LJUBLJANA J0503LAVIJ St. 214 tist izhaja vsaki da. 3 mesece L L 6.50 vet. — v Širok osti 1'ktfio ii niče. zahviUs, Letnik Lil m NtretmHi oalo Mo L 71—, t |it 3G it«i — O^—nhn cm 1 trflorska h obrta« o^im L 1 L 1.50, o^Mt pni itmi L X EDINOST _______ is vprmvnatTO* Tr»t (31, trffca S. Francete© >, organizacija, ki hoče ob tej priliki pokazati svoj praktični značaj za obrambo države. Unschlicht daje sedanjemu naboru tudi politični značaj in prehaja skoro v tragiko, ko pravi, da je treba sedaj «pokazati pripravljenost, braniti tudi s krvjo zibelko mednarodne revolucije, ZSSR, pred napadi imperializma.« Poleg tega, da izpopolnjuje vrste svoje armade z mladimi močmi, skuša sedaj sovjetska vlada razširjati voja&ko znanje tudi med rezervisti rdeče armade, toliko na deželi kolikor po mostili. V to svrho se vršijo poskusne mobilizacije, kakor so se pred kratkim izvršile tudi na Krimu in v Petrogradu. Inozemski listi so že prinašali alarmantne vesti in naglašali, da je 9 rjetska vlada odredila splošno mobilizacijo. To je bilo seveda pretirano, čeprav je res, da so bili omenjeni kraji v tistih dneh naravnost militarizirani. Nudili so vemo sliko mest in vasi ob vojni napovedi: povsod skupine «rdečih» rezervistov, lekvirirani konji, povsod mrzlično vrvenje med prebivalstvom. V komunističnih mladinskih organizacijah se člani poučujejo v rabi orožja in v drugih oojaških stvareh. Člani so po 15 do 19 let stari. Vršijo se tudi posebni vojaški manevri, katerih se udeležujejo «komsomol-ski» {komunist, sovjetska omladina) bataljoni. Po raznih ruskih mestih se prirejajo manevri za «meščanske« in »delavsko) bataljone, v okolici Ivanova Voznesenskega pa so se vršile velike vežbe «seljaških« bataljonov. Vse to kaže, da akcija za «vo-jenazaciju« ZSSR v zadnjem času ne popušča, pač pa se še ži-vahneje izvaja. Takšna propaganda seveda ne more biti predeč v interesu miru, a evrooske Delovanje odsekov HL mednarodnega znanstveno organizacijo RIM, 7. (Izv.) III. mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela je tudi danes marljivo nadaljeval svoje delo. Pred-poldne so zasedali odseki za industrijo, javne službe m gospodinjstvo. Tekom zasedanja posameznih odsekov se je priglasilo k besedi mnogo delegatov, ki so, kakor včeraj, poročali o napredku znanstvene organizacije dela v posameznih državah ter stavili razne predloge. Odsek za gospodinjstvo je danes dopoldne fee Ikončal .svoje delo. Načelnik odseka je zaključil razprave s sledečimi besedami: «Vaše zanimive in važne razprave so jasno dokazale potrebo znanstvene organizacije dela v gospodinjstvu. To potrebo občuti jcivno mnenje v vseh državah. Ak"> napreduje izvajanje znanstvene organizacije d«;-la precej počasi v industriji, ki predstavlja že sama po sebi organizacijo dela, bo ta organizacija, kar je doceia razumljivo še bolj počasi napredovala v gospodinjstvu, toda sejano seme bo prav gotovo obrodilo sadove in na tem kongresu zasnovane in pojasnjene misli se bodo prav gotovo razvile in postopoma udejstvile. Ko se bo to zgodilo, se bo njihov dobrodejni vpliv pokazal \ proč vi tu in blagostanju družin in dr&av.« Pred dopoldanskim zasedanjem odsekov so se sestali državni odbori, ki so člani mednarodnega odbora s sedežem v Pragi. Na tem sestanku je bil izvoljen za predsednika mednarodnega odbora za prihodnji dve leti on. Franc Mauro, za sedež mednarodnega odbora je bila spet določena Praga. Tekom popoldneva so tudi o-stali odseki zaključili svoje delo. V odsekih za poljedelstvo in javne službe sta zaključila načelnika razprave z ugotovitvijo, tia je znanstvena organizacija dela mogoča in lahko izvedljiva tudi v poljedelstvu in v javnih službah, le da je potrebna vsestranska propaganda za njeno izvedbo. Jutri ob 10.30 se bo vršila plenarna seja kongresa, na kateri bo predsednik on. Mauro na podlagi poročil, ki so mu jih izročili že danes zvečer glavni poro" valci posameznih odsekov, podal kongresu splošno poročilo. Jutrišnje zaključne sejo III. mednarodnega kongresa za znanstveno organizacijo dela se bo udeležil tudi načelnik vlade on. Mussolini, ki bo imel ob tej priliki daljši govor v štirih u-radnih jezikih kongresa. Sklicanje velikega foiistovsktg« sveto RIM, 7. (Izv.) Kakor doznava današnji «Giomale dTtalia», se bo sestal po zasedanju ministrskega sveta in po seji strankinega vodstva tudi veliki faSi-stovski svet, kar se bo zgodilo bržkone v prvi polovici oktobra. Uspehi poletnih vaj vojske in nrtflelfo RIM, 7. (Izv.) Vojno ministrstvo objavlja: Vojnemu ministrstvu so bila s strani mero-dajnih oblasti predložena poročila o poteku nedavnih poletnih vojaških vaj, katerih se ;e udeležilo, kakor znano, poleg Vojske tudi več oddelkov milicije. Ta poročila povdarjajo soglasno oddelki milicije samostojne navi ad al o med oddelki armade in milicije. Pri nekaterih vajah so tvorili oddelki milicije samostojno nasprotne stranke. Ob teh prilikah so se oddelki milicije odlikovali s svojo disciplino ter so dokazali svojo dobro telesno in duševno vzgojo. Vojaške oblasti, ki t j poročale o nedavnih vajah, se skladajo v sodbi, da so oddelki milicije znatno napredovali v svoji tehnično-profesionalni izvežba-nosti. Novi prefekti a RIM, 7. (Izv.) Danes so bili zapriseženi novi fašistovski ^prefekti V prihodnjih dneh bosta nove prefekte posamič sprejela države bi v tem pogledu menda ne smele ničesar očitati Rusiji, saj se tudi same pripravljajo «za vsak slučaj«. najprej predsednik vlade oa Musaolini, nato pa generalni tajnik fašistovske stranke. Tekom današnjega dneva je Imel načelnik vlade več razgovorov s svojimi neposrednimi sotrud-niki in s prometnim ministrom on. Cianom, ki je odpotoval danes zvečer v Cošmo, kjer bo prisostvoval kongresu poStnih in brzojavnih uslužbencev. Istota-ko je nocoj odpotoval finančni minister grof Vol pa v Benetke, kjer se bo dne/10. septembra vršila poroka # njegove hčerke Marije s knezom Ruspolijem. Izjava Akmeda boga Zogtl o tkttasU pogodbi RIM, 7. (Izv.) Albanski tiskov ni urad sporoča: Pooblaščeni smo pojasniti da-lekosežnost nekaterih izjav, ki jih je podal predsednik republike nekemu inozemskemu novinarju. Njegova ekscelenca Ah-med beg Zogu se je v resnici omejil na izjavo, da se je albanska vlada takoj po sklenitvi tiranske pogodbe pokazala pripravljeno dopustiti, da se pridruži k obema pri tej pogodbi prizadetima drŽavama še kaka tretja država. Toda navzlic tej pripravljenosti albanske vlade ni nobena država želela kot tretja stranka sprejeti pogodbo. Na drugi strani pa je razumljivo, da je eventuelna pridružitev kake druge države glasom izjave z dne 26. aprila podrejena predhodnemu sporazumu med italijansko in albansko vlado. Discipliniranje zbirk za nova letala RIM, 7. (Izv.) Tiskovni urad fašistovske stranke sporoča: Poziv za zbirko prispevkov za letala, ki se imajo darovati italijanski aeronavtiki, je (našel med italijanskim narodom globok odmev. Toda generalno tajništvo stranke smatra za potrebno 'disciplinirati iniciative, ki so se pričele pojavljati In vedno boli množiti. Zbirka mora biti prirejena v vsaki pokrajini in mora biti plod ljudskega podpisovanja. Zato je potrebno, da razna narpdna udruženja omejijo svoje delovanje, obstoječe v propagandi med lastnimi člani, da prispevajo k zbirki za letala V vsaki pokrajini naj zbirajo potrebne zneske odbori, ki so bili nalašč v to svrno sestavljeni, ni treba nabaviti letal ali sklepati kake tozadevne pogodbe, marveč je mnogo bolj priporočljivo izročiti te zbirke aeronavtičnemu ministrstvu, ki bo poskrbelo, da bodo dobila letala imena - posameznih pokrajin. IIHaž o šolskih prispevkih občin Naklo in Rcdik RIM, 7. (Izv.) V svoji današnji številki prinaša «Gazzetta Uffi-ciale» kraljevi ukaz z dne 16. junija 1927., glasom katerega se poviša šolski prispevek občine Naklo na letnih 6070 lir, istočasno pa se Črta prispevek občine Rodik, ki je bil določen s prejšnjim ukazom, kakor za občino Naklo. Geografski kongres in Italijanska kolonialna politika MILAN, 7. (Izv.) Davi jp pričel 10. italijanski geografski kongres svoje delo. Na popoldanski seji je poročal vojvoda delle Puglie o svojem potovanju v Kongo. Za njim je povfcel besedo minister za kolonije on. Federzoni, ki je podal dalj&e poročilo o kolonialni politiki Italije, v katerem je povdarjal med drugim prednost Italije za slučaj revizije kolonialnih posesti. Aretacija komunistov ▼ Bndimpdtti DUNAJ, 7. V Budimpešti so odkrili več organizacij za komunistično propagando na Madžarskem. Budimpeštanska policija je aretirala kakih 200 sumljivih oseb. Uspelo ji je u-gotoviti, da razpolagajo komunistični agenti z velikimi denarnimi sredstvi* ter da zamore j o organizirati s pomočjo sistema celic (srenj) velike mase ljudi v največji tajnosti. 14 arettrancev je priznalo, da je sodelovalo teh komunističnih celicah in da so dobivali povelja iz »nekega visokega urada v Budafoku (bržkone Budimpešti)«. V tistem uradu je bila tudi tiskarna, kjer so se tiskali tajni komimtottgni proglasi in letaki. Letalo „Old Glory T oceanskih valovih? RIM, 7. I« Sv. Ivana na Novi zemlji poročajo, da je letelo letalo «01d Glory» sinoči ob 22.05 preko polotoka Avalon na jugovzhodni strani Nove zemlje. Ber-taud je tedaj po brezžičnem brzojavu sporočil, da deluje motor v najboljšem redu, da leti mo-noplan'z naglico *100 mHj na uro, da so vetrovi ugodni in vremenske prilike dobre. Letel bo V smeri proti Bordeaujru. Kakih dvajset minut je brezžična brzojavna postaja na rtu Race prejela vest od letalca Bertauda, da je vse dobro in da letalo normalno nadaljuje svojo pot. Ob 22.50 je letalo imelo za seboj 1500 km. Zaznali so zanj v Sv. Ivanu na Novi zemlji. Davi pa je ob 10.37 došla vest iz Northolta, da sta parnika «Carmania» in «Lapi and» prejela od letala «01d Glory» brzojavne klice na pomoč. Tudi a-fenciji «Reuter» poročajo iz New-Yorka, da sta parnika «Carmania» in « Lapi and » sporočila tamkajšnji radio-brzo-javni postaji, da je klicalo letalo «01d Glory» na pomoč. Ko je letalec Bertaud drugič klical na pomoč, je brzojatvil, da je letalo preletelo točno eno tretjino svoje poti med Novo zemljo in Bor de aujcom. NEW-YORK, 7. Parnik «Tran-silvanra« je sporočil ob 8.30 zjutraj v New-York, da se nahaja na točki48' severne dolžine in 42° 4* zapadne širine, ter da se je usmeril v ono smer, odkoder je prejel klice na pomoč, ki jih je oddalo letalo «01d Glorjr«. Brzojavka pranika «Transilvanija« pravi, da se letalo nahaja bržkone na točki 49° 15' severne Širine in 41° 15* zapadne dolžine. Kmalu nato je prispela semkaj /druga radio-brzojavka, po kateri je parnik «Transilvama» z vso brzino plul proti točki, odkoder so bili zasnati klici na pomoč. Kot izgleda, je bil parnik takrat oddaljen od ponesrečenih prekooceanskih letalcev le še kakih 83 milj. NEW-YORK, 7. (Izv.) Nova rađlo-braojavka, ki jo je oddal amerifki parnik «Transocea-nia», pravi, da parnik do sedaj ni imel uspeha s svojim izsle-dovanjem letala in letalcev. Od jugo-vzhoda piha močan veter m morje je sek> razburkano NEW-YORK, 7. (Lav.) Angleški parnik «Carmaaia», ki je prejel Bertaudove klice na pomoč, sporoča, da je prispel eno uro pred solnčnim zahodom na mesto, odkoder so bili odposlani klici na pomoč. Parnik ni našel nikakega sledu o letalu. Sedaj nadaljuje svoje iskanje in če bo potrebno, ga bo nadaljeval vso noč v smeri-, v katero je najbrž letel Bertaud. Parnik sporoča nadalje, da je dvakrat prejel klice na pomoč, in sicer ob 18.09 in ob 18.15 in nato ničesar več. NEW-YORK, 7. (Izv.) Parnik «Transatlantica» sporoča, da je opustil svoje iskanje letala «01d Glory*», ker smatra, da bi bilo povsem brez uspeha. NEW-YORK, 7. (Izv.) Parnik ccCarmania« javlja v drugič, da bo nadaljeval svoje iskanje, pa Čeprav se poveljniku parnika zdi vse iskanje zaman. Tudi če bi se bilo letalcem posrečilo vkrcati se v čoln iz kavčuka, ki bo ga imeli s seboj, je skoro nemogoče, da bi se bili do večera upirali razburkanim morskim valovom. Ti etalo «Sfr Mm Carling« poletu preko ocobmb HARBOR-GRACE, 7. (Izv.) Monoplan «Sir John Carling«, ki je bil pred dnevi primoran pretrgati svoj polet "London Iv Kanadi-London v Angliji, je nastopil, bržkone ne da bi vedel za razburljive vesti o poletu Bertauda, danes ob 9.55 po kanadskem času svoj prekooceanski polet. Pri trčenju so bili dva orožnika težko ranjena, več ali manj lažje pa orožnidki brigadir, šofer in dva miličnika Ponarejevalci denarja v rokah pravice JAKIN, 7. Kraljevim orožnikom se je po daljšem zasledovanju v Jakinu in okolici posrečilo izslediti tajno organizirano družbo, ki je pctnarejevala in razpečavala tisočlirske bankovce in bančne nakaznice. Doslej so orožniki aretirali v Jakinu štiri ponarejevalce in tri v mestu Jesi. Pri njih so našli 8000 bankovcev po 1000 lir, kil bi se imeli v teh dneh spraviti v obtok. Orožniki nadaljujejo svoje zasledovanje. VoklfevKeTpogratek v Beograd BEOGRAD, 7. (Izv.) Danes zjutraj se je povrnil gospod Vu-kićević s svojega agitacijskega potovanja v Beograd in je takoj s kolodvora odšel v vladno pred-sednidtvo, kjer se je mudil skoio ves dan, le nekaj časa je prebil v notranjem ministrstvu. V vladnem predsedništvu so se vršiii danes do pozno zvečer konference iir. posvetovanja vladnih radikalov. Včerajšnji govor Davidovića je napravil na vladne kroge globok vtis. pe-mokratski krogi slej ko prej povdarjajo, da je demokratsko-radikalna vladna koalicija dejansko že razpadla ter da obstoja samo še formalno. Vsi ministri so tekom današnjega dne odpotovali na agitacij ska potovanja v svoja volilna okrožja, le finančni minister je nocoj odpotoval na Bled v avdijenco h kralju. Piibićević na agitacij skem potovanju BEOGRAD, 7. (Izv.) Načelnik SDS Pribičević je imel včeraj po svoji agitacijski turneji po Dalmaciji več shodov v Virgin-mostu in okolici Velik shod je imel v Topovski, udeležilo se ga je 5000 ljudi. Sinoči ob 11. uri je prispel v Banjaluko, kjer ga je pričakovalo pred hotelom, v katerem se je imel nastaniti, 2000 njegovih pristašev. Ob tej priliki je imel daljši govor. Danes se je vrnil v Beograd in je takoj nadaljeval svoje potovanje v Šu-madijo, kjer bo imel jutri več shodov. (Pride of Deftreftta v Ri RANGOON, 7. (Izv.) Letalo «Pride of Detroit«, ki je odletelo danes ob 6. uri zjutraj iz Kal-kute, je prispelo v Rangoon danes ob 14.25 popoldne. Letalo je preletelo pot približno 900 km v zračni črti. RIM, 7. (Izv.) Davi sta se trčila dva kamijona v bližini postaje Maecanese. En kami jen je prevažal iz zaporov t Civttavec-chia v rimske ječe 11 jetnikov. Jneoslovenska vojna ladja se je potopila DUBROVNIK, 7. (Izv.) Danes je dospela semkaj vest, da se je včeraj ponesrečila v bližini M al te jugoslavenska vojna ladja «Hvar», ki je bila na potu v Anglijo. Ladja je nasedla na pečino in se je tako poškodovala, da je čez nekaj ur izginila pod vodo. Posadka se je rešila. Ladja bi bila morala pripeljati iz neke angleške ladjedelnice sestavne dele za jugoslovenske podmornice. _ Sovjetski letalec se je vtihotapil v Jugoslavijo DJAKOVO, 7. (Izv.) Pred par dnevi se je vrnil po 10-letni odsotnosti v ruskem ujetništvu bivši trgovski nastavljenec Matija Brezović. Njegov nepričakovani povratek je izzval v vsem mestu veliko senzacijo, ker so bili že vsi prepričani, da je umrl. Čez dva dni pa je Brezović brez sledu izginil. Njegovi sorodniki so zaman povpraševali za njim in so končno prijavili zadevo policiji, ki je uvedla preiskavo. Poizvedavanja so rodila nepričakovan uspeh in senzacionalna odkritja. Policija je ugotovila, da je Brezovih pilot sovjetske armade ter da je priletel s sovjetskim vojaškim letalom v Jugoslavijo. Pristal je nedaleč cd Djakova v nekem goedu, kjer je letalo z vejevjem tako zakril, da bi ga bilo le težko najti Po dvodnevnem bivar-nju pri svojcih v Djakovem se je z letalom spet vrnil v Rusijo. Izrabil je znani letalski meeting Male antante in polet iz Beograda v Varšavo ter nazaj, vsled česar je lahko skoro neopažen priletel v Jugoslavijo. Njegovo letalo je lahko vsakdo sam eni 1, če že ne z jugoslovenskimi, pa vsaj s poljskimi ali čehoelova-škimL Razen tega je bilo letalo opremljeno z znaki jugoslavenskih vojaških letal in cenačeno s črkami SHS. Po vsej drŽavi je ta veet izzval* veliko senza-dia Nooe psplaue 9 Ameriki WASHINGTON, 7. Iz mesta Memphis Tenu prihajajo drugo za drugim poročila o novih katastrofalnih poplavah. Vsled deževja v poslednjih dveh tednih so narasli hudourniki! in reke, ki so stekajo v ve-letoka Arkansajs in White. Vode teh dveh poslednjih so prestopile bregove ter deloma podrle nasipe, ki so jih v letošnji pomladi po onih velikih poplavah komaj spet popravili. Na tisoče oseb se je zateklo v improvizirana pribežališča Rdečega križa. Vode so preplavile 300.000 juter zemlje. Vendar pa zatrjujejo izvedenci in tehniki, ki jih je vlada takoj poslala na mesto nesreče, da se poplave ne bodo povečale in da se bodo vode tekom nekaj dni spet padle, seveda če se deževje ne bo nadaljevalo. Lord Cecil o akciji lorda Rother-mereja DUNAJ, 7. Londonski poročevalec lista «Pesti Hirlap« je imel z lordom Robertom Ceci-lom razgovor, v katerem je bivši angleški minister izjavil, da je minilo že 10 let po svetovni vojni in ni naroda, ki ne bi1 še sedaj trpel tadi novega položaja v Evropi. Kar se tiče propagande lorda Rothermereja, je lord Cecil dejal, da jo ceni zelo visoko in da ji pripisuje velik pomen ne samo s stališča Madžarske, temveč tudi s stališča centralne Evrope in sploh z vidika svetovnega miru. ——■n^g——mrntmi i Politične beležke Značilne izjave Trookega o razmerah v Rusiji Kakor znano, se že delf časa mudi v Rusiji delegacija ameriških delavcev, novinarjev in profesorjev, ki proučuje tamošnje politične in gospodarske iPMJnere^, Delegacijo stalno spremljajo odlični sovjetski politični Činitelji, ki si na vse na-č«*e prizadevajo, ida .Ustrežejo &*herni njihovi želji Amerikancem je bilo celo dovoljeno, da so se sestali s Trockijem, kateremu je sicer prepovedano, da bi sprejemal inozemce m se razgovarjal z njimi o političnih vprašanjih. Pri tej priliki so mu člani delegacije stavili nekatera vprašanja o političnem in gospodarskem položaju sovjetske Rusije. Pri svojih odgovorih je Trockij pokazal največjo lojalnost naspram Stalinu in napram sedanjim članom sovjetske vlade. Pa kljub tfeinu Stalinova skupina ni bila zadovoljna z njegovimi izjavami, ^n temu se tudi ni čuditi, kaj t« Amerikanci so stavili vprašanja, na katera res ni bilo lahko odgovoriti. Evo nekatera: «Aii je sploh mogoče upravičeno trditi, da v sovjetski Rusiji vlada demokracija in ne diktatura ene stranke, t. j. komunistične? Zakaj v Rusiji ni svobode tiska, da bi narod eventuelno mogel izraziti svojo nezadovoljnost s sovjetskim režimom? Ali -je mogoče blizu dan, ko bo v sovjetski Rusiji vsakdo smel svobodno misliti v javnem življenju, bodisi delavec kakor tudi' nasprotnik boljševiškega režima?« Na ta vprašanja je Trockij odvrnil, da predvsem demokracije ni na svetu ter da v Evropi in Ameriki ne vlada demokracija, temveč kapitalizem, ki je le navidezno demokratičen. Svobode tiska, po mnenju Trockega, ni nikjer na svetu. .Vsekakor pa sme tisk komunistične stranke v Rusiji v mnogo večji meri o-pozarjati na nedostatke sovjetskega državnega ustroja nego sme časopisje v kapitalističnih državah pisati o nedostatkih buržujskega državnega ustroja. Potemtakem bi izgledalo, da je Trockij odgovoril inozemcem kakor se spodobi dobremu komunistu. Toda čisto drugače je sodila o njegovih izjavah Stalinova skupina, ki se boji vsake inicijativne izjave voditelja opozicije in sploh vsakega njegovega javnega nastopa, tudi če bi ta bil popolnoma lojalen. «Prav-da>> na primer očita Trockemu IL t£DDTOiT> V Trstu, dne 7. septembra 1927. da je zagrešil veliko napako* ko je dejal, da v sovjetski Rusiji ni demokracije. Nasprotno — piše «Pravda» — on bi bil moral prepričati Amerikance, da vlada v Rusiji najlepša demokracija na svetu. Dalje mu očita, da je 2 odgovorom glede možnosti kritike nedostatkom sovjetskega državnega ustroja s strani strankinega tiska indirektno priznal, da je proletarijat v splošnem nezadovoljen s sovjetskim režimom, doCim bi bil moral prepričati Amerikance, da ves delavski svet z vsemi silami podpira sovjete, ker se zaveda, da mu ti dajejo, pravice kakršnih mu ne more dati nobena druga državna ustava. JFrav-da» zaključuje svojo kiitiko s trditvijo, da vprašanja, ki so jili stavili Amerikanci Trockemu, nikakor niso bila težka in da bi nanje z lahkoto odgovarjal vsak prepričan komunist, dočim se je Trockij zapletel in je s svojimi odgovori zagrešil «toliko velikih napak ». Še o Lordu Rothermereju Pred nekaj dnevi je Lord Bothermere objavil v «Daily Mailu» in obenem v 70 največjih angleških in kanadskih listih nov članek, naperjen proti Če-hoslovaški in Romunski, članek, v katerem spet zahteva revizijo trianonske mirovne pogube. Pisanje Lorda Rotheme-reja je izzvalo v obeh prizadetih državah veliko ogorčenje; pa tudi po drugih državah evropske celine gledajo politiki in javnost z velikim začudenjem na trmoglavo nastojanje angleškega Lorda, ki hoče na vsak način razširiti meje krone sv. Štefana in propagira idejo revizije mirovnih pogodb. Lorda Rothermereja zanima prav za prav samo trianonska mirovna pogodba;, vendar pa je jasno, da bi se sedanji «status« v Evropi, zgrajen na mirovnih pogodbah, nevarno zamajal, ko bi se ena pogodba revidirala, ko bi se eden izmed stebrov podrl. Vsi državniki zavezniških držav, brez izjeme, so že nešteto krat naglašali, da so mirovne pogodbe nedotakljive. To je izrecno naglasil tudi on. Musso-lini, ko je govoril o zadnjih krvavih izgredih naj Dunaju in o vprašanju takozvanega «An-schlussa». Ni čudno, če je članek, o ka-terem smo uvodoma, govorili, izzval precejšnje ogorčenje. Lord Rothermere trdi v tem članku n. pr., da se je Čchoslo-vaška država rodila po zaslugi operacij veščih politikov, a njena življenjska zmožnost da ni nič kaj trdna, ker je radi na-sprotstev, ki vladajo med Cehi, Slovaki, Nemci, Madžari, BSc-ravci, Poljaki in Rusini, staJno izpostavljena nevarnosti, da lepega dne razpade. In pravi celo: «Ne morem si predstavljati manj privlačnih prednostnih papirjev za dobro informirano javnost, nego so državna posojila Čehoslovaške in Romunske. Dolžnost bančnih zavodov v Londonu in Newyorku, ki trgujejo s takimi vrednostnimi papirji je, da opozore svojo klijentelo na riziko, ki je spojen z vlaganjem denarja v vrednostne papirje teh držav, katere se trudijo, da bi požrle mc.Čne narodne manjšine, ki se od njih razlikujejo plemensko, jezikovno in versko.» Te besede so bile seveda zelo hude. Kude pa so se morale zdeti samo onemu, ki ne pozna razmer . Avto je vozil v lahnem in počasnem tempu in je skušal prevoeati živahno ulico Corso Verdi. Istočasno pa je v hitrejšem in silnejšem tempu privozil od ulice Sv. Ivana po Corso Verdi avtomobil številka 279 (Videm), ki ga je vodil neki Dogali Bruno del He, prehajajoč iz Fanne (pokrajina Videm). Na tem avtomobilu se je poleg njega vozila še njegova mati in sestrična ter majhen otrok. Bodisi radi premajhne pazljivosti, bodisi radi prevelike hitrosti, s katero je vozil, je Bruno del Re opasal prvi avto šele zadnji hip, pritisnil za zavore, toda avtomobila nj mogel tako hitro u-staviti, da bi ne s prvimi kolesi zadel v bok avtomobila, v katerem so se nahajali častniki, ga zasukal in zavrtel s tako silo, da je odletel ob zid in ob izložr-bo neke bližnje trgovine. Istočasno je, bodisi radi sunka, ki ga je zadobil avto, ko je sunil ob precej visok trotoar, bodisi, da je hotel v hipni zmešnjavi skočiti iiz avtomobila, podpolkovnik butml z glavo ob zid, padel na trotoar in pod avto. — Takoj je bil obveščen Zeleni križ, ki ima svoje prostore v bližini, in je prepeljal nesrečnega podpolkovnika, ki si je razbil glavo in bil smrtno ranjen, v vojaško bolnico. Nekaj minut za tem je nesrečnik izdihnil. Ostali, ki so se vozili bodisi v prvem, bodisi v drugem avtomobilu, so ostali oopolnoma nepoškodovani. Le avtomobila sta nekoliko trpela. V banalnem cestnem incidentu je pordečila tlak goriške ulice kri alpinskega podpolkovnika Ezija Campinija. Kmalu nato je prenehal živeti v najlepšem zrelem cvetu svojega življenja. Življenje alpinskega častnika v teh frrajčh ga je neprestano držalo v stalnem dotiku z najširšimi plastmi našega ljudstva. Kot k poveljniku alpinskega bataljona so se vedno k njemu skozi leta zatekali z zaupanjem in brez skrbi nadi kmetje bodisi po pomoč za popravljanje poti bodisi v slučajih povodnji, požara ter v neštetih slučajih osebnih slučajev vojaških vpoklice*, preložitev itd. Odlikovala pa ni pokojnega podpolkovnika Campinija samo pripravljenost pomagati svojemu bližnjemu ter posebno kmetske-mu ljudstvu, ampak tudi prostodušnost srca, priprostost v občevanju ter neugasna vedrost značaja. Zato so pa bili stalni gostje njegove vesele družbe vsi stanovi tukajšni. ljudstva od odvetnika in učitelja pa do priprostoga kmeta tn delavca, v veselem prisrčnem razgovoru ter prepevanju prelepih naših pesmi. Ko je bil povišan iz majorja v podpolkovnika in ko se je nato poslovil iz osrčja naših Gor ter nastopil svoje novo mesto v Gorici, Jo bilo slovo zastopnikov našega ljudstva od njega res polno iskrenega žalovanja in ne samo prepleteno običajnih tfonnalnosti. Pa tudi v Gorici, na njegovem novem službenem mestu so se ved no vsi številni znanci iz vrst natega ljudstva zatekali k njemu, upoštevajoč In ceneč njegove nar svete in samostojno mnenje. Vemo, da bo vest o njegovi nenadni m smrti bolestno pretresla vse one vrste našega ljudstva, ki so ga poznale in uživale prijaznost njegove družbe, dobroto njegovega srca. Ko izreka naš list globoko sožalje svojcem pokojnika ter armadi nad izgubo izvrstnega častnika, se zaveda, da tolmači sočustvovanje vsega našega ljudstva. Prijatelju v vseh razmerah in okolščinah večen hvaležen spomin! Razpuščena društva Poleg društev, naštetih tekom tedna v našem listu, posnemljemo iz «Goriške Straže», da so bila razpuSčena Še sledeča društva: Prosvetna društva v Kanalu, Sv. Križu, Gorenjem polju, Črnem vrhu, Steverjanu, Cerovem, Avčah, Podsabotinu, Slapu pri Vipavi, Gaberju, Štanjelu, Spodnji Idriji, Bukovem, Drežnici, Smasti, Pod-gori in Plavah. — Vsa ta društva so bila razpuščena z motivacijo, da njihovo delovanje ni bilo v skladu z nacionalnim redom. Navodila glede prodaje mesa Goriški podeštat je z ozirom na zakon z dne 19. maja 1927 Št. 808 o prodaji svežega in zmrznjenega mesa ter sklicujoč se na požude določbe pristojnega ministrstva, odredil sledeče: Pri prodaji v javnosti se sveže meso deli na sledeče kakovosti: Goveje nseeo: Najboljše I. vrste je meso in drobovje sledečih vrst goveje živine, dobro vzrejene in odebeljene: telički in telice, ki i-majo žive teže najimanj 40 kg (pri živini gorske pasme), in ne manj od 50 kg (pri živini nižinske pasme). Voli, ki niso stari nad 6 let in krave ,ki nimajo več kot 4 leta. Drugovrstno (slabše) meso se sestoji iz mesa in drobovja bikov in starejše živine ter živine, ki ne spada v prvo vrsto. Ovčje meso. Prvovrstno je meso iz: jančkov, kozličkov, koštru-nov in njih drobovja. Drugovrstno pa je meso iz ovnov, koz in ovac ter njihovega drobovja. Prašičje meso. Prvovrstno je meso, drobovje in slanina iz prašičev in svinj katerekoli starosti, samo da so skopljeni in sicer to že pred najmanj dvema mesecema ter da so dobro rejeni. Drugovrstno pa je meso in slanina prasic ter samcev in samic, ki so sk< ^Ijeni tekom dveh mesecev. Tisti pa, ki niso skopljeni in so zaostali v rasti so določeni za nižje mesnice kot predpisuje zakon, ki je v veljavi, za javno zdravje. Konjsko meso. Edina vrsta, v katero spada vsako meso, ki ga dobimo od zdravih konj. Sveže meso mora biti razdeljeno po naznačeni razpredelbi, opremljeno s kolkovno znamko in pokrito s prevlako, ki naj bo rdeče barve za meso I. vrste, s črno pa za meso II. vrste. Ako pride sveže meso iz druge občine, mora biti v hipu, ko se ga v mestni klavnici zdravniško pregleda, že opremljeno s prej omenjeno kolkovno znamko in ločeno pO kakovosti, drugače ga živino-zdravnika komisija določi naravnost za v II. vrsto, Če ne celo še za zadnjo. Tudi zmrznjeno meso se deli v boljše in slabše. V prvo vrsto spada ono, ki je od mlajše živine {telice, voliči, junice itd.), ki so dobro opitani in izrejeni. Sicer pa v drugo vrsto. Tudi zmrznjeno meso mora biti vidno razdeljeno z ozirom na kakovost. Določitev cene krušni moki Na tukajSnji prefekturi se je sestala tržna komisija pod predsedstvom prefekta kom. Cassinija in med drugim določila tudi sledeče: 1) določila je ceno L. 170 za kvintal moke, ki se rabi za kruh, vštevši vrečo in franko 17. mlina ali pa iz postaje, od koder se pošilja. Na podlagi tega bodo lahko občinske oblasti nadzorovale .-eno kruhu in določile morebitna znižanja. Hitra tu je: 2) določila r a:, predel bo svežega in zmrzlega mesa, ki smo že zgoraj navedli in odobrila nekaj te razpredelbe se tika-jočih izjem. Pade s stola ln rt slomi roko Čudna nesreča ®e je pripetila nekemu Mihaelu Pavšiču iz Oze-ljana, staremu 67 let. Padel je namreč s stola in si zlomil roko v zapestju. Zeleni križ ga je prepeljal t bolnišnico usmiljenih bratov. Trgovcem, ki trgujejo z inozemstvom Pri tukajšnji trgovinski zbornici je na ogled listina, ki jo je poslala italijan-sko-čehoslovaška trgovinska zbornica iz Trsta in ki vsebuje veliko ponudb in tičočih se vsestranskih vrst trgovanja. Ofenj na Gabrijelu Na južni strani hriba Gabrijela je predvčerajšnjim pričel goreti velik kompleks s travo in grmovjem porastlega ozemlja. Ogenj se je počasi razširil tudi nižje na bolj obdelani teren in povzročil tako precej škodo posestniku Fr. Makucu iz Kronberga in Antonu Logarju iz Grgarja. Skupna škoda znaša okrog (KM) lir. Za krivca, ki je zažgal, se »ne ve. Bo pač zopet vzrok kak neprevidno vržen ogorek cigarete. Posebno v vročih poletnih dneh je treba pazili na take stvari! Tat, ki išče denarja v suknji Ko je Jakob Valič, 42-leten možak, stanujoč v ulici Cappuccini, radi opravkov za hip zapustil svojo delavnico ,jo v tistem trenutku smuknil v sobo neznani lat, prebrskal je vse žepe suknje, ki je visela na obešalniku, in Valiču odnesel 400 lir. Izginil je kot kafra. VRTOJBA Eam? Zadnje čase smo bili postavljeni pred vprašanje: odločiti se za priključitev naše občino k Gorici ali pa k Renčam. Vaščani so se vsi brez razlike izrazili za priključitev k Gorici. Številni razlogi so jih k temu nagnili. Tako imajo v Gorico samo 2 in pol km poti, i» Renče pa 6 km. Dalje so razne naprave goriškega mesta na vrtoj-benskih tleli, tako na pr. pokopališče, smodnfcnica itd. Tudi ljudi privlačuje dosti bolj goriška urejena mestna uprava kot pa ona v Renčah. Ker so se ljudje po večini izrazili za Gorico, pričakujejo, da bodo oblasti pri določitvi novih občinskih meja upoštevale njihovo željo. RENČE V pondeljek, ob priliki vsakoletnega sejma, se je vršila veselica s športnimi tekmami. V prostem teku na dva km, proga Renče - Bukovica - Renče, so bili nagrajeni sledeči: g. Štibilj (prvi), Saksida (drugi), Gregorič (tretji). V tekmi z vrečami, ki je seveda zelo zabavala občinstvo, so zmagali: gosp. Mozetič, g. Fornazarič in g. Mi-bilj. KOZANA Razpust društva Goriška prefekturna oblast je preteklo soboto razpustila tukajšnje Bralno in pevsko društ., in sicer z motivacijo, da njegovo delovanje ni bilo v skladu z nicional-nim redom. BILJANA Prišla je jesen. Fige, grozdje in sadje! Polje jo zadobilo svojo novo vrednost, sadna drevesa pa vedno več gostov. Ne samo vrabci, Ščinkovei, kosi itd., tudi človek je pričel plezati po drevju in obirati sladki sadež. Toda nesreča nikdar ne počiva, tem manj pa na drevesu kjer je veliko trhlih in šibkih vej. In poleg tega je človek težak, ta pregrešni človek. Krali - cmok. Pa ti je na tleh. Ta revež je bil Alojzij JuriČ iz Biljane, star 64 let. Splezal je bil na dre^o, da bo obiral sadje, pa je nerodno stopil, in čudno v svoji precejšni starosti, veja se mu je zlomila. Posledica tega je bila, da se ie kmalu znašel na tleh in si zlomil rebro. Tovariši ki so bili v bližini, so mu torej pomagali in ga prenesli v bolnico, kjer se bo moral zdraviti štirideset dni. SV. LUCIJA Kljub vnetemu prizadevanju tukajšnjega olepševalnega društva, da bi se kolikor mogoče pomnožil tujski promet v naši vasi, imamo letos tu le malo letoviščarjev. Pa Se ti so začeli sedaj eden za drugim odhajati. Ne trdim, da smo imeli letos malo letoviščarjev, a v primeri z lanskim in prejšnjimi leti jih je za 50% manj. M pa kriv t-'" samo en vzrok, marveč jih je . Tako n. pr. se čut! v veliki meri pomanjkanje reklame Res, da je tukajšnje olepševalno društvo mnogo storilo v prid tujskemu prometu, vendar pa je popolnoma opustilo reklamo, kar naj se v bodoče ne stori več. Dalje so nekateri letovfcčarji nezadovoljni tudi s postrežbo, z Ijurtmi in tako dalje, kar navaja tudi g. E G. v svojem tozadevnim članku, ki je bil priobčen v «Edinosti» z dne 31. avgusta t. 1. Claiikar^ našteva vse one vzroke, ki odbijajo nas tuice — letoviščarje. Niso ^ vtf U vzroki popolnoma utemeljeni vsaj kar se tiče naše vasi Snjene okolice. Veliko pa je na-oak ki so ravno pri nas močno ukoreninjene. Priporočali zato vsem onim, ki imajo na razpolago stanovanja za letovi&čarje naj omenjenega članka ne prečitajo samo enkrat, marveč večkrat. — Letos je seveda prepozno in s=e ne da nič več pomagati, pač pa bi se lahko oni nedostatki, ki so omenjeni v članku g. E. G., odpravili drugo leto. Le potom sistematičnega in intenzivnega delovanja na tem polju bomo pomnožili tujski promet in si zagotovili stalne, kln jentelo. Treba je le malo dobre volje — in uspehi ne bodo izostali. V Trstu, dne 6. septembra 1927. 11L ŠT. VIŠKA GORA. Iz hribov prihaja kakšen dopis, le v slučaju, da se zgodi kakšna izvanredna nesreča in vendar je toliko gradiva, ne samo za kratke, ampak tudi za daljše dopise, pa naj si bo iz gospodarskega ali pa kulturnega življenja — Ker pa vem, da g. uredniku le primanjkuje prostora za daljše dopise, hočem le s kratkimi besedami omeniti bolj važne dogodke, zadevajoče življenje na naši krasni planoti. — Po osmih letih bivanja med nami, nas zapušča naš učitelj g. Ciril Drek on i'1 v ^ * - - - "rx r.ro<3tavlfen v Pijemont. V teh osmih letih smo spoznali vtefc iijofcuve viiJie in smo ga vzljubili. Bil je otrokom najboljši učitelj in tudi vsem, kateri so potrebovali kakšnega sveta v gospodarskem ali kulturnem življenju, je znal svetovati in je rad tudi dejansko pomagal. — Prestavljen je tudi vrhovski učitelj Ivan Murovec in sicer tudi on v Pijemont; obema želimo tudi na novih mestih vso srečo in jima zagotavljamo trajen spomin v naših hvaležnih srcih. — Ker se je pri zadnjem izrednem občnem zboru «Kmetske in delavske Gospodarske zadruge na Idriji pri Bači» sklenilo zadrugo razpustiti, je prenehala delovati tudi podružnica na Št. Viški gori. katera je imela vsa ta leta veliko prometa; le škoda, da jo nekaj Časa tako cvetoča zadruga tako naglo prenehala delovati. Ne bomo tu razmotrivali o vseh morebitnih vzrokih njene razpustitve, rečem le, da tudi tisti, kateri so bili od dneva njene ustanovitve zadrugi nasprotni, kakor tudi oni člani, kateri so bili menda vpisani samo za to, da so jo lažje obrekovali, bodo še prišli k spoznanju kako velikega pomena je bila ta zadruga. — V prostorih, kjer je bila doslej zadružna podružnica, bo napravil njen biVši poslovodja g. Ko-bal Ludovik lastno trgovino. Naj se v teh kratkih vrsticah dotaknem že par važnih točk. NaJ cerkveni pevski zbor, kateri je bil zadnja leta skoraj popolnoma propadel, se je začel nekoliko izpopolnjevati; sicer je vse to še vse premalo in zato bi želeli, da bi se g; Laharnar temeljito potrudil, da bi se pevski zbor kolikor mogoče iz-boljžah Bili so časi, ko je šentvi-škogorski cerkveni pevski zbor, pod vodstvom vrlega pevovodje in skladatelja Laharnarja, slovel daleč na okoli. In zdaj? Ne samo, da pevski zbor ni bil niti senca nekdanjemu, bil je celo slabši kot po vseh bližnjih farah. — Zakaj bi bili v tem oziru na tako nizki stopnji, ko ne manjka dobrih pevskih moči in tudi gosp. pevovodja, čeravno že prileten, je Še vedno zmožen ustvariti pevski zbor, ki bi delal čast ne samo njemu, ampak celi fari. — Res je, da so pevci in tudi pevovodja slabo, da preslabo plačani, toda če jo to edina zapreka, bi se temu pač lahko odpomoglo. Po veliko občinah so cerkveni pevski 7bori plačani oziroma podpirani od občine; zakaj bi tudi tukajšnja občina ne prispevala vsako leto za cerkveni pevski zbor? Le kdor nima nobenega čuta za to kar je lepega ~in vzvišenega, bi bil temu nasproten. — Ker se vsako življenje konča s smrtjo, naj se ta dopis konča z važnim vprašanjem o šent visokogorskem pokopališču. — Kadar pride kdo v kak tuj kraj. če ima čas, si ogleda cerkve in pokopališča. Posebno pokopališče je svet kraj, ne samo nam kristjanom, ampak vsem ljudem, pa naj si pripadajo kakršnikoli veri. Saj ravno pokopališče je kraj, kjer počivajo naši starši, bratje in sestre, znanci in prijatelji, in pokopališče bo tudi naš poslednji dom. Zato pa povsod skrbijo, da je pekopališče v kolikor mogoče lepem redu. Le pri nas na Št. Viški gori smo v tem oziru izjema, ker naSe pokopališče je bolj podobno razvalinam kakega starega gradu kakor pa pokopališču. Zid okoli njega jo ves strgan, okajen in zanemarjen, tako da. dela sramoto celi fari. Ali res ni nobenega, da bi se uganil v tem oziru? Res je da bo popravilo združeno s precejšnimi stroški, toda čim bolj se bo odlašalo, tem večji bodo stroški. Zato: Zganite se! Tudi g. občinskega načelnika prosimo, da bi se zavzel za to stvar. Naj bo za danes dovolj, se že kmalu zopet oglasim. — Gorjam IZ KANALA IN OKOLICE Ne bo od več, če spregovorimo tudi mi včasih in če izdamo naši javnosti novosti našega trga in okolice. _Vojaške vaje. Cel mesec avgust smo imeli v našem trgu artiljerijski polk iz Vidma. Ves ta čas je bilo prav živahno. Moštvo in oficirji so se prav laskava izražali o tukajšnjem ljudstvu, katero so dobili prijazno in miroljubno. Na trgu je vsak večer svirala godba in privabila, posebno prve ledne, mnogo občinstva. V temerou smo imeli tudi nekaj slovesnosti. Tako na pr za desetletnico zavzetja Kanala in ob priliki prenosa 26 okostnjakov na vojaško pokopališče. Trgovci in gostilničarji so precej zaslužili. Sploh so o-stali vojaki in častniki v dobrem spominu. —* RomanJe aa Sv. JHSa^fa. Dve Ribijevi karijeri so napolnili kanalski romarji. Imeli so dva krasna dneva in so bili vsi prav zadovoljni od lepega izleta. Več Kanalcev roma sedaj že leto za letom na prijazen hrib Sv. Vi-šarij, tako so se jim priljubile. _ Letošnja letina. Na splošno je opaziti, da bo letina letos nekaj boljša od lanske. Žito smo pospravili ob času in mu tako ni škodovala suša, ki je bolj pozno pritisnila. Pred štirinajstimi dnevi smo imeli točo, ki je prihrumela v Črti čez Osojnico-Banjšlce - Morsko - Gorenjepo-Ije, ter nam prizadela veliko škode. Badi teh vremenskih nezgod bomo pridelali le malo krompirja, fižola in koruze. Zelje so nam po večini obrale gosenice, katerih je letos posebno veliko. Ajda kaže dobro, a je dež že prav potreben. Tudi se-nožeti so potrebne dežja. — Poroka. Naš pod eštat. rag. Gercsmetta se je pred enim mesecem poročil in se nastanil s svojo soprogo v Kanalu. Ker je vseskozi dosleden v svojem delovanju, se je na mah prikupil ljudstvu. Naša vroča želja je, da bi nam ostal še nadalje pravičen in prijazen, ter bil tolmač naših želj in potreb pred višjimi oblastmi. Iz trž8ške_pokrajine POSTOJNA Integrativna (b. meščanska) šola. Vpisovanje se bo vnšilo dne 16. in 17. septembra od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. K vpisovanju morajo priti nanovo vstopajoči v spremstvu stai^ev ali njih namestnikov in predložiti zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in ne nad šest let staro izpričevalo o cepljenju koz. Na šoli je tudi četrti razred, ki je osnovno splošnega, posebej trgovskega značaja. 19. septembra bo ob 8. uri šolska maša, nakar se začne redni pouk. Sprejemajo se tudi deklice, in sicer kot redne učenke..___ BORZNA POROČILA Trst, 7. septembra 1927. Amsterdam 731.50-741.50, Belgija 253.50-258.50, Francija 71.85-72.35, London 89.30-89.60, New-York 18.33^-18.43^, Španija 306-316, Švica 352.90-356.90, Atene 24.15-24.05, Berlin 432.75-442.75, Bukarešt 11.05-11.55; Praga 5V27^ 54.77 >4, Madžarska 31G.50-326.50, Dunaj 254.50-2ii4.50, Zagreb 32.15-32.to. Uradna cena zlata 6. 9.) L 355.80, vojnoodškoaninske obveznice -^b-_ Znanost nuiRietnost »LJUBLJANSKI ZVON* Izšla je osma številka (avgust) «Ljubljaiiskeg-a Zvona« z naslednjo vsebino: Franc Kodrič: O literarni zgxxk>vini. — Joža Lovrenčič: Publius in Hispala. — Jos. We-ster: Iz Aškerčeve literarne o-staline. — Vladimir Levstik: Hilarij Pernat. — Joža Glonar: Samhaber in njegovi « Pr e širen-klange«. — Tone Seliškar: Moj duh. — France Bevk: Poberinka Rezi. — Stano Kosovel: Sredi brezčasja. Književna poročila: Izidor Cankar, Zgodovina likovne u-metnosti v zahodni Evropi; Guy de Maupassant — Janko Tav-zes, Povesti iz dneva in noči; Časopis za zgodovino in narodopisje; Božidar Kovačevič: Antologija ljubavne lirike. — Inozemski pregled: Collezione di Letterature slave. Urbanaz-Ur- narjev. Upravništvo: Prešernova ulica št. 54. rimske plastike v odlitkih. Novi realizem in francoski roman. Priloga: Portret dr. Fr. Kidriča. «Ljubljanski Zvon» stane za celo leto (za inozemstvo) 150 di- K NASTOPU ZA1_ «kola» v rRAmaruKTu Kot smo že čisto na kratko poročali v našem listu, je zagrebški pevski zbor «Kolo» dosegel sijajen uspeh s svojim nastopom dne 3. julija v Frankfurtu ob priliki 5. festivala mednarodne družbe za novo glasbo v Londonu. Ta družba je do sedaj priredila v preteklih letih festivale v Salzburgu, Pragi, Benetkah, Zurichu in je letos v Frankfurtu poleg festivala priredila še posebno razstavo «Die Mu-sik im Leben der Volker». Sodelujejo pri tej med nar. družbi za novo glasbo skoro prav vsi evropski narodi. Sekcije te družbe pošiljajo j uri ji v Londonu pravočasno najboljše produkcije svojih glasbenih delavcev. Tako je tudi jugosloven-ska sekcija mednarodne družbe za novo glasbo v Zagrebu, katero vodita Konjovic in Schneider, odposlala obilo letošnje jugoslovenske produkcije na glasbenem polju jurili v pretres. Jurija je izbrala obširno delo 36-letnega hrvaškega komponista Božidarja Širole «2i-vot i spomen slavnih učitelja sv. braće Cirila i Metodija, apostola slavenskih«. Čim se je doznala ta izbera, je «Kolo» pričelo marljivo pod vodstvom svojega dirigenta profesorja Srečka Kumarja, študirati delo in se je podalo kljub raznemu nasprotovanju, brez vsake podpore v Frankfurt, kjer ga je čakala neka rezerviranost mednarodnih glasbenih krogov, med katerimi so bile razširjene nepovoljne umetne govorice o nedozorelosti «Kola» napram svoji težki nalogi. Popolnoma drug položaj pa je nastal za «Kolo» po njegovem nastopu. čeprav je «Kolo» imelo odmerjen za svoj trourni nastop jako nepovoljen čas nedeljske matineje, je vzbudilo naravnost senzacijo ter razpršilo vse dvome in vsako podcenjevanje. Istočasno je nastopil tudi nek angltški zbor, ki pa ni niti od daleč dosegal «Kola». Poročevalci vseh večjih svetovnih listov so bili prepolni hvale in občudovanja nad lepoto dela, mojstrskim dirigiranjem prof. Kumarja ter izvajanjem zbora. «Prager Presse», »Hamburger Fremden-blatt», dunajski «Tag», «Frankfur-ter Zeitung» ter razni drugi listi so si bili edini v trditvah, da Širo-leva umetnost korenini v slovanski ljudski glasbi ter da tiči uspeh njegovega dela ravno v tem po-vdarjanju posebnosti slovanske duše. Pri reproduktivnem delu občudujejo predvsem globoke base, kakor je podobnih mogoče najti samo. v Rusiji, ter soliste Viktorja Benkoviča, Josipa Krizaja, Julija Betteta ter Svetozara Banovca. Zbor sam pa, pravijo bi težko našel vrstnika v Nemčiji. O prof. Srečku Kumarju je pisal poročevalec «Ob-zora», da je zborovodja prvog reda. Dirigiral je mirno ter je svojo mirnost prenesel na pevce in publiko. «Preneižene žrtve g. Kumara u korist uspjeha jednog, hrvatskog djela mora pobuditi u svima nama neizmjerno udivljenje i poštovanje prema ovakovom kulturnom radniku.» Tudi vsi nemški listi so bili polni priznanj glede uspeha «des hochbegabten, glaenzenden Fuh-rers», prof. Srečka Kumarja. Najlepše, tako se mi zdi, osvetli močne utise «Kolo»-vega nastopa pri nemških glasbenih kritikih sledeč zaključni stavek aHambur-ger Fremdenblatta«: eJa, ja, hin-ter den Bergen wohnen auch noch Leute!» Posebno je razveselil tu pri nas ljudi uspeh goriškega rojaka, profesorja na Kr. muzički akademiji v Zagrebu, g. Srečka Kumarja, ki je radi svojega prejšnjega delovanja na glasbenem polju v teh krajih splo>ino znan. Zagrebško pevsko društvo "Kolo« je v G5. letu svojega obstoja in eno izmed najstarejših hrvatskih pevskih društev. Po preobratu so se odcepili od «Kola» naprednejši elementi ter ustanovili zbor «L1-sinski». Med obema zboroma vlada bani: . J^veda sedaj živahno tekmovanje, Kronika: Razstava grške nT odkar ie nrot. Kumar posebno pa odkar je prof. Kumar «Kolo» precej dvignil. Pred vojno, lahko rečemo, smo Slovenci prednjačili pred Hrvati v glasbi. Revija «Novi akordi* je ko-rak&1 a na čelu veselega in čvrstega razmaha sloven. glasbe. Vojna je zmrla vse to. toliko obetajoče Življenje. Pri Hrvatih je Dobronič pričel hoditi po novih poteh in -se posluževati ljudskih, hrvaških elementov v muziki. Isto pot hodijo izmed mlajših Sirola, Baranovič, Gergo-Gevič, Tajčevič, Boris Papando-pulo - Pečić. Pri Slovencih producira jo temu podobno Adamič in Lajovic, v cerkveni glasbi Premrl. Ali še ti se ne poslužujejo dosti jugoslovenskih elementov v muziki. Po večini delajo slovenski komponisti po vzoru svetovnih modernih glasbenih mojstrov. Na vsak način so Hrvati sedaj v produktivni glasbeni umetnosti daleč pred Slovenci. Kar se petja tiče, imajo poleg dveh omenjenih vzor-zborov, «Ko-la» in «Lisinskega», razne pevske zveze: »Hrvatsko pevsko zvezo», ^Jugoslovansko pevsko zvezo» itd. R. KULTURNI VESTNIK — Ruske vaške povesti Velika tradicija ruske literature, ki je vaško življenje, kmeta, postavila »a glavnega junaka svojih povesti, je s rusko revolucijo in njenim povzdigovanjem proletarijata, nekoliko ugasnila, a že zdaleč ne znatno izginila. Vas še danes zavzema zelo važno mesto v ruskih literarnih delih; še vedno se namreč nahaja cela vrsta ruskih pisateljev, ki v svojih spisih opisujejo izključno vaško življenje. Seveda je stališče proti njim drugačno, zakaj kmetje so se ob revolucijski vojni postavili zelo po robu, in malo je manjkalo, da novega gibanja radi njih ni bilo konec. Radi tega pišejo moderni ruski pistelji o kmetih redko s spoštovanjem, gledajo jih pogostoma prezirno, od zgoraj navzdol, pogostokrat pa ne morejo zakriti svojega odkritega sovraštva nasproti njim. Le kvantitativno je ruski kmet tudi v novejši ruski literaturi prav dobro zastopan. Poleg KlyČkova in Veselyja opisujejo vaško življenje Volkov, Tverjak, Krutikov, Akul-Gin, Nizivoj, Dogorojčenko, Kar-pov, Kozatkin, Korobov, Evdoki-mov, Guber, Gistjakov, Černjatin in še nekateri drugi. Kaxotkin opisuje ▼ svoji knjigi «Lesnaja Bylj» staro rusko vas s svojim velikim trpljenjem in majhnimi radostmi. Njegov slog je sočen in krepek; postaviti ga je mogoče poleg A-kulskina. cMesta ne morem trpeti«, pravi v uvodu v neki svoji knjigi, «toda vlak me odpelje iz mojih dragih gozdov in travnikov; tedaj pa se ne morem ločiti od oken. Čakam, zdaj zdaj se bo prikazala kaka vas, zadišalo bo po dimu, vran bo kraknil, kmetica bo šla z rumenimi žehtarji mimo. In kakor hitro zazrem to žensko, bi najraje potegnil zasilno zavoro in ustavil vlak, stopil k nji, ki stoji ob plotu, dolgo govoril ž njo in jo izpraševal...» Ostali kmečki pisatelji niso tako lirični. Korobov, Dorogojčenko in Karpov opisujejo potek revolucijo na vasi; v teh povestih ne manjka prizorov, kako je bila cela vrsta vasi spremenjena v pepel in na tisoče vašča-nov poslanih gledat rajsko veselje. Objektiven je Ivan Evdoki-mov, ki v romanu «U Trifona na koriškah» podaja kmečko življenje zelo verno. Posebno značilno za kmečke pesnike nove Rusijo je, da se izgubijo, kakor hitro pridejo s svojimi sujeti v mesto. Torej so precej enostranski. Pesniki stare Rusije so bili tedaj brezpri-merno bolj mnogostranski. I □ □ BERUTZ-MOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk iD pre-1157 SODI, vseh velikosti, prazni, se prodajo. Bracig, Trst, vi« Udine 23. 1257 SODE, v»eh mer prodaja Pietro Lazzari-ni, Trst, via Pal«strina 1, zaloga sena. 1258 PRILIKAI Hotel, dobro vpeljan, gosposko opremljen, v Sežani, se proda. Suligoj, kavarna Stazione, Trst. 1252 CESARE BATTISTI 12, nova trgovina pohištva Ti'irk prodaja sobe za eno osebo 1050, poročne, masivne, zelo močne 1700, mahagonijeve 1800, druga luksuzna 2000, posamezne postelje 160._1194 MALO POSESTVECE (približno 8000 trt, 1600 murv in 800 sadnih dreves), vse se UMm obdeluje z oralc^n, blizu železnice m masti na prodaj. Pojasnila daje Pelicon Franc, So vodu je 56. 1256 ______ mehanik, tridesetleten, vešč je- ■ikov ikc službe tudi izven države. Ponudbe pod «Potreben» na goriško upravo._ 1255 PUSSE, a-jour, krojačnica za gospe. Naj-večja točnost. V. Mattiassi, Tifct, C ommerciale 3, prodajalna. 1198 DEČEK star 14 let z IjudskoSolsko iz o brazbo, zdrav in krepak, želi vstopit^ kot vajenec v kako trgovino v mestu ali na deželi. Naslov se dohi pri upravni-štvu lista. 12Ć0 ANTON PEČAR, tovarna glacovirje*r Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja« u^lašuje in menjuje glasovirje, harmonije ia orgije. 1108 ĆOZUT Car!o, Trst, Co«-so 17. Ovratnice, ovratniki, naramnice, moške in ženske nogavice, torbice, dežniki, spomini na Trst.__1073 RISBE, slikanja na oblekah in perilu^se izvršujejo. Corso Garibaldi 1. Vhod Zu-decche. 1213 KROJAČ izdeluje obleke, L 150.— z pod-vlako. Corso Garibaldi 1, vhod Zudecche. 1212 GOSTILNA, dobroidoča, na prometnem kraju na deželi, se da v najem. Natančnejša pojasnila pismeno ali ostmeno pri A. Rovanu, Col pri Vipavi. 1217 VINO, vipavsko, istrsko in kraški teran, na debelo. Stara vina v botiljkah. Pristnost zajamčena. Cene zmerne, postrežba na dom. Zaloga, Viale XX Seitembre 94. Fr. Strancar. 1218 MODISTKA se priporoča. Gorica,, Via Stretta 18. III.__1219 TRI HIŠE v soški dolini, med temi ena velika, nova, enonadstropna, modema, primerna za kmetijstvo ali orožniško postajo, z veliko kletjo, velikim dvoriščem velikim modernim hlevom, ki se lahko izpremeni v stanovanjsko hišo, z moder nim prašičjim hlevom, lepim vrtom in zemljiščem (nad 2% ha) se prodajo po nizki ceni. Pojasnila daje goriško uprav-nižtvo «Edinosti». Plačilo kupnine je. olahkočeno. 123.'' ČEVLJARNICA, moderna. Lastna delavnica. Gustavo Derfler, Trst, Sette-fontane 8. Cene nizke._1050 GABT — Brilantina — jaby — dobite jo izkliučno v dišavarnici Izidora Katz, Tnst, Ponte della Fabbra. 10r* TAPECBRIJSKI papir za dekoracije so* po nizkih cenah. Trst, Viale 20 Settem-bre 16,_ 912 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Bice Hladiš, Madonnina 10/11. • 124t BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emer*chitt-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnn-stica), lastna vUa. tel. 20.64.___956 BABICA, izkušena sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50. 1259 ZLATARNA <>ert Pov&i Trat, VI« Maszint 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaj s zlatenlno. — Cene zmerne. ZAHVALA Za izredne dokaze iskrenega sočntja ob priliki nenadomestljive izgube ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta oll^Ja posestnika lit trgovca v Idriji izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali poslednjo čast blagopokojniku in ga spremljali k večnemu počitku. IDRIJA-UUBUANA, dne 31. avgusta 1927. Žalujoča soproga in rodbine „4 Goli, Vogelnik, Prijatelj, Babler. RIHtiMiniittnlllH KURJA OČESA § nmUMBl-lllTtrS.Mrifl-TRI 918 kopun o vsokl množini Ponudbe m Goseppe BnHls, Trst Via Imbrtani 1, IIL FERRO CHINA PidATTJ Okrepčavatno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI ta za OKREVANJE '.« LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzlnl Lekarna CaManil Trst, Vfa Giuliani 42 (Sv. Jakob)' (9«) GLVKOL Po zdravljenju PODLISTEK ADOLF pl. REYA: Iva M ijjiloii ilm Na dal v ali smo pot v prvo nadstropje. Že na hodniku zagledamo kaznjence, Iti pletejo vrvi. Moj Bog, kako delajo. Stopimo v dvorane, kjer se tke platno. Staro in mlado vrti kolesa in vleče niti. Stroji so brez električnega pogona in tako mora vse delo opravljati sam človek. Telo se neprestano giblje: noge gonijo kolesa, leva roka vleče platno, desna vodi stroj. To so najtežja dela. Zagledam mladeniča, ki brez prestanka suče ostre niti. Vse prste so mu niti ogulile, da so že vsi rdeči. cKaj vas no bolijo roke?», vprašam. On me ne pogleda; Se nižje skloni glavo in hitreje zavrti niti. Videl sem, da je ▼ zadregi. «Kaj je s tem človekom?« vprašam čuvaja. «To je prebris&n tat Le naj dela, zapomnil si bo vsaj, kako telko si človek prurtu£i denar!» «Saj ima te vse prste pokvarjene,« mu ugovarjam. «To ni nič. To se lahko ozdravi. Ce res ne »ore več prenašati, mu damo kakdno drugo delo. Sicer pa ostane tukaj še samo par tednov.» Pridemo v drugi del hodnika. Tudi tukaj se vse giblje; vendar pa goni stroje elektrika. Tu se izdelujejo obešala, podstavki za pivnike, ročniki, kapice za svinčnike in druge podobne reči. Neki mladenič, kakšnih 22 let star, je žalostno pilil drobne ddš-fiice. Tako žalostno je gledal, da me je saboJeto v srcu. «Kako je % vami,» ga vprašam in polotim roko na njegova ramena. Strese se in zajoka na gl«s_ U-čitelj mi namigne, naj ga pustim. «Ta mladenič še ni mnogo pokvarjen, toda razvije ae lahko v nevarnega zločincaj* •Zakaj je obeojenf* «Radi nenravnosrti in tatvine. 2e večkrat ie bil kaznovan, oa vse ni nič pomagalo, dokler ni prišel semkaj. Morda se bo sedaj pobolj-šal.» Sploh so me še najbolj zanimali mladi kaznjenci, ker niso še tako pokvarjeni, da bi bilo nemogoče spraviti jih spot na pravo pot. Zanje sem imel še največ sočutja. Ne vem, zakaj nisem mogel trpeti onih starčkov, ki so se komaj vlekli po hodniku. Ko sem si nekoč ogledal hiralnico, so se mi zdeli tako mili in ljubeznivi; tukaj pa so me tako odbijali, da sem jih naravnost sovražil. Morda so prišli semkaj še kot zreli možje in so v ječi učakali visoko starost, toda med njimi so tudi takšni, ki so v svojih starih letih zagrešili zločin. Zlasti ljudi ne morem trpeti, ki jih je pohlep po denarju pripravil do zločina. Po mojem mnenju je pohlepnost eden izmed največjih zločinov. 2eparje in potepuhe bi bilo treba brez usmiljenja ie strožje kaznovati. Taki tvorijo poeebno kasto nevarnih živ-liev. ki kakor parasiti živijo na človeškem telesu in hočejo živeti samo na račun drugih. Vsako delo sovražijo, nepoštenim potom dobljeni denar pa razsipavajo po zakotnih, blatnih ulicah, kjer ne propadajo samo duševno, ampak si nakopljejo tudi vsakovrstnih nalezljivih bolezni, ki jih potem širijo na druge. Ta gnusoba je prava kazen božja po velikih mestih. Vse varnostne mere nič ne pomagajo, pa vendar bi bilo treba najti kakšen modus, ki bi vsaj deloma odpravil to zalego. Po stopnicah pridemo v drugo nadstropje. Na hodniku je bilo ozračje tako težko, da se mi je zdelo kakor v grobnici. «Evo gospodje, tukaj so samotne celice.» Prevzelo me je neko neizrazno čustvo, ki ga nisem mogel razumeti. Zdelo se mi je, da hodim po katakombah, najsi smo bili v drugem nadstropju. Majhna odprtina od igoraj komaj razsvetljuje hodnik. Ob straneh se vrstijo nizka vrata s majhnimi okenci in črnimi tablicami. Vsakih deset kora- kov je hodnik do stropa pregra-jen z žolezno ograjo in v vsakem takšnem oddelku gori rdeča svetilka. Na stolici je sedel čuvaj. Tišina je bila tako neznosna in tako čudno tajinstvena. Še težje mi jo bilo ko sem pomislil, da so tukaj oni, ki so jih šele pred kratkkn pripeljali semkaj. ▼ Trstu, dne S. septembra 1927. hm iz živi]en]a oglejskih patrijarhov (Glej tudi «Ed.» od 6. t. m.) Vseh patriarhov gTadeških je bilo 69; poslednji je bil (1442) Domeaico Michell, rojen Benečan. Oglejskih patriarhov pa je bilo 95 po številu. Poslednji je bil kardinal Daniele Delfin, ki je umrl L 1751. Po ustanovitvi goriške nadškofije po Mariji Tereziji se je cerkvena oblast o-glejskih. patriarhov razdelila med Gorico in Vidmom. Prvi goriški nadškof je bil Goričan grof Karol Attems, danes pa vlada kot naslednik sv. Mohorja prevzvišeni nadškof dr. Frančišek Sedej, ki je te dni slavil svojo zlato mašo. Kakor smo že malo prej omenili, je bil oglejski patriarh po svojem cerkvenem dostojanstvu prvi za papežem, obenem pa je bil tudi posvetni poglavar svoje države. Kot naslednik furlanskih vojvod je bil kot tak svečano ustoličen v Čedadu, kot cerkveni dostojanstvenik pa v Ogleju. V obeh mestih so se ob takih prilikah po strogo določenih obredih vršile velike slav-nosti. V Čedad je prijahal patriarh na krasnem belcu, pred mestnimi vrati mu je izročil potomec stare in plemenite longo-bardske družine Bojani dolg meč, kateiiega j4 patriarh potem na svojem prestolu v cerkvi zavihtel na vse strani vetra v znamenje, da je prevzel posvetno oblast nad svojo deželo. Pri volitvah patriarhov so imeli velik vpliv nemški cesarji, ki so jim podeljevali obsežna posestva in mnoge vladarske pravice, da si zagotovijo njihovo vdanost in zvestobo. Že leta 792. je rimski cesar Karol, kralj Frankov in Longobardov, na prošnjo patriarha Pavlina potrdil oglejski cerkvi vsa v njegovi državi ležeča posestva in pravice, katere so jim podelili longo-bardski kralji in furlanski vojvode. — Leta 1001. podeli cesar Oton III. na prošnjo svojega fevdnika vojvode Otona, kara-tanskega vojvode, oglejski cerkvi, katero so bili oplenili Ogri in ki se je nahajala takrat v veliki potrebi, in patriarhu Ivanu IV. polovico solkanskega gradu, polovico «vasi» Gorice, polovico vseh hiš v Solkanu, v Gorici in drugih- krajih med Sočo, Vipavo in potokom Vrto-vinškom. Drugo polovico je podelil cesar goriškim škofom, ki stopajo s tem letom v zgodovino.. Istotako je podelil Oton oglejskemu patriarhu polovico Furlanije z vsemi pravicami do davkov, mitnic, sodstva itd. Ta del Furlanije se je raztezal med Sočo in Lrvenco s Karnijo vred; vrh tega so imeli patriarhi v posesti Tržič (Monfalcone) z okolico, Trst in Istro, od vojvodine Kranjske pa Gorenjsko in Notranjsko. Še na Koroškem in Štajerskem so imeli' obsežna posestva in gradove. Zgodovinarji naštevajo izven Furlanije 80, v Furlaniji pa dvakrat toliko gradov, ki so jih imeli oglejski patriarhi. Po teh suhih podatkih si moremo vsaj približano predstavljati posvetno moč in bogastvo oglejskih patriarhov. Ali ta velika posest ni bila trajna in sigurna: v Istri so jim delali sitnosti Benečani, na Kranjskem pa koroški vojvode; na Goriškem so jim goriški grofje včasih kaj dali, pa zopet jemali. Zato so morali patriarhi večkrat zamenjati infulo s čelado in križ z mečem, kakor je bilo to v srednjem veku tudi v drugih deželah navada, da so morali škofje v boj. Oglejski patriarhi pa v bojih niso imeli vedno sreče in uspehov. Naj navedem samo naslednji zgodovinski dogodek iz. leta 1162. Patriarh Ulrik je z oboroženo silo zopet enkrat hotel Gradeža-nom pokazati svoje prvenstvo. Benečani pa so ga zajeli in ga z 12 kor ar j i in 70 plemiči na svojih brodovih odvedli v Benetke, da se gospodom pomiri vroča kri. Tam so patriariia in ostale ujetnike pustili na svobodo in sklenili z Oglejem mir, ki pa ni bil časten in slaven za patriarha, ker se je Ulrik moral obvezati zase in za svoje naslednike, da bo v znamenje vdanosti vsako leto pošiljal Benečanom po enega debelega — bika, 12 pitanih prašičev in 12 velikih hlebov belega kruha. Dan pred «debelim četrtkom« so v dvorani «Sala del Piovego» postavili nekoliko lesenih barak, katere predstavljale gradove in u-trdbe hrabrih vitezov, ki so jih bili omenjenega leta zajeli, oa so bika in prešiče svečano obsodili — na smrt ter so iih naslednjega dne na trgu «ob7lavili». Temu je sledila velika ljudska veselica, pri kateri so med rajnimi pustnimi Salami obirali meso in kosti. Ta davek, ki je bil sramoten za oglejske patriarhe, je bil v navadi vse do salona beneške republike. Kot suvereni vladarji so dobili patriarhi že okoli leta 1200. pravico kovati svoj denar. Kovnico so imeli najprej v Brežah (Frie-sach) na Koroškem, kjer so iz tamošnjih rudokopov dobivali srebro. Zato se je oglejski «de-naro» imenoval «Frisacensis». Pozneje so prenesli kovnico v Videm, a imeli so jo včasih v Čedadu, pa tudi v Ogleju. Kovanje so imeli v zakupu italijanski mojstri (Lapuccio iz Firen-ze, De Anellis iz Parme itd.), ki so bili že od nekdaj priznani strokovnjaki. Celo na Češkem, med drugim v Kutni hori, so imeli v srednjem veku Benečani kovnico denarja v poslopju, ki se še danes imenuje «Der Walsche Hof» kot je to povedano v «Edinosti« od 19. julija t. 1. Edinica je bdi srebrni oglejski «denar» (Frisacenscis, Frisse-rio) po 14 bakrenih «piccoli». Kovali pa so tudi «groše» po dva denar a vrednosti. 1 oglejski denar je bil v razmerju z beneškim kovanim denarjem vreden en četrt franka ali 10 starih avstrijskih krajcarjev. V prometu je služila Še «Lira schiavo-nesca» = 8 oglejskih denarov = 2 beneška franka = 89 krajcarjev; dalje cekin alr zlatnik = 64 denarov = 16 frankov ali približno 6 goldinarjev. Največji kovani novec je bila «Marca ad usum Curiae« (marka za porabo cerkvene kurije), ki je bila vredna 800 denarov ali 75 zlatih gold. Bilo je še drugih ko-vinastih novcev, ki pa jih ne bomo naštevali. Ako pa kdo najde ono «zlato jamo» v Ogleju ali pa kje v okolici, naj se lepo zglaisi pri meni, pa mu bom rad pomagal preštevati njegov zaklad. — Povprečno so na leto kovali za 100.000 gold. novcev. Ker pa je vsak patriarh ob svojem nastopu dal kovati svoj denar* in dal primešati srebrn več ali manj bakra, se je kupna vrednost denarja menjavala. Ako je grozila vojska, so primešali srebru do 40% bakra, s čimer je vrednost kovanega denarja padla. • Spričo 'tako »ogromnih jpose-stev in pravic so bili dohodki patriarha izredno veliki. Največ jim je nesla dajatev «in natura» (vino, žito, desetina od žita, rogate živiine itd.), potem pristojbine za izvoz in uvoz blaga. Koloni, ki so obdelovali približno po 30 njiv (naše mere) gospodarjeve zemlje, so plačevali kuriji po 1.54 gold. in toliko za vsako mlinsko kolo, dasi morda ni mlelo. Večji posestniki so morali vrh drugih dajatev dobavljati sena in ovsa za en ali tudi ve>č parov konj, kadar je patriarh s svojim številnim spremstvom potoval po deželi. Ta&rat so mu morali plačevati v gotovini tudi še «via£icum» (stroške za pot, živila za ljudi itd.). Patriarh je dobival zakupnino za mitnice in za državne pašnike. Tolminski pastirji so morali dajati patriarhu vsako leto gotovo število hlebov ovčjega sira. Ako pa ga niso imeli, so morali za vsak hleb plačati V2 ogL denara (5 starih kr.). To dajatev je povišal kapetan VII-alta, (ki je bil velik klativitez, ropar in huncvet prve vrste, kakor bodem o to v poznejših člankih čitali) na 1 in Mj denara, ali na zahtevo patriarha je moral to odredbo preklicati (1310). — Zanimiva je dajatev «de male ablatis»: skopuhi, oderuhi, ve-rižniki in vobče rodoljubi, ki so na nepošten način skubili svojega bližnjega, so morali krivico poravnati, kar se je večkrat zgodilo šele —• na smrtni postelji Take dajatve so patriarhi porabili za zidanje in polepšan je cerkvi in samostanov. Je pač še dandanes tako: ko ti bela žena preti s koso in te s kolenom pritiska pod vratom, bi rad popravil, kar si zgrešil v življenju... —i— (Dalje). Gospodarstvo KMETIJSKI STROJI Orala (pluge). Ui ftmm znanke 5-C ta KD, teie86—80 kg za širokoet brazde 21 do 22 cm, globokoet 18 do 21 cm. Braae Zick-Zack znamke 5t. 33 z dvema poljema. «iimii»lH OUyfarth» it 4, 18 !a 17. Za one kmetovalce, kate- ri ne morejo plačati stroje naenkrat, je druiba pripravljena olajšati jim plačila s tem, da plačajo polovico takoj, ostanek pa tekom treh mesecev. Triaika kmetijska dražba t Trstu ul. Torre bianca 19 in Raftineria 7. Tel. 44-39. Tržaška kmetijska je prejela te dni sledeče vrste strojev: Stiskalnice (preše) za sroaflfe znamke «Herk«ies» 4-A z vsebino okoli 300 litrov? teža 440 kg, ter manjše iste znamke 6-A, z vsebino 100 litrov, teža 195 kg. Grozdne mline ■Ffeelil—■ 7-K, teža 80 kg. Stiskalnico za olje , *rif. dcr- kules® «N» 14, teža okoli 1200 kg, cena L 5400. To stiskalnico priporočamo zadrugam ali skupinam posestnikov za skupno uporabo v vasi. Kdor se zanjo zanima, si jo lahko ogleda v našem sklad&ču. Razne zanimivosti narno podpreti to podjetje. Da dokaže, kako jeklene živce ima, je stopil v mehanično delavnico nove mestne elektrarne in delal zaporedoma sto in pet ur, in si je le tu pa tam privoščil deset minut odmora za obede. Nato je obiskal več uredništev in šel še Gest ur na izprehod. Lahko se trdi, da ima Kavesinski železne živce in da mu bo lahkota uresničiti svojo obljubo. Boj za zapnš&no. Pred kakimi šestimi meseci je umrl ogrski pisatelj Franc Ferdinand Baumgarten v nekem sanatoriju v Tatri. V svoji oporoki, kakor smo svoje dni že poročali, je določil vse svoje premoženje (nekaj nad tri milijone lir) obubožanim pisateljem v tem smislu, da se napravi iz njegovega premoženja ustanova, ki naj podpira revne pisatelje. S to oporoko pa nikakor niso zadovoljni sorodniki pokojnega Baumgartna. Čeprav so to sami premožni posestniki, bodo kljub temu pred sodnijo skušali ovreči oporoko, Češ, Baumgarten ni bil pri zdravi pameti in je napravil oporoko v duševni zmedenosti. V javnosti je ta poskus napravil zeio slab vtis, kfer bi radi bogatini odjedl-i nekaj kruha revnim pisateljem. NeereSa z avtomokUam Ob Niagarskem slapu se je zgodila nesreča. Neki profesor je zadel s svojim vtomobilom ob ograjo, podrl jo na tla, vozilo je nato telebnik) 30 m globoko in udarilo pri padcu v skalovje. Profesor, njegova žena in njun sedemletni sinček so se pri tem ubili in valovi so odnesli avtolobil in trupla. Zlottnec Lecian. iT Olomuška divizijska sod ni j a je obsodila roparja Leciana na smrtno kazen in bo obešen. Zločinec je bil obtožen sedemnajstih različnih zločinov, med temi desertaci-je, nasilstva, nenravnosti, umora in izsiljevanja. Tatvina se mu je dokazala v 48 slučajih, rop pa v 26. Amerikanci na Angleškem Število amerikanskih turistov, ki so obiskali letošnje poletje angleške hotele, se ceni ^približno na 250.000. Obiskovalci so pustili na Angleškem nad 200 milijonov dolarjev. Blazna hitrost Iz New Yorka prihaja vest, da se pripravlja letalec Williams na tekmo za Schneiderjevo kupo. Kakor pravi poročilo, je dosegel Wil-liams pri svojih poskusnih poletih bajno hitrost 509 kilometrov na uro. S tem svojim letalom, ki se imenuje «Trenton», se vkrca Williams te dneve na parnik, ki ga pripelje v Benetke na tekmo. Pri tej tekmi namerava Williams doseženo brzino še povečati na 555 kilometrov na uro. Hagstor v straaUmjn Znani stradalec Rihard Sacco je te dneve dovršil v neki gostilni ljudskega kopališča v Southedu ob izlivu Temse v morje, dobo petdesetih dni, v katerih se je popolnoma vzdržal vsake hrane. 16. julija so ga zaprli v stekleno omaro, ki so jo zapečatili. V omari je imel stradal ec samo steklenice, napolnjene z limonado. Izpil jih je nekako šest na dan. Vse polno ljudi ga je hodilo gledat. Shujšal je v tem Času za celih trinajst kilogramov. Stradal je petdeset dni, da bo lahko živel brez skrbi nekaj mesecev. Prevara kmaln po poraki. V Brooklynu (Zed. države Sev. Amerike) sta se spoznala neka A-merikanka in neki Grk. Ker sta bila mlada in ker sta ugajala drug drugemu, posebno še, ker je bil Grk premožen tovarnar Čokolade v Detroitu, sta se takoj po prvem srečanju, kakor je že navada v Ameriki, poročila. Kako se je začudila mlada žena, ko je {»išla f Detroit in jo je pripeljal njen mož v revno stanovanje, obstoječe iz dveh skoraj praznih sob. Brž drugi dan je M mož že na vse zgodaj od doma, češ, v tovarno mora iti. 2en> se je čudno zdelo, da ji Še ni razkazal svoje tovarne. Šla je k sosedi, ki jo je peljala po ulicah, pokazala ji pred neko cerkvijo starega, raztrganega, sivolasega berača s črnimi očali in s tablico na prsih: «Popolnoma slep» in izjavila, da je to njen mož in da je pred cerkvijo njegova stalna tovarna Žena je nato vložila tožbo za ločitev zakona, čemur je brook-lynska sodnija tudi ustregla gafcavaa potovanja Zanimanje za zračna potovnja se od dne do dne veča. Ustanovila se je v Londonu družba, ki skrbi za redna potovanja Vsako soboto odleti iz Croydona potniško letalo na 16-dnevno potovanje črez Amsterdam, Draždane, Prago, Dunaj, Monakovo, Curih, Žene 70 in Pariz. Vožnja stane 85 funtov (približno 7600 lir), v tem znesku so pa zapopadeni tudi izleti v mesta, vožnje z avtomobili od letališč in ▼ Strnu. - V Rimu naleti tuj človek ob vsakem koraku na nova presenečenja, tudi če nima vodnika in če tava brez vsakega cilja po ulicah. Rim ima na pr. kavarno, ki je preko 150 let stara in ima že celo zgodovino za sabo; ime ji je «Groco». O njej pravi sotrudnik mesečnika «Rivista d'Italia» sledeče: Kavarno «Groco» je ustanovil 1. 17G0. Levaatinec Nikola Della Maddalena. Prvotno so bili kavarniški prostori na trgu della Spa-gna. Šele pozneje se je podjetje preselilo v bližnjo ulico Condotti, kjer se še sedaj nahaja. Obiskovalci te kavarne so po večini umetniki, literati, novinarji. Odlični pesniki, glasbeniki in učenjaki so tu često prebili v prijateljskih razgovorih svoje proste ure, tako Goethe, Gol d oni, Mendelsohn, Wag-ner, Rossini, Gounod, Bizet, Ber-lioz, Liszt, Gogolj in Schopen-hauer. Stene kavarne so okrašene s slikami modernih umetnikov, ki so ž njimi poravnali svoje dolgove «v blagu». Med njimi je sedem slik znanega umetnika Caffija, ki je umrl na Visu. Leta 1849. je bila ta kavarna shjališče politikov in državnikov. Obiskovali so jo celo vladarji in bavarski kralj Ludvik je bil v tej dol« njen stalen gost. Pisatelj Gogolj je popisal v1 tej kavarni na stotine strani in popil na stotine skodelic kava Med najbolj čudne goste te kavarne je treba uvrstiti slikarja A-lojzija Gallija, ki je živel v bedi vse do poslednjega diha. Njegovih »lik, ki so danes zlata vredne, takrat ni nihče kupoval in Galli je moral iskati pomoči pri svojih prijateljih. Oblačil se je leta in leta kot kak fakir v razcapane cunje. Klobuk, ki je bi«l prej Črne barve, mu je vsled starosti pozelenel, in je slikar s tistim klobukom prav smešno izgledal. Ovratnice si je izdeloval sam iz starega perila. Nekoč pa ga je vendarle doletela sreča. Neki njegov prijatelj mu je daroval 100 lir in Galli ni vedel, kam s tolikim denarjem. Šele na kolodvoru se je odločil, da se- v kočiji popelje do kavarne. Poklical je kočijaža, pa se jih je zbralo krog njega štirinajst. GalH se je čutil počaščenega od toliko koči-jažev in toliko pokl^aov in ni hotel nobenemu storiti krivice. Sedel je v enega izmed vozov, ostalim kočijažem pa naročil, naj vozijo za njim. Tako je pridrdrala cela vrsta vozov, na čelu ji kočija z Galijem, pred kavarno. Staremu natakarju je pohajala sapa od samega začudenja, ko je opazil to čudno povorko. Galli pa mu je izročil stotak, češ naj plača kočija-že, preostali denar pa je zapH na čast kočij aški vljudnosti. Poljska vstaja Iz L 1863. v HUmm Te dni je bil dovršen velik film, ki ilustrira zgodovino nesrečne poljske vsrtaje 1. 1863. AngleGki o-peraterji, ki so bili pozvani v Varšavo, da sodelujejo pri filmu, se bodo sedaj podali v Modlm, Mogi-tev in Kazimir, kjer se bodo izdelali novi filmi. Odpravljanje krošnjarstra V BukareStu. V Bukareštu zelo razširjeno krošnjarstvo se polagoma odpravlja, dasi je bil ta način trgovine za bukareške gospodinje mnogo bolj prikladen, kot je na pr. nakupovanje Američank, ki opravljajo ta svoj gospodinjski posel potom telefona. .. Na vse zgodaj se odpravijo taki trgov ci-krošnjarji s svojim raznovrstnim blagom: od kruha in sadja do petroleja in kuriva, po bu-kareštanskih ulicah. Tak trgovec, ki ga imenujejo «negustor», prenaša na ramenih velike košare in vreče, pa vam na vse mogoče načine ponuja zelenjavo, sadje, meso, jajca in sto drugih reči. Nekateri «negustorji» prodajajo celo že pripravljene jedi, kot pecivo in drugo. To pa so oblasti prepovedale, ker taki negustorji niso mč kaj pazili na snago in higieno. Našli so se celo nekateri taki krdš-njarji, ki so imeli kužne bolezni in so jih preko svojega blaga prenašali na druge ljudi. Sploh je tak način prodajanja zelo nehigieni-čen. Oblasti stavijo takim kroS-njarjem in njihovemu postu vedno večje ovire, tako da bo krošnjarstvo v Bukareštu kmalu izginilo. Budimpeštanska občina namerava v to svrho zgraditi tudi več tržnic (tržnih lop). V decembru lanskega leta je prišel iz Berlina v argentinsko glavno mesto Buenos Aires kot izseljenec Franc Kavesinski. Danes ga poznajo vsi prebivalci Buenos Airesa, čeprav ne morejo pravilno izgovoriti njegovega imena. Kavesinski je bil v Nemčiji letalec. Uspehi Lindbergha in Chambe*v lina so mu dali pobudo in izjavil je da si upa poleteti iz Buenos Airesa v New York v letalu, ki si ga je on domislil, v šestdesetih urah, če se kdo prijavi, ki bi hotel de- na letališča, stroški za prevoz prfc ljage, za vodnike po mestih in muzejih. Bačnni se ujemajo Neki posestnik je vložil v chica-ško banko en dolar z določilom, naj se tri odstotne obresti, ki bi zapadle v plačilo vsakih šest me* secev, priprišejo glavnici in to skozi dobo petih sto let. V letu 2427. naj se glavnica, ki bo narast-la do tedaj na 2.9 miiiionov dolarjev, razdeli med njegove moško potomce. Dobro izpričevalo Evropejcem Almeda Adams, Američanka iz Clevelanda (Ohio), ki je že od rojstva slepa, se je pravkar vrnila iz svojega potovanja po Evropi. — Potovala je eno leto in nobeden je ni spremljal. Ne more prehvaliti uljudnosti in postreSljivosti E-vropejcev in izjavlja, da se je ni niti enkrat v vseh dvajsetih mesecih, ko je bila na potovanju, polastilo čuvstvo nevarnosti. Prvi ogrski zgodovin o pisec Ogri imajo zelo staro zgodovinsko knjigo «Gesta Hungaro-rum». O pisatelju pa ne vedo drugega, kak^>r da je bil menih in da se je podpisoval P. Ali je bila črka P začetnica njegovega imena, priimka, ali celo meni-škega samostanskega imena, se ne ve. Temu slavnemu zgodovinarju postavijo hvaležni Ogri spomenik. Tako kratko ime ni zanje nobena ovira. Ker pa u-metnik, ki je dobil nalogo, naj napravi načrt za spomenik, ni vedel, kak. je bil ta menih, ki je živel v prvi dobi srednjega veka, je napravil na lepem, podstavku meniha z omenjeno zgodovinsko knjigo v roki. Da bi se mu pa ne videl obraz, mu je kapuco potegnil globoko črez oči. Umetnik je dobro rešil svojo nalogo in bo mogoče dobil še nagrado kr. ogrske akademije znanosti, ki jo je razpi 'a. za onega, ki bi bil v stanu d^ti podrobne podatke o menihu P.-u. Postava pa spada že k podrobnim podatkom o človeku. BazSko trnplo Tako zvani barski mrlič ?e je te dneve izkopal iz barja na vzhodno friziški obali. V globo-čini dveh metrov so zadeli delavci pri kopanju na človeški okostnjak. Po mnenju medicinskih izvedencev gre za tridesetletno Žensko. Okostnjak je bil zelo trhel obseka, ki je ležala zraven trupla, je bila pa še dobro ohranjena. Ta najdba je zelo zanimiva, ker je brez dvoma odkril zločin, čigar žrtev je postala prej omenjena ženska, kajti na rokah in nogah so se dobile dobro ohranjeno vezi i t blaga. Žensko so torej zvezali, preden so jo vrgli v močvirnato barje. Socli se, da je truplo iz četrtega stoletja po Kr. rojstvu. Po starih pripovedbah so se baje v vzhodno friziških krajih kaznovale prešestnice in morilke na ta način, da so jih zvezali za roke in noge in jih vrgli žive v barje. — Društvo za starinoslovje se trudi, da prfiobi ta stari okostnjak za kak muzej. Dunajske* univerza. Duaajska univerza dandanes ne uživa več takšnega slovesa, kakršnega je uživala pred leti. Temu je vzrok predvsem okolščina, da je v zadnjih letih mnogo odličnih profesorjev, ki so veljali za priznane učenjake, zapustilo dunajsko univerzo in se izselilo v inozemstvo, kjer so se jim nudili ugodnejši življenski pogoji. Vendar pa je, zlasti v zadnjem času jako pripomogla k temu tudi — politika, ki igra zelo važno, včasih celo glavno ulogo pri imenovanju novih profesorjev, in ki stremi za tem, da ustvari na univerzi torišče ekstremnega nacijonalizma in političnega gibanja za «Ansch-luss». V zadnjem času so nacijona-listi osredotočili vso svojo pozornost na medicinsko fakulteto, ki se jim zdi premalo «čista» v plemenskem oziru in katera je na glasu kot ognjišče naprednih idej. Nedavno je vzbudila veliko presenečenje v dunajski javnosti okolščina, da je bil imenovan načelnikom dermatološke klinike neki docela nesposoben človek in nestrokovnjak, in to samo radi politike. Da ob takih razmerah trpi sloves univerze, je same? ob sebi umevno. Nedavno se je zgodilo, da je neki zdravnik, vele-nemec po mišljenju, nametičen v zavedu za deco v Badnu, rabil pri cepljenju proti davici namesto pravega seruma pomotoma neki hud strup. Uspeh takšnega «cep-ljenja» je bil zelo tragičen; sedem otrok je kmalu potem umrlo, več pa jih je obolelo. Za avstrijske razmere zelo značilno je v tem sluči-ju dejstvo, da dotični zdravnik ne samo da ni bil pozvan pred sodišče, marveč da je ostal še nadalje nadzernik seroterapeutičnega zavoda in bil kmalu p»tem celo imenovan izrednim profesorjem na dunajski univerzi. Zgodi se lahko tudi, da radi svojega političnega prepričanja postane Še celo šef kake klinike. Največja tovarna svile Največjo tovarno svile bomo imeli __ kakor poročajo ruski časopisi — v Rusiji, in sicer v Nugu v guberniji Azerbejdžan. Tovarna, ki so jo pričeli zidati pred kratkim bo opremljena z italijanskimi stroji in bo proizvajala letno okoli 6.000 pudov svile. ŠIRITE »Naš glas" S Mesečno družinsko revijo! 5 Naročnina za celo leto 16 L ■ Naslon a Trleste, Casella postale 348 Tržošba posojilnica in hranilnimi reglstr. zadruga z o mej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje «T pO 4% večje In staJne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. ---Obrestna mera po dogovoru. — Da razpilsp varaM cgiiie (saft) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. HajMi stol. taoi zavod »tu Odhodi vlakov TRST — TRŽIČ 5.15 (b). 5.50 (o), 6.30 (b), 6.45 (b), 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 (b), 12.30 (ob), 15.05 (b), 15.15 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 17.15 (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). TRŽIČ — TRST 4.37 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (b). 9.25 (b*), 10.10 (ob), 10.45 (b), 11.08 (ob), 11.56 (b), 13.56 (b), 13.37 (b), 14.10 (ob*), 16.28 ob), 16.53 (ob), 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob), 10.50 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17,— (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b). 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.18 (b), 8.10 (b), 9 07 (bj, 9.20 (ob), 10.57 (b), 12.G8 14.48 (b), 16.42 (b), 18-35 (ob), 20.55 (b). TRST — GORICA _ VIDEM a) iz Trsta: 5.15 (ob), 5.50 (o), 6.45 (b), 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b)( 19.05 (o). b) i z Gorica: 7.16 (ob), 5.54 (o), 8.10 b), 9.34 (ob), 14.25 (ob), 16.43 (b), 18.58 (b), 20.59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.05 (o), 6.45 (b), 9.20 (ob), 12.15 (b), 14.55 (ob), 17.35 (o), 18.15 (b). 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 'ob), 13.09 (b), 15.58 (ob), 19.05 (o), 19.— (bi, 21.23 (ob). TRST — GORICA — PODBRDO a) iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11.50 (ob), .17.55 (b), 18.35 (o). b) iz Gorice: 8 (b), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) iz Podbrda: 5.45 (o), 8.22 (b). 11.35 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b). b) iz Gorice: 5.— (o), 9.51 (b), 13.19 (ob), 18.48 (o), 21.52 (b). TRST — POSTOJNA 1.— (b), 5t— (o), 7.30 (b), 9.05 (o), do Nabrežine, od tu zveza do Št. Petra na Krasu in Reke ob 10.08 (b), 12.— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob), 18.35 (ob), do St. Petra na Krasu in Reke, 19.30 (b*), 20.20 (b*»), 20.45 (b). »J Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in II. razreda. **) Spalni vozovi. POSTOJNA — TRST 2 (b). 4.55 (o), 6.24 (b**), 7 35 (b), 8.20 :b). 9.30 (ob), 11.20 (b), 14.20 (b), 16.25 (o), 17.37 (b, samo od Št. Petra) 18.15 (ob), 19.40 (b), 20.25 (o) samo do Št. Pelra, od tu zveza z vlakom iz Reke ob 21.15 (ob), *») Spalni \ozovL REKA — ŠT. PETER 5.20 (o), 9.30 (b, 11.55 (m), 15.30 (b), 19.05 (ob). ŠT. PETER — REKA 5.25 (m), 8.25 (ob), vozi samo od 1. aprila do 30. septembra 1927, 9.38 (o), 11.47 (b), 16.53 (ob), 21.40 (ob). " TRST — BUJE — POREČ 5.— (ob), 9.45 (m), samo do Buj, 13.55 (m), 18.25 (m), samo do Buj). POREČ — BUJE — TRST 5.— (m), 14.10 (m), 16.25 (m), samo do Buj}. GORICA. — AJDOVŠČINA 7.55 (m). 13.30 (ob), 19.35 (m). AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (ob). ČEDAD — KOBARID 7.55 (m), 13.13 (m). 18.42 (m). KOBARID — ČEDAD 5.50 (m), 11__(m), 16.45 (m). TRST—HEBfELJE—PULA 5.25 (o). 8.40 12.25 (m, do Her- pelj, tu ob 13.58 zveza z brzovlakom), 13 (b), 15.40 (b*), 19,15 (ob). PULA — HERPELJE — TRST 4.50 (o), 8 (o, samo do Cerovelj), 9.25 (b*), 11.58 (b), 15.25 (b), 16.14 (o). Vozijo samo od 1. julija do 30. septembra.