AMERIŠKA
AMERICAN IN 3MRIT FOREIGN ~ 1 W LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING/ JULY 29, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
pka armada je prešla zdaj v izpad
lfyf blitzkrieg se je izjalovil, pravijo Rusi, in
e,tlci so se začeli bojevati po starem načinu,
; piskih jarkih. Nemško časopisje že pripo-
et»uje narodu, da se vojna ne dobi v enem dnevu.
jL :	__
Ž vse^6' za^a ruska armada na več krajih napadati ka of ^ milj dolge fronte potem, ko je bila zlomljena gorilee'1ZlVa" ^usko vrhovno poveljstvo naznanja, da so se /Kjini VS° v smeri Nevela in Smolenska ter pri žitomiru /k,0 l' To poročilo je vse drugačno od prejšnjih, ko je rusko .»J^^ljstvo vsak dan poročalo le o srditem odporu ruskih ~ "	čet.
Ne zamudite!
Nocoj' bo zelo zanimiv program, na radijski postaji WGAR od 9:15 do 9:45. Vršila se bo konvencija demokratske stranke, na kateri bo županski kandidat Frank Lausche odobren kot uradni kandidat stranke. Nazadnje bo govoril g. Lausche sam, ki bo v 10 minut trajajočem govoru povedal nekaj, kar bo gotovo zanimalo ves Cleveland. Ne pozabite torej nocoj ob 9:15 naravnati svoj radijski aparat na postajo WČAR.
-o-
Nacije skrbi bodočnost, pravi ameriški časnikar
Lisbona, Portugalska. — Jay Allen, ameriški časnikarski poročevalec v Franciji, je bil nedavno izpuščen iz nemške ječe v Dijon, Francija. Nemci so ga bili zaprli, ker je brez dovoljenja prekoračil mejo med okupirano in neokupirano Francijo. Allen poroča, da Nemce v Franciji zelo skrbi zadržanje Zed. držav.
"S strahoma pričakujejo, kaj bo storila Amerika," pravi Allen. "Ko so me izpustili iz ječe, sem govoril z nemškimi oficirji, ki so bili videti zelo potrti. Ves čas jetništva sem imel priliko opazovati, kako Nftme.e skrbi ameriška pomoč Angliji. Pravijo, da zavisi zdaj vse od Amerike in ta misel leži na njih kot mora.
-o-
Finska prekinila odnosa-je z Anglijo
London, 28. jul.—Finska je danes izjavila, da je zaveznica Nemčije, torej ne more nadaljevati diplomatskih odnošajev z Anglijo. Pred 17 meseci se je v Angliji nabralo $1,200,000 za pomoč Finski, ko je bila v vojni z Rusijo. Poleg tega ji je bila dala Anglija mnogo vojnega materiala med tem 100 bojnih letal.
-o-
Iz raznih naselbin
Duluth, Minn. — V Chisholmu je pred dnevi umrla Mary Bovec, stara 66 let. živela je na farmi. V Ameriki je bila 38 let in tu zapušča moža, štiri sinove in hčer. — V Crosby ju je umrl 26-letni Peter Perpič, rojen v Ameriki, ki zapušča starše, dva brata in sestro.
M a n i s t i q u e, Mich. — Pred dnevi je tukaj umrla Mary La-šič, roj. Frankovič, stara 74 let in doma iz Lipe pri Vinci v Beli Krajini. — Dalje je naglo umrl John špehar, star 42 let in rojen v»Ameriki.
South Norwalk, Conn. — Dne 19. julija je tu umrl John Pir-nat, star okrog 60 let. Zapušča ženo, več otrok, brata in dve "omoženi sestri.
Port Washington, Wis. — Dne 18. julija je tu umrl za rakom na pljučih-.Frank Janšek, star 62 let in rojen v Rečici v Savinjski dolini na Spodnjem štajerskem. V Ameriki je bil 35 let in pred leti je bival v Sheboy-ganu in W. Allisu, zadnjih 1£ let pa tu, kjer zapušča ženo, dvs sinova, hčer, 93-letno mater, dv£ brata in sestro.
Greensburg, Pa. — Frank J Blatnik, star 24 let je bil 17. ju lija ubit pri delu v premogovniku. Rojen je bil tukaj.
Slimson bi rad ustrahoval narod, pravi Wheeler
Senator zanika, da je hotel naščuvati vojake k uporu.
Japonci baje že korakajo proti Sibiriji
. Washington, 28. jul. — Senator Wheeler iz Montane je danes govoril v zbornici, da je nedavna izjava vojnega tajnika S t i m s o n a, "da so njegove (Wheelerjeve) aktivnosti že podobne izdajstvu," del programa, s katerim se namerava spraviti ameriški narod k pokorščini, da bi sprejel sodelovanje v kaki inozemski vojni.
Vojni tajnik Stimson je izjavil gornje besede potem, ko sta dva vojaka v taborišču dobila od Wheelerja dopisnico, v kateri jih urgira, naj protestirajo pri predsedniku, da ne marajo sodelovati v nobeni evropski vojni.
Izmed milijon takih kart, ki jih je Wheeler razposlal, so jih dobili vojaki samo tri, je rekel senator. "In zdaj pa hoče vojni tajnik in pa vojne željno časopisje napraviti iz mene izdajalca."
Za Wheelerja se je potegnil senator Johnson iz Kalifornije, ki je izjavil, da če bo moral senator Wheeler radi tega v kon-finacijo, da bo šel on, Johnson, ž njim.
Nizozemska Indija ne bo več dajala olja Japon ski.
Pomagajmo našim vojnim ujetnikom!
290,000 jih je v nemških in italijanskih taboriščih
Apel poslanika Fotiča
Švedska je ekonomsko vedno bolj stiskana
Washington-. — Švedska, ki ekonomsko že zelo trpi radi evropske vojne, zre še večjim tež-kočam nasproti radi sovražnosti med Rusijo in Nemčijo, kot poroča trgovski oddelek ameriške vlade. Med Rusijo in švedsko je bila zaključena nova trgovska pogodba malo prej, pred-no je nemška armada vpadla na rusko mejo, zato je trgovina med Sovjetijo in švedsko popolnoma prenehala.
Radi nerriško-ruskih sovražnosti je pomorski promet na Baltiku zelo ogrožan in švedskim ladjam je bila morska pot proti zahodu popolnoma odrezana. Radi tega je Švedska izgubila še tistih par trgov, ki jih je imela. Nje tovarne zapirajo vrata, ker ne morejo dobiti surovin, poljedelstvo trpi radi silne suše in pomanjkanje * premoga je tako akutno, da se je bati to zimo pre. zebovanja, ker dežela ne more dobiti premoga nilji za domačo uporabo.
Vlada bo šla naprej s zidavo hiš v Etfclidu
Vladni pomožni okrajni pravdnik je vložil včeraj na federalni sodniji prošnjo, da odobri nakup 50 akrov zemlje za znani hišni projekt v Euclidu za ceno $75,255. Ko bo to dovoljeno, bo Cleveland Metropolitan Housing Authority razposlala ponudbe že prihodnji teden za zidavo tega projekta, v katerem bo 500 stanovanj. Vsaka hiša ne sme veljati več kot $3,500.
Pa kaj mi pomaga
Včeraj popoldne in danes zjutraj je padlo par kapljic dežja, pa je toliko odleglo kot bi olje zlival na žerjavico. Toplomer je včeraj ob eni popoldne kazal 95 stopinj, danes ob dveh zjutraj pa 73. Pa ga bodo čez ■ dan menda zopet zrinili kvišku, ker vremenski prerok nima za nas nobene tolažbe,
Poročila zatrjujejo, da se japonska armada že izkrcava v Indo-Kim in da korakajo japonske čete že proti severu, proti ruski Sibiriji^ Istočasno japonsko časopisje ostro napada Zed. države kot sovražno voditeljico v zagrizenem ekonomskem boju proti Japonski.
Tej ekonomski vojni proti Japonski se je pridružila tudi ho-landska Vzhodna Indija, ki je preklicala pogodbo, glasom katere je dobivala Japonska od nje 1,800,000 sodov olja letno.
Francoska vlada naznanj^, da je prepustila Japoncem dve točki na obrežju in več točk v notranjosti Indo-Kine, kj-er bo Japonska "varovala" to francosko posest.
Ker je Japonska računala na olje iz holandske Vzhodne Indije, ki ji je zdaj odrečeno, bo prisiljena nekaj storiti in dobiti olje s silo.
Predsednik Roosevelt je ime-1 noval Douglas MacArthurja vrhovnim poveljnikom ameriških čet in domačinske armade na Filipinih. Obenem je ukazal J 6 častnikom, od poročnika do ka-petana, da se javijo v službo na Filipinih. Odpotovali bodo iz San Francisca 7. avgusta. -o-
Načrt je v delu, da se omeji nezgode v industriji
Washington. — Delavska tajnica Perkins je sklicala v Washington sestanek vodilnih indu-strijcev, da se napravi kak načrt, po katerem se bo omejilo številne nezgode v industriji, ki povzročajo izgubo več delovnih ur kot pa vse stavke. Statistika dokazuje, da se izgubi zdaj letno že 1,000,000,000 delovnih ur v industriji radi nezgod.
"Dokazano je," pravi Miss Perkins, "da je v industriji vsako leto radi nezgod 16,000 smrtnih slučajev, a poškodovanih je pa več ali manj do 1,500,000 oseb vsako leto. Strokovnjaki trdijo, da bo letos še več takih nezgod radi večje aktivnosti industrije.
"Na tem sestanku se bo poskušalo napraviti kak načrt, da se prepreči ali omeji poškodbe ali smrtne nezgode v industiji, da se takq, kolikor mogoče zmanjša izguba delovnih ur v obrambni industriji."
-o-
Mednarodni Rdeči križ nas je obvestil sredi preteklega meseca, da se v nemških in laških taboriščih nahaja okoli 100,000 naših vojnih ujetnikov, katerim je potrebno takoj poslati zaboje s hrano. Imel sem od takrat vsak dan dokaze, koliko so si naši izseljenci, iz vseh krajev Zedinje-nih držav vzeli k srcu to priliko, da takoj priskočijo na pomoč svojim bratom trpečim radi vojne. Posamezniki kot društva so se obračali name, vprašujoč me, kako bi na najboljši način mo-!fli pomagati v ta namen. Naše narodne organizacije in ustanove so storile vse, da bo pomoč hitra in največja. Stotine in tisoče dolarjev je prišlo iz trudnih in žuljavih rok naših pridnih, od teh mnogo siromašnih, izseljencev v sklad za pomoč nesrečnikom v Jugoslaviji. Izseljeni sinovi slovanskega rodu so se pokazali svestnim, da so z one strani oceana njihovi bratje, ki so žrtvovali vse za narodne in člo-večanske ideale. Oni so danes ostali z upanjem, da jih je mnogo, ki ne da jih samo občudujejo in se divijo njihovem junaštvu, temveč, da so tudi pripravljeni, da jim pomagajo. Smatram v posebno veselje, da se lahko zahvalim tem jjotoin vsem našim možem in njihovim ženam in hčeram, na plenfenitosti, katero so pokazali do svojih bratov in činjenici, da sodelujejo z vsemi onimi, kateri so si postavili za svoj čil j, storite vse, da bo to delo čim uspešnejše.
Dokler se je ta denar zbiral, sem bil v stalnem stiku s centralo ameriškega Rdečega križa v Washingtonu in z njenim predsednikom, g. Norman Davis-om. Našel se je način, da ameriški Rdeči križ, ne samo da pomaga od svoje strani pri pošiljanju zabojev našim vojnim ujetnikom, temveč je dal tudi od svoje strani prinos in uredil, da se pošlje večjo količino zabojev v imenu našega izseljenstva, in to prej kot mu je bil dostavljen nabran
Cleveland je zmagal
Cievelandski župan Blythin je dobil od detroitskega župana Jeffriesa dve stari ponvi iz aluminija. Taka je bila namreč stava med obema v tekmi, katero mesto bo zbralo več aluminijeve posode. Zmagal je Cleveland, ki jo je zbral .08 funta na vsakega prebivalca, Detroit pa .01 funta. Kdor ima še kako tako posodo, naj jo nese na bližnjo ognjegasno postajo, ali pa naj pokliče MAin 8300, pa bo mesto poslalo pott j o.
Poškodba pri delu
V soboto si je pri delu zlomil levo roko poznani rojak Frank Arko, 981 Addispn Rd. Nahaja se v domači oskrbi pod zdravniškim nadzorstvom. Prijatelji ga lahko obiš.čejo na njegovem domu.
denar. Tako je ameriški Rdeči križ poslal prvo pošiljatev od 10,000 zabojev in to, kot sverj prilog 5,000 zabojev in 5,000 zabojev poslanih in nabranih po Srbskem Narodnem Savezu. Na mojo prošnjo je bil g. N. Davis tako prijazen, da je pripravil še drugo pošiljatev, istotako 10,-000 zabojev. Ta druga pošiljatev je dar tukajšnjega izseljenstva. Kot je znano, stane en zaboj $2.75, tako da bo druga pošiljatev stala $27,500.
Preostali darovi, ki so bili do sedaj poslani Rdečemu križu dosegajo vsega približno $10,000. a to svoto je Rdeči križ že izplačal naprej in pričakuje, da jo dobi povrnjeno iz doprinosov, katere bodo poslali izseljenci.
V tem času je mednarodni Rdeči križ našel nova mesta in taborišča naših vojnih ujetnikov izven domovine. Njihovo število do sedaj iznosi približno 290,000. Vsi trpe enako, ne samo na izgubi svobode temveč tudi na pomanjkanju hrane. Dobro vem, da je nemogoče uspeti, da bi se hranili od tu, niti da bi mogli posamezni od njih dobiti vsaj en zaboj, ali to ni razlog, da sem jim ne bi pomagalo, ako je to mogoče. Te pošiljatve niša., .»-o - nwt«mlntt- pomoč temveč tudi veselje in tolažba vsem, ki se nahajajo v ujetništvu, da niso pozabljeni. Tisti, ki prispevajo v to svrho, so lahko gotovi, da bo njihov dar prišel v roke onim, katerim je bil namenjen. To pričajo dosedaj-ne izkušnje i to nam jamči ugled ameriškega Rdečega križa.
Vse to, kar sem tu objasnil, pokaže, da moramo računati s tem, dokler se bo te darove sploh še lahko pošiljalo potom Rdečega križa, da jih moramo pošiljati v velikih količinah, hitro in redno v kratkem času. Kakor hitro bo Rdečemu križu mogoče poslati eno tako pošiljatev, je treba takoj izkoristiti tako priliko. Da bi bilo to mogoče, apeliram na (Dalje na 3 strani)
Lep uspeh Slovenske ženske zveze v Girardu
V nedeljo se je peljalo do sto Clevelandčanov, povečini članice Slovenske ženske zveze, na proslavo Trumbul kadetk od podružnic št. 55 in 57 SžZ v Gi-rard, Ohio. Gostje so vsi pro-sostvovali slavnostnemu banketu, ki je bil serviran opoldne in potem ob treh se je pa začela pomikat slikovita parada od S. N. Doma do St. Rose cerkve, kjer je bila blagoslovljena ameriška zastava in novo bandero.
Na čelu parade je igrala dekliška goda od Warren višje šole, nakar so sledili razni krožki kadetk SžZ. Navzočih je bilo deset zunanjih krožkov, ki so napravili eno najlepših parad/kar jih še pomni mesto Girard. Ob cestah je bilo mnogo gledalcev, prav za prav vse mesto je bilo po koncu, ki so občudovali brh-kost naših Slovenk, ki so ponosno stopale, akoravno je bila' vročina ravno v najhujšem stadiju. V paradi je bilo tudi okrog 30 lepo okinčanih avtomobilov, ki so vozili častne goste, med katerimi je bil tudi častni konzul dr. James W. Mally, Mr. Anton Grdina, Mr. August Kol-lander in glavne odbornice SŽZ:
Mrs. Frances Rupert, Mrs. Frances Sušel, Mrs. Anne Pet-ric, in Mrs. Albina Novak. Slednja je bila stoloravnateljica vsega popoldanskega programa. Boter in botra zastave in bandera sta bila Mr. in Mrs. Frank Lukz iz McKinley Heights, Ohio. Zaključna točka parade je pa bila proizvajana kar na ulici pred S. N. Dom, ko so dekleta v vsej neznosni vročini pokazale svoje nove vaje v korakanju, ki je trajalo 15 minut.
Pomenljiv je bil prizor, ko so stopile skupaj kadetke z velikimi svilenimi ameriškimi zastavami in godba je pa zaigrala ameriško himno. Marsikdo je imel rosne oči ob tem prizoru. Nadaljni program je bil določen v dvorani S. N. Doma. Prisotnih je bilo mnogo ljudi, ki so navzlic vročini pazno sledili vsem lepim točkam na programu, ki so vsebovale petje, glasbo in lepe deklamacije. Bil je lep dan za girardsko naselbino kakor tudi za vse, ki so se udeležili slavnosti ob blizu in daleč. Čestitamo in želimo, da bi imele še mnogo nadaljnih lepih dni!
|oska vlada črni prodom Ameriko
k"a> Portugalska. — Be-
»ed Prihajajo iz Francije,
via i kako skuša fran" WaAnaŠČUti mnenje na-p Angliji in Zed. drža-
d«leJnC?ska vlada je šla kaki' narodu ne pove
toerikeP°dpori' ki dobiva S. ,v obliki zdravil in ike 2 ,Je nedavno prišla iz aiicosk-ga pšenice- je vla" ljudemm pekom prepove-tmerišu priP°vedovati, da
I Peki PŠenica- Toda ne' pra2ne'S° in izobesili v h je ^e od moke, na foriža ak ameriškega Rde-
je 8e t*- v
nastal iz Francije, %žive| V nekaterih skladi-' *aviia" nakar, je vla-pttletir j avnosti, da so Jfelija ž ,angleški agentje,
1fHcoski na vsak način' ' P<%re nar°d strada. To-«ke vl,S.° zanetili agentje JZeprr	naščuli
»ki ,) AnJ?liji in da bi »m sJ0.d Podpiral vlado | kovanju z Nemči-
T> Mas* t
t" 43 w r~ ames Ry-
l dajan lrtla menda re-
P ^pet Ravnoolli
0	v . dal nekemu bol-
Je bilo to že 321-
s
1	The/ °Peraci]0
"TaWu Williams iz
težk	Je srecn0
|nisni°operacijo v Lake-
I ^ 2 d0°i °biski so dovo" fečer d Popoldne in od 7
Kan.' Williams je
hči
V ' družine Mr. in
y
I!!
? in ^ eve Levstik, hčer-S. 62. Joe Levstik, iz \ ]yj. ' Se je podala v re,imo -Za dva tedna na J1 mnogo razve-
Obratno pa poroča nemško poveljstvo, da se bliža bitka pri Smolensku uspešnemu zaključku. Nemci dalje trdijo, da se Rusom ni posrečilo rešiti iz pasti ruske armade pri Smolensku, 230 milj zahodno od Moskve. Kadar bo bitka v tem sektorju končana, trdijo Nemci, bo osrednja nemška armada pripravljena za direkten napad na Moskvo.
Dalje trdijo Nemci, da so pri Mogilevu, ki leži južno od Smolenska, uničili dve ruski diviziji ter zajeli 23,000 Rusov, 61 topov ter 750 trukov.
Tudi Rusi trdijo, da so uničili dve nemški diviziji. Pri nekem napadu je bilo 4,000 nemških vojakov ubitih, a 3,000 ranjenih Nemcev so odnesli ruski sanitejci.
Rusko poročilo tudi zatrjuje, da so začeli Nemci zakopavati svoje bojne tanke, da jih uporabljajo kot trdnjave, ker jim manjka gazolina. V Moskvi so •mnenja, da so se Nemci pri napadih na rusko linijo popolnoma izčrpali in vse njih napredovanje se je ustavilg v šestem tednu vojne.
Nemško časopisje je včeraj pisalo, da se vojne ne more končati med zoro in mrakom. Hitlerjev list, Voelkischer Beoba-chter piše, da kljub silnim izgubam, ki jih je utrpela ruska armada v bojih, pa Rusi še vedno pošiljajo rezerve v linijo.
Nemški radio je včeraj nagla-šal, da bi bila okupacija ruskega ozemlja za nemško armado samo v nadlego in da nima nobenega pomena korakati proti Moskvi, dokler ni ruska bojna sila popolnoma potolčena. (To pa že malo diši po kislem grozdju! Op. ured.).
-o-
Iz bolnišnice
Anton Kresse, 1217 E. 170. St. se je vrnil iz bolnišnice in prija-: telji ga zdaj lahko obiščejo na I domu.
Na bolniški postelji
Mrs. Mary Tekaučič, 1356 E. 66. St. se nahaja doma na bolniški postelji. Prijateljice jo lahko obiščejo, želimo ji skorajšnje okrevanje.
taKa je ameriška žena
,'^tie	-
1,8 je ohi • ~~ Tukajšnji 1? povpS?led<*<> "stati-^ avtov ameriški že-m je J Je bil toliko pri-svoje ime.
e>n naf m;skrega se
! V vSeimanj takrat na ' Čas štLS?J€m življenju /ode. nh let pri pomiva-
r^iSrje 5 čevJjev
revija« 2,784 ur (Pet jfa 129 f 1X1 dru^ih liu-
ft življe2> tovda v m\2 v? se zredi; po-
F *ak0zZ^nih Pallor jih
,tlj ose*kL !t; zaerozi
i	Krat> da. bo ušla
domov k materi — pa ne gre; presedi tri leta in osem mesecev pri telefonu; kupi 369 klobukov ' in 582 oblek; porabi sedem let svojega zakonskega življenja, da bi spreobrnila moža — brez uspeha; razbije tri fenderje pri hišnem avtu; včasih se ji zdi, da bi bila pametneje storila, če bi bila poročila koga drugega; živi najmanj pet let dlje kot njen mož; pozašije 4,827 parov nogavic; se nikdar ne navadi zabiti žeblja v steno, da se ne bi udarila po palcu. — Toda koncem konca je pa vseeno najboljša ženica na svetu.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 29, 1941
Japonska
bo operirala mornarica, medtem ko bi bila potrebna v Sibiriji samo armada.
Pri vsem tem je razvidno, da je bila ameriška politika napram Japonski jako ponesrečena. Naša vlada zdaj lahko vidi, da z dajatvami, božanjem in ustrezanjem ne pride nikamor. Če bi bila nastopila proti Japonski že prej bolj energično in brez ovinkov, bi bilo boljše za Kitajsko, boljše za Anglijo in danes bi ne bila Japonska v Indo-Kini in ne bi ogrožala ameriških posestev in koristi na Daljnem vzhodu.
Koncem konca se pa more reči z oziroma na japonski-pohod v Indo-Kino to-le: Japonska bi se tega podvzetja nikdar ne lotila, če bi bilo trejba oddati za to en sam strel'. Toda Francija, ki se je popolnoma predala Hitlerju, je ponudila Indo-lKino Japonski na krožniku. Ako bi se kje v bližini Indo-Kine sprožil "slučajno" en sam ameriški top, bi v 24 urah ne bilo nobenega Japonca v bližini.
BESEDA IZ NARODA
............ -—.......—■—"—*—■—
V	prvi svetovni vojni je bila Japonska na strani'Anglije in Zed. držav, dasi se dejansko ni udeležila vojne. Tako si je vzela kot svoj delež nemške otoke v Tihem oceanu in dobila od zaveznikov razne druge ugodnosti, ne da bi bila izstrelila en sam strel ali izgubila enega samega vojaka.
V	sedanji vojni zasleduje pa povsem drugačno politiko. Obrnila je hrbet Zed. državam in Angliji in se pridružila osišču v upanju, da bo dobila od Nemčije več, kot bi ji pa dale Amerika in Anglija. Seveda, Japonska ne more pričakovati od slednjih dveh angleške in ameriške posesti na Daljnem vzhodu, torej se je pridružila osišču. Japonska, ki je že skoro vsa izčrpana radi štiriletne vojne s Kitajsko in ker je v trgovini popolnoma navezana na Zed. a',ržave in Anglijo, je skoro gotovo izbrala zelo slabo pot.
Ekonomsko ji Nemčija ne more pomagati nič, istočasno je pa obdana od štirih močnih sosedov, ki bodo zadrgnili Japonski ekonomski vrat v teku enega leta, če Hitler ne prodre skozi Rusijo v Indijo in se zveže tam z Japonsko. Na to tudi Japonska računa. V koliko seje uračunala, bo pokazala bodočnost.
Ker je v teh dneh Japonska na dnevnem redu in kai{se tiče Zed. držav je to najvažnejše vprašanje, si bomo nekoliko podrobneje ogledali japonski imperij.
Japonski imperij sestoji iz več kot 1,900 otokov in oto-ičičev, ki v treh skupinah leže ob obali Azije v dolžini 2100 milj. Površine šteje japonski imperij dvakrat toliko kot je površina Velike Britanije. Poleg tega pa ima Japonska še Korejo, ki je edina posest na azijski celini s 23 milijoni prebivalcev.
Vsega skupaj je pod japonskim cesarstvom skoro 100 milijonov prebivalcev, torej dvakrat toliko kot ga šteje Anglija na svojem otoku in dve tretjini toliko kot ga štejMjo Zed. države ameriške. Glavni otok, kjer je sedež japonske vlade, ima štiri mesta, katerih vsako ima nad milijon prebivalcev, to je Kyoto, Nagoya, Osaka in Tokyo, ki je glavno mesto. To slednje šteje ž predmestji več kot šest milijonov prebivalcev.
Dasi pride 470 ljudi na vsako štirjaško miljo, pa je radi goratega ozemlja komaj 15 odstotkov obdelane zemlje. Kljub temu se peča več kot polovica japonskega prebivalstva s poljedelstvom. V glavnem se pečajo Japonci s pridelovanjem riža, v čemer Japonska prednjači vsemu svetu, pa je druga glavna faza gojenje murv, s katerimi krmijo svilo-prejke.
Glavna ruda na Japonskem je baker, pa tudi premoga pridobivajo mnogo, dasi je bolj slabe vrste. Japonska prideluje bombaž in volno za predilnice.
V	o/dno silo je znala japonska vpreči tako, da so japonska mesta in vasi skoro 100% opremljene z elektriko in to-pogledno Japonska prednjači celo pred Zed. državami.
Važen faktor na azijski celini je postala Japonska leta 1905, ko je premagala Rusijo in leta 1910, ko je okupirala Korejo, kjer dobi Japonska mnogo važnih surovin za svojo industrijo. Korej daje Japonski zlato, premog in železo, ribe, svilo, bombaž in umetna gnojila.
Važna za Japonsko je provinca Mančukuo, ki jo je zasedla leta 1931, a 1933 je postavila na prestol cesarja, ki vlada po naročilu iz Tokya. Kitajska, Rusija, Anglija in Zed. države se sedaj niso priznale Mančukuo kot samostojno državo.
Rusija ima kot izhodišče na Tihi ocean veliko pristanišče Vladivostok. Toda ker kontrolira Japonska skoro vse vode in ozemlje okrog tega pristanišča, slednje nima posebno velike veljave za Ruse. Veljavo ima le, dokler to dovoli Japonska.
Obratno pa ima Vladivostok jako ugodno zemljepisno lego, je jako dobro zavarovan z naravnimi braniki v obliki malih otokov in zajed, skozi katere se vije vhod v pristanišče.
Odkar je japonski zunanji minister Macuoku napravil zvezo z osiščem, so svetovni državniki ugibali, v katero smer se bo Japonska raztegnila, ali proti Rusiji, ali proti jugu, v bližino angleških in ameriških posestev. No, kot vidimo, jo je udarila proti jugu v francosko Indo-Kino. Na to japonsko potezo je postal uradni Washington pozoren in predsednik Roosevelt je uvidel vso nevarnost japonske ekspanzije, pa je storil par naglih in zelo važnih korakov s tem, da je napovedal Japonski ekonomsko vojno, prekinil skoro vso trgovino z Japonsko in postavil posadko na Filipinih pod orožje.
Zed. države so dozdaj zalagale Japonsko z vsemi vojnimi potrebščinami za vojno na Kitajskem, dajali ji staro jeklo za topove in tanke, pa vse olje za vojni stroj. Ameriška vlada je storila vse v svoji moči, da bi zadrževala Japonsko pred vojnim pohodom drugam kot na Kitajsko. Ker je Japonska udarila po.roki, ki ji je dozdaj dajala potrebščine, je Stric Sam zdaj to roko umaknil in Japonska bo morala stati odslej na lastnih nogah. Vprašanje zdaj je samo to, koliko si je Japonska nabrala vojnih potrebščin, dobljenih v Ameriki, da bo kljubovala ameriški vojni mornarici in armadi, če jo bo poslal Roosevelt proti japonski moči, ki grozi ameriškim in angleškim koristim na Daljnem vzhodu.
S svojim pohodom v Indo-Kino je Japonska pokazala, da se namerava okoristiti z vojno v Evropi. S tem pa ni še rečeno, da ne bi šla Japonska tudi v Sibirijo. Iz Indo-Kine
Piknik collinwoodske fare
Kadar pišemo, govorimo in vabimo ljudi na piknik posameznih skupin in organizacij, navadno oglašamo, da bomo imeli vsega dovolj za telesne potrebe. Za plesaželjne dobro godbo in poleg vsega še razne zabave, kot dirke, base bali itd. Naštejemo veliko reči, da čim bolj zainteresiramo ljudi ter jih tako privabimo k udeležbi piknika v čim večjem številu.
Pri fari pa kot je naša v Col-linwoodu, pa se mi ne vidi potrebno, da bi vabili naše farane na enak poseben način, ker to že vsak sam dobro ve, da bo preskrbljeno z vsem najboljšim. Bolj potrebno se mi vidi, da zainteresiramo sami sebe v namen piknikov in prireditev naše fare. Mi vsi dobro vemo, da fara se vzdržuje samo iz prostovoljnih prispevkov faranov. V času krize kot smo jo imeli v Ameriki zadnjih deset let, ko ni polovica naših faranov imela stalnega zaslužka, torej prispevki niso bili ravno najboljši, je vodstvo nase fare kljub temu plačevalo svoje obveznosti točno. Mi ljudje smo pač nekam tako ustvarjeni, da zelo radi pozabavlj&mo in namesto dobre besede za skupne stvari, rajši opravljamo vodstvo in ljudi, ki skušajo organizacije ali skupine privesti do čim večjega napredka. Namesto dobre besede, ki bi podžgala in pripravila ljudi k še večjemu delu in požrtvovalnosti pa najrajši pozabav-ljamo in to iz slabega nagnenja, včasih pa tudi iz gole nevoščlji-vosti in zavisti.
Kakor povsod drugod, tako je tudi večkrat pri fari, da vidimo radi samo slabe strani. Dobrih pa sploh nočemo videti ali pa jih sploh ne razumemo. Pri naši fari, ako hočemo biti pošteni sami s seboj, moramo priznati, da vodstvo je v rokah izkušenega, previdnega in zelo gospodarnega gospoda Rt. Rev. Vitus Hribarja. Da, naš gospod župnik je zelo dober gospodar. Radi tega pa, kot sem prej omenil, je naša fara kljub slabim časom in pičlim dohodkom plačevala svoje obveznosti točno in si tako pridobila ugled in kredit. Da se denar, ki pride v cerkveno farno blagajno porablja razumno in gospodarsko je dokaz izplačevanja obveznosti in stroškov, ki so pri fari, ki vodi in vzdržuje poleg druzih poslov tudi šolo, ogromni.
Gospodarstvo pri naši fari je neoporeklivo. Kdor bi skušal govoriti drugače ne bi vedel kaj govori. Delo pri fari pa je v rokah mladih, pridnih in iznajdljivih gospodov Rev. čelesnika in Rev. Baraga, ta dva s pomočjo cerkvenih odbornikov, ustvarjata pri naši fari res kar čudeže. V zadnjih par letih smo tako napredovali, da samo še par let enakega napredka pa bo dolg naše fare plačan.
Kam gre denar kako se vodijo posli o tem smo prepričani. Dobra volja faranov k sodelovanju je hvale vredna. Pokazali smo, da v skupnem delu in dobrem vodstvu je napredek. Naša fara prireja letni piknik v nedeljo tretjega avgusta za vse farane in njih prijatelje. Pokažimo ta
dan, da smo zavedni farani svoje fare. Pridite in dajte s svojim posetom priznanje gospodom in odboru za požrtvovalno vodstvo in delo. Glejmo farani Matere Božje v Collinwoodu, da bomo vsi na pikniku v nedeljo. Glejmo, da bo uspeh moralen in finančen. Če že podpiramo vsake vrste druge stvari, ki nam direktno niso v nikako korist, zakaj ne bi žrtvovali en dan in en dolar za farni piknik. Torej na svidenje na velikem cerkvenem pikniku,
John Pezdirtz.
Soča vabi
Cleveland, O. — V nedeljo, 3. avgusta, se obeta na zapad-ni strani mesta nekaj posebno prijetnega, kajti društvo Soča št. 26 SDZ priredi svoj vrtni piknik na prijaznih prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
Dolžnost vsakega člana je, da se po svoji možnosti udeleži in privabi čim večje število svojih prijateljev. Le z lojalnim sodelovanjem nas vseh, nam je uspeh zagotovljen. Prav vljudno je vagljeno tudi vse članstvo bratskih društev in splošno občinstvo iz širnega Clevelanda in okolice, da nas pOsetite omenjeni dan na našem pikniku. V enakih primerih je tudi naše članstvo vselej pripravljeno, da vam povrne poset.
Na razpolago je tudi lep prostor za balincarje in tudi druge zabave bo dovolj, da se bo vsak posetnik lahko po svoje zabaval. Za stare in mlade plesalce pa bo igral naš poznani Si-mončičev orkester. Odbor tudi jamči, da bodo vsi posetniki vsestransko dobro postreženi. Posebno naše kuharice obetajo, da bodo drage volje postregle s prvovrstnim in okusnim prigrizkom.
Ker so prostori prav dobro urejeni, se vrši piknik ne glecle kakšno vreme bo, torej tudi v slučaju slabega vremena.
Torej na svidenje v nedeljo, 3. avgusta, na prijaznem vrtu Doma zapadnih Slovencev. Z i bratskim pozdravom,
J. Miklus, tajnik.
--Ho-
Moja preporuka g. St je-panu M. Robashu
U Američkoj Domovini od 21. jula pojavio se je članak od dva stupca, a pisan po Stjepa-nu Robash. Ja neču, da ponavljam, šta je tamo napisao, jer tko pozna njega, može od-mah zaključiti, da je on to sve napisao iz srčbe i osvete, a ob-jasnio nije ništa.
Ja bi volio, da i brača Slovenci, koji čitaju Američku Domovinu, čuju i jednu drugu stranu, koliko u članku ima is-tine. Najjači argumenat S. Ro-basha — tako on misli — jeste taj, što je pokušao, da vama kaže, da vas uvjeri, da sam ja i moji prijatelji protiv vjere, protiv svečenika itd.
Robash na jednom mjestu u svom članku kaže: da sam ja, Margetič, bio jednoj skupštini predsjedatelj, gdje je govorio jedan Macedonac i da nas je pozvao sve: "Da se morao skr-biti, da komunistička stranka
mora kontrolirati cijeli svijet." I kaže dalj«: 1.) Srušiti treba sve vjere, 2.) razbiti i uništiti sve crkve, 3.) uništiti sve svečenike (pope) i potom budemo lahko djelovali dalje.
Sve drugo što je napisao, tako je plitko, neistinito, da mu se brača Hrvati, pa i njegovi prijatelji — smiju.
Sada ču preči na preporuku Stjepanu Robash. — Ako je is-tina, da sam ja, Petar Margetič, ikada, a naročito zadnjih 2 godine dana predsjedao na ko-joj skupštini ili da sam ja osebno govorio da vjeru, crkve ili svečenike treba rušiti, ovdje pada pitanje i same Amerike i Strica Sema, onda sam voljan podnesti svakoju kaznu.
Za to trebaju dokazi i te dokaze tražim od gosp. Stjepana Robasha.
Ako on dokaže, da sam ja na skupštini govorio ili predsjedao, da vjeru, crkve i popove treba rušiti, JA SAM VOLJAN, DA NA OLTAR SV. VIDA, SLOVENSKE KATOLIČKE CRKVE NA 61. ULICI, DO-PRINESEM STOTINU DOLA-RA. AKO PAKO STJEPAN ROBASH TO NE DOKAŽE, DA ON ZA OVU SVOJI5 OP-TUŽBU PROTIV MENE DO PRINESE SAMO PETDESET DOLARA.
Preporučam, da on sam po traži svijedoke, najviše deset i to one koji posječuju skupšti-ne u Hrvatskom domu na 6314 St. Clair Ave.
To je moj sav odgovor na dva kalema članak S. R. i molim ga, da što prije odgovori, ne blačenjem i pogrdnim rije-čiima, več dokazima, istinom, koju vole svi ljudi, pa tako isto i čitaoci "Američke Domovine."
SADA IMATE VI RIJEČ, g. STJEPAN ROBASH.
P. Margetič. -o--
Proračun za francosko trans-saharsko železnico znaša pet milijard frankov.
Marsa Matruh, vrata v Egipt
Na sredi poti med egiptovsko. libijsko mejo in med Aleksandri j o leži na sredozemski obali Marsa Matruh. V tej trdnjavi sede angleške čete in varujejo dvor proti Aleksandri ji od zahoda prav tako, kot straži pristaniško mesto Abukir Aleksandri. jo od vzhoda. Kdor hoče imeti Aleksandri j o, mora prisiliti k padc,u eno od omenjenih dvjeh utrjenih postojank.
Boj za pot v Indijo in za Egipt, ki je ključ do te poti, se v zgodovini ni spremenil. Napoleon je hotel Angleže zadeti v Egiptu. Napadel je Abukir. Njegova mornarica je bila premagana, njegova suhozemna vojska pa je zmagovala. Francozi so bitko dobili, niso pa mogli pobrati sadov svoje zmage. Kar je delal Napoleon pri Abukiru, poskuša sedaj Grazianj pri Marsa Matruhu. Podobnost med sedanjo in tedanjo vojno gre še celo dalje. Tudi takrat je Napoleon prepričeval pašo v Kairu, da se ne bori proti Mamelukom, ampak da hoče le iztrgati Angležem pot v Indijo.
Prancoski pisatelj, ki je pred leti obiskal Marso Matruh, je zapisal o tem mestu; da je pod zemljo razrito od samih betoni-ranih trdnjav, življenje je tam pusto in prazno, maloštevilne stotine ljudi morajo prenašati hudo žejo. Industrija, obrt in poljedelstvo so brez pomena. Nad zidovi in stolpi štrle topovske cevi. Marsa Matruh je," pravi Paul Morand, "Kakor da bi bila sredi vojne; le sovražnik manjka." No, sedaj je prišel tudi on.
Nič ni novega na svetu. Kdor brani Marso. Matruh, ve tudi, kam mora usmeriti svojo obrambo. če pride napad proti Alek-sandriji po morju, mora računati s to trdnjavo, ki s svojimi topovi obvlada velik del morja. Če pride napad od zahoda, naleti i na Marso Matruh. Ako se pri-
l •---•—' ' .....""
m SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Slovenska lovska zveza je zopet praznovala svoj dan s tekmo med klubi, ki spadajo k zvezi. To praznovanje se je vršilo na strelišču barbertonskega kluba v Rittman, O. Tekma se je bila pričela točno ob pol dveh z udeležbo vseh klubov pod spretnim vodstvom predsednika zveze.
Prvi je nastopil v tekmi Slovenski lovski klub Barberton. Fantje istega so pokazali, da so pod spretnim vodstvom svojega voditelja zelo dobro izvežbani in prav po vojaško disciplinirani. Vsled tega so zopet odnesli prvenstvo iz te tekme, kakor nam kaže tabela spodaj.
Drugi je nastopil Euclid Rifle klub, ki se je pokazal, da imajo tudi pri njih klubu zelo dobre strelce, manjka jim le malo več zanimanja in zmaga bi bila mogoče na njihovi strani.
Tretji in zadnji v tekmi pa so nastopili fantje Rainbow Hunting kluba. Fantje so se zelo potrudili, da bi bili napravili boljše kot so, a videti je bilo%da niso bili dobro razpoloženi, toda podcenjevati radi tega jih vseeno ne smemo. Upam. da bodo pokazali več zmožnosti v drugi in zadnji tekmi v tem letu, ki se bo vršila na strelišču Euclid Rifle kluba.
Izid prve tekme med klubi je
sledeč:
Slovenski lovski klub Barberton :
I.) Grbec.......... 22
Murn.......... 18
Opeka........ 19
Blažič.......... 20
Petrich........ 16
95
II.) Gradišar...... 18
Dečtnan........ 19
Haim.......... 19
Lukešič........ 19
Udovich, Jr..... 17
92
Skupaj 187 točk.
Euclid Rifle klub: I.) Dolenc .. .. .. .. 13
Kastelec ...... 13
Lampe........ 15
Sober........13
Gubane........ 13
67
II.) Kramer........ 22
Kotnik........ 13
Korman........ 17
Martdel........ 17
Baraga........ 15
84
Skupaj 151 točk.
Rainbow Hunting klub:
I.) Fortuna...... 19
Glavic........22
Krapa j........ 9
Zaje.......... 10
Zabukovec .. .. 18
78
II.) Russ.......... 18
Zrimšek...... 13
Rangus........ 19
Sirk.......... 12
Krečič........ 10
72
Skupaj 150 točk.
Prihodnja tekma ali zadnja, kakor sem že prej omenil, se vrši pri Euclid Rifle klubu in sicer 10. avgusta. Ta tekma pa bo odločilnega pomena za posest zastave. Fantje, le korajžo in na svidenje. Z lovskim pozdravom,
Tajnik.
t_
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«17 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
i^a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pofitl, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year _ Single copies, 3c _
Entered as second-class matter January 5tb, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____
No. 175 Tue., July 29, 1941
bližuje Aleksandriji 1 notranjost, se bo težki območju topovskega Marše Matruha, ki globoko. Velja pa: C Marso Matruh, ima jo in kdor ima Aleksanf Sueški prekop.
-o--1
Živel od ponart odlikovali
V Bruslju so prije}1" nekega odvetnika po i^J zet, ki je izrabil željof krogov po z odlikoval1'* nih prsih in po visoki^ Imel je celo podjetje,^ trgovino ali kaj, kjer ^ po ceniku dobila skoraj vseh dežel na ST mi pripadajočimi 1*SV ovitki. Zanimivo pa jV bližnja odlikovanja 'i oddaljenejša. Neki n1? vnik iz Prage poroČ3i|/ tej zbirki za 50,000 >| dobilo odlikovanje t častne legije," manj&ji nja so bila pa seveda^ nekaj tisoč frankov T red "kondorja in Ai^J. pismo je bilo podpis^ ga že zdavnaj umrler^ nika Bolivije. Najce|, je bilo tu na razpolag, lo odlikovanje "Ces*fv red Nj. Vel. Hula h< vladarja Siama." Ta-; dokler policija podje'; 1 vila, že za 500 franK«(|. zanimivo pri vsej tejf j to, da se je s podelje< | narejenih odlikoval že stari Brezet, ki r 1 nekim škandalom : prahu po vsem kult11' j ^ in se s tem onemog°% je nekje neko repu^'l] re imenu je podelje^tr - nosna odlikovanja 'fe " Nekega dne je ves ti% " bo predsednik repu®J; " ny" odpotoval na [ v Pariz. Naslednje |< ; hajale fotografije 'j? 1 pisi "Njegove Ekscesi1 " fa Brezeta, predsed^T ke Cunany. Državi"';11 je že nastanil v ParfiJ dajati prve intervju*' jem, prodajal je že d" jI izrabljanje rudniki lejskih vrelcev na j® ozemlju, nekaj ljudi* f; je naletel na "razuffl tudi odlikoval in soke naslove. Medte"?) guverner francoske ročil, da je Brezet "j); har in da "republiki ni nič drugega kot q ljena pokrajina v lj pragozdu. Za to P"ji so staremu Brezetu u kaj mesecev zaponk videti, sad ni padel z vesa in tudi sin, ki nadaljeval ta pdse'» ti moral svoj delež j
-_o^i
Slovarček izttflfi indijanskega Ji
Jorge A. Lira, stu starega indij^ja Inkov, dovršuje sl° l\ ka "kvehua." To je ii med ostanki Indij^tj žni Ameriki še naJ <1 jen. Priletni duh<A' čevanju z Indijanci';i ko Evropejca in splfft delovanju med I""' nepoznavanje njih0\ 1 zato je sklenil odp1* manjkljaj. Jeziko^ ? vene drobce je prav vsa leta, kar Je. in sedaj dozoreva $ ljenjsko delo v sl°v * imel okrog 500 str* slovnico "kvehua" rtam rastlin in kram v tem jeziku. Po P1,?* • tropološkega institj^
■	siki govori "kvehua *(
■	milijonov Irtdijanc^Js ' Peru, Bolivija, M'g
: gentina. V zadnj^i med peruanskimi zelo narastlo za'r "kvehua" jezik i« " k turni krog.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 29, Ijil
JO
SATAN IN ISKARIOT
Po nemikem tarvirnikn K. Mays
je izginil?"
"Small. Čudno ime, kajne?'
"Da. Ampak tako čudno ime je lahko le vam v prid. Čim bolj je ime nenavadno, tem tež je je lastnika tistega imena zamenjati z drugim.
Torej Small Hunter —. Izginil je . Kam —? V Orient, ali ne —?"
Ves iznenaden je vzkliknil:
"Da—! V Orient—! Odkod pa spet to veste?"
"Vem.
Na pravega moža ste se obrnili, prijatelj!"
"Tako je dejal tudi Winne-tou."
"Aha —! Našel je, ali prav za prav spomnil se je na neznatno sled in nemudoma vse ukrenil, da je več ne izgubi izpred oči. Tak je Winnetou! Pokažite mu sled, pa ne bo prej miroval, da bo našel, kam pelje. In pravi mojster je v iskanju!"
Vogel se je čudil.
"O sledi govorite —? O kaki sledi —?"
r'No, o sledi za dedičem, sinom edincem starega Jagerja, oziroma Hunterja."
"Ni mogoče —! Sled ste našli za izgubljenim Hunter jem? Veste, kje je —? Ali še živi—? Je mrtev?"
"Razumem, da vas vse to silno zanima! Saj gre za milijone."
"Ampak povejte, kako pa je Winnetou vedel, da — da veste vi za vse to?"
"Koj bodete čuli.
Prej pa mi še eno povejte! Ali ni bilo v tistem uradnem pismu tudi povedano, kje bi utegnil tičati dedič?"
Pomišljal je.
"Da! Spominjam se. Našli so pismo, ki ga je poslal očetu iz Kaire."
"Jako dobro! Kedaj je bilo tisto pismo oddano?"
"Tega niso povedali."
"Škoda! Kar nujno potrebno bi bilo, da bi vedeli, kedaj je bilo oddano. Sklepali bi iz tega, kedaj je bil v Kairi.
Ali je še kaj o tem povedano v pismu?"
"Imenovan je Hotel du Nil. Stanoval je v njem. Obširno popisuje njegove slovite palmove vrtove."
"Druga nič?"
"Ne. Pač —!"
Spet je pomišljal.
"Da! V pismu prosi očeta, naj naslovi odgovor na ameriški konzulat v Kairi."
"Važno, zelo važno!
Sled smo torej našli —. In mislim, da bomo našli tudi dediča —. Seveda bo najbrž že mrtev."
"Mrtev —?"
"Da. In vendar bo zahteval dediščino za sebe."
"Mrtvi bo zahteval dediščino — ? Kako more mrtvi zahtevati dediščino? Ne razumem vas!"
"V življenju je vse mogoče. Seveda le v izrednih slučajih."
"Ne natezajte moje radovednosti, gospod —! Kake okoliščine mislite?"
"Vse bodete zvedeli. Prej pa moramo še z Winnetouom govoriti."
"Res sem radoveden —."
"Da ne bodete predolgo čakali, bova z Apačem govorila po angleško. Saj razumete angleški?"
"Zelo dobro. Ko so se moji ljudje preselili v Ameriko, sem se pridno učil angleščine. Mislil sem, da jo bom potreboval."
"Mesto nemški bi bila lahko že kar izpočetka govorila angleški. Škoda!
Pa dobro! Povejte, ali veste, če se je morebiti neworleanska oblast obrnila na ameriški konzulat v Kairi?"
"Da."
"In tisti odvetnik, prijatelj Small Hunterja tudi?"
Apel poslanika Fotiča
(Nadaljevanje s 1 strani)
vse ti's'te, ki so pripravljeni po magati svojim bratom, in na vse tiste ,kj so že prispevali za prve pošiljatve, kot na tiste, ki so pozabili na to potrebo, da to na pravijo in odredijo gotov del od svojih dohodkov v to svrho. Ta svota, bil,a še tako majhna, predstavljala bo tako velik dar bra-niteljem domovine, katero sem prepričan, naši izseljenci ne bodo nikdar pozabili.
Ima mnogo načinov, s katerimi lahko pomagamo pri tej stvari. Društva, katera prikup-ljajo članarino in zavarovalnino, lahko pri vsaki priliki zaprosijo za mali dar za vojne ujetnike. Cerkve, naše restavracije in delavnice, naj bi postavile nabiralnike, v katere bi vsak rad vrgel svoj nikel. Starši naj preskrbe svojim otrokom take nabiralnike na domu, da nabirajo med svojimi prijatelji in gosti, da tako najmlajši člani omladi-ne vzamejo svoj delež v obrambo narodnega imena in demokracije in da se v njih razvije čut dolžnosti in rodoljubja.
Nihče ne zahteva, da bi bili darovi taki, ki bi predstavljali težkoče za onega ki daruje, ker mi vsi vemo, da naš narod se ne valja v denarju, ali nima tako ubogega, ki ne bi bil v stanu od časa do časa priložiti svoj nikel za narodne junake in mučenike, d zaslužijo od svojih bratov v tujini, da jim pomagajo in mislijo na nje.
Od mnogih strani prejemam pisma, da posamezne osebe ali naša društva niso pravilno razumela, kako važno je in potresno dati hitro pomoč. Danes smo v stanu, da lahko pomagamo svojim bratom. Lahko pa se zgodi, da nam kedaj pozneje to ne bo mogoče storiti. Medtem, ko dosti naših ljudi misli, in sem prepričan, da iz najboljših namenov, da nabranega denarja ni potreba takoj poslati, ali še celo, da je del tega treba zadržati za obnovo naše zemlje, ko bo zopet svobodna. Taka misel bi bila tudi na mestu in hvalevredna, če
ne bi čakala potrebna in hitra pomoč onim, katerim lahko sedaj pomagamo.
V prejšnjih apelih in pismih sem prosil, da se prispevki pošljejo bilo potom velikih naših organizacij, kot so: Centralno-Ameriški-Srbski Odbor (3414 Fifth Avenue, Pittsburgh, Pa.), Hrvatska Bratska Zajednica, Jugoslovanski Pomožni Odbor, Slovenska Sekcija (1840 W. 22nd Place, Chicago, Illinois.) ali potom Jugoslovanskega Cen-tralnog Odbora, (351 N. Chicago Ave. Chicago), v katerih so predstavniki vseh teh navedenih društev in nazadnje potom American Friends of Yugoslavia v New York-u (8 West 40th Street), kjer so člani najuglednejši Amerikanci in prijatelji našega naroda in predsedniki naših narodnih organizacij. Kraljevsko poslanstvo in generalni konzulati bodo srečni, če kdo želi poslati svoj dar potom njih, da pošljejo ta dar, pa bil še takoj skromen, ameriškemu Rdečemu križu.
Društva ali ustanove, katere bi želele poslati zaboje komurkoli, naj napišejo da je ta dar namenjen jugoslovanskim vojnim ujetnikom in napišejo na zaboju ime darovalca. Pošiljatev bo takoj poslana naravnost na naslov ameriškega Rdečega križa.
Ako pa društva ali posamezniki, ki iz enega ali drugega vzroka ne žele ,da pošljejo svoje darove potom gorih omenjenih društev, lahko to store, če pošljejo svoj dar direktno chepterjem ameriškega Rdečega križa, ki se nahajajo skoro v vsakem večjem ameriškem mestu, ali pa centrali ameriškega Rdečega križa v Washingtonu. Vedno naj napišejo ime pošiljatelja in da je dar za jugoslovanske vojne ujetnike, ker ameriški Rdeči križ želi, da je na vsakem zaboju ime darovalca, osebe ali društva.
Mislim, da je danes greh držati nabrani denar, bilo iz kateregakoli vzroka, neuporabljenega, če v resnici postoje tisoči dolarjev v blagajnah nekaterih društev, ki se jim ne mudi, da jih odpošljejo na pravo mesto, jih pro-
sim, da pomislijo, s kakimi čustvi in pogledi bi zrli na nje bratje, ki se nahajajo v taki veliki bedi in potrebi.
V imenu vseh teh, ki mislijo kot jaz, apeliram ne samo za one darove, s katerimi se bodo pokrili stroški za 10,000 zabojev pripravljenih, da se odpošljejo preko oceana, temveč za 10,000 zabojev, katere bi se lahko odposlalo prihodnji mesec, in za vse one zaboje, ki bi sledili, ako bo še prilika, da pokažemo tistim, ki trpe za narodno stvar in za pošteno človečanstvo, da niso za. puščeni in pozabljeni.
Konstantin Fotič, kraljevski poslanik.
-o-
Zakonski možje
Bivši carski vojak in stari oče pozdravlja svojega vnuka, ki je sedaj prostovoljno vstopil v rdečo rusko armado. Slika je poslana iz Moskve.
Kar oče — to siv. Slika nam kaze polkovnika Theo-dorja Roosevelta poveljnika 26. pešadijskega polhi v Fort Devens, Mass. in njegovega sina Quentin-a Roosevelt,, ki je dnigi poročnik pri poljski artileriji v .istqm taborišču.
Človek bi skoraj verjel, da otožna slika jesenske pokrajine zakonskim zvezam ni prikladna. Mir ter postopno usihanje življenjske sile prirode ima bržkone razkrajajoč vpliv na zakonski obroč, zakaj človek iz dneva v dan jasneje spoznava, da je blizu čas, ko se bo življenje začelo razvijati med štirimi stenami, kjer odmeva sleherna beseda po šestkrat; kjer se čuje vsaka stopinja, vidi vsak pogled, kjer je konec prostosti in svobode, skratka; prenese se pred oči zakonskega druga. In zakonski drug pomeni za premnoge zakonce pošast, življenje v njegovi bližini pa pokoro. Pomlad prinese tudi v te vrste zveze žarek spro-ščenja, zato so spomladi lica zakoncev vedra, jesen jim jih pa potemni, somorna postanejo in besede na jezikih se jim zaostrijo kakor bi imele železne konice.
Zame je bila zakonska zveza zmerom idealna stvar. Cilj svojih hotenj sem videl v nji pove-ličan in svojega zakonskega druga sem si predstavljal vedno v najlepši luči: dobrega, blagega, razumevajočega, brez trme, brez ostrega jezika, brez brutalne kljubovalnosti, bitje z nežno čutečo dušo ki mi spregleda nerodno napako ter me ne gnjavi zaradi nje tedne in tedne. Nedavno so mi pa ta ideala razpršili zanimivi dogodki.
Napravil sem izlet po Slovenskih goricah. Ne zastran krajev. Te poznam in vem, kam je treba iti, če si hoče človek privoščiti pogled na pristno lepoto. Marveč zaradi ljudi. Cul sem namreč, da so nekje viničarji, ki se jim godi slabše ko našim. Občutil sem bil že na lastni koži posledice razkazovanja razmer na vasi pa me ne mika hoditi še enkrat v ogenj, zato se izognem viničar-jem, ki sem jih odkril, in hočem govoriti o zakonskih možeh, o njih tožbah nad ženami, kakor sem jih čul zadnjič v krčmi.
Kakor nekoč, je še tudi danes življenje v gostilnah na vasi razgibano. Krasi ga petje pivcev, ki razkladajo drug drugemu svoje težave, se objemajo v znamenju sočutja, točijo solze nad lastno nesrečo, dokler ne odpadejo grenke misli ter se zasveti pred človekom zopet svetla pot. Tedaj pojo dalje o ljubicah in o belih kamricah, dokler se jim veselje ne pretvori v grenkobo. Toda danes ne poje v gostilnah kmet, kakor je baje nekoč. Ta pride skromno k fari, kupi v trgovini kar potrebuje, nato gre domov pokla-vuho in sklonjen v dve gubi kakor bi se česa sramoval. Pač pa prepevajo prekupčevalci in me-šetarji. Med nje prisede tu pa tam tudi podeželski inteligent, da se poceni napije, zakaj za svojo skromno plačo si težko privošči poŽirek dobrega vina, kakršno imajo navadno na mizi kupci.
Mrak se je vesil na rumenkasto listje lesov, ko sem vstopil v gostilno, kjer so pravkar prižgali luč. To ni bila ena tistih gostiln, kjer se košati za točilno mizo zdehajoča natakarica bledih lic in trudnih izpitih oči, ki zro po gostilni otožno in za-
vidljivo. Bila je pivnica v kateri je stregel starejši moški, tih in miren, kakor bi se bal samega sebe. Prižgal je luč, pogledal v vedro utripajoč plamen, potegnil z glave ponošen kobuk ter začel moliti angelsko češčenje. Ko je končal še pobožno željo, ki jo je izrazil z besedami: "Bog nam daj po to-ti luči nebeško luč zadobiti, vernim dušam vicah pa mir izprositi!" je pozdravil pivce: "Bog vam daj dober večer!" Vsedel se je k mizi, kjer sta tičala v živem pomenku dva mlajša človeka, prisluhnil njunemu pome-niku ter dodal tu pa tam besedo. Name je očividno pozabil. Snov pogovora ga je morala živo zanimati.
Skušnjava, v kakršno sem padel jaz, bi zapeljala še zna-čajnejšega človek, da bi /prisluhnil.
Žene, žene, neznosne zakonske polovice!—Te so bile predmet pogovora. Enakopravnost žene v javnem življenju je baje zakrknila njeno srce in družinska sreča je razbita. Kljubo-valnost, trma in preočitni ponos so ji zameglili dušo, in kakor je v prejšnjih stoletjih ravnal z ženo mož, tako bi hotela zdaj žeria z njim. Ne privošči mu prostosti, zanika dobrine, ki si jih je pridobil mož v teku deset in deset leti j. Ljubosumno ga čuva v svoji bližini, mu dela moralne pridige ter mu slika pokvarjenost sedanjega časa, ki je kakor močvirje. Zato da ga hoče doma, ker so priložnosti za grešne prestopke tokrat lažje kakor so bile kdaj koli.
Z zanimanjem sem poslušal pomenek, dasi sem pri sebi oporekal izvajanju teh dveh od vina mehkih zakonskih mož. Bil sem prepričan, da nista pravična do žen, in da bi nemara tale natakar povedal o svoji ženi tudi kaj dobrega, ko bi ga pustila do besede. In kakor nalašč je poskočil na mizo. Lopnil je po nji s'svoj o suho roko in bev-sknil:. "Prav imata, gospoda! Baba je vrag." In jel je pripovedovati nadloge iz lastnega zakona: svoji ženi je sluga, a še ni dovolj, biti bi ji moral skoraj že za tnalo. Plah je bil, prizanesljiv, pa ji ni stopil takoj na prste, zdaj pa je prepozno. Zato dela tu, v gostilni, dasi ima svoj dom in je krojač.
Gledal sem njegovo suho postavo, ki se je tresla od srda, njegovo ptičje drobno glavo, ki je posakovala na plečih ter vodene brezizrazne oči, v katerih je ležal znak omejenosti. Koliko sovraštva je sijalo s tega človeka!
Gosta sta se mu smejala, ga ščuvala, nato ga je pa eden izmed njiju vprašal: "Kekec, kako ste se ženili, povejte?"
Oni se je umiril, se nasmehnili in začel pripovedovati. Bil je star pet in štirideset let, ko ga j a zapustila pamet, da se je vdal prigovarjanju ženske, ki ni imela pare premoženja, njemu pa so goldinarji gledali celo iz žepov na telovniku. Ona se mu je sladkala in ga spravila do oklicev, in potem se ga je tiščala do poročnega dne, ne da bi se je lahko otresel. Poroko je določil župnik na nedeljo ob treh popoldne, kakor da bi vedel, da je zanj popoldanska ura najprikladnejša. Svatje so se že zbrali pred hramom, ura je kazala že skoraj tri, njegovega starejšinarja pa ni hotelo biti od nikoder. Stopil je pogledat v svatovski obleki, čemu mož mjidi. Našel ga je doma za pečjo pijanega. Prepoldnem je hodil v gorice, pa se je opil. Vzdramil ga je in ga spravil s seboj.
' Na potu ju je pred neko kočo ustavila želarka. "Še kupujete teleta, Kekec?" ga je vprašala. Pozabil je, kam hiti, zaslužek pri teletu ga je zamikal in ji je odvrnil: "Seveda kupujem. Sem ravno na takšni poti. Ce imaš kaj za prodati, lahko napraviva."
Ko je bila kupčila sklenjena, se je Kekec spomnil, da je prav
za prav ženin in da se mudi. Vse se je še izteklo dobro, le žena ni mogla nikoli pozabiti tiste kupčije.
Smeh je pozdravil konec njegovega pripovedovanja, pili so na račun takšnega dogodka, nato pa se je pomenek o ženah nadaljeval. "Moja nima srca," je povedal pivec. "Moja nima ne srca, ne duše, manjka ji pa tudi zadnji drobec vesti," je odvrnil drugi. Kekec je pritrjeval, dodal tu pa tam kaj iz svojega, ko pa je vstopil v sobo velik in močan človek, so umolknili. "O ti prokleto, o ti prokleto!" je godrnjal prišlec krevsaje k mizi, kjer so sedeli oni. "Baba mi je zopet ušla. Pobrala je de-vnar in izginila. O hujdiča! — Petdeset let sem živel brez žene, nazadnje sem se ujel in zdaj mi dela to. — Ko je doma, se znaša nad menoj, ko jo prime pa gre. O hujdiča!"—Pri-sedel je k ostalim, naročil pijače in se oprijel kozarca. Zdaj pa zdaj je poskočil, se po-gladil z dlanjo po plešasti glavi, zaklel in skimal z glavo. "In vendar jo bom šel zopet iskat," je bruhnilo iz njega. "Le kaj mi je dala, da še imam srce zanjo?"
"Vsi smo usmiljenja vredni," se je oglasil Kekec. "Ko bi nas žene hotele vsaj malo razumeti !" — Ostali so planili: "Nikoli nas ne bodo. Prerahli smo bili. Morali bi si jih vzgojiti o pravem času . . ."
Tiho se je privlekel v sobo manjši človek, nemara trgovec. Negotovo je stal sredi sobe, nato pa je prisedel h glasni družbi. "Ta nemara nima žene nad seboj," sem pomislil, "tako mirno se obnaša." Popil je nekaj krožic vina, se naslonil na mizo in mukoma izdavil: "Nocoj bom spal tu, Kekec. Danes ženi ni dobro priti v bližino!" Ugreznil je glavo med komolce in pleča so se mu zazibala.
Odšel sem na prosto, da bi se raztresel, Čudovita noč je visela nad gozdovi lahen jesenski vetrič je majal listje v sadovnjakih, na žametno mehkem nebu so utripale zvezde, na sosednjem griču pa je vriskal fant. Ustavil sem se, da bi gledal, ali onih pet zakonskih mož mi ni hotelo iz glave. Je nanesel slučaj, da so se zbrali tu, ali jih je pa toliko nesrečnih? sem razmišljal. Ali so pa klice za nezadovoljnost v jesenskih sapah, ki divjajo po bregovih? Ko minejo te, bo zopet dobro. Cas je kakor balzam. Vse izleči, vse izgladi, samo če se človek ne zakrkne. (I.K.j --o--
Zedinjene države so stare 165 let, v tem času smo Američani volili 38 krat in izvolili so 32 predsednikov.
MALI OGLASI
Delo bi rada
Ženska, stara 40 let, bi rada dobila kakršnokoli delo, da bi varovala otroke, prala, ali za splošna hišna dela. Lahko ostane čez noč, toda bi raji hodila domov. Vprašajte pri Mrs. In-tihar, 643 E. 160. St., telefon MUlberry 3229.	(180)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 4 sob mirni družini; klet in podstrešje. Naslov je 1000 E. 64. St.
Lepe sobe se oddajo
Posameznikom se oddajo lepe sobe v najem. 916 E. 73/St.
■i (176)
Ugodna prilika
Ustavite se pri svojem sosedu, ki prodaja fine rabljene avtomobile
Smith Motor Sales 6115 Superior Ave.
HEnderson 2888. Vsake vrste avtomobili in razni modeli. Frank (Butch) Gor-nick in Phil. Smith, poslovodji,
(179)
Želi dobiti delo
Moški srednjih let, želi dobiti delo na farmi. Kdor bi ga potreboval, naj pokliče po telefonu IVanhoe 0751-M. (177)
se je zavzel v New anfSu za izgubljenega dedi-K1 odvetnik. Njegov pri-
"Sin m trdi' da gotovo še rej n raJnega milijonarja, . Je vzel s seboj na potova-ni!l lenega in zaneslji-f^Uevalca in tisti efcalec, trdi odvetnik, gotovo poročal, če bi se
»J ? bl1 umrl.
£ °d'Vetnik Je začel z L ; p01zvedovanjem za 3T ln °Wast mu je dovo-tJa P°*Zvedovanje." 86 bo zadeva bolj
jfei,ak0 P* J® bilo ime %Ve Mlo tudi milijona-
Ka-i Prebil?" .L ? P°m°čnik je bil
i Paje Šelv nadaljeval tam obrt,
>ko\miSlim> v New Yor-|je . kovino ali v večje
Prekinil.
Pločnik-? V
s%ovi„7Lfenil se je v
Nečesa sem se spom-
a?K •
edJe Kaj?" C°^jt?Prašal:
J!>bra Počakajte ! Da eCj cl spomnim — " 4 PO'sobi.
)e| Alry,°Slrn* mnogimi me> vi|cj ^adenu je bilo> mo_
u|8em 6 gotovo še spomi-4apirij7eI med Meltono-JoL * pismo> ki sa
i! Melton svoje~ i;Nova, yju Meltonu.
mu Je med drugje bil Skem Pomocniku.
,rJoam6llme Jager' ki pa
% j . anH v Hunterja, ; if|arja 2aslužil ogrom- : l4wf 'vojni dobayi-
: aI dofr, 3 6 bi1, niti Centa ijica g Imel pa je si-
fi: je sme?!)11 ga je imeno" ij'Jojw «enar razsipava-
k0 j °m sta si bila po-
rfjk fS* •iajcu'zato se
% naih , nter oklenil k0 'W; ega Prijatelja, i*slj8tVoJe !mel. Hunter j evo 4iiin; ln ^ojo podobni. Je mislil Jonatan iz-Sfja <lmatraI je mladega .
ti'jj a mastno ribo."
»i Tje priprav"
0rient zabavno potova-Jjal 'J0natan bi ga naj % b. trebiti, je pisal U Cikalo na tem po- ;
3'iaW lz"atneje oslepari-Pr0Sl1 je
kako bi se da-|8t° plsm0 sem se spom-
r-ime T Da' vse se Je
Silila 1 ,ager> črevljarski jPreihi j°nar, sin edi-i Sevalec na potova-
M v xfer> vaš stric, se je tje ^ Yorku v večje .<Hav5; . .AIi ni bil tudi
4' ■
I	0butja dobav-
) da 5 tu^i obleke?"
tem si je za-
JPalt mUlJone.
f *akn°dkod pa veste
u Plsmo imate tam-
' to
Povejte mi fl	nemškega
"ft. p aerikanil?»
ga je na an-Ikaj ® »nenoval Hunter."
feSr^aS
,f° imev» bamo njegovo
C1*1 sem da •
i'ti Vs •• Mnogo, prav, h taWd6diŠČina Zavisi *	spremenjena
*ko Je h'i
0110 ime sinu, ki
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 29, 1941
na vozu in poslal posetnico "Radivoj Čuk, drd. iuris" po dečku roditeljem na dom s sporočilom, da pride zvečer. Sam se je peljal naprej v Podkraj. L o v r o mu ni prišel naproti; pač pa so ustavili voz pod klancem naši znanci, Oroslav, Sla-voljub in Zvonimir, z glasnim pozdravom: "Janez, ste pripeljali pošto?" Ne da bi čakali odgovora so iztrgali Janezu, ki je vpil: "Počasi, počasi, gospodje!" torbo, jo odprli, vlekli novine na dan, si jih pulili iz rok in se potem razgubili vsak s svojim plenom po senčnatih podkrajskih potih. Radivoj je' bil namrščil obrvi,( nagubančil čelo, nataknil ščipalnik in pošiljal skozenj žive strele; uničujoč ukor je bila vsaka poteza njegovega obraza; a naši junaki se niso zmenili za vse to, bodisi da se niso utegnili pečati s tujcem, bodisi da so se bili navadili po šolah prezirati še hujše izraze nezadovoljnosti in karanja.
"Kdo so ti ljudje?" je vprašal Radivoj razjarjen voznika, s katerim še ni spregovoril nobene nepotrebne besede.
"To so naši dijaki," je dejal Janez. "Gospod so jih sprejeli in zdaj jih imajo. Tukajle me čakajo vsak dan in, kadar prinesem pošto, mi razpotegnejo, vso torbo. Po dvoje, po troje novin vzame vsak. Zdaj jih ne bo do kosila domov. Lejte, tole so pustili!" Odprl je torbo, v kateri sta bila ostala le dva strokovna lista, "Kmetovalec" in "Popotnik."
"Vraga, kaka zalega pa je to?" se je srdil Radivoj.
"Zato pa!" je dejal Janez in obstal pred gradom, kjer je čakal Lovro.
"Dobrodošel, Radivoj!"
"Bog in narod, Lovro!" in objela sta se prijatelja.
"Kakšne čudne zajedalce pa rediš ti na svojem gradu?" je začel Radivoj. "Ti debelokožci so me kar ustavili brez pozdrava, pobrali'vse novine, ki bi človeka zanimale, in se' meni nič tebi nič izgubili. Zakaj trpiš kaj takega?"
"Saj veš, Radivoj, kako je. Človek nerad kaj reče in, če berem novine dan prej ali pozneje, kaj za to!"
"A ti ljudje so ti vzeli dunajske novine, ki jih niti ne razumejo."
"Pusti jim veselje in povej rajši, kaj je na Dunaju novega. A propo, pisal si mi, naj ti pošljem sto goldinarjev; poslal sem ti jih samo 80."
"Nič ne de, Lovro; prijatelja ostaneva kljub temu. Slutil sem, da mi boš nekaj utrgal: zato sem zahteval nekaj

Nezaželjiv gost. V Los Angeles je privatno l£te terega je vodil George Gardner III. in ko je hotel v zadelo v telefonske išče, da ga je zaneslo v streho Smitha. Človeških žrtev ni bilo.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebSClae za dom 6612 ST. CLAIR AVI. flEndprunn 2R7«
Gornja slika je bila posneta v mestu Brest-Lit" je prešla vojna vihra in nam kaže žalostne posledici zapušča vojska.	.
V Nemčiji je mogoče kupiti oblekorali obuvalo le s posebnimi nakaznicami, a slamnati sandali, kakor jih vidimo na sliki, pa se dobe brez kart.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J*1 Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVEMSP KATOLIŠKA JEDNOTf
Najstarejša slovenska podporna organi , ^ v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,50Ce
d h1
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19 T ipnj
v .
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naj^lj), steni in nadsolventni podporni organizaciji,
. ,SI>(
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOlL {(^
s
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, opera"f bolezni in onemoglosti.	bo
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do ^ J* otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. r.
Jh
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat« nj dobe od $250.00 do $5,000.00.	i0.
"All the fun 10 tho world" It yours at Cedar Point, the largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of sandy beach extends ont into the blue waters of Lake Brie.
Every popular outdoor and indoor sport and amusement await you. Including fishing, boating, elding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beautlfhl summer ballroom. Endless fun for all the family, for a day or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. ^
g0tf H nstb, «*» P. S. Mm* 4 Obka, midmq h*m*» OmU»40»4 TtltJ*. Rtil *r Smtdutky. Stmmm fr*m Cltvl*mi *»d Drtrt/t. "ij
A,h for folder. CEDAR POINT-ON-LAKB ERIE, SANDUSKY, O.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi® trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobno1 se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dru»1' K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD J 351-353 No. Chicago St.	Joli<*
I
TROJKA
DR. FRANC DETELA
"Janez, poskusi ti!" je uka- j zal Lovro. Janez je poskusil j najprej zlepa, kakor je bil va- ] jen prigovarjati konju, češ za- i to pa utegnilo bi se kaj potreti. ]
"Smešno!" je dejal Majer, ki se je izborno zabaval pri tem i poskusu. "Kaj se bo potrlo! Za- < ženi!" /	1
"Ali zaženem?" je vprašal < Janez, pogledal Lovra in baro- : na in skrivil usta na smeh. Lov- i ro je igral čudno vlogo. Da se je stroj obnašal slabo, to bi mu bilo prav všeč in privoščil bi baronu nezgodo in sramoto, ako bi bil stroj njegov, ako ga ne bi bilo treba drago plačati in ko ne bi zadevale zbadljive opazke, namerjene na barona, tudi njega. Prisiljeno se je smejal in si želel, da bi bila burka že pri kraju.
"Ali zaženem?" je zopet Vprašal Janez in si zavihal rokave.
"Kar zaženi," so zavpili gledalci razen Lovra. — Rrr — pok! so zahreščala kolesa, pokrov je odletel in mleko je brizgnilo na vse strani, da so gledalci kričaje odskočili in je Ir-ma preplašena poprijela krilo.
"Dva zoba sta proč," je dejal Čuk. "Tovarniško blago!"
"Zato pa!" je dejal Janez in si odvihaval rokave.
"Ta metilnica se bo morala prirediti za vitel, da jo bodo gonili konji," je zabavljal Majer. Baron pa je trdil po pravici, da ključavničar ni bil pravilno sestavil stroja, čemur je ta odločno ugovarjal.
"To se bo vse popravilo," je kričal Edvard. "Prvič se ne posreči vselej. V Ogrskem Starem gradu so nam tudi nagajali stroji. Baron, nič ne obupuj."
"Če se to ne prenaredi vse, popolnoma, od kraja do konca," je modroval Cuk in si tlačil pipo, "ne bo nikdar za nič. Sleparsko tovarniško blago!"
"Gospod Bojanec," se je klanjal Majer, "mi smo prišli pokušat presnega masla; a kaže, da prezgodaj. Kaj pa tistih dobrih vinskih kapljic, ki sva jih pokušala — tega je že skoraj mesec —, imate še kaj ?"
Lovro se je priklonil, da izpolni željo, in naročil Zefi, naj prinese prigrizka in pijače. Sedli so v senco, gospod Majer kakor hišni gospodar, otroka njegova po domače, Lovro pa po sili prijazen, tolažeč se z mislijo, da jim vrača gostoljubnost in ne ostane potem nič več na dolgu. Zaman ga je kratkočasila Irma s pripovedovanjem, kako se je zabavala prošle dni s prijateljicami Mici, Tini in Elfi po bližnjih gradovih in kakšno veselico so bile napravile dvema topničarskima častnikoma; Vtis tega živahnega opisovanja je bil nameravanemu ravno nasproten. Lovra ni vznemirilo, ampak potrdilo v neugodnih mislih o Irmi in v sebični želji, da bi dobil družico, ki bi bila njemu všeč, ne drugim, in kateri bi bil obenem všeč on, ne drugi.
"Vi pa živite kakor puščav-nik,'v je dejala nagajivo. "Uživajte mladost z nami; za samotno življenje je prava doba sto-rost."
"Saj se tudi čutim starega," je dejal Lovro,
"Smešno, gospod Bojanec!" ga je zavračal gospod Majer, se ozrl okrog sebe in šepetal. "Tega barončka morate odpraviti. Kje pa tiči? Človek mora biti oprezen, ker je povsod polno prisluškovalcev. — Ta človek vas smeši s svojim gospodarstvom pred vsem svetom. Moj Bog, take stroje! Me-tilnico za vaših par krav! Ta .človek ni normalen, denarja
{mu ni dajati v roke. In kje ste jztafcnili te ponesrečene dijake? Vi potrebujete predvsem velike metle, potem pa druščine."
Cim bolj je sprevidel Lovro upravičenost teh očetovskih opominov, tem bolj so ga žalili, ker so prihajali iz takih ust. Izgovarjal se je, da ravna iz usmiljenja, za hrupne veselice pa da ne mara.
"Jaz ga čivkam tudi najrajši na tihem," je pritrdil Edvard in zbudil smeh, katerega se ni udeležil Lovro. Presedalo mu je bratenje Edvardovo in vesel je bil, ko so se odpeljali gostje. Ne korak jih ni spremil.
"Kam pa s temi stroji?" je vprašal Janez.
"V zaboje nazaj in na skedenj!"
"Zato pa! Če bi stal ta šment zunaj, bi ga hodili ljudje gledat kakor medveda." — Komaj se je odkrižal Lovro Janeza, so prišli nadenj dijaki.
"Ali so se že spravili ti hinavci?" ga je napadel Oroslav. "Poprej niste utegnili pogledati tega lista, poglejte ga sedaj! Kakšne zlobne opombe, kakšne zabavljice! Zato nam ga ni hotel izročiti krčmar; a smo mu ga izmaknili." — Lovro jim je ukazal, naj nesejo list nazaj, kjer so ga vzeli, in naj njega puste pri miru z neslanostmi.
Dijaki so godrnjali; zakaj zelo so zamerili Lovru občevanje z nerodoljubnimi Majerji. Govorili so o neznačajnosti in lipovem lesu in Zvonimir je de-klamiral srdito: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Lovro pa se je sam v svoji sobi z bridkostjo spominjal Radi-vojevega modrovanja, da ni ljudi vseh skup nič prida, da so sami sebičneži, ki se laskajo, kjer jim kaže, in zatirajo, kogar se ne boje. Koliko žalostnih skušenj se mu je nabralo v kratkem času! Kakšni so se mu pokazali ljudje v obraz, kakšni za hrbtom ! Barona redi kakor kačo na svojih prsih, dasi ga je že pičila. Majer, ki bogati s sleparsko kupčijo, se predrzne norca se delati iz njega, poštenjaka. In Irma, kolika prekanjenost se skriva pod tako lepo zunanjostjo! Oh, ni ga hinavca nad ženski obraz! In vse to je doživel Lovro ne v velikem mestu, ki je visoka šola skušenj, ampak na deželi, kjer vlada narava in nravnost. • Kaj pa še! Morebiti niti Oroslav in Slavoljub in Zvonimir niso ' nesebični prijatelji. Komu naj človek še zaupa? Tako se je čutil osamelega v grenkem prepričanju, da ne razumejo in ne vedo ceniti njegovega blagega srca ne svojci, ne znanci, ne narod. Misel, da se je velikim mo-' žem tudi tako godilo, mu kar nič ! ni lajšala bolesti. J Ko je bilo zopet preteklo nekaj lepih poletnih dni v otožnih, srce razjedajočih mislih, §e je ' oglasil z Dunaja prijatelj Radivoj z dopisnico, da pošlji tega in tega dne ob tej uri voz na postajo: "Jaz pridem." Lovru se je zdelo pisanje kratko in v svojem pesimizmu se je vprašal, če je pač Radivoj iskren prijatelj. Odgovor ga ni popolnoma zado-i vol j H; zatorej tudi m poslal kočije v Krško, ampak koleselj.
A prirojeni dostojnosti nič ne škodi koleselj. Radivoju se je vse odkrivalo, ko se je peljal . proti domu. Zamišljen je slo-. nel v vozu, površno odzdravljal in z zevanjem dokazoval zele-, nim hribom in rodovitnemu po-. lju, prijaznim selom in belim . cerkvicam, da ga ne zanimajo. V Gorenji vasi je obstal Janez na pošti, da je naložil, kar je bilo prišlo; Radivoj je obsedel
več."
Lovro je vodil prijatelja po svojem gradu, mu kazal sobe, novo pohišje in ga povpraševal, kaj dala na Dunaju ta in oni, v katero kavarno zahajajo, kam hodijo ob nedeljah, kakšno je društveno življenje.
"Ali imaš res barona za oskrbnika?" je vprašal Radivoj očitaje. Lovro je malo zardel in se izgovarjal, kako ga je bil sprejel, iz usmiljenja do reveža.
"Zdaj pa ga zapodi iz usmiljenja do sebe! Zakaj če je polovica tega res, kar mi je pripovedoval tvoj hlapec, ne da bi ga bil kaj vprašal, te ta človek smeši pred vsem razumni-štvom. Ta mora proč; isto tako naj odrinejo ti dosluženi dijaki."
"Odpravi jih!" se je nasmeh-j nil Lovro.
"Moja skrb! Jutri zjutraj naj jim pripravijo še zajtrk; potem pa naj jih potegne hlapec tja do Lipovca, da pridejo izpod nog. Kaj pa je z MajerT jevo Irmo? Pri čem sta že?"
Lovro se je silil v smeh in menil, da ima smolo.
"Lej, a jaz sem mislil, da sem že zamudil zaroko. Kaj pa počneš? Potrudi se! Ta denar mora priti v domače roke. Gotovo si bil sentimentalen. Ali ti nisem pravil, da se ženske hitro naveličajo zdihovanja in praznega besedovanja? Osladnih poklonov ne trpimo dandanes
niti v romanih več. Spomni se, da si mož in da imaš denar. Kaj pa počno na Pristavi?"
Obotavljaje je povedal Lovro, da na Pristavi sploh še ni bil. Radivoj si je zavihal brke, pogladil brado in menil, da je treba popraviti to napako in da ga bo peljal on sam tja in ga opravičil.
"Torej z baronom in temi pe-tošolci se zabavaš ves dan?"
Lovro je omenil nekako plaho, da je tudi pisal po Radivo-jevem naročilu, in vprašal, kaj so rekli na Dunaju o spisu.
"O čem si pisal?"
"O pravopisu krajevnih imen."
"Podpisan?"
"L. B."
"Ni ga brala živa duša. Podpisati se je treba s polnim imenom. Kaj bi se skrival, ker kažeš lahko moško lice! A snov se mi ne zdi srečno izbrana; naslov pa je še nesrečnejši. Ta odganja čitatelje kakor tatrman vrane."
"Torej tudi niste brali sodbe o moji razpravi?"
"Ne besede. Ali je kaj škode?"
"Čisto nič!"
(Dalje prihodnjič)
JHKJBIAYflEOPMll OLmSBMLMMI T WW H IHHTOff HiOPIL