KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
40.
kos.
V LJUBLJANI, dne 19. maja 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
317. Uredba o organizaciji poštno-lelegrafsko-telefonske službe.
318. Objave banske uprave o pobiranju obe. trošarin v 1. 1934.
Uredbe osrednje viade.
317.
Na osnovi § 48., točke 1., finančnega zakona za leto
1933./1934. in v soglasnosti z ministrskim svetom ter finančnima odboroma narodnega predstavništva predpisujem tole
uredbo
o organizaciji poštno-telegrafsko telefonske službe.*
i.
Ministrstvo.
Uprava pošte in telegrafa.
Člen 1.
Vrhovno upravo in nadzorno oblast nad celotno poštno, telegrafsko in telefonsko službo vrši minister za promet neposredno in po upravi pošle in telegrafa, ki se ustanavlja pri ministrstvu za promet kot posebna administrativna edinica.
Čteu 2,
Minister za promet poveri opravljanje poslov uprave pošte in telegrafa lahko enemu svojih ministrskih pomočnikov, ki izdaja v njegovem imenu odločbe in naredbe v mejah veljavnih zakonskih predpisov in pooblastitev, ki jih prenese nanj.
Člen 3.
Uprava pošte in telegrafa se deli na pet oddelkov, in sicer na:
1. občni oddelek z dvema odsekoma: personalnim odsekom in administrativno-pravnim odsekom z arhivom;
2. poštni oddelek z. dvema odsekoma: odsekom za poštno službo in odsekom za poštni promet;
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. aprila 1934, št. 88/XXIIT/21G. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v rSlužb. nov.« z dne 21. aprila 1934, št. 91/XXIV/228.
3. telegrafško-telefonski oddelek z dvema odsekoma: odsekom za telegrafsko in telefonsko službo in tehničnim odsekom;
4. ekonomski oddelek z dvema odsekoma': odsekom za nabave in zalaganje in statističnim odsekom;
5. kontrolni oddelek z dvema odsekoma: kontrolnim odsekom in odsekom za mednarodno obračunjanje.
Člen 4.
Oddelkom načelujejo načelniki. Vodijo vse posle v svojem oddelku in so odgovorni za njihovo pravilno, strokovno in hitro opravljanje kakor tudi za red v oddelku. Zlasti morajo skrbeti za razvoj gran službe v svojih oddelkih in dajati pobudo za njihov napredek.
Načelniki razdeljujejo predmete med odseke, pripravljajo in predlagajo v odobritev odločbe, katere izdati je pristojen minister. Izdajajo odločbe in naredbe glede tistih predmetov, glede katerih so pooblaščeni. Načelniki vodijo vse dopisovanje z direkcijami pošte in telegrafa, ostalimi oddelki ministrstva za promet in drugimi oblastvi, kakor tudi dopisovanje s tujimi poštno-telegrafskimi upravami, kolikor so za to pooblaščeni.
Načelnika nadomešča po potrebi po činu najstarejši šef odseka istega oddelka, kolikor ni odrejeno drugače.
Člen 5.
Odsekom načelujejo odsekovni šefi, ki jih odredi minister z odlokom izmed višjih svetnikov, svetnikov in višjih tajnikov uprave pošte in telegrafa. Šefi vodijo vse posle v svojem odseku in so odgovorni za njihovo pravilno, hitro in strokovno opravljanje kakor tudi za red v odseku. Razen tega so zlasti dolžni, dajati pobudo za pospeševanje in izboljšanje službe v svojem odseku.
Odsekovni šefi razdeljujejo predmete med osebje odseka, vrše neposredni nadzor uad njegovim poslovanjem in izročajo izdelane predmete načelniku. Vodijo dopisovanje z odseki v oddelku in z arhivom in odločajo o tem, ali se naj polože rešeni predmeti med spise in med rokove.
Odsekovnega šefa nadomešča po potrebi po činu najstarejši uradnik dotičnega odseka.
Člen 6.
Področje oddelkov in odsekov iz člena 3. določi minister za promet s pravilnikom.
Računovodstvo in blagajna.
Člen 7.
Pri upravi pošte in telegrafa obstojita specialno računovodstvo in blagajna, ki opravljata vse i>osle, predpisane s pravilnikom za specialna računovodstva in blagajne, kakor tudi vse računske posle poštne, telegrafske in telefonske službe, ki jih določi minister za promet sporazumno z ministrom za finance.
Inšpekcijska služba.
Člen 8.
Pri upravi pošte in telegrafa obstoji potrebno število višjih svetnikov za inšpekcijsko službo.
Višji svetniki za inšpekcijsko službo so podrejeni neposredno pomočniku ministra. V njihovo pristojnost spadajo ti-le posli: pregled poslovanja pri direkcijah pošte in telegrafa in ostalih poštno-telegrafskih-telefon-skih ustanovah; nadzor in kontrola nad poslovanjem direkcijskih organov za inšpekcijsko službo; revizija poizvedb,'opravljenih po direkcijskih organih, in pregled predmetov o izvršenih tatvinah, utajah, posluževanju z državnim denarjem, ponarejanju in prevarah; voditev evidence o kaznivih dejanjih v poštno-telegrafsko-tele-fonski službi in iskanje načina in sredstev za njihovo preprečevanje; delo o določitvi delovnih mezd in števila osebja pri poštno-telegrafsko-telefonskih ustanovah in vsi ostali posli, ki se jim dodele v poslovanje.
Zaradi hitrejšega opravljanja njim dodeljenih predmetov so višji svetniki za inšpekcijsko službo upravičeni, samostalno voditi dopisovanje z direkcijami pošte in telegrafa in ostalimi poštno-telegrafsko-telefonskimi ustanovami kakor tudi z drugimi oblastvi. Pripravljajo na-redbe in navodila za posle inšpekcijske službe.
Poštno-telegrafski svet.
Člen 9.
Pri upravi pošte in telegrafa obstoji kot ministrov posvetovalni organ poštno-telegrafski svet. člani tega sveta so: pomočnik ministra, načelniki, višji svetniki za inšpekcijsko službo. Razen tega spada v sestav sveta tudi šef tistega odseka, v čigar pristojnost spada predmet, ki se obravnava. Člani tega sveta so tudi direktorji direkcije pošt in telegrafa, ki se kličejo k sejam, kadar spozna to za potrebno minister ali njegov pomočnik.
Seje sveta sklicuje in jim predseduje pomočnik ministra.
Zapisnik vodi zapisnikar, ki ga odredi pomočnik ministra. Vsak sklep in ločeno mnenje se vpiše v zapisnik, ki ga podpišejo vsi pristojni člani sveta.
Člen 10.
Poštno-telegrafski svet oddaja mnenje: o predlogu proračuna poštno-telegrafsko-telefonske službe; o načrtiti zakonov, uredb in pravilnikov poštno-telegrafsko-telefonske službe; o povračilu škode nad 20.000 Din; o vseh poravnavah, neglede na vrednost; o izknjiževanju materiala, čigar ocenjena vrednost preseza vsoto 100.000 Din; o Izboru gojencev za p. t. službo; o izboru članov izpit-
nih komisij in učiteljev strokovnih šol in tečajev; o predlogih za odlikovanje in o vseh drugih predmetih, ki jih pošlje svetu minister ali njegov pomočnik.
II.
Zunanja služba.
Direkcije pošte, in telegrafa.
Člen 11.
Neposredno upravo in nadzor nad poštno-telegraf-sko-telefonsko službo in ustanovami vrše direkcije pošte in telegrafa. Direkcij pošte in telegrafa je osem s sedežem v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu, Skopi j u in Cetinju.
Krajevno pristojnost direkcije določi minister za promet.
Člen 12.
Direkciji pošte in telegrafa načeluje direktor direkcije pošte in telegrafa. Direktor vodi vse posle poštno-telegrafsko-telefonske službe v območju svoje direkcije, skrbi za pospeševanje službe in za to, da se opravljajo posli tako pri direkciji sami kakor tudi pri vseh podrejenih poštno-telegrafsko-telefonskih ustanovah po zakonih, uredbah, pravilnikih, naredbah in navodilih.
Člen 13.
Direktor pošte in telegrafa izdaja v lastni pristojnosti odločbe in naredbe v mejah veljavnih zakonskih predpisov. Prav tako izdaja lahko za ministra za promet odločbe v mejah pooblastitve, ki jih prenese minister za promet nanj.
Člen 14.
Direktorja pošte in telegrafa nadomešča po potrebi višji svetnik ali svetnik za inšpekcijsko službo ali od-sekovni šef, ki ga za to določi vnaprej ob začetku vsakega leta minister z odlokom na direktorjev predlog.
Člen 15.
Direkcija pošte in telegrafa se deli na pet odsekov, in to na:
1. občni odsek;
2. poštni odsek;
3. telegrafsko-telefonski odsek;
4. ekonomski odsek in
5. računsko-kontrolni odsek.
Področje odsekov določi minister za promet s pravilnikom.
Člen IG.
Odsekom načelujejo odsekovni šefi, ki jih določi minister z odlokom izmed višjih svetnikov, svetnikov ali višjih tajnikov dotične direkcije. Vodijo vse posle v svojem odseku in so odgovorni za njihovo pravilno, hitro in strokovno opravo kakor tudi	za	red	v odseku. Razen
tega so zlasti dolžni dajati	pobudo	za	napredovanje in
izboljšanje službe svojega odseka.
Odsekovni šefi razdeljujejo predmete med osebje in vrše neposredni nadzor nad njegovim poslovanjem. Vodijo dopisovanje z odseki pri direkciji in tudi dopisovanje s podrejenimi ustanovami v mejah njim danih naredb in odločajo o tem,	ali	se	naj	poloŽe predmeti
med spise in med rokove.
Odsekovnega šefa nadomešča po potrebi po činu najstarejši uradnik dotičnega odseka, če ne odredi direktor drugače.
Inšpekcijske službe.
Clen 17.
Pri direkciji pošte in telegrafa posluje potrebno število višjih svetnikov in svetnikov za inšpekcijsko službo, ki so direktorju neposredno podrejeni.
V njihovo pristojnost spadajo: redni in izredni pregledi vseh poštno-telegrafsko-telefonskih ustanov, podrejenih direkciji, voditev poizvedb v kazenskih stvareh in preiskav v disciplinskih stvareh; voditev evidence o kaznivih dejanjih v poštno-telegrafsko-telefonski službi in iskanje načina in sredstev za njihovo preprečevanje; sodelovanje pri določanju delovnih mezd in števila osebja pri poedinih ustanovah; obravnavanje predmetov inšpekcijskega in organizacijskega značaja, in vsi drugi posli, ki jim jih dodeli direktor v poslovanje,
Če ni potrebnega števila višjih svetnikov in svetnikov za inšpekcijsko službo, opravljajo to službo pri direkcijah lahko tudi drugi višji svetniki in svetniki direkcije kakor tudi višji tajniki, inšpektorji, tajniki ali višji kontrolorji, ki jih določi direktor za vsak poedini primer z odlokom.
Pošte, telegrafi in telefoni.
Člen 18.
Poštno-telegrafsko-telefonsko službo opravljajo pošte, telegrafi in telefoni, ki so pod neposredno upravo in nadzorstvom direkcije pošte in telegrafa.
Po velikosti prometa in pomenu kraja so pošte državne ali pogodbene državne. Pri državnih poštah opravljajo službo državni uslužbenci, pri pogodbenih državnih pa pogodbeni poštarji.
Člen 19.
Pošta, telegraf in telefon so praviloma spojeni v eno ustanovo z eno upravo. Izjemoma smejo biti v velikih krajih ločeni, s posebnimi upravami.
Člen 20.
Državne pošte, telegrafi in telefoni se delijo po velikosti prometa, izraženi v delovnih enotah, na štiri rede, in sicer:
pošte I. reda z letnim prometom nad 1,000.000 delovnih enot;
pošte II. reda z letnim prometom 500.000 do 1,000.000 delovnih enot;
pošte III. reda z letnim prometom 100.000 do 500.000 delovnih enot;
pošte IV. reda z letnim prometom pod 100.000 delovnih enot.
V višji, odnosno nižji red se prevedejo pošte, če naraste, odnosno pade letni promet v treh naslednjih letih po številčnem razmerju, določenem v prejšnjem odstavku, za 10.000 delovnih enot.
Pomočnik ministra razvršča pošte, telegrafe in telefone v rede.
Člen 21.
Delitev pogodbenih državnih pošt na razrede in skupine, razmerje pogodbenih poštarjev proti državi, pre-
jemki, delovni čas pri pogodbenih poštah, dolžnost pogodbenega poštarja in prestanek službe se predpišejo s posebnim pravilnikom o pogodbenih državnih poštah, ki ga izda minister za promet soglasno z ministrom za finance.
Člen 22.
Poštam, telegrafom in telefonom naeelujejo upravniki. Upravnike pošte, telegrafa in telefona odreja minister z odlokom izmed uradnikov dotične pošte, telegrafa in telefona. Za odrejanje upravnikov manjših pošt, telegrafov in telefonov pooblasti lahko minister svojega pomočnika, odnosno direktorja.
Upravniki pošte, telegrafa in telefona opravljajo poleg uprave tudi nadzor in kontrolo nad celotno službo pri njim poverjenih ustanovah, skrbe za red, disciplino in varnost službe in za to, da se opravljajo vsi posli pravilno in ob času.
Pri poštah, telegrafih in telefonih z manjšim prometom opravljajo upravniki poleg gorenjih dolžnosti tudi še blagajniško ali kakšno drugo službo po delovnem razporedu.
Člen 23.
Celotno poslovanje pri poštah, telegrafih in telefonih, način polaganja računov, kontrola, delovni čas in vrsta službe se določijo s pravilniki, ki jih predpiše minister za promet.
Poštno-carinska skladišča.
Člen 24.
Zaradi posredovanja pri ocarinjanju poštnih pošiljk obstoje poleg carinskih razdelkov pri nekaterih poštah tudi še poštno-carinska skladišča, ki so pod neposredno upravo in nadzorom pristojnih direkcij. Po velikosti prometa se delijo na dva reda in ustrezajo poštam I. in
II.	reda. V I. red spadajo tista poštno-carinska skladišča, katerih promet preseza 1,000.000 delovnih enot, v
II.	red pa vsa ostala.
Kje naj poslujejo poštno-carinska skladišča in pri katerih poštah se naj vrši ocarinjanje pošiljk, določi minister za promet sporazumno z ministrom za finance.
Prav tako predpiše minister za promet sporazumno z ministrom za finance pravilnik o poštno-carinski službi.
Poštno-carinskemu skladišču načeluje upravnik, ki ga odredi z odlokom minister izmed uradnikov dotičnega poštno-carinskega skladišča.
Poleg uprave vrši upravnik tudi nadzor in kontrolo nad celotnim poslovanjem pri poštno-carinskem skladišču, skrbi za red, disciplino in varnost službe in za to, da se opravljajo vsi posli pravilno in ob času.
Telegrafsko-telefonsko-tehnične sekcije.
Člen 25.
Za opravljanje telegrafsko-telefonskih tehničnih del obstoje telegrafsko-telefonske tehnične sekcije. Te sekcije skrbe, da so telegrafske in telefonske ureditve in omrežja v tehničnem pogledu vselej v redu in sposobne za promet. Združujejo obstoječe in projektirajo ter grade nove telegrafske in telefonske proge in vse telegrafske in telefonske ureditve, namenjene za javni promet.
Število sekcij, njihov sedež in območje določi minister za promet.
Telegrafsko-telefonske tehnične sekcije so pod neposredno upravo in nadzorom pristojne direkcije pošte in telegrafa.
Telegrafsko-telefonski tehnični sekciji načeluje šef sekcije, ki ga odredi minister z odlokom izmed strokovnih tehničnih uradnikov dotične sekcije, predvsem izmed inženjerjev.
Šefi sekcij vodijo poleg uprave vse posle v območju sekcije, vrše nadzor in kontrolo nad poslovanjem osebja, skrbe za umno uporabo denarja, delovne moči in materiala, za varnost materiala in za red in disciplino v sekciji.
Za obdelavo in prepajanje telegrafsko-teletonskih drogov kakor tudi za izvrševanje velikih telegrafsko-telefonskih tehničnih del osnuje minister po potrebi lahko občasne tehnične sekcije.
Clen 26.
Telegrafsko-telefonsko omrežje v območju sekcij se deli, in sicer: mestno na okoliše, medmestno pa na polja.
Vsak okoliš, odnosno vsako polje ima svojega čuvarja telegrafsko-telefonske proge.
Določitev velikosti okoliša, odnosno dolžine polj kakor tudi dolžnosti čuvarjev proge se predpišejo s pravilnikom.
Poštne avtogaraže.
Člen 27.
Za poštni avtomobilski promet, ki se opravlja v državni režiji, obstoje glavna poštna avto .urnža v Re:> gradu in poštne avtogaraže v krajih, kjer to določi minister.
Glavna poštna avtogaraža vrši tudi popravila, ki jih druge avtogaraže ne morejo opravljati.
Poslovanje avtogaraž se predpiše s pravilnikom.
Glavna in ostale avtogaraže so pod neposrednim nadzorom pristojnih direkcij pošte in telegrafa.
Garažam načelujejo šefi, ki jih določi minister izmed strokovnih tehničnih uradnikov dotične garaže.
Poleg uprave opravljajo šefi avtogaraže nadzor in kontrolo nad delavnicami, avtomobilskim parkom in skladiščem, skrbe za umno uporabo delovne moči, po-trošnega in pogonskega materiala in njegovo varnost, za pravilno uporabo in neoporečnost voz kakor tudi za red in disciplino v garaži.
Poštno-telegrafsko-telefonske delavnice.
Člen 28.
Zaradi izdelave in popravila poštnO-telegrafsko-j telefonskih predmetov, orodja, aparatov in strojev obstoji pri upravi pošte in telegrafa glavna poštno-telegraf ko-telefonska delavnica, na sedežu direkcij pa poštno-telegrafsko-telefonske delavnice, ki so pod neposrednim-nadzorom dotičnih direkcij.
Glavna poštno-telegrafsko-telefpnska delavnica opravlja poleg rednih del tudi posle za beograjsko direkcijo.
Glavni poštno-telefousko-telegrafski delavnici načeluje upravnik-inženjer, direkcijski delavnici pa upravnik, ki ga določi minister izmed strokovnih tehničnih uradnikov dotične delavnice.
Poleg uprave opravljajo upravniki poštno-telegraf-sko-telefonskih delavnic tudi nadzor in kontrolo nad vsemi deli v delavnici, skrbe za umno n- -ntvi delovne moči in materiala in za njegovo varnost ter za red in disciplino v delavnici.
III.
Osebje. Uradniška zvanja.
Člen 29.
III.	skupina, 1. stopnja:
Načelnik.
Direktor direkcije pošte in telegrafa.
III. skupina, 2. stopnja:
Načelnik.
Direktor direkcije pošte in telegrafa.
Višji svetnik ministrstva za promet.
Višji tehnični svetnik ministrstva za promet.
IV. skupina, 1. stopnja:
Višji svetnik ministrstva za promet.
Višji tehnični svetnik ministrstva za promet.
Višji svetnik direkcije pošte in telegrafa.
Višji tehnični svetnik direkcije pošte in telegrafa.
IV.	skupina, 2. stopnja:
Poštno-telegrafski svetnik.
Poštno-telegrafski tehnični svetnik.
V.	skupina:
Višji poštno-telegrafski tajnik [§ 45., odst. (’)].
Višji poštno-telegrafski tehnični tajnik [§ 45, uJsta-vek C)j.
Poštno-telegrafski inšpektor [§ 45., odst. (*)]. Poštno-telegrafski tehnični inšpektor [§45., odst (s)]. Poštno-telegrafski računski inšpektor [§45.,odst. (-')].
VI. skupina:
Poštno-telegrafski tajnik [§ 45., odst. (3)].
Pošt !	--telegrafski tehnični tajnik	[§ 45., odst	(3)].
Višji	poštno-telegrafski	kontrolor	[§ 45., odst	(*)].
Višji	poštno-telegrafski	tehnični	kontrolor [t	t5.,
odst. (»)].
Višji	poštno-telegrafski	računski	kontrolor [§	45.,
odst. (*)].
VII. skupina:
Višji poštno-telegrafski pristav [§ 45., odst. (3)j Višji poštno-telegrafski tehnični pristav [§ 45 d-stavek (“)].
Poštno-telegrafski kontrolor [§ 45., odst. (»)]. Poštno-telegrafski tehnični kontrolor [§ 45.,odst. (“)]• Poštno-telegrafski računski kontrolor [§45., odst. (’)]. Višji poštno-telegrafski tehnik [§ 45., odst. (*)].
Višji poštno-telegrafski prometnik [§ 45., odst. (‘)1 Glavni arhivar [§ 45., odst. (OJ-
VIII. skupina:
Poštno-telegrafski pristav [§ 45., odst. (*)]. Poštno-telegrafski tehnični pristav [§ 45., odsl (')]. Poštno-telegrafski uradnik [§ 45., odst. (*)]. Poštno-telegrafski tehnični uradnik [§ 45., od:- )]• Poštno-telegrafski računski uradnik [§ 45., ods ,3)]« Poštno-telegrafski prometnik [§ 45., odst. (*)]. Poštno-telegrafski tehnik [§ 45., odst. (*)].
Arhivar [§ 45., odst. (l)J.
Pri poštno-telegrafsko-telefonski službi obstoje tale uradniška zvanja:
IX. skupina;
Pomožni poštno-telegrafski uradnik [§ 45., odst. ('-’)]•
Pomožni poštno-telegrafski tehnični uradnik [§ 45., odst. (’)].
Pomožni poštno-telegrafski računski uradnik [§ 45., odst. (»)].
Poštno-telegrafski manipulant [§ 45., odst. (')].
Poštno-telegrafski tehnični manipulant [§ 45., odstavek (•)].
Arhivski uradnik [§ 45., odst. (')].
X. skupina:
Pomožni poštno-telegrafski manipulant [§ 45., odstavek (')].
Pomožni poštno-telegrafski tehnični manipulant [§ 45., odst. (»)].
Pomožni arhivski uradnik [§ 45., odst. (>)].
Člen 30.
Uradniki z izobrazbo iz § 45., odst. (■"), uradniškega zakona službujejo pri upravi pošte in telegrafov in pri direkcijah, inženjerji tudi še pri telegrafsko-telef iških tehničnih sekcijah, glavni poštni avtogaraži in glavni Poštno-telegrafsko-telefonski delavnici.
Uradniki z diplomo ekonomsko-komercialne visoke sole [§ 45., odst. (3), uradniškega zakona] se smejo uporabljati samo za posle računske in ekonomske stroke.
Uradniki tehnične stroke z izobrazbo iz § 45., odstavkov (*) in p), uradniškega zakona službujejo pri upravi pošte in telegrafa, pri direkcijah, telegrafsko-tei ’ kih tehničnih sekcijah, poštnih avtogaražah in P -telegrafsko-telefonskih delavnicah.
Računski uradniki [§ 45., odst. (-’)] in arhivski uradniki [§ 45., odst. (*)] službujejo pri upravi pošt in telegrafov in pri direkcijah. Glavni arhivar posluje pri upravi pošte in telegrafa in pri direkcijah.
Ostali uradniki, katerih zvanja so navedena v predhodnem členu, služijo lahko pri vseli poštno-telegrafsko-telefonskih ustanovah.
Uradniški pripravniki.
Člen 31.
Uradniški pripravniki službujejo lahko pri vseli poštno-telegraf sko-telefonskih ustanovah, razen pri upravi pošte in telegrafa in pri direkcijah.
Uradniški pripravniki za arhivsko službo se smejo postavljati pri upravi pošte in telegrafa in pri direkcijah.
Zvaničniki,
Člen 32.
Zvaničniška zvanja so tale:
Poštno-telegrafski zvaničnik.
Zvaničnik-čuvar telegrafsko-telefonske proge.
Zvaničnik-obrtnik.
Zvaničnik-šofer.
Pisarniški zvaničnik.
Poštno-telegrafski zvaničniki opravljajo službo pri poštah, telegrafih in telefonih in pri poštno-carinskih skladiščih.
Zvaničniki-čuvarji telegrafsko-telefonske proge službujejo pri telegrafsko-telefonskih tehničnih sekcijah na sedežu, določenem za poedine okoliše, odnosno polja.
Zvaničniki-obrtniki delajo v poštno-telegraf sko-telefonskih delavnicah in poštnih avtogaražah, zvaničniki-Šoferji pa v avtogaražah.
Pisarniški zvaničniki se postavljajo kot pomožno osebje za arhivsko službo pri upravi pošte in telegrafa in pri direkcijah.
Služitelji.
Člen 33.
Poštno-telegrafski služitelji delajo po vseh poštno-tdegrafsko-telefonskih uradih in ustanovah in opravljajo posle, ki jim jih odredi starešina.
Služitelji, ki opravljajo posle čuvarjev telegrafsko-telefonske proge, imajo zvanje služitelja-čuvarja telegrafsko-telefonske proge in se izkazujejo v proračunu ločeno
Odstotek ženskega osebja.
Člen 34.
V poštno-telegrafsko-telefonski službi sme biti uslužbencev ženskega spola, in sicer: v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. (*), uradniškega zakona, največ 30%;
v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. (2), uradniškega zakona, največ 25%;
v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. (:i.), uradniškega zakona, največ 10%.
Člen 35.
Zvaničniki v poštno-telegrafsko-telefonski službi smejo biti, razen pisarniških, samo osebe moškega spola.
Člen 36.
Služitelji v poštno-telegrafsko-telefonski službi smejo biti, razen snažilk, samo osebe moškega spola.
Kvalifikacija osebja.
Člen 37.
Poleg občnih pogojev po zakonu o uradnikih veljajo za niže navedeno poštno-telegrafsko-telefonsko osebje tudi še tile pogoji:
Uradniki v zvanjih, za katera se zahteva fakultetna izobrazba [§ 45., odst. uradniškega zakona], morajo imeti diplomo pravne ali tehniške fakultete (elektro-strojna stroka) ali diplomo ekonomsko-komercialne šole z veljavo fakultete.
Tehnični uradniki v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. (-’), uradniškega zakona (p. t. tehnični inšpektor, višji p. t. tehnični kontrolor, p. t. tehnični kontrolor, p. t. tehnični uradnik in pomožni p. t. tehnični uradnik), morajo imeti srednjo tehniško šolo (elektro-strojni odsek) ali srednjo šolo z završnim izpitom in državni strokovni izpit iz tehnične stroke.
Tehnični uradniki v zvanjih, za katera se zahteva izobrazba po § 45., odst. (*), uradniškega zakona (višji poštno-telegrafski tehnik, poštno-telegrafski tehnik, poštno-telegrafski tehnični manipulant in pomožni poštno-telegrafski tehnični manipulant), morajo imeti obrtno šolo ali štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom in državni strokovni izpit iz tehnične stroke.
Zvaničniki-šoferji morajo imeti šoferski izpit, zvaničniki-obrtniki pa dokaze o izučenem obrtu.
Strokovno izobražanjc osebja.
Člen 38.
Za strokovna izobražanja pripravnikov se prirejajo po potrebi strokovni tečaji, ln sicer za pripravnike po § 45., odst. (5) in (3), pri upravi pošte in telegrafa, za
pripravnike po § 45., odst. (*), pri direkcijah pošte in telegrafa.
Pred temi tečaji morajo delati najmanj eno leto praktično pri kakšni pošti, telegrafu in telefonu, odnosno pri telegrafsko-telefonski tehnični sekciji ali v poštno-telegrafsko-telefonski delavnici.
Način sprejemanja pripravnikov in učni program v tečajih predpiše minister za promet.
Če se pokaže potreba, se zaradi strokovnega izobra-žanja pomladka ustanove lahko stalne, odnosno občasne šole, katerih ureditev in učni program predpiše minister za promet.
Postranski prejemki.
Člen 39.
Postranski prejemki osebju poštno-telegrafske-tele-fonske službe za nočno in čezurno delo pri poštah, telegrafih in telefonih; upravnikom pošte, telegrafa in telefona I. in II. reda, kjer se opravlja neprekinjena služba, za izredno nočno kontrolo službe; tehničnemu osebju pri telegrafsko-telefonskili tehničnih sekcijah za delo v terenu; dnevnice poštnemu osebju za spremljanje ambulantnih pošt in avtomobilskih in voznih poštnih obhodov in kilometraže šoferjem se določijo s pravilnikom, ki ga predpiše minister za promet sporazumno z ministrom za finance ob odobritvi finančnih odborov narodnega predstavništva.
Uradna stanovanja.
Člen 40.
Zaradi trajne, neposredne in uspešne kontrole nad poslovanjem pri poštah, telegrafih in telefonih morajo stanovati direktorji, upravniki pošte, telegrafa in telefona in upravniki poštno-carinskega skladišča v uradnem stanovanju, če je tako stanovanje v zgradbi, kjer je ustanova nastanjena.
Vrednost stanovanja se določa po uredbi o določanju vrednosti stanovanj civilnih državnih uslužbencev.
Službena obleka in obutev.
Člen 41.
Vsi zvaničniki in služitelji poštno-telegrafsko-tele-fonske službe moškega spola, izvzemši pisarniške zva-ničnike in zvaničnike-obrtnike, dobivajo službeno obleko in obutev od države.
Kroj in barvo obleke kakor tudi način opremljanja z obleko in obutvijo predpiše minister za promet s pravilnikom.
IV.
Poštna hranilnica.
Člen 42.
Organizacija Poštne hranilnice in njenih podružnic ter njihovo poslovanje se uredita s (»osebnimi predpisi.
V.
Prehodne in končne določbe.
Člen 43.
Uradniki poštno-telegrafsko-telefonske službe, ki se zateko na dan uveljavitve te uredbe kot aktivni uslužbenci, dobe po uredbi sami ustrezajoča zvanja, določena v členu 29. te uredbe, in sicer;
III.	skupina, 1. stopnja:
Sedanji načelniki ministrstva III. skupine, 1. stopnje dobe zvanje načelnika ministrstva.
Sedanji direktorji direkcije pošte in telegrafa III. skupine, 1. stopnje dobe zvanje direktorja direkcije pošte in telegrafa.
III. skupina, 2. stopnja:
Sedanji načelniki ministrstva III. skupine, 2. stopnje dobe zvanje načelnika ministrstva.
Sedanji direktorji direkcije pošte in telegrafa
III. skupine, 2. stopnje dobe zvanje direktorja direkcije pošte in telegrafa.
Sedanji višji svetniki ministrstva III. skupine, 2, stopnje dobe zvanje višjega svetnika ministrstva.
Sedanji višji svetniki ministrstva III. skupine,
2.	stopnje tehnične stroke dobe zvanje višjega tehničnega svetnika ministrstva.
IV. skupina, 1. stopnja:
Sedanji višji svetniki in svetniki ministrstva IV. skupine, 1. stopnje dobe zvanje višjega svetnika ministrstva.
Sedanji višji svetniki in svetniki ministrstva IV. skupine, 1. stopnje tehnične stroke dobe zvanje višjega tehničnega svetnika ministrstva.
Sedanji višji svetniki direkcije pošte in telegrafa in inšpektorji direkcije pošte in telegrafa IV. skupine,
1.	stopnje dobe zvanje višjega svetnika direkcije pošte in telegrafa.
Sedanji višji svetniki direkcije pošte in telegrafa
IV. skupine, 1. stopnje tehnične stroke dobe zvanje višjega tehničnega svetnika direkcije pošte in telegrafa.
IV.	skupina, 2. stopnja:
Sedanji svetniki ministrstva in direkcije pošte in telegrafa in inšpektor ji direkcije pošte'in telegrafa IV. skupine, 2. stopnje dobe zvanje poštno-telegrafskega svetnika.
Sedanji svetniki ministrstva in svetniki direkcije' poste in telegrafa IV. skupine, 2. stopnje tehnične stroke dobe zvanje poštno-telegrafskega tehničnega svetnika.
V. skupina:
Sedanji višji tajniki in tajniki ministrstva V. skupine dobe zvanje višjega poštno-telegrafskega tajnika.
Sedanji višji tajniki in tajniki ministrstva V. skupine tehnične stroke dobe zvanje višjega poštno-telegrafskega tehničnega tajnika.
Sedanji upravniki pošte, telegrafa in telefona in upravniki poštno-carinskega skladišča V. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega inšpektorja.
Sedanji upravniki pošte, telegrafa in telefona V. skupine tehnične stroke dobe zvanje poštno-telegrafskega tehničnega inšpektorja.
i
VI. skupina:
Sedanji tajniki ministrstva, višji pristavi ministrstva in višji pristavi direkcije pošte in telegrafa VI. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega tajnika.
Sedanji tajniki ministrstva, višji pristavi ministrstva in višji pristavi direkcije pošte in telegrafa VI. skupine tehnične stroke dobe zvanje poštno-telegrafskega tehničnega tajnika.
Sedanji upravniki pošte, telegrafa in telefona, upravniki poštno-carinskega skladišča, administrativni uradniki in poštno-telegrafski uradniki VI. skupine dobe zvanje višjega poštno-telegrafskega kontrolorja.
Sedanji tehniki VI. skupine dobe zvanje višjega poštno-telegrafskega tehničnega kontrolorja.
Sedanji računski uradniki VI. skupine dobe zvanje višjega poštno-telegrafskega računskega kontrolorja.
VII. skupina:
Sedanji višji pristavi in pristavi ministrstva in višji pristavi direkcije pošte in telegrafa VII. skupine dobe zvanje višjega poštno-telegrafskega pristava.
Sedanji višji pristavi in pristavi ministrstva in višji pristavi direkcije pošte in telegrafa VII. skupine tehnične stroke dobe zvanje poštno-telegrafskega tehničnega pristava.
Sedanji upravniki pošte, telegrafa in telefona, upravniki poštno-carinskega skladišča, administrativni uradniki in poštno-telegrafski uradniki VII. skupine dobe Zvanje poštno-telegrafskega kontrolorja.
Sedanji tehniki VII. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega tehničnega kontrolorja.
Sedanji računski uradniki VII. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega računskega kontrolorja.
VIII. skupina:
Sedanji pristavi ministrstva in direkcije pošte in telegrafa VIII. skupine tehnične stroke dobe zvanje pristava.
Sedanji pristavi ministrstva in direkcije pošte in telegrafa VIII. skupine tehnične stroke dobe zvanje poštno-telegrafskega tehničnega pristava.
Sfedanji upravniki pošte, telegrafa in telefona, administrativni uradniki in poštno-telegrafski uradniki
VIII.	skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega uradnika.
Sedanji tehniki VIII. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega tehničnega uradnika.
Sedanji računski uradniki VIII. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega računskega uradnika.
Sedanji poštno-telegrafski manipulanti, telefonske nadzornice, telefonistinje in sprevodniki VIII. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega prometnika.
Sedanji praktični tehniki in nadzorniki telegrafsko-telefonske proge VIII. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega tehnika.
Sedanji arhivski uradniki VIII. skupine dobe zvanje arhivarja.
IX. skupina:
Sedanji administrativni in poštno-telegrafski uradniki IX. skupine dobe zvanje pomožnega poštno-telegrafskega uradnika.
Sedanji tehniki IX. skupine dobe zvanje pomožnega poštno-telegrafskega tehničnega uradnika.
Sedanji računski uradniki IX. skupine dobe zvanje pomožnega poštno-telegrafskega računskega uradnika.
Sedanji poštno-telegrafski manipulanti, telefonske nadzornice, telefonistinje in sprevodniki IX. skupine dobe zvanje poštno-telegrafskega manipulanta.
Sedanji praktični tehniki in nadzorniki telegrafsko-tqlefonske proge IX. skupine ‘dobe zvanje poštno-telegrafskega tehničnega manipulanta.
Sedanji arhivski uradniki IX. skupine dobe zvanje arhivskega uradnika.
X. skupina:
Sedanji poštno-telegrafski mahipulanti, telefonistinje in sprevodniki X, skupine dobe zvanje pomožnega poštno-telegrafskega manipulanta.
Sedanji praktični tehniki in nadzorniki telegrafsko-telefonske proge X. skupine dobe zvanje pomožnega poštno-telegrafsko-telefonskega tehničnega manipulanta.
Sedanji arhivski uradniki X. skupine dobe zvanje ■pomožnega arhivskega uradnika,
—-.....................* ■•—■■■   ..............
Člen 44.
Sedanji višji svetniki ministrstva III. skupine, 1. stopnje obdrže zvanje višjega svetnika ministrstva.
Višji svetniki ministrstva IV. skupine, 2. stopnje, višji svetniki direkcije pošte in telegrafa IV. skupine,
2.	stopnje in svetniki direkcije pošte in telegrafa V. in
VI.	skupine obdrže svoje dosedanje zvanje in svojo sedanjo položajno skupino, dokler ne dobe s povišanjem po rednih predpisih zvanja višjega svetnika, odnosno svetnika v skupini, v kateri so ta zvanja razporejena po tej uredbi.
Člen 45.
Sprejemanje oseb ženskega spola v službo v zvanja uradnikov in uradniških pripravnikov se ustavlja, dokler se ne zniža število ženskega osebja pod odstotek po členu 34. te uredbe.
Člen 4G.
Zvaničniki ženskega spola, ki se zatečejo v službi na dan, ko stopi ta uredba v moč, se kljub členu 35. te uredbe lahko še dalje obdrže v službi kot zvaničniki.
Tisti zvaničniki ženskega spola pa, ki imajo kvalifikacijo za uradnika po § 45., odst. (*), uradniškega zakona-in ki opravijo do dne, ko stopi ta uredba v moč, predpisani državni strokovni izpit, se smejo kljub členu 45. te uredbe postaviti za uradnike X. skupine. Ta postavitev se sme izvršiti samo v razmerju 30 proti 70, kakor je to rečeno v členu 34., prvem odstavku, te uredbe.
Člen 47.
Dokler se ne izda pravilnik o postranskih prejemkih po členu 39. te uredbe, veljajo dosedanji predpisi o tem.
Člen 48.
Natančnejše določbe o poslovanju in pristojnosti po-edinih poštno-telegrafsko-telefonskih ustanov predpiše minister za promet s pravilniki.
Dokler se ti pravilniki ne izdajo, ostanejo v veljavi sedanji pravilniki, kolikor ne nasprotujejo določbam te uredbe.
Člen 49.
Sedanji vršilci dolžnosti direktorja se smejo postaviti za direktorje direkcije pošte in telegrafa, če so na dan 1. aprila 1934 najmanj leto dni na tem položaju in če imajo fakultetno izobrazbo.
Člen 50.
Ta uredba stopi v meč z dnem razglasitve v »Službenih novinahe Tega dne prestanejo veljati vse določbe, ki tej uredbi nasprotujejo.
V Beogradu, dne 31. marca 1934.
/	Minister za promet
Laz. Kadivojevič s. r.
Banove uredbe.
818.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II. No. 0111/2.
Občina Mozirje-trg v srezu gornjegrajskem bo pobirala od razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 110—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 25-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 15—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10—,
g) od prašičev Din 10—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—,
i) od drobnice Din 2-50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. maja 1984.
II. No. 11221/1.
Občina Polzela v srezu celjskem bo pobirala od razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	50—,
c) od	100	1	piva Din	50—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—,
d) od	goveda	nad 1 letom Din 20—,
e) od	goveda	pod 1 letom Din 10—,
I) od prašičev Din 10—,
g) od drobnice Din 2‘50,
h) od	100 kg	uvoženega mesa vseh vrst Din	20—.
Kraljevska banska	uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. maja 1934.
II. No. 11232/1.
Občina Rače v srezu mariborskem desni breg bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 10—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. maja 1934.
II. No. 7708/2.
Občina Rogaška Slatina-okoliea v srezu šmarskem pri Jelšah bo pobirala od dne razglasitve naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—,
c) od 100 1 piva Din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 10—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10—,
g) od prašičev Din 10—,
h) od drobnice Din 5—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. maja 1934.
II.	No. 10510/1.
Občina Ščavnica v srezu Maribor levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	l	vina Din	75—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	75—,
c) od	100	1	piva Din	50-—,
č) od	lil	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 8—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5-—,
f) od prašičev Din 4—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1934.
II.	No. 11452/1.
Občina Šmartno	ob Paki	v srezu	gornjegrajskem
bo pobirala od razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 40—,
č)	od	lil stopnje	alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 5—,
e) od goveda pod 1 letom Din 3—,
f) od prašičev Din 3—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst pavšalno. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. maja 1934.
II.	No. 11528/1.
Občina Vitanje v snezu konjiškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina	Din 100—,
b)	od	lil stopnje	alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
c) od goveda nad 1 letom Din 15—, č) od goveda pod.l letom Din 5—,
d) od prašičev Din 5—,
e) od drobnice Din 2-50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. maja 1934
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert « Ljubljani. .Tiska In zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVME BANOVINE
Priloga k 40. kosu V. letnika z dne 19. maja 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 1000/17.	.	116'
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. maja do 7. maja 1934.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
					
	♦n	O — »s	>	12	
Srez	£ «0 O	«= o z °	ca -j	s D	ii o*
			P		
Skupina tiluznih bolezni.
1
Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Maribor levi breg . Novo mesto
Vsega
1
škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice 			2	—	—	—	2
Celje (mesto)		—	1	—	—	1
Dolnja Lendava ....	1	—	—	—	1
Kranj		2		2	—	—
Ljubljana (srez) ....	G	1	—	—	7
Ljubljana (mesto) . . .	1	—	—	—	1
Maribor desni breg . .	1			—	—	1
Maribor (mesto) ....	. 3	—	1	—	2
Metlika 			—	2	—	—	2
Murska Sobota .....	1	—	—	—	1
Prevalje		1	—	—	—*	1
Ptuj		1	1	—	—	2
Vsega . .	19	5	3	—	21
Ošpice. — Morbilli.					
Črnomelj 		—	17	—	1	16
Dolnja Lendava ....	2	—	—	—	2
Gornjigrad 		1	—	1	—	—
Kočevje 		—	3	—	—	3
Murska Sobota		—	1	1	—	—
Ptuj		35	18	24	—	29
Vsega . .	38	39	20	1	50
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice 		7	1	—	■ —	8
	1	—	1	—	—
Dolnja Lendava . , . .	—	1	—		1
Kranj		 ,	7	—	5	—	2
Kočevje			4	—•	1	—	S
K rško ..........	1	3	—	—	4
Litija ...........	9	—	—	—	9
Ljubljana (srez) ....	11	5	4	—	12
Ljubljana (me9to) . , •	10	6	3	—	12
Maribor levi breg . . .	—	2	—	—	2
Maribor (mesto) ....	—	1	—	—	1
	4	.—	1	—	3
Novo mesto		1	—	—	—	1
Prevalje .........	1	—	—	—	1
	—	1	—-	—	1
Radovljica		—■	1	—	—	1
Slovenjgradec		o	—	—	—	2
Šmarie Dri Jelšah . . .	—	1	—	—	1
.Vsega , .	58	21	15	-1 64	
Srez
O 4>
z°
O —
•sr-e
11 o ►
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Celje (mesto)		1 1	-|-|-| 1
Vsega .	1	-l-l-l 1
Šen. — Erysipelas.
Celje .......t*..
Krško ..........
Litija.................
Logatec ...............
Ljubljana (mesto) . . .
Ljutomer ..............
Murska Sobota..........
Novo mesto.............
Ptuj...................
Slovenjgradec..........
Šmarje pri Jelšah . . .
Vsega . .
13	5
- 10
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Griža. — Dj-9enteria. Litiia	1 1| — I-1~1 1	Kranj	 Krško 	 Ljubljana (srez) ....	1 1	1 1	1 I - "i -	i i
Vsega . . | l'| — | — | — | 1	Vsega . .	2	2	a|-	2
Otročična vročica. — Sensis puerperalis.
Črnomelj . Kočevje . . Litija .... Novo mesto Ptuj........
Vsega . . |
Vnetje primševne slinavke. — Parotitis epidemica.
Gornjigrad ................. —
Konjice ..............  ,	1
Metlika..................... 15	—	—	—	15
Ptuj......................... 2	1	2	—	1
Ptuj (mesto)................ —	2	—	—	2
Vsega . . | 18
- 19
Otrpnjenje tilnika. — acuta.
Novo mesto...............I
Polyomyelitis
-I tl-l-l 1
Vsega . . i — I 11 — | — | 1 Ljubljana, dne 12. maja 1934.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
II. No. 9148/3.	1174	3-1
Regulacija Savinje pri Celju.
Razglas.
Zaradi čimprejšnjega pričetka regulacije Savinje v celjski kotlini je mestno načelstvo v Celju pod št. 1740/34 z dne 18. aprila 1934 zaprosilo, da se izvrši vodnopravna razprava v obsegu celokupnega, po gradbenem ministrstvu odobrenega projekta, in sicer od km 20-433 (Tremarsko polje) do kilometra 28-743 (Medlog) in da se uvede posto-
panje za razlastitev zemljišč in objektov, potrebnili za izvedbo regulacije v k. o. Medlog Lisce, Celje, Zagrad, Koš-nica in Tremerje.
Na to prošnjo je ban Dravske banovine v Ljubljani s svojo odločbo V. No. 102/9 z dne 3. maja 1934 odredil, da se nameravana regulacijska dela na Savinji izvrše kot banovinsko podjetje in da nastopi pri vodnopravni obravnavi banovina kot koncesionar.
O tem se odrejajo v smislu §§ 37., 43., 70. in 73. voduopravnega zakona za bivšo Štajersko z dne 18. januarja 1872, dež. zak. št. 8, komisionalne poizvedbe in razprave, zlasti tudi glede razlastitve za regulacijo potrebnih zemljišč na mestu samem, kakor sledi:
I. Dne 18. junija 1934: sestanek komisije ob 14. uri pri Grenadirjevi brvi.
Tehnični ogled regulacijske proge v območju občin Celje in Celje okolica od km 28-745 do km 23-974.
II.- Dne 19. junija 1934: sestanek komisije ob 9. uri pri km 28-745 na levem bregu Savinje.
Ogled zemljišč ob levem bregu Savinje v območju k. o. Medlog do meje k. o. Celje.
Popoludne ob 15. uri istega dne sestanek 'komisije pri km 28"745 na desnem bregu Savinjo.
Ogled zemljišč na desnem bregu Savinje v območju k. o. Lisce do me^je k. o. Celje.
III. Dne 20. junija 1934: sestanek komisije ob pol devetih ob meji k. o. Celje, približno pri km 26-00.
Ogled obrežnih zemljišč v območju k. o. Celje, Lisce in Zagrad do Grenadirjeve brvi.
IV. Dne 21. junija 1934; sestanek komisije ob pol devetih pri Grenadirjevi brvi km 23-974.
Ogled proge Savinje na desnem bregu od km 23-974 do km 20-619 (Tremerski železniški most).
Ob 14. uri istega dne sestanek pri železniškem mostu v Tremerjih.
Ogled proge Savinje ob levem bregu od km 20-619 do km 23-974.
V. Dne 22. junija 1934: sestanek komisije pri cestnem mostu v Laškem ob 8. uri.
Ogled proge Savinje od ovinka Savinje pod Laškim pa do prvega železniškega objekta nad Laškim.
VI. Dne 23. junija 1934: sestanek komisije oh 8. uri pri mestnem načelstvu v Celju.
Zaključek in končni pregled komisijskega zapisnika, ki se bo sestavljal ob navedenih komisijskih dneh vsakokrat po izvršenem ogledu in končani razpravi s prizadetimi strankami.
Predmetni načrti in seznami za razlastitev so do 17. junija 1934 med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu v Celju.
K tej razpravi se pozivajo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se
izvaja na razpravi, predložiti pismeno kraljevski banski upravi v Ljubljani, upravni oddelek, do dne 15. junija 1934, najkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojili iz čl. 75. z. u. p.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. maja 1934.
Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: Dr. Vončina s. r.
Ad V-No. 2724/3—1934.	1117-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobetonskega mostu preko Kokre v km 17*6 ceste Kranj—Jezersko (Leskovcev most)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. junija 1934 ob 11. uri dop.
v sobi štev. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gledališki ulici 8/II, soba štev. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 346.847-02.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 8- maja 1934
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 91/30, P 34 in 112/31. P 60,
61, 62/32, S 9, 21 in 62/34	1157
Oklic.
Preklicani (preklicane) so bili (bile):
1. Mlinar Zofija, rud. vdova v Mežici, zaradi umobolnosti popolnoma (sklep z dne 10. aprila 1930. L 5/30—9); skrbnik: Peternel Josip, rud. uradnik v pok. v Vižmarjih;
2. Kokalj Mihael, preužitkar na Tolstem vrhu, zaradi pijančevanja popolnoma (sklep z dne 20. novembra 1930, L 4/30—7); skrbnik: Kokalj Gregor, jeklarniški delavec v Guštanju;
3. Kunc Justina, pos. hči na Lešah, zaradi slaboumnosti popolnoma (sklep z dne 26. avgusta 1931, L 2/31—3); skrbnik: Kralj Matevž, posestnik na Lešah;
4. Mlinar Marija, šivilja v Crni, zaradi umobolnosti omejeno (sklep z dne
9.	januarja 1932, L 2/33—5); pomočnik: Obretan Ivan. gozdar na Pristavi;
5. Ceru Ivan, delavec na Ojstrici, zaradi umobolnosti popolnoma (sklep z dne 14. marca 1932, L 3/31—5); skrbnik: Prevalnik Josip, voznik na Ojstrici;
6. Kumer Jožefa, kočarica v Črni, zaradi umobolnosti popolnoma (sklep z dne 14. marca 1932); skrbnica: Punzen-gruber Dora, trgovka v Črni;
7. Dvornik Franc, preužitkar na Tolstem vrhu, zaradi duševne omejenosti omejeno (sklep z dne 16- februarja 1933. L 3/32—12); pomočnik: Šteharnik Peter, posestnik na Tolstem vrhu;
8. Pšeničnik Alojzija, pos. žena v Dravogradu, zaradi umobolnosti popolnoma (sklep z dne 18. januarja 1934, Os 2/33—4); skrbnik: Pšeničnik Jožef, posestnik v Dravogradu;
9. Preglav Valentin, posest, sin pri Sv. Boštjanu, zaradi duševne omejenosti popolnoma (sklep z dne 1. aprila 1934, Os 1/33—4); skrbnik: Par Peter, posestnik na Velci.
Sresko sodišče na Prevaljah, odd. L,
dne 7. maja 1934.
*
IV P 404/34—2.	1194
Oklic.
Tožeča stranka Cvirn Fani, zasebnica v Ljubljani, zastop. po dr. Ladu Vavpetiču, odvetniku v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Perne Antonu, sedaj neznanega bivališča, prej R. R. 1. Bas 33, Bingham Cofon Utah radi dinarjev 2.861-50 s prip. k opr. št. IV P 404/34—1 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 28. maja 1934 ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi št. 38, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Ivan Benkovič, vodja zemljiške knjige v pokoju v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 12. maja 1934.
*
Og 25/33—2.	>	1141
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Ramšak Valentin, roj. 8. februarja 1888 v Ravnah, bivši posestnik v Ravnah, je odrinil začetkom avgusta 1914 s 1. stotnijo 87. p. p. iz Celja na rusko bojišče. Zadnje pismo je pisal 27. avgusta 1914 iz Lvova in je od takrat naprej pogrešan.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopiia zakonita domneva smrti v smislu § ). zak. od 31. marca 1918, St. 128 d. z., se uvaja na prošnjo žene Ramšak Marije v Ravnah št, 48 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču.
Ramšak Valentin se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. decembru 1934 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju. odd. III.,
dne 8. maja 1934.
Og 23/34-2.	1189
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
šlcbič Karol, poljedelec v Velikih Dolencih št. 75, roj. 20. januarja 1880 v Velikih Dolencih, srez Murska Sobota, je odšel predi 25 leti v Sev. Ameriko. Zadnjikrat je pisal leta 1912., od tega časa pa ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvaja na prošnjo brata Šlebiča Jurija v Velikili Dolencih št. 75 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču.
Šlebič Karol se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. juniju 1935 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 8. maja 1934.
*
I O 200/34.	1113—3—2
Poklic dediča neznanega bivališča.
VVesiak Marija vdovljena Colestin, posestnica v Celju, Ljubljanska cesta ši. 21, je brezoporočno umrla dne 14. marca 1934. Sodedič njene zapuščine je njen sin Colestin Franc, star 49 let, neznanega bivališča.
Colestin (Celestin) Franc se pozivlje, da se tekom enega leta od danes zglasi pri tem sodišču. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in s Stepicem Robertom, upokojenim višjim davčnim upraviteljem na Lavi pri Celju, ki je bil odsotnemu COlestinu Francu postavljen za skrbnika.
Sresko sodišče v Celju, odd. I., dne 2. maja 1934.
*
I 1425/33-9.	1180
Dražbeni oklic.
I)ne 11. junija 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brusnice, vi. št. 1127, Gor. Orehovica, vi. št. 674 do polovice.
Cenilna vrednost: Din 3.761-75.
Najmanjši ponudek: Din 2.507-82.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 1. maja 1934.
*
Proglasitve za mrtve.	1109
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, o pogrešancih, označenih z *) pa po § 24., št. 1 obč. drž. zak., domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču, ali pa skrbniku. Pogrešarce same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan. stan in zadnje bivališče pogrcšanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št.	Oklicni rok poteče
*) Tolar France, roj. 26. junija 1853 v Dobindolu št. 16, fara Toplice pri Straži, pristojen v občino Cerklje, srez Krško, oženjen, posestnik v Krški vasi št. 62.	Je baje utonil v Savi meseca julija 1926 in se od takrat pogreša.	Žena: Tolar Marija	Jarc Ivan, sodu. pis. pristav v pok., v Novem mestu	8. 9.1933 Og 11/33/5	1. 7.1935
Zupančič Janez, roj. 11. decembra 1889, samski delavec v Rihpovcu št. 1, pristojen v obč. Trebnje, srez Novo mesto.	Je odšel v vojno kot vojak 27. domobranskega p. p. ter je pogrešan izza ruske ofenzive v Karpatih niže Lvova od meseca okt. 1914.	Sestra: Kuuštek Marija, roj. Zupančič v Rihpovcu	Jarc Ivan, sodu. pis. pristav v pok., v Novem mestu	30.10.1933 Og 15/33/4	15.12.1934
Švalj Josip, roj. 28. januarja 1889 v Kočariji, oženjen, posestnik v Velikih Vodenicah, pristojen v obč. Kostanjevica, srez Krško.	Je odrinil kot vojak bivšega 17. p. p. v Galicijo, od tu je bil poslan v Tirole, kjer se je udeležil bojev in od meseca decembra 1915 ni nobene vesti več o njem.	Žena: švalj Ana	Jarc Ivan, sodn. pis. prislav v pok., v Novem mestu	30.10.1933 Og 16/33/3	15.12.1934
Klun Jožef, roj. 24. marca 1884, oženjen, posestnik v Banjaloki št. 46, pristojen istotja, srez Kočevje.	Je bil kot vojak bivšega 17. p. p. pri Grodeku v Galiciji baje meseca septembra 1914 ubit.	Briški Karol. zasebnik v Banjaloki	Jarc Ivan, sodil. pis. prislav v pok., v Novem mestu	3.12.1933 Og 14/33/4	15.12.1934
*) Crtalič Frančiška, roj. 25. novembra 1887 v Grobljah št. 21, pristojna v Št. Jernej, srez Krško.	Je odpotovala leta 1912. v Ameriko ter od takrat ni več vesli o njej.	Polbrat: Gunda Alojz, posestnik v Gr ubijali št. 21	Jarc Ivan, sodn. pis. pristav v pok., v Novem mestu	5.4.1934 Og 2/34/5	1. 7.1935
*) Kavšek Anton, roj. 23. avgusta 1884, posestnik v Vrhpolju št. 5, pristojen v Št. Vid pri Stični, srez Litija.	Je odpotoval v letih 1910. ali 1911. v Ameriko in je iz Clevelanda pisal zadnjič v poletju 1914, potem pa ni bilo več vesti o njem.	Kavšek Ignacij, delavec v Vrhpolju št. 11	Jarc Ivan, sodn. pis. prislav v pok., v Novem mestu	26.3.1934 Og 3/34/5	1. 7.1935
*) Kraker Ivan, roj. 8. februarja 1874 na Delečjem vrhu št. 2, samski, bivši dimnikarski pomočnik iz Občic, pristojen prej v občino Poljane, sedaj v Toplice, srez Novo mesto.	Je odšel v letih 1895. ali 1896. v Ameriko in je svojcem zadnjič pisal iz Clevelanda pred 35 leti.	Skrbnik: Gril Ivan, posestnik v Poljanah št. 6	Skrbnik: Gril Ivan, posestnik v Poljanah št. 6	14. 4.1934 Og 8/34/2	1. 7.1935
•) Eppich (Epih) Ivan, roj. 23. aprila 1876 v Kukovem, fara Polom, samski delavec iz Kukovega, pristojen v občino Stari log, srez Kočevje.	Je odšel leta 1898. v New York, Amerika, in se jo od tamkaj zadnjič oglasil 1. 1907., odtlej pa ni več vesti o njem.	Svak: Samide Jožef, posestnik v Klinjivasi št. 10	Jarc Ivan, sodn. pis. pristav v pok., v Novem mestu	25. 4.1934 Og 6/34/4	1.7.1935
Lackner Henrik, roj, 5. maja 1886, posestnik v Moziju. pristojen istotja, srez Kočevje, zak. mož + Josipine, ki jo umrla 8. julija 1919.	Je kot vojak bivšega 17. p. p. odšel v vojno, se udeležil bojev v Galiciji in je pri Grodeku pogrešan od meseca avgusta 1914.	Svak: ITerbe Robert v Spodnjem Logu	Jarc Ivan, sodn. pis. pristav v pok., v Novem mestu	5. 5.1934 Og 7/34/4	15.12.1934
*) Tročinar Janez, roj. 20. decembra 1881 v Dolenjem Vrhpolju št. 4, pristojen v občino Št. Jernej, srez krški, samski delavec.	Odpotoval je iz Dolenjega Vrhpolja v letih od 1902. do 1907. v Ameriko in je dopisoval domov materi do 1. 1912., potem pa ni bilo več čuti o njem.	Nečakinja: Kovačič Jožefa, posestnica v Vratneih št. 16	Jarc Ivan, sodn. pis. pristav v pok., v Novem mestu	8. 5.1934 Og 17/33/11	1. 7.1935
Šute Ivan. roj. 22. decembra 1895 v Kansas City, N. A. in bil krščen v tamošnji cerkvi Sv. Antona, pos. iz Nemške loke št. 32, pristojen v Koprivnik, srez Kočevje.	Je odšel kot vojak bisšega 17. p. p. najprej v Ljubljano in bil nato prideljen bivšemu 40. p. p. ter se je udeležil bojev v Galiciji pri Lublinu in Krasniku, kjer ga je ubila sovražna granata dne 3. julija 1915.	Šute Ernest v VValker St. Mal-verne L. J. Box 337. New York, po pooblašč. Loške Andreju iz Nemške loke 22	Jarc Ivan, sodn. pis. pristav v pok., v Novem mestu	24. 4.1934 Og 4/34/7	1.10.1934 Dokazsmrtil
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 8. maja 1934.
1 63/34-11.	#	>	1186
Dražbeni oklic.
Dne 14. junija 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin hiše št. 41 z gospodarskimi poslopji na Ži-rovskem vrhu s pripadajočim zemljiščem, zemljiška knjiga Zirovski vrh, vi. št. 41.
Cenilna vrednost: Din 30.007-90,
Najmanjši ponudek: Din 14.672-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne; mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Logatcu, dne 11. maja 1934.
I 190/32—23.	1116
Dražbeni oklic.
Dne 18. junija 1934 dopoldne ob osmih' bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Gradac, vi. št. 86.
Cenilna vrednost: Din 1.060-—.
Najmanjši ponudek: Din 1.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v'Metliki,
dne 3. maja 1934.
.j.
I 419/34—26.	1106
Dražbeni oklic.
Dne 18. junija 1934 dopoldne oh pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studa, vi. št. 7.
Cenilna vrednost: Din 121.842-—.
Najmanjši ponudek: Din 62.437-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 4. maja 1934.
Va. 1-3405/33—7.	997
Dražbeni oklic.
Dne ,19. junija 1934 dopoldne ob pol d e se tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin hiše na Cojzovi cesti št. 1 z gospodarskim poslopjem in zemljiščem zemljiška knjiga k. o Krakovsko predmestje, vi. št. 3.
Cenilna vrednost: Din 621.936-65.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 310.968-32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri diraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 11. aprila 1934.
I 677/34-8.	#	923
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ostrožno, vi. št. 292.
Cenilna vrednost: Din 67.000-—,
Najmanjši ponudek: Din 44.666-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 18. aprila 1934.
I Va 6079/32—23.	1165
Dražbeni oklic.
Dne 19. junija 1934 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše v Mostah pri Ljubljani, Vodmatska cesta 14 z vrtom, zemljiška knjiga k. o. Ud mat, vi. št. 253.
Cenilna vrednost: Din 220.000-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 110.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	i
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 16. apirla 1934.
I 119/34-8.	#	1048
Dražbeni oklic.
Dne 20. junija 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selo. vi. št. 299.
Cenilna vrednost: Din 90.312-—.
Vrednost pritikline: Din 3.815-—.
Najmanjši ponudek: Din 62.678-—.^
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vel. Lašče, dne 2. maja 1934.
I 975/33-12.	1035
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) Litija, vi. št. 246, b) Kres-niški vrh, vi. št. 132.
Cenilna vrednost: ada) Din 179.448"—• ad b) Din 552-—.
Najmanjši ponudek: skupaj 90.000—• dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Litiji, dne 25. aprila 1934.
I Va 2206/32—33.	1076
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1934 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše y Ljubljani. Jegličeva ulica št. 5, zemljiška knjiga k. o. Št. Petersko predmestje
I.	del, vi. št. 453.
Cenilna vrednost: Din 413.310-—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 206.655-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, k! je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 18. aprila 1934.
Va I 3658/33-7.	998
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin do Vi zavezancu lastne nepremičnine hišo v Rožni dolini, cesta VIII št. 11 z dvoriščem in drvarnico: zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 799.
Cenilna vrednost: Din 69.754-50.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 34.877-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 16. aprila 1934.
*
I Va 2955/31—108.	914
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 16 dražba nepremičnin: 1. enonadstropne hiše v Zg. Šiški št. 4, gostilna z gospodarskim poslopjem in zemljiščem, 2» dve gozdni parceli in 3. gozdna parcela, zemljiška knjiga 1. in 2. k. o. Zg. šiška, vL št. 6 in 320. 3. k. o. Spodnja Šiška, vi. št. 60.
Cenilna vrednost: Din 319.000-—.
Vrednost pritikline: Din 4.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 174.067—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, kj je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodisčc v Ljubljani, dne 13. aprila 1934.
I 1013/32-24.	1158
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 34 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 152.
Cenilna vrednost: Din 142.600-—.
Vrednost pritikline: Din 1.750-—.
Najmanjši ponudek: Din 95.067-—,
Jamčevina znaša Din 14.260-—; plačati jo je v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki jih sodišče sprejme po svojem preudarku.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle •leč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 12. maja 1934.
1 90/34—6.	906
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Duplje, vi. št. 7 in 8.
Cenilna vrednost: Din 354.698-75.
Vrednost pritikline: Din 6.015-—.
Najmanjši por.udok: Din 191.248-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred -začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 16. aprila 1934.
*
IV I 2424/33-12.	1126
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem »odišču v sobi št. 27 dražba nepremič-
nin: zemljiška knjiga Gorica, vi. st. 409.
Cenilna vrednost: Din 1.704-25.
Najina n jšii ponudek: Din 1.136-17.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 23. aprila 1934.
$
I 251/34—8.	1171
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kranj, vi. št. 1005, pare. št. 349/2 in 10 hiša z gospodarskim poslopjem in pašnikom.
Cenilna vrpdnost: Din 170.560-—.
Najmanjši ponudek: Din 85.253-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 27. aprila 1934.
I 623/33—13.	1108
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lokovica, vi. št. 99.
Cenilna vrednost: Din 87.345-80.
Vrednost pritikline: Din 4.188-—.
Najmanjši ponudek: Din 58.231*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sre*ko sodišče v Šoštanju, dne 17. aprila 1934.
»j.
I 1027/33—14.	1036
Dražbeni oklic.
Dne 22. j u n i j a 1934 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kmečko posestvo z zemljiščem, zemljiška knjiga Sv. Marko, polovica vi. št. 132 in zemljiška knjiga Sv. Marko, ena desetina vložka štev. 8.
Cenilna vrednost: Din 17.134-40.
Vrednost pritikline: Din 250’—.
Najmanjši ponudek: Din 11.423-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srečko sodišče v Laškem, dne 26. aprila 1934.
V I 2204/33—20.	1151
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1934 d o poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše s teraso, hodnikom, vrtom in dvoriščem in pritiklinami; zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška, vi. št. 961.
Cenilna vrednost: Din 320.400-—.
Vrednost pritikline: Din 900-—, kii je že všteta v gor. cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 213.600-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer. bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 25. aprila 1934.
Konkurzni razglasi
429.
St 20/34-1.	1191
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Črtan-ca Fortunata. trg. in posestnika v Vačah pri Litiji, registrovanega pod firmo Fortunat Čertanc, trg. z mešanim blagom, Vače.
Konkurzni sodnik: dr. Turato Tomo, starešina sreskega sodišča v Litiji.
Upravnik mase: dr. Šlibar Ivan, odv. v Litiji.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Litiji dne 2. junija 1934 ob 10. uri. Oglasitveni rok do 15. junija 1934. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Litiji dne 2. julija 1934 ob 10. uri. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 16. maja 1934.
*
430.
St. 19/34—1.	1190
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Majerja Ivana, hotelirja na Bledu.
Konkurzni sodnik: dr. Štular Josip, starešina sreskega sodišča v Radovljici.
Upravnik mase: dr. Triller Mirko, odvetnik v Radovljici.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Radovljici, dne 26. maja 1934 ob
10.	uri.
Oglasitveni rok do 16. junija 1934. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Radovljici dne 23. junija 1934 ob
10.	uri.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14. maja 1934.
431.
St 4/34-11.	1193
Odprava konkurza.
Prezadolženka tvrdka »Proda« dr. z o. z. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. St 4/34—4 o imovini pre-zadolženke, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178.. odstavku 2., Stz.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 26. marca 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 1651/7.	1181—2—1
Razglas.
Tuuradno je zaprosit g. Knaflič Anton, usnjar v Kamniku, za uporabno odobritev prizidka in adaptacije obstoječe usnjarne v Kamniku.
O tem se razpisujeta komisijski pregled in ustna razprava na temelju § 89. gradbenega zakona, §§ 113. in 121. zakona o obrtih in § 73. z. u. p.
na petek, dne 1. junija 1934 s sestankom na kraju samem ob 8. uri.
K temu komisijskemu pregledu in k razpravi se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da morejo do dneva komisijskega ogleda podati svoje morebitne ugovore pismeno, kolkovane z Din 5— pri sreskem načelstvu v Kamniku. Enako se morejo morebitni ugovori uveljavili še pri razpravi sami do zaključka komisijskega zapisnika. Poznejši ugovori se ne bodo mogli upoštevati, razen ako bi ti ugovori bili utemeljeni v varstvu javnih interesov.
Načrti so na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku med uradnimi urami v sobi štev. 4 do dne komisijskega ogleda.
Sreskn načelstvo v Kamniku,
dne 14. maja 1934. .
Stev. 1503.	1183
Razpis.
Predsedništvo občine Martjanci, srez Murska Sobota, razpisuje mesto za delovodjo (občinskega tajnika). Prošnje, opremljene z vsemi dokazili o kvalifikaciji, naj se vložijo najkesneje do 31. maja 1934 na občino Martjanci.
Občina Martjanci,
dne 14. maja 1934.
Stev. 1658/34.	1139
Razpis.
Občina Leskovec pri Krškem razpisuje inesto občinskega delovodje. Občina ima nad 5000 prebivalcev. Reflek-tanti, ki so izvežbani v samostojnem vodstvu občinskih poslov, imajo prednost. Rok za vlaganje prošenj do
25.	junija 1934.
Občina Leskovec pri Krškem, dne 12. maja 1934.
*
Tehn. No. 452/3-1934.	1064-3-3
Razglas
o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državno cesto št. 52.
Ker je I. ustna licitacija za dobavo gramoza za leto 1934./35. le deloma uspela, razpisuje podpisani tehnični razdelek
II.	ustno licitacijo na dan 24. maja 1934, ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka Ljubljana, Šentpeterska vojašnica, in sicer za naslednje cestne proge drž. ceste št. 52:
1. med km 37-0 do 43-0, 2. med km 43-0 do 50-0. 3. med km 64-0 do 73-0, .4. med km 73-0 do 82-548.
K licitaciji morajo ponudniki prinesti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje ter blagajniško položnico o položeni kavciji.
Popolni razglas o dobavi gramoza gl. v prilogi k »Službenemu listu« št. 26 z dne 31. marca 1934.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 7. maja 1934.
T. No. 637/1.	1043—3—3
Razpis o pismeni licitaciji.
Po rešenju ministrstva za gradbe br. 9067/34 razpisuje tehnični razdelek sreza Maribor levi breg
prvo javno pismeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala za regulacijska dela na reki Muri v skrajšanem roku 15 dni na dan 26. maja 1931 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru levi breg, soba št. 51.
Dobaviti je naslednji gradbeni material:
1. 37.790 komadov fašin v znesku Din 164.429-50.
2. 1.665 m3 betonskega kamna v znesku Din 284.715--^.
3. 324 m pilotov v znesku Din 1620-—.
4. 17.808.40 kg žgane žice štev. 42, 284 kg žgane žice štev. 20 v znesku Din 74.718-44.
Ponudbe je staviti za vsako dobavo posebej. Natančnejši'podatki so razvidni iz razglasa v predhodni številki »Službenih novinc.	,,
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru — levi breg, dne 4. maja 1934.
•j.
No. 3241/3.	1089	3—3
Razglas.
Rudarska združba šemnik, lastnica premogovn'ka v Šemniku, je z vlogo z dne 1" aprila 1934 zaprosila za vodno-pravi. i gradbeno dovoljenje za grud-bo dveh čistilnih bazenov volumena po 416 m*. Bazena sta situirana na pare. št. 146/1 in 144, d. o. Šemnik, obč. Zagorje. Potrebni prostor je v lasti ortie-njene združbe.
Dalje je omenjena družba zaprosila, da se ji izda tudi vodnopravno dovoljenje, da sme vodo potoka Straholka uporabljati za pranje premoga, ki ga producira iz svojega rudnika.
Glede na omenjeno prošnjo razpisu-
jem na osnovi § 2., 53. in 59.. vodnega zakona z dne 15. maja 1872> dež. zak. št. 16, §§ 9., 10. in 89. stavbnega reda z dne 25. oktobra 1875* dež. zak. št. 16, in § 73. z. u. p. vodnopravno razpravo za četrtek, dne 7. junija t. 1. s sestankom na kraju samem ob 10. un dopoldne.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske razprave pri podpisanem uradu na vpogled ter se pozi Vi jejo, da prijavijo svoje ugovore' in pomisleke pri podpisanem oblastvu do dne razprave, ali pa najkesneje ob razpravi, ker se poznejši ugovori ne bodo upoštevali, ako ne bo pomislekov iz’javnih ozirov.
Nadalje se bo smatralo, da osebe, ki nameravani napravi pravočasno ne ugovarjajo (najkesneje do konca razprave), dovolijo odstop, odnosno obremenitev zemljišča, ki bi bilo za izvedbe naprave potrebno.
Načelstvo sreza litijskega, Litija,
dne 7. maja 1934.
Podboj s. r.
H*
Št. 577/1.	1005a	2-2
Razpis
druge ustne licitacije za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
Razpisuje se druga ustna licitacija za dobavo gramoza za 11 prog državne ceste št. 28, in sicer se bo vršila:
1. licitacija za proge št. 1 do 4 dne 29. maja t. 1. ob dveh popoldne v obč'n-ski pisarni v Kostanjevici;
2. za vse ostale proge pa; dne So. maja t. 1. ob desetili dopoldne v' Risarni tehničnega razdelka.
Popolni razglas in druge pogoje za dobavo gramoza: glej prilogo k »Službenemu listu« št. 24. z dne 24. marc<*
1934.
Sresko načelstvo v Novem mestu,
dne 1. maja 1934.
•j.	;	i	i	■■	-i
X Št. 4878/1048-1934.	1046-3-3
Razglas
o II. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo ekshaustorja r zgradbi carinske pošte v Mariboru a* glavnem kolodvoru.
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje na podstavi rešitve kraljevske banske uprave Dravske banovine V-No; 173/37 z dne 6. IV. 1934 in na podstavi naročila gosp. bana Dravske banovine V-No. 161/80 z dne 19. septembra 1933 ter na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. I}*-1910 ter njegovih izprememb, odn. lZ* popolnitev za dobavo in montažo ekshaustorja v zgradbi carinske pošte v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacij0
na dan 22. maja 1934 ob 11. uri v prostorih mestnega gradbenega u1-^ v Mariboru. Frančiškanska ul. št. 8/»* soba št. 5.	»ni
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami ist0"
tam, soba št. 5, odnosno je tam dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 51—.
Ponudbe je vložiti v Obliki enotnega popusta v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša: dinarjev 27.000-—.
Zapečatene ponudbe, kolkovane po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, § 9. z dne 25. marca 1932. Služb. nov. br. 70/XXIX z dne
26.	marca 1932, vsako prilogo pa s kolr kom za Din 2;—, morajo izročiti ponudniki ali pa njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za dobavo in montažo ekshaustorja od ponudnika N N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejemajo s pogojem, ako ponudniki v njih navedejo, da so jim vsi pogoji znani in'da jih brez pridržka sprejemajo. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti/ da v celoti pristaja na vse splošbe^n posebne pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane Din 2.700-—, odn. za tuje državljane Din 5.400—.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dpn licitapije do 10. ure dopoldne Pri mbštni Jataigajni mariborski v Mariboru Slomškov trg št. 11, v vrednostnih papirjiji. odnosno garantnih pismih, izdanih pp denarnem zavodu v smislu Čl, 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri DržaVhi hlpbtekarni banki, podružnici v L j u,pljan'l
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje, potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tek. četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice Za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe Predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo Nastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje Pravico, oddati razpisano delo neglede ha višino ponujene vsote ali tudi vse Ponudbe odkloniti brez kake obvez-hosti. '
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Mcstjio načelstvo mariborsko v Mariboru, dne 4. maja 1934.
Za mestnega načelnika: Rodošek s. r.
UOO-3-3
Razglas o licitaciji.
Uprava občine ljubljanske razpisuje *a zidavo tresorja v I. nadstropju carinarnice v Ljubljani II. javno pismeno
ponudbeno licitacijo na sredo, 23. maja 1934, ob 11. uri dopoldne, v sobi st. 16 mestnega gradbenega urada v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 94.310-—.
Predpisana kavcija znaša dinarjev
10.000-— za naše in Din 20.000-— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na nazglasni deski mestnega načelstva.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 9. maja 1934.
820/1—34.	1135 2—2
Razpis.
Zač. državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani razpisuje pismeno ofertno licitacijo za zakup svojih samolastnih lovišč v območju svoje šumske uprave v Kočevju in Straži pri Novem mestu, in sicer v osmih lovskih revirjih s skupno površino ca. 14.000 ha. Na podstavi pogojev, ki se dobe pri šumskih upravah razlaščenih gozdov v Kočevju in Straži pri Novem mestu, kakor tudi pri upravi v Ljubljani, Stari trg 34/11, stavljene ponudbe je vložiti pri upravi v Ljubljani do 10. ure 2. junija 1934. V loviščih so srnjaki, petelini, medvedje, deloma prašiči in jelenjad.
Zač. drž. uprava razlašč. velepos. gozdov Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. maja 1934.
Štev. 174/6.	1090 3—3
Razpis.
Razpisuje Se pri upravi državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju služba zdravnika - uradidškega pripravnika.
Prosilci morajo imeti pogoje, določene v § 3. zakona o uradnikih in v § 20. zakona o bolnicah.
Prošnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 22. maja 1934.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju,
dne 8. maja 1934.
*
Štev. 1364/V-D.	H84
Razpis.
Mestni vodovod ljubljanski razpisuje dobavo: 5.500 kartotečnih pol po vzorcu.
Ponudnik dobi vzorec in pojasnila, v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne in vodovoda, Krekov trg št. 10/11.
Ponudbe z vzorci papirja je vposlati do 30. maja t. 1. v zaprtem ovoju pod označbo:	»Ponudba	za kartotečne
pole«.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega,
dne 12. maja 1934.
Razne objave
1173
Vabilo na občni zbor Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru
ki se bo vršil dne 26. maja 1934 ob 17. uri v sejni sobi Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9/1, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo o bilanci; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. glasovanje o bilanci in absolutorij; 5. volitev nadzorstva; 6. samostojni predlogi; 7. slučajnosti.
Izpisek iz družbenih pravil:
§ 26. Vsaka delnica daje pravico do enega glasu.
§ 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe.
§ 28. Občni zbor je sklepčen, če je zastopana na njem vsaj ena desetina vsega delniškega kapitala.
Upravni svet.
j;
Štev. 151/34.	H78
Posojilnica v Črnomlju reg. zadruga z neom. zavezo.
Vabilo na 49. redni občni zbor,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. maja 1934 ob 14. uri v Zadružni pisarni v Črnomlju z naslednjim
dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. poročilo načelstva;
3. poročilo nadzorstva, odobritev let. rač. in razdelitev čistega dobička;
4. dopolnilna volitev euega člana v načelstvo;
5. sklepanje o zaščiti kreditnih zadrug;
6. predlogi in nasveti.
Ako ne bo prvi občni zbor sklepčen, se bo vršil po § 33. zadružnih pravil pol ure kesneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal z navzočnimi glasovi.
Skladno s § 19. zadružnih pravil je letni račun s poročilom nadzorstva 8 dni v uradni pisarni med uradnimi urami članom na vpogled.
Posojilnica obrestuje vezane vloge proti trimesečni odpovedi po 5%. Neve-zcme po 4%. Posojila proti menici se obrestujejo po 8%, proti vknjižbi po 7% letno.
Črnomelj, dne 15. maja 1934. Posojilnica v Črnomlju, reg. zadr. z neom. zav.
Karel Miiller s. r. Alojz Štepec s. r.
•j.
Preds. opr. št. 268.	U69
Vabilo na XIII. redni občni zbor
Pokojninskega zavoda,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. junija 1934 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Liubliani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskih zaključkov za leto 1983.
3. Sklepanje o letnem poročilu upravnega odbora za leto 1933 in njegovi odvezi.
4. Določitev zneska za podpore po §
6.	pravilnika o dragonjskih dokladah.
5. Določitev zneska za podpore brezposelnih zavarovancev v smislu § 37., točka 8., statuta.
6. Slučajnosti.
Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence: dr. Baltič s. r.
Opomba: Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine (službodajal-cev in nameščencev) navzočna vsaj ena tretjina izvoljenih delegatov (§ 34., točka 3., statuta).
Ako je občni zbor nesklepčen, se mora vršiti v 6 tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno ne-glede na število navzočnih članov (§ 34., točka 4., statuta).
Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov (§ 34., točka 5., statuta).
Pokojninski zavod za nam®ifience v Ljubljani,
dne 12. maja 1934.
^	1155	2-2
Poziv upnikom.
»Delavsko-kmečka nakupna, prodajna in stavbna zadruga« r. z. z o. z. v Ptuju se je po sklepu občnega zbora z dne
10.	decembra 1933 razdružila in prešla v likvidacijo.
Upniki naj v zakonitem roku priglasijo svoje eventualne terjatve.
Kuntara Zofija s. r., Matjašec Štefan s. r., likvidatorja.
*	1141	3-2
Objava.
Podpisani sem izgubil: 1. uradno legitimacijo, izdano od drav. Fin. dir. v Ljubljani dne 30. XI. 1933, št. 3159;
2.	legitimacijo za nošnjo orožja, izdano od odd. fin. kontr. Tržič, dne 9. IX. 1933, št. 4757; 3. legitimacijo za polovično železniško vožnjo III. razreda, izdano od dir. drž. želez, v Ljubljani dne 6. februarja 1933, št. 193807; 4. prometno knjižico za bicikel, evidenčna številka 2—76730—12. sreskega načelstva Kranj.
Navedene legitimacije ‘proglašam za neveljavne.
Cankar Pavel s. r.
preglednik finančne kontrole.
*
1175
Objava.
Izgubil sem svojo delavsko knjigo in Jo proglašam za neveljavno.
Dobrna, 14. maia 1934......
Mihelin Rudolf s. r., briv. pom.
1177
Objava.
Izgubil sem izpričevalo 4. razreda državne realne gimnazije v Kranju na ime Mohor Gabrijel iz Kranja. Proglašam ga za neveljavno.
Mohor Gabrijel s. r.
Kranj, Sav. pred. 52.
*
1185
Objava.
Izgubil sem orožni list, ki mi ga je izdalo sresko načelstvo v Gor. gradu pod št. U. 159/2—1928 na ime: Prodnik Ivan, posestnik pri Sv. Duhu št. 22, obč. Solčava. Proglašam ga za neveljavnega.
Prodnik Ivan s. r.
*
S/2.	1140
Zaključni računi Kreditne banke d. d. v Murski Soboti,
potrjeni po občnem zboru dne 7. maja 1934 za poslovno leto 1933.
Aktiva: Gotovina, žiro-račun pri Narodni banki in čekovni račun pri Poštni hranilnici Din 372.527*10. Dobroimetje
pri drugih zavodih Din 523.524-34. Valute Din 21.325*20. Vrednostni P^P/G1 Din 69.013-78. Nemoratorijskii dolžniki Din 7,081.426-57. Moratorijski dolžniki Din 1,790.826-08. Toženi dolžniki Din 415.610-68. Nepremičnine. Din 46,445'56. Avalni iin poroškii dolžniki dinarjev
263.000-—. Bilančne prehodne postavke Din 65.929"81. Inventar Din 11.015'—• Inkaso Din 90.517-19. Izguba iz leta 1932 Din 12.817-75. Izguba iz leta 1933 20.837-24. Skupna izguba Din 33.655-59. Skupaj Din 10,521.816-90.
Pasiva: Osnovna glavnica dinarjev 1,500.000'—. Ustanovitveni stroški Din
60.000-—. Rezervni fond Din 7.214-46. Hranilne vloge Din 2,733.14^-51. Vloge v tekočih računih Din 5,124.969-32. Trate Din 25.458-78. V odpis predložene dubiczne terjatve Din 112.354-79. Bilančne prehodne postavke Din 44 tisoč 930-31. Ostala pasiva Din 913.745-73. Garancije Din 263.(MM)-—. Skupaj l)in 10,521.816-90.
Izguba: Plače Din 75.300-—. Upravni stroški Din 66.858-33. Odpisi dinarjev 1 14.044-79. Davki in pristojbine dinarjev 27.84P15. Izguba 'iz leta 1932 dinarjev 12.817-75. Skupaj Din 297.462,^02:
Dol igek; Obresti Din 196.216-28. Provizija in iznos bančnih poslov dinarjev 67.59015. Izguba Din 33.655-59. Skupaj Din 297.462-02.
Upravni odbor.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
1176
Masarykova cesta 12.			
Prejemki. Račun	izgube in do	bička za leto 1933,	Izdatki.
Prenos tehničnih rezerv iz leta 1932	 Zavarovalnine	 Donos naložene imovine . . Pristojbine in razni dohodki Delež zavarovalnice na škodah 	 Pozavarovani deli koncem leta 1933		Din 31,340.009-98 15,438.275-48 1,471.507-66 3,063.469-21 4,502.251-31 14,501.139-56	Pozavarovani deli prenos iz leta 1932. ....... Škode 	 Odkupi	 Uprava, provizija, odpisi . . Tehnične rezerve koncem leta 1933	 Pozavarovalnine -. . . . . Prebitek		Din 14,086.905-25 6,905.485-73 6,705.215-46 33,718.699-63 6,605.603*31 344.168-26
| 70,316.653-20			70,316.653-20
	1 				
Aktiva.
Bilanca zn leto 1933.
Pasiva.
	Din
blagajna 		325.191-23
Denarni zavodi 		13,773.008-55
Vrednostni papirji		540.635-99
Posojila		16,692.070-33
Inventar 		82.000-—
Nepremičnine			8,890.000'—
Zavarovalnice in pozavaroval-	
nice ... ....	108.793-53
Podružnice in zavarovanci . .	5,722.932-76
Depoti pri zavarovalnicah . .	2,004.674-23
Zavarovalninski prihranki in	
nrenosj (pozavarovani del)	14,501.139-56
koncem leta 1933		
Razni dolžniki		6.840*45
62,653.286-63
Ustanovni zaklad		Din 87,500--
Varnostni zaklad		3,181.289*06
Kurznorazljkovni, vojnopri hranilni in dobrodelni zaklad	188.083-15
Tehnične rezerve koncem leta 1933		33,718.099-03
Pozavarovalnice		4,184.353-93
Podružnice		1,860.134-97
Depoti pozavarovalnic . . .	13,932.663-45
Razni upniki		5,150.394-24
Prebitek		344.108-20
62,653.286-63
■v rr
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njeu predstavnik: 0. Mikalek v Ljubljani.