihove socialne
varnosti. Srečali se bodo delavci
delovnih skupnosti občinskih
svetov ZSH in ZSS. Radio Mari-
bor pa bo predvajal oddaje Iz
naših bratskih občin.
OBČINA ORMOŽ
Na prvomajskem srečanju v
Jeruzalemu je gostovala kulturna
skupina iz občine Klanjec. Na
srečanju folklornih skupin, ki bo
v Obrežu, bo kot gost nastopila
folklorna skupina iz Čakovca.
Ormožani pripravljajo posvet
sindikalnih delavcev bratskih ob-
čin o položaju delavcev v disloci-
ranih delovnih enotah in TOZD.
Radio Ormož pa bo vrtel oddaje
Iz naših bratskih občin.
OBČINA PREGRADA
Člani občinskega sveta ZSS
Lendava so obiskali slušatelje
sindikalne šole ZSH Josip Cazi
in izmenjali izkušnje o usposa-
bljanju delavcev. Srečali so se
učenci in delavci pobratenih os-
novnih šol Franceta Prešerna
Črenšovci iz občine Lendava in
Djuro Prejac Desinič. V Orešju
|e bil tradicionalni memorialni
šahovski turnir mladih iz brat-
skih občin. Na tradicionalni turi-
stično-kulturni prireditvi Branje
grozdja bodo gostovali člani
K.UD Maribor-Tezno in žensko
gledališče Gornje Jesenje. Ob
dnevu JLA pa se bodo srečali
člani ZRVS oDčin Šmarje pri Jel-
šah in Pregrada.
OBČINA PTUJ
Radio in Tednik sprotno se-
znanjata poslušalce in bralce o
vseh aktivnostih medrepubliške-
ga sodelovanja. Radio Ptuj pa bo
predvajal tudi oddaje Iz naših
bratskih občin. Člani čebelarskih
društev Varaždin in Ptuj so Dod-
6isali listino o pobratenju. Člani
KUD Vilko Jurec Varteks Va-
raždin so v počastitev slovenske-
ga kulturnega praznika razsta-
vljali svoja Pikovna dela v ptuj-
skem delavskem domu Franca
Krambergeria. Slušatelji sindi-
kalne šole Jtosip Cazi iz občine
Ivanec so svoj študijski dan iz-
vedli v TGA Boris Kidrič Kidri-
čevo. Delegaciji SSOH Ivanec in
Krapina sta sodelovali na poho-
du Po poteh revolucije Mostje
'88.
OK SZDL Ptuj je podelila pri-
znanje O F slovenskega naroda
občinskemu svetu ZSH Krapina.
Občinski svet ZSS Ptuj je podelil
srebrni znak Zveze sinaikatov
Slovenije osnovni sindikalni or-
ganizaciji Delavnica železniških
vozil Čakovec, občinskemu svetu
ZSH Varaždin pa plaketo občin-
ske organizacije ZŠS Ptuj. Kram-
bergerjev slovenskogoriški odred
je Vladimiru Kapunu iz Čakovca
podelil listino častnega udele-
ženca pohoda Po poteh revoluci-
je. V Ptuju je bilo posvetovanje
sindikalnih delavcev bratskih ob-
čin o vlpgi sindikalnih šol pri
usposabljanju delavcev za sindi-
kalno delo, samoupravljanje in
delegatsko odločanje. V pripravi
in izvedbi posvetovanja sta
ustvarjalno sodelovala tudi repu-
bliška sveta ZSH in ZSS. I. julija
je bila v Srednješolskem centru
Dušana Kvedra v Ptuju 4. revija
revolucionarnih pesmi borbe in
dela Ptuj '88, na Tcateri so nasto-
pali pevski zbori bratskih občin
iz Ivanca, Koprivnice, Krapine,
Slovenske Bistrice in Ptuja.
Pomembne aktivnosti pripra-
vljajo pobratene osnovne ^ole,
krajevne skupnosti, osnovne sin-
dikalne organizacije in društva.
OBČINA SLOVENSKA BI-
STRICA
Na Boču je bilo prvomajsko
srečanje delavcev. Med največje
aktivnosti se uvršča XI. medre-
publiška vaja enot in štabov ci-
vilne zaščite bratskih občin
» Bratstvo-enotnost-solidarnost-
Slovenska Bistrica '88«, ki je bila
v Slovenski Bistrici 25. junija v
počastitev dneva civilne zaščite
Jugoslavije. V oktobru se bodo
sestali sindikalni delavci sindika-
ta delavcev vzgoje, izobraževanja
in znanosti bratskih občin.
giBČINA ŠMARJE PRI JEL-
AH
Radijska postaja bo predvaja-
la oddaje Iz naših bratskih ob-
čin. V Rogašk4 Slatini se bodo se-
stali gostinski in turistični delav-
ci bratskih občin in razpravljali o
možnostih povezovanja ter o po-
ložaju gostinskih in turističnih
delavcev.
OBČINA VARAŽDIN
Slušatelji sindikalne šole ZSS
Ftuj so svoj študijski dan izvedli
v Varaždinski industriji svile,
konfekcije in dežnikov ter v Mu-
zeju revolucije. Na prvomajskem
srečanju delavcev je izvajalo kul-
turni program KUD Ferdo Go-
dina Gornja Bistrica iz občine
Lendava. Ob 70-letnici tekstilne-
ta kombinata Varteks Varaždin
o v kulturnem programu sode-
lovala tudi folklorna skupina
Vinka Koržeta Cirkovce. Pred-
sedniki izvršnih svetov občinskih
skupščin bratskih občin bodo
razpravljali o razvoju in oblikah
sodelovanja na gospodarskem
področju ter o neposrednem po-
vezovanju organizacij združene-
ga dela. Pomembne aktivnosti iz-
vajajo tudi pobratene osnovne
šole in društva.
Kratek sprehod skozi aktivno-
sti medrepubliškega sodelovanja
bratskih občin potrjuje, da delav-
ci, delovni ljudje in občani — od
najmlajših do najstarejših — s
skupnim delom v vsakodnevni
praksi uresničujemo vrednote, za
katere so se bojevali naši borci v
narodnoosvobodilnem boju pod
vodstvom KPJ in tovariša Tita.
In tako bomo delali tudi v pri-
hodnje.
Feliks Bagar
Jožef Školč — predsednik
slovenske mladine
Po številnih zapletih in prekinjeni programsko-volilni konferenci
je slovenska mladina 19. julija končno dobila novega predsednika. V
naslednjih dveh letih jo bo vodil 28-letni diplomirani politolog Jožef
Školč, ki do konca avgusta služi vojaški rok. Potrebno število glasov
je dobil šele v drugem, medtem ko so sekretarja Andreja Verliča izvo-
lili že v prvem krogu tajnega glasovanja. Delegati so volili tudi pred-
sednika delovnih teles, neprofesionalne člane predsedstva RK ZSMS,
nadzorni odbor in predsednika statutarne komisije. Izvolili pa niso
vodje centra za informiranje, raziskovanje in založništvo, saj nobena
kandidatka ni dobila potrebnega števila glasov.
Ker Janez Janša ni bil izvoljen za predsednika, je delegat mari-
borske UK Božidar Novak napovedal izstop te organizacije iz ZSMS.
MM2
TUDt V PTUJU SE PRiPRAVUAJO NA
USTANOVITEV SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Stanovska organizacija
kmetov
Na»predvečer dneva vstaje so se v domu krajanov v Skorbi zbrali kmetje
ptujske občine, da bi se pogovorili o ustanovitvi podružnic Slovenske kmečke
zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. Okrog petdeset jih je bilo in bili so si
edini, da je slovenska družba zatajila slovenskega kmeta, da zveza ni stranka, je
pa stanovska organizacija, ki je lanko tudi opozicija. Gre za organizacijo; orga-
nizirani bodo kot društvo v okviru Socialistične zveze, v kateri bodo lahko kme-
tje uveljavili svoje interese, ki jih v obstoječih organizacijskih oblikah niso mo-
gli-
Na četrtkovem zboru so imenovali odbor za ustanovitev, ki mu predseduje
Janez Žampa. V odboru ima vsaka krajevna skupnost svojega predstavnika,
hkrati pa so imenovali tudi odbor za organiziranje Zveze slovenske kmečke
mladine.
Stanovski organizaciji kmetov in njeni ustanovitvi v občini Ptuj so izrekli
vso podporo tudi predsednik občinske Socialistične zveze, direktorja ptujske in
lovrenške kmetijske zadruge in direktor Obdravskega zavoda za veterinarstvo in
živinorejo. Ustanovni zbor bo v začetku septembra. NaV
GOVORI SE . . .
... da sprevodnik na progi Moškanjci —Kidričevo ob praznikih »farba«
potnike, da vozijo vlaki vsako uro. Postajni načelnik v Kidričevem pa po telefo-
nu kolegu razlaga, da »so zaj tu eni prišli s kopališča in me čejo zadrgnit!«, ker
ni vlaka, ki jim ga je obljubil omenjeni sprevodnik!
... da bi bil v naših kopališčih velik hec, če bi vodi dodali snovi, da bi se
ob prisotnosti urina pobarvala.
... da smo turizem res samo ljudje. Kaj pa ob slabih (kriminalnih) cestah,
podobni ponudbi in visokih cenah še ostane?
... da bi bilo poletni čas, ki mu v žargonu novinarji pravimo »čas kislih
kumaric«, potrebno preimenovati v »čas kislih obrazov«.
... da so se nekateri nameravali razveseliti, ko so slišali, da je družbeni
pravobranilec samoupravljanja na dopustu. Vendar so si hitro premislili ob
spoznanju, da nam je samoupravljanja ostalo bolj malo.
... da se stimuliranju nekaterih nižjerazrednih športnikov pravi »nadome-
stilo za izgubljene kalorije«. Naš novinar, ki je to slišal, je od odgovornega hi-
tro zahteval, da mu to nadomestilo ob koncu meseca poveča, ker da je v tem
mesecu izgubil več kalorij kot običajno.
... da je pri nas tudi precej revežeY. ki se vozijo z avtomobili (nekateri od
teh z zelo dragimi]. Ti »reveži« so vozniki, ki se v veliki vročini potijo v dolgih
kolonah pred spuščenimi zapornicami na ptujskem železniškem prelazu, kjer v
največji vročini nimajo za trpeče voznike prav nobenega usmiljenja. Kot da bi
dobo čakanja na že tako počasno speljevanje dolge kompozicije s ptujske po-
staje še podaljšali. Kdo nam pa kaj more!
... da so načrtovalci parkirišč v novem ptujskem naselju za osnovo vzeli
hudičevo stare podatke, ko so bili avtomobili redkost. Kako si drugače pojasniti
zatrpanost okolice blokov! Morda pa so že vedeli za ekonomsko krizo: Razvoj
dogodkov jih je demantiral. Pa saj niso edini! Ne mislimo na krizo, temveč na
število avtomobilov.
Štiri desetletja Tednika
Minuli četrtek je predsednik občinske konference SZDL Ptuj
sprejel delavce Radio Tednika ob štiridesetletnici izhajanja Tednika.
Sprejema so se udeležili tudi predsednik skupščine občine Ptuj, sekre-
tar predsedstva občinske konference Zveze komunistov, tajnica skup-
ščine, sekretar občinske konference mladih, sekretar oDČinskega sin-
dikalnega sveta in podpredsednik izvršnega sveta. V krajšem razgovo-
ru so poudarili pomen in vlogo časopisa, ki je postal nepogrešljiv za
občane ptujske in nekaterih sosednjih občin. Da uredniška politika
sledi interesu bralcev in zna prisluhniti potrebam po informiranju ob-
čanov, je dokaz, da se je Tednik kot glasilo Socialistične zveze obdr-
žal in v marsikaterem gospodinjstvu je še vedno edini časopis. Tudi ni
malo bralcev, ki so naročniki že štirideset let. »Časopis našega oko-
lja«, kot radi rečemo, ni samo časopis redakcije, o čemer priča tudi iz-
redno veliko število dopisnikov, saj se jih letno oglasi s svojimi pri-
spevki tudi do 140, kar je največ med pokrajinskimi časopisi v Slove-
niji,
Hkrati s čestitkami ob jubileju so predstavniki družbenopoliti-
čnega življenja zaželeli delavcem, ki ustvarjajo Tednik, tudi čimprejš-
njo selitev v nove prostore v Raičevi ulici in seveda še naprej uspešno
in še boljše delo, saj je v današnjih časih informacija, objektivna in
resnična, tisto orožje, "ki nam lahko in mora pomagati pri Nadaljnjem
razvoju naše socialistične družbe.
NaV
(Foto: KOSI)
PREPISANO IZ STARIH ŠTEVILK ... ||
Na ptujskem trgu
Kjub strogemu nadzorstvu tržnega nadzornika in drugih orga-
nov, najdemo še tu in tam prodajalke, ki se ne držijo predpisanih cen.
Opaža se, da nekatere kmetice še niso prišle do tega, da bi prodajale
poljske pridelke po uradno določenih cenah in na tehtnici.
Kdo je prav za prav krivec? Nekateri trdijo, da tržni nadzornik,
kateremu ja podrejeno poslovanje na trgu.
Ugotovilo pa se je, da ni tako! Poglejmo si sledeče:
Kupovalka stoji poleg prodajalke in čaka, da se nadzornik umak-
ne, nato pa pravi:
»Zdaj mi pa dajte hitro! Koliko zahtevate? Hitro, hitro, da ne vi-
di nadzornik. Veste, če naju dobi, da se ne drživa cen ...«
Tako se začne navijanje cen brez vednosti naših organov. Navija-
jo jih gospodinje iz malomeščanskih družin, ki stremijo za tem, da bi
se cene kmečkim pridelkom čim bolj dvignile in bi na ta način bili pri-
zadeti potrošniki iz slabše stoječih družin.
Kako prebrisane so naše prodajalke, sem opazil že večkrat. Na
trg pride prodajalka, se ne zmeni za cenik in vpraša soprodajalko:
»Mica, kako tržiš z jajci?«
Soprodajalka ji odgovori Uho:
»Na ceniku so po 6 dinarjev tu pa jih lahko prodajaš po 7 do 8
din. Samo pazi, da te ne vidi naclzornik!«
Take navijalke cen so predvsem iz družin velikih in premožnih
kmetpv, ki jim je vsaka cena prenizka. Iz tega lahko sklepamo, da na-
vijanje cen povzročijo na eni strani malomeščani, na drugi strani pa
veliki kmetje. Prve in druge vežejo še vedno isti ineteresi: špekulirati
in goljufati poštene potrošnike, delovne ljudi.
Na ptujskem trgu bi bila potrebna budnejša in ostrejša kontrola,
ker bodo le na ta način prišli vsi potrošniki do enakih pravic, ki bi po-
pK>lnoma zadovoljile potrebe našega delovnega človeka.
(Naše delo št. 7, Ptuj, 23. septembra 1948)
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
28. julij 1988 - TEDNIK
Obranovemu očetu
v slovo ...
»Tja bom šel, čez polje naše,
kjer samotne so poti.
kjer veter vonj prinaša
po žitu, ki zori. . .«
Tistega poletnega dne se je Miškov oče še enkrat ozrl po svojem polju in ti-
ho odšel...
Franc Obran, Miškov oče, kakor smo ga klicali, se je rodil 24. 9. 1903 v
Moškanjcih. Bil je kmečki sin, ki so se mu Župančičeve besede »Sveta si zemlja
in blagor mu, komur plodiš« globoko zapisale v srce in dušo in postale moto
njegovega življenja.
Žena Marija je prinesla k hiši ne samo zvesto srce, tudi pridne in delavne
roke. Šestero otrok seje rodilo v njunem zakonu. Živeli so v stari, s slamo kriti
hiši. Pridna gospodarja sta morala biti, da sta poleg številne družine zgradila
nov dom in novo gospodarsko poslopje.
Koliko zgodnjih juter se je rodilo zanju, ko sta odhajala na svoje polje. No-
ge so se udirale globoko v brazde, ko je padalo seme za novo žetev.
Toda kmečka ljubezen do zemlje je močnejša od utrujenosti; Miškov oče je
poznal vse zakonitosti umnega kmetovanja, zato je bil znan daleč naokrog po
ptujskem polju.
O, vem, kako se človeku naseli nasmeh na obraz in mir v dušo, kadar se za-
dovoljen ozira na valovanje rumenega pšeničnega klasja, v katerem odcveta
rdeči mak.
Svoje otroke sta z ženo naučila kmečkega dela, spoštovati in vrednotiti
kmečkega človeka in njegovo delo. Poslala sta jih v šole, kajti človek velja toli-
ko, kolikor zna.
Miškov oče pa ni bil samo vzoren kmet, bil je umen in razgledan. Lepa ma-
terina beseda mu je segala v srce in dušo in ga bogatila. Bil je oče prvega kmeč-
kega praznika v Moškanjcih. Bil je kronist domačega kraja. Napisal je statisti-
čni grafikon kmetij naše krajevne skupnosti Gorišnica, posebej za svojo vas
Moškanjci; ta visi v njegovem domu v spomin novim rodovom.
Veliko svojega časa je posvečal kulturnim in družbenim dogodkom našega
kraja. Za svoje otroke je izpisal »rodbinsko drevo«, ki ostaja nepozaben spo-
min na očeta, dedka in pradedka. Bil je ljudski pesnik in se je oglašal v razne
časopise.
Živel je za življenjske vrednote, ki jih danes skoraj ne bomo poznali več:
ljubezen, dobrota, poštenost, skromnost, pravičnost, delavnost in te vrednote je
prenašal na ljudi, s katerimi seje srečeval v življenju. Kakorkoli si se z njim po-
govarjal, si se oplajal z življenjsko modrostjo moža, ki je na človeka delal miren
in prijeten vtis. Po smrti svoje žene, ki jo je ljubil in spoštoval, je postal nebo-
gljen kakor otrok. Veselil se je vsakega obiska, zlasti otrok, vnukov in pravnu-
kov.
Težka bolezen ga je preklenila na invalidski voziček. Toda ostal je kakor
drevo, ko so mu življenjski viharji pripogibali krošnjo, vendar mu niso mogli
odlomiti nobene veje.
Miškov oče, hvala za vaša prijetna kramljanja, ki bodo bogatila moj ži-
vljenjski vsakdanjik. Ne bom se poslovila, vi sami se poslovite s svojo pesmijo.
Marija Kline
Naša odločitev
Dosti denarja skupaj bi nabrali
in s tem ugled bi si nabrali,
čeravno koga bi ogoljufali,
samo da bogati bi postali.
Vest pa nam tako veli,
s poštenjem se bolj mirno spi.
Denar se lahko porazgubi,
poštenje težko se nazaj dobi.
Če zvestega partnerja imaš v življenju,
ne ogibaj se nobenemu trpljenju.
Zdrav zarod lepo bo plačilo
za srage, ki bilo jih je obilo.
Le bodi v življenju kot poštenjak,
še po smrti ostal boš tak.
Zato se trudi, da bo rekel vsak:
To bil pa res je vzoren poštenjak.
Vrline take bi si naj nabrali,
da bi še drugim lahko vzgled dajali.
Delavnost, skromnost in druge še vrednote
so več kot materialne dote.
Franc Obran
OB 70-LETNICI KARU ŽMAVCA
ŠE NA MNOGA LETA!
Prejšnji teden je slavil 70.
obletnico rojstva vsem ptujskim
občanom znani partizanski ko-
mandant, pred upokojitvijo ko-
mandant občinskega štaba TO
Ptuj, rezervni podpolkovnik JLA
in še vedno aktivni družbenopo-
litični delavec KAREL ŽMAVC-
GORAZD.
Malo je med nami ljudi, ki so
s toliko energije delovali več kot
pol stoletja za zmago napredne
misli, za našo osvoboditev in
svobodo, za našo varnost in ži-
vljenje v miru. Eden takih izjem-
nih ljudi je prav gotovo jubilant
Karel-Gorazd. Njegovo pot od
aktivista, terenca, borca, koman-
dirja in komandanta smo na stra-
neh Tednika že predstavljali v
raznih priložnostih sestavkih.
Zato naj ob njegovem visokem
življenjskem jubileju omenimo le
nekatere dogodke iz njegove
mladosti in doslej javnosti manj
znana doživetja. Nemogoče pa je
v kratkem sestavku predstaviti
vse njegovo bogato življenje in
delo, saj bi tak zapis pomenil ob-
sežen roman, zanimiv in napet za
vsakega bralca.
Rojen je bil 19. julija 1918 v
Stari vasi pri Brežicah. Mati
Ana, hči manjšega kmeta, je slu-
žila pri premožnem posestniku
Jožetu Balonu, ki je bil tudi oče
današnjega jubilanta. Čeprav je
bil vdovec, mu takratni »družbe-
ni ugled« ni dopuščal, da bi se
bil poročil s služkinjo. Na sodiš-
ču je priznal očetovstvo in vložil
v banko 20.000 din, ki bi jih kot
doto lahko Karel dvignil, ko bo
postal polnoleten, od obresti pa
naj bi ga vzdrževal njegov dedek
po materini liniji do 14. leta sta-
rosti. No, ko je postal Karel pol-
noleten, je izbruhnila vojna, ban-
ka je propadla in z dediščino ni
bilo nič.
Karel je bil torej rojen na do-
mačiji svoje matere, kjer je pri
dedku in babici tudi živel do 14.
leta. Mati je namreč kmalu po
njegovem rojstvu odšla v Zagreb
in se poročila. Karel se tudi spo-
minja, kako težko mu je bilo, ko
je v otroških letih srečeval svoje-
ga pravega očeta, ki je imel vzor-
no kmetijo — bil je kmetijski
strokovnjak — in pri pouku po-
ljedelstva so učenci osnovne šole
organizirano obiskovali njegovo
kmetijo. V spominih pravi Karel
o tem:
»Dobro se spominjam dogod-
ka iz 4. razreda šole, ko je naš ra-
zred šel na očetovo domačijo.
Oče je stopil k meni, me vprašal,
kako s pišem, da se je tako pre-
pričal, ali sem njegov sin. Niče-
sar drugega mi ni rekel, le opazo-
val me je ves čas, dokler smo bili
pri njem.«
Tega se Karel spominja z gren-
kobo v srcu, ponosen pa je na
očetovega očeta, dedka Ivana
Balona, ki ga sicer nikoli ni vi-
del, veliko pa je o nj-em slišal kot
o izredno sposobnem in na po-
dročju vinogradništva visoko
izobraženem človeku. Ko je ame-
riška trtna uš uničila vinograde
na Štajerskem, je postal njegov
ded vinogradniški komisar za
Štajersko s sedežem v Gradcu in
je veliko prispeval k obnovi vi-
nogradov. Zato ni naključje, da
sta v brošuri »Bizeljsko nekoč«
omenjena oba — dedek kot za-
služen mož za Bizeljsko pri ob-
novi vinogradov, vnuk Karel-
Gorazd pa kot komandant parti-
zanskih enot pri osvobajanju teh
krajev, da so se Bizeljčani lahko
vrnili iz izgnanstva in začeli zo-
pet obnavljati svoje zapuščene
vinograde.
Prav gotovo je Karel del svo-
jih sposobnosti podedoval po
tem dedku. Toda vrnimo se k
njegovi življenjski poti.
Po končani osnovni šoli je od-
šel k materi v Zagreb, da bi se
izučil obrti. Mati je bila poroče-
na z mesarjem Ivanom Kol-
škom; z njim je imela dva sina —
Ivana in Ferdinanda, Karlova
polbrata.
Konec januarja 1933 se je za-
čel učiti za strojnega ključavni-
čarja pri podjetju Helios; lastnik
je bil ing. Špicer, po narodnosti
Žid. Pri materini družini se je ču-
til zapostavljenega, saj je očim
povsod .dajal prednost svojima
sinovoma. Zato se je trdno odlo-
čil, da se bo čimprej izučil za po-
klic in si sam ustvarjal sredstva
za življenje. To je tudi dosegel in
v začetku leta 1937 postal stroj-
noključavničarski pomočnik.
Že med učno dobo je bil spre-
jet v napredno sindikalno orga-
nizacijo, kjer je sodeloval kot
predavatelj, delal v stavkovnem
odboru, celo v glavnem, ki je vo-
dil stavko za celotno območje
Zagreba. Spopadi s policijo so
bili težki, ne samo ob stavkah,
temveč tudi ob raznih demon-
stracijah, v katerih je sodeloval
proti fašistično usmerjeni vladi
Cvetkovič-Maček. Pri tem je bil
tudi ranjen, dobil je udarec s sa-
bljo po glavi in roki. Pred prvim
majem 1940 so po mestu razdeli-
li 16 tisoč letakov s pozivom na
revolucionarno proslavo 1. maja,
s čimer so v celoti uspeli.
Tako je prišla vojna in z njo
ustaško-fašistična oblast. Večino
članov sindikalnega gibanja so
aretirali. Karlu je uspelo pobe-
gniti in ilegalno priti v domačo
vas; živel je napol ilegalno.
V avgustu 1941 se je povezal z
Ivanom Rozmanom, ki je pripra-
vljal mlade fante za oborožen
boj. Seznanjal seje z nalogami in
vlogo OF, pričeli so zbirati oro-
žje in material, voditi boj za
ohranitev slovenske besede ...
Oktobra 1941 so nacisti začeli iz-
seljevati ljudi s tega območja.
Nekaterim je uspelo pobegniti,
med njimi tudi/Karlu. S hrvaško
delavsko knjižico se mu je posre-
čilo dobiti zaposlitev v svojem
poklicu v Gradcu. Povezal se je z
drugimi naprednimi rojaki,usta-
novili so odbor OF v Gradcu,
zbirali material in orožje, prido-
bivali prostovoljce za partizane
in jih usmerjali na Kozjansko.
Junija 1943 jim je prišla naci-
stična policija na sled. Večini se
je posrečilo umakniti v domače
kraje in se vključiti v kozjanski
bataljon. Tu se začne Gorazdova
pot od borca-mitraljezca do ko-
mandirja, komisarja in nazadnje
komandanta kozjanskega odre-
da, ki je imel odločilno vlogo v
sklepnih bojih in razorožitvi
nemške in kvislinške soldateske
v celjski kotlini.
Vse to je podrobno opisal v
delu »Kozjansko ljudstvo v boju
za osvoboditev«. Posebno so mu
ostali v spominu večdnevni boji
za Štore, Celje in Sevnico. Boje
pa so nadaljevali še po 15. maju
1945, saj je bilo treba Kozjansko
povsem očistiti tavajočih ostan-
kov sovražnika, predvsem kvi-
slingov, ki so ustrahovali prebi-
valstvo.
Potem je bil premeščen v voj-
sko državne varnosti. Ob tržaški
krizi leta 1953 je bil na odgovor-
nem položaju v Tolminu. Leta
1954 je bil v činu majorja imeno-
van za načelnika oddelka za no-
tranje zadeve v Ljutomeru. Leta
1956, po znanih dogodkih na
Madžarskem, je bil poslan na ju-
goslovansko-madžarsko mejo,
nato pa je bil komandant tabo-
rišča na Borlu, kjer so našli zača-
sno zatočišče številni ubežniki iz
Madžarske. Zatem je bil načel-
nik kriminalistične službe v Mur-
ski Soboti, nato namestnik načel-
nika enake službe v Mariboru.
V tem času je že stanoval v
Ptuju in se dejavno vključeval v
delo na terenu. Pustil je področje
kriminalistične službe in se zopet
aktiviral na vojaškem področju.
Ko je po znani intervenciji sil
varšavskega pakta leta 1968 v.
ČSSR bila pri nas ustanovljena ■
teritorialna obramba, je Karel =
Žmavc postal prvi komandant te- 5
ritorialnih enot v Ptuju in je veli-'
ko prispeval k političnemu in;
strokovnemu usposabljanju  le-|
teh. Sočasno pa je uspešno opra-1
vljal odgovorne funkcije v občin-'
skih organizacijah ZKS in ZZB
NOV ter na drugih področjih.    I
Ko je dopolnil 60 let, je leta
1978 odšel v zasluženi pokoj,
vendar je družbeno in politično
ostal dejaven na vseh področjih.
Še vedno se sliši njegova tehtna,
preudarna in spodbudna beseda
v svetu občine, v raznih delovnih
telesih družbenopolitičnih orga-
nizacij, na sestankih OO ZKS,
SZDL in povsod, kjer prihaja v
stik z ljudmi; to pa je vsakodne-
vno.
Ob visokem življenjskem jubi-
leju Karlu Žmavcu-Gorazdu iz-
rekamo prisrčne čestitke, obču-
dovanje in priznanje ter mu kli-
čemo: Še na mnoga zdrava leta!
Kari Žmavc pred svojim domom Med Vrti v Ptuju.
(Foto: M. Ozmec.;
Zanimanje za radiestezijo
v torek, 12. julija popoldne, je bilo v delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju zanimivo predavanje RADIESTEZIJA — POT
DO ZDRAVJA Z NIHALOM. Organizator predavanja je bila Zveza
društev upokojencev občine Ptuj, predavatelj pa FRANJO GEČ,
dipl. ing. elektronike iz Slovenj Gradca, sicer pa rojak z našega ob-
močja. Čeprav je bila vstopnina, saj je bilo treba predavatelja plačati,
je za vse obiskovalce v delavskem domu bilo premalo sedežev. Poslu-
šalci so bili vseh starostnih skupin, celo več mlajših kot starejših. Če k
temu dodamo, da je trajalo predavanje z demonstracijo dobri dve uri,
več kot uro in pol pa je predavatelj odgovarjal na vprašanja, vendar
^e poslušalcem še ni mudilo domov, potem lahko sklepamo, da so pri-
šli na predavanje resnično tisti, ki jih tema zanima. Tudi po priročnih
brošurah »Radiestezija« in »Vse seva, tudi mi« ter rekvizitih (nihalo
in kotna bajalica) so poslušalci pridno segali, čeprav niso bili poceni.
FRANC FIDERŠEK
PRELOMNO 1948
7. nadaljevanje
16. 7. 1948 (petek) i
Popoldne sta me obiskala S. in operativec z okraja. Kot sekretarju Skoja
sta mi predlagala, da »moram« na prvem sestanku izključiti prodajalko Pepco. \
Bojda je okužena s »triperjem«. Dobil sem vtis, da se ga je operativec pri njej '
nalezel. Privoščil sem mu. Pred kratkim se je v gostilni širokoustil, da ni pravi ;
»dede«, kdor ni vsaj enkrat staknil triperja in pedicul (sramnih uši). Oboje sem ,
poznal le iz strokovne literature. S posmehom sem rekel, da je gonoreja ali de- \
jansko bolezen, ki se prenaša na določen način, bolnike pa pošljemo k zdravni- ]
ku in jih ne izključujemo iz organizacije. Pozelenel je in silil naprej. Obljubil \
sem, da se bom pri pristojnih pozanimal, ali je to vzrok za izključitev.
17. 7. 1948 (sobota) ;
Sestanek z odbori OF. Prisoten tov. Fijačko, ki nas je posebej pohvalil, ker;
smo dosegli tako velik uspeh pri prvem ljudskem posojilu. Obljubil nam je, daj
bomo zaradi tega med prvimi v Halozah dobili elektriko. Nismo mu verjeli, pa
nam je jamčil s svojo avtoriteto. Pripeljal je tudi prvo številko Našega dela. Že^
na prvi strani je KLO Žetale omenjen dvakrat, in to v pozitivnem smislu. Veči-i
no smo razdelili odbornikom OF, ostalo bomo jutri na masovnem sestanku.   !
18. 7. 1948 (nedelja) '
Po rani maši je bil masovni sestanek. Dvorana polna. Ljudsko posojilo, od-]
kup, oskrba, strniščna setev in priprave na jesenski setveni plan. Za konec sem^
še poročal o Tednu zadružnih domov in predlagal, da tudi v Žetalah pričnemo j
priprave na gradnjo. Ljudje so kot na povelje vstali in začeli zapuščati dvorano, i
Blamaža, pa tudi argument onim na okraju, ki nam hočejo akcijo vsiliti.
20. 7. 1948 (torek) I
Bil sem v Ptuju. Vse v zastavah in transparentih v pričakovanu V. kongresa ;
KPJ. Zvečer bo še baklada in kulturni program. Tov. Miji sem oddal program j
obveznosti našega aktiva LMS, ki smo ga sprejeli v čast V. kongresa. Vse bomo j
dosledno izpolnili. Povedala je, da bo program objavljen v'Našem delu. Mojej
pesmi ne pridejo v poštev. So socialne zgodbe v verzih, manjka jim revolucio-i
narna udarnost, je ocenila tov. Mija. Slaba priložnost, vendar dober namen.   ]
V. kongres KPJ se je v Beogradu začel 21. in je bil končan šele 28. julija.
Tako kot v vseh drugih krajih Jugoslavije je bilo vse kongresne dni posebno
razpoloženje tudi v ptujskem okraju. Na vseh javnih zgradbah in na kandela-
brih so visele zastave.
Radijske postaje so neposredno prenašale delo kongresa. Ljudje so takrat
imeli še razmeroma malo radijskih sprejemnikov. Iz tega razloga so tudi ptujske
trge (Srbski, Titov in Trg MDB) ozvočili. Razen hrupa in posebnega vzdušja
praktično to ni dosti koristilo boljšemu obveščanju ljudi. Le kdo od državlja-
nov, ki so prišli po opravkih v mesto, si je lahko kaj zapomnil iz vsebine več ur
trajajočega branja referatov na kongresu? Stanovalci v bližini in tisti, ki so imeli
tam delovna mesta, pa so komaj čakali, da bo prenehal hreščeči hrup iz zvočni-
kov.
V dneh kongresa so se pogosto sestajali komunisti po celicah KP in pošilja-
li kongresu pozdravna pisma. Nekatera so sestavili pred sestankom ali na njem
marsikje pa so naložili sekretarju in kateremu od bolj pismenih članov, da se-
stavijo in odpošljejo pozdravno pismo. Večina pisem je bila podobne vsebine,
kot je naslednje:
»Celica KP Dornava iz okraja Ptuj Vam pošilja tovariške borbene pozdra-
ve ter še obljublja, da bomo vse referate temeljito preštudirali in prenesli med
množice.« (OK KPS Ptuj, škatla 3, ZAP.)
Še nekaj citatov iz podobnih pisem:
»Zbrani na sestanku Vam pišiljamo pozdrave in obljube, da bomo vložili
vse svoje sile, da se bo tudi ptujski okraj uvrstil med najboljše.«
»Popularizirali bomo naše najboljše delavce in nameščence, ki so novatorji
za našo skupnost. Dokazali bomo, da hočemo graditi in tudi bomo zgradili so-
cializem!«
»Disciplino bomo še izboljšali in koristili dobre izkušnje drugih.«
»Vse planske obveze bomo presegli, planirane hektarske donose pa bomo
presegli za 70 %.«
_ Ker je bila letina razmeroma dobra, jim je to v nekaterih okoljih tudi uspe-
lo. Žetev in mlatev sta bili v polnem teku in prav v dneh kongresa seje začel od-
kup belih žit; potekal je po planu. To je bila poleg velikih prizadevanj pri grad-
nji zadružnih domov tudi najpomembnejša naloga na vasi. Mladi pesnik Miha
Remec je zapel:
»Želi smo. Traktor zadružni,
zopet besedo ima.
Klasje kot morje, ves dan valovi,
kosilnica reže vsak klas, za nas!«
Za večino ljudi je teklo življenje normalno kot pač vsako poletje. Le posa-
mezne službe, zlasti na področju varnosti in notranjih zadev, so bile povsod
bolj prisotne. Tudi v organih ljudske oblasti so si prizadevali, da bi v poslova-
nje vnesli več zakonitosti in tudi več kontrole. O tem med drugim zgovorno pri-
ča pismo, ki gaje Tajništvo OLG Ptuj 22/7-1948 poslalo vsem KLO-jem:
»Pozivamo vse KLO, da nam v bodoče pošiljajo zapisnike sej KLO in zbo-
rov volilcev v dveh izvodih na OLO. Istočasno prosimo, da nam začnete pošilja-
ti po dva izvoda predpisov odlokov, odredb, navodil in določb, ki jih izdajate.
Po en izvod prvih in drugih mora OLO dostavljati Javnemu tožilstvu okraja
Ptuj.« (OLO-Tajništvo, škatla 4, ZAP.)
Tudi tržna inšpekcija je takrat dobro delovala. V poročilu z dne 23/7-1948
lahko preberemo:
»Pri nadziranju živilskega trga smo ugotovili: 1. Pomanjkanje razne zele-
njave, največ pa krompirja, 2. Nujno je treba izdelati cenik za perutnino, kakor
tudi za smetano in sir. Pomanjkanje krompirja je zato, ker ga kmetje vozijo na
trg v Maribor, kjer ga lahko dražje prodajo — po zelo visoki ceni. Zahtevati je
treba, da se tudi v Mariboru držijo predpisanih cen.« (Kje so že časi, ko je bila
ptujska tržnica cenejša od mariborske! Op. avt.)
ARETACIJE SO VZNEMIRILE
Velika enotnost vseh delegatov na kongresu, odločna podpora Titu in čla-
nom njegovega vodstva je spodbujalo mnoge, ki so prej na tihem dvomili, med
ljudmi pa vzbudila spontane simpatije do našegavodstva. Tudi taki, ki so bili
»proti komunizmu«, so se javno opredeljevali za naše vodstvo.
Prav tedaj pa so se začele policijske metode boja tudi proti tistim, ki so ob
resoluciji informbiroja kolebali, ki niso mogli dojeti, da je treba spremeniti od-
nos do »velikega generalisima in njegovih bratskih partij«, ali pa so dajali ne-
premišljene izjave. Vsi ti so bili prve žrtve svoje politične naivnosti.
V dneh od 24. do 27. julija so po vrsti izginjali v zapor: Rjavšek, Drago
Hasl, Ljubo Koler, Aleksander (Saša) Skaza, Drago Zupančič, Štefka Berlinger,
Praprotnikova in še nekateri drugi, ki niso neposredno delali v Ptuju. Znanega
predvojnega komunista in povojnega zadružnega delavca pravnika Janka Šegu-
lo pa je tragično zlomilo: sam si je vzel življenje.
Tudi sodelavci aretiranih so bili večinoma presenečeni, ko njihovega sode-
lavca ni bilo na delo, potem pa so zvedeli, da je v zaporu. Člani celice so se na-
vadno še isti dan sestali, morali so dejanja dovčerjašnjega sodelavca obsojati.
To ilustrira citat iz zapisnika celice MLO z dne 26/7-1948:
»Ker je tov. Štefka Berlinger, ref za soc. skrbstvo, v priporu, je nujno sto-
piti v stik z odsekom za delo, da nam čimprej dodeli novo moč. Člani celice so
se tudi zedinili, da se navedeno z ozirom na njeno nezgrajenost kaznuje s stro-
gim ukorom pred izključitvijo. V slučaju, da je njena krivda večja, kar pa celici
ni znano, se stavlja predlog za izključitev iz partije.« (OK KPS Ptuj, škatla št. 3,
ZAP.) Nadaljevanje prihodnji«^
TEDNIK - 28. julij 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
Najboljši v šoli, najboljši pri delu
šolarji imajo najrajši počitni-
ce. Mnogi jih ne preživljajo le
doma, ob morju, v planinah ali
pri sorodnikih na deželi. Nekaj
_ pravzaprav cele brigade — se
jih je zbralo v dijaškem domu
ptujskega Srednješolskega centra
na mladinski delovni akciji Slo-
venske gorice '88. Haložani po-
trebujejo vodovod.
»Omladinska radna brigada
FRONT« je ena in prva teh bri-
gad. Sestavljajo jo gojenci voja-
ških šol in štipendisti Titovega
sklada iz JLA; ime jim je »poso-
dila« revija Front. Vsi so odlični
dijaki in študentje, izkazali pa so
se tudi pri delu. Mirjana KAČA-
VENDA, Snežana CEGAR, Pe-
tar KERUM, Slavko BRDARIČ
in Fadil RAMIČ so bili naši so-
govorniki v pogovoru o motivih,
pričakovanjih in vtisih, ki so se
nabrali v tem času:
Mirjana: Sem iz Raboka, obi-
skujem 4. letnik srednje pedago-
ške šole. Že lani sem bila kot
Titova štipendistka s Frontovo
brigado na Derdapu. Prvič sem
šla iz radovednosti, drugič pa za-
radi prvič!
Petar: Kot pravi Spličan obi-
skujem mornarsko vojaško aka-
demijo. Na delovni akciji sem
prvič, povedati pa moram, da je
v Frontovo brigado kar malo tež-
ko priti. Na njihov razpis se pri-
javi veliko preveč gojencev naše
akademije, zato imajo prednost
najboljši, ostali pa se vključijo v
druge brigade.
Slavko: Prvič sem v brigadi,
pa kar prvič v Frontovi. Sem di-
jak intendantske srednje vojaške
šole v Sarajevu.
Snežana: Tudi jaz sem prvič
na akciji, gotovo pa ne zadnjič.
Študiram matematiko, sedaj sem
v 2. letniku fakultete.
Fadil: Že prej sem slišal za
Frontovo brigado, zato sem se
sedaj, ko je bila prva priložnost
za to, prijavil vanjo. Zaenkrat
sem še na splošni srednji vojaški
šoli v Mostarju, želim pa postati
pilot.
DELO?
Slavko:. Teren je lažji kot tisti
na Derdapu, vendar od časa do
časa naletimo na kamnito plast.
Po delu smo zelo utrujeni, tako
zelo pa spet ne, da se ne bi mogli
udeleževati drugih dejavnosti.
Mirjana: Za vse lahko rečem,
da nas zdeluje vročina, delo pa
kljub temu vidno napreduje.
Petar: Ko pridemo do kakšne-
ga težjega odseka, vskoči naša
udarna skupina in delo spet ste-
če naprej.
PA PO DELU?
Snežana: Organiziranih je več
tečajev. Veliko nas je pri frizer-
skem krožku.
Mirjana: Mene je najbolj zani-
mal tečaj slovenskega jezika. Te-
žav nisem imela, saj je naša za-
gorščina zelo podobna. Naučili
smo se nekaj najpogostejših be-
sed in osnov slovnice,
Petar: Veliko se nas ukvarja s
športom: igramo nogomet, ko-
šarko ipd.
LJUDJE?
Fadil: Skupaj z domačini smo
imeli udarni dan. Nismo jih pri-
čakovali v tolikšnem številu, ker
je čas žetve, dopustov. V glav-
nem so prišli starejši in tega dne
smo res ogromno naredili'. Prire-
dili so nam piknik, kjer ni manj-
kalo jedače, pijače in zabave.
Slavko: Ljudje so zelo prija-
zni. Pomagajo nam po svojih
močeh. Na vsakem koraku nam
kažejo svojo hvaležnost.
NAJLEPŠE ZA KONEC ...
Mirjana: Nepozabna bodo
ostala prijateljstva iz teh dni.
Petar: Prijetna je zavest, da
smo pomagali ljudem, da smo
zares nekaj naredili.
Snežana: Po pripovedovanju
prijateljev sem pričakovala, da
se bom spoprijateljila z mnogimi
udeleženci. Rekla bom: prijatelj-
stvo tukaj ni fraza!
Fadil: Najlepša so dekleta!
Ampak čisto resno: ne delamo
za udarniški znak, temveč za lju-
di in »zemlju junačku«!
MM 2
Mirjana Kačavendai
Snežana Čegar
Fadil Ramič
Petar Kerum
Slavko Brdarič
Prikaz
kmečkih
obrti
Gasilci iz Mošakanjcev pridno
nadaljujejo svojo tradicijo pri or-
ganizaciji poletnih kmečkih
praznikov. Tako so v nedeljo, 17.
julija, v lepem in sončnem vre-
menu uspešno izvedli že 16. tovr-
stno prireditev, ki je predvsem v
večernih urah privabila številne
domačine in vaščane okliških
krajev.
Pred prenovljenim gasilskim
domom so tokrat predstavili ne-
kdanje kmetom najbolj potrebne
domače obrti, ki dandanes že
izumirajo. Kmečki kovač je pred
radovednimi očmi gledalcev iz-
delal nekaj konjskih kopit, želez-
nih spon, popravil nekaj kram-
pov in lopat, za nameček pa še
okoval  enega  bližnjih  konjev.
Čevljar na šteri je prikazaf, kako
so včasih izdelovali škornje in
čevlje z lesenimi klinci, svoje
znanje pa sta izdatno dokazovala
tudi krojač in sedlar. Nastopili
so tudi lukarji in lukarice in s
svojo pesmijo razvedrili številne
obiskovalce.
-OM
Nabijanje kovaških kladiv je bilo slišati že od daleč.
Čevljarja na šteri sta postavila svoj »štand«.
Foto: M. Ozmec

Konec julija večina trajnic v vrtu — sadno dre-
vje in grmičevje, okrasne rastline, pa tudi spomla-
di sejana povrtnina — končuje rast v tej vegetacij-
ski sezoni. Da bomo ohranili zdravje rastlinja vse
do konca te, pa tudi za naslednjo vegetacijo, mo-
ramo biti pozorni do pojavov bolezni in škodljiv-
cev in opravljati potrebno varstvo tudi po obiranju
plodov. Čeprav je napad bolezni in škodljivcev na
odrasle dele rastlin vse manjši, pa so rastni vršički
še vedno ugodna podlaga za njihov razvoj ali va-
bljiva hrana za njihovo preživetje, pa tudi razmno-
ževanje.
Med najmnožičnejše takšne škodljivce, ki lahko
povzročijo tudi veliko gospodarske škode, uvršča-
mo listne uši. Znanih je mnogo vrst uši, med kate-
rimi pa so v vrtu še posebej škodljive: zelena ja-
blanova uš, črna češnjeva uš, mokasta zeljna uš,
pa še bi jih lahko naštevali, vsem pa sta enaki last-
nost in učinkovanje, da z dolgim sesalom srkajo
sokove iz notranjosti rastlinskih organov ter jih s
tem slabijo in uničujejo. Napadeni listi se zvijajo
ali kodrajo, rumenijo in se posušijo, zakrnijo in
prezgodaj izčrpani se sušijo tudi celi poganjki. Če
nismo dovolj pozorni, ne opazimo vzroka, zakaj
rastlina hira, ker so zlasti zelene listne uši s svojo
varovalno barvo tako prilagojene barvi lista ali
rastnega vršička, da jih ne opazimo. Listne uši iz-
ločajo sladke iztrebke, tako imenovano medeno
roso ali mano, ki privablja mravlje, pa tudi glivice
črne sajavosti imajo na njej ugodno rastišče. Pojav
mravelj torej, njihovo hitro premikanje po rastlini
in vse večja razširjenost črne sajaste prevleke so
zanesljivi znaki, da rastlino napadajo listne uši.
Glede na način prehranjevanja uši jih učinkovi-
to uničujemo le z želodčnimi strupi sistemiki, ki
imajo to lastnost, da preidejo v rastlinski sok in ga
zastrupijo. Za uničevanje listnih uši uporabljamo
enega naslednjih sistemičnih insekticidov:
0,05-odstotni do 1,1-odstotni actellic, ki je hkrati
tudi najmanj škodljiv za človeka in toplokrvne ži-
vali, bolj strupen folimat LC 50 v 0,1-odstotni do
1,15-odstotni koncentraciji in najstrupenejši, seve-
da pa tudi najučinkovitejši metasystox v 0,1-odsto-
tni koncentraciji. Navedena škropiva lahko upora-
bljamo na vseh kulturah, ki jih uši napadejo, pa
tudi mešajo se lahko z drugimi pesticidi, ki jih so-
časno uporabljamo; le na karenčno in čakalno do-
bo moramo biti pozorni, saj je ta pri actellicu naj-
več 14 dni, pri metasystoxu in folimatu pa 35 do
42 dni. Drugi strupi, ki jim pravimo dotikalni, kot
so basudin, dipterex, gusathion, lebaycid in mnogi
drugi, so proti ušem neučinkoviti.
Strokovna služba Kmetijskega zavoda Maribor
za varstvo rastlin je sporočila, da je optimalni ter-
min za zatiranje drugega rodu jabolčnega zavijača
bil okrog 25. julija. Da bomo pridelali zdravo,
predvsem nečrvivo sadje, pozne sorte jablan ne-
mudoma poškropimo z enim od blažjih in manj
strupenih insekticidov, kot so gardon, zolone, eka-
lux, dobro pa učinkujejo proti zavijaču ostrejši in-
sekticidi, kot so besudin, gusathion ali ultracid.
Škropivu je treba dodati fungicide, da hkrati sa-
dje zaščitimo pred škrlupom, proti poznim infekci-
jam, pri sortah pa, ki so občutljive za jablanovo
plesen, pa ustrezne preparate, ki smo jih že doslej
uporabljali za zaščito pred plesnijo.
Miran Glušič, ing. agr.
Kaj vidijo
gostje
POLETNI UTRINKI
S kakšnimi množicami turistov se še ne moremo ravno pohvaliti,
vendar jih v tem letnem času kar nekaj kroži po Ptuju. V spremstvu
vodnikov ali z zemljevidom v roki si ogledujejo mestne znamenitosti,
posebno privlačna turistična točka pa so ptujske Toplice. V tukajš-
njem kampu prenočuje največ tujcev, ki imajo o turistični ponudbi ra-
zlično mnenje.
^^ARTA ONYSZKIEWICZ-MUSOZINO, POUSKA: Prav žal nam
t' 'taborno z družino in prijatelji ostali samo dva dni. Vračamo se iz
•ircije in v Ptuju smo se ustavili čisto po naključju, predvsem zaradi to-
Tukaj v kampu je vse super; od čistoče, servisa in tople vode do pri-
J*'ne postrežbe. Pred tem smo se ustavili v Nišu, vendar obeh kampov
ploh ne morem primerjati. V Jugoslaviji smo že drugič, prišli pa še go-
bomo, saj so tudi cene zmerne.
DAMJANA BODIJAJ, MARIJA GOGALA, KRANJ: S starši letuje-
va v sindikalni prikolici Save. Tukaj smo tretji dan, ostali pa bomo še en
teden. Ker kuhamo sami, smo odvisni od založenosti trgovine in doslej se
ne moremo pritoževati. V mestu sva bili le enkrat, ko sva si ogledali
predstavo v kinu, sicer pa imava občutek, da malo več zabave ne bi ško-
dovalo. Še dobro, da je družba v kampu tako dobra in se sploh ne dolgo-
časiva. Voda je čista in celo kopališče je dobro urejeno, čeprav športnih
igrišč ne uporabljava. Vrnili se verjetno ne bova več, drugo leto bova da-
li priložnost še kakemu drugemu mestu.
SUNI A BECKER, NEMCIJA: V
kampu smo se ustavili samo za
eno noč, da si odpočijemo od dol-
ge poti. Danes nadaljujemo vož-
njo proti Grčiji. Da je tukaj ter-
malno kopališče, smo izvedeli šele
sinoči, ko smo prispeli. Sedaj ča-
kamo na vnuke, ki se kopajo, in
res škoda, da ne moremo ostati
dlje. Mogoče pa kdaj drugič!
RITA HOLTER, NEMČIJA: Mi
smo tako imenovani tranzitni turi-
sti, namenjeni smo namreč v Grči-
jo. Naslednji kamp je šele v Za-
grebu, ptujskega pa smo odkrili
zgolj po naključju, ker ga v našem
vodniku ni. Pohvaliti moram hra-
no v kopališki restavraciji, zato pa
moram tudi takoj izreči ostro kri-
tiko glede higiene. Nemški kampi
so neprimerno bolj čisti in pri nas
se nikoli ne bi zgodilo, da bi s kr-
po za stranišče čistili tudi tuše!
ZINKA KARLSSON, ŠVEDSKA: Z družino mojega moža smo na
kratkem obisku v Ptuju. Zelo smo razočarani, da so ravno danes vsi mu-
zeji zaprti. Ogledali si bomo pač Toplice, mestno središče in obiskali so-
rodnike. Turistična ponudba je dokaj revna, mislim, da bi se dalo marsi-
kaj narediti! M.M 2
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
28. julij 1988 - XEDNIK
Črni obrti vtisnil pečat umetnosti
SLAVKO KRAIUC Z DESTRNIKA
Če bi vam danes hoteli predstaviti
splošnega kovača, bi ga bilo treba že z
lučjo iskati o belem dnevu. Toda ko-
vač, kije nekdanji črni obrti vtisnil pe-
čat umetnosti in se zaradi tega tudi ob-
držal, pa še obstaja. V njem sta združe-
ni spretnost vihtenja kladiva nad raz-
beljenim železom in prirojen čut za le-
poto. ISe kuje podkev, plugov, motik
ali železnih delov vpreženega voza;
njegove spretne roke kujejo tanke pali-
ce iz železa ter ga s prefinjenim oku-
som vijejo in uvijajo zdaj v umetelno
izdelane kljuke, okovje za vrata, v
okensko mrežo, zdaj v bogate oblike
stropnega lestenca... Rekli boste: ta-
kega pa na Ptujskem ni! Pa je, na De-
sterniku, čeprav ni z Desternika. Rodil
se je namreč pred več desetletji v Le-
vanjcih.
»Ko sem še trgal hlače v destrniški
osnovni šoli, niti pomislil nisem, da
bi postal kovač!« je jel pripovedovati
Slavko Kranjc, ko sem razložil, čemu
sem prišel. »Moj dedek, ki je bil glas-
benik in popravljalec instrumentov
hkrati, si je namreč močno želel, da bi
ga nekoč nadomestil in mi je zato že v
zgodnji otroški dobi napolnil glavo z
muziko in glasbili. Po končanem šola-
nju me je hotel poslati k svojemu sta-
novskemu tovarišu in osebnemu pri-
jatelju v Berlin, kjer naj bi se izučil ta
lepi poklic, a mu je namero prepreči-
la vojna. Nedolgo zatem pa je še zbo-
lel in umrl. Zame je to bil velik uda-
rec, kajti nenadoma sem s svojimi mi-
slimi in pripravljenostjo na poklic
glasbilarja ostal sam. Nisem vedel,
kaj bi. Brez prave volje sem taval
okoli in kdaj pa kdaj pomagal zdaj
pri tem, zdaj pri onem sosedu. Počutil
sem se na moč razočaranega in ope-
harjenega za vse sanje o lepotah glas-
bilarjevega poklica, ki mi jih je dedek
pričaral v najlepših rožnatih barvah!«
je nekoliko z otožnostjo obujal spo-
mine.
V življenju pa je že tako, da se ved-
no kako zasuče drugače in obrne, da
je prav; čeravno popolnoma v nas-
protno smer od želenega. In tako seje
zgodilo tudi s Slavkom. Leta 1943, ko
so Nemci že razbohoteno gospodarili
v naši deželi, so vsakega, ki je bil brez
pravega dela, vrh tega pa še negoden
za vojsko, enostavno »popokali« in
ga poslali v Nemčijo ... delat v vojno
mdustrijo. Ista usoda bi seveda dole-
tela tudi Slavka, a se ji je še pravoča-
sno izognil s tem, da je kar se da hitro
stopil v uk k destmiškemu kovaču Ja-
nezu Cizerlu. To jer bila prava prav-
cata kmečka kovačnica, kjer se je po
štirih letih izučil splošnega kovaštva.
Po II. svetovni vojni ga je zaneslo v
mariborsko Tovarno avtomobilov, od
tod pa k vojakom, kjer je končal še
podkovsko šolo. Kovač s to vrsto izo-
brazbe pa je imel takrat še posebno
veljavo. A mu tudi to ni zadostovalo.
Hotel je še več! Globoko v sebi je na-
mreč gojil tiho slutnjo, da bi bil zmo-
žen oblikovati železo še kako drugače
od pluga, lopate, motike....., da bi
mu bil zmožen vdihniti dušo — malo-
ne da bi spregovorilo. Zato se je na-
potil v Ljubljano v šolo za umetno
kovaštvo. S trdim delom, vztrajnostjo
in trmo slovenskogoriškega kmečkega
fanta jo je po štirih letih tudi z uspe-
hom končal. Nato pa se je kot moj-
ster svojega poklica zaposlil na Inšti-
tutu Jožef Štefan. Vendar ne za dol-
go, kajti želel si je svojo delavnico.
Poleg številnih obrtnikov raznih strok
je Ljubljana kaj kmalu zatem dobila
še mojstra umetnega kovaštva.
Toda je že tako, da si v hrupu in ih-
tavosti velikega mesta kar nenadoma
zaželiš tišine naših njivskih ravnic,
vonja vinogradov, šelesta gozdov in
pesmi naše govorice. In tako je bilo
tudi z njim. Kakor hitro je začutil do-
motožje, tako hitro je v Ljubljani obr-
nil hrbet in se pred šestimi leti vrnil
za vedno. Na Destrniku, kjer je dobil
prve nauke iz kovaštva, si je zgradil
hišo in delavnico. Slednja naravnost
preseneča, kajti močno se razlikuje
od nekdanjih sajastih in črnih kova-
ških delavnic. Je namreč bela, čista in
svetla kot kakšen likovnikov atelje.
Lepo orodje, ki zloženo visi na pobe-
ljenih stenah, vedno čisti stroji, nako-
valo kot novo, majhno ognjišče sko-
raj brez saj in črnih madežev, vedno
snažna pometena tla ... vse todaje vi-
dez urejenosti, vestnosti in natančno-
sti mojstra. Na zunanji strani v belo
opeko obdane delavnice, ki jo je last-
nik prislonil ob pobočje destrniške
najvišje vzpetine Ojstrovec, je napis,
ki ga s ceste komaj opaziš:
Umetno kovaštvo
Slavko Kranjc.
Mojster, čeprav danes živi, dela in
ustvarja na Destrniku, pa stike s svo-
jimi odjemalci v Ljubljani - večino-
ma z velikimi trgovskimi podjetji —
še vedno vzdržuje. Zanje še vedno iz-
deluje okovja za vrata, obešalnike,
stojala za dežnike, največ pa stenska
svetila in kovane stropne lestence.
Obliko vsakega izdelka posebej si se-
veda mojster najprej zamisli, ga skici-
ra in izdela vzorčni primerek ter ga
zatem pošlje posebni komisiji v pre-
sojo. Ta oceni estetsko vrednost pred-
meta, njegovo varnost, kakovost in tr-
žno vrednost. Pred leti je izdeloval tu-
di lepo oblikovane zaščitne mreže za
okna, a je to delo opustil, ker so naro-
čila za lestence bila preštevilna; pa
tudi z materialom je na Ptuju križ. Ti-
stega za svoje potrebe mora še vedno
»uvažati« iz Ljubljane.
Destrniški mojster umetnega kova-
štva se s svojimi izdelki v okviru lju-
bljanskega Združenja obrtnikov še
vedno redno udeležuje vsakoletne
obrtne razstave. Ta se vedno začne v
Celju, nakar odpotuje v Zahodno
Nemčijo, Švico in Italijo, od tod pa v
Beograd in spet nazaj v Celje, kjer je
ocenjevanje. Na enem takih ocenje-
vanj, kjer si je komisija ogledala več
kot 120 njegovih različnih izdelkov, je
prejel celo priznanje za kakovost.
Splošno kovaštvo danes zamira,
ponekod je celo docela zamrlo.
Umetno kovaštvo pa ima navzlic
vsem sodobnim tehničnim pridobit-
vam, ki nas obdajajo, še vedno bodo-
čnost. Vendar mojster Slavko Krajnc
nima naslednika v poklicu. Doslej se
mu, kljub vnetemu iskanju, ni posre-
čilo najti niti enega samega učenca.
Ob prihodu na Destrnik je rahlo upal
na učence tamkajšnje osnovne šole,
saj bi tistemu, ki bi ga izučil, prepustil
delavnico z orodjem vred ... vendar
zaman!
»No, pa če bi ga sedaj, v teh razme-
rah usmerjenega izobraževanja tudi
dobil,« pripominja z grenkobo, »bi
ga v tistih štirinajstih dneh prakse na
leto ne mogel naučiti niti pravilne dr-
že kladiva v rokah, kaj šele vse dru-
go!«
Ali bo zaradi take kratkovidnosti
šolskega sistema sedaj zamrlo še umet-
no kovaštvo in z njo mojstri te obrti?
Danes Jih je v Sloveniji še zelo malo.
Naročila, kijih dobivajo zlasti iz tuji-
ne, pa komaj še zmagujejo. Kako dolgo
še, se sprašuje mojster Slavko Kranjc.
Mar res želijo vsi mladi med elektroni-
ke in računalnikarje ...?To Je trenut-
no namreč zelo v modi. Toda moda mi-
ne... kaj pa potem 7 Besedilo in foto
I. C.
Mojster umetnega kovaštva
Predstavljamo ansamble
letošnjega festivala
Ansambel FRANCIJA ZEMETA iz Vojnika je nedvomno naj-
bolj zvest festivalu v Ptuju, saj je nastopal že več kot desetkrat. Dose-
gel je že štiri srebrne in bronasto Orfejevo značko.
ŠTAJERCI iz Štor so letos uspešno opravili avdicijo v Šentjerne-
ju in so v Ptuju debitanti.
ŠALEŠKI FANTJE iz Titovega Velenja se bodo predstavili tudi
z dekletom, sicer pa so stari znanci ptujskega festivala. Doslej so bili
že štirikrat srebrni.
Ansambel TONIJA HERVOLA iz Brežic letos desetič nastopa
pred ptujskim občinstvom. Odkar podeljujemo Orfejeve značke, je bil
bronast, dvakrat srebrn in enkrat zlat
Ansambel UNIOR iz Maribora je uspešno opravil avdicijo v
Gradišču v Slovenskih goricah in bo v Ptuju nastopil prvič.
Štajerci
Abs. Tonija Hervola
Šaleški fantje
UNIOR
Ans. ZEME
Novi turistični vodniki
Turizem smo Ptujčani, najpomemb-
nejši za ptujski turizem pa so prav go-
tovo turistični vodniki. Trenutno jih je
devet; dva sta zaposlena redno, drugi
sodelujejo honorarno. Na posebnih
tečajih za njihovo usposabljanje se jim
letno pridružijo še po trije, štirje novi.
Prijavi se lahko vsak, ki ima veselje
do takega dela in do stikov z ljudmi.
Zaželeno je, da vodnik obvlada vsaj
enega od tujih jezikov, ker je veliko
muzejskih obiskovalcev iz tujine. Na
predavanjih za vodenje po muzeju se
kandidati seznanjajo z eksponati, ki so
razstavljeni v bivšem dominikanskem
samostanu in v gradu, k zbirki pa sodi-
jo še mestni stolp ter oba mitreja. Čas
za opravljanje izpita si kandidati izbe-
rejo sami, lahko ga opravljajo za vsako
zbirko posebej.
Honorarni vodniki so najbolj zapo-
sleni spomladi in jeseni, ko je čas šol-
skih ekskurzij in sindikalnih izletov,
svoje skupine pa pripeljejo tudi turisti-
čne agencije.
Pokrajinski muzej Ptuj je organiza-
tor tečajev za vodenje po muzejskih
zbirkah; za september načrtujejo še
tečaj za vodenje po mestu.
Štirinajst dni se bodo tri mlada de-
kleta usposabljala za vodnice po mu-
zejskih zbirkah Pokrajinskega muzeja
Ruj. Zakaj?
IRIS LEPŠINA: Že v gimnaziji me je
veselilo podobno delo, zdaj pa že tudi
nekaj časa sodelujem. Čas je, da se
tega dela lotim temeljito in opravim iz-
pite. Študijsko gradivo sem že pregle-
dala in mislim, da izpiti ne bodo pre-
težki. Upam.
VIKTORIJA MURKO: Mama je po
radiu slišala obvestilo, da Pokrajinski
muzej Ptuj organizira tečaj za turisti-
čne vodnike, sošolka pa me je prej
navdušila za to. Malo se bojim izpita,
ker si je potrebno zapomniti izredno
veliko podatkov, pa tudi gradivo je ze-
lo obsežno. Obiskujem 4. letnik sred-
nje družboslovne šole. Z vodenjem tu-
ristov se želim ukvarjati med študijem
in upam, da še vnaprej.
ANEMARI KEKEC: Vpisana sem v
1. letnik novinarstva, v tem poklicu pa
so stiki 2 ljudmi nekaj običajnega. Za-
to sem se takoj vpisala v tečaj. Treba
si bo vzeti veliko časa, saj je potrebno
poznati vso zgodovino, ki je zajeta v
zbirki. Poskusila bom uskladiti študij
in delo, za katerega bo čas predvsem
ob koncu tedna. Zanima me delo s tu-
jimi turisti, ker govorim dva tuja jezika:
nemško in angleško. Mogoče se bom
jeseni vpisala tudi v tečaj za vodnike
po mestu.
Besedilo in posnetki: MM2
Viktorija Murko
Za podmladek skrbi
kustosinja pedagoginja Nata-
ša Kolar.
Anemari Kekec
Iris Lepilna
TEDNIK - 28. julij 1988
KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE —7
50 let folklore v Markovcih
in okolici
Markovčani praznujemo letos vi-
sok jubilej 50-letnico bogatega kultur-
nega poslanstva, dediščine naših
prednikov, ki se je ohranila v Mar-
liovcih in okoliških vaseh vse do da-
našnjih dni. Leto 1938, ko smo se
Markovčani na pobudo pokojnega et-
nomuzikologa Franceta Maroka pr-
vič udeležili organiziranega javnega
nastopa v Mariboru, štejemo za zače-
tek delovanja folklore.
Domovina pradavnega demonske-
ga koranta v osrčju Ptujskega polja,
ki je predvsem bogata z ženitovanj-
skimi in pustnimi običaji, pa je takrat-
nemu zanesenjaku Janezu Fegušu na-
rekovala, da je zbral za prvi organizi-
ran nastop prav te skupine — koran-
te, orače, pekače, rušo, medveda, pi-
ceke in popularne ženitovanjske kop-
jaše. Koranti in drugi pustni liki, ki
po ljudskem verovanju prinašajo sre-
čo v kmečke domove — odganjajo zle
duhove in naznanjajo bližajočo se po-
mlad —, že zaradi vraževerstva niso
bili preveč dobro zapisani pri takra-
tnih oblasteh, saj so jih preganjali ce-
lo orožniki. Še zdaleč pa se koranti in
drugi pustni liki niso smeli nikoli pri-
kazati v mestu. Prav zaradi tega je bi-
la senzacija toliko večja takrat, ko se
je smel korant pojaviti na organizira-
nem javnem nastopu kot demon in et-
nografska zanimivost.
Po zelo uspelem nastopu v Maribo-
ru, kjer so razne skupine severovz-
hodne Slovenije prikazale folklorne
zanimivosti svojega kraja — ljudsko
petje, glasbo in plese — je Janez Fe-
guš 1939. leta zbral nekaj mladih fan-
tov in deklet, pobrskal v starih skri-
njah po ljudskih oblačilih in sestavil
še plesno folklorno skupino, ki je v
kratkem času osvojila številna občin-
stva in veliko nastopala v okoliških
krajih — Gorišnici, Vidmu, Ormožu,
Središču ob Dravi, Slovenski Bistrici
in drugod. Prav v Slovenski Bistrici je
bila plesna skupina deležna tolikšnih
ovacij, daje morala svoj nastop še en-
krat ponoviti. Bližajoča se druga sve-
tovna vojna pa je tudi v to skupino
zarezala svoje sledove. Kljub rožlja-
nju z orožjem ob naših mejah pa je
skupina delovala vse do napada na
Jugoslavijo, saj je še meseca marca
1941 nastopila na akademiji v Mar-
kovcih.
Začeto delo Janeza Feguša sta po
vojni nadaljevala zakonca Anton in
Terezija Štrafela. Z velikim trudom in
težavami sta hotela nadoknaditi in
obnoviti vse tisto, kar je bilo med voj-
no dotrajano in uničeno. Bili so časi,
ko še ni bilo televizije in avtomobilov
in ko nam je bilo v največje veselje,
da smo se zbirali ob večerih pri Pro-
svetnem društvu in pri Partizanu, kjer
smo bili skoraj vsi igralci, telovadci in
plesalci folklorne skupine. Pri vsako-
letnih telovadnih nastopih, ki so bili
edinstven primer v takratnem ptuj-
skem okraju, je vedno nastopila ne-
pogrešljiva folklorna skupina in si vse
bolj utirala pot izven občinskih meja;
julija 1948 je bila s strani republike
Slovenije določena za enotedensko
gostovanje pri takratnih graditeljih
Novega Beograda.
Temni oblaki so se zgnili nad fol-
klorno skupino 2. decembra 1950. le
ta— smrtno se je namreč ponesrečil
duhovni vodja markovske folklore
Anton Štrafela. Globoko rano in veli-
ko vrzel, ki je nastala v folklorni sku-
pini, sta hotela nadomestiti žena po-
kojnega Antona Terezija in brat Jože
Štrafela. Tereziji so življenjske okoli-
ščine preprečile nadaljnje delo. Šele
po smrti njenega drugega moža jo je
ljubezen do prelepe domače ljudske
pesmi spet privabila nazaj. Zbrala je
okrog sebe prijateljice in sestavila
skupino ljudskih pevk iz Zabovec, ki
zadnja leta veliko nastopajo. Napisa-
la je več ljuskih pesmi — kot na pri-
mer pesem o deroči Dravi in druge.
Obudila pa je tudi skoraj pozabljene
pustne vile in z njimi nastopa na tra-
dicionalnem ptujskem kurentovanju.
Po odhodu Terezije Štrafela-Ma-
roh in po preselitvi Jožeta Štrafela v
Ptuj je že kazalo, da bo skupina raz-
padla, saj je ostala dobesedno brez
vodstva. Franc Kolarič, ki je že kot
otrok vzljubil ljudske običaje, pesmi
in plese in ki seje po odsluženju voja-
škega roka leta 1948 vključil v doma-
čo folklorno skupino kot plesalec, je
kot velik entuziast zbral toliko pogu-
ma in moči, da je poprijel za vajeti in
v nekaj letih trdega dela pripeljal fol-
klorno skupino na zavidljivo raven.
Izpopolnil je narodno nošo in koreo-
grafsko obdelal plesni program sku-
pine. Iz leta v leto pa je dobivala sku-
pina več povabil za nastope in gosto-
vanja.
S prihodom avtomobilov so opuš-
čali kmečka gostovanja s paruči —
koleslji, s tem pa je izgubil takratno
vlogo tudi gostiivanjski kopjaš, ki je
vedno plesal na čelu kolone z vozovi.
Tudi pri etnografski skupini pustnih
običajev so se še vedno kazale neza-
celjene rane, ker je okupator med voj-
no pobral skoraj vse korantove kožu-
he za svoje vojake na ruski fronti. Čas
v šestdesetih letih pa je opozarjal, da
če ne bomo ukrepali, bo šlo v nekaj
letih vse v pozabo. Franc Kolarič in
Alojz Simonič sta se odpravila v Ptuj
k profesorju Dragu Haslu in dala po-
budo za organiziran nastop pustnih
mask v Ptuju, Markovčani pa so v ta
namen dobili z družbeno pomočjo
nekaj novih korantovih oprem. V letu
1959 so že nastopile na pustni torek
markovske pustne skupine in ženito-
vanjski kopjaši. Profesor Drago Hasl
je bil zadovoljen — vendar je pripom-
nil: »Bilo je lepo, toda prihodnje leto
moramo organizirati kurentovanje na
pustno nedeljo in privabiti še druge
pustne skupine v ptujskem zaledju in
tudi izven naših občinskih meja.« To
seje v naslednjih letih tudi uresničilo.
Ptuj je torej na pobudo Markovčanov
dobil velik vsakoletni spektakel —
kurentovanje, ki je preraslo občinske
in republiške meje ter poneslo sloves
pradavnega demonskega koranta v
širni svet — celo v daljno Kanado;
skratka ptujsko kurentovanje je v ve-
liki meri tudi po zaslugi Jožeta Štrafe-
la postalo velika etnografska turisti-
čna prireditev, ki privabi vsako leto v
staro mesto ob Dravi množice ljudi
od blizu in daleč.
Francu Kolariču — neumornemu
folkloristu, ki se je v sedemdesetih le-
tih z vso močjo trudil, kako iztrgati
pozabi vse tisto, kar je bilo do nedav-
nega še tako lepo, pristno, nepokvar-
jeno in domače — se je pridružila v
letu 1973 še žena Silvestra s pionirsko
folklorno skupino, ki je v kratkem ča-
su osvojila številne ljubitelje folklore
in v petnajstih letih obstoja imela že-
nad 350 nastopov, saj so vabila kar
deževala. Skupina pa je v tem času tu-
di kar trikrat gostovala na veliki med-
narodni folklorni prireditvi »Smotra
folklore« v Zagrebu, na veliki folklor-,
ni reviji 17. 8. 1975 v Markovcih pa se
tudi še-pobratila z našimi najmlajšimi
zamejskimi rojaki iz Železne Kaple.
Po prvi veliki folklorni reviji 17. 8.
1975 — te so postale poslej v Mar-
kovcih zelo dobro obiskane in tradi-
cionalne — smo 7. 1. 1978, ko smo
Markovčani stopili v četrto desetletje
folklore, pripravili še prvo srečanje z
ljudskimi godci, pevci in plesalci, ki
so se po zaslugi velikega ljubitelja
ljudske pesmi Jožeta Štrafela v na-
slednjih letih kar vrstila v Markovcih
in Ptuju; njim so Markovčani vedno
zelo radi prisluhnili in napolnili so
dvorano do zadnjega kotička. Prav
zato nam nikoli ni bilo žal truda ob
spoznanju, da si ljudje takšnih prire-
ditev močno želijo. Mirno lahko zapi-
šemo, da so bila osemdeseta leta za
Markovčane leta velikih folklornih
prireditev.
Letos mineva namreč natanko štiri-
deset let, ko je vodja naše markovske.
folklore Franc Kolarič napravil prve
plesne korake v domači folklorni sku-
pini in trideset let strokovnega vode-
nja skupine, ki je prav pod njegovim
vodstvom ponesla našo bogato dedi-
ščino in prelepo domačo slovensko
pesem prek naših meja — tja do na-
ših zamejskih koroških in primorskih
rojakov v Železno Kaplo in Trst, pa
tja do naših zdomcev v daljni Weis-
senburg v Zahodno Nemčijo, do veli-
ke mednarodne prireditve »Smotra
folklore« v Zagrebu, do velike med-
narodne folklorne prireditve v srbsko
Šumadijo — v Kalenič, pa tja do veli-
kega Balkanskega festivala folklore
na Ohridu.
Markovčani smo lahko ponosni na
prehojeno pot domače folklorne sku-
pine, ki je samo v povojnih letih ime-
la že nad 900 nastopov po naši ožji in
širši domovini in kar štirinajstkrat go-
stovala v tujini — v Italiji, Avstriji in
Zvezni republiki Nemčiji.
Markovčani, dostojno se ob letoš-
njem visokem jubileju spomnimo na
sklepni folklorni prireditvi, ki bo me-
seca avgusta, vseh tistih, ki so leta
1938 zaoral! ledino, in vseh drugih, ki
so skozi vsa ta leta vložili veliko po-
žrtvovalnost in truda in tako prispe-
vali svoj delež, da smo ponesli sloves
markovske folklore že daleč po svetu
in da bomo po njihovi zaslugi vsaj
delček tega, kar so nam zapustili naši
predniki, ohranili še prihodnjim ro-
dovom.
FC
Prva folklorna skupina iz Markovec — nastop v Vidmu pri Ptuju 16. junija 1939. i
Folklora v Lancovi vasi
v nedeljo je folklorno društvo Lancova vas proslavilo petletnico
organiziranega delovanja. S folklorno dejavnostjo se v tej vasi (ljud-
sko petje in pustni običaji) že zelo dolgo ukvarjajo, o čemer pričajo
tudi jubilejne Maroltove značke, ki jih je na prireditvi podelil pred-
sednik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Poleg domačih pev-
cev in pevk ter plesalcev so na prireditvi nastopali godba in plesalci iz
Maribora, pevke iz Zabovec in plesalci iz Markovec. L
• TURISTIČNA FOLKLORNA PRIREDITEV ^
m V GORNJI RADGONI ^
Parada kmečkih
opravil in običajev
Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona, Pomurski sejem in
Turistično društvo Gornja Radgona tudi letos pripravljajo — že enaj-
stič — parado kmečkih opravil in običajev. Ta bo 28. avgusta po uli-
cah Gornje Radgone. Nanjo so vabljene skupine, ki na izviren način
prikazujejo kmečka in obrtniška opravila, folklorne in etnološke sku-
pine, veseli pa bodo tudi kmečkih godb in drugih ansamblov. Naj-
boljše skupine bodo prejele plakete Pomurskega sejma. Vsi, ki želijo
sodelovati, morajo svojo pisno prijavo poslati do 6. avgusta na na-
slov: Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona, Partizanska 25/11.
V prijavo je potrebno napisati ime skupine in kraj, iz katerega priha-
ja, naslov vodje skupine, opis, kaj predstavlja skupina, število udele-
žencev in vozov pa tudi to, ali želi skupina prodajati domačo hrano.
N. V.
Debela denarnica
za šolske knjige
Ni jih malo, ki so že poskrbeli za šolske knjige in zvezke, ugota-
vljajo v poslovalnici Mladinske knjige v Ptuju. Zlasti ob plačilnih
dnevih se obisk v prodajalni poveča. Trenutno so z zvezki dobro zalo-
ženij z učbeniki pa je tako kot vsako leto; nekaj jih še manjka. Tako
še ni beril za vse razrede osnovne šole, večina učbenikov za usmerje-
no izobraževanje pa bo natisnjenih šele avgusta. Tako srednješolci
kupujejo knjige običajno v prvih dneh septembra.
Za nakup knjig in zvezkov in karje še šolskih potrebščin pa je le-
tos treba nameniti kar majhno premoženje, zlasti če so pri hiši trije ali
celo štirje šolarji. Za kratkohlačnike, ki oodo letos prvič prestopili
šolski prag, je treba odšteti za knjige in zvezke nekaj manj kot 40.000
dinarjev, seveda brez torbice ali copat. In človek se nehote vpraša, kaj
na[ bi pomenila participacija v šolstvu, ko pa že tako ali tako starši
odstejeio ob začetku vsakega šolskega leta icar lep kup denarcev za
»brezplačno« šolo.
Vsako leto pa se ponavlja ista zgodba o učbenikih, ki ali izidejo v
zadnjih počitniških ali pa kar v prvih šolskih dneh. Ali res mora biti
vsako leto tako, je seveda spet druga zgodba.
NaV
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (ŠT. 353)
Domača pijača?
Mlajši bralec K. J. iz Maribora piše:
»Moja generacija je kar dovzetna za besede o vitkosti in vitalno-
sti. Zato sem se pravzaprav tako zapičil v Slovinovo reklamo za »ne-
kaj lahkega«. Ne da se ne bi strinjal z reklamnimi gesli (»pijača brez
teže, z odvzetim sladkorjem, skoraj brez kalorij«), ki obljubljajo, da
se boš, zvest tej pijači, še sam odlepil od tal in zaplaval f>o zraku. Bolj
me moti ime pijače: že spet je zapisano cockta, seveda še s pridevni-
kom lahka. Je to ime angleško? Se spogleduje s »Coca-Colo«? Nič
me ni motilo, ko sem nekajkrat že videl zapisano Kokta, saj sem takoj
vedel, za katero pijačo gre. — Spoštovano jezikovno razsodišče, pro-
sim, svetujte izdelovalcu, naj se vendar odloči za domač napis na na-
lepkah. Tako bi kokta res (p)ostala »pijača vaše in naše (torej tudi
moje) mladosti«.
JR je bilo opozorjeno že na veliko podobnih vprašanj, vendar je
največkrat nemočno, saj njegove izjave posameznike in podjetja zave-
zujejo samo moralno, to pa je pri srečanju z resničnimi ali umišljeni-
mi tržnimi zakonitostmi (Slovin kokto izdeluje po lastnem receptu,
brez obveznosti do tujih licenčnih partnerjev) očitno premalo. Pred-
log mladega Mariborčana, naj se spremeni napis na nalepkah za kok-
to — izdatek Slovinu ne bi ravno snedel kupčka — nam je všeč, ven-
dar nas izkušnja uči, da je tudi za tako preproste rešitve in majhne ko-
rake treba najprej nekaj spremeniti v nekaterih slovenskih glavah. Ali
je pošteno, da nam »prvo domačo brezalkoholno pijačo« ponujajo s
tako tuje skrotovičenim imenom?
KATJA ŠPUROVA
VRTEC V JERUZALEMU
10. nadaljevanje
Ko stoji zravnan nad ljudmi, rosijo njegove besede, prijazne in
preproste, kot blagodejen dež na žejno zemljo:
»Na tem svetovno znanem gričku človek še ni doživel tako velike
sreče, odkar rodi ta zemlja zaklad — najboljše grozdje, od njega pa je
imel doslej korist samo tujec, gospod, nikoli pa tisti, ki so s svojim
znojem pojili zemljo, z žuljavimi rokami prekopavali trda ilovnata
tla ...« Stegnil je roko z odra in oznanil: »Današnji praznik je posve-
čen vam, otroci, vam, matere in očetje ...«
Kako malo je potrebno, da se v preprostem človeku stali led ne-
zaupanja! Ena sama pesmica o materi, ki jo tako ljubko pripoveduje
deklica iz Železnih dveri. Ob preprosti otroški igrici se naglo mehčajo
togi, nezaupljivi obrazi.
Matere si pošepetavajo, ko stopi na oder vzgojiteljica iz Železnih
dveri ter spregovori preprosto in po domače:
»Naši otroci, ki že obiskujejo vrtec, so vam pokazali, kaj vse se
učijo. Učimo jih lepega vedenja, spoštovati starše, ljubiti domovi-
no ...«
Vse to so lepe besede, vsakdo jih lahko razume. A ljudje, ki so
prišli ta dan iz svojih viničarij, so bili vajeni Fiirstove zidanice, baha-
vega hrama s stiskalnico in kletjo z orjaškimi sodi; ta hiša jim je po-
menila oblast, ki so ji bili zavezani, pomenila jim je stoletno delitev
ljudi v gospodarje in hlapce ... Zdaj hiša ni več takšna, kot je bila.
Vidijo na njej zapisano, da je postala dom igre in dela, vidijo z nje
plapolati zastave, a ne vedo še, zakaj natanko je tu in kaj jim oblju-
blja za jutri in za vse jutrišnje dneve. Res je: starega gospodarja ni
več, njegove gorice so zaokrožili in jim daleč raztegnili meje — do Že-
leznih dveri in Cerovca, do Litmerka in Svetinj, do Velikega Brebrov-
nika — dva dni jih ne bi peš prehodil ... Na upravi so šolani, učeni
'Judje, tudi z njimi, z viničarji, se pogovarjajo o tem, kako bodo go-
spodarili, sami pa bodo še zmeraj kopali in škropili in vezali, opra-
vljali trgatev in polnili sode z vinom — za koga? Pravijo, da se bo
zdaj tu vse spremenilo. Malodušno se nasmihajo: njihov delež v vsa-
l^ršni spremembi bo še zmeraj mukotrpno delo, ki pušča žulje na dla-
neh — ali pa bo sprememba dovolj velika, da bo pregnala nadloge
njihovega vsakdanjika? In bo njihovo delo dobilo težo, ki mu gre. Ta
ponosni beli dom — je nemara to že začetek?
Vse to jim berem v očeh, na obrazih, ko obotavljavo stopajo na
Prag Doma, da bi si ga ogledali še odznotraj, in jih prosim, naj jutri
Zjutraj do sedme ure priženejo otroke, ki sem jih bila popisala za vr-
Jutri bodo tudi matere lahko ostale tu, da se bodo otroci laže pri-
vadili, same pa bodo videle, kakšni bodo naši dnevi igre in dela.
Danes naš Dom še ni to, kar bo jutri. Oprema je skromna, z vseh
vetrov smo jo nabrali, tja do Veržeja na Murskem polju sem se peljala
po zavržene šolske klopi za našo igralnico; v spalnici so stari ležalni
stoli namesto posteljic, v tesni umivalnici visijo majhne brisače iz gro-
bega domačega platna, a na vsaki mizici, v vsakem kotičku je šopek
rož in slike na stenah — podobe — iz pravljic, ki jih otroci morda po-
znajo ali pa jih bodo tu prvič slišali, vse tiste pravljice, ki so bile ne-
koč povedane in zapisane tudi zanje, pa ni bilo nikogar, ki bi jim jih
pripovedoval...
Vidim, kako se matere spogledujejo, ko stopajo iz prostora v pro-
stor in se plaho dotikajo predmetov, ujamem komaj zaznaven Ah ...
Ah . ., ko stoje pred brisačkami in majhnimi umivalnimi skledami.
Zakaj vse to? Ali ne bi mogli imeti ene same poštene brisače, ali se ne
bi mogli vsi umivati v eni ali dveh skledah? In moški plaho pripomni:
»Kelko je te vse to koštalo?« In drug šepetaje doda: »To de se te negi
poznalo!« Boje se pač, da jim na posestvu ne bi preveč odtrgali od za-
služka ...
Ali so danes v tej valujoči množici na jeruzalemskem vrhu navzo-
če sence tistih, ki so dali življenje tudi za ta dan, za ta sedemnajsti av-
gust — je danes tu že kdo pomislil na Mileno Petovarjevo, čudovito
učiteljico, na velikega borca za njihove pravice Jožeta Kerenčiča? Vse
bolj se mi zdi, da je to naš tovariš s prosvete, samo ime si je spremenil
in je zdaj njegovo ime Aleksander Pirher ...
Preden je Pirher danes odšel, je položil na mizo v igralnici veli-
ko, nepopisano knjigo, da bi jo popisali tisti, ki bodo prihajali sem,
po službeni dolžnosti ali kot izletniki, iz radovednosti, in bodo imeli
kaj povedati o našem vrtcu ali o sebi. Odprla sem jo in preletela z oč-
mi prvi zapis in hkrati vodilno misel:
»Dom igre in dela v Jeruzalemu je bil odprt \
17. avgusta 1947 \
Smrt fašizmu — svoboda narodu!«
Dobra setev — dobra žetev \
(Iz knjige spominov) \
Stojim na majhnem balkonu našega doma in poslušam klopotce. \
Pogled mi gre daleč po prelepi, v jutranji rosi okopani pokrajini. Spo- j
daj se vleče po grabah mlečno bela meglica, tu zgoraj pa se že razliva
jutranja zarja. Nekje za Lendavskimi goricami, onkraj naftnih polj •
vzhaja sonce... ■
Pogled mi obstane na jasi pod domom: tam se ob tej zgodnji uri i
zbira fazanova družina k zajtrku. Lep samec — skrbni družinski oče i
— s prijetnim, malce hripavim glasom vabi družino k sladkemu ^
grozdju. In stoji na straži, dokler se vsa družina ne napije rose. Nič je \
ne moti pri tem opravilu, nikogar ni v bližini.
Zlata svetloba vzhajajočega sonca nenadoma oblije ves grič: dan
se je rodil, iz grabe pod menoj se oglasi pesem. Prijeten ženski glas
poje priljubljeno domačo pesem.
»Kdo že navsezgodaj tako poje?« vprašujoče pogledam Danico,^
ki mi je prišla voščit dobro jutro. Danica prisluhne, nato se zasmeje:   |
»Ah, to je Cehova Malika!« i
Že včeraj smo povedali Biseri, da bo danes dobila bratce in se- \
strice. Zdaj je prav tako nemima kot jaz: Bodo prišli? A vse drugače \
jih pričakuje Danica, njeno zamujeno otroštvo. To ji vidim po j
očeh... I
Ura je sedem.
Naš obred sprejemanja se je začel nekaj minut po sedmi, z Mali- •
kinim Tončkom; pristopical je sam, brez mame. Plaho položi roko v \
Daničino in gre z njo do stopnic, ki vodijo v igralnico. Pritekli so trije '
upravnikovi, že je na pragu Borkova in njene tri svetlolase deklice,
plaho se je oklepajo, se umikajo Danici, da se jih ne bi dotaknila, ko
jih odpravlja proti stopnicam. Nežika mora s silo potegniti svoja dva
čez prag... ]
Stojim na vrhu stopnic in jih čakam. Otroci se upirajo, ne upajo j
si pogledati navzgor, ne upajo si za materjo na stopnice; krčevito seje 1
oprijemljejo in jo vlečejo nazaj, iztrgali bi se ji iz rok in bi stekli nazaj
v svoj svet, samo tam se počutijo vame. Res: z bosimi, drobnimi no-
gami prestopajo danes prag na prelomu časa. Ta dom jih sprejema, tu
bodo znova shodili, spet bo njihov prvi korak negotov, težil ga bo
strah kakor takrat, ko so se prvič dvignili na noge in jim roke ne bodo :
nič več potrebne za hojo.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA KRATEK ČAS
28. julij 1988 - TEDMIK
Dober den, lepi den, sunčni den, vroči den! Pa smo se odločli.
Prišla je hčer Jula z Dojčianda s svojim Hanzekon in rekla: »Ata in
mama, spakirajta kufer, svijo zakolta, kravo in kure dajta sosidovin v
rejo, pa hajde na Jadransko morje . ..« Skoro me je kop fčesnola; ve-
te, kak je to žmetno za kmeta, ki ne pozna drugega kak delo od zore
do mroka. Pa smo resen tak naredli in upajmo, da se nede nič hujde-
ga zgodilo Sosid Juža in jegova ta boljša polovica sta obečala, ke bota
duma merkala. Saj vete, da je dober sosid vreden več kak ta bližja
žlohta ... Tak smo pač včosik rekli in mislin, da toti pregovor še gne-
šji den vela. Zdi se mi, da sta bla Juža in njegova kar malo užaljena,
gdo sen jaz po Tedniki — seveda boj za hec kak pa za resnico — iska
tokšne, ki bi meli pasko na hišo, živino in grunt. Jula mi je v Nemčiji
tokšne kopalke kupila, saj vete tiste minimalke, ki skrijejo samo tiste
stvari, ki jih je pač treba skrivati. Drgačik pa zgledan v njih kak provi
srmaček, ki si nema kaj drugega za oblečti. Tudi Mica ma nove kopal-
ke, tokšne dvodelne. Malo zgoraj, malo odspodaj, na sredini pa nič. S
svojimi stu kilami tak zgleda kak dvodelna omora, jaz pa kak tristuli-
trski polovjak. Gdo boma mija v morje skočla, obstoja bojazen, da
lehko pride do vesoljnega potopa.
Tejko o naših pomorskih načrtih. Če bon se slučajno vtopa, me
ohrante v trajnem spomini. Če bi v morji vino bilo, te nega bojazni,
da jaz ne bi folga piti, solena voda pa mi nekak nič prav ne paše.
Te pa srečno, dobro se mejte. Naslednjo pismo vam bom posla
direktno z morske plaže, če me slučajno nede kokšni morski pes pred
v zobe doba, možno pa je tudi, da me kokšna inozemska turistkinja
osvoji; saj vete, da majo prieški ftiči trde klune. Te pa še enkrat sre-
čno. Vaš v morje namočeni LUJZEK.
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 28. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva).
17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 URICA DOMAČIH.
PETEK, 29. julija: 17.00 Informativnain zabavna oddaja (novice,
obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva). 17.50
Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 30. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no-
vice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva).
17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 31. julija: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Do-
mača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal-
cev.
PONEDELJEK, 1. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dne-
va). 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes vedno lepe
melodije.
TOREK, 2. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva). 17.50
Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes domača zabavna
glasba.
SREDA, 3. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi-
ce, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva). 17.50
Včeraj-danes-jutri. 18.00 Poletni program, vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
PIŠITE NAM! (Vošnjakova 5, Ptuj)
Izlet po vrhovih okoli Kriških podov
PD Ptuj organizira od 5. do 7. avgusta tri-
dnevni izlet po transverzali okoli Kriških po-
dov.
Program izleta:
V petek, 5. 8.: odhod z železniške postaje
I*tuj ob 4. uri 20 min; prevoz z vlakom do
Ljubljane, iz Ljubljane z avtobusom do
Kranjske Gore, nato peš do koče v Krnici
(1218 m); po krajšem postanku čez Kriško
steno na vrh Križa (2410 m) in Stenarja
(2501 m) ter spust do Pogačnikovega doma
na Kriških podih — prenočevanje. Hoje 8 ur.
V soboto, 6. 8.: s Kriških podov na vrh Ra-
zorja (2600 m) in Planje (2453 m) ter nazaj do
Pogačnikovega doma. Hoje 5 ur.
V nedeljo, 7. 8.: s Pogačnikovega doma na
vrh Bavškega Gamsovca (2392 m) in Pihavca
(2414 m) ter spust proti Luknji in Aljaževemu
domu v Vratih. Iz Vrat z avtobusom prek
Mojstrane do Ljubljane, nato z vlakom do
Ptuja. Vrnitev ob 24. uri.
Oprema:
visokogorska, hrana iz nahrbtnika — mož-
nost prehrane tudi v koči.
Cena:
20.000 din — vračunana prevoz in preno-
čevanje.
Vodja izleta:
Franci Petrovič
Prijave:
v društveni pisarni vsak torek in petek od
16. do 18. ure. Rok za prijavo je 2. avgust. Ob
prijavi plačate stroške (20.000 din). Obvezna
je plačana članarina za letos zaradi zavarova-
nja. Vsak udeleženec izleta gre na svojo od-
govornost. Tura je fizično in tehnično zahte-
vna in ni primerna za začetnike.
Če bo slabo vreme, izlet odpade.
PD Ptuj
BORUT
KOS
Iran — zivlietife v zncilcu islama
5. nadaljevanje
Končno je v celico vstopil tudi
ta 22-letni fant v razcapani voja-
ški uniformi in mi s pomočjo
mojega »ruskega prevajalca« po-
vedal, da je dezertiral, ko je bil
na sovjetski meji navaden vojak.
Prav smešno se mi je zdelo, v ka-
tero državo je emigriral, saj bi že
vnaprej lahko vedel, kakšna uso-
da ga čaka. Poslali so ga na pri-
silno delo v Sibirijo, nato pa ga
čez mesec dni vrnili v Iran in ta-
ko se je znašel tukaj. Ve, kaj ga
čaka, za to ni potrebno nikakrš-
nega razmišljanja: ustrelitev.
Vprašal sem ga, zakaj je poizku-
šal emigrirati ravno v Sovjetsko
zvezo, vendar še sam ni vedel
pravega vzroka; le iz Irana je ho-
tel zbežati, ker je vedel, da ga bo-
do prej ali slej poslali na fronto.
Če sem upošteval, da ve, kaj ga
čaka, je deloval izredno mirno,
kajti le vprašanje časa je bilo,
kdaj ga bodo ustrelili.
Prav mučno mi je bilo, ko so
mi pojasnjevali zakone in kazni,
ki se še iz Hamurabijevih časov
niso kaj dosti spremenili. Če te
homeinist dobi pijanega, ti prvič
naprtijo trideset udarcev z bi-
čem, drugič osemdeset, v tretje
pa si ob glavo. Ali pa če prebiješ
noč z žensko, ki ni tvoja žena, te
brez odlašanja ustrelijo, ženska
pa dobi petindvajset do trideset
udarcev z bičem. Vendar sem
kasneje zvedel, da tudi prostitu-
cija ni povsem zamrla. Za noč je
mogoče dobiti prijateljico le za
1000 rialov (1 $), v kar se podaja-
jo pretežno mlada dekleta ali
študentke, katere se drugače ne
morejo preživljati. Temu sem se
precej začudil, saj sem v pogovo-
ru z nekim študentom zvedel, da
imajo študentje boljše življenjske
razmere kot drugi, npr. hrano v
študentskih centrih dobijo cene-
je, ravno tako prenočišča in dru-
go.
Ko smo se tako izpovedali, ni-
smo vedeli več o čem govoriti in
vsak se je zatopil v svoje misli.
Ni mi bilo jasno, koliko časa
bom moral prebiti v zaporu. Kaj
sem sploh zakrivil? Tolažili so
me, da bom mogoče ostal le tri
do pet dni, kar je za njih prava
malenkost, meni pa se je zdelo
neznansko veliko, saj sem zaradi
negotovosti postajal vse bolj živ-
čen.
Med seboj so se pogovarjali v
farščini, zaradi tega nisem mogel
sodelovati v pogovoru in posta-
jalo mi je vse bolj neznosno. Po-
begli vojak si je čez čas s pomoč-
jo brusilnega papirja začel iz
mandljevih pečk izdelovati mu-
slimanski molitvenik v obliko
ogrlice ter si s tem krajšati čas,
drugi pa smo živčno kadili. Vsa-
ko uro je po stažu najstarejši po-
klical paznika, da je vključil ven-
tilator, kajti bilo je neznosno
vroče in zadimljeno.
Nihče ni imel ure, zato ne
vem, kdaj so nam prinesli večer-
jo v veliki skledi; to smo položili
na časopisni papir v krogu in na
tleh pojedli. Ko smo pospravili,
mi niso dovolili, da jim poma-
gam; bil sem nekakšen gost. Paz-
nik je prinesel velikanski vrč ča-
ja, kar je tudi vsa pijača, ki jo v
zaporu dobijo. Med srebanjem
čaja se je možak, ki je bil zaprt
dve leti, kar naprd smejal in stal-
no ponavljal: »Čaj, čaj,« kajti
prej je pil veliko alkohola, zdaj
pa se napaja s to posladkano vo-
do.
Napočil je čas za umivanje in
za na stranišče. Vse se je odvijalo
le ob določenih urah, tudi na
stranišče si lahko odšel le trikrat
dnevno. Po dva in dva smo z ma-
sko na očeh zapuščali celico in
jaz sem čas izkoristil za tuširanje.
Obrisal sem se kar v neko smrde-
čo brisačo, vendar sem se počutil
mnogo bolje. Povedali so mi, da
se lahko obrijem — njim to na-
mreč ni dovoljeno —, vendar se
nisem, ker sem sklenil, da bom
poskušal biti čimbolj zanemar-
jen. Ko smo se vrnili v celico in
jo je paznik znova zaklenil, se je
»ruski prevajalec« pokril z ruto
prek obraza in zaspal, še pred
tem pa gaje »dveletni« temeljito
po turško zmasiral; to pomeni,
da ga je celega prehodil. Tudi
meni je ponudil takšno masažo,
vendar pri njegovih devetdesetih
kilogramih nisem hotel postaviti
na preizkušnjo svojih kosti. Poiz-
kušal sem zaspati, vendar zaradi
vročine in močne luči skoraj celo
noč nisem zatisnil očesa.
Ob petih, kot mi je povedal
»dveletni«, ki je že imel občutek
za čas, so me zbudili, da bi vsi
skupaj zajtrkovali. Toda ko sem
videl nekakšen sir in kruh, podo-
ben platnu, sem raje spal dalje.
Tokrat se mi je končno posvetilo,
kako naj zaspim pri močni luči.
Na oči sem si nataknil masko in
v trenutku zaspal.
Zbudilo me je odpiranje vrat
in paznik, ki me je prvi dan pri-
peljal v celico, je s kretnjami po-
kazal, naj mu z masko na očeh
sledim. Na hitro sem si oblekel
srajco, se poskušal kar najhitreje
prebuditi in sledil sem mu.
Posadil me je na stol v neki
majhni celici, vendar mi ni dovo-
lil sneti maske z oči. Po nekaj mi-
nutah sem zaslišal odklepanje
vrat ter navzočnost dveh ljudi za
svojim hrbtom, kajti stol sem
imel obrnjen tako, da sem vra-
tom kazal hrbet. Ko so se vrata
zaprla, sem vprašal, ali lahko
snamem masko; odgovor v an-
gleščini je bil pritrdilen. Zagledal
sem dva možaka, oblečena po
zahodnjaško; nista nosila niti
brade, toda takoj sem ugotovil,
da bosta to moja zasliševalca,
ker sta s seboj imela moje belež-
ke, potni list ter še nekaj papir-
jev.
Predstavila sta se kot oficirja
za varnost in si me začela ogle-
dovati. Ker sem sedel na edinem
stolu, sta oba morala stati, posta-
vila pa sta se tako, da mi je eden
stal za hrbtom, drugi pa pred
menoj. Tisti, ki mi je stal za hrb-
tom, me je začel spraševati za
osebne podatke, ki so bili napi-
sani v potnem listu, drugi pa je
ves čas molčal in me neprestano
gledal v oči. Ko sem odgovoril
na vsa vprašanja, sem moral še
enkrat ponoviti vse podatke —
od imena in priimka do številke
potnega lista.
Dejal je, d? mi sploh nič ne
verjamejo; potni list je ponare-
jen, jaz pa sem Američan ali An-
glež, za kar že imajo podatke, in
naj raje vse priznam. Hotel sem
se obrniti k njemu, toda oficir
pred menoj mi tega ni dovolil.
»Kako naj vam dopovem, da
sem Jugoslovan?« sem začudeno
vprašal. Nič mi ni bilo več jasno.
»Mi že vemo, kaj si,« je sledil
hladen odgovor, »zato raje odgo-
varjaj na vprašanja.«
Moral sem jim našteti vse dr-
žave, za katere sem imel vize v
potnem litu. Namenoma jih ni-
sem našteval po vrsti, tako da je
oficir moral nekaj časa iskati
pravi žig, kajti še vedno nisem
hotel povedati, da sem bil prejš-
nje leto v Iranu. Sledila so vpra-
šanja, podobna, kot mi jih je za-
stavil homeinist na avtobusni po-
staji, vendar mnogo bolj podrob-
na: »Zakaj sem v Iranu?«
Zlagal sem se, da študiram
zgodovino in sem si prišel ogle-
dat zgodovinske znamenitosti
dežele, ki je bila nekoč center
mogočne perzijske države. Ni-
sem hotel povedati pravega na-
mena obiska, ker bi jim tako po-
stal še bolj sumljiv. Nato sem
moral našteti vsa zgodovinsko
pomembna mesta v deželi ter na
kratko zgodovino tega območja.
Še dobro, da se resnično zani-
mam za zgodovino, kajti ko obiš-
čem kakšno državo, me poleg'
ljudi in običajev najbolj zanima-
jo arheološka mesta, zato že pred
potovanjem dobro naštudiram
kraje, ki jih nameravam obiskati.
Mislil sem že, da se bom izvle-
kel, vendar brez političnih vpra-
šanj ni šlo.
»Kaj mislim o Homeiniju in
njegovi politiki?« je bilo nasled-
nje vprašanje.
Že vnaprej sem pričakoval to
vprašanje in Homeinija sem opi-
sal kot nekakšnega rešitelja Ira-
na, za katerim stoji vse ljudstvo.
O njegovi polkiki pa sem raje
molčal, saj bi oficir, ki me je stal-
no gledal v oči, lahko opazil, da
lažem.
Nadaljevanje prihodnjič/
TEDNIK - 28-       1988
IZ NAŠIH KRAJEV — 9
KIDRIČEVO JE VEDNO POLNO!
Petkov praznik so mnogi obi-
skovalci od blizu in daleč izkori-
stili za osvežitev v kopališču Ki-
dričevo. Letošnje sezone še ne
gre ocenjevati, vseeno pa delavci
kopališča ugotavljajo, da je ko-
palcev z vsakim dnem več.
Ne le zaradi visokih tempera-
tur — kopali bi se lahko navse-
zadnje tudi v kakšni mlaki, poto-
ku ali doma v kadi — za kopališ-
če se ljudje odločajo zaradi česa
drugega. Tega »drugega« imajo
v Kidričevem res obilo. Poleg či-
ste in tople vode s temperaturo
24 in 25° C je njihov glavni adut
urejenost kopališča; V senci šte-
vilnih dreves je kopalcem na vo-
ljo minigolf, rusko kegljišče in
namizni tenis. Tudi za športnike
je poskrbljeno z igrišči za odboj-
ko in košarko. Za prihodnje leto
načrtujejo še igrišča za tenis. K
dobri ponudbi sodita še hrana in
pijača, ki jo strežejo naravnost iz
hladilnika. Za varnost je že pre-
ventivno dobro poskrbljeno; za-
njo skrbijo kopališki redarji.
Konkurence Ptujskih toplic se
jim ni treba bati, saj imajo dru-
gačno strukturo gostov. Prihaja-
jo od vsepovsod, kar tri četrtine
se jih pripelje iz Maribora. Radi
se ustavijo tudi tranzitni turisti in
se osvežijo po naporni vožnji.
Prostor ob bazenih je prime-
ren za večerne prireditve, zato
bodo mladi organizirali svojo za-
bavo.
Cene so v primerjavi z drugimi
kopališči nižje: odrasli odštejejo
zase 2000 dinarjev, za otroke pa
500 dinarjev manj. Delavci TGA
in njihovi svojci imajo letne
abonmaje.
Od 17. junija, ko se je sezona
začela, pa do 22. julija je bilo
prodanih okoli 16.000 kart, zato
pričakujejo letos rekordni obisk.
MM2
(Posnetek: M. Ozmec)
Počitnice kar tako
Za naše kratkohlačnike smo v ptujski občini pripravili v času po-
čitnic več aktivnosti. V organizaciji Društva prijateljev mladine, ptuj-
skih osnovnih šol in Zveze telesnokulturnih organizacij so mladi lah-
ko in še bodo do konca počitnic hodili na izlete v neznano, si ogledo-
vali filme, igrali mali nogomet, košarko in se pomerili v teku. Vse te
aktivnosti so se in se še odvijajo v dopoldanskem času, da bi bili star-
ši vsaj nekaj ur brez skrbi na svojih delovnih mestih. O tem, kako se v
času počitnic nič ne dogaja, je bilo izrečenih že veliko kritičnih besed,
tudi nekaj sestankov, in letos imamo priložnost svoje šolarje v dolgih
počitniških dneh zaposliti organizirano, pod vodstvom.
Vendar je treba resnici na ljubo zapisati, da mladi, ki so jim vse te
aktivnosti namenjene, nad njimi niso kdove kako navdušeni. Ali jih
sploh ni ali pa jih pride tako malo, da ni vredno truda. Človeku da
misliti, da so odrasli delali pri načrtovanju počitniških aktivnosti ra-
čun brez krčmarja. Starši in vzgojitelji želimo eno, otroci spet nekaj
drugega. Še vedno, kot kaže, velja, da je najbolje obiskana »enajsta
šola pod mostom«. Pa saj jih človek tudi razume, te nadebudneže, ki
komaj pričakujejo počitnice .in si, ko šolski zvonec zadnjič zazvoni, ne
želijo nič drugega kot čim dlje od šole.
Res je tudi, da kakšne posebne propagandne akcije za te aktivnosti
ni bilo in ni jih malo, ki sploh niso vedeli, da lahko dopoldne preživi-
jo tudi kako drugače kot pred televizorjem ali ob bazenu. Res pa je
tudi, da takšne počitniške aktivnosti terjajo temeljitejše priprave, v
katere pa je treba vključiti otroke, starše in vzgojitelje. Ob tem pa ni
treba, da bi imeli slabo vest, če otroci niso za takšne aktivnosti. Mo-
goče bi kazalo več truda vložiti v institucije, ki tudi sicer imajo pro-
grame za otroke (knjižnica, kino, najrazličnejša društva), in jim omo-
gočiti, da v poletnih mesecih razširijo svojo ponudbo. Za vsako ceno
iskati nove aktivnosti in programe izven obstoječih organizacijskih
oblik vedno tudi ni tisto pravo. NaV
Frangež uspešen
Tekmovalna sezona v motokrosu se je prevesila v drugo polovi-
co. Na dirkah za republiško in državno prvenstvo AMD Ptuj zastopa
Marjan Frangež. Na dirki za republiško prvenstvo v Lukovici je osvo-
jil odlično tretje mesto, nato pa nastopil na dirki za državno prven-
stvo v Zelini. Na temperaturi 35 stopinj je v prvi vožnji osvojil tri, v
drugi pa eno točko. Tako je uspešno sklenil prvi del sezone v razredu
do 250 ccm. Nadaljevanje prvenstva bo v septembru. F. B.
Frangež na proglasitvi najboljših v Lukovici.
Pokal Podvincev v Zagojiče
v nedeljo, 17. julija, je bilo prijetno tudi v Podvincih, kjer so čla-
ni gasilskega društva uspešno izvedli tradicionalno tekmovanje v mo-
kri vaji s tridelnim gasilskim napadom. Tekmovanja se je udeležilo
osem gasilskih desetin, najbolje pa so se odrezali gasilci Zagojičev.
Poleg njih so sodelovali še gasilci iz Spuhlje, Podlehnika, Kicarja,
Grajene, Agisa, Zabovec in Spodnjega Velovleka —OM
Zmagovalna ekipa iz Zagojičev med tekmovanjem. (Foto: M. Ozmec)
PRI NAS V KLUBU
V klubu zdravljenih
alkoholikov ni dopusta
v poletnih mesecih odhajajo sicer naši zdravljene! na dopust in
oddih, vendar delo v klubu teče ves čas.
Julija in avgusta se bomo zbirali vsak torek od 16. do 18. ure v sejnih
prostorih zobozdravstvene službe v novem zdravenem domu. Delali ne
bomo po skupinah, ampak bomo vsi skupaj. V teh dveh mesecih načr-
tujemo kratka predavanja terapevta tov. Solovjeva na teme: Vzgoja
otrok, Družina kot skupina in reševanje konfliktov, Adolescentna kri-
za indentitete. Pogled na vzgojo nekoč in danes. Torej učenje zdra-
vljencev za zdravo in srečno življenje, potem pa pogovor zdravljencev
na to temo. Drugo uro pa bo velika predstavitev družine, kjer trajajo
abstinenca in spremembe že dlje časa, in sicer nad tri leta in več.
Sproti bomo seveda reševali morebitne težave posameznika ali druži-
ne, če bo v tem času potrebno.
V jeseni pa spet pričnemo delo po skupinah. Zdaj delujejo štiri, v
vsaki je okrog 12 zdravljencev in svojci. Terapevti so Aleksander So-
lovjev. Jasna Toplak, Marija Tominšek in dr. Zlata Ivetič. V starem
kopališču v Muršičevi ulici imamo svojo sobo. Tuje pripravljena tudi
večja dvorana za skupne sestanke za nas in druga društva, ki imajo tu
svoje prostore. Velike težave pa imamo z opremo za dvorano in za so-
bo. Dobili smo re nekaj stolov. Tapisone, tapete in sesalec za čiščenje
smo si priskrbeli sami. O kakšni omari in drugem, kar bi potrebovali,
da bi bil prostor bolj funkcionalen in prijaznejši, pa lahko zaenkrat
sanjamo. Zaradi velikega števila zdravljencev imamo zato skupne se-
stanke največkrat v zobozdravstvenem prostoru. Gostovanje drugod
ni ravno prijetno, zato upamo, da bomo sčasoma rešili tudi problem
opreme kljubskih prostorov. V prijetnem okolju je tudi delo prijetnej-
še in seveda bolj uspešno.
Zlata Ivetič,
terapevt kluba
Odprto prvenstvo Ptuja
v malem nogometu
v okviru republiške akcije RAZGIBAJMO ŽIVUENJE komisi-
ja za množičnost pri ZTKO Ptuj organizira odprto prvenstvo Ptuja v
malem nogometu. Prvenstvo je posvečeno bližajočemu se prazniku
občine Ptuj in bo na rokometnem igrišču stadiona Drave. Prvenstvo
bo v petek, 29. julija, ob 18. uri. Najboljše ekipe, najboljši strelec in
vratar prvenstva pa bodo prejeli lepe nagrade organizatorja.
ZTKO Ptuj prosi vse podpisnike, društva, klube in DO, da se pr-
venstva udeležijo, kajti le tako bomo športno proslavili naš praznik
ter se vključili v široko zastavljeno akcijo Razgibajmo življenje.
Ob tem pa organizator obvešča vse ljubitelje malega nogometa,
da se bo na tem prvenstvu prvič v Ptuju igral mali nogomet po novih
pravilih, ki veljajo pri NZ SFRJ. Ena pomembnih sprememb je, da v
igri igrajo le štirje igralci in vratar, ne več pet in vratar. Torej ne poza-
bite se udeležiti prvenstva v malem nogometu!
ZB
HAJDINA-MITRAS '88
II. tradicionalni nočni turnir
v malem nogometu
športno društvo Hajdina prireja v petek, 29., in soboto, 30. julija,
3. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za kip boga Mitra, za-
ščitnika hajdinskih nogometašev. Turnir bo, tako kot vedno, na asfalt-
nem nogometnem igrišču na Sp. Hajdini ob 19. uri. Ekipe se lahko
prijavijo eno uro pred pričetkom turnirja. Nagradni fond za prve štiri
ekipe znaša 1,850.000 din. Najboljšega igralca in vratarja turnirja ča-
kata praktični darili. Za nagrade bo namenjen celotni znesek prijavni-
ne.
Organizatorji so poskrbeli za jedačo in pijačo, zato pridite in ob
dobri glasbi preživite nogometni noči na Hajdini.
S. B.
SKUPŠČINA NOGOMETNEGA KLUBA DRAVA
»Hvala za dobre rezultate!«
s temi besedami je na skupšči-
ni nogometnega kluba Drava —
bila je prejšnji četrtek v prostorih
delavskega doma Franca Kram-
bergerja — predsednik nadzor-
nega odbora Marjan Berlič na
kratko ocenil dobro delo nogo-
metašev, njihovih trenerjev in
vodstva v minuli sezoni.
Ko je leta 1984 Dravino krmi-
lo prevzel novi izvršni odbor, je
bil klub v težavnem položaju.
Zlasti so ga pestile finančne teža-
ve, te pa so se kaj kmalu odrazile
tudi v igri. Drava je padala iz
ene lige v drugo, množica igral-
cev jo je zapustila in pristali so v
medobčinski ligi. Toda vodstvu
je uspelo strniti vrste ljubiteljev
nogometa, ki jih ni malo. Kljub
nepoštenemu odnosu samozva-
nih menažerjev raznih klubov v
občini, ki so od Drave z obljuba-
mi odtegnili množico igralcev (v
različnih klubih sirom občine
lahko najdemo kar 50 odstotkov
bivših Dravašev; samo v letoš-
njem prestopnem roku je odšlo 9
igralcev, pa pri tem noben klub
ni čutil potrebe, da bi se o tem
pogovoril z vodstvom Drave), je
izvršilni odbor, ki ga je od 1984.
do letos vodil Janko Kosi, učvr-
stil klub in z dobrim delom no-
gometnih strokovnjakov so se j
^lani in mladinci vrnili na višjo i
raven tekmovanja — v območno \
ligo. i
Težava pa je, da v igralcih niso i
Vzgojili občutka pripadnosti klu-
t>u. Zato se dogaja, da igralci od-
hajajo — »za kišto piva«, smo
slišali v razpravi. Brez občutka
23 klub ni uspehov. Igralcem je
potrebno zagotoviti dobre raz-
bere za trening in tekmovanje,
^^•e takrat lahko od njih nekaj
^ahtevamo. Najmanj to, da v
klubu ostanejo. Kontinuitete pa
Pri Dravi doslej ni bilo.    ____,
Precej kritičnih besed so pove-
dali prisotni tudi o malem nogo-
metu in množici turnirjev, ki jih
v naši občini lahko organizira
vsakdo. Mali nogomet kvari veli-
kega, vse bolj postaja hazardna
igra: vplačaš prijavnino in mor-
da se ti obrestuje desetkratno —
kot pri loteriji. Tudi zato tekme
nogometašev v naši občini niso
tako dobre, kot bi lahko bile, in
to ne samo pri Dravi. V naši me-
dobčinski ligi se igra dober no-
gomet, toda igralci so velikokrat
preutrujeni, saj na ligaške tekme
prihajajo z raznih turnirjev v ma-
lem nogometu — tudi nočnih, in
od sebe ne morejo dati vsega,
kar zmorejo. Da pa nogomet v
občini je priljubljen, dokazuje
več kot 30 nogometnih društev.
ki imajo 80 ekip in v katerih je v
minuli sezoni igralo čez 1700 re-
gistriranih nogometašev.
»Nismo storili vsega, kar bi
morali, smo pa toliko, kot smo
lahko,« je delo izvršnega odbora
v preteklih štirih letih ocenil nje-
gov predsednik Janko Kosi.
Kako naprej?
Cilji Drave so prvo mesto v
območni ligi za člane in mladin-
ce in s tem vrnitev v slovensko li-
go. Za to pa morajo zagotoviti
nekatere osnove: sredstva, izvoli-
ti stalnega sekretarja, organizira-
ti strokovno trenersko delo, izde-
lati pravilnik o stimulaciji igral-
cev na treningih in tekmah, izpo-
polniti opremo, reševati težave
igralcev, omogočiti večdnevne
priprave pred prvenstvom, uredi-
ti odnose med Zvezo telesnokul-
turnih organizacij in Dravo, med
Dravo in drugimi klubi v občini,
z medobčinsko nogometno zvezo
in s sodniško organizacijo. »Ima-
mo dobre igralce, pa tudi dobro
publiko,« je sklenil Ivo Krnjič,
trener članske ekipe, ko je govo-
ril o načrtih kluba.
»Drava je v občinskem merilu
veliki klub, zato tudi mora biti
organizirana kot veliki klub. Šele
tedaj različni >mrhovinarji< ne
bodo uspevali Dravi speljati
igralcev,« je menil Branko Kir-
biš, predsednik medobčinske no-
gometne zveze.
Pred vodstvom Drave so torej
velike naloge. V septembru načr-
tujejo, da bodo pripravili na sta-
dionu veliko tombolo, saj si bo-
do le tako lahko zagotovili denar
za nemoteno delo; od družbe ga
— kot v vseh športnih panogah,
teh pa je v občini kakih 20 — do-
bijo premalo.
V novembru bodo v Dravi pro-
slavili 55-letnico dela kluba. Ob
tem bo potrebno ponovno spom-
niti na pomembno vlogo, ki jo je
imela Drava kot protiutež dote-
danji nemški športni zvezi, saj na
ta vidik slovenskega športa pre-
radi pozabimo. Na proslavi bo-
do imenovali tudi nekatere ča-
stne člane NK Drava.
Veliko želja, veliko načrtov,
veliko volje. Tako bi lahko skle-
nili misli, izrečene na skupščini
nogometašev. Pa dosti sreče,
Dravaši!
Na skupščini so izvolili nov izvršni odbor. V njem so: Branko
Kirbiš — predsednik, Zlatko Brumec, Savo Kozjak, Ciril Kovač,
Jože Klin^ Ivo Krnjič, Martin Mlakar, Janko Kosi, Ivo Vogrl-
nec. Jure Smigoc in Boris Perger.
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Vlado Kralj, Marjan Ber-
lič in Gorazd Kodrič.
Mladinci Drave, prvaki medobčinske lige, s trenerjem Francem Krajn-
cem.
10 * ZA RAZVEDRILO
28. julij 1988 — XEDNIK
TEDNIK - 28. julij 1988
OGLASI iN OBJAVE - 11
Druga izmena briga-
dirjev v Lenartu    I
I
v soboto popoldne in v nedeljo, 24. julija, so v naselje zvezne \
M DA Slovenske gorice v dem učencev v Ptuju prispeli že brigadirji*
druge izmene letošnje akcije. Vseh skupaj je prek 160, prišli pa so iz I
Kuršumlije v Srbiji, Pljevlje v Črni Gori, Sente v Vojvodini, iz Črnom-
lja ter posebna specializirana brigada Rdečega križa Slovenije.
Na slovesnosti ob uradnem pričetku druge izmene je v nedeljo
popoldne zbranim govoril Rudi Lešnik, predsednik občinske konfe-
rence SZDL v Lenartu, in pri tem poudaril, da bodo krajani Gradišča
in Voličine brigadirje z veseljem sprejeli, saj bodo z njihovo pomočjo
v teh dveh KS kmalu prišli do okoli 600 novih telefonskih priključ-
kov. V ponedeljek zjutraj so se namreč brigadirji L izmene že odpra-
vili na novo delovišče v lenarško občino. Pri Gradišču so pričeli kopa-
ti jarek za telefonski kabel. Poleg tega pa bodo v drugi izmeni urejali
tudi melioracijske jarke, ob koncu pa nameravajo še dokončati delo
na Majskem Vrhu. Brigadirski HO — RUK!
-OMi
Druga poletna noč
bogatejša od prve
Ob občinskem prazniku 8. avgustu se bo mesto znova razgibalo.
S prazničnim utripom je pričelo že v februarju, ko se je po mestnih
ulicah in trgih vila karnevalska povorka. Aprila je mesto sejmarilo,
maja so bili v ospredju trgovci in izdelovalci turističnih spominkov,
junija pa so nas obiskali udeleženci muzejskih vlakov in udeleženci
letošnje Ohceti v Ljubljani. Na ptujskih ulicah in trgih se je marsikaj
dogajalo tudi v juliju petega in šestega avgusta pa bodo mestne prire-
ditve dosegle svoj vrhunec. Druga poletna noč v Ptuju bo trajala do-
bra dva dni. V septembru bo veselo v festivalskih dneh, oktober bo
bolj ali manj miren. Zadnja večja mestna prireditev bo novembrsko
martinovanje. 25. novembra bo še tradicionalni Katarinin sejem, nato
pa bo prišel čas »zaprtih« prireditev.
Osrednje organizacijske posle pri drugi poletni noči je letos prev-
zelo ptujsko turistično društvo, za ponudbo v hrani, pijači in glasbi pa j
so odgovorni zasebni in družbeni gostinci. Na treh mestih — na Trgu]
mladinskih delovnih brigad. Slovenskem trgu in v Prešernovi ulici — ■
se bo petega in šestega avgusta marsikaj dogajalo. Petkove prireditve
bodo nekakšno nadaljevanje Ožboltovega sejma. Na že omenjenih;
mestih bodo igrali različni ansambli: Šik na Trgu mladinskih delov-j
nih brigad. Zrelo klasje na Slovenskem trgu in v Prešernovi ulici an-|
sambel Prerod. Diskoteka Metulj bo postavila mize na Cvetkovem tr-i
gu, kjer bodo na svoj račun prišli ljubitelji diskoglasbe. j
Zveza telesnokulturnih organizacij bo razpisala športne igre med]
krajevnimi skupnostmi, na vseh treh prireditvenih mestih pa bodo v'
soboto nastopili znani Ftujčani, ki so dosegli izjemne uspehe na špor-
tnih in drugih področjih. V soboto pa bo Tone Fornezzi-Tof pripeljal
v Ptuj tudi svoj Moped show.
Kot je povedala predsednica gostinske sekcije pri ptujskem obrt-
nem združenju Marija Jaušovec, bodo veselice trajale do četrte ure
zjutraj. V soboto bodo lokali v Prešernovi nemoteno poslovali. Zelo
pomembno pa je, da bodo takoj po prireditvi očistili mesto, saj se za-
vedajo, daje v Ptuju ravno ob sobotah veliko turistov: umazano me-
sto pa nam ne more biti v ponos.
V prireditve poletne noči se bodo vključili tudi mladi. Pomagali
bodo pri ureditvi prireditvenega prostora in organizirali srečelov.
MG
ZARADI EKSPLOZIJE TELEVIZORJA
ZGORELO STANOVANJE
V ponedeljek, 25. julija, nekaj
po trinajsti uri je prišlo do poža-
ra v stanovanju Fištravčevih v
Kraigherjevi ulici 34 v Ptuju. Do
požara je prišlo zaradi eksplozije
televizijskega sprejemnika. Ta pa
je po vsej verjetnosti eksplodiral
zaradi vnetja električnega do-
vodnika do sprejemnika. Po ek-
sploziji se je požar hitro razširil
po vsej dnevni sobi in pozneje
tudi po celotnem stanovanju.
Na požarišče so kmalu prihite-
li ptujski gasilci z dvema avto-
mobiloma, vendar sami niso mo-
gli požara omejiti, zato so na po-
moč poklicali še gasilce s Hajdi-
ne in TGA Kidričevo.
Očividci so ves čas le nemo
opazovali, kako se je požar raz-
širjal iz ene sobe v drugo, med-
tem ko so za to opremljeni gasil-
ci nemočno gasili najprej z apa-
ratom na prah, pozneje pa tudi z
vodo. Ko so ognjeni zublji zajeli
že prednji del ostrešja, so z viso-
kotlačnim topom tako rekoč zad-
nji trenutek požar omejili, sicer
bi lahko bile posledice še hujše.
Stanovanjska oprema Fištrov-
čevih je v celoti zgorela, zaradi
visoke temperature so odpadli
tudi vsi ometi, tako da so ostale
le golestene in kup pepela. Zares
žalosten pogled.
Temu ob rob velja sedaj resno
opozorilo vsem krajanom Ptuja
in bližnje okolice. Gasilci so po-
vedali, da bi bili lahko pri gaše-
nju gotovo hitreje bolj učinkovi-
ti, če bi imeli na voljo hidravli-
čno lestev za gašenje požarov v
višjih nadstropjih (požar je na-
mreč nastal v 4. nadstropju). Ta-
ko pa so žal lahko gasili le na
klasičen način u lestvijo na ročni
dvig, s čimer so zamudili precej
dragocenega časa kljub veliki že-
lji, da bi požar čimprej pogasili.
Čas je, da se vsaj sedaj nekaj
premakne, kajti Ptuj NUJNO
potrebuje hidravlično lestev. Viš-
jih nadstropij je še veliko!
-OM
Stanovanje Fištravčevih z zadnje strani, še pred prihodom gasilskega av-
tomobila.
Ker so gasilci s škropljenjem od spodaj bili premalo učinkoviti, so mora-
li s priročno lestvijo splezati bližje požaru.
Požar je zadušil šele visokotlačni vodni top nekaj po štirinajsti uri.
V stanovanju ni ostalo ničesar več. Materialne škode je po nestrokov ni
oceni za okoli 30 milijonov.
Še sreča, da se požar ni razširil na ostala stanovanja. V hodniku je že
povzročil precej škode. (Fotografije: M. Ozmec)
osebna kronika
Rodile so:
Antonija Ban, Paradiž 50 —
Mateja; Jožica Mihelak, Črmlja
4 — Katjo; Marija Lukman, La-
ča ves 33 — Mateja; Anica Ži-
žek, Župetinci 3 — Simono; Sla-
vica Kosi, Trstenjakova 14 —
Katjo; Marija Haložan, Obrez 46
— Jerneja; Majda Skledar, Sestr-
že 80 — Alena; Erika Kozel, Zi-
herlova pl. 11 — deklico; Zden-
ka Vindiš, Kungota 92 — dekli-
co; Minka Qajnko, Senešci 46 —
deklico; Ljubica Zamuda,
Drakšl 30 — Tomaža; Ivanka
Kaučič, Mihalovci 43 — dva de-
čka; Marija Lozinšek, Moškanjci
108 — deklico; Sanja Čondič,
Kraigherjeva 11 — Sebastijana;
Dušanka Majcen, Koračice 1 —
Gregorja; Darinka Kosi, Kidri-
čevo, Ob Gozdu 2 — Leona;
Marija Levanič, Mala vas 4/a —
Jerneja; Marija Tominc, Pleterje
66 — Majo; Manica Krsmano-
vič, Ljubljana, Polanškova 5 —
Marka; Terezija Kšela, Žihlava
5/b — deklico; Olga Kelenc,
Bresnica 45/a — deklico; Slavi-
ca Zamuda, Formin 27 — Ma-
nuelo.
Poroke:
Peter Korpar, Trstenjakova 12,
in Alenka Hlupič, Ul. A. Hlupiča
5; Miran Kekec, Kicar 45, in Li-
dija Petrovič, Ribiška pot 15;
Branko Šešerko, Moškanjci 93,
in Anica Lužar, Kot pri Semiču
83; Edi Lozinšek, Dravinjski Vrh
21, in Rozalija Rot, Na Kresu
18; Edi Lozinšek, Dravinjski Vrh
21, in Rozalija Rot, Na Kresu
18; Boris Cafuta, Panonska 5, in
Liljana Petrovič, Panonska 5;
Branko Polanec, Krčevina pri
Vurberku 42, in Marija Breg,
Grajenščak 5/b; Janez Dolenc,
Pleterje 10, in Jožica Smolinger,
Lovrenc na Dr. polju 81; Branko
Osterc, Gabrnik 38, in Emanuela
Mohorič, Gabrnik 18/a; Slavko
Galun, Podvinci 71, in Marija
Zelenko, Podvinci 71.
Umrli so:
Marija Fajt, Cesta Olge Me-
glic 13, roj. 1904, umrla 17. julija ,
1988; Vlado Hansel, Kidričevo, ;
Tovarniška 5, roj. 1924, umrl 15. :
julija 1988; Terezija Karnek, Sel-
ška 32, roj. 1903, umrla 17. julija
1988; Elizabeta Vindiš, Belavšek
6, roj. 1914, umrla 20. julija
1988; Alojz Arnuš, Spuhlja 11,'
roj. 1924, umrl 22. julija 1988;
Marija Sluga, Stogovci 9, roj.
1931, umrla 24. julija 1988; Luci-
ja Slaček, Štuki 22, roj. 1917,
umrla 21. julija 1988; Janez
Cajnko, Zamušani 88, roj. 1942,
umrl 24. julija 1988; Ana Kokol,
Kukava 15, roj. 1927, umrla 23.
julija 1988.
ČRNA KRONIKA
SPET VLOMILCI V GRADU
ŠTATENBERG
Verjetno v nedeljo, 24. julija,
zvečer so neznani vlomilci (ali
vlomilec) obiskali znani baročni
biser ob Dravinji — grad Štaten-
berg pri Makolah. Kot kaže prei-
skava, je bil vlom na »kulturnem
nivoju«. Vlomilci so prišli v grad
skozi okno nekdanje kavarne,
kjer ima Zvonko Kovačič že oko-
li 10 let svoj disko, opremljen z
več deset milijonov dinarjev
vrednimi napravami. Toda vlo-
milcev to ni zanimalo. Nadalje-
vali so pot skozi drugo okno na
dvorišče, vlomili še dvoje vrat,
da so prišli v prostore recepcije
in od tam so odnesli kakih 60
starih knjig. Ni še sicer točno
ugotovljeno, za kakšne knjige
gre, vedo le povedati, da gre za
stare knjige, nekatere pisane tudi
v gotici, da je med njimi več v us-
nje vezanih leksikonov in podob-
no. Upajmo, da je o tem obstaja-
la evidenca in bo nadaljnja prei-
skava prišla do podrobnejših po-
datkov.
Grad Štatenberg je v upravlja-
nju tozd Planina Štatenberg iz
Slovenske Bistrice, ki deluje v
okviru mariborske turistično go-
stinske delovne organizacije.
Vlomi v prostore štatenberškega
gradu se vrstijo že več let, letos
pa je to že drugi vlom. Pri prvem
so tatovi odnesli dve dragoceni
sliki. Vlomilci torej morajo po-
znati vrednosti, ki so v gradu, in
vsakič vlomijo z določenim na-
menom — odnesti umetniško ali
kulturnozgodovinsko dragoce-
nost.
FF
MED KOPANJEM UTONIL
Kopanje v opuščeni jami Ope-
karne Ptuj v Žabjaku je sicer pre-
povedano, ker je voda v jami
globoka in za kopanje ni primer-
na. Izredna vročina minuli petek,
21. julija, je premamila 20-letne-
ga Zdravka Poliča iz Svetincev,
KS Destrnik, da prepovedi ni
upošteval. Skočil je v vodo in za-
čel plavati. Toda tedaj ga je ver-
jetno prijel krč in je utonil. Iz vo-
de so mrtvega potegnili ptujski
gasilci.
TEDNK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIKr 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio—Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
25.000 dinarjev^ za tujino
40.000 dinarjev. Ziroračun pri
SDK Ruj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se te-
meljni davek ne plačuje.