Leto xxy» y>% l#l H m Številka 48. Naročnina za Ljubljansko Stotj tH HL JOB ffl Hg H HH Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno 100 lir (za F.««*__^ŠkI HH ^Alfl M HH MM.. IHH - BttB ^H Gregorčičeva ulica 23. Tel. inozemstvo U0 lir). i$:J§ ST'* 'VHHh xŽBL BB HH|H HV HH 25-52. Uprava: Gregor- leta 50 lir, za 'h leta 25 mir o torej se mnogo težje in morda v doglednem času sploh neizvedljivo. Z zločinsko lahkomiselnostjo in brezobzirnostjo se je napravila velikanska škoda, zaradi katere bo L pela vsa dežiela leta in leta. Ali je treba še posebej naglašati, kakš-<|1a ?^g°v°rnost je padla na povzročitelje te škode? Po teh obupnih številkah in dejstvih bi pač bil čas, da bi zmagala razsodnost na vsej črti, ker bi sicer obnovitveno delo moralo propasti. Nemške izkušnje z ženskim . delom 65 let električne železnice 31. maja je bilo 65 let, ko je prvič pognal električni tok železnico. Zgodilo se je to mu veliki obrtni razstavi v Berlinu. Električno železnico je napravil Wer-ner Siemens, ki je prvič praktično uporabil električno gonilno silo, ki jo je omogočil Werner Siemens z iznajdbo dinamoelektričnega Principa v letu 1866. Do leta 1879. ®e je nova električna sila uporab-‘jala le za razsvetljavo. U nemških izkušnjah glede ženskega Udu razpravlja v uuljsem članku »N. Vviener 'iagbiattv. Da je nastalo vprašanje, če je delo mož aU zen več vredno, je že v tem priznanje za žene, ki so v času vojne prišle iz gospodinjstva v obrate in pisarne, rvo je bito na milijone moških brezposelnih, je bila ženska delovna sila naravno nezaželena kot konkurentinja in dvojna zasiuzkariea. Ko pa je bilo brezposelnosti konec, se je tudi ženska sila bolj cenila. Ob izbruhu vojne je bila ženska delovna armada ze mobilizirana in od takrat naprej je la armada neprestano rasla. Njene storitve so dobivale vedno večje priznanje. Danes že skoraj nihče ne taji, da je žena na podrejenem mestu in kot pomožna delavka zelo dobra pomoč. Ni pa enotna sodba o ženskih storitvah v posameznih delovnih poljih. Da bi se dobila dobra podlaga za presojo ženskega dela, je ženski umu Nemške delovne lronte vprašal o tem vprašanju več obratnih vodij, ki zaposlujejo v svojih obratih večje število ženskih delovnih moči. Ge se napravi iz teli poročil bilanca, se mora reči, da so nemške žene dobro napravile izpit, zlasti pri onem delu, ki zahteva večjo spretnost in ročnost. 'Tu zaostaja za ženo okorni moški, dočim pa ostaja njegova prednost nesporna, kjer je potrebna večja telesna sila. Na podlagi te naravne delitve dela so se izbrali iz moškega poklicnega dela posamezne panoge,tda so ostala težka dela še nadalje pridržana za moške, dočim so se lažja dodelila ženam. Tako se je to uredilo n. pr. v že-iezni in kovinski industriji in so nastali za žene čisto novi poklici. Omeniti je treba posebno sposobnost žen za tehnična risarska dela ter za vsa dela pri kontrolnih, preizkuševalnih in merilnih aparatih. Preseneča skoraj soglasno od-idanjanje žene kot koresponden-tinje. Žena da nima smisla za oni stvarno precizni slog, ki je v trgovski korespondenci potreben. Vprašanje pa je, če mi nastal ta očitek zaradi tega, ker ženski jezi. kovni čut še ni pokvarjen in se zato instinktivno brani proti onim jezikovnim spakam, ki so v trgovskem dopisovanju tako zelo pogostne. Obratni vodje pravijo nadalje, da se utrujenost pri ženskah bolj pozna ko pri moških, zato pa je žensko delo v prvih delovnih urah malo bolj hitro. Tudi za izučitev se je izkazala žena kot sposobna. Žene, Iti imajo lastno gospodinjstvo, in morajo skrbeti za otroke, ljubijo predvsem vedno enako delo, ki ne zahteva posebnega možganskega napora, ker so s svojimi mislimi vedno v gospodinjstvu. Nasprotno pa so se lotile žene in dekleta, ki nimajo posla z gospodinjstvom, rade tudi kompliciranega dela. Če nima žena smisel za tehnična vprašanja, je to bolj posledica enostranske vzgoje, ne pa nenadarjenosti. Tako poroča veliko električno podjetje, da so se ženske pomožne delavke pri stružnicah, rezkalnih 111 podobnih strojih dobro izkazale. Po prepričanju podjetja se na vsak način izplača dvigniti ženo iz nižine neizučenega pomožnega dela. Samo ugodno bi vplivalo na voljo in ponos do dela, če se žene uporabijo tudi za odgovornejšo specialno delo. V občevanju so žene mnogo prijaznejše ko moški in so zato zelo priporočljive kot tramvajske spre-vodnice. Seveda pa je treba upoštevati, če ni ta večja prijaznost posledica moške vljudnosti do žensk. Še neko dejstvo zasluži vso pozornost. Namestitev žen je v mnogih produkcijskih metodah povzročila dalekosežne preobrate glede izdelave orodja. Dosedanje orodje je bilo preračunano le za veliko in težko moško roko, za majhno žensko roko pa je bilo pretežko in prenerodno. Da bi pa mogle tudi žene uporabljati kladiva, klešče in pile, se je začelo izdelovati orodje manjšega formata. Izkazalo se je, da to orodje prav tako dobro služi svojemu namenu in zato se je marsikatero pretežko orodje opustilo. Marsikatero orodje pa se danes izdeluje iz lahkih kovin in se je zato njih teža znatno zmanjšala. Gotovo je, da bo to novo orodje ostalo v rabi tudi potem, ko se bo žena zopet vrnila iz tovarn v gospodinjstvo. Končno pa je gotovo tudi to, da bo po vojni veliko ženske delovne armade demobilizirano, da pa se ženskega sodelovanja v tovarnah ne bo moglo več pogrešati. Enostranski odpust žen_ iz tovarn in obratov bi bil z ozirom na bodoče delovne načrte ne samo nezaželen, temveč naravnost napačen. Z mednarodne premogovnega V Angliji je vlada določila minimalne rudarske mezde, ki naj bi veljale do 1. 1948., delavski zahtevi po podržavljenju premogovnikov pa se je izognila na ta način, da je napravila načrt za združitev manjših obratov. Od izvedbe tega načrta se tudi pričakuje, da se bo proizvodnja premoga pospešila in povečala. V Angliji je zdaj okrog 1000 premogovnikov, po novem načrtu pa bi jih bilo 200. Proizvodnja premoga še vedno nazaduje, znižuje pa se tudi število rudarjev, kar je razvidno iz naslednjega pregleda, ki ga objavlja »Siidost-Echo«: Proizvodnja v mil!j. Število ton rudarjev 1. poloyica 1941. 101.30 692.900 2. „ 1941. 105.00 702.300 1. „ 1942. 100.80 707.100 2. „ 1942. 102.83 710.900 1. „ 1943. 99.15 710.300 2. „ 1943. 96.34 702.700 Pri železnicah so uvedli posebne inšpekcije za varčevanje s premogom. Od premogovne proizvodnje porabijo železnice na leto okrog 16 milijonov ton ali 8%. V mirni dobi so dobivale najboljši premog, zdaj pa dobivajo tudi najslabšega z dnevnih kopov. Dnevne kope hočejo tako razširiti, da bi dajali železnicam na leto okrog 750.009 ton premoga. V Severni Ameriki se tudi zmanjšuje proizvodnja premoga. V zadnjem času delajo načrte za pridobivanje bencina iz premoga in je kongres že odobril 30 milijonov dolarjev za velik obrat te proizvodnje. Predlagatelji načrta menijo, da je treba na ta način uporabiti stare zaloge premoga, Bureau of Mineš pa ugotavlja, da bo bencin iz premoga trikrat dražji od bencina iz olja. V Argentini je veliko pomanjkanje premoga. Pred vojno je dobivala Argentina za svojo potrošnjo iz Anglije 75%, iz Nemčije in Belgije 25%, ostanek premoga pa iz USA, zdaj pa dobave iz USA ne morejo nadomestiti pneprečenega uvoza iz Evrope. V Španiji se je proizvodnja premoga tudi v zadnjih mesecih nekoliko povečala, v Švici pa mešajo domač premog z inozemskim. Sam domač premog ima premalo kalorij in bi bil tudi predrag. Povečano pridobivanje aluminija Med lahkimi kovinami je najvažnejši in najmlajši aluminij, ki se pridobiva iz posebne vrste gline. To glino so začeli najprej izkoriščati v vasi Le« Baux blizu Marseilla ter jo po vasi imenovali boksit. Nemški učenjak prof. Wo hler iz Gottingena je že leta 1845. pisal, kako bi se dal pridobivati aluminij, kemični postopek pridobivanja pa je kakih pet let pozneje iznašel francoski učenjak Sainte-Claire-Deville in na svetovni pariški razstavi leta 1855. so razkazovali prvi kos aluminija, ki so ga imenovali »glinasto srebro«. Odličnih lastnosti aluminija takrat še niso cenili, ker še ni bilo njegovih glavnih oboževalcev in potrošnikov — avtomobilskih in letalskih konstruktorjev in ker je bilo pridobivanje- zelo težavno in drago. Šele z uporabo elektrolize se je začelo uspešno pridobivanje aluminija ter naglo napredovalo. Leta 1885. je bila svetovna pro- izvodnja komaj kakih 13 ton, po petnajstih letih žie okrog 7009 ton, pred prvo svetovno vojno 65.000 ton, leta 1920. nad 160.000 ton, zadnje leto pred sedanjo vojno 650.000 ton, lani pa že precej nad enim milijonom ton. V zemeljski skorji je skoraj 8% aluminija, vendar ni porazdeljen povsod enakomerno. Velika ležišča boksita so v Franciji, Italiji, Dalmaciji, Madžarski in Rusiji, največji pa v Arkansasu ob srednjem Mississippiju, vendar porabijo Američani toliko aluminija, da morajo še vedno velik del surovin uvažati. Med evropskimi državami ima rekord v naglem razvoju aluminijeva industrija Italije, ki je v pgvih desetih letih svojo produkcijo podeseterila. Lep napredek kaže tudi Japonska, ki dobiva rudo iz Koreje in Formose. Nemčija sama boksita ni imela, uvažala ga je največ iz Madžarske in ko je komaj ena desetina iz- delanega aluminija iz domačega oolvsua, si je poiskala možnosti, ua uooiva aluminij iz urugili surovin. Med njimi je na vaznem mestu kaoiin, m ga Nemčiji ne bo zmanjkalo. Ivano se med vojno pospešuje pridobivanje aluminija, se viui iuui v Španiji, kjer so pred državljansko vojno skoraj ves boksit, točilo približno 2500 ton, uporab ljuii v cementni industriji. Povprečna letna proizvodnja aluminija je bila okrog 1900 ton. Na višku je bila leta 1935., ko so dosegli 1500 ton, a ze naslednje leto zdrknili na 800 ton. Boksit ima Španija v petih svojih pokrajinah, ležišča pa niso dovolj izkoriščena. l'o letu 1934. so delo v nekaterih ležiščih sploh opustili in za produkcijo aluminija so uporabljali samo iz Francije uvoženo glmo. /daj pa je vlada proglasila boksit za nacionalno važno surovino in delo na vseh ležiščih je obnovljeno in pospešeno, povečan pa je tudi uvoz gline iz Francije, da bi se dosegla večja kapaciteta v obratih aluminijeve industrije. Največ aluminija producirajo obrati družbe Aluminio Espanol 8. A., ki hočejo letos svojo kapaciteto zvišati od 1500 na 2000 ton. Lani v jeseni pa je bila ustanovljena se ena industrijska družba, ki bo v svojih obratih tudi dosegla kapaciteto 2000 ton na leto. Nova družba ima 40 milijonov pezet kapitala, od katerega pride več ko polovica na Nacionalni industrijski institut, ki si prizadeva, da bi se spanska proizvodnja aluminija čimprej dvignila na letnih 9000 cio 10.000 ton. Tudi Grčija im® dobre pogoje za precej močno industrijo aluminija. V deželi so bogata ležišča boksita, ki so jih začeli izkoriščati že pred dvajsetimi leti. Boksit so po večini izvažali. Leta 1936. je bila proizvodnja 129.898 ton, izvoz pa 86.015 ton v vrednosti 31.1 milijona drahem. Leta 1938. je bila proizvodnja boksita 179.886 ton, izvoz pa 139.245 ton v vrednosti 51.7 milijona drahem. V zadnjem predvojnem letu so- izvozili iz Grčije celo okrog 179.000 ton boksita v vrednosti 71.1 ntflijona drahem. Načrte za ustanovitev grške industrije aluminija je preprečila vojna, pri obilju surovin pa bodo lahko izvedeni po vojni. Že izkoriščena ležišča boksita v Grčiji cenijo na 10 milijonov ton, še neizkoriščena pa na 50 milijonov ton. Politika cen in mezd v Španiji Špansko ministrstvo za delo je izdalo dekret, s katerim se prepoveduje vsako splošno zviševanje mezd v obratih, če niso bila ta od ministrstva za delo izrečno dovoljena. Vsa ta zvišanja se proglašajo kot neveljavna. Vsa nameravana splošna zvišanja (h katerim pa se ne prištevajo individualni storitveni dodatki) mora v bodoče odobriti ministrstvo za delo. Isto velja tudi glede dovoljevanja dra-ginjskih doklad. Kakor je razvidno iz uvoda dekreta, je nastal ta ukrep zaradi stremljenja po poenotenju politike cen in mezd. Z določitvijo enotnih mezd hoče ministrstvo preprečiti, da bi se izvabljale delovne sile zaradi posebnih mezdnih doklad v druga delovna središča. Istočasno so se omejila pooblastila okrožnih zastopstev ministrstva za delo glede mezdne politike, da se tako doseže enotno določevanje mezd. Stran 2. >TRGOVSKI LIST«, 13. junija 1944. Štev. 48. Obrtniški vestnik Nove cene v brivski stroki Brivska stroka: Britje I. kat. 3.50, II. kat. 3.—; britje in česanje I. kat. 4.50, II. kat. 4.—; britje glave I. kat. 9.—, II. kat. 8.—; striženje las I. kat. 7.—, II. kat. G.—; fazoniranje 1. kat. 5.—, II. kat.. 4.—; striženje brade l. kat. 7.—, II. kat. 6.—; umivanje las I. kat. 7.—, II. kat. 6.—. Frizerska stroku: Striženje las I. kat. 7.—, II. kat. 6.—; železna ondulacija dolgih las I. kat. 10.—, II. kat. 8.—; železna ondulacija kratkih las I. kat. 8.—, II. kat. 6.—; vodna ondulacija brez umivanja I. kat. IG.—, II. kat. 14.—; vodna ondulacija z umivanjem I. kat. ‘2G.—, II. kat. 24.—; umivanje glave I. kat. 10.—, II. kat. 8.—; česanje brez ondulacije I. kat. 3.—, II. kat. 2.—; trajna ondulacija (kompl.) I. kat. 85.—, II. kat. 70.—; fazoniranje glave I. kat. 5.—, II. kat. 4.—. Opombe; 1. Posebne zahteve, ki niso navedene v gornjem ceniku ,«e plačajo po predhodnem dogovoru med podjetnikom in stranko. 2. Abonentom je priznati 10% popust na gornje cene. 3. Za postrežbo na domu se sme računati dvojna cena. Rokodelstvo na Madžarskem Centrala rokodelskih organizacij na Madžarskem navaja v svojem letnem poročilu, da je bilo lani v deželi 2G0.675 samostojnih rokodelcev, ki so tvorili 417 obrtnih podjetij. Pomočnikov je bilo 289.102, vajencev 93.127, od teh pa v glavnem mestu 1G5.4G2 pomočnikov in 16.812 vajencev. V primerjavi % letom 1942. se je število mojstrov znižalo, število po-močnikov in vajencev pa zvišalo. Vrednost rokodelske proizvodnje je bila 2.5 milijarde pengo, skupni dohodek vseh rokodelskih podjetij pa 1032 milijonov, kar je približno 16% narodnega premoženja. Poročilo naglasa, da se je število rokodelskih podjetij in samostojnih mojstrov zmižalo predvsem zailadi pomanjkanja, surovin. Največ rokodelcev je bilo lani v stavbeni stroki, najboljše eksistenčne |>ogoje pa so imeli rokodelci v vaseh, ki se deloma udejstvujejo tudi v kmetijstvu. Tudii, s surovinami so bili rokodelci na deželi bolj preskrbljeni kakor v mestih. Švica se vedno bolj industrializira V zadnjih desetih letih je naraslo število tovarn v Švici za 97 na 9G56 ,podjetij. Najbolj se je povečalo število tekstilnih in oblačilnih industrij, katerih je sedaj 1386. Lesno-predelovalnih industrij je 1891, tovarn za stroje, aparate in inštrumente 1153, tovarn za ure pa 831. V vseh švicarskih tovarnah je bilo zaposlenih 520.000 delavcev. Nekateri švicarski strokovnjaki svare, da bi se ta razvoji švicarske industrije ocenjeval pre-ugodno, ker je vpoklicanih pod orožje nad 100.000 mož, nad 70.000 delavcev pa je zaposlenih v oboroževalni industriji. Zato je zelo mogoče, da bo po vojni nastala v Švici velika brezposelnost. Davki in tene v Romuniji »Siidost-Echo« ugotavlja, da so podražitve v romunskem gospodarstvu posledice zvišanja davkov v novein proračunskem letu, ki se je začelo 1. aprila. V Romuniji se navadno življenjske potrebščine podražijo v prvi polovici leta pred novo žetvijo, ker pa je bila lanska žetev izredno bogata, je letošnja draginja v prvi vrsti posledica novih davkov, deloma pa je nastala tudi zaradi tega, ker je evakuirano prebivalstvo kupovalo velike količine živil in potrebščin. Indeks življenjskih stroškov, ki ga vodi gospodarski urad »Argus«, pa pri vsem tem ni neugoden. Na bazi avgust 1916 = 100 je dosegel decembra lani 19.350, letos marca 19.608, aprila pa 19.807. Zvišanje vseh davkov je izdatno, kar se je 'dalo pričakovati že z uvedbo obrambenega posojila. Takse, ki so preračunane na 22.4 milijarde lejev, so zvišane za 100*Vo, podvojene pa so tudi trošarine in prometni davek, kar bo dalo državi velike dohodke. Trošarine so preračunane na 20.8, prometni davek pa na 50 milijard. Pri določanju davčnih postavk so sicer skrbeli, da bi bile čim manj prizadete najvažnejše življenjske potrebščine, pri močnem zvišanju davkov pa je splošno zvišanje življenjskih stroškov seveda neizogibno. Kilogram bencina stane, da imamo primer posledice velike davčne dajatve loko Ploesti 53.40 leja. Od tega znašajo davčne dajatve državi iu občini 46.67 leja ali okrolo 86% prodajne cene. Producentu ostane kot izkupiček za njegovo blago 6.28 leja pri kilogramu ali 12®/« od prodajne cene. Pri tem pa je treba upoštevati, da ima producent tudi celo vrsto davčnih obveznosti, ki ne obremenjujejo neposredno njegovega izdelka ali blaga. Navedeni primer se seveda ne da posplošiti, izkušnje pa učijo, da visoki prometni davki ter zvišanja drugih davkov močno vplivajo na cene. V novem romunskem proračunu so se državni dohodki zvišali ne samo zaradi večjih vojnih izdatkov, temveč tudi zaradi tega, ker se v zadnjih letih romunska gospodarska konjunktura dviga in ker se bo verjetno tudi letos promet tako zvišal, da bo v primernem skladu z večjimi dajatvami. Pridelek fig v Greiii Figovo drevo je doma sicer v Aziiji, v Grčiji pa uspeva že od davnih časov ter je pridelek fig na važnem mestu ne samo v grškem kmetijstvu, temveč tudi v grški zunanji trgovini. Nasade fig v Grčiji ceni Nemška trgovinska zbornica za Grčijo na 15.000 ha. Največ fig pridela Mesenija, kjer je pridelek tudi najboljši. Fige so važen del prehrane grškega prebivalstva. Mnogo svežih fig se proda na domačih tržiščih, izvažajo pa se po večini posušene fige. Največji odjemalci grških fig so bili v mirni; dobi Nemčija, Anglija, Severna Amerika ter južno-vzhodne evropske dežele. Količina in vrednost izvoza fig je razvidna iz naslednjega pregleda: tone vrednost v in i- lijOnik drahem 1937. 18.800 158.5 1938 19.123 184.1 1939. 11.312 111.5 1940. 6.921 70.4 Povprečni letni pridelek fig je bil 36.000 ton in je Mesenija k temu prispevala skoraj polovico. Sušenje fig ni tako enostavno. Popolnoma zrele fige previdno obirajo, potem pa jih sušijo na soncu. Preden se posuši, morajo vsak sad z roko previdno raztegniti. L. 1931. je bil ustanovljen urad, ki skrbi za napredek kultov in izvoza fig ter se posebno briga za strokovnjaško sortiranje in sušenje pridelka. Pridelovalci so organizirani v zadrugah, ki dobivajo od države denarne podpore in kemične pripomočke 7.a pobijanje škodljivcev figovih kultur. Vence posušenih fig so izdelovali nekdaj primitivno, 1. 1933. pa so bile urejene prve naprave za me-hanjiično sterilizacijo, Ida ustreza pridelek, pripravljen za davoz, vsem zahtevam higiene. Pred sedanjo vojno so začeli fige uporabljati tudi za marmelado ter izdelovati iz njih nadomestek za kavo, kj se je izvažal. Pridelek fig bo tudi po vojni zelo važen v grškem kmetijstvu in v zunanji trgovini. strani in vsebuje polno zanimivosti, da se bere kot najbolj napet potopis. Knjiga je zelo bogato ilustrirana, vse ilustracije zi^lo dobre, da jih je vsak bralec vesel. Knjiga velja 110 lir, kar je z ozirom na njen obseg in njene vrline, skromna cena. »Mejaše« vsem prav loplo priporočamo. Denarništvo in zavarovalstvo Friedrich v. Gagern: Mejaši V Slovensko poljudno znanstveni knjižnici »Svet« je izšlo kot 8., 9. in 10. knjiga veliko delo Friedricha v. Gagerna: Mejaši, poizved-niki in glavarji. Delo je odlično poslovenil Joža Glonar, ki je napisal tudi zelo zanimiv uvod h knjigi, ki je posvečen spominu velikega škofa Barage in njegovega rnision-skega ter književnega dela. Naša javnost je lahko hvaležna Glonarju za njegove lepe besede o zaslugah škofa Barage. Gagernovo delo nas vodi v davne čase, ko so izseljenci iz Evrope osvajali Severno Ameriko in trgali Indijancem njih zemljb, ubijali živino in po dolgih bojih ter z vsemi sredstvi, tudi najbolj krutimi, izvojevali zmago. Vsa knjiga živo pripoveduje o tistih hudih časih, ko so vladali edinole zakoni najbolj neusmiljene divjine in nepopustljivosti, Z Gagernovim delom je za vedno končana ona idilična in sentimentalna indijane-rica, ki je nekoč tako zelo ogrevala našo šolsko mladino. Kdor prebe-e Gagernovo delo šele prav razume, iz kakšnih elementov so nastale Združene države Severne Amerike in šele sedaj mu bo jasno, kako so možna v tej deželi neverjetnosti tako kričeča nasprotja. Gagern v svoji knjigi ne skriva svojih simpatij za tolikrat prevarane Indijance, prav lako pa tudi ne one gozdovnike, ki so bili prvi pionirji naseljencev in ki pri vsej svoji bojevitosti in odločnosti vendar niso pozabili na človeške pravice in dolžnosti. V svoji knjigi je zbral v. Gagern ogromno materiala, da nudi knjiga v resnici popolno sliko delovanja nekdanjih mejašev, poizvednikov in glavarjev. Vsa knjiga obsega nad 400 Razvoj madžarskih pokojninskih blagajn Na Madžarskem imajo industrijska podjetja in denarni zavodi že od nekdaj svoje ]>osebne pokojninske sklade in blagajne, v katere prispevajo delodajalci in delojemalci določene prispevke za doklade k starostnemu zavarovanju nameščencev. V prejšnjih letih je premoženje takih |M>kojninskih blagajn znašalo samo nekaj odstotkov od akcijskega kapitala podjetja, v zadnjih letih pa je premoženje pokojninskih blagajn tako naraslo, da presega že ves akcijski kapital zavoda ali podjetja. Največ kapitala se je nabralo v pokojninskih blagajnah velikih denarnih zavodov. Pri Komercialni banki je premoženje pokojninske blagajne od leta 1940. naraslo od 24 na 40 milijonov pengo ter presega zdaj akcijski kapital za 15 milijonov, pri Kreditni banki pa za 16 milijonov. Pokojninske blagajne desetih največjih denarnih zavodov Budapešte so imele leta 1940. skupaj 94, zdaj pa imajo 190 milijonov pengo premoženja. Uprave pokojninskih blagajn kupujejo s svojim velikim premoženjem hiše in zemljišča, ker so vojne razmere ustavile gradnjo novih hiš. Za guvernerja Bolgarske narodne bank« je bil imenovan bivši bolgarski ministrski predsednik Božilov. Češld bankovci po K) KS, ki so l)ili izdani 15. aprila 1919 in 2. januarja 1927, so prenehali 31. maja biti veljavno plači trio sredstvo. Do 31. avgusta jih zamenjujejo še vse podružnice Češke narodne banke, od 1. do 30. septembra 1944. pa samo še centrala banke v Pragi. Bivši egiptski minister Banseddin Karakal paša je zahteval v egiptskem parlamentu, da se mora egiptski funt točiti od angleškega funta, ker da more pasti angleški funt na eno tretjino svoje današnje vrednosti. SosmMe vesli Gostilničarski vestnik Konjak, brinjevec in žganje Gostilničarska nabavljalna za- ! druga bo v prihodnjih dneh dobila večjo količino konjaka, brinjevca in sadnega žganja za gostinske i obrate. Vsi oni, ki nameravajo na- ' baviti v zadrugi omenjenie pijače, naj se brezpogojno javijo še ta teden v pisarni zadruge, kjer naj : navedejo količino in vrsto, ki jo nameravajo nabavili. Pri razdelitvi se bodo upoštevali samo oni obrati, [ ki se bodo prijavili predhodno, pozneje pa se reflektantje ne bodo upoštevali. Sindikat gostinskih obratov. T l Z O. J. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 12 Nemška niargarinska industrija tudi v petem letu vojne nič ne trpi zaradi kakšnega pomanjkanja surovin, kar se mora smatrati kot zelo velik, uspeh, zlasti z ozirom na prvo svetovno vojno, ko je proizvodnja margarine zaradi pomanjkanja surovin prav občutno trpela. A tudi margarinske tovarne zaslužijo vse priznanje, ker so obvladale vse težkoče in kljub velikim kakovostnim razlikam surovin izdelovale vedno enako dobro margarino. Republikansko fašistična vlada je sklenila, da se zg rade naprave za umetno pridobivanje soli iz morske vode. Ta sklep je bil potreben, ker je prej dobivala Italija sol večinoma iz Sicilije in Sardinije. Nadalje je repu-blikansko-fašistična vlada dovolila, da se pri kuhi uporablja morska voda, ktfr je bilo prej iz fiskalnih razlogov prepovedano. Solni monopol je namreč dal državni blagajni na leto 350 milijonov lir dohodka. Za oskrbo Vatikanskega mesta bo imel Vatikan lastno ladjevje. Ladje bodo plule pod belo-rumeno zastavo. Zaenkrat je Vatikan najel dve 10.000 tonsiki ladji »Archimedes« in »Monte Orlando«. Koliko bo štelo vatikansko ladjevje ladij, še ni znano. Vatikanske ladje bodo nakladale živila v portugalskih in španskih pristaniščih. llrvatski. trgovinski minister je izdal naredbo, po kateri se začne takoj pobirati od vsakega uvoznega predmeta liodstotna uvozna pristojbina v korist zunanje-trgovinskega sklada. Prva Hrvatsko-slavonsku sladkorna tovarna v Osijeku je pri delniški glavnici 3().S milijona kun dosegla lani 5,738.843 kun čistega dobička in bo izplačala 6 odstotno dividendo. Predlani je družba dosegla le 3,936.127 kun čistega dobička. Za zboljšanje srbske živinoreje je razdelila srbska vlada kmetovalcem v Podonavju več plemenskih bikov, pre-šičev, ovnov in kuncev. Direkcija slovaških drž. gozdov namerava postaviti tovarno za pridobivanje sladkorja iz lesa. Potrebne stroje naj bi dobavila Nemčija in so tozadevna pogajanja že v teku. Komunski gospodarski tisk poroča, da so izgledi letošnje romunske pšenične žetve zelo dobri, da ae bo mogla kriti, vsa domača potreba in da bo ofttnlo Se žita za izvoz. Po izjavi generalnega guvernerja turškega monopola je pričakovati, da bo letošnja turška tobačna žetev zelo dobra. Računajo, da bo dala približno 28 milijonov kg tobaka. Turška monopolna uprava je s 1. junijem znižala cene za nekatere tobačne izdelke. Časopis za švicarsko statistiko je ugotovil, da je vseli vrednostnih papirjev in hranilnih vlog, ki so zavezane vojnemu davku, v posesti davkoplačevalcev za 20.7 milijarde šv. fr. Dejansko pa jih je bilo prijavljenih le za 14,5 milijarde in jih je torej za 6,2 milijarde ali za 23 odstotkov odtegnjenih davku. Portugalska vlada je s ta koš n jo veljavnostjo prepovedala vsak izvoz wol-frama. Portugalska se je torej pokorila diktatu Anglcsasov. Britansko ministrstvo za kurivo je objavilo, da ne bo več objavljalo vsakomesečne podatke o višini proizvodnje. »Reiche pravi k temu, da je v 'tem treba videti priznanje, da ni upati na povečanje proizvodnje. ■ Eleklro - podjetje j BOKO €€ jubljana - Bleiweisova št. 18 j * s Palača Kmetske posojilnice • Splošno kreditno društvo j ■ r. z. z o. l v Ljubljani, Ulica 3. maja 5 j ■ ■ ■ izvršuje vse denarne posle. Sprejema vloge na hranilne j knjižice in na tekočih računih. — Telefon št. 38-84 E. Sk&bem® Filr das Konsortium »Trgovski list« ate Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Uredn ik: Aleksander Železnikar Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani. Fiir die Druckerei »Merkur« A. O. —