Prevalje. V št. Danijel no morejo prodreti. Vse aile ao aedaj naperili naSl sodrugi, da bi kolikor mogoče vsilili avoj listift >DeIavako politiko« med kmete. Prizadevajo al z vaemi mogočimi sivarmi in lekcijantf, da bl vsaj eno številko avojega lietiča vailili v vzorno župnljo št. Danijel nad Prevaljami Pa zaatonj! Naš kmet je že od nekdaj naročen, odkar poatoja »Slov. goapodar«, le na njega. Z veseljem ga prebira, najde notri novic in poučnih člankov na pretek. Sodrugi pa z bledo zavistjo gledajo, zakaj se njihovega Uatiča v št. Danijelu nihče ne poprime. Z možato zaveatjo lahko gleda župnija St. Danijel morda čez vao Slovenijo, da nima nitl enega naročnika tega rdečkarskega liatiča. Kmetje p. d. Pluder, Zvonik, Gradišnik, Crešnik in drugi so atebri našega obmejnega kraja v vratih Koroške. Niti najbeanejSi vihar, pa bodiai polltičen ali drugi, jih ne omaje. Držijo ae slovenatva in vere, ki jim jo p vcepil še njihov ded in praded, kl je pred davnlmi časi kraljeval po Št. Danijelu. Dokler iraamo še tako zavedno Ijudatvo, kot je v št. Danljelu pri Prevaljah, ae nam Se nl batl, da bi krnalu izumrli, pa četudi že gledajo razni hitlerjevci in pošiljajo razne agente, kl hodijo brenkaje po naši zemlji. Sotrudnike »Del. politike« pa tudi blagohotno opozarjamo, da naj ae njihovi poverjeniki ne trudijo v št. Danijel, ker bodo vedno dobili velik noa. — Kakor vsako leto, tako ae tudi letoa udeležuje mnogo vernikov majnišks pobožnoati, ki ae vrši pri nas zvečer po Ave Mariji. Pa tudi prošnjih procesij ae je udeležilo naravnoat ogromno število faranov. Ljudstvo je uvidelo, da nl iakati druge poti iz te stiske, kot edinole k Bogu. Ljutomer. Pod naslovom: >NaS atari Ljutomer« je prineslo »Jutro« članek, ki je piaan v precej obupnem tonu ter y maraičem ne odgovarja resnici. Začenja tako-le: »Kakor smo že poročali, se širijo govorice, da ae mesto Ljutomer kot občina združi s svojo kmetsko okollco. Ljutomerčani ao upravičeno razburjeni, saj je njihovo meato ena najstarejših meščanskih naaelbin v Sloveniji.« K teniu je treba pripomniti, da s« razbu-ja le peščica ljudi, ki je že leta In leta tukajšnjo občtno izkoriSCala v svoje politično-strankarske namene, vefiina Ljutomerčanov pa se zdmženja veaeli in ga težko priCakuje. Dalje pravt Clankar med drugim, da so bile Ljutomeru v novem veku pod tujlm robstvom meje stalno zaaigurane tn nedotaknjene, kakor da bl hotel te meje po združitvi občin Ljutomeru kdo vzett. Clankar pravl dalje, da znaža davčna mo<S občine Ljutomer-meato 387.000 Dtn, občine Ljutomer-okolica pa 206.000 Din. Toda ne eno ne drugo nl rea. Po uradnih podatkih znaša davčna moč obfiine Ljutomer-mesto okroglo 180.000 Din, občina Ljutomer-okolica pa 153.000 Din. Ta razlika je nastala vsled znižanja katastrskega čistega donosa pri njivah, kl je začasna, in bo davčna moč občine Ljutomer-okolica po eventuelni ukinitvi tega znižanja enaka občine Ljutomer-meato. Za davčno moč se more amatrati le znesek oanovnega davka, od katerega ae amejo pobirati občinske doklade. ne pa tudi drugi državni davki, od katerih občina ničesar nima. Tudi število prebivalcev ni pravilno navedeno. Meato ima nekaj premoženja, pravi člankar, ki obstoja večinoma iz dobrcdelnih uatanov, darovanih od občanov le v korist prebivalcev L,jutomera. Gospodje slabo poznajo zakon o obeinah. Naj bobo čisto brez akrbi za to premoženje, ker bo po združitvi gotovo boljše upravljano kakor pa ssdaj, ko mora prispevati občina iz doklad od neposrednih davkov h gospodaratvu precejšen zneaek. Koristi od tega premoženja bodo imeli tudl po združitvi občin le prebivalcl mesta Ljutomera. Dalje pravi dopisnik, da bi bil Ljutomer z združitvijo obeh občin najhujše prizadet v avojih atremljenjih za nujno potrebno izpopolnitev kanalizacije, graditve prepotrebnega vodovoda, pri izvajanju gradbenega načrta, policijske alužbe, javne razsvetljave, izpopolnitve mestnega gledali- 6ča t dr. Kar ae vaega tega tiče, je treba naglasiti, da bi ae moglo s skoraj 80%no doklado na tiepoaredne davke v zadnjih letih že marsikaj napraviti, kar pa ae je napravllo, ae je napravilo iz prispevkov banovine. L/jutomer je kulturno in gospodarako središče Murakega polja in se je kot tak vedno zavedal svojih dolžnosti napram okolici, katero je ob vaaki priliki najizdatneje materialno in moralno podpiral, pravi dopisnik nadalje. Rea bi radi vedeli, koga in kdaj je Ljutomer v okolici tako izdatno podpiral; kakšne strankarake prijatelje že, b tem pa ni podpiral okolice. Ljutomer je imel vedno velike koristi od okolice, zlaati trgovci, čeravno so bili ob vsaki priliki proti njej, okolica pa od Ljutomera prav malo ali nobenih. Dalje pravi, da kmetako in vinarsko prebivalatvo občine Ljutomer-okolica gotovo nima interesa na tem, da bi z združitvijo oviralo napredek meata kot takega, aigurno pa tudi ni pripravljeno prispevati, zlasti v današ- njih težkih goapodarakih prilikah, za razvoj mesta s tem, da bl prevzelo obveznosti za plačilo velikega dolga, kl ga Ima meato. V velikih. Bkrbeh ao goapodje za okoličane, ki so pa čiato nepotrebne. Pri pametnem goapodaratvu je LJutomer sam zmožen odplačevati svoje dolgove In akrbeti za razvoj meata z dosti nlžjo doklado, kakor je že več let bila. Združitev obeh občin Je velikega goapodarskega pomena za obe občinj in če bi Slo to gotovim gospodom v njihov političnl račun, bl seveda govorili drugače tudi tedaj, če bi Ljutomer v reanici lmel od združitve Skodo. JRZ preaoja vso zadevo iz gospodarakega stallSča, JNS pa iz čiato političnega. Veržej. V starodavnem Veržeju lepo napredujemo. Cerkev imamo lepo; trg pri cerkvi smo ai lepo navozili, da nam ni treba ob dežju po blatu hoditi. Vsako leto ae nekaj hramov nanovo pozida, letos ae bodo celo štirje. Ker je bil 6. maja praznik, je bil živinski in kramarski aejem dne 7. maja, na katerega ao prignali precej lepe živine, ki je bila akoraj vaa prodana; cene so ae nekoliko dvignile. Mura nam trga na dveh krajih. obrežje; ako ne bo hitre pomoči, ai bo naredila drugo strugo; doati bo škode na zemlji in velika je nevarnost za železniški most. Sv. Andraž v Slov. goricah. Kljub slabim čaaom smo imeli dve poroki. Prvi ae je poročil Janez Dimnik z Marijo Kovačec iz Smolijec. Dalje je stopil pred poročni oltar vrl fant Leopold Zelenik, poseatnik iz Rjavec; da bi mu bila življenjska pot lažja, ai je izbral za družico zgledno Marijino družbenico in cerkveno pevko Gcnovefo Rajsp, posestnikovo hčer iz Vitomarškega vrha. Zenin je bil član Apostolstva mož in fantov ter irnet dopisnik »Slov. gospodarja«, kateri je v njegovi hiši atalen gost. Tudi nevesta je iz krSčansko zavedne hiSe. Pred poročnim oltarjem Je domaCi g. fcupnik v jedrnatih besedah orisal njtino lepo mladeniSko ln dekliško življenie. Novoporečenca naj obilo blagoslovi preav. Srce Jezuaovo tja do skrajnih mej človeSkega Svljenja! Lode pri Poljčanah. Kufri gor — kufri dol^ Hm! Kaj pa že zopet lmajo v Ločah? Nič posebnega. Le naša obCinaka piaarna se je pred kratkim preselila od Honnigmanna k šketu. Pravijo, da bo tako bolje. Seveda vsem to ni prav. Pa marsikaj V8em nl prav, pa mora biti prav. Tudi se je preselil naš trgovec Kačičnik od Flecka h Krautsdorferju. Ja, pa Se našo ceato na pokopališče popravljamo In se druge, da kdo v blatu ne oatane, Ce pride k nam. Saj ae je zadnjič zgodila neareča, da so zlikovci prišli do nekega koleaa in so aapo apuatili. Ta aapa pa je bila poaebne vrate, ker atane za dvoje koles 100 dinarjev. Sicer pa menda zato, ker je priromala iz aoseščine, ki je tam nekje za ločkimi šumami, kakor pravi Pavliha. Hudo je že to! Pa kaj ae hoie, če tam v naši dragi aoseš&ini >ženake hlače nosijo« in hočejo vae komandirati tja do zadnjega ceatnega pometača, če ga aploh imajo. Toda akomine se naj le cedijo, a Ločani smo toliko tudi prevejani, da še do danea zraka niamo plaCevali in ga tudi ne bomo. Saj Pavliha pravi, da je že večkrat arečal tam za šumami neko oaebo, ki je bila hujša od Sokratove žene. Pa je znala s pomijami ugnati človeka. Toda ml damo pomije raje pujakom, da se potem prikobacajo pod jesen ali na zimo na prijazno mizo. So pa ljudje okrog nas, ki hodijo svoje pomije po Konjicah prodajat. Bog jim trgovino lepo blagoslovi in baata! LoCe pri Poljčanah. Ni samo blata pri nas, je tudi lepa pomlad In še dokaj cvetja, ki ga pridne čebelice obirajo in aladki med noaijo v avoje hišice, da bo kaj za zimo in še za gospodarja kaj priboljška. In zato je treba tudi, da te pridne živalice poznamo, jim pomagamo z umno čebelorejo pri njib. delu. Da ae to doaeže, priredijo vrli čebelarji konjiškega okraja v naši župniji 23. maja ob 9. uri čebelarsko predavanje. Predavanje se vrši na domu Olup Nandeta, Breg 3, p. Loče, ob vzorno urejenem čebelnjaku. Predava znani čebelaraki atrokovnjak č. g. Peternel Htnrik, upokojeni župnik. čebelarji ko- njiakega okraja, na plan ln v obilnem Stevilu na sviden;c na dan predavanja! Prekopa prl Vransken^ TukajSnja gaailaka Ceta hoče 8 avojim delom dokazati, da noče blti ter tudi ne bo odviana od ljudi, kl se zatekajo pod obrambo jeenesarske »Domovtne«. Ti ljudje ao ee uračunali, ko ao ai domišljall, da brez njih ne moremo. Dobili amo nove odrake lgralce, kl se vežbajo za vprizoritev lepe in zanimlve igre. In to je »domovinarje« razburilo. Sedaj se trudijo, da bl razbili novo akupino igralcev. Poslužujejo pa ae v to avrho pravih jeenesarakih aredstev. O priliki gledališke vaje ao naročeni elementi delali nemir ter izzivali naSe lgralce s »Cuki, kaplanovimi barabami« itd. Naši igralci 8O spričo take jeenesarske olike ostali mirni. Svarimo pa te izzivače, naj svojih aurovosti in nesramnosti ne ponovijo, ker tudi najbolj potrpežljivemu človeku lahko zmanjka potrpežljivoati. So tudi oblasti, ki naa bodo zaščitile pred drznostjo in surovostjo takih elementov. NaSi vrli fantje in naša dobra dekleta pa hočejo s avojim nastopom ln delom dokazati, da so, čeprav kmečki, bolj olikani in bolj inteligentni kot tisti, ki črpajo svojo dvomljivo izobrazbo in omlko iz »Jutra« ali »Domovine«.