Zemlfaiina v novem davčnem načrtu. Sedanja radikalna samosrbska vlada je prevzela v svoj delovni program tudi izenačenje davčnih zakonov za celo državo in sicer na podlagi zakonskega načrta, ki ga je vlada že lansko leto predložila finančnemu odboru narodne skupščine, Načrt je v največji hitrici izdelal neki srbski davčni strokovnjak, ki pa je dobro poznal le ogrski in srbski davčni zakon, in je zato I novi načrt zelo prikrojen po ogrskem, dasi ■M.& zakon znatno zaostaja za avstrijskim, (na katerega se vladni strokovnjak ni prav nič oziral, dasi jc eden najboljših zakonov., Na celem načrtu se pozna hitrica, s katero je bil delan; zato je silno površen, pomanjkljiv in nezanesljiv, ker ga je delal Srb po nalogu liberalns-radikalno-samo-stojne vlade, ki je vedno dajala Srbom groš, Slovencem pa knof, ni čuda, da je tudi v tem davčnem načrtu polno določb, kt bodo Slovenijo in sploh Prečanc hudo obremenile in bo izenačenje davkov nam preje v škodo kot pa v korist. Seveda bo prišel načrt še v narodno skupščino, v kateri pa imajo večino srbski poslanci. Zato je malo verjetno, da bi se načrt znatno zboljšal. Zavoljo tega tudi tu ni nobene druge rešitve, kot avtonomija. V naslednjem hočemo podati par potez iz zemljarine po novem davčnem načrtu. V vseh prečanskih pokrajinah (razen v Bosni in Hercegovini) sloni zemljiški davek na čistem donosu, ki je določen v zemljiškem katastru. In sicer se plačuje sedaj 20 odstotkov od štirikratnega zem-Ijiškeg a donosa prištevši 150 odstotkov državnega pribitka (v katerem je že vra-čunjenih 70 odstotkov deželnih doklad). Tako znaša sedaj zemljiški davek ravno desetkratno svoto predvojnega zemljiškega davka oziroma približno šestkratno svoto, če prištejemo k predvojnemu davku Se deželno doklado. Priznati moramo, da se zemljiški davek ni v taki meri povišal, kot so sc splošno vse cene dvignile (vsaj ^petdesetkrat), toda zato je davkarija prijela kmeta pri dohodnini, da je dobro doplačal, kar je pri zemljiškem davku Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 30. maja 1923. prenizko. Dohodnine preje kmet splošno niti poznal ni. V Srbiji pa zemlja ni niti izmerjena; torej tudi ni določen čisti donos. Ni čuda, da se zemljiški davek v Srbiji pobira silno površno ali pa sploh ne. Ena petina obdelane zemlje je v Srbiji popolnoma neobdavčena.. Po novem načrtu nameravajo zemljiški davek tako preurediti, da bodo v prečanskih krajih neke cenilne komisije določile, za kolikokrat se je čisti donos raznih posameznih obdelovalnih v.st (njiv, travnikov, gozdov itd.) povečal. Ta količnik bi določili samo za nekatere izbrane «vzorne« okraje, in bi potem kar z njim pomnožili čiste donose vseh zemljišč. Za podlago teh količnikov bi se vzele povprečne cene iz let 1919 do 1922. Nevarnosti tega načrta so sledeče: 1. Za količnik se vzame kot podlaga gospodarski položaj iz leta 1919—1922. Torej doba, v kateri so najbrže tudi cene poljskih pridelkov dosegle svoj višek. Kaj pa, če cene padejo, kar je pričakovati, kakor hitro se zboljša valuta? Res je v načrtu predvideno, da se bo izvršila 1929, ko bo davčna ureditev v celi državi končana, revizija;toda nihče ne verjame, da bi bilo to ogromno delo pri sedanji docela nesposobni belgrajski upravi v 4—5 letih izvršeno. 2. V teh cenilnih komisijah nimajo prizadeti posestniki nobene besede; niti pravica za pritožbo jim po načrtu ni dana. To bije v obraz vsaki pravici. 3. Začelo bi se delo v Sloveniji, končalo pa v Srbiji. Po načrtu naj bi se začeli davki plačevati od 1. jan. 1924 naprej. Torej bi mi Slovenci že dolgo let pridno plačevali, dočim bi Srbija kot zadnja prišla šele Bog ve kedaj na vrsto. Pod sedanjo nesposobno belgrajsko upravo se lahko to vleče deset let ali še več. V načrtu je sicer določeno, da bedo morali potem vsi plačali vse davke nazaj od 1. jan. 1924. Toda kdo bo verjel, da bo mogel ali hotel srbski kmet za- deset let vse davke za nazaj in te znatno povišane plačati. Značilno je tudi, kako bi s? v Srbiji določil čisti donos, Načrt govori o občinskih popisnih komisijah, katerim bi po-sestniki-kmetje po svojem mnenju prijavili površino, vrsto in plodnost svojih posestev (zakaj uradna izmera površine, kot jo imamo v Sloveniji, še dolgo ne bo dovršena), Na podlagi teh podatkov bi potem okrajni (sreski) ekonomski odbor določil čisti donos. Lahko si mislimo, koliko bodo vredni ti podatki srbskih kmetov zlasti glede površine, pri čemer so brez natančne izmere mogoče lahko zelo velike pomote. Zato bi bilo želeti, da bi se načrt Slede zemljiškega davka znatno izpremenil in da bi najpreje vzeli v roko uradno izvršitev zemljiškega katastra -v vseh pokrajinah, kjer ga še ni — dokler pa bi to delo ne bilo izvršeno, naj bi po nekem pravičnem ključu razdelili proračunani zemljiški davek na posamezne pokrajine. Pokrajinske davčne oblasti naj bi potem razdelile ta davek na posamezne zemljiške posestnike po načinu, kakor se do-sedaj v vsaki pokrajini zemljiški davek pač nalaga. Narodna skupščina. Pretekli teden jc zborovala narodna skupščina, ki je najprej razpravljala o poročilu verifikacijskega odseka glede potrditev poslanskih mandatov. Pri tej priliki je prišlo do ostrih prepirov med radikali in demokrati. Naši poslanci se debat niso udeleževali, ker so na eni strani v strogi opoziciji proti vladi, na drugi strani pa tudi demokratov, kot najzagrizenejših zagovornikov centralizma ne morejo podpirati, Govoril je tudi Ljuba Davidovič, predsednik demokratskega kluba in sc izjavil za sporazum s Hrvati in Slovenci. Zbornica jc na te besede ploskala, samo Pribičevič in njegovi ožji tovariši so molčali. Največ so demokrati očitali radikalom, da se dogovarjajo z Radičem in dr. Korošcem in da s tem rušijo ustavo. Radikali so jim odgovarjali in dokazovali, da imajo prav, če se dogovarjajo s Hrvati in Slovenci. Po končani debati se je vršilo glasovanje. Večina je sprejela predlog, da še demokratska mandata Mijovič in dr. Vu-kovič razveljavita. Demokrati so bili vsled tega silno ogorčeni. Nato se je vršila volitev predsedstva. Za predsednika zbornice je bil izvoljen ll Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Obtinska uprava". Izhaf* vsako sredo ob 5, url zjutraj. — Cena mn f. 12 Din. za pol teta. Z* inozemstvo 26 Din. za pol leta. Posamezna Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredniitvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjev* ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. radikalni voditelj Ljuba Jovanovič, za podpredsednika Ljuba Bakič in Mihajlo Rankovič. Jugoslovanski klub je pri glasovanju oddal prazne glasovnice. Radikali so sicer ponujali našim poslancem mesto podpredsednika in dveh tajnikov, pa so odklonili, ker so proti vladi v najstrožji opoziciji, dokler nc sprejme avtonomističnega programa. V prihodnjih dneh ^namerava vlada predložiti svoj delovni program: zakon o ustrojstvu vojske, uradniški zakon, davčni zakon na podlagi načrta, ki ga je izdelala še radikalno-liberalno-samostojna vlada in ki silno obremenjuje Slovencc in Hrvate (glej današnji uvodni članek), invalidski in kmetijski zakon. l\ Knietska zveza na Javorju pri Ljubljani., Imeli smo 7. maja sestanek krajevne kmetske zveze. Izvolili smo zaupnike naše podobčine za zbor ?: .pnikov SLS in sklenili tele resolucije: 1. Izrekamo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in ga prosimo, da vodi boj za avtonomijo Slovenije do skrajnosti. 2. Kmetski poslanci naj po možnosti nplivajo, da se zniža carina in trošarina na kmetijske potrebščine. 3. Slovenski vojaki naj služijo v domačih krajih. Zbor je končno izrekel željo, da pride kak poslanec Jugoslovanskega kluba k nam v Javor, na kar ie predsednik Ludovik G a -le zborovanje zaključil. Šmarjefa ita Dolenjskem. — Tukajšnja Kmetska zveza je sklicala za binkoštni ponedeljek shod . oiih somišljenikov. Glavni urednik je po.'očal o političnem položaju. Shod je ' il sijajno obiskan in je izzvenel^' sijajno manifestacijo SLS Kedo bi bil pred 3 letiSnislil, da bodo rasi dobri Šmarjetča-ni tako hitro spregledali lažnjivost samostojnežev in tako odločno krenili na pravo pot, ki jo hodi danes ves Slovenski narod. 0. K. Z. za kamniški okraj je imela 20. maja sejo v čitalnici kamniškega doma. Po poročilu g. poslanca Štrcina so se napravili tile sklepi: 1. OKZ najodločneje protestira proti nameri okrajnega šolskega sveta, ki hoče naložiti občinam dolžtjost, da morajo brez ugovora poravnati vse stroškovnike, ki jih predlože krajni šolski sveti. 2. OKZ priredi 17. junija manifeslacij-ski ljudski tabor na Limbarski gori. Za govornike se naprosita poslanca dr. Korošec in Štrcin. 3. Občni zbor OKZ bo potem, ko bodo dovršeni občni zbori vseh podružnic KZ v okraju, ki morajo biti gotovi v enem mesecu. 4. Načelstvo JKZ nujno naprošamo, naj provede svoječasen sklep glede znaka za vse člane kmetskih zvez. 5. Po shodu na Limbarski gori bo se-»tanek zaupnikov iz brdskega okraja, da se pomenimo o ustanovitvi posebne OKZ za ta okraj. Ustanovitev posebne OKZ za ta Okraj je namreč zlasti iz tehničnih razlogov nujno potrebna 2* Po daljši debati smo sklenili, da mora OKZ imeti redne mesečne seje. Vsi člani se morajo vsake seje udeležiti, ali pa se ie pred sejo opravičili. Tajništvo Okki v Kamnik'.! ima redno uradne ure :>pri Krištofu* na Kitni v prostorih Kmetijske nabavne in prodajne zadruge vsak torek in petek od 8. do 12. ure. — Tajnik. Knietska zveza v Stranjah je imela dne 21. maja svoj občni zbor. Udeležilo se ga je CO mož, ki so z zanimanjem sledili izvajanju g. poslanca S t e r c i n a , ki je poročal o političnem položaju. Na nekatera vprašanja jc poslanec zlasti točno označil razmerje Jugoslovanskega kluba do samoradikalue vlade na eni in I1RSS na drugi strani. Ugotovil je, da hodi Jugoslovanski klub svoja pota, kakršna so v interesu slovenskega naroda. Vse druge vesti, ki jih nasprotniki raznašajo med ljudstvo so grda izmišljotina. Občni zbor je nato uredil organizacijsko stvari, izvolil nov odbor, imenoval stranki, ne zastopnike in izrekel zaupnico stvu JKZ in Jugoslovan Keinu klubu. V Tuniicah je bil občni zbor KZ isti dan ker je poslanec moral odpoio,ati, je poročal tajnik OKZ Grčar. Možje so navdušeno zahtevali, da mora i»i»i vsak ;•■ ;estnik v občini, tudi član KZ. ^ -i navzoči so takoj plačali Icfuo članarino ii> se obvezali, da bodo tekom enega tedna pobrali članarino tu-di pri drugih in poagitirali za nove člane. d Okrajna kmetska zveza v Kamniku naznanja svojim članom, da ima zopet nastavljenega svojega tajnika. Uradne ure za stranke so vsaki torek in petek od S.—12. ure v Kamniku na Šutni pri Krištofu v prostorih Kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Obračajte sc v vseh zadevah na OK Z. — Tajništvo. ;wacv> .noouooaocnauarounc rxjoonor,/iooooon«)oore£poaoo(Xjaoooooocooooo vxxx.x v vmoocooogoo -.oorjoouoocf . l\/i Gospodarski obzornik. Gospodarska oSjvesfilEa. DENAR. g Stiiii.ii' papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. maja smo imeli v prometu za 5.480 milijonov, 539 tisoč 355 dinarjev papirnatega denarja. g Kovan drobiž. Poročali smo že, da jc fin. ministrstvo svojčas naročilo v Švici niklast drobiž, in sicer v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Danes pa poročajo belgrajski listi, da se jc pokazalo, da bo morala plačati država za izdelavo tega drobiža 60 milijonov dinarjev! 30 milijonov dinarjev jc vlada že plačala, 30 jih pa Se bo. — Neverjetno je tako gospodarstvo, bodo rekli liberalci in samostojneži in hoteli tudi to napako naprtili klerikalcem. Napravil pa jo jc že zadnji liberalni finančni minister Kumanudi, s katerim je skupaj ministrova! ji. Pucelj. To so bili gospodarji! CENE. g Ono na ljubljanskem trpu. Pšenica 19.40 K, koruza 12.M) K, moki! st. 0 '.»9 K, ječmen 10 K, oves 14 K. mast domača po 38 do 40 Din kg, ame-likanska mast po 36 Din v nadrobni trgovini. Prvovrstni voli po 17 do '20 Din. rejeni voli po 14 do 10 Din, krave debele po 12 do 14* Din, krove rojene 10 kendorfer< in Mnniuthi po 18 Din. (ino-jiia: kalijeva sol 40 do 42 odstotkov po 150 Din za 100 kg. Kostni superfosfat z 18 odstotki v vodi raztopile fosforove kisline po 200 Din za 100 kg, z vrečami. Rudninski sunerfoefat z okoli lii odstotkov v vodi razstopne fosforove kisline po 210 Din za 100 kg, vrečo po 100 kg. Hela razklejena kostim moka 32 do 84 odstotkov po po 275 Din za 1(!0 k?. Tomaževa žlindra 21 odstotkov po 275 Din za 100 kilogramov. Ceno veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se ista znižajo. Krmila: lanene tropine po 5 Din za kg. Vreče po 50 kg. Orehove Iropiue, vsebujoče 4- odstotkov beljakovin in maščobe po 3.50 Din za kg t vrečami. Vreče po 75 kg. Poklajno apno po 4 Din. Vinogradniške in kmetijske potrebščine: drevesne škropilnice bakrene po 400 Din, modra galica po 13 Din za kg, žveplo, dvojno rafinirano po 4 Din 7.a kg, trierje (žitne čistilnice) tvrdke Ileid po 3500 Din znamke IA, trierje znamke 111 po 3000 Din, mlntflnice na ročni in gepeljni pogon po 4000 Din, mlatilnice na ročni gepeljni pogon s siti"1 tresali po 5500 Din, gepeljni na 36 obratov p o «00 Din, gepeljni na 24 obratov po 4000 Din. Kose: kranjske sive 60 cm po 25 Din, 65 cm po 80 Din, 70 cm po 35 Diu, 75 cm po 40 Din, 80 cm po 45 Din. Vodne žage 1400 X 160 X 2.50 po 140 Din, vodne žage 1400X 100X2.— po 140 Din, vodne MS9 1700 X 180 X 2.80 po 145 Din, vlečne žage siige) po 65 Din, mečkalniki za krompir po Din. Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor: čistilniki (pajtelni), pl«ž!< brane poljedelske, brane travniške, brzoparlralRii gnojnične sesalke, vodno sesalke, brusi, itd. g Tržne cene v Zagrebu. Špinačo so prod«' jali tc dni po 4 Din, ponekod tudi po 5 do 6 in® kilogram. Mestno vrtnarstvo jo je prodajalo P 3 Din, Solate je na trgu mnogo, ker jo dovaja! celo z Vojvodine. Stane pa 10 Din kilogram, s * bejša tudi po 5 Din. Mestno vrtnarstvo je pr°aa jalo lepo solato po 5 Din kilogram. Bolgarski vr narji so prodajali kolerabicc po 2 in pol a"1® ' komad, domači vrtnarji pa po poldrug dinar' ,,„„ m are so cenili na 30 Din za kilogram, »par««1' istotako. Nov krompir jc bil po 8 Din kilorfran, prve buče pa po 40 Din. - Mlade praš.čke oo prodajali po 150 do 325 Din, po velikosti. - Lepi fancl o veljali po 300 Din, slabši tudi 150 do 180 bin komad. - Tirolska jabolka so t>roda,ali po 25 Din kilogram, uiošancgarje in kalvile pa po 20 Din kilogram. g Podražitev tobaka in vžigalic. Monopolna uprava je znova zvišala ceno tobačnih Izdelkov. Sedaj slano: lisoc »okstrn-cigaret« Din (700 Din), »Vardar<-cigarete 500 Din (4550). »Stva« 400 (850), »Mora™ 300 (250), »Zeta« 225 (175). »Sava« 150 (125 . Cene to-l.nka Hereegovinskl »flor« 4o0 Din (400), za kfloffram.^Trotdnjft« 400 (850), »Vardm;«-to-Lak 450 (400), srbski >>8peeia/itet« 250 (225), srbski »špecijalitet« prva vrsta 200 (150), srbski »špecijalitet« druga vrsta 125 (100). Cigaretni papir prvo vrste stane poldrug dinar, drugo vrsto 75 par. Vžigalico stanejo 1 Din (75 par) škatljica. — Kot vzrok podražitve navaja monopolna uprava zvišanje režijskih stroškov. Slavna monopolna uprava, če jo sploh smemo smatrati za upravo, kakor jih imajo v drugih državah, prav resno skrbi, da prodaja čim bolj nič vredno blago in da odero našo ljudi šo za tiste grose, ki jih imajo v žepih. Po domače bi ml to krstili y, navadno svinjarijo, ki so je sposobni lo v Belgiadu^ draginji na Mažarskera. Mažarski minister za prehrano pripravlja odločne mere za znižanje ccn v prvi vrsti masti. Uvažati nameravajo ameriško mast. g Zrižanje ccn kruha v Avstriji. Z Dunaia javljajo, da so peki in tvorničarji kruha zaradi nazadovanja cen moki znižali cenc kruhu z veljavo od 28. maja. DAVKi. g Nova carinska tariia. V ministrstvu za trgovino in industrijo izdelujejo splošno carinsko tarifo na osnovi predhodno sprejetih konvencij med našo državo in Avstrijo. Ko bo ta osnutek dovršen, bo finančni minister pozval vse pred-■ »tavnike gospodarskih krogov na konferenco, na 'i kateri sc bo razpravljalo o vseh uvoznih ln izvoznih postavkah in bo šele tedaj urejen končni na-I črt zakona o carinski tarili. Izvozne postavke se nameravajo popolnoma ukiniti za žito in moko, Zahteva se tudi carinska tarifa, naj bi bila izdelana do dne 1, junija, a dne 10. junija naj bi se sklical gospodarski posvet, ŽIVINA. g Ceno živini. Na zadujom sejmu v Mariboru so bilo tono prašičem: 5 do 6 tednov stari 700 do 1000 kron, 7 do 9 tednov stari 1400 do 1600 kron, 8 do 4 mesece stari 2200 do 2500 kron, 5 do 7 mesecev stari 8300 do 4500 kron, 8 do 10 mesecev stari 4600 do 5400 kron, 1 leto stari 6000 do 7000 kron. — 1 kilogram Sive teže polpitanlh prašičev 90 do 100 kron; kilogram mrtve težo polpitanih prašičev 110 do 125 kron. . ,, , Zagreb. Na zadnjem tedenskem Bejniu, ki jo telo dobro izpadel, so bile cene v dinarjih za 1 kilogram žive teže: voli I. vrste 17 da 18.50, II. vrsle 13.25 do 15.50, III. vrste bosanski 7.50 do 10.50, mlada živina 12.50 do 15.50, krave I. vrste 10 do 18, teleta boljša vrste 1G.50 do 17.50, slabša 15.75 do 16.25. Seno se je tržilo po 87.50 do 150 D, detelja po 137.50 do 162.50, slama po 100 do 120 D ta kvlntal. RAZNO. g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca junija t. 1. naslednja strokovna predavanja in sicer na Kranjskem: v nedeljo dne 3. junija 1.1. v Trebclnem o splošnem kmetijstvu in občinskih organizacijah (Gregorc), v Brdu o živinoreji (Marinček), na Sv. Gori in Vidrgi pri Litiji o poljedelstvu, živinoreji ln sadjarstvu (Jereb); v Koprivniku o «wiw n irnTimu« ararTMnrngaM Zahtevajte povsod le milo z gazelico! sadjarstvu (Zdolšek), v Doblieah o viuoreji in zadružništvu (Konda), v Stari Loki o živinoreji (Hliulnik), v Sodražici o mlekarstvu (Pove), v Kovtah o sadjarstvu (Matjnšič A.). — V nedeljo dne 10. junija t. 1. V Št. Jerneju o sadjarstvu (Ambrož), v Šniart-nem v Tuhinju o sadjarstvu (Marinček), v Ormošnjieah o vzroji bikov in telic in sadjarstvu (Kafel), v Dobu pri Št. Vidu o zboljšanju kmetijstva (Jereb), na Vrčicah o živinoreji (Konda), v Zabnici o živinoreji (Hladnik), v Sp. Lipnici o hlevskem gnoju in umetnih gnojilih (Sustič), v Dnnahro splošnem gospodarstvu (Zdolšek). — NaŠtajer-skem: v nedeljo dne 8. junija t. 1. v Št. Vidu nad Valdekom o kmet. zadružništvu in živinoreji (Wernig), v Poljčaunii o splošnem kmetijstvu (Štrekelj), pri Sv. Trojici v Halozah o vinogradništvu (J. Zupane), v Turnišču (Prekmurje) o škodljivcih in boleznih srfdnega drevja in vinske trte (Vojaki, pri Sv. Heleni ln Sv. Jurju v Prekmurju (Pavlica). — V n e d e 1 j o d n e 10. j u n i j a t. 1. v Framu o splošnem kmetijstvu (Štrekelj), v Leskovcu (okraj Ptuj) o vinogradništvu (,. Zupane), v Družmirju o zboljšanju kmet. pridelkov (VVernig), v Bodoncih in Vndareih (Prekmurje) o sadjarstvu in živinoreji (Pavlica). g Novi sejmi. Ministrstvo trgovine iu industrije, oddelek v Ljubljani je podelilo občini Pogojna v Prekmurju poleg dosedanjih 2 sejmov, 15. maja in 4. septembra še pravico do nadaljuih treh letnih kramarskih in živinskih sejmov za kou.ie, govedo iu drobnico, dno 15, februarja, 20. marca in 15. novembra. g Poučnega izleta v Maribor za člano Sadjarskega in vrtnarskega društva ne bo, ker nam ui dovolila južna železnica znižane vožnje. — Pravijo, da se na ta način najbolj »pospešuje« sadjarstvo in vrtnarstvo, ki je pri nas tako zanemarjeno. g Slovenski sadjarji so dobili letos lep dar, knjigo, katero je vsak, ki se peča s sadjarstvom, že dolgo let pogrešal. Izpod peresa znanega sadjarskega strokovnjaka M. llumeka je izšla knjiga »Praktični sadja rt, zbirka najvažnejših in najpotrebnejših naukov za praktično sadjarje, katero je založila Jugoslovanska knjigarna. yam pisatelj piše v svojem predgovoru o svoji knjigi: »Pričujoče zbirke ni smatrati zn popolno, sistematično urejeno sadjarsko knjigo. To je le poinožuu knjiga, namenjena preprostemu sadjarju, ki stremi po napredku in ki išče praktičnih navodil in pojasnil v najvažnejših vprašanjih. Razen pouka o uporabi sadja obsega knjiga vsa poglavja z zanimanjem in pravim umevanjein, bo gotovo našel v njej, kar potrebuje z ozirom na pridelovanje peč-kaetega sadja, t. j. jabolk in hrušk, katerega se zelo veliko goji v Sloveniji, žal v veliki večini slučajih s tako majhnim ali sploh nobenim razumevanjem. Kaj naj torej rečemo o sami knjigi? Res lepa je, polna bogate vsebine, vsakemu sadjaiju, ne lo priprostemu, ampak tudi naprednemu jo naj-topleje priporočamo. Upamo, da bodo vsi, ki imajo res kaj zmisla za sadjarstvo, pridno segli po ?Praktičnem sadjarju«. Knjiga je obširna, šleje 409 strani, ima 24 krasno barvanih priloženih slik iu 90 Blilc v besedilu. Kes je, da je cena za knjigo 120 1). Toda če upoštevamo današnjo draginjo na vseh krajih, če si priznamo, da denarja za pijačo ni škoda in da zapravi samo en po par stolakov ob nedeljah, potem smo lahko prepričani, da se bo našel tudi denar za to velevažno knjigo. V vsako hišo, kjer se pečate s sadjerejo, spada ta knjiga. Podrobnejšo vsebino o knjigi še prinesemo, da vidijo čitateljl, kako velike vrednosti je »Praktični sadjar«. g Preizkušnja raznega orodja in kmetijskih strojev z vajami njihove uporabe se vrši dne 3. junija od 9. ure dalje na državni kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob juž. žel. Udeležiti se morejo kmetje, ki se za stvar zanimajo in se prijavijo pravočasno z dopisnico na ravnateljstvo kmetijske šole pri Sv. Juriju ob južni železnici. g Vinski sejem v Belgradu. Poljedelsko ministrstvo je sklenilo, da se bo priredil v Belgradu vinski vzorčni sejem za celo državo. g Vrednost avstro - ogrskih predvojnih ln vojnih dolgov pred sodiščem. Iz Belgrada poročajo, da je finančno-gospodarski o^bor sklenil,»da obveznice avstro - ogrskih vojnih posojil nimajo nikalte vrednosti pred sodišči Ako pa gre v sluCai« MlKftftit jft <&!»# MJrfttSiRta* predvojnih avstro-ogrskih gažiranih ali negažiranih dolgov, tedaj se te ocenijo v razmerju 1 dinar je 4 krone, ako so v kronski veljavi, ako pa so v zlatu ali tujem denarju, pa po dnevni vrednosti dotičnega denarja. g Padanje cen senu. Zadnje dni so vsled izgledov ugodno letine za krmo silno padle cene senu in drugim krmilom, g Ameriška mast v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da so pričele nekatere tamošnje t mike uvažati ameriško mast, ki je znatno cenejša od domače in je dobre kakovosti. Od uvoza le masti sq obetajo padec domačih cen. g Pred slabo tobačno letino. Iz Belgrada po ročajo, da se obeta v naši državi zelo slaba letina in da se bo tobaka pridelalo komaj za domačo potrebo, če ne bo vreme v bodoče povoljno za toba-kovo rastlino. V mnogih krajih tobak še ni niti razsajen. g »Narodni Gospodar*, 8. številka, za mesea majnik. je izšel z zanimivo vsebino. Članek dr. Mohoriča: Zadružništvo in velepodjetja oriše na-kratko vlogo, ki jo igra kreditno zadružništvo s tem, da posredno omogoči tudi prihrankom malih ljudi udeležbo na velikih industrijskih podjetjih. Dr. Gosar razmotriva v članku »Zadružništvo in socializacijam problem, kako bi delavstvo potom zadrug prišlo do udeležbe na podjetjih iu s tem do pravične plače. A. Kralj nadaljuje svojo kritiko načrta zadr. zakona v članku »Pripombe k načrtu zadružnega zakona <. V poglavju s zadružništvo« daje uredništvo veliko značilnih notic,, da si ustvarimo sliko o položaju in težnjah zadružništva doma in v inozemstvu. /Narodni Gospodar«, edini slovenski zadružni list, si je pridobil odlično mesto med našimi gospodarskimi publikacijami. Tedenske novice« VELIK LJUDSKI TABOR NA LIMBAR-SKI GORI PRI MORAVČAH. Kakor navadno vsako lelo, se vrši tudi letos velik ljudski tabor na Limbar-ski gori dne 17. junija ti 1. po deseti sv. maši. Prideta iz Belgrada dva poslanca, Pohitimo ta dan v obilnem številu na prijazno Limbarsko goro, da slišimo o naših težnjah ter se navdušimo za nadaljne delo! Okrajna »Kmetska zveza« za pol. okraj Kamnik, d Proslava srebrnega jubileja presv, škofa dr. A. B. Jegliča se je po celi deželi najprisrčneje izvršila, zlasti pa v Ljubljani, škofijski stolici. — V soboto zvečer se je zbrala desettisočera množica pred škofijskim dvorcem, z razsvetljenega zvonika stolne cerkve so zadonele veličastne fanfare godbe Dravske divizije, združeni pevski zbori cele Ljubljane pa so zapeli pred dvorcem tri mogočne pesmi. Sodeloval jc tudi operni tenorist M. Šimenc. Prevzvišeni jubilant se je raz okna prisrčno zahvalil za podoknico, na kar je množica navdušena vzklikala visokemu jubilantu. Drugi dan se je v na vso moč okrašeni stolnici vršila slovesna sv. maša, ki se je je udeležila ogromna množica ljudstva. Od oblasti so bili navzoči veliki župan dr. Lukan, poveljnik dravske divizije polkovnik Vučkovič, rektor univerze dr. A. Ušeničnik, ljubljanski župan dr. Perič, zastopniki tujih držav, korpo-racij in društev a 16 zastavami. Orli y. krojih. Slavnostno propoved je imel g. jubilant sam, ki je z veliko skromnostjo opisal svoje življenje in delovanje. Po 1»» p.#«ili #pl9Y»*sk! fi1 tbor tujih držav, oblasti, korporacij, društva, Marijine družbe. Orlovska organizacija je že prejšnji dan v številni deputaciji izrazila svoje čestitke, — Popoldne sc v docela polrem gledališču ob udeležbi pre-vzvišenega jubilanta, velikega župana dr, Lukana, ljubljanskega župana dr, Periča, rektorja dr, A. Ušeničnika in drugih vršila proslava z znamenito igro Skrivnost sv. maše, ki jo je Rokodelsko društvo igralo dovršeno in z globokim verskim poudarkom. Prireditev je napravila na navzoče zelo velik vtis. — Cela proslava jc pokazala, kako vsi sloji Ljubljane visoko spoštujejo in ljubijo prezv, jubilanta v njegovi nesebičnosti, skromnosti in ljubezni do slovenskega naroda. — Bog ga nam ohrani še mnogo, mnogo let! il rastni občan Ljubljane je postal ljubljanski .-kot' prevzv. dr. A. B. Jeglič. Častno diplomo mu je izročila de-putaeija občinskega sveta z županom dr. Peričem na čelu. d Delo naših poslancev. Pod vodstvom pjoslanca (Uostinčarja se jc oglasila pri ministrskem predsedniku Pašiču deputacija z Rakeka, Planine, Logatca in Hov t radi ureditve obmejnih razmer. — Dr. Korošec je posredoval pri pravosodnem ministru proti nameravani ukinitvi sodišča v Ložu. Istega dno je posredoval pri železniškem ministru, da se prizna vsem železničarjem z dvojnim gospodinjstvom odškodnina. d Za litijski sodni okraj se vriši shod zaupnikov SLS v nedeljo 10. junija oL>7. zj. — Nato bo občni zbor Okr. Kmetske Zveze, na katere mse voli cdbor. Zaupniki ir, 'Mani K Z. pridite polncštevilno. d Liberalno časopisje. Dr. Žerjav na vse kriplje dela, Ja bi čimbolj razširil svojo brezversko, najbolj suženjsko »slovensko« časopisje med ljudstvom. Plačani ."gen ti hodijo okrog in vsiljujejo ljudem >• Jutro« in »Domovino«. Naši ljudje naj te agente postavijo pred prog, zakaj pod častjo vernega Slovenca je, tla bi podpiral in bral časopise, ki za Judeževe groše prodajajo Slovence velesrbskim verižnikoin, jim ropajo vero iz srca ter ga s sokolstvom zavajajo v nravno propalost. d Ženam in dekletom. Ne trpite, ua ! bi se v vaši verni slovenski družbu brali protiverski in velesrbski časopisi, kakor sta zlasti »Domovina« in »Jutro«. Na stotine milijonov škode so povzročili liberalci Slovencem, nebroj mladih ljudi so nravno pokvarili — zato ne gojite gadov na svojih pršili. d Po novem vojaške«! zakonu, ki je še v načrtu, bo trajala Ic.drska služba 18 mesecev, vojaška služba od 21. do 40. leta, rezerva od 40. do 50. leta. d Slovencem knof! Profesorji srednjih šol so sklenili, da bodo štrajkali in izstopili iz drža v ji e službe, ker jim vlada ne plača, kar jim je dolžna. Vlada jo msrsfit bs jsagssaassggg ^ « ^'Eiffii mm vumms rk tTRADEMARft C...........^ sklenila, da bo postopala proti profesorjem kar najstrožjo — kot: proti komunistom. Ko je pa vlada zaznala, da se upirajo samo srbski profesorji, slovenski in hrvatski so pa _ mirni, je pa sklenila, da bo s profesorji lepo ravnala. Tako je, čo vlada libčralno-samostoj-ni centralizem. d Liherahio-sajsiostojiii teniralizeiu ko vedno poganja bujno cvetje. Iz ljubljanske tobačne tovarne bodo menda zopet odpustili v kratkem par sto delavk, (ioi-im v Srbiji zidajo tri mve tobačne tovarne. Zahvala gre tudi liberalcem in saniostojnežein! d Povsod cci a-tdkeni. Namesto poštnih nakaznic smo dobili poslanske uputniee. -Moderni sužnji slovenski liberalci so z veseljem sprejeli to vele-srbsko centralistično brco. d V čegave žepe je izginil denar, ki so ga svoj čas pridno in precej na debelo odtrgava!! uradnikom pri plačah za neko »potrošačko zadrugo«, ki naj bi bila nekakšna aprovizaeija za uradništ-vo. Danes ni o zadrugi in o denarju ne duha. n o sluha. Denar je tioveila romal v Belgrad. Kje je sedaj? — Blaženi libe-j'alno-samostojni eentralizem! d Vlada še vedno podeljuje nove goslilniške koncesije. Na raznih mero-dajnih uradnih stolnih namreč sede liberalni oblastniki in ti imajo kot liberalci ve Ino velik interes na leni, da se čim več ljudstva moralno izpridi. Zakaj, kdor je izprijen, gotovo postane in ostane liberalec in Sokol. il Suženjski narod. Liberalni časopisi. danzadnevom pripovedujejo, da smo Slovenci suženjsko, nazadnjaško, ničvredno ljudstvo. Srbi to verjamejo in zato z nami tndi tako delajo. Kdor pa kljub temu še bere -Jutro« in naroča -Domovino«, je res suženjske narave. <1 20 konj dnevno pogine v naši armadi radi nezadostne hrane. Tako porom belgrajska Politika. Davkoplačevalci pa vendarle milijarde plačujejo za armado. d Na naslov Sokolskega saveza. Dne 27. t. ni. je priredil kamniški Sokol na Duplici pri Domžalah telovadno prireditev, ki so se je udeležili tudi naraščajniki. Pri veselici, ki je sledila telovadbi, sc jc razvil splošen prelep. Klali so sc z .nožrni, neko gospodično iz Kamnika jc nekdo oplazil s steklenico po obrazu, da jc bila takoj vsa v krvi, tam na potu sta se dva valjala po tleh in se da\ila. Pripominjamo, da pretepači sicer niso bili v krojih, toda brez dvoma sokolski prijatelji, ker sicer se ne bi veselice udeležili. Sokoli v krojih pa so bili nekateri popolnoma pijani in kar je najbolj žalostno — tudi višji naraščajniki. Dva študentka (iz prve ali druge šole) pa sta se chugi dan v vlaku hvalila, koliko litrov sta ga popila. Mi se zavedamo, da je tako divjašlvo in pijančevanje, ki je pri sokolskih prireditvah že popolnoma prišlo v navado, najslabša reklama za sokolstvo in samo v prid našim organizacijam, vendar se tudi zavedamo, da ta korist ni tako velika, kot je velika moralna škoda, ki jo to sistematično pijančevanje in divjaštvo povzroča med ljudstvom, zlasti med mladino, P0 skušnjah zadnjih dveh let moramo mirno reči, da posamezna sokolska društva ka. kor po načrtu širijo s svojim društvenim ■ delov anjem< najgrso nravno izkvarjenost med ljudstvo. Zato pozivljcmo Sokolski saveir, naj napravi —; če ima sploh toliko moči — med svojimi društvi v tem oziru red. — d Pogreb judenbtirških žrtev se bo vršil v soboto 2. junija ob 3. uri popoldan i/prod Narodnega doma na pokopališče pri sv. Križu, kjer sc bo obenem odkril spomenik. d Zelo nevarno igro igrajo tisti, ki skušajo na ta način priti v Zedinjeno države Amerike, da vzamejo potni list v Meksiko ter potem skušajo uiti čez mejo. Zakaj meja je zelo strogo zastražena. Silno veliko jib straža ujame, na kar jih zapre in pošlje zopet v Evropo* Pa tudi. č o se komu posreči niti čez mejo, ga aretirajo v /cd in jenih državah1 in ga izženejo. d Zagrebška policija je dva orjun-, ska voditelja izgnala za eno leto iz Za' groba. Preje bosta pa še zaprta. Ljubljanska policija se pa orjuneev menda boji. d širokoustnega Orjunča so nabili kmetski fantje, ki so prišli na nabor, na sv. Petra nasipu v Ljubljani. d Sokolski znak pomeni: suženjstvo, brezverstvo in pijančevanje. Glej in sodi! Ne posameznika, toda celo organizacijo! d Gustavu Pirca, presednika Kmetijske družbe, so našli utopljenega/ Bob. .jezeru. Pokojnik je bil radi s\> jih kupčij, ki so bile navzkriž z carinskimi postavami in ki so prišle na dan, zadnje čase čez mero potrt. — Bil jo velil; kmtti.jski strokovnjak in delavce ter jo silno veliko pripomogel k povzdi-gi slovenskega kmetijstva. Osebno jo bil pokojnik zelo častiželjne, narave, svoje visoko mesto je izrabljal za lastno kupčijo, v katerih sicer ni bilo prave goljufije, a. se vendar službena mesta' ne sinejo nikdar izrabljati v take osebne svrlie. V političnem oziru je moža' rodila osebna, časti željno-1. V s- to so bile lastnosti, ki so sicer vflega kmetijskega delavca pogubile. Ali je pokojniki namenoma skočil v jezero, ali sc mu ju zbledlo, kar jo verjetnejše, sc ne more dognati. Pokoj njegovi duši! _ lu prirejanje listih loterij in tombol, katere se v« « brez mojega dovoljenja. 2. Vsak slučaj ned^o««" neaa igranja je naznaniti pristojnemu iiumstreis i W bo postopalo po 81. 13. zakona o ustanovitvi oiedltvl državne klasne loterije, tofka 8. 8. Nobene uročil je za prireditev loterije ali tombole neče pristojno ministrstvo vpostevati brez, izjave pristojnih političnih ali policijskih oblasti, katerim se priporoča, da se o upravičenosti vsake prošnjo napotene na ministrstvo, dobro prepričajo m skr-be da dajo povoljne izjave samo tistim, ki bodo skromne dobičke it loterij in tombol porabili izključno za humane ciije, in ki bi brez teh prireditev ne mogli zbrati potrebnih sredstev za pomoč. Na ta razglas se opozarjajo vsa društva z vabilom, da vse prošnje za prirejanje tombol, loterij 111 src-čolovov vlagajo izklučno potoni okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijskega ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno lcolkovaiie (18 Din) in vložene najmanj' mesec dni pred dnevom prireditve. V prošnji je točno navesti dan in namen prireditve, število tablic (srečk) hi ceno za komad. d Vojaki iz svetovne vojske! dne 10. /unija na Zaplazl Nismo se pozabili naporov, stradanja in smrtnega strahu Neštetokrat smo smrti gledali v obraz. Vse smo prestali, vrnili smo se srečno na svoj dom. Komu se imamo zahvaliti? Ali nismo klicali Marije na pomoč? Slišala je in uslišala. Obljubili smo, da so jej na Zaplazu zahvalimo. Naši tovariši počivajo v ruskih stepah, so pokopani v galiških Karpatih, v Balkanski zemlji, ob Soči in Pijavi, pomolimo zanje in zahvalimo sc 10. junija Mariji na Zaplazu za srečno rešitev. Takrat vsi na Zaplazl — Vojaki iz svetovne vojske. in d Podružnica Jugoslovenske Matic« v Moravčah pripravlja v korist Slovenccm na zasedenem ozemlju večjo prireditev, ki se bo vršila dne 10. junija na prostornem dvorišču prijaznega zaloškega gradu. Na sporedu je govor, petje, dekla-macija, sviranje tamburaškega zbora, igra «Kirkc« in srečolov. Sodelujejo v lepi vzajemnosti najboljše pevske in igralne moči, kar obeta dovršenost celotnega programa. Vsi, ki ljubite trpeče in pomi-lujete zatirane — Moravčam in bližnji sosedje — vljudno vabljeni! d Nesrečni dolarji. Kako denar človeka oslepi, to jo pokazala beračiea Franca Os-vvald, o kateri jo Domoljub svoj čas poročal. Tako-le je bilo: Franca Osvvald je dolgo let beračila po ribniški dolini, največ se je pa zadrževala v Dolenji vasi. Kar naenkrat dobi sporočilo, da jo podedovala po sinu v Ameriki čez 100.000 K. Srečna Franca! Sama ni vedela, kako bi se sedaj zasukala. Kupila si jo nove gvanto, kofeta in po koncu hodila kot taki ki imajo nekaj .več. Pa kaj ji je še v glavo padlo! 78 letna starka se jo začela niožiti! Ujel jo .ie star Kočevar — denar napravi vsakega človeka prijaznega, pa naj je ttar ali mlad, lep ali nelep. Za Franco so so začeli sladki dnevi. Denarci so pa kopneli, dokler niso skopneli. Ženin je umrl, Franca je pa spet vzela beraško malho in hajd kot prej po hišah do dobrih" ljudi. Ljudje so ji močno zamorili ker je spravila tako hitro stotisoč kron iz rok. Upala si ni več nazaj v Dolenjo vas, zalo jo mahnila proti Polomn — kjer so jo pred kratkim našli mrtvo ob ccstk — Denar ji je bil v nesrečo! Madžar pravi: V žepu pametnega je denar hlapec, v Elsjlinadernet&l, naloe^i ia na|!sa!§ luksuzni aceanski parniS« V tej čudoviti ladiji so utelešeui največji izumi znanosti, vso moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih. Pr m paifitsnsiie u ilOT Y«§fE 17. julija 1923, potem 7. augusta, 28. augusta itd. vsake tri tedne iz Southam-ptona — Cherbourga. Vsa podrobnosti pove spodaj stoječi naslov. Bremen — neta Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekos-ni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle ia varne ladje! jnris NasMiiSton" ..President FIPim" »MM Ha«; JresiM FMelt" Jmefica" . , „MMIi Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list 219. Izborna priiika za prevažanje blaga Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Palata Bsap-adske Zadruge. Podružnica: Zadružna zveza v Ljubljani. žepu nespametnega je gospodar — res jo tako! — Raka. Požar je uničil v petek popoldne pen tim posestnikom vasi Podolce vsa poslopja z opra, vo in tudi nekaj živine. Streho so imeli vsi slamnate. Zavarovani so še po predvojnih zneskih. Naj-boj zanimivo pa je, da noša velika občina ne premore ene majhne bri.:galue. Narodni poslanec dr. K u 1 o v e c, ki je prišel v nedeljo iz Belgrada na shod v Cerklje ,je tudi obiskal nesrečno pogorelco in jim zagotovil pomoč in podporo. Ker so se naši Hačaui vedno radi odzvali prošnjam pogorelečv, upamo ludi mi na po-jo sosedov. — V nedeljo so Orli iu Orlice priredili akademijo, ki je bila dobro obiskana in se je obnesla. d Prošnja ia poizvedovanje. Dotični gospod, ki je pretekli teden pred Binkoštni poizvedoval v Ljubljani v Trnovem po gospej Alojziji Kocmur, rekoč, da nosi važna poročila o njenem bratu, ki baje služi v legiji, se vljudno prosi, ila se osebno zglasi v Cmi vasi št. 2-1 pri Ljubljani pri Antonu Vidmarju v svrho natančnejših informacij. Ker gre tu za osebo, lii se smatra že za zdavno umrlo, je vsaka tozadevna vest za nas velikega pomena. Vsi stroški, ki bi bili v zvezi z. morebitnim potovanjem, bodo gospodu poplačani. V slučaju, da je dotičneinu gospodu nemogočo priti osebno, naj blagovoli poslati svoj naslov na g' |fiii naslov Antona Vidmarja. d Naila se jc svilena ruta dne 13. maja na Ižanski cesti. Dobi se v Črni vasi štev. 11, . d Izgubila sc jc preteklo sredo od Vižmarjcv do Rcpenj dcnarnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj sc prosi, da jo odi!a proti nagradi ca župni urad ali pa na županstvo Vodice. . NE SAMO ob slovesnih pojedinah, ampak v petek in svetek naj kuhajo naše gospodinje «PEKA'fETE . So najcencjše, ker se zelo nakuhajo. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. KOtiOSKA BELA. l)nc 17. junija t. 1. se bo izvršila blagoslovitev prapora tukajšnjega telovadnega odseka »Orek. Obenem bo tudi javim telovadba s srečolovom. Pri prireditvi sodeluje popolna godba kat. delavskega društva na Jcscnicah. Na prireditev opozarjamo vso bližnje odseke in dništvj, ter jih vabimo, da pri-hite (a dau polnoštevilno k (< j slovesnosti. DOBREPOLJE. Vsem, ki se zanimate za našo prelepo dolino, sporočamo, da se bo vršila pri nas 1. jsilija t. 1. okrožna orlovska prireditev. Program, ki se bo še priobčil, je zamišljen samo /.a popoldan. Orli, orlice, prijatelji mladinskih organizacij in vsi ki si želite za tisti popoldan poštenega razvedrila že vnaprej prijazno vabljeni. ST. VID NAD LJUBLJANO. Zidanje društvenega orlovskega doma ustavljeno. Znano je, da smo zaceli zidati nov dom za vsa naša društva, štirinajst dni smo že betonirali, po dnevi so delali podjetnikovi delavci, zvečer do 11). ali 11. uro po noči pa mi orli; orlice in drugI naši prijatelji pa so pridno pomagali pri kopanju gramoza in peska iu pri dovažanju opeke, apna, cementa, lesa itd. Vsi smo se veselili, da bomo jesenj žc pod lastno stieho. A glej spaka — stavbeni odbor z g. kaplanom na čelu so jo hudo hudo pregrešil in v kazen za greh jc zidanje doma prepovedano in ustavljeno. Tako-le namreč: V nedelje, dne 27. maja 1923 ob 9. dopoldne so blagovolili priti Vi občinsko pisarno Njih Oblastnost, razkačeni gospodi Jožo Matjan, po milosti samostojnežev in Šišenskih sokolov a nc po volji domačega ljudstva načelnilf krajiicga šolskega sveta v st. Vidu — blagovolili 6« '"-s 6' ' ' loroj stopili pred Njih slugo gospoda župana ter mu ukazali, naj takoj uolini zidanje društvenega orlovskega doma. Radov edni župan se je predrznil vprašati Njih Razkačenost, zakaj ustaviti to zidanje, za katero so dobri ljudje So toii':o žrtvovali. Njik Uazkačonost so blagovolili odgovoriti: »No moromo dovoliti zidanja, ker se Nam ni predložil celotni na-irt, da no moremo vedeti, kakšua bo streha, kakšno Kununjo lice stavbe itd.« Ponižni in Njih Razkače-nosti nad vse pokorni župan je kajpada obljubil to poveljo takoj izvršiti. Ob pol 12. uri istega dne, istega leta pa so Njih Kazkaeenosl še enkrat blagovolili siopiii pred sluga župana ter mu nc tako sladko in polizano kakor je sicer Njih nav. ;la, rekli: »Zida-nje stavbo naj se ustavi samo na ouih straneh, ki meje na Kmetovčevo posestvo, ob veliki cesti naj se pa kar dalje zida.s: Župan je kajpada obljubil tudi to povelje v vsej ponižnosti in pokorščini takoj izvršiti. Vršil,i se je ualo polnoštcvilna seja stavbenega odbora, kjer se je po zelo vdani in nad vse ponižni debati (proti odlokom Njih oblaslae Itazl.a-icnosli in Njih razkačene Oblačnosti se jo nihče Ue drzne ugovarjali) soglasno trikrat po vrsti skle-»ilo: »Ker nam Njih Razkačenost dovoljujejo hišo tanio z eno steno (na cesto namreč), mi bi pa radi »išo s štirimi stenami, zato se slovesno odpovemo tr-niu zidanju samo e steklenica E4 „ 24 „ „ 0 spaclj&lnih steklenic 145 „ 30 „ „22 „ „ 208 „ KOT FRJMOT Nlza-obliž zoper kur.ia cuuoa 2 ali 3 din; lilza-montolnl črtniki 4 din.: ftljsa-posipaltit prašek 3 din.; Elza-ribjo olje 20din.; Elza-vodnzansta 12 din.; Elza-koloneka voua 15 din.; Klza-sumski miriš na sobo 15 din.; CHveorin 4 din. in 16 din.; Ly»ol, Lysoform 12 din '; Kineški čaj od 1 dinarja rtalie ', originalno ltadikum iianoosko žganje velika steklenica 13 din.; Klza imčenni prašek 7 din.; sirup ca podgano in miši 7 (lin. Za primot so pakovanje posebej računa. Na to ceno se računa sedaj še B°/o doplatka. Adrcsirati natančno; EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA. Elzatrg Stev. 16, Hrvatsko. ln jim ie Skoda njive ter so jim interesi eerkve, od katere bo oddaljeno čedno poslopje najmanj 21 m — naenkrat tako pri srcu, sploh ne razpravljam na tem mestu, ker vem, da bi vseh teh.in enakih oporekanj ne bilo, če bi se postavil magari tik cerkve-nlh vrat kak — sokolski dom. Prosim nase poštene može, da niti za trenutek ne verjamejo raznim babjim čenča«, ki jih trosijo od satana najeti ljuilje. Vendar naj sledi malo pojasnilo, v društvenem domu bo prostora za vsako po-šteno zabavo in za vsako gospodarsko 111 krščanskim načelom nenasprotno kulturno zborovanje. Plesali v domu ne bomo, ker jo že gostiln /.a to preveč in tudi sokolskim prireditvam bo poslopje zaprto — zato — da govorim z besedami nasprotnikov — »ker v bližino cerkve take stvari ne spadajo«. Gospodar društvenega doma bo Slovensko katoliško izobraževalno društvo, zato menim, da bo vodstvo vedno v dobrih in poštenih rokah. Občinsko poslopje dom zato ne bo, ker je občinski odbor danes tak, jutri pa drugačen. — Cerkvena last pa poslopje zato ue bo, ker bi utegnili — pri kaki bodoči ločitvi cerkvc od države — dobiti fra-mazoni dom v roke. — G knezoškof mi pišejo v zadnjem pismu: »Sporočili ste mi veselo vest, le tako naprej v začete m d e 1 u«! S tem pozivom na vrle Bohinjce — končam tudi jaz. — Nadneitelj Fran Silvester. IZ SENT JERNEJSKE OKOLICE. Kakor drugod imamo tudi pri nas v Št. Jerneju selskega pismonošo, ki naj bi dostavljal pošto na dom; to je res prav in lepo. Ta naš pisnionoša pa ;c zagrizen Sokol-de-mokrat, kar je izven službe lahko, če hoče, ampak svojo službo naj vrši, kakor jo mora, to je, dostavi naj vsako pismo ali kar že Je, točno tudi v tiste vasi, ki niso slučajno ob državni ali okrajni cesti. * Izgovarja se, da tiste vasi, ki niso ob cestah, ne spadajo v njegov rajon. Prav, ako ne spadajo, pusti naj naša pisma in časnike na pošti v St. Jerneju; bomo že sami hodil? iskat. To pa že zopet no bo komodno za viftje uradnike, oz. uradnice. Zgodilo se je, da pismo iz Srbije ah Srema pride v S t, Jernej v dveh ali treh dneh, dočim potrebuje iz št. Jerneja v pol-ure oddaljeno vas 5 do B dni, ali pa šc kje ostane v vaseh, ki so tako srečne, da ležijo ob cestah. Zahtevamo, da je za vse vasi enaka pravica, bodisi da so ob cestah ali nekaj sto korakov stran. Ako imamo pri poštnih pristojbinah vsi enaka bremena, zahtevamo tudi vsi enake pravice. Toliko za danes, ai;o nc bo reda, drugič kaj več. DOBERNIC. Pot me |e zanesla v bližnjo gmajno, kamor pridem do pastirjev, ko so pasli svojo čredo. Zbranih je bilo več dečkov in nekaj deklic, ki so se skrbno pogovarjali. Prašnni, kaj se tako skrbno pogovarjajo in hitro odgovori mali Janezek: «A!i ne veste, da smo bili, kar nas jc vpisanih v Marijinem vrtcu, na izletu binkofini ponedeljek na Selih pri Sumbergu? — Oh to je bilo veselje, povzame besedo iepavi Marko, ki je imel Se spomin na nogi od izleta. Okrog 12. ure opoldne se zbere mlada armada, po številu je bilo nas okrog 200, pred župniičem v Doberniču, kjsr so nas že čcksli gospod kaplan s palico v roki, ampak ne mislite, da so imeli palico radi tega, da bi katerega izmed nas tepli — to ne — ampak redi slabe in dolge poti — teko smo si mislil«. Po poti smo prepevali razne pesmi, ter vriskali, da fe odmevalo od bližnjih gora. Ob 2. ari popoldne smo prikorakali na Selo, kjer smo bili pri popoldanskem cerkvenem opravilu. Nato so gospod župnik imeli lep govor, po službi božji smo mladi Izletniki priredili kratko igerco na iavovškem podu. Ko smo tudi to dobro izvršili, so nam gospod vodnik brali iz obraza, da bi bilo dobro kaj za naže želodce — zato so nas hitro preskrbeli s kruhom — pili smo pa kar iz Skala. Ko smo se nekoliko odpočili, smo zapeli par pesmic in za-vrlskali, da jc odmevalo na okrog. Nato smo sc »brali zopet ln se napotili proti domu. Pot jc bila aicer dolga, a nam (s bila prav kratka, kajti tako veselega dne Se nismo l-eli. — Ab, vzdahne Marko, samo da bi gospod kaplan Se dolgo ostal pri nas. Drugo leto nas peljejo gotovo ie dalje — mogoče celo na Gorenjsko — odkoder vedno pripovedujejo, kako lepo da jc tam. Ko so mi to pravili, se jim je videla iz ob;aza tista nedolžna sreča in zaJovoljnost nepokvarjenih src! — Dragi bralci! Se spomnite na dopis v «Kmeti}. listu-, ki jc tako grdo blatil gospoda kaplana? — To je cista resnica, kar so mi pravili dobrosrčni pastirji na pa8i. — Zatorej, kdor se zaveda kot poštenjak, takih časopisov nc ho čital, Be manj pa podpiral. Dobsrnčsn. mM Listek« ^oooaacooooooaoaooaoSSSoooooooooooooooooods Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo. Spisal I, Mohorov, (Dalje.) Zadnje dni novembra je bila čudovito' lepa nedelja, gorka, kakor pomladna in solnčna. Šli so vsi skupaj na izlet na bližnji holm. šli so se krepčat v gos 'Ino. Anže je iz:;a pivske mize skozi okno zroč kazal otrokom okolico. Bil je že dvakrat tu gori in jo je poznal. Ko so odhajali, je vprašal nenadoma Janezek. >Ata, ali se vidi od tu naša bajta?'; Seveda se vidi,« je zamahnil Anže proti severu. ::Tam gori, poglejte, ob tisti črni piki,ki je gozd, mora bili.« Otroci so oživeli. sJaz jo že vidim,« je vzklikal Janezek. Tinko, ki ni nič videl, je začel jokati, naj mu pokažejo. Mežica je dejala: Da, ob tisti črni piki bi morala biti, pa je premajhna, da bi jo mogli videti. < Mati ji je pogledala v obraz in se je začudila milini njenega pogleda, ki je božal ljubeče daljno pokrajino, malo bajto v veliki in mrakotni mrzli poljani. Anže je rekel: :>Zdaj pa povejte, kje stanujemo zdaj?« Za hip so se obrnili k mestu, rekel pa ni nihče nič. Nehote so se ozrli vsi trije nazaj v poljane proti bajti. Še enkrat so prišli gledat v domačo stran sem gori, potem so padli snegovi in oni niso prišli nič več, nič več... O polnoči je prebudila Nežo mala Je-lica. Ihtela je v sanjah. Mati je vstala in jo nosila po dremotni sobi. Zunaj se je bilo zvedrilo, mesec je plaval na nebu, kakor velik napihnjen in svetel mehur in mesečina je ležala nad poljem, kakor čudovito svetlo morje. Jelica se je utolažila. Neža je nehote obstala z otrokom v naročju ob oknu. Ta hip ji je iznova prikipela ljubezen do bajte v čudovito jasen občutek. Zazdelo se ji je, da je kakor v školjki, globoko na dnu čudnega morja, mrzlega, zagonetnega, Školjka pa jo krije in varuje. Neskončno milo je v varnem zavetju sredi čudnega morskega dna z ljubljenci, ki spijo tiho, pokojno. ;> Zadnjikrat,« je zaskelelo Nežo in se je vrnila v posteljo. Mož je spal nemirno, pil je bil čez mero... V. Druge bridkosti. Kurili so s premogom železno peč, ki se je dimila in kužila zrak v sobi. Mislili so z žalostjo na udobno veliko peč v bajti. Čez noc je postajal zrak v sobi tak, da so proli jutru hropli drug čez drugega in ni bilo pravega spanja .110 odpočitka. V kotu pred razpelom je gorela luč, plavajoč na dušici sredi olja. "\ikoli ni gorela do jutra, prasketajo je ugašala po štirih in vz iram-Ijala po \ r-ii Mežico, Jum-zka, Tinka bi Jelko. Anže je vsak dan zahajal k maši k zor-nicam. Ko se je vračal, je začutila žena nekega dne, ua diši po žganju. Ko ni maral kave, je menila, da mu ne de dobro, ali 011 je rekel, da ga greje in da mu prija. Oiia sama je vstajala prva, hitela je kuriti in nato pospravljati. Otroke je spravila vse na svojo posteljo in jih zagrnila. Nato je odprla okna in zračila. Ko je zopet zaprla okna, je bilo čudno sveže v sobi, polna soba vonja otroških prsec, ki dihajo sveže in zdravo. Če pa je prišel tedaj Anže, je tem ostreje zavonjalo iz njega po žganju. Anže je nato sedel k delu, nekaj ur je tudi ona šivala, nato je šla kuhat; vsak drugi dan je š!a na trg. Popoldne je zopet pospravljala in prala. Če je bil "dan lep, &o šii otroci, na ulieo, v mestni vrt in na pokopališče. Anže je menil: :; Vidiš, v mestu gredo vsaj lahko vun, ker je sneg odmeten.« _ Žena je pritrdila in skrbela, da li niso prerahlo in prelahko oblečeni. Zakaj čudno mehki so bili postali. Vsako prehla-jenje jim je škodilo, da so bili nestrpni in jih je trgalo. Neža je bila opazila, da v sobi venomer vleče, bodisi da je puščala gorko-ta pri vratih in oknih, bodisi, da je iz tal mokro kipelo. Pomoči ni bilo. Neža si je večkrat komaj pozno v noč ugrela noge, Anže se je jezil, da je ozebel 111 tudi otroci so vekali, da jih ozeble noge srbe in pečejo. Na deželi niso bili nikoli ozebli. Vrhtega so se jim kar povrsti vsem štirim ustnice opiščile in se jim razvile gnusne grinte. Anže je menil, da je v zdravje, materi pa je bilo hudo, ko je videla otroke nakažene in sitne, če so si odrgnili boleče mesto. Sama bolezen nas je,« se je bridko nasmehnila. Mož se je čudno hudo ujezil: :>Boga zahvali, da zares nismo!« Tiho je očitala: .: Ali sem kaj zlega rekla?« ::0, nič!« je nevoljno odvrnil. Za prvikrat je zamolčal, da ne mara nikakih namigovanj ali morda celo očitanj, kako da je bilo bolje v bajti. Vedno bolj se je uverjal pri samem sebi, da mu žena in' otroci molče očitajo, zato je postajal sam od sebe togoten in muhast. Ženi Neži je stopila druga bridkost, hujša od prve, pred dušo. Čutila je vnaprej, vedela je, da pride tisti hip, ko bo začel' postajati mož nezadovoljen, trmasto hud in nespravljiv. »Samo prepira ne v hišo,« je molila v večerni molitvi, > o Marija, ne daj, ne daj, da bi prišla kakšna jeza med naju!« Neskončno je pazila, da se je ognila vsakemu prerekanju, dasi je postajal Anže v resnici nestrpen, da je delo vstran metal, otroke zmerjal, grajal jed hi oporekal. Neke nedelje na vse zgodaj ga je slišala zakleti. »Ježeš,« je vzkliknila, »Anže, nikarl Saj vidiš, da otroci slišijo!« (Dalje.) PoroC. prstani Double vcrižice S:enske me Budiike Že me ure Uhani IfsjsUrcjSairsovifia ur. zlatnine in I srebrni p> ^UDEN! LJUBLJANA 22, Prešernova 1 II primešaj v krmo, angleški krmilni prašek na živino, po pošti 5 zametkov po Si 1, kg za 36 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani sinejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramar,!, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte: lira na za dojenčke, za otroke. Krepek mjutrek za odrasle, daje bolnikom kri, moč, zdrav e. Z njegovo upoiabo se prihrani mleku iu sladkorja. To t!okazu:e na tisoče zahvalnih pisem. Po pošti 5 zamotkov po ', kg 60 Din. kraste, lišbic- odstranjuje pri človeku in živalih Nafiol-inazilo. ki je brez niha in ne maže perila. — 1 lonček za eno ose o po po?ti 7 Din. pri PRIZNANO NAJBOLJŠE »PEK1 KE KOSE« (HOLLENSENSEN) priporoča založnik in samo-prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. S. ŠKRABAR, ViŠNJA GORA. — Preprodajalcem ugodne cencl 1 <51 4.50 m do (i m dc-^e, 25 do 60 cm debele, PLAČAM 20!) ki on NAD dr.ovno ceno. Dobava do feseni, polovica liuprir.e se plača naprej. Ponudbe pod: <k7*ED»BNK /o oglje sposobno za eksport, kupuje po najvišjih dnevnih cenah »Družba Carbonaria, Kočevje.« Žgano, najboljše vrsle Vam nudi po 6— kron komad frauko (na kolodv* postavljeno) vsake železniške postaje v Sloveniji ggp Framc Prijatelj, Tržišče, ©oSenjsiko. IMIMMW Trgovina z mlinskimi siti in mannSakturo 'V zalogi so najboljše vrste Ljubljane, Stritarjeva ulica 7 »i® f'es®lila Mestni trg nasproti mestnega magistrata ska svilena sif.s znamke ReiSS Frank, Zfirrlch Telefon št. 57. Iružna gospodarska banka d. d ' " Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon št. 57. Podružn/ce: v lastni palači (vis a vis hotela „Union"). E'I«apM«aS asi reaserve skupno nad K 60,000.000* — — —- —* . 1 ___________Di;ikovo' Marilior, Sarajevo, Sombor, Sglit, Šibsni^Bk^ioaijvra : Bled. Interesna skupnost s Svečko | Zanatlijsfeo banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovim ter z'Gospod^ko banko O. v Novem~~Sadj. j Daje trgovske kredite, čskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, 1 sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižico ter preskrbuje vse bančno in borzne transakcije pod 1 najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredna loterija. Izclaia konzorcij •Domoljuba«, 1* Odgovorni urednik Anton Sušcik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiskarna.