Ljubljana, nedelja, 24 Jtdija 1949.
Poštnina platana v «otovinl
ranumiTO o« orauat
LJUBLJANA,
KNArum DULCA (TE?. ■ TELEFON IS-a 4« B-tt
ROKOPISI SE NB VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA

Leto X., Štev. 172. — Posamezna številka 2 din.
IBBAIMIODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA tt DIN
G L A
1 L O OS
O B O D I L N
FRONT
SLO
GNIJE
Isijava »imanjega ministra E. Kardelja
Za težave grškega demokratičnega gibanja so odgovorni organizatorji
protijugoslovanske gonje
Beograd, 23, Jul. Direktor Tanjuga Je obiskal ministra za zunanje zadeve Edvarda Kardelja la ga naprosil, da hi pojasnil stališče vlade FLRJ v zvezi z grškim vprašanjem. Na zastavljeno vprašanje je minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj odgovoril:
»Splošno znano Je, đa Je vsa nova Jugoslavija Z velikimi simpatijami gledala na grško osvobodilno gibanje. Znano je tudi, da so naši uradni predstavniki pred Organizacijo Združenih narodov in drugače dajali aktivno moralno-politično podporo demokratični borbi grškega ljudstva. Znano je nadalje, da je nova Jugoslavija sprejela in brezplačno zdravila in zdravi danes veliko število grških ranjencev, da je skrbela za mnoge begunce in otroke z vojnih področij Grčije. Končno je znano, da je bila Jugoslavija zaradi svojega demokratičnega stališča y zvezi z vojno v Grčiji izpostavljena stalnim napadom In obtožbam mednarodne reakcije. Vse to je delala nova Jugoslavija ne zaradi svojih lastnih političnih računov, marveč zaradi globokih simpatij do demokratičnih teženj grškega ljudstva In njegove borbe za svobodo in neodvisnost.
Toda kmalu po objavi zloglasne re-»oiuclje lalcrmbiroja nekaterih komunističnih partij je začelo vodstvo grške komunistične partije odkrito sovražno intrigantsko politiko do Jugoslavije. Zamolčevanje in zanikanje pomoči, ki jo je dala Jugoslavija grškim demokratičnim silam s skrbjo za ranjence, begunce in otroke itd., Intrige okrog vprašanja Egejskih Makedoncev, obrekovanja in drugo sovražno ravnanje proti novi Jugoslaviji, to so bila sredstva, s katerimi se Je vodstvo grške kompartije v zadnjem času odkrito pridružilo protijugoslovanski gonji, ki se je začela z resolucijo Informbiroja proti FLRJ. Očividno je vodstvo grške kompartije pri tem pozabilo na interese de-«^.r.Ličoe borae v Grčiji In menilo, da je njegovo sodelovanje v borbi proti novi Jugoslaviji važnejše kakor njegova borba proti grški reakciji in tujemu vmešavanju v Grčiji.
Mi smo na vse to molčali, ker nismo hoteli prizadeti demokratični borbi grškega ljudstva težav, ki jih ima tudi brez tega mnogo. Toda na vse to je vodstvo grške kompartije odgovorilo pred kratkim z nesramno In brezmejno podlo izmišljotino o tem, kako so se naši predstavniki sestali na grško - jugoslovanski meji z mo-narhofašističnhni in angloameriškimi oficirji z namenom, da bi pustili čez naše ozemlje monarhofašistične enote, ki bi izza hrbta napadle enote grške demokratične armade. Mi smo uradno demantirali, da bi bil kakršen koli sestanek z grškimi monarhofašistič-nimi in angloameriškimi oficirji. Demantirano je bilo, da bi bili na kakršen koli način razgovori s predstavniki sfedanjcga režima v Grčiji. Bilo js demantirano, da bi bila katera koli enota monarhofašistične vojske prešla čez naše ozemlje, da bi izvedla napad v hrbet grškemu ljudstvu. Poudarjeno pa je bilo nasprotno, da je prešlo čez našo mejo določeno število ranjencev demokratične armade in da so vsi dobili zdravniško pomoč. Navzlic temu pa so grški vodilni ljudje grške kompartije še naprej pošiljali in še vedno pošiljajo v svet kleveto c našem »sporazumevanju« z monarhofašisti, o naši »podpori« grški monarhofašisiični vladi.
To delajo v istem času, ko monarhofašisti in njihovi inozemski zavezniki napadajo Jugoslavijo zaradi pomoči grškim demokratičnim silam. Razen tega ve vsak človek, ki bere časopise, da je Jugoslavija iz dneva v dan predmet menarhofašističnih izzivanj na meji, pri katerih je izgubilo življenje že nekaj naših državljanov in vojakov. Navzlic vsemu temu trdi vodstvo grške kompartije, da puščamo monarhofašiste, da bi izza hrbta udarili po enotah grške demokratične ajmade.
Razumljivo Je, da na to nismo mogli več molčati. Zato je tovariš Tito v svojem govoru v Pulju jasno obrazložil naše stališče in ukrepe, ki smo jih podvzeli. Mi smo popolnoma razumeli ozadje protijugoslovanske spletke, ki se je začela z objavo podle izmišljotine o našem domnevnem sporazumevanju z monarhofašisti. Organizatorji proiijugoslovanske gonje, v kateri sodeluje tudi vodstvo grške kompartije, so se očividno odločili žrtvovati grško demokratično borbo, da bi s tem hkrati očrnili novo Jugoslavijo, da bi ji škodovali in jo obdolžili za težave v borbi demokratičnih sil v Grčiji. Toda, če pripovedujejo še take propagandistične trike, organizatorji te spletke ne bodo mogli skriti pred naprednim svetom, najmanj pa pred grškimi demokrati, da so s tem zadali udarec ne novi Jugoslaviji, ki je vedno častno izpolnjevala svoj internacionali-stični dolgo, temveč grškemu demokratičnemu gibanju.
Toda narodi Jugoslavije niso pripravljeni brez konca trpeti takih žalitev. Ce misli vodstvo grške kompartije, da moralnopolitična opora nove Jugoslavije grSkemu demokratičnemu gibanju ni potrebna, in če misli, da lahko za vse to, kar je storila nova Jugoslavija za grško demokratično gibanje, sedaj neovirano obrekuje in blati narode Jugoslavije z najbolj podiimi izmišljotinami, potem seveda nova Jugoslavija ne bo svoje pomoči nikomur vsiljevala. Očividno je pomoč v napotje tistim, ki se na vse kriplje trudijo, da bi dokazali, da je Jugoslavija v imperialističnem taboru, zato tudi sedaj žrtvujejo grško demokratično gibanje in mu jemljejo oporo nove Jugoslavije, samo da bi umetno ustvarili nov »dokaz« proti Jugoslaviji. Razumljivo je, da imajo korist od tega samo grški monarhofašisti in mednarodna reakcija. To so sadovi kominformov-ske protijugoslovanske kampanje.
Vlada FLRJ je odgovorila na ta obrekovanih in na stalna monarho-fašistična izzivanja s tem, da je zaprla jugoslovansko-grško mejo. Razumljivo je, da klevetniki sedaj pišejo ,da je to »še en dokaz«, da je Jugoslavija prešla v Imperialistični tabor, čeprav prav ti klevetniki najbolje vedo, koliko so se sami trudili leto dni, da bi ločili to gibanje od narodov Jugoslavije. S tem vikom hočejo prikriti pred grškim narodom in pred naprednim človeštvom dejstvo, da je zaradi njih, ne pa zaradi nekega domnevnega »sporazumevanja Jugoslavije z imperialisti«, onemogočena moralnopolitična opora nove Jugoslavije grški dempkraciji. Toda narodi Jugoslavije so napravili preveč težko šolo v preteklosti, da bi imeli spoštovanje pred takimi bednimi spletkami, ki se jih poslužujejo organizatorji kominfonswske protijugoslovanske kampanje». Takih iger se poslužujejo samo tisti, ki nimajo poštenih namenov. Zato pa tem trikom ni usojeno dolgo življenje. Kakor vse druge bodo tudi te najnovejše klevete okrog grškega vprašanja ubile same sebe.
Nova Jugoslavija Je socialistična in demokratična država. Ta goji simpatije do demokratičnih gibanj na svetu in jim daje moralno in politično oporo. Taka je tudi do grških demokratičnih sil. Tudi danes goji velike simpatije do osvobodilne borbe grškega ljudstva In občuduje požrtvovalno junaštvo gričkih demokratičnih borcev za svobodo in neodvisnost svoje države, ne bo pa dovolila, da bi jo klevetali in dejansko škodovali vstaji v Grčiij ter se skrivali za gonjo klevet proti Jugoslaviji. Ce nosi kdo moralnopolitično odgovornost za težave, v katere je zašlo grško demokratična gibanje, potem to ni Jugoslavija, marveč organizatorji protijugoslovanske gonje, ki so skušali to gibanje izkoristiti v umazani gonji proti Jugoslaviji, s čimer so dejansko težko oslabili prav to gibanje.
TRIDESET LET SLO VENSKE UNIVERZE
Danes bo začela obratovati prva hidrocentrala s turbinami, izdelanimi
v Litostroju
V Vlasenicl v Vzhodni Bosni na vznožju planine Javor bo danes velika slovesnost. Obratovati bo začela nova hidrocentrala, druga po vrsti, ki so jo v LR Bosni in Hercegovini dogradili v tej petletki, kajti že od leta 1947 obratuje nova hidrocentrala v Boga-tiču pri Sarajevu. Današnji dan pa ni samo pomemben za prebivalstvo področja vlaseniškega, srebreniškega in sokolaškega okraja z lesno industrijo in velikim državnim planinskim posestvom v Han Pjesku, ki bo dobilo tako potrebno električno energijo; hkrati je ta dan pomemben tudi za delovni kolektiv Titovih zavodov »Litostroj« v Ljubljani, kajti novo centralo v Vlasenici bosta gnali prvi dve turbini, ki so jih izdelali v »Litostroju«.
Hidrocentralo v Vlasenici so začeli graditi 1947. Zajezili so Studeni Jadar ob izviru in vodo speljali po 1080 m dolgem tlačnem cevovodu s padcem 160 m do turbin v centrali. Razen zgradbe za centralo so zgradili tudi stanovanjska poslopja in pa potrebno električno omrežje, zlasti tudi daljnovod do Han Pjeska.
Ko so v Ljubljani še gradili glavne tovarniške zgradbe »Litostroja«, je uprava podjetja že dobila nalogo izdelati vodno turbiho za Vlasenico. Ta prva turbina, ki so jo zgradili v »Litostroju« ima svojo slavno zgodovino. Z njo je tesno povezano ime inž. Kaso-viča, ki je izdelal načrte, in Antona Selana, ki mu je po vztrajni borbi uspelo premagati najtežje delo: uliti lopatice za turbino. Ker v livarni, ki še ni bila povsem dograjena, niso mogli vliti lopatico za to turbino, so delo zaupali drugi livarni. Za turbinske lopatice je potrebna bronasta zlitina, ki zdrži obremenitev 40 kg na kvadratni milimeter, da se lopatica pod pritiskom vode ne zlomi, imeti pa mora tudi minimalno raztezljivost.
Ko so bile prve lopatice vlite, so ugotovili, da nikakor ne ustrezajo zahtevam tako glede sestave zlitine, ki ni dala zahtevane vzdržljivosti in raz-teznosti, kakor tudi glede pažnje pri vlivanju. Da je mogoče vliti lopatice s predpisanimi lastnostmi, in to s sredstvi, Jti jih imamo, sta eksperimentalno potrdila inž. Fetih s tehnične fakultete in inž. Zadnik iz »Litostroja«. Zato so poslali v livarno najboljšega in najbolj izkušenega livarja Antona Selana iz Litostroja, ki mu je po vztrajnem prizadevanju uspelo sestaviti zlitino z zahtevanimi lastnostmi in brezhibno vliti lopatice. To je bila velika zmaga Antona Selana, saj so lopatice zdržale 42 do 43 kg na kvadratni milimeter, hkrati pa so imele manjšo raztezljivost, kakor je bila največ dopustna. Tako je bila ob skupnem naporu konstruktorjev, strokovnjakov in strokovnih delavcev zgrajena prva večja vodna turbina v Jugoslaviji, ki je pomenila začetek naše mlade industrije hidravličnih strojev.
Delovni kolektiv Litostroja je nato zgradil za vlaseniško centralo še drugo enako turbino in to točno po planu do konca lanskega leta. Izdelal je tudi vso hidravlično aparaturo za to centralo: dva regulatorja turbine, dva kroglična zasuna (za zapiranje vode) in dve dovodni cevi za priključek na cevovod. Te naprave so preizkusili na pritisk 30 atmosfer, medtem ko bo centrala obratovala z največjim pritiskom 16 atmosfer. Obe turbini bosta tekli s 600 obrati na minuto, preizkusili pa so jih pri 1000 obratih. Vse naprave so se pri preizkušnji izkazale kot brezhibne.
Delovni kolektiv Litostroja je navzlic začetnim težavam vzorno izvršil svojo nalogo. Strokovnjaki in delavci so imeli stalno pred očmi svojo odgovorno vlogo v borbi za industrializacijo in elektrifikacijo naše države. Zavedali so se, da morajo spričo težav, ki so nam jih že takrat povzročale države Informbiroja, žrtvovati vse svoje sile in vse svoje znanje za pospešeno zgraditev socializma v naši državi. Vestno izpolnjevanje velikih planskih nalog pa Je bil njihov odgovor na klevete proti našim narodom, naši Partiji in državnemu vodstvu.
Obe trubini so letos v maju montirali Litostrojevi monterji Anton Fajdiga, Ivan žurbi in Stane Grundner, ki so vse delo navzlic nekaterim objektivnim težavam v zvezi z gradnjo centrale opravili v poldrugem mesecu ter turbine hkrati preizkusili v obratovanju.
Tudi vse druge strojne naprave v centrali smo izdelali v naši državi. Izdelaji so jih domači delavci in strokovnjaki z domačim materialom na
podlagi konstrukcij. Tako Je bila centrala zgrajena brez vsake pomoči iz tujine. Tovarna električnih strojev »Rade Končar« v Zagrebu je prevzela nalogo, izdelati oba generatorja. Prvi generator je že montiran, drugi pa bo postavljen v najkrajšem času. Ostalo električno opremo pa je izdelalo »Elek-tropreduzeče« v Sarajevu. V četrtek so uspešno preizkusili centralo pri popolni obremenitvi, danes pa bo začela redno obratovati. Na današnji slovesnosti zastopajo delovni kolektiv »Litostroja« univ. prof. inž. Struna kot predstavnik Litostrojevega oddelka za pospeševanje proizvodnje, konstruktor turbin inž. Kasovič in šef montaže tov. Okorn Hidrocentrala Vlasenica je srednje velika hidrocentrala. Letos bodo dogradili še drugo večjo hidrocentralo na Prači pri Mesičih (vzhodno od Sarajeva), za katero so v Litostroju prav tako zgradili veliko turbino. Največje hidrocentrale, ki jih sedaj gradijo v LR Bosni in Hercegovini, pa bodo dograjene šele v prihodnjih dveh letih. Sedaj gradijo kar osem hidrocentral z zmogljivostjo od 10.000 do 150.000 kilovatov, in sicer razen velikega hidro-kombinata na Neretvi še hidrocentrale na Sani, Vrbasu, Drini, Uni, Plivi, Prači in Željeznici. Zgradili pa bodo tudi vrsto kaloričnih central. Ob velikih premogovnikih sedaj gradijo oz. bodo v kratkem začeli graditi močne kalorične centrale z zmogljivostjo do
60.000	kilovatov, in sicer v Kaknju Brezi, Zenici, Banovičih, Kreki, Mostarju ln Livnu. Vse te centrale bodo uporabljale za pogon premogovni prah ali odpadke premoga, ki se sicer težko izkoristijo.
m


Peltonova turbina, kakršno so zgradili v »Litostroju« za hidrocentralo v v Vlasenici, se uporablja tam, kjer se izkorišča velik vodni padec ob razmeroma majhni količini vode. Ker znaša v Vlasenici vodni padec 160 m, bo na lopatice gonilnega kolesa turbine, ki jo vidimo na sliki, udarjal vodni qnrek s pritiskom do 16 atmosfer in tako gnal turbino.
Gradišča čakalo na frontne gradbene brigade

/Dne 23. julija 191!. je slovenski narod po dolgotrajnih zahtevah končno le dobil svojo najvišje kulturno in znanstveno ustanovo—Univerzo v Ljubljani. V. teku so priprave za proslavo te pomembne obletnice, ki bo letos v jeseni.
Ljubljana, 23. Julija
Po veličastni zmagi, ki jo je Fronta dosegla v mesecu gozdarstva, se je lotila nove, izredno važne naloge v borbi za socializem. Po vsej Sloveniji je zače|la organizirati frontne gradbene brigade, ki bodo izmenoma po en mesec delale na naših veliki gra-diliščih, pomagale graditi velike industrijske objekte, tovarne, hidrocentrale, ceste, stanovanjske bloke, skratka kapitalno osnovo naši srečni bodočnosti. Hkrati z organizacijo gradbenih brigad je začela Fronta na podeželju zbirati odvišno delovno silo in jo za stalno vključevati v industrijo in druge važne gospodarske panoge. V veliki ofenzivi, ki jo tako pogumno navkljub vsem oviram z leve in desne bijemo za popolno zmago socializma, pridobiva, dviga in zbira Fronta nove In nove bataljone, brigade, čete in desetine. Ljudskim množicam odpira jasno perspektivo na poti v novo življenje in pod vodstvom Partije uči vsakogar, kako se je treba za to novo življenje boriti. Najbolj preprostemu človeku skuša razumljivo dopovedati in dokazati, kje in pri katerem delu bodo njegove pridne roke najbolj zalegle, kje so najbolj potrebne in s katerim delom bo slednjič samemu sebi najbolj zadovoljivo postregel.
Pri dosedanji organizaciji frontnih gradbenih brigad je treba reči, da se ne odvija s tako naglim tempom, kakor je bilo to pri organizaciji frontnih gozdarskih brigad, ko Je Fronta v dobrih dveh tednih zbrala nad 20.000 frontovcev in jih v 206 brigadah poslala v boj za gozdarski plan. Verjetno so se v mnogih okrajih zanašali na to, da bo že sam polet izza gozdarskega meseca zalegel, da bo šla stvar brez truda, brez vneme, brez globljega in konkretnega političnega dela na podeželju, po vaseh, med kmečkimi ljudmi. Pa se je izkazalo, da po tako lahki in lagodni poti ne prideš zlepa do cilja, ne boš izpolnil pravočasno postavljenega plana in določene naioge.
Naša gradbena podjetja so za svoja velika gradilišča izdelala operativne plane z ozirom na planirano pomoč
frontnih gradbenih brigad, torej so ob določenem času računala na določeno delovno silo. Ker pa mnogi okraji do postavljenega roka niso organizirali brigad in jih poslali na določena gradilišča, smo seveda zaostali v izpolnjevanju operativnih planov gradbenih podjetij. Podoba Je, da se tega frontne organizacije in pa okrajni štabi za organizacijo gradbenih brigad in pridobivanje nove delovne sile niso zavedali z vso resnostjo in odgovornostjo.
Ce bi tudi pri organizaciji frontnih gradbenih brigad nadaljevali po že Jasno zastavljeni poti, bi danes bile verjetno že vse planirane gradbene brigade na določenih gradiliščih in bi po okrajih bila že v teku organizacija za drugo izmeno, planirano za avgust. Kakor so kmečki ljudje spoznali velikanski pomen gozdarskega plana, prav tako bi ob dobri politični agitaciji spoznali tudi pomen naše kapitalne graditve, ki je vendar nekaj tako konkretnega, tako otipljivega in določnega, da Jo lahko v naši socialistični perspektivi z lahkoto razložiš in dopoveš najbolj preprostemu človeku. Brez težav boš vzbudil med vaščani', ki si že desetletja želijo električne luči in električne sile za pogon kmetijskih strojev, slast po elektriki in jim razložil vse stvari okoli naše elektrifikacije, gradnje hidrocentral itd. Ce prav in preprosto poveš, zakaj Je treba zgraditi Strnišče, pa dograditi Litostroj, pa to In drugo tovarno, pa to cesto in tisto progo, no, bodi prepričan, da bo dala vas z ljubeznijo in razumevanjem vsaj desetino za gradbeno brigado! Varuj pa se fraz in praznih besed, za katere kmečka glava ničesar ne dal
V gozdarskem mesecu frontne brigade niso dale samo kubikov lesa, ampak so vzgojile lep kader političnega podeželskega aktiva. Na odprtih brigadnih sestankih so postali mnogi brigadirji kandidati Partije, mnogi vaščani so postali člani Fronte in ponosno sprejeli pred očmi vse brigade legitimacije Fronte in pohvale. Mnogi okrajni aktivisti so šli pri organizaciji frontnih gradbenih brigad mimo teh novih in zanesljivih borcev
za socializem, namesto da bi se krepko oprli na te mlade socialistične sile po naših vaseh. Po nekaterih okrajih (Murska Sobota, Poljčane, Ptuj, Gorica) so celo odklonili pomoč gradbenih podjetij, ki so jim ponujala dobre gradbene delavce v pomoč pri organizaciji frontnih gradbenih brigad. Kdo pa more vendar za kmečkega človeka lepše in bolj otipljivo povedati, kako je na gradilišču, kaj boš delal, kaj jedel, kako spal ln živel, kakor to lahko pove delavec?
Pa srečaš okrajnega aktivista, ki ti potoži, da ne gre tako, kakor je šlo ob mesecu gozdarstva. Na drugi strani pa imaš primer ljutomerskega okraja, kjer Je šlo še bolje in hitreje, kakor za mesec gozdarstva, ko so tako rekoč v treh dneh izpolnili plan in zbrali vse gradbene brigadirje. V Ljutomeru, ki prednjači tudi glede obdelovalnih zadrug, so kajpada partijci, frontovcl ln vsi aktivisti tudi organizacijo gradbenih brigad razumeli kot važno politično nalogo in so se je lotili s političnega stališča. Med ljudi niso šli zgolj s številkami, češ ta krajevni ljudski odbor, ta vas naj bi dala toliko in toliko ljudi za gradilišča, ampak so sedli z ljudmi, se domače porazgovorili o hidrocen-tralah, o tovarnah, o informbirojev-ščini, o delovnih pogojih itd., da so postale stvari ljudem znane in jasne, da je vstala v ljudeh volja in ponos, da so vaščani lahko pretehtali, kaj je zanje bolje in katero delo jim bo več koristilo.
Skoraj bo potekel prvi mesec, ko Fronta zbira in daje pomoč našim gradiliščem in pomaga pri kapitalni graditvi. V kolikor posamezni okraji niso izpolnili svoje naloge In svoje obveznosti, naj po svojih štabih, aktivistih in vseh frontnih organizacijah s podvojeno vnemo nadomestijo zamujeno. S pravilno politično agitacijo,. s pravilnim približevanjem kmečkemu človeku, s konkretnim tolmačenjem veličine naše borbe za socializem bodo tudi na podeželju kljub razumljivim težavam pridobili dovolj delovne sile, pripravljene pomoči našemu velikemu planu kapitalne graditve.
Priznanje najboijši frontni gradbeni brigadi
Frontna brigada v Štorah pri Celju si je s požrtvovalnim delom in stalnim preseganjem norm zaslužila naslov najboljše frontne brigade. IOOF Slovenije ji bo danes podelil prehodno zastavico.
V	brigadi je 188 frontovcev, od tega 107 žensk in 81 moških. Gradbeno podjetje Beton, pri katerem delajo, jih je zaposlilo pri gradbenih delih v železarni Store, kjer kopljejo velik odvodni kanal, odkopavajo del hriba, kjer bo stala nova livarna, planirajo prostor in kopljejo temelje za delavsko stanovanjsko naselje, kopljejo do 6 m globoke temelje za novo žerjavovo progo in pomagajo še pri drugih manjših delih. Brigada dela v težkih delovnih pogojih; pri kopanju odvodnega kanala, kakor tudi pri kopanju temeljev za žerjavovo progo jim delo otež-koča voda, ki stalno pronica iz sten. Kljub temu pa brigada v celoti presega dnevne norme, moške skupine za 25—30 •/•, ženske skupine pa do 10 •/•, prav tako pa tudi obe mladinski četi, ki sta bili pred dnevi osnovani. Najboljše skupine pa so v nekaj dneh presegle normo tudi za 73*/».
Brigada je razdeljena v 10 desetin in dve mladinski četi. Tekmovanje se razvija med ženskimi in moškimi in mladinskimi skupinami posebej, vse te tri glavne skupine imajo tudi dnevne prehodne zastavice, za katere je vsak dan zelo ostra borba. Brigada ima tudi dobro urejeno statistično službo. Vsaka skupina ima svoj grafikon, kjer brigadirji stalno zasledujejo svoje in svojih tovarišev delovne uspehe. Na delovnih sestankih razpravljajo o izboljšanju organizacije dela in zvišanju storilnosti.
Stanovanja imajo vzorno urejena, vse je vedno čisto in poribano. V barakah, kjer so nastanjene ženske, imajo celo prtičke in cvetje na mizi, na stenah pa so parole in slike maršala Tita. Tudi umivalnice ln stranišča so v naj lepšem redu.
V	zadnjih dneh so si uredili tudi dvorano za sestanke, nabavili so si tudi radio in zvočnik, da bodo lahko vsi poslušali gospodarska in politična poročila iz naše države in inozemstva.
Razen mladinskih čet, so doslej posvečali premalo skrbi politični in kulturni vzgoji brigadirjev, kar pa se vsak dan izboljšuje.
Vse sile so posvetili organizaciji dela in v tem pogiedu zaslužijo priznanje. Dvakrat na teden imajo proizvodne sestanke, kamor pridejo tudi pa-tudi šef inženir, da se pogovorijo o vseh uspehih, o napakah in napravijo plan dela za naprej. Brigadirji delajo dnevno po 9.5 ur. Za zabavo skrbi brigadni harmonikar, ob nedeljah pa razne kulturne skupine, ki obiščejo brigade.
S	svojo žilavo vztrajnostjo pri tako težkem delu in s svojimi uspehi, ki jih dosegajo, se uvrščajo med najboljše brigade Osvobodilne fronte, ki s svojim delovnim poletom dokazujejo zvestobo Titu in Partiji in doprinašajo svoj delež k gradnji socializma v naši domovini.
Zato IOOF Slovenije Izreka brigadi vse priznanje in ji kot najboijši podeljuje prehodno zastavo.
IOOF SLOVENIJE
Iz Sarajevske oblasti se bo vključilo v proizvod-njo 5884 mladincev
V	Sarajevu je bila prva oblastna konferenca Ljudske mladine Bosne in Hercegovine za sarajevsko oblast, ki je podala pregled udeležbe mladine pri raznih delovnih akcijah. Na zvezne mladinske delovne akcije je odšlo že 2427 mladincev, pojde pa jih še nad 2000. Oblastne akcije v gozdovih, ki je trajala 15 dni, se je udelgžilo 6488 članov. Pri graditvi zadružnih domov so t opravili mladinci nad 19.200 prostovoljnih delovnih dni, pri ostalih mladinskih delovnih akcijah pa nad
43.000	delovnih dni. Oblastna mladinska organizacija bo v proizvodnjo vključila 5884 članov in od tega v težko industrijo nad 1100 članov.
V steklarni v Paračinu izdelujejo steklo za naočnike
Delovnemu kolektivu tovarne stekla v Paračinu je uspelo izdelati kakovostno surovo steklo za naočnike. Proizvodnjo tega stekla je organiziral inž. Jovan Velicki. Po njegovem načrtu pa je mojster Joško Pap izdelal kalup za tako steklo,
Delavci istrskih rudnikov boksita so že izpolnili letni plan znižanja proizvodnih stroškov
Delovni- kolektiv istrskih rudnikov boksita je letos mnogo p?ed rokom izpolnil svojo polletno proizvodno nalogo. Pokazal pa je tudi velike uspehe pri Izpolnjevanju ostalih planskih nalog. Dosegel je znatno znižanje proizvodnih stroškov, in sicer predvsem z zboljšanjem kakovosti rude. V rudnikih so uvedli sistem nagrajevanja kopačev za čim manjši odstotek jalovine v rudi, kar je znatno pripomoglo k izboljšanju kakovosti rude. Končni rezultat pa je bil znižanje polne lastne cene za 31 din pri toni. Tako so rudarji v petih mesecih prihranili 3 milijone din, to je prav toliko, kolikor znaša plan znižanja proizvodnih stroškov za vse leto.
SINDIKALNA BRIGADA JANKA RUDOLFA SEKA DRVA NA OJSTRICI
Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je dal pobudo za novo gospodarsko akcijo — za sečnjo drv. Gospodarski svet vlade FLRJ pa je izdal navodila za to akcijo.
Preskrba delovnih ljudi z drvmi nam že nekaj let sem dela preglavice, kar ja razumljivo spričo velikih planskih nalog, kamor moramo predvsem usmerjati delovno silo. Zato je letošnja pobuda, naj bi sindikalne organizacije opravile glavno vlogo v akciji za tečnjo drv, naletela na dober odmev. Po nekaterih okrajih so takoj začeli z akcijo in so že pripravili precej drv. Dober zgled sta pokazala Zlasti celjski in kranjski okraj, pa tudi mesti Ljubljana in Maribor ne zaostajata. Povsod so delo v podjetjih tako organizirali, da proizvodnja ne trpi. V tovarni »Iskra« v Kranju so delavke, članice Sindikata in organizacije AFZ na lastno pobudo zamenjale delovna mesta, kjer so doslej delali moški, z žensko delovno silo. Ob dobri organizaciji dela v brigadah, ob zamenjavi brigadirjev, ob pomoči uprav podjetij bo akcija uspela. Poleg tega pa bodo gozdna gospodarstva izpolnila plan Sečnje za široko potrošnjo in naše delovne ljudi preskrbela z drvmi za zimo.
V organizaciji brigad za sečnjo drv je sedaj najboljši celjski okraj. Na sečiščih pod Ojstrico ob Taboru dela brigada »Janka Rudolfa«.
Naši izseljenci v Kanadi obsojaj^ protijugoslovansko gonjo
Razglas izseljencev iz Norande Južnim Slovanom v Kanadi
Naša brigada Janka Rudolfa je 8. julija s 110 člani sindikalnih podružnic Iz Celja začela sekati drva na Ojstrici pri St. Jurju. Deževno vreme nas je oviralo in pa slabo orodje. Orodje smo že zamenjali z boljšim, popravili smo motorne žage — in če bo še vreme, upamo brigadirji na Ojstrici, da bomo lahko sledili slavnim Slandrovcem; ki so si pred mesecem kot frontna gozdna brigada na istih delovnih mestih, priborili časten naslov udarne brigade.
Kljub težkočam smo na Ojstrici do danes nasekali in nažagali že okrog 1000 prostorninskih metrov drv. Razdeljeni smo v dve četi, vsaka četa ima štiri desetine. Najlepše uspehe sta doslej dosegli tretja desetina v I. četi in prva desetina v II. četi. Ti desetini sta Si osvojili tudi že prehodne zastave.
Najboljše desetine so pred brigadno
konferenco dale pobudo za tekmovanje. Tretja desetina I. čete je v ponedeljek na brigadni konferenci napovedala tekmovanje vsem desetinam. Tekmovali bodo v izboljšanju discipline in v tem, katera skupina bo višje dosegla in presegla normo. Napovedano tekmovanje so ostale desetine navdušeno sprejele. Takoj naslednji dan se je uspeh dela pri vseh desetinah zelo dvignil.
Imeli smo že dve brigadni konferenci. Na prvi konferenci smo sklepali predvsem, kako bi dvignili delovno disciplino pri posameznih desetinah ter kako bi zboljšali delovne uspehe za dosego norm. Druga brigadna konferenca pa je že pokazala, da se brigada zaveda svoje naloge in smo sklenili, da bomo plan — 5000 kub. m — na vsak način dosegli, če že ne presegli. V. S.
Brigade zagrebških sindikatov so se vrnile na delo v gozdovih
Brigade, ki «o jih ustanovile sindikalne podružnice v Zagrebu za sečnjo drv, se vračajo v gozdove. Tako se te brigade spet udejstvujejo v Novem Selu, Kalju ln Zumberku. Tri izmed njih so delale v teh gozdovih že po 45 dni in so Izpolnile svoje takratne naloge za 110%. Brigade sindikatov Imajo pri gozdnem delu že dobre izkušnje. V enem mesecu hočejo pripraviti 2755 kub. metrov drv ln Je od tega namenjeno dve tretjini za zimsko preskrbo članov sindikalnih podružnic, eno tretjino teh drv pa bodo dali sindikalni brigadirji na razpolago za razne socialne ustanove.
80 letnica
Martina Andersena Nexöja
Danska napredna javnost je proslavila 80 letnico rojstva znamenitega proletarskega pisatelja Martina Andersena Nexöja. Na največjem mestnem trgu v Kopenhagenu ‘ je bilo zborovanje, ki se ga je udeležilo 40.000 delovnih ljudi navzlic kampanji danske reakcije proti Nexöju. Na jubilejni dan je dobil Nexö na tisoče pozdravnih brzojavk iz vseh krajev sveta. V pozdravu centralnega komiteja Komunistične partije Danske je rečeno: »Pozdravljamo Te, veliki pesnik, danskega delovnega razreda. S svojo ustvarjalnostjo si začel novo dobo v danski književnosti. Navzlic preganjanja nikoli nisi klonil in se umaknil iz borbe. Brez omahovanja si stopil na stran delavskega razreda in socializma.«
Naši Izseljenci iz Norande v Que-becku so objavili razglas vsem Južnim Slovanom v Kanadi, s katerim so se pridružili razglasu naših izseljencev v Torontu in obsodili protijugoslovansko gonjo uprave Sveta kanadskih Južnih Slovanov in uredništva lista »Enotnost«.' Razglas se- glasi:
Člani Sveta kanadskih Južnih Slovanov v Norandi (Quebeck) izjavljamo, da v vsem soglašamo z razglasom naših tovarišev In tovarišic iz Toronta, jugoslovanskim izseljencem v Kanadi, v katerem obsojajo sovražno hujskanje proti naši domovini Jugoslaviji. Cas Je, da dvignejo vsi naši pošteni izseljenci svoj glas resnice o Jugoslaviji, da obsodijo sramotno gonjo med izseljenci proti Junaškim jugoslovanskim narodom in njihovi ljudski oblasti. Prav tako ne moremo dovoliti, da blatijo to ljudstvo in njegova pravična in napredna prizadevanja. Ne dovolimo, da bi se s tem rušilo in sramotilo naše gibanje v Kanadi, kakor delajo to glavni upravniki Sveta in uredništvo »Enotnosti« v Torontu.
Mi smo z vami, tovariši in tovarišice iz Toronta, ki ste podpisali razglas, ker vidimo, da imate prav in da ima prav nova Jugoslavija, ki Je že tolikokrat dokazala, da se ne odmika od ostalih slovanskih narodov, temveč da jo hočejo nekateri s silo odtrgati od njih proti njeni želji in prizadevanju. Sodeč po razpoloženju našega naroda v Norandi in bližnjih naseljih smo prepričani, da mislijo in čutijo vsi napredni in pošteni jugoslovanski izseljenci v Kanadi kakor mi, ki soglašamo z vašim razglasom. Naši izse-
ljenci ne odobravajo izdajalskega ln podlega napadanja urednikov »Enotnosti« na naše narode v stari domovini in njihovega junaškega voditelja. Tovariš Tito Je pokazal v vojni,, na kateri strani je, mnogi drugi pa tega niso pokazali. Tudi drugi voditelji jugoslovanskih narodov, ki so bili s Titom, so se izkazali, kakor pristoja to pravim in iskrenim delavskim voditeljem in borcem. In tudi sedaj oni gradijo socializem, pa naj bo to komu prav ali ne.
Uprava Sveta in »Enotnosti« iz Toronta blati ne samo svetinje naših narodov v stari domovini, ampak tudi preganja in napada poštene tovariše v Kanadi, ki se niso hoteli pokoriti in niso pristali na to, da pljuvajo na pravično in skupno delo jugoslovanskega delovnega ljudstva, niti na to, da se tukaj razbije naš Svet.
Iz pisem iz stare domovine vidimo, da gradi ljudstvo Jugoslavije industrijo in da vsak dan ustanavlja zadruge po vaseh. Mi se ne strinjamo s potvarjanjem resnice o Jugoslaviji in najostreje obsojamo sovražne izdajalske napade »Enotnosti« na Jugoslavijo. Zahtevamo, da preneha ta sramotna gonja in da piše »Enotnost« zopet samo resnico o naši stari domovini, novi Jugoslaviji.
Naj živi socialistična Jugoslavija, njeno junaško ljudstvo in njegovi voditelji!
Proglas so podpisali v imenu skupine izseljencev v Norandi: M. Paulič, predsednik, J. Bizič, sekretar, M. Dže-rič, blagajnik in drugi.
Na Kočevskem
V	Zdenski vasi je v nedeljo sekretar Fronte ljudem razlagal, da državno posestvo na Kočevskem potrebuje precej pridnih rok, ki bi deset dni pomagale pri košnji. Da je to potrebno, so ljudje sicer razumeli, pogovarjali pa so se toliko o neodložljivem domačem delu, da je bilo videti, da se niti štirje ne bi mogli odločiti za 10 dnevno košnjo. Potem pa je predsednik Fronte iz vasi Ceste takole rešil to zadevo: Ce niti štirje ne bi mogli delati deset dni, bomo pa šli za dan ali dva vsi in bo tako vse delo opravljeno. Sosed je pogledal soseda in sklenili so, da pojde vsa vas.
V	ponedeljek je 36 koscev in grabljic prispelo v Staro cerkev in domenili so se, da bo vsak kosec pokosil 50 arov, grabljice pa bodo seno posušile in spravile. Takoj popoldne so se zagnali v delo in niso odnehali, dokler je bilo kaj videti. Prihodnje jutro so zapele kose že v prvem svitu. Vneto so Tekmovali kosci med seboj, a če je kdo vprašal, kdo je najboljši, so se dvignili vsi, češ vsi smo dobri če delamo skupaj. Osem hektarjev in SO arov so pokosili in tako mimogrede opravili delo, ki bi ga štirje komaj zmogli v 10 dneh.
Potem so bili kosci na državnem posestvu dobro pogoščeni in ob slovesu je vsak obljubil, da pride spet na pomoč. Ti vneti kosci so prebili led, sledili so jim drugi in kosi danes v Cvišlarjih pri Kočevju 39 novih frontovcev iz grosupeljskega okraja.
Veliki stari gozdovi, polja državnih posestev, na katerih je leto za letom večji hektarski pridelek, kažejo kmetom iz obrobnih vasi, kakšno je napredno gospodarstvo. Kočevska vstaja iz zaostalosti in ni daleč dan, ko bo njena pasivnost samo še pravljica za otroke tujcev. Za ogromne in važne naloge pa je potrebnih mnogo delovnih rok. Fronta rešuje po pobudi Partije to težko in odgovorno nalogo. Frontne brigade so na Kočevskem že razbile stari fevdalni način dela v gozdarstvu, zdaj pa pomagajo pri košnji. Pridne roke frontovcev so v mesecu gozdarstva podrle nad 40.000 smrek in bukev, danes pa skupaj z gojenci kmetijskih šol in člani sindikatov pomagajo pri košnji.
Iz ptujskega, ljutomerskega in primorskih okrajev je tekmovalo 300 frontovcev pri Koprivniku in Klinji vasi pri košnji. V petek in soboto so začeli prihajati novi. Sprva zaradi slabega vremena udeležba ni bila najboljša. Fronta ni odnehala. V nedeljo so iz Ljubljane prišli frontovoi iz rajonov in sindikatov na pomoč državnemu posestvu na Mlaki. Bilo jih je
ie čedalje več pridnih koscev
okrog 550 in čeprav delovni uspehi sprva niso bili najboljši, je vendar 21 ha pokošenih travnikov pomembna pomoč. V nedeljo so poleg tega še žene oplele hektar njiv. Istega dne-je v Crmošnjicah 300 frontovcev iz okraja Črnomlja in Novega mesta ter iz Poljanske doline kosilo na Seču ter na pobočjih, ki se nad Crmošnjicami vzpenjajo vse tja do Komame vasi.
V ponedeljek in torek je prišlo iz okraja Grosuplje 75 frontovcev, ki so v poldrugem dnevu košnje pokosili 26 ha. Na državno posestvo prihajajo
tudi frontovci iz kočevskega okraja in Novega mesta in imamo zdaj v Koprivniku 34 koscev iz kočevskega oktaja, v Crmošnjicah pa 30 koscev iz novomeškega okraja, ki bodo ostali pri košnji 14 dni.
Poleg frontovcev so gojenci kmetijske šole, ki so prišli na Kočevsko, da s praktičnim delom izpolnijo svoje znanje, in so že prve dni prijeli za koso in grablje. Z njimi se kosajo gojenci vinarskih, mlekarskih in veterinarskih šol. Samo gojenci veterinarskih šol iz Kočevja in Ljubljane so v 6 dneh pokosili 55.000 kg sena ter spravili v senike 37.750 kg sena. Na Kočevskem pomagajo pri košnji tudi stalni delavci drugih državnih posestev, ki so svoje delo doma že opravili. Na Mlaki pri Kočevju kosi tudi sindikalna podružnica ministrstva za kmetijstvo. Člani te podružnice so prišli na Kočevsko, da bi-pripravili zase drva, a ker je tam drv že dovoi.i, bodo zdaj pomagali pri košnji ter dobili za to detlo drva.
6000 ha travnikov in pašnikov mora biti pokošenih. To vedo na Kočevskem in to ve vsak okraj, saj bi moralo iz okrajev Grosuplje, Trebnje, Črnomelj in Novega mesta 100 frontovcev 10 dni pomagati pri košnji. Dobra tretjina je že pokošena in seno spravljeno. Ostalo bo gotovo pokošeno, če se bodo okrajni frontni odbori še bolj zavzeli za izvršitev te važne naloge. Primeri v Zdenski vasi in Dobrepoljah, ko je prišlo namesto štirih na pomoč 39 koscev, kažejo, da izgovori neodložljivega dela doma ne držijo in da se da s pravilno organizacijo in s prepričevanjem ljudi rešiti tudi važna naloga košnje in drugih del na kočevskih državnih posestvih.
ÖKgMUMijska vpKaianja
OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM
OF
Okrajnim štabom in upravam za delovno silo
Glede na to, da se bo vršil 1. avgusta 1949 popis rezervne delovne sile, naročamo, da takoj skličete sektorske konference s krajevnimi ljudskimi odbori in krajevnimi komisijami za delovno silo, na katerih morate obrazložiti pomen in važnost popisa ter jih usposobiti za izvedbo popisa. Zlasti pa je potrebno, da sodelujejo na teh konferencah tudi predstavniki vseh množičnih in partijskih organizacij, ki bodo popisni komisiji odlučujoče v pomoč.
O izvedbi prednjega in o pripravah za popis naj okrajni štabi dnevno poročajo preko oblastnih štabov za delovno silo.
REPUBLIŠKI STAB ZA DELOVNO SILO
Odgovor sovjetske vlade na not! ZDA In Velike Britanije
Moskva, 22. julija (Tass). Kakor je bilo že objavljeno, sta vladi ZDA in Velike Britanije poslali aprila letos vladam Bolgarije, Madžarske in Romunije note, v katerih jih obtožujejo, da so prekršile pogoje mirovne pogodbe.
Viade Bolgarije, Madžarske in Romunijo so odklonile obtojbe vlad ZDA in Velike Britanije kot popolnoma neosnovane in kot poskus vmešavanja v notranje zadeve teh držav.
31. maja sta poslali vladi ZDA in Velike Britanije vladam Bolgarije, Madžarske in Romunije nove note, v katerih je rečeno, da je med vladami teh držav in vladama ZDA in Velike Britanije nastal spor pri tolmačenju mirovne pogodbe. Hkrati sta vladi ZDA in Velike Britanije poslali Sovjetski vladi predlog o sklicanju posvetovanja šefov diplomatskih misij ZSSR, ZDA in Velike Britanije na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji, kjer bi razpravljali o tem sporu.
Sovjetska vlada je poslala 11. junija vladama ZDA in Velike Britanije noti, v katerih je rečeno, da ne vidi Sovjetska vlada nobenih razlogov za sklica-
nje posvetovanj treh šefov diplomatskih misij in smatra prizadevanje vlad ZDA in Velike Britanije kot jasen poskus, da izkoristi mirovno pogodbo za vmešavanje v notranje zadeve Bolgarije, Madžarske in Romunije.
Vladi ZDA in Velike Britanije sta poslali 30. junija sovjetski vladi vnovič noto glede sklicanja posvetovanja članov treh diplomatskih misij.
Veleposlaništvo ZSSR v Washingto-nu je 19. julija poslalo vladi ZDA odgovor na noto, v katerem je rečeno:
V zvezi z noto državnega sekretarja z dne 30. junija 1949, v kateri se ponovno postavlja vprašanje o sklicanju posvetovanja treh šefov diplomatskih misij za razpravljanje vprašanj, ki jih je vlada ZDA postavila v notah madžarski, bolgarski in romunski vladi z dne 31. maja t. 1., sporoča veleposlaništvo ZSSR po nalogu sovjetske vlade, da sovjetska vlada ne vidi nobenih razlogov, da bi spremenila svoje stališče, o katerem govori nota veleposlaništva ZSSR z dne 11. junija 1949.
Noto podobne vsebine je poslala vlada ZSSR tudi vladi Velike Britanije.
Protest antifašistične mladine Svobodnega tržaškega ozemlja
Trst, 22. julija. (Tanjug) Antifašistična mladina Trsta in okrožni odbor Zveze antifašistične mladine istrskega okrožja sta poslala Svetovni federaciji demokratične mladine pismo, v katerem protestirata zaradi tega, ker na Svetovni mladinski kongres in festival v Budimpešti niso povabili njihovih predstavnikov, marveč Vidaiijevo frakcijo mladine.
Pismo poudarja, da tako ravnanje omogoča, da na kongresu in festivalu nastopi samo peščica ljudi, ki so si neupravičeno prisvojili naziv antifašistične mladine Trsta, pod katerim še nadalje spletkarijo in izdajajo interese mlade generacije imperialistom anglo-ameriške cone STO.
Antifašistična mladina Trsta in okrožni odbor Antifašistične mladine istrskega okrožja zahtevata, naj Svetovna federacija demokratične mladine povabi na kongres in festival tudi resnične predstavnike mladine Svobodnega tržaškega ozemlja.
Prodiranje kitajske narodno osvobodilne vojske
Peking, 22. jul. (Agencija Nova Kitajska). Enote narodnoosvobodilne armade, ki prodirajo v pokrajino Hunan, so osvobodile 19. julija oblastni mesti Pingkjang in Liujang, približno 60 km vzhodno od Cangše. Pingkjang je znan po vstaji hunanskih kmetov pred 20 leti.
Druge enote narodnoosvobodilne armade, ki prodirajo proti zahodu iz severozahodnega Kjangsija, so osvobodile 18. julija Kukang.
Na froatah v Južni Kitajski so eno-le narodnoosvobodilne armade, ki prodirajo proti obali pokrajine Kvantunsr. osvobodile oblastno mesto Hajfung.
Prva tovarna penicilina. v Poljski.
V tarahominu je začela obratovati tovarna penicilina, prva na Poljskem Proizvodnja te tovarne bo zadoščala za večji del poljskih potreb penicilina.
O II. kongresu Svetovne sindikalne federacije bo v torek 26. t. im ob 20. govoril v veliki unionski dvorani član CK KPJ, predsednik CO ZSJ in član IO Svetovne sindikalne federacije, tov. Djuro Salaj.
Množične organizacije in sindikati naj organizirajo množično udeležbo!
&ew i U$tar ie zbral 108 dolarjev
V času pred prvo svetovno vojno so naši ljudje hodili v Ameriko podobno kot na sezonsko delo v Slavonijo. Mlad fant se je oženil in kmalu po svatbi odšel v Ameriko, da si tam prisluži gnezdo za svoje mladiče. Cez leto ali dve se je mladi mož, ki je postal medtem oče, vrnil domov. Obut ln oblečen po ameriško je na široko pripovedoval o Ameriki. Z denarjem, prisluženim v Ameriki, si je sezidal hišo in nato pri ženi in otrokih počakal prvo svetovno vojno, iz katere se ni več vrnil. Se večkrat pa tak Amerikanec le ni pozabil Amerike, odpotoval je drugič čez morje in kmalu je poslal karte za preselitev vse družine. Ti se potem niso več vrnili. Tako s<? je množita slovenska emigracija v Ameriki. Preko takih sezonskih delavcev, ki so se vračali, preko časopisov, ki so jih izseljenci pošiljali iz Amerike, smo biti dobro povezani z našo Ameriko. Naš stric nam je' redno pošiljal »Glas naroda« in še sam je prišel na obisk. Za vsakega iz našega kraja smo vedeli kako je zaposlen in koliko zasluži.
Po prvi svetovni vojni je ta selitev prenehala. Amerika je zaprla meje te pred svetovno krizo leta 1929. Od iakrat se v*e bolj trgajo zveze med ameriško ln jugoslovansko Slovenijo. Staake te razvija po svoje. Bratje in Ürtgt tP B&nrli, ¥ Ameriki živi tam
kaj rojena generacija bratrancev in sestričen, ki je ne muči domotožje očetov. Obiskov iz Amerike skoraj ni več, »Glas naroda« že 40 let več ne prihaja v našo hišo. Mi smo pozabili na Amerikance, Amerikanci pa na nas. V tem neveselem položaju izbruhne Hitlerjeva vojna v Evropi, okupacija Jugoslavije, odpor naših narodov proti fašizmu, herojska borba, ki je zmagovito odjeknila po vsem svetu, posebno pa še med našimi Izseljenci.
Ko je bila vojna končana, so nas ameriški Slovenci zasuli s svojimi darovi. Od svile, preko mila do črne kave in čokolade za svojce, celotne opreme za bolnišnice, dragoceni aparati in zdravila. V dnevih našega nepopisnega trpljenja se je vzbudil že nekoliko zamrli čut skupne narodne pripadnosti. V Ameriki so trepetali za nas tako, kot smo se mi bali za svoje po koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, Italiji, za svoje v partizanih, za svoje v Srbiji in na mnogih drugih mestih. Vsak dogodek je odjeknil v Amerikll. Ko je bilo vse končano, smo začeli prejemati bogate darove, ki so jih zbrali naši Amerikanci med vojno iz strahu, iz ljubezni pa tudi iz ponosa do svojih rodnih bratov. Po osvobodilni borbi je zrasla čast jugoslovanskih narodov med AE3erjfcan£L Pripadat fteäffflö na-
rodu je čez noč postala odlika. Najbrž je danes spet tako.
Mirko G. Kuhel, tajnik SANS-a (Slovenski ameriški narodni svet), mi je poslal »seznam prispevkov št. 4« v sklad za zdravila sprejetih v mesecu maju 1949. »Slov. poročevalec« je o tem že poročal, vsakikrat, kadar je prispela iz Amerike pošiljka strepto-miclna. Kakor Sherlock Holmes sem obračal ta seznam in hotel izvedeti iz najmanjših podrobnosti takega seznama vse, kar bi rad vedel o naših Amerikancih vsak čitalec »Slov. poročevalca«. Toda kaj- more povedati tak seznam? Imena oseb, imena društev, višina prispevkov, sem in tja kraj darovalca. Pri sedanjih razmerah je tudi ta malenkost nekaj vredna.
Razveselijo te lepi slovenski priimki, tu in tam kak hrvatski. Pravopis je pol slovenski, pol ameriški (n. pr. Kotzian). Imena so naša stara kranjska imena, vendar mnoga že amerikanizirana: Johana Lapp je dala 3 dolarje, Joe Mohar, Ralph Che-plak, Frank Flajnik po 1 dolaf, 8 oseb po 50 centov in 5 po 25 centov: nabiralka Francis Bartol. Hvala tl tisočera, draga Francka Bartol, vseeno, če si mlada ali ne; ne bi vedel, da si naše krvi, če bi nekje na drugem mestu ne bral tvoje ime in priimek. Jos. Umek ml. je omenjen med mnogimi drugimi imeni Morda je ta moj bratranec, ki se je rodil v Ameriki. Med nji® la ni noben« vezi
več. Stric je umrl, njegovo posestvo smo prodali še pred vojno in s tem pretrgali poslednjo vez z domovino, (generacija bratrancev in sestričen — tako sem slišal — ne zna več svojega materinega jezika, pa kljub temu je v seznamu darovalcev. Cim bolj sem bral seznam, tem jasnejša mi je postajala slika ameriških Slovencev, slovenskih Amerikancev.
Jos. Umek za nas še vedno nekaj predstavlja, mi pa za njega še več Na Dunaju pa živi sestrična Greta Umek. Tudi ta ne zna slovenskega jezika, toda ta je za nas že mrtva in mi za njo. Ona je Dunajčanka, ki nima ne tople besede in ne mrzle misli za nas. Se nikoli ni prišla pogledat, kje se je rodil njen oče. Otroci Josipa Stritarja, pred pol stoletjem kulturno vodilnega Slovenca, tudi ne razumejo očetovih pesmi. Tako nam postaja jasno, da je ameriška Slovenija za slovenstvo podobne važnosti kot angleško govoreči Amerikanci za Angleže. Ameriška Slovenija, ameriška Jugoslavija, to niso samo paketi, ki romajo preko dolgega mosta. 'to so realnosti, predvsem kulturne in ne nazadnje tudi politične realnosti. V ameriški džungli, da porabim Adami čev izraz, se narodi ne izgubljajo. Tu žive drug poleg drugega — povezani samo po amerikanizmu — svoje posebno življenje dalje in nihče ne ve, kako se bo še formirala ta čudovita, vsega nemogočega sposobna Amerika.
Obu^Ai §Q bili de«vi mlatiega *1°-
venskega delavca, ko je nekaj mesecev po ženitvi prispel v ameriški Babilon. Razen slovenskega ni znal nobenega jezika. Živel je edino od nade. da bo, brž ko bo zaslužil za vozno karto, odpotoval v domovino. Cas ublaži vsako bolečino, tako tudi do motožje, Ostal je dalje Časa kot ]e mislil. Postal je član slovenskega društva. V društvu je našel spet svojo domovino, tu je našel domačo vas. Tudi te vasi sem našel v seznamu št. 4 od maja meseca tega leta. Te vasi so slovensko - ameriška društva Doma o vsem tem nimamo prave predstave. Podružnica SANS-a št. 53 stoji v seznamu,, malo dalje čitam: društvo št. 580 S. N. P. J. (Slov. narodne podporne jednote) in si mislim, kaj, 580 društev, ima S. N. P. J.! Takoj nato pa: »Federacija društev S N. P. J. za vzhodni Ohio in zapadno W.« — in še naprej »Progresivne Slo venke, krožek št. 3« so nabrale 100 dolarjev. In to še dolgo niso vsa slovenska ameriška društva. Koliko podružnic Ima sploh S. N. P. J. Društvo št. 764. ki je v seznamu, prav gotov i ni zadnje društvo po zaporedni šte vilkl vseh društev S. N. P. J. Poglej te, to je tudi naša domovina, nič manj slovenska kot ta v Jugoslaviji Misel se mi ustavi pri stavku: Lewis Ustar je zbral 108 dolarjev. Dragi Lewis, kako si pa ti prišel do svojega imena? Prav gotovo si bil roien v Ameriki. Morda ti le mati amerl-čanka, zato si prispel v amerikank
NaJoovejSa „avtentična" poročila
Ze pred dvema mesecema se Je ves lnformbirojevski tisk začel razburjati zaradi namena jugoslovanske vlade, da »zaprosi za posojilo pri zahodnih silah«. Od tega trenutka je postalo pisarjenje o posojilu najpriljubljenejsa snov neštetih informbirojevskib klevetnikov, ki prepričujejo čitatelje in r-> slušalce, da so trditve Informbiroja, kako Je Jugoslavija »prestopila v imperialistični tabor«, resnične.
V svojem velikem govoru na zborovanju v Pulju je maršal Tito jasno povedal, da iščemo in da bomo vzeli posojilo, če nam ga bodo hoteli dati, ker potrebujemo kmetijske stroje, stroje za naše rudnike in tovarne, da bodo naši ljudje laže delali. Toda jugoslovanski narodi ne bodo sprejeli nobenega posojila od nikogar, ki bi hotel okrniti našo gospodarsko in politično neodvisnost. Ce nam posojila ne bodo hoteli dati ob teh pogojih, ga nam ni treba. Tudi brez njega se bomo prebili!
Toda informbirojevska propaganda širi obenem z vestmi o posojilih neverjetne potvorbe in laži. Razne časopisne agencije so pred nekaj dnevi začele širiti vesti, da bo Mednarodna banka baje podelila »simbolično posojilo« v znesku 2 milijonov dolarjev Češkoslovaški, Jugoslaviji in Finski z namenom, da podprejo proizvodnjo lesa v teh državah. Skoraj vsi pariški listi so objavili te vesti. Tudi komunistično glasilo »Humanite« je prineslo to vest, toda zamolčalo je, da sta za to posojilo določeni tudi CSR in Finska, marveč je napisalo samo, da bo banka »dala posojilo Jugoslaviji«.
To okrnjeno vest iz pariškega Usta »Humatiite« je brž pobral še budimpeštanski »Szabad Nep«. ki jo je z znano informbirojevsko fantazijo prikrojil po svoje. »Szabad Nep« je namreč napisal, da se »Wall Stret širi v Jugoslaviji« in da so ameriški finančniki »že prej titovcem dali 200 milijonov dolarjev« (torej posojilo smo že dobili), sedaj pa bo še Mednarodna banka dala Jugoslaviji 2 milijona dolarjev kredita. Vso to čudovito kreditno operacijo je »Szabad Nep« zabelil še s svojim komentarjem: »To pomeni, da so tuji kapitalisti ukrenili vse potrebno, da dobijo oblast nad jugoslovansko industrijo v interesu kolonialnega izkoriščanja Jugoslovanskih narodov.«
Ko čitamo ta neduhoviti komentar, nam postane razumljivo, zakaj sta »Humanite« in »Szabad Nep« izpustila, da bosta tudi CSR in Finska dobili dvomilijonsko posojilo. Ce bi namreč navedli tudi Češkoslovaško, kako naj bi potem pisali o »kolonialnem izkoriščanju Jugoslavije«. Finske pa ni dobro omenjati in jo napadati, ker se za njeno prijateljstvo poteguje Sovjetska zveza s smotrom, da tudi na tern področju ostvari načrte svoje »visoke« politike, ki je ljubezniva in nežna do Fagerholmovih finskih socialdemokratov, a mačehovsko in sovražno jc3^acio-žena do socialistične Jugoslavije.'
Toda kot se spodobi informbirojev-ski praksi protijugoslovanske gonje so tudi drugi listi in radijske postaje od Moskve do Tirane na veliko razširjale vesti o posojilu, ki ga išče Jugoslavija. K tem vestem so dodajali komentarje z »avtentičnimi« najnovejšimi podatki, kako »Jugoslavija prehaja (že celo letol) v imperialistični tabor«. Poieg že omenjene vesti je »Humanite« napisal tudi, da prosimo za 15 milijonov dolarjev posojila, pa je takoj nato povišal vsoto na 50 milijonov , da jo nato po »še novejših podatkih« popravi na 75 milijonov. Londonski komunistični list »Daily Worker« je vsoto po svojem navdahnjenju določil za 500 milijonov, glasilo avstrijske Komunistične partije »Volksstimme« pa se je zadovoljilo le z 200 milijoni. Radio Moskva Je najprej govoril o 100 milijonih, budimpeštanski radio se je omejil na 70 milijonov, varšavskim listom in# radiu Tirani pa je bila všeč vsota* 100 milijonov.
Vse te tnformbirojevske »Informacije« so kazale preveliko zmešnjavo, da je moral poseči vmes Sovjetski informacijski biro, ki je podal najbolj »avtentično« poročilo in avtoritativno prekinil zmedo z ukazom, da morajo odslej vsi listi in vse radijske postaje v službi protijugoslovanske propagande pisati in razglašati, da je Jugoslavija zaprosila nič manj kot za 780 milijonov dolarjev pri Mednarodni banki, nadalje 5—15 milijonov pri privatnih bankah in še za 80 milijonov, ki Jih bo dala na razpolago Velika Britanija. Tako so s »pristojnega mesta« napravili »red« pri klevetanju Jugoslavije.
zaciji dalje kot drugi Franki, Joe in Francese, pa si vendar zbiral za Slovenijo. Morda tudi ti ne znaš našega jezika. Vzgojila te je ameriška ulica in šola, misliš in čutiš kot ostalih 130 milijonov Amerikancev, razlika je le v pokolenju. Tu pa Lewis Ustar ne popusti. Zato je zbral 108 dolarjev, da kupi streptomicin, da ga pošlje na Kranjsko, odkoder je prišel njegov oče ali ded To so velike stvari, ki sem jih odkril na seznamu št. 4.
Ko je Mirko Kuhel, tajnik SANS-a, seštel vse cente in dolarje Ln prižtel še vsote prejšnjih izkazov, je dobil skupno vsoto 10.076 39 dolarjev. To bi zadostovalo skoraj za 20.000 gramov streptomicina brez zavarovalnine in prevoznih stroškov. Toda danes ne govorimo o streptomicinu. Govoriti bi bilo treba, kaj bomo mi poslali v Ameriko, kakšen vsenaroden dar naj bi bil ta dar, ki bi odtehtal to požrtvovalnost in ljtihezen ameriških Slovencev do svoje domovine in do svojega poknlenja.
Po čudnih potih sem se začel zanimati za ameriške Slovence. Zdravila so začela prihajati kar sama od sebe. Pokojni Vincent Cainkar mi jih je nudil, samo če jih hočem, zdravila, ki so bila več vredna kot suho zlato. Kako ne bi hotel? Od lanskega leta do danes smo prejeli že 12.600 gramov. To so milijoni. Koliko bolni-
rim je bilo že pomagano!
Dr. T. Furlan
NAŠ OBIXUPNI APARAT IMA ODGOVORNE NALOGE PRI PRESKRBI DELOVNEGA LJUDSTVA
Kakor lz dneva v dan raste naSa Industrijska proizvodnja in v mnogih panogah celo hitreje kakor to določa petletni plan, tako raste tudi število prebivalstva zaposlenega v industriji ter seveda tudi njegove življenjske potrebe. Vemo pa, da na drugi strani kmetijska proizvodnja raste veliko počasneje in da je za njen hitrejši in učinkovitejši dvig potrebna predvsem socialistična rekonstrukcija našega kmetijstva in tudi pridobivanje novih poljedelskih površin. To je veliko delo, ki se ga ne da opraviti kar čez noč in bo zanj potrebno še precej časa. Dotlej pa je treba, da tem skrb-nejše In smotrnejše izkoriščamo vse, kar nam daje naša kmetijska proizvodnja na današnji svoji stopnji. Prav v ta namen je bil pri nas v zadnjem času organiziran poseben odkupni aparat v okviru novega zvezno republiškega ministrstva za državne nabave. Ministrstvo ima svoja poverjeništva na okrajih in več odkupnih podjetij za posamezne vrste poljedelskih in drugih proizvodov, ki pridejo v poštev za odkup. Naloga tega aparata ni nadvse pomembna samo zaradi rastočih potreb našega industrijskega in mestnega prebivalstva po živilih, temveč tudi zaradi tega, ker danes izvajamo socialistično rekonstrukcijo na vasi in mora ta aparat s svojim pravilnim delom to rekonstrukcijo pospeševati. V boju za socializem na vasi prihaja v najrazličnejših oblikah na dan odpor vaških bogatašev. Ta odpor se pojavlja posebno pri odkupih. Odkupni aparat mora s svojim delom, prežetim- s pravilno politično perspektivo, tolči vaške bogataše in v to borbo pritegovati tudi malega in srednjega kmeta. Zal se odkupni aparat na terenu teh svojih najvažnejših nalog še premalo zaveda. Na eni strani je ta aparat še premalo gibčen, in se pogosto pred velikimi nalogami ne znajde, na drugi strani pa je navadno premalo politično razgledan in deloma sam še pod vplivom miselnosti vaških bogatašev, zato pogosto tudi v svojem delu ni dosleden, temveč popušča.
Ljudje pri nas sicer pomanjkanja ne trpe in se stanje v preskrbi stalno zboljšuje, vendarle pa bi lahko dobili več, če bi odkupni aparat prožno in dosledno izvajal odredbe ljudske oblasti in zajel v naši vasi vse tiste presežke, ki so dejansko na razpolago in kmet sam pogosto z njimi špekulira. Naj navedemo samo nekaj primerov. Mleko je nedvomno zeio važno živilo in predmet najširše potrošnje. Kljub temu, da smo pri goveji živini že skoro presegli predvojno proizvodnjo, pa danes, v tem času najboljše mlečne sezone marsikje niti upravičenci ne prejemajo predpisanih količin mleka, da o prosti prodaji sploh ne govorimo. Vzrok je v tem, ker okraji in njihova odkupna podjetja ne izpolnjujejo postavljenih odkupnih planov. Tako v Ljubljanski oblasti izpolnjuje okraj Krško komaj 39% postavljenega dnevnega plana odkupa mleka, Ljubljana-okoiica 11%, Celje-okolica 41%, Celje-mesto 34%, okraji Črnomelj, Grosuplje, LJubljana-mesto, Mozirje in Trebnje pa o tem sploh ne poročajo; plan presega okraj Jesenice in sicer za 11%.
V	Primorski oblasti izpolnjuje okraj Gorica le 40% dnevnega plana, Sežana 40%, Tolmin pa sploh ne poroča. Najboljši v tej oblasti je okraj Ilirska Bistrica, ki izpolnjuje 99% plana.
V	Mariborski oblasti je posebno tipičen primer slabega izpolnjevanja plana odkupa mleka okraj Poljčane. V tem okraju je 7500 krav-mlekarlc. Dnevni plan oddaje je bil zelo nizko postavljen in sicer 19.353 litrov mieka dnevno. Dne 18. julija pa Je ta okraj oddat vsega le 3353 litrov mleka, tako da je zdravilišče Rogaška Slatina prejemalo za okrog tisoč gostov le 80 litrov mleka dne/no. Okraj Ptuj v tej oblasti izpolnjuje le 53% plana, okraja Ljutomer in Maribor-mesto spioh nič ne poročata, ostali okraji te oblasti pa izpolnjujejo komaj 30% dnevnega plana. Odkupna podjetja delajo zlasti to napako, da ne odkupujejo večernega mleka in da v res oddaljenih hribovskih vrseh ne odkupujejo namesto mleka maslo in sir.
Tudi odkup živine Je v mnogih okrajih zeio slab. Tako so do 20. julija izpolnili mesečni plan odkupa okraji Jesenice 31%, Grosuplje 41%, Maribor-okolica 31%, Murska Sobota 37%, Poljčane 3Z7*. Ptuj 31%, nasprotno pa bodo primorski okraji, ki imajo slabšo živino, mesečni plan vsak čas izpolnili. Zeio slabo stanje je tudi glede
odkupa pitanih prašičev. Plan je v tem času zelo nizek, vendar ga okraji zaradi oportunizma odgovornih odkupnih organov ne izpolnjujejo, kar velja tudi za plan mršavih prašičev in pujskov. Tako bi moral okraj Murska Sobota v enem mesecu oddati 110 pitanih prašičev in ne pride na vsak krajevni odbor niti eden; oddal pa jih je 21. Okraj Kamnik bi moral oddati v enem mesecu 250 mršavih prašičev, oddal Jih je le 5. Okraj Trbovlje bi moral oddati 5 pitanih prašičev, oddal pa je le dva itd. Po vsem lem nam bo jasno, odkod to, da na našem trgu pogosto ni dovolj mesa, mieka in tako naprej. Osnovni vzrok je v tem, da okrajna poverjeništva za nabave, odkupna podjetja in krajevni odbori ne izpolnjujejo predpisov in uredb ljudske oblasti o odkupih in da strogo in dosledno ne zahtevajo od posameznih kmetov, da bi točno izpolnjevali svoje obveznosti. Na drugi strani bi bilo treba proti vsem saboterjem odkupnega plana na vasi sproti izvajati stroge posledice, pa bi bil uspeh prav gotovo večji. Odkupnim podjetjem bi morale več pomoči nudili množične organizacije in tudi sindikati, ki bi iz vrst delavstva lahko dali v odkupne komisije gotovo število ljudi, ki bi s svojo revolucionarnostjo v marsičem lahko izboljšali njihovo delo.
Državna odkupna podjetja bi tudi z odkupom zadostnih količin živil proste prodaje, zlasti zelenjave, sadja itd. lahko v veliki meri prispevala k zboljšanju prehrane delovnih ljudi. Zlasti bi lahko učinkovito preprečevala špekulacijo privatnih kmetov s temi predmeti in vplivala na znižanje cen. Vendarle zaradi svoje togosti in prevelike birokracije ta podjetja v tem oziru še
niso dosegla kakih večjih uspehov. Primer takega poslovanja nam kaže podjetje »Sadje-zelenjava« Ptuj. To podjetje Je sklenilo pogodbe za odkup zelenjave s kmeti. Po teh pogodbah naj bi kmetje solato prodajali podjetju po 4 din kilo. Vendar teh pogodb podjetje ni realiziralo in tako se je zgodilo, da so kmetje na ptujskem trgu prodajali solato po 15 din kg. Ob vsem tem pa je podjetje še spraševalo nadrejene organe, če sploh lahko na trgu nastopa Kar se tiče birokracije so nekatera odkupna podjetja naravnost zgledna Tako ima v Mariboru »Sadje in zelenjava« 180 ljudi, od tega je operativnega kadra, ki bi moral nositi težo dela na terenu le 13. Podjetje »Mleko« v Mariboru ima 104 ljudi; operativnega kadra pa le 5. V zadnjem času se skuša delo teh podjetij zboljšati na ta način, da po vseh vaseh organizirajo posebne odkupne postaje za odkup kmetijskih proizvodov prostega trga, raznih gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč In podobno.
Naloga odkupnih podjetij pa ni samo odkup. Ta podjetja morajo z lastno gospodarsko delavnostjo čim več prispevati v lond preskrbe. Najvažnejša njihova naloga na tem področju je svi-njereja. V pitališčih so bili marsikje že doseženi lepi uspehi, vendar bo treba njihovo delo še zboljšati. Toda stvar Je treba razvijati še naprej. Podjetja morajo organizirati perutninske farme, larme gosi, rac, kokoši, organizirati morajo lastne ribnike za proizvodnjo sladkovodnih rib, zlasti krapov, organizirati morajo konzerviranje zelenjave, sadja itd. S tem svojim delom bodo ta podjetja zelo učinkovito pomagala pri dviganju življenjskega standarda našega delovnega ljudstva.
Naloge krajevnih popisnih komisij pri popisa potrošnikov zagotovljene preskrbe
Zvezna vlada je pred dobrim tednom izdala odredbo o popisu potrošnikov zagotovljene preskrbe, in sicer z namenom, da se čim prej ugotovi točno stanje vseh potrošnikov, ki imajo pravico do zagotovljene preskrbe, in uvede njihova redna in tekoča evidenca, ki bo omogočila hitro in učinkovito kontrolo ter odstranitev nepravilnosti in celo zlorab, ki gredo na škodo potrošnikov. Pravilna in točna evidenca bo omogočila tudi rednejšo in boljšo preskrbo tistih, ki imajo pravico do zagotovljene preskrbe. Popis se torej izvrši predvsem v interesu potrošnikov. Zato je interes vsakega potrošnika, da sodeluje pri tem popisu in pomaga popisnim organom.
V vseh okrajih so že postavljene popisne komisije, ki pripravljajo, kar je potrebno za izvedbo popisa. Predvsem so okrajne komisije organizirale Sestanke za instruiranje vseh članov krajevnih popisnih komisij, bodisi na sedežu okrajnega ljudskega odbora ali v središčih določenih sektorjev, kakor je to odredila okrajna popisna komisija. Krajevne popisne komisije so z odločbo krajevnega izvršilnega odbora prav tako že postavljene, kajti rok za postavitev te komisije je potekel že v petek. V krajevni popisni komisiji so razen predsednika ali sekretarja krajevnega ljudskega odbora referent za trgovino in preskrbo, kjer obstoja tak referat, nadalje eden ali dva člana krajevnega ljudskega odbora ter predstavniki krajevnih organizacij (Ljud ske fronte, AFZ, mladine in sindikalnih organizacij).
Krajevne popisne komisije morajo v določenih rokih izvršiti predpisane naloge. Predvsem je dolžnost članov komisij udeležiti se instrukcijskih sestankov in dobro preštudirati navodila, ki jih bodo prejeli danes ali jutri na okrajni popisni komisiji.
Nadaljnja njihova naloga je, razde liti področje krajevnega ljudskega odbora na popisne okoliše. Izdelati morajo predvsem seznam naselij, zaselkov, hiš s številkami, v mestih pa sezname ulic s hišnimi številkami. Področje krajevnega ljudskega odbora mora biti razdeljeno na popisne okoliše z jasno označenimi mejami (ceste, reke, železniške proge), tako da bo prišlo vsako prebivališče samo v en popisni okoliš. Vsak popisni okoliš naj obsega okrog 200 do 300 potrošnikov To število se zmanjša tam, kjer so naselja bolj raztresena ali je razmeroma malo potrošnikov zagotovljene preskrbe.
V sezname popisnih okolišev je treba točno vpisati vsa naselja (ulice) in vse pripadajoče številke tistih hiš, ki spadajo v okoliš. Pri tem je treba označiti vsako hišo posebej (ne z navedbo do te in te številke). Ce hiša nima številke, jo je treba označiti s kakšnim bližnjim objektom, če pa imata dve hiši isto številko, je treba označiti eno hišo z a), drugo pa z b).
Ko so določeni popisni okoliši, se postavijo popisne ekipe. Vsaka taka ekipa mora imeti najmanj dva člana, od katerih je eden predstavnik organizacije Ljudske fronte ali druge množične organizacije, ki mu je teren dobro znan. Za popisovalca pa je določiti uslužbenca katere koli ustanove ali podjetja, po možnosti iz območja dotičnega popisnega okoliša. Popisovalca določi krajevna popisna komisija, ki o tem obvesti ustanove ali podjetje, kjer je popisovalec zaposlen, da bo za čas popisa oproščen svoje službeni dolžnosti in bo delal samo pri popisu. Za popisovalce pridejo v poštev predvsem učitelji, administrativno osebje, študentje itd. Naloga popisovalca je častna dolžnost vsakega državljana kakor sploh celotno sodelovanje pri popisu.
Popisovalec je med popisom uradna oseba z vsemi pravicami in dolžnostmi Odgovoren je krajevni popisni komisiji. Udeleževati se mora vseh instrukcijskih sestankov, da bo popolnoma poučen o popisu. Popisovalec mora biti oseba, ki uživa popolno zaupanje ljudstva in ijudske oblasti. Imeti mora pravilen odnos do ljudskih množic, biti mora zanesljiv, vesten in natančen. Pri popisu mora pravilno tolmačiti naloge in pomen popisa ter popolnoma zajeti vse tiste prebivalce, ki pridejo za ta popis v poštev. Pri delu se mora izkazati z legitimacijo, ki jo predvidevajo navodila. Pripominjamo, da popisovalec ne odloča o upravičenosti do zagotovljene preskrbe, ker to ni njegova dolžnost, ampak dolžnost ljudske oblasti. Clane popisnih ekip je treba sporočiti okrajni popisni komisiji.
Do preteklega petka so bile dolžne krajevne popisne komisije sporočiti okrajni popisni komisiji poimenski seznam članov komisij. Za danes so določeni instrukcijski sestanki bodisi na sedežu okraja ali pa po sektorjih. Do srede 27. julija pa je treba povsod določiti popisne okoliše, postaviti ekipe ter o tem poročati okrajni popisni komisiji s poimensko navedbo popisovalcev ter s točnim seznamom popisnih okolišev.
Odkup mleka z ohišnic članov obdelovalnih zadrug
Zvezni minister za uizavne nabavke je izdal odločbo o kupovanju mleka in mlečnih izdelkov bo vezanih cenah z ohišij kmečkih družin, ki sc včlanjene v obdelovalne zadruge. Take kmečke družine lahko sklepajo s pooblaščenimi odkupnimi podjetji pogodbe o prodaji mleka in mlečnih izdelkov svojega ohišja po vezanih cenah. Pri tem lahko eno četrtino (25%) pogodbene količine mleka ali mlečnih izdelkov prodajo nad najvišj) znesek do katerega se kmetijski pridelki lahko prodajajo po vezanih cenah Za to četrtino pogodbene količine se pri prodaji ne odrežejo kuponi (odrezki) s prodajne nakaznice. Na podlagi pogodbe dobavljena količina mleka in mlečnih izdelkov se izplača tako, ds se za eno četrtino (25%) izdajo boni za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah. Ostanek pa se iz plača po zvišanih državnih cenah, kakor jih določi republiška vlada z uredbo o odkupu mleka in mlečnih izdelkov, brp? bonov.
Odkupne cene za koruzo
Zvezna vlada je izdala hkrati z od redbo o odkupnih cenah za belo žito tudi odredbo o odkupnih cenah za koruzo Za tisto koruzo, ki jo pridelovalci obvezno prodajo po predpisih uredbe o odkupih žita v letu 1949-50. so določene naslednje odkupne cene: za koruzo v zrnu z največ 14 % vlagi (naravno ali umetno sušeno) 273 din za koruzo v storžu z največ 14 % vlage pa 212.25 din.
Prednje cene so določene za 100 ki franko skladišče odkupne postaje ali pa franco vagon po izbiri kupca, in sicer za dobro, zdravo in suho blago. Za vsak odstotek vlage nad predpisanim se cena zmanjša za 1 %. Za vsak odstotek pokvarjenih zrn, ki presega 2 %, se odbije 1 % od določene cene. Koruza, ki ima nad 5 % pokvarjenih zrn, se šteje za defektno koruzo. Za vsakega pol odstotka smeti se odbij«
1 % od določene cene.
PO SLOVENIJI
KRANJ. V četrtek dne 11. Julija t. 1. so imeli v Kranju predsedniki vseh kmečkih obdelovainih zadrug svojo delovno konferenco, na kateri so kritično pretresli dosedanje delo obdelovalnih zadrug v okraju. Kranjski okraj je v zadnjem času dosegel lep uspeh v ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug. Danes jih ima že 18, s skupno okoli 12.01)0 ha zemlje. Socialistični sektor — obdcluvalne zadruge, zadružne ekonomije, državna posestva in razne ekonomije -obsegajo že približno 20 % vse zeiiilje v okraju. To je v kratki dobi od januarja pa do začetka tega meseca velik napredek. Obdelovalne zadruge zavzemajo skoraj vso severno-zahodno okolico Kranja, segajo po dolini Kokre do Jezerskega, imajo trde postojanke na Sorškem polju ln v okulici Škofje Loke ter v Poljanski dolini. Velika večina teh zadrug lina poleg večjih ouvršin zemlje tudi obilo živina.	cn
SREDNJA VAS. Kako močno je odjeknila nesreča Srednjevaičanov v srcih naših delovnih ljudi, je pokazala tudi zadnja nedelja. S posebnim vlakom se je zgodaj zjutraj pripeljalo v Bohinj nad (00 fruntovcev iz sosednega kranjskega okraja. (82 frontovcev med njimi le majhno število iz jeseniškega okraja, je »pravilo ta dan 4450 prostovoljnih delovnih ur. Podirali so ruševine in zlagali ožgani les pogorelih stavb. Vsega lesa so zložili v kupe nad (0 kub. m. Poleg tega so zložili dva vagona opeke in pripravili do polovice apnenico z zmogljivostjo 35 ton. Kamioni so opravili ( voženj. Srednjevaščani se frontnim brigadam iz kranjskega okraja iskreno zahvaljujejo.
RIBNO. Naše gradišče zadružnega doma Je zopet zaživelo in upamo, da homo z množičnim delom kmalu dogradili prvo nadstropje in potem pričeli delati streho. To pa bomo izpolnil) v najkrajšem času le tedaj, če bomo res vsi Rihnani prileti za delo.
SOLKAN Preteklo nedeljo je AFŽ iz Solkana organizirala kulturno prireditev, katere čisti dobiček bo v pomoč počitniški koloniji, ki jo je organiziral mestni Rdeči križ oh pomoči frontnih organizacij. Ob tej priliki je nastopila domača dramska družina z Gogoljevo komedijo »ženitev«. Občinstvo jo je sprejelo a takim navdušenjem, da sn jn morali naslednji dan ponoviti. — jp
Otvoritvena plavalna tekma v Ljubljani
Predsnočnim je bila v Ljubljani prva letošnja plavalna tekma. Plavalci Enotnosti so imeli za nasprotnika tek. movalce dunajskega Postsportvereina. Goste Je pozdravil predsednik kluba Peter Grašek, ki se mu je za pozdray zahvalil vodja plavalcev Postsportvereina Fredi Salzer.
Prvi dan dvoboja je obsegal štiri tekmovalne discipline. Razen na 100 m hrbtno kjer je zmagal avstrijski re. prezentant Zwazl. so vsa prva mesta zasedli plavalci Enotnosti, in sicer Cerer na iOO m prsno. Hafner na 200 m prosto, obojica v družbi s Pelhanom pa tudi v mešani štafeti 3X100 m. Po prvem dnevu Je razmerje v točkah J29 :20 za Enotnost.
Podrobni rezultati »o naslednji:
100 m hrbtno: 1 Zwazl (Postsport, verein) 1:15.8 min., 1. inž Pelhan (E) 1 :19. 3 Smrkolj (E) 1:212 4. Tremmel (P) 1:22 6 ;
100 m prsno: 1 Cerer (E) 1:13.1, 2. Avguštin (P) 1:19. 3. Sovre (E) 1:19.5, 4 Praschinger iP) 1:29.8;
200 m prosto: 1. Hafner (E) 2:30.8, 2. Zwazl (P) 2:39 4, 3 Rotter (E) 2:43 6, 4. Schober (P) 2:56.
3X100 m mešano: 1 Enotnost (Pelhan, Cerer. Hafner) 3:41.4, 2. Post-Sportverein (Zwazl, Augustin, Stockin. ger) 3 :58 2
Izven dvoboja so mladi plavalci
Enotnosti in Postsportvereina tekmovali tudi v štafeti 4X50 m prosto. Zmagali so Dunajčani v postavi Trinkl. Theimer, Schmidt, Praschinger s časom 2.07.2. pred Enotnostjo v postavi Tomažič. Černe. Žvokelj, Mikeš s časom 2 08 8 Spored so izpopolnjevale točke z domačimi tekmovalci in tekmovalkami Med ženskami Je na 100 m prsno zmagala Kuharjeva s časom 1 :33 1. mrd pionirkami na 50 m prsno pa Kunčcva s časom 48 2 V moSki.h disciplinah 1e med pionirji na 50 m prosto dosegel najboljši čas Brleč 38.5 sek.. na 100 m prsno za juntorje ps Žvokelj s časom 1:17-4-
Prl propagandnih skokih v vodo » trimetrske deske je sodelovalo 10 tekmovalcev in tekmovalk, izmed katerih je vsak izvedel po dva poljubna skoka.
Prvo« letošnjo plavalno prireditev. <ti JI je prisostvovalo nad 3ÜU0 gltoal-cev, sta zaključili dve waterpolo tekmi V prvi so mladinci Postspurt-vereina premagali mladinsko moštvo Enotnosti z rezultatom 3:2 (2:0), tekma med prvima moštvoma pa se jo končala z zmago Enotnosti 4:3 (2:1).
PRVA ZVEZNA LIGA Po prvem dnevu tekmovanja za prvenstvo prvd zvezne plavalne lige med dubrovniškim »Jugom« in zagrebško »Mladostjo« vodi .»Jug« s 11S proti 114 točkami. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih uspehov, od katerih so zlasti dobri rezultati Ciganovima v štafeti 3X1(19 m mešano na progi 169 m hrbtno v času 1:13 in Barbieria na 289 m prsno v času 2:58,8.
Na tekmovanju v Splitu so plavalci Primorja z Reke premagali Hajduka s rezultatom 243:307.
DREGA ZVEZNA LIGA Proleter iz Zrenjanina je premagal Naprijed iz Zagreba s -75:69 v tukinova. aju za prvenstvo druge zvezne pluvalne lige. Tekmovalci iz Zrenjanina so- imeli boljio žensko ekipo. V «vaterpolu je prvi dan zmagal Naprijed z 2:1	(2:9),
drugi dan pa Proleter s 6:2 4:1).
MLADINSKI PRVAK SRBIJE V Zrenjanlnu še je začelo tekmovanje za prvenstvo Srbije v plavanju in «vaterpolu za mladineo in pionirje. Tekmuje 135 plavalcev in plavalk iz osmih društev.
Med rezultati prvega dne tekmovanja je treba poudariti:	Karaulič (Crvena
zvezda) 1900 m prosto v času 16:08,4 min. in 100 m prsno v času 1:17.5 min.. Ma-tejič (Crvena zvezda) 50 m prosto 29.5 sek. in 100 m prosto 1.07.4 min.. Bnkič (Proleter) 100 m prsno za mladink« 1:35.6 min., Gligorijevič (Beograd) 100 metrov prosto za mlajše mladince 1:09.6 min. itd.
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje dne 23. Julija: Medtem ko v zahodni Evropi področje visokega zračnega pritiska še vedno raste in se polagoma premika proti severovzhodu, se je včerajšnje središče visokega zračnega pritiska nad Nemčijo že močno razkrojilo. Tako neoviran« vdirajo v srednjo In deloma tudi v zahodno Evropo polarne zračne mase ki ustvarjajo močno nestabilnost in ohladitev v atmosferi.
Vremenska napoved za nedeljo 24. julija: Spremenljiva oblačnost z vmesno sonč-norajo. Nagnenje h krajevnim padavinam. Temperatura do 248 C.
V gozdno šolo sprejeti kandidati
Izvršni odbor TZS je iz poslanih prijav za gozdno šolo v Lokah pri Mozirju določil naslednje tovariše:
Sober Franc, Črnomelj; Kranjc Emil, Postojna; Vavpotič Ferdo, Ptuj; Kala-pati Vlado, Poljčane; Lešnik Miroslav, Poljčane; 2Didarič Tone in Štrakl Eman, Ljutomer. Klemenčič Marko, Maribor; Sprohar Franc, Ilirska Bistrica: Hribar Siavko, Kamnik; Kranju Viktor, Piuj; Knez Janko. Gornja Radgona; Frumen Karel,	Murska	Sobota;	Grahek	Stefan,
Krško; Tič Franjo, Poljčane; Guč, Dolnja Lendava. Gašperšič Frane. Ljubljana okolica; Skarabot RenSrd. Idrija; Lipovšek Bojan, Jesenice; Sene Stane. Grosuplje;	Živec	Žarko,	Sežana;	Kurent
Stojan, Ljubljanska oblast; Janoš Janko, Kranj:	Krapež	Stanko,	čepovan; Črni-
goj Marjan, Gorica; Cič. Dravograd; sekretar TD Bovec; Bukovec Naee, Trebnje; ing. Kumer Karel. Kamnik: ing. Smodič	Janko,	Jarše;	Tomažič	Rudi,
Železne dveri; Zupanc Ivan. Gradac; Primožič Branko, Mozirje; Stegu Janko. Postojua; Kralj. Planinšek. Paradiž, Sežana; sekretar OTO Jesenice. Rak Ivo, Trbovlje; Peternelj Edvard, Laško; TD Celje I in TD Celje II- naj izbereta po enega od prijavljenih; Tajnše Mirko, Velenje:	Kauka Franc. Store; Mejak
Boris. Sevnica; Lešnik Bogdan. Hoče; Skabc-rne Avgust. Gotovlje.
Navedeni t-ovariši marnjo hiti v četrtek 28. julija najkasnej'e ob 7. uri zjutraj na postaji v Celju, odkoder bodo odšli skupno v gozdno šolo.
Vsi ostali, ki «o jih okraji poleg navedenih 6e prijavili, bodo posečali v času od 19. avgusta do 9. sept. t. 1. vaditeljski tečaj v Subotici. Zato opozarjamo vse okraje, da jim pravočasno preskrbe potrebni dopust.
Danes ob 10. na Igrišču Ljuba Šercerja prijateljska košarkaška tekma NOVA GORICA ; ŽELEZNICAH B
Drobne zanimivosti
Plavalna reprezentanca Zagreba bo ŽS. julija odšla na tridnevno gostovanje v Italijo. Zagrebška ekipa b*o tekmovala proti plavalni reprezentanci »&v<>rne Italije na Lp.go di Ga.rda.
Lep uspeh boksarjev iz Pulja. V Pulju je bilo pred 3.500 gledalci mednarodno arećanje v boksu med ekipo Pulja in Švedskim klubom »Ueruen* iz Stockholma. Tekmovalci Pulja, ojačeni z dvema boksarjema reSkega »Radnika«, so dosegli svoj največ ji dosedanji uspeh s tem. da eo premagali goste z 8:6.
Češkoslovaški športnik Ivan M od a k je zmagal na mednarodnih motociklističnih’ dirkah v Nizzi v kategoriji motorjev 750 com. V tekmovanju so sodelovali poleg češkoslovaških tudi pou-tugaiski, gTŠki. britansVi. francoski in holandski motociklisti.
Na študentskih igrah prihodnji mesec v Budimpešti bodo «Kmetovali studeuii Avr*rije, Belgije, Bolgarije. Češkoslovaške! Svobodne Kitajske. Egipta. Finske. Francije. Madžarske. Izraela, Koreje. Libanona, Poljske. Romunije. ZSSR in Jugoslavije. Sovjetski študenti bodo tokrat .udeležili študentskih ig^r. Pričakujejo tudi udeležbo albanskih, kanadskih in vzhodnoafriških študetnov.
Gostovanje Hajduka v Avstraliji
Hajduk: Novi Južni Wales 3:1 (2:1)
Šahovska olimpiada bo v Jugoslaviji
V	Parizu ie Je račel XX. kongres
Mednarodne šahovske federacije FIDE. Na kongresu sodeluje nad 28 držav. \ delegaciji Sovjetske zveze Je svetovni prvak šlihail Uotvinnik, podpredsednik FIDE velemojster Ragozin in Postoni-kov, podpredsednik komiteja »a fiskul-turo pri vladi ZSSR.
Ker francoska vlada ni hotela izdati vstopnega dovoljenja jugoslovanskim delegatom in je tako preprečila udeležbo naše delegacije pri delu kongresa, je Šahovska zveza Jugoslavije poslala kongresu FIDE brzojavko, v kateri protestira zaradi takega ravnanja francoske vlade in dala nekaj svojih predlogov v zvezi z dnevnim redom kongresa.
Tass je poročal, da je francoska vlada onemogočila tudi navzočnost delegatom Poljske. Madžarske, češkoslovaške in Bolgarije.
V	prvih dveh dneh je izdal kongres več važnih sklepov. Sprejeli so pred-log Jugoslavije, da bi bil prvi povojni turnir narodov v naši državi, «ko imenovana šahovska olimpiada. Sovjetska delegacija Je glasovala proti temu predlogu. šahovskega turnirja se bo udeležilo okrog 40 narodov z več kot 208 najboljšimi šahistj sveta.
Nadalje so sklenili, da bo na finalnem turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo sodelovalo 14 velemojstrov: Smislov, Keres (ZSSR). Reshevrsky in Fine
(ZDA) ter Euwe (Nizozemska) kot udeleženci lanskega matek-turutrja za svetovno prvenstvo, nato prva devetorica a kvalifikacijskega turnirja v Saltjobaiie-nu Bronštajn (ZSS31), Szabo (Madžarska), Boleslavski, Kotov, Liliental, Flor, Bondarevski (vsi iz ZSSR), Stahlberg (Švedska) in Najdorf (Argentina). O vprašanju rezerv so izdali polovičen sklep, kajti Trifunovič, Pirc in Gligorič pridejo v poštev samo, če bo zaradi odpovedi na «trnirju manj ko 18 udeležencev. Na Euwejev predlog so ta sklep delno popravili in sklenili, da ho sodeloval še en naš igralec kot rezerva, če bi bilo več kot 10 udeležencev in bi bilo to število libo, se pravi 11 ali 13.
Na predlog sovjetske delegacije so spremenili »rejšnji sklep, da iti imel hiti finalni turnir kandidatov v Buenos Airesu, ter sklenili, da bodo turnir igrali v Hndimpšti. Ilal/e so sklenili, da se bo pričel finalni turnir za žensko prvenstvo 15. decembra.
Kongres nadaljuje s delom.
Velemojster Najdorf v Beogradu. V Beograd je pnjspel z letalom iz Buenos Airesa argentinski velemojster Miguel Najdorf. V Opatiji bo odigral 12 partij z našim mednarodnim mojstrom dr. Petrom Trifunovičem. Dvoboj so bo pričel 26. julija.
Mec prekmurskimi zadružniki *
Julijsko sonce pripeka po prekmur-akiti ravninah, kjer se zlatijo nepregledna zi.na polja — ponekod že požeta, ponekod se pa še pozibava v vetru zlato pšenično klasje. Čeprav že dober mesec dni žanjejo, je še zmeraj dela na preteg, zdaj pada zadnja pšenica v snope.
Žetev je v Prelcmurju velik praznik. Kar je človeku v vinskih goricah trgatev, to je Prekmurcu žetev. Nihče je ne sme zamuditi. Se hudo zaposlene gospodinje rajši ponoči opravijo domače posle, da se le udeležijo žetve, ki je prekmurskemu človeku najbolj veselo delo v letu. Povsod so v znamenju žetve: v Martjancih, Moravcih, Bogojini, okolici Sobote. Žanjci in ža-njice »e hvaležno ozirajo po žitnem polju, ki je bogato rodilo — naš vsakdanji kruh.
Tudi zadružniki v Tešanovcih vriskajo v žetvi. Rž je požeta, zdaj žanjejo pšenico. Niso med prvimi, trdo je za delovno silo in tudi vreme je precej nagajalo, ampak žetev bo vendarle v redu opravljena. Nad 30 ha je bilo zasejane pšenice, 30 ha pa rži. Široke in dolge so njive, treba bo pošteno pljuniti v roke. preden bo požeta zadnja žitna bilka.
Ze zarana so se zagnali na njive žar b I s kosami in žanjive s 5' Kakor za stavo hitijo k sei na; režejo trdo žitno bilje, -ki šumi er .
žanici In žanjicami Tešanovcih
po tleh. »berice« pa tiščijo za njimi in delajo snope, vezavke jih vežejo s povesmi. Potlej snope odnašajo na kupe in delajo »križe«. En križ ima 22 snopov.
Sredi dopoldneva so upehani žanjci veselo zavriskali. Na njivo je prihrumel traktor — snopoveznik. Ta bo pospešil žetev!
»Zdaj bo tlo, zdaj, ko bo žela mašina, bote vidli!« se vedro smejejo zadružniki in zmagoslavno opazujejo žetveni stroj, ki ga nekateri še niso nikoli videli. Traktorista leteče ekipe iz Murske Sobote tov. Lojze Ropoša in Jože Mavčec prijazno pojasnjujeta velike prednosti stroja. Ropoša je pognal motor, Mavčec uravnava žetveni stroj, ki z ostrim:	zobmi zagrize v
šumeče pšenično bilje. Mlinskemu kolesu podoben vetrnjak upogiba klasje na pokladalno »mizo«, dvigalka in vezalka ga požirata med svoje valje, vezalni kljun pa že veže in urno meče snope po strnišču. Po 15 do 20 snopov vrže stroj v eni minuti in opravi delo 20 koscev-žanjcev in če pri stroju ne nagajajo kake okvare, požanje dnevno 5 do 6 hektarov.	)
. Zanjcl In žanjice so pohiteli na
irugo njivo, kjer jr žito poležano ali
•lovita ze: iia in stroj ne more ■it »Pod križi« čaka na koso še
■ v a rži.

		mi
	•>X{ C i	
		
	Ufi <*	a§
»Prezrela je rž, pravijo, pa poveš ma ne drži dobro in slama se lomi « Zadružniki, ki so drugače razdeljeni v tri delovne bngade, so zdaj ob žetvi razdeljeni v 11 skupin, ki veselo tekmujejo med seboj. Nikoli jim ni dosti dolg dan, skupina prehiteva skupino.
»Pod križi« žanje III skupina, ki jo vodi mlad brigadir Sukičev Jože. Dobro »vlečejo« in prehitevajo druge skupine. Savelj, Horvat, Sukič kosijo, tik za njimi s srpi berejo, vežejo snope ter pokladajo v »križe«
pridne ženjice Horvatova Irena mati Lutaričeva in njena hči Olga. Stopim mednje v ta delovni vrvež in jih nagovorim. Ozrejo se vedri obrazi in odgovarjajo:	•
»Cista dobro. Zdaj smo veseli, ko dosta naženjamo. pa tudi fejst delamo. To njivo moramo gnes pokosit.«
»Več delavcu trebej.« potoži brigadir Kuhar, da primanjkuje delovnih rok.
Najboljše uspehe v tekmovanju ima doklej VIII. skupina, ki jo vodi tov.
Franc Grah. Dosti strokovnih izkušenj v kmetijstvu si je pridobil v večmesečnem zadružniškem tečaju, ki ga je posečal od novembra do aprila v Rogaški Slatini. Tako je mnogo pripomogel k rojstvu mlade zadruge, ki je bila šele letos maja ustanovljena, pa že prednjači pred vsemi zadrugami v soboškem okraju. Število družin, ki so vstopile, je naraslo že na 29. nekaj jih je pristopilo tudi brez zemlje. Nad 240 ha brez ohišnic je zemlje, ki so jo vložili najnaprednejši kmetje v vasi, živina je v skup nih hlevih, združili so poljedelske stroje. Kakor ena družina so zdaj »Dovolj imamo strojev« pravi Grah imamo 3 mlatilnice. 9 kosilnih strojev, 15 strojnih sejalnjkov. Zagotovljen nam je še setveni stroj. .Ce bomo pa dobili še traktor, ki je za nas največjega pomena, tedaj smo pa na konju in tekmovali bomo lahko z vsemi poljedelskimi zadrugami v Sloveniji. In če bo še dobra letina, kakor vse kaže, bomo laže prebrodili vse težkoče.
Ves je v načrtih za bodoči napredek zadruge. Najprej selekcija žit. Letos žanjejo posevke, ki so jih še kot privatniki posejali. Drugo leto bodo zamenjali pšenico za čistosortno. Kolobarili bodo, globoko orali, zatiraili rastlinske škodljivce, razkuževali žito. uvedli vse agrotehnične ukrepe. Zgradili bodo nove svjnjake in druga gospodarska poslopja.
Živahno pripovedovanje je preglu šil ropot traktorja, ki je pridrsal na
sosednjo njivo, zdaj že na tretjo. Dva hektarja jc danes že podrl, pa hiti naprej brez počitka, da bo žetev čim-prej opravljena.
Da ne bi pozabil omeniti uspehov svoje skupine, je tov. Grah * še pripomnil:	»Do danes je naša skupina
napravila 195 križev (tako ocenjujejo opravljeno žetev), kar pove, da smo poželi približno 4 ha žitnega polja. Tik za našo skupino je Sukičeva skupina, ki skoraj nič ne zaostaja in ima tudi že lepe uspehe. Za konec žetve je pripravila zadruga lepo nagrado za tekmovalno skupino, ki bo prekosila ostale in bo zmagovalka v Žetvi. »Priredili bomo .praznik žetve.«
Med žanjci se suče z zaskrbljenim obrazom predsednik zadruge tovariš Sambt. Poznajo ga kot naprednega gospodarja, ki mu je prt srcu dvig gospodarstva, natančno in vestno delo. O raznih vprašanjih in vseh težavah se najraje posvetuje z ostalimi zadružniki. Naročil je žanjcem. naj se zvečer sestanejo v zadružni pisarni, da se bodo pomenili o jutrišnjem delu in bodo napravili načrt za mla-čev.	*
Z«tev bo skoraj končana in na vrsto pride mlačev. Teianovski zadružniki so neutrudljivi. Gredo od dela do dela kakor ura. Ves njihov trud, vsako njihovo delo pa tudi rodi gospo darski uspeh, na kar so ponosni, po sebno pa so še ponosni na svojo že-:ev, ki bo letos daleč naokoli najlepša,
—a»
Odhod otrok II. izmenjave počitniških kolonij
Opozarjamo OLO, poverjeništva za
£rosveto, da poskrbe za pravočasni pri-od otrok na zbirna mesta, prav tako naj gledajo vsi ostali organizatorji počitniških letovanj, predvsem okrajni pioniski štabi, da se spodnjega razporeda točno drže.
Za centralne počitniške kolonije naj okraji zbore za spremstva zanesljive osebe, ki morajo ostati z otroki dokler jin po spisku, katerega naj prinesejo s seboj v dvojniku, ločeno po kolonijah, izroče vodstvu posameznih kolonij, ki bo čakalo ob prihodu vlakov na kolodvoru.
Otroci naj prineso s seboj za en dan suhe hrane. Ne pozabite odjavnice za živilske nakaznice.
Vso spremno osebje:	vzgojno, zdrav-
stveno, iizkuiturno, gospodinjsko in vodiči za centralne kolonije naj se zbero
2.	uri pred odhodom v parku pred glavnim kolodvorom, pripravljeni za odhod, kjer naj počakajo na prevzem otrok, rasen za kolonije v koperskem okrožju in Poreču.
ODHOD OTROK V CENTRALNE POČITNIŠKE KOLONIJE ZA MESEC AVGUST 1949:
L Odhod počitniške kolonije za BOVEC iz Ljubljane 29. julija ob ULIO, z vlakonl 914 do Sv. Lucije-Tolmin.
V Ljubljano se pripeljejo otroci iz posameznih OLD po naslednjem razporedu:
1.	Maribor - okolica:	odhod 4J0, pri-
hod v Ljubljano 9.10;
2.	Šoštanj: odhod 4115, prihod v Ljubljano 9 JO;
3. Poljčane: odhod 5JI, prihod v Ljubljano 2J6;
4.	Novo mesto: odhod tJO, prihod v
Ljubljano C .50;
5.	Tolmin privede otroke direktno v Bovec;
S.	Murska Sobota: odhod dno 28. julija ob KUS, prihod v Ljubljano ob 18JO, prenočijo v počitniški koloniji gimnazije Vič pri Ljubljani;
7. Gornja Radgona: odhod dne 28. julija ob 7.01, pribod v- Ljubljano ob 18.10, prenočijo v počitniški koloniji gimnazije Vič - Ljubljana;
8. Ljutomer: odhod 28. julija ob 11 JI, prihod v Ljubljano ob 18J0, prenočijo v počitniški koloniji gimnazije Vič-Ljubijana.
II. Odhod počitniške kolonije SUSAK-PECINE 29. julija jz Ljubljane ob 10.40 z vlakom št. 614/714 do Reke.
V Ljubljano Se pripeljejo otroci Iz posameznih okrajev po naslednjem razporedu:
1. Krško: odhod ob 5.20, prihod v
Ljubljano ob 9.18;
2. Novo mesto:	odhod 7JO, prihod v
Ljubljano 9.56;
3.	Poljčane: odhod 5J1, prihod v Ljubljano 9J0;
4.	Sežana: vstopi v vlak v Št. Petru dna 29. julija 1949 ob 13.20;
5.	Ptuj: odhod 28. julija ob 13.02, prihod v Ljubljano 18J0. Prenočujejo v poč. koleiaiji |1 nihaji ja VičLLjubljana.;
6.	Gornja Raugcna: odhod 28. julija ob 7.01, nrihod v Ljubljano ob 18.10, Prenočujejo v počitn. koloniji gimnazije Vič-Ljubijana;
7.	Ljutomer: odhod 28. julija ob 11J1, prihod v Ljubljano ob 18.10. Prenočujejo v počitniški koloniji Zg. šiška, Ljubljana, osnovna šala;
8.	Murska Sobota: odhod 28. julija ob 10.26, prihod v Ljubljano ob 18J8. Prenočujejo v počitniški koloniji v Zgornji Šiški, Ljubljana, osnovna šola.
OBHOD OTROK V POČITNIŠKE KOLONIJE V KOPERSKEM OKRAJU (VILA LORENCG, VILA MAEGERITA, VILA VIRGINIJA. VALDOLTRA) IN POSEČ
bo v dveh skupinah.
L skupina odide iz Ljubljane dne 2. avgusta z brzovlakom ob 22.35, prihod v Rovinj 3. avgusta ob 6.55, nadaljuje ooi z reduini parnikom 3. avgusta ob 7.43. S to skupino potujejo otroci, osebje in vodiči za počitniško kolonijo vile LORENCO, vile VIRGINIJE (gluhonemi in slepi otroci) ter počitniška kolonija za POkEC,
L za poč. kolonijo vila Lorenco:
Otroci iz posameznih okrajev naj potujejo v Ljubljano:
1. Krško:	odhod 2. avgusta ob 14J8,
prihod v Ljubljano ob 18.19, 20 otrok.
2. Lendava: odhod 2. avgusta ob 10.35, prihod v Ljubljano ob 15.1(1, 31 otrok;
2. Mar ibor - okolica: odhod 2. avgusta ob 13.85, prihod v Ljubljano 18JO, 20 otrok;
4. Trebnje: odhod 2. avgusta ob 19J5, prihod v Ljubljaše ob 21.—, 22 otrok;
5. Maribor - mesto: odhod 2. avgusta ob 13.85, prihod v Ljubljano ob 18J0, 19
otrok.
6.	Jesenice: odhod 2. avgusta ob 19J0, prihod v Ljubljano 21.28. 17 otrok;
7.	Sežana: vstopi v brzovlak v Št. Petru na Krasu oh 0.37. 8 otrok;
II. Za počitniško kolonijo vila VIRGINIJA:
Upravi Gluhonemnice in Zavoda za slepe v Ljubljani privedeta otroke eno uro pred odhodom brzovlaka z vsem osebjem v park pred glavnim kolodvorom v Ljubljani.
III.	Za počitniško kolonijo POREČ:
1. Mozirje-Šoštanj: odkod 2. avgusta ob 13.49, prihod v Ljubljano 18J0. 14 otrok;
2. Novo mesto:	odhod 2. avgusta ob
13.33, prihod v Ljubljano 21. 17 otrok;
3.	Poljčane: odbod 2. avgusta ob 14.12, prihod v Ljubljano ob 18.10. 15 otrok;
4.	Ptuj: odhod 2. avgusta ob 13.02. prihod v Ljubljano ob 18J0. 17 otrok;
5.	Radgona: odhod 2. avgusta ob 10.35, prihod v Ljubljano ob 1S.10. 18 otrok;
6.	Tolmin: odhod 2. avgusta ob 16.46, prihod v Ljubljane ob 21.2C. 8 otrok.
Vse osebje: vzgojno, upravno, administrativno, gospodinjsko in vodiči se zglaso 2. avgusta ob 3. uri popoldne na ministrstvu prosvete. Kongresni trg 1, Ljubljana, soba št. 59, kjer bodo dobili napotke za počitniške kolonije. Udeležba obvezna.
II. skupina odide iz Ljubljane dne 4. avgusta z brzovlakom ob 2235, prihod v Rovinj 5. avgusta ob 6.55, nadaljuje pot z rednim parnikom 5. avgusta ob 7.40. S io skupino potujejo otroci, osebje in vodiči za počitniško kolonijo VALDOLTRO in počitniško kolonijo PORTOROŽ, vila MARGARITA.
Otroci iz posameznih okrajev naj potujejo v Ljubljano:
Za počitniško kolonijo VALDOLTRO in MAERGERITO:
L Krško: odhod 4. avgusta ob 14J8, prihod v Ljubljano ob 18J9, 10 otrok za
Valdoltro;
2.	Lendava: odhod 4. avgusta ob 10.35,
prihod v Ljubljano 18J0.	9 Valdoltra,
25 Margerita;
3.	Ljutomer: odhod 4. avgusta ob liji, prihod v Ljubljano ob 18J0. 10 Valdoltra, 20 Maregerita;
4.	Maribor - okolica: odbod 4. avgusta ob 13.05, prihod v Ljubljana ob 18.10. 15 Valdoltra, 20 Margerita;
5.	Šoštanj: odbod 4. avgusta ob 13.49, prihodv Ljubljano ob 1830. 10 Valdoltra, 20 Maregerita;
6.	Mnrska Sobota: odhod 4. avgusta ob
10.26, prihod v Ljubljano ob 18.10.	10
Valdoltra, 30 Margerita;
7.	Novo mesto:	odhod 4. avgusta ob
18.41, prihod v Ljubljano ob 21. 17 otrok za Valdoltro.
8.	Poljčane: odhod 4. avgusta ob 14.12, prihod v Ljubljano ob 18J0. 10 Valdoltra;
9.	Ptuj:	odhod 4. avgusta ob 13.02,
prihod v Ljubljano ob 18J0. 10 otrok za Valdoltro;
10.	Trebnje: odhod 4. avgusta ob 19J5, prihod v Ljubljano ob 21. 10 otrok Valdoltra, 20 Maregerita;
11.	Maribor-mesto: odhod 4. avgusta ob 13.05, prihod v Ljubljano ob 18.10. 30 otrok za Valdoltro;
12.	Sežana:	vstopi na brzovlak v Št.
Petm na Kasa ob 037. 10 otrok za Valdoltro;
13.	Ljubljana - mesto pripelje otroke na vlak eno uro pred odhodom vlaka v park pred kolodvorom. 20 otrok za Valdoltro;
14.	Tolmin pripelje otroke v Ljubljano: odhod Sv. Lncija ob 16.46, pribod v Ljubljano ob 21.20. 10 Valdoltra, 20 Margerita.
Vse osebje, vzgojno, upravno, administrativno, gospodinjsko in vodiči so zgla-se 4. avgusta ob 3. uri popoldne na Ministrstvu za prosveto, Kongresni trg 1, Ljubljana, soba 59, kjer bodo dobili napotke za počitniško kolonijo. Udeležba obvezna.
ODHOD OTROK V OKRAJNE POČITNIŠKE KOLONIJE ZA MESEC AVGUST 1949
Prvi kraj pomeni vstopno postajo, drugi v oklepaju sedež kolonije, ozirotna organizator, tretje kraj namembno postajo. številke po vrstnem redu: število udeležencev, dan, mesec, ura odhoda.
Počitniške kolonije oziroma pionirska taborenja, ki v spodnjem razporedu niso navedena, so vezana le na lokalno premike v okraju samem, urede prevoz same, prav tako počitniške kolonije Za. dar (okraj Idrija) in Krk (okraji Jesenice, Kranj, Tolmin, Kantrida (Maribor-mesto).
Celje, (Vitanje), Velenje, 114, 2J. VIL, 1231.
Celje, (št. Lovrene na Pohorju), Ruta, 114, 29. VIL, 738.
Celje okolica), Bakar, 56 2. VIII., (JI.
Celje (okolica), Letuš). Šmartno ob Paki, 71, 30. VII., 123L
Črnomelj, Kočevje, 71, 29. VII.. 6.00,
Dravograd, Rače-Fram, 114, 29. VII., 5.49.
Gorica-Solkan, Vižmarje. 134, L VIII., 635.
Gorica-Solkan, Metlika, Sl, 30. VII., 6.55.
Grosuplje (Breznica), Žirovnica, 48, 1. VIII.. 9J4.
Ilirska Bistrica, (št Jernej), Novo mesto, 71, 1. VIII., 7.50.
Jesenice, Stična. 134, 1. VIII., 6J5. Kamnik (Cerkno), Logatec, 67, 29. VII., 834.
Kranj, Podmslec, 71, 1, VIII., 6.35.
Videm-Krško, Guštanj, 149, 1. VTII.,
Ljutomer, Loče, 71, 29. VII., liji.
Kočevje, Ptuj. 94. 1. VIII., 4.47. Podvelka. 70. 29. VII., 9,45.
Maribor-mesto (Ribnica na Pohorju),
Maribor-mesto (Kantrida), Rijeka, 131. 1. VIII., 830.	’
Maribor, Žreče 81. 29. VII., 13,05.
Maribor (Spod. Polskava), Pragersko, 76, 30. VII., 8.20.
Maribor (Šmartno na Pohorju),' Slov. Bistrica. 9L 30. VUK 830.
Maribor okolica {Braslovče), Polzela. 114. 1. VIII., 830,
Maribor-okoliea (Lehen* na Pohorju) Podvelka. 114, 1. VIII., 9,55.
Šoštanj (Radna), Sevnica, 124, SO. VII.,
830.
Novo mesto (Trnovo), Ilir. Bistrica. 67. 29. VIL, 730.
Poljčane (Skrilje), Dobravlje, 71, 1. VIII., 5,10.
Ptuj, Šmarje pri Jelšah, 114. L VIII„ 7 68
’p'toj (Podgorje), Slovenj Gradec, 61, 29. VII., 7.08.
Gornja Radgona (Brdce pri Mozirju), Šmartno ob Paki, 94, 29. VII., 4,25. Sežana-Gorica, st. Peter. 134, 29. VIL.
10.35.
Sv. Lucija-Tolmin (Poljane), Škofja Loka, 71, 1. VIII., 7,57.
Trebnje na Dol., Radovijica, 71,1. VIII.. 736.
Trbovlje KGornjegradl, Šmartno ob Paki, 87, 28. VII., 5.57.
Trbovlje, Brežice, 116, 28. VII., 537. Trbovlje-Bakar, 71, 1. VIII., 7,39.
ODHOD OTROK V PIONIRSKA TABORENIA ZA MESEC AVGUST 1949
Maribor-mesto (Muta) Vuzenica. 71. 28. VII., 9,45.
Maribor-okoliea, Gor. Radgona, 89.
28.	VII., 10,10.
Postojna. Planina. 51, 28. VII., 9,11. Ptuj (Vransko), Št. Peter ob Savinji. 61, 28. VII., 7.08.
Ljubljana,mesto, Boh. Bistrica, 122,
29.	VII., 11,10.
Ljubljana-mesto (Ovšiše), Podnart, 94,
I.	VIII., 11,10.
Ljubljana-mesto (Kamna gorica), Oto-če, 47, 1. VIII., 11,10.
ODHOD OTROK V POČITNIŠKE KOLONIJE RK SLOVENIJE ZA MESEC AVGUST 1949
Ljubljana (Dobrniča), Celje, 80,28. VII.,
13.35.
Ljubljana (Miren). Gorica-St. Peter, 150, 1. VIII., 11,10.
Ljubljana (Sv. Florijan), Gornji Dolič, 55, 21. VII., 13,35.
Maribor-mesto. Šmartno pri Slovenj Gradcu, 60, 1. VTII., 9.45.
RAZPORED
ODHODOV IN POVRATKOV počitniških kolonij MLO — Ljubljana-mesto — spremembe:
Rijeka (Sušak): Prihod I. izmene v Ljubljano 25. julija ob 13.05. Odhod
II.	izmene 27- julija ob 10.40 iz Ljubljane.
Stična (žužemberg): Prihod I. iz. mene v Ljubljano 28. julija ob 16.10. Odhod II. Izmene 28. julija ob 6.55 iz Ljubljane.
SPREMEMBA K POVRATKU POČITNIŠKIH KOLONIJ IZ KOPER-SKEGA OKROŽJA objavljena v »Slov. poročevalcu«
21.	julija t. 1.
Zaradi tehničnih zaprek sef spra. meni prvotno javljeni razpored po. vratka počitniških kolonij Margerita, Lorenco, Virginija iz Portoroža in ko. lonije iz Valdoltre naslednje:
S prvo skupino, ki pride v Ljubija, no dne 27. julija ob 13.05 pridejo otroci iz okrajev:	Ljubljana mesto,
Ljubljana okolica In Kamnik ter ca. lotni mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije. Zbor odpotuje iz Ljub. ljane naslednji dan in prevzamejo te otroke zastopniki okrajev skupno z otroki, ki se vračajo z drugo skupino.
Z drugo skupino dne 28. julija ob
13.05	pridejo v Ljubljano otroci iz vseh ostalih okrajev Slovenije, ki letujejo v koperskem okrožju. Spretnije, valei iz okrajev jih prevzamejo v Ljubljani na kolodvoru pri prihodu vlaka, nabavijo zanje skupinske vozne karte in s prvimi vlaki odvedejo v svoje okraje. Priključijo naj jim tudi otroke iz pevskega zbora, kraj prevze. ma teh otrok zvedo spremljevalci ha ministrstvu za prosveto, soba 58.
KOLEDAR
Nedelja, 24. julija: Ratimir. Kristina. Ponedeljek, 25. julija:	Jakob, Bolje-
drag.
Torek, 26. julija: Valent, Ana.
SPOMINSKI DNEVI
24.	VII. 1943. — Napad slovenskih brigad na Žužemberk.
25.	VII. 1943. — Padec Mussolinija in fašizma v Italiji.
25.	VII. 1867. — Izšel I. zvezek »Kapitala« v nemškem jeziku.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA
SLUŽBA
Ljubljana: dr. M is Franta. Poljanska cesta 15, telefon 32-84, do ponedeljka do 8 zjutraj.
Celje: dr. Čerin Josip, Cankarjeva ulica 9, telefon. 219, do ponedeljka do
8 zjutraj.
Maribor: dr. Škerjanc Srečko, Pobrežje, Nasipna ul. 74, do ponedeljka do 8 zjutraj. Za obißke na dom je javiti pri Reševalni postaji. Koroška cesta 12. tel. 22-24.
•
Retrospektivna razstava Božidar Jakac v Moderni galeriji v Ljubljani odprta dnevno od 9. do 19. ure in traja do vključno 7. avgusta.
Kamniški okraj bo v nedeljo 31. julija proslavil 8. obletnico dneva vstaje v okraju Kamnik. Proslava bo s pestrim sporedom na Duplici pri Kamniku,_ in sicer na zbornem mestu prvih partizanov. Proslava bo celodnevna. Zveze z vlaki zelo ugodne. Prihitite, da se .skupno spomnimo prvih naših borcev za svobodo in socializem.	1920-n
Člani LMS gospodarske fakultete! V sredo 27. julija ob 19.30 bo na fakulteti množični sestanek LMS za slušatelje vseh letnikov, ki so v počitnicah ostali v Ljubljani oziroma v Ljubljani opravljajo počitniško prakso. — Sekretariat
LMS gospodarske fakultete.	1923-n
V ponedeljek dopoldne ob 10. uri bo
na Šolski polikliniki v Ljubljani važen sestanek staršev otrok, ki gredo 27. t. m. v zdravstveno kolonijo na Sušak. 1921-n
Vsem interesentom za udeležbo na II. .tekmovanju reproduktivnih glasbenih umetnikov FLRJ /organizacijski /odbor sporoča: Ölen 12. pravilnika tekmovanja se dopolnjuje tako, d.a se v celoti glasi: »Vsak kandidat mora izvesti obvezna dela, odnosno deda iz vsake predpisane grupe po ßvojem predloženem repertoarju _ na pamet. Od tega se izvzemajo kandidati za pihalne instrumente, ki bodo izvajali dela s partituro«. 1922-n
Planinci, pozor! Brezplačno bivanje, najmanj 14 dni v visokogorski postojanki. /nudimo resnemu planincu. Informacije v društveni pisarni.	1925-n
Pionirji, ki so se prijavili za tečaj Šoferjev in sprevodnikov pionirskega avtobusa, imajo zbor v ponedeljek dne
25.	julija 1949 ob 13.30 uri na Dapčevi-Sevem trgu (Trg pred sodnijo). 1926-n Pozivamo vse stranke, ki so prejele obvestilo (dopisnico), da je radio popravljen, da aparat takoj dvignejo. — Radio-center, Ljubljana.	1918-n
Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8, sporoča, da bo imel od 8. do 30. avgusta zaprto, zaradi čiščenja iu popravljanja delavnice. Stranke prosi, da dvignejo svoje obleke.	1914-n
Prof. dr. Ješe ne ordinira do 5. sep-
OPERA
Nedelja, 24. jnlija ob 2030: Bizet: Carmen. Izven. Predstava n» Pogačarjevem
trgu. Gostovanje Josipa Gostiša. Torek, 26. julija ob 20.30: Puccini: Tosoa. Izven. Gostovanje VaUerije Heybalo-ve. Predstava na Pogačarjevem trgu. Sreda, 26. julija ob 20.30: Verdi: Travi-ata. Izven. Gostovanje Ksenije Vidali-jeve. Predstava na Pogačarjevem trgu. Za nocojšnjo predstavo »Carmen« bodo vstopnice v prodaji dopoldne od 1030 do
12.30	pri dnevni blagajni v Operi in zvečer od pol 20. ure dalje na Pogačarjevem trgu. Na razpolago so še sedeži po 60, 40 in 30 din in stojišča po 10 din. Prihodnji teden bosta ua Pogačarjevem trgu še dve predstavi, v torek Tosca, v sredo Ti&riata: potem zaključi Opera svojo sezono. Sindikalne podružnice, ustanove in organizacije še lahko naročijo vstopnice za obe predstavi. Naročila za rezerviranje sprejema Uprava SNG, Gradišče 4-1. telefon 45-26.
KO N C E RT l
Simfonični orkester preko 100 članov bo izvajal jutri v ponedeljek na Pogačarjevem trgu simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija. Spored: Čajkovski: V. simfonija, Dvofäk: Karneval, uvertura. Kozina: Bela Krajina, Čajkovski: Italijanski oapricio. Začetek ob 2L uri, vstopnice Knjigarna muzikalij.	1924-n
LJUBLJANA UNION:	ameriški film
»Gospa Curie« (brez tednika). — MOSKVA: sovjetski film »Rdeča ruta«, tednik. Predstave ob 17, 19 iu 21. — TIVOLI:	italijanski film »Tragičen
lov«, tednik. Predstava ob 2030. — TRIGLAV: ameriški film »Mr. Smith v senatu« (brez tednika). Predstava ob 18. in 20. —
MARIBOR PARTIZAN: ameriški film »Tarzanov zaklad«, tednik. — UDARNIK: ameriški film »Noč v Casablan-' ci« tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. — LETNI MARIBOR:	ameriški film
»Tarzanov zaklad«, tednik. Predstava ob 20.30.	.
POBREŽJE: sovjet, barvni film »Pravljica o zemlji sibirski«, tednik.
CELJE DOM: avstrijski film »Dunajske melodije«, tednik.
KAMNIK: poljski film »Jeklena srca«,
ttxJ uik
KRANJ* STORŽIČ: sovjetski barvni film »Mičurin«, tednik. — SVOBODA: češki film »Gosli in sanje«, tednik.
JESENICE MESTNI: sovjet, film »Srečanje na Labi, tednik. Predstavi ob
18.30	in 20.30.
NOVO MESTO: francoski film »Morska
roža«. Predstavi ob 18.30 in 20.30.
NAROČNIKE
opozarjamo, da bomo ustavili pošiljanje dnevnika vsem, ki še niso poravnali naročnine za mesec julij. UPRAVA
»SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
tembra.
Spored za nedeljo
Poročila: ob 8.30, 12.30, 1430, 20.00 In
ob 22.00.
8.00	Veder jutranji spored; 9.00 Iz na-
ših delovnih (kolekltivov. — tkaše zadruge v delu in borbi; 930 Jugoslovanski zbori pojo umetne in partizanske pesmi; 10.00 Dopoldanski simfonični_ koncert. — Na sporedu: B. Smetana in A. Dvojak; 11.00 Radijski obzornik; 11.30 Igra orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora); 12.45 Igra orkester Russell Bennett; 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane: Ce prebiramo basni... ; 1330 Za vsakogar nekaj; 14.45 Slovenske narodne pesmi; 15.00 Oddaja za naše podeželje — Predavanja:	Politični pregled,
V "tovarno grem — prizor. Zadružniki na oddihu v Poreču, Marx in Engels, tvorca znanstvenega socializma, France Kozar — »Podgane v jami« ter pesmi »Fabričkim kamionom« in »Drobtina o Kurentu in smehu«, — vmes pester glasbeni spored; 19.00 Slavni pevci, čelisti, pianisti in dirigenti s plošč; 19.30 Politični komentar iz Beograda; 19.45 Zabavna glasba; 20.15 Nekaj vedrih melodij; 20.50 FizkuLtunua poročila; 21.00 Operni koncert; 2230 lahek nočni spored do 23.30.
Bpored za ponedeljek
Poročila: ob 5.15, 6.20, 12.80, 14.30, 19.30
in ob 22.00 uri.
5.00	Pozdrav delovnim ljudem; 6.00 Jutranji koncert; 12.00 Opoldanski koncert; 12.45 Lahka glasba: 13.00 Oddaja za pionirje: J. London »Modri vedož« (IZ zgodbe z Južnega* morja); 13.20 Pesmi in plesi raznih narodov; 14.00 Igra orkester Radia Ljubljana p. v. Alija Der-melja; 14.45 Igra Pihalni trio iz Maribora (prenos iz Maribora); 15.00 Kulturni pregled; 15.10 Igra Saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju M. Zebre;
18.30	Slovenski umetniki pred mikrofonom (Koncert Alberta Dermalja, pri klavirju M. Lipovšek (prenos v Zagreb);
19.00	Igra Stojan Ste/novič s svojo kapelo; 19.45 Vedra glasba; 20.00 Radijski dnevnik; 20.15 Poje SKUD »Tobačna tovarna« p. v. Emila Ulage; 20.40 Ljudska univerza — Marjan Zadnikar: Povežimo letni oddih z ogledom kulturnih spomenikov ■ (Štajerska); 21.00 Iz zakladnice slovenskih skladateljev: Viktor Parma;
22.30	Nočni koncert — na sporedu: Blaž Arnič, Bogomir Leskovio in Slaviko
1915-n Osterc,
••
Nov roman „Slovenskega poročevalca
V začetku avgusta bomo v našem listu začeli priobčevati roman iz življenja na Haitiju. V njem nam pisatelj Jacques Roumain, haitski rojak, slika vso bedno resničnost življenja na otoku, o katerem so buržoazni sleparji pisali in še pišejo le, da je dežela bujnega rastlinstva in opojnih noči, romantično ljubezni in neugnanih, strasti.
a* 1
Delitev svežega mesa
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso ali po želji drobovino v/sak dan od ponedeljka dno 25. do vključno sobote dne 30. julija, t. 1. na odrezka živilskih nakaznio na mesec julij, in sicer:
Rlajam 1595 g gov. ali 1276 g svež. svinj, mesa na odr. Meso — IV 1300 julij, 1060 g govejega ali 848 g svež. svinj, mesa na odr. Meso — IV 850 julij: Ria 1350 g govejega ali 1080 g svež. svinj, mesa na odr. Meso — IV 1100 julij, 900 g govej. ali 720 g svežega svmj. na odr. Meso IV 750 julij; Rzl 510 g govej. ali 408 g svež. svinj, mesa na odr. Meso IV 450 julij, 340 g govej. ali 272 g svež. svinj, „„mesa na odr. Meso IV 300 julij;
Rib 1140 g govej. ali 912 g 6vež. svinj, mesa.	na	bđr.	Meso	IV	900	julij,
/60 g govej ali 608 g svež. svinj, mesa ma odr. Meso IV 600 julij;
Rž2 510 g govej. ali 408 g svež svinj, masa na odrezek Meso IV 450 julij 340 g govej. ali 272 g svež. svinj’ mesa	na	odr.	Meso	IV	300	julij-
Rl 510 g govej. ali 408 g svež. svinj, mesa	na	/odr.	Meso	IV	450	julij
340 g govej. ali 272 g svež. svinj’ mesa na odr. Meso IV 300 julij;
R2a 840 g govej. ali 672 g svež. svinj, mesa	ma	odr.	Meso	IV	700	julij,
650 g govej. ali 448 g svež. svinj, mesa na odr. Meso IV 450 julij;
R2 420 g govej. ali 336 g svež. 6vinj. mesa	na	odr.	Meso	IV	400	julij,
280 g govej. ali 224 g svež. svinj, mesa na odr. Meso IV 250 juilj;
B3 420 g govej. ali 336 g svež. 6Vinj. mesa na odrezek Meso IV 300 julij, 280 g govej. ali 224 g svež. svinj, mesa na odr. Meso IV. 200 julij;
O 270 g govej. ali 216 g svež. svinj, mesa na odrezek Meso IV 250 julij, 180 g govej. ali 144 g svež. svinj, mesa na odrezek Meso IV 150 julij; Dl 100 g govej. ali 80 g svež. svinj, mesa na odrezek Meso IV 100 julij, 70 g govej. ali 56 g svež. svinjskega mesa na odrezek Meso IV 50 julij; D2 210 g govej. ali 168 g svež. svinjskega mesa na odrezek Meso IV 150 julij, 140 g govej. ali 112 g svež. svinj, mesa na odrezek Meso IV 100 julij; D3 205 g govej. ali 164 g svež. svinj, mesa na odrezek Meso IV 200 julij, 135 g govej. ali 108 g svež. svinjskega mesa /na odrezek Meso TV 100 julij.
Meso si lahiko nabavijo tudi bolniki, noseče žene, dajalci krvi, udarniki in zamudniki
Opozarjamo potrošnike, da odrezki za meso živilskih nakaznio za meseo julij zapadejo dne 30. julija t. L, zato naj
6i potrošniki meso sigurno nabavijo T navedenih dneh.
Naiočamo vsem razdeljevalcem mesa, da smejo deliti meso samo na živilske nakaznice Ljubljana-mesto, t. j. nakaznice, ki so pretiskane z rdečim tiskom »MESTO« ali pa prežigosane z rdečim žigom »LJUBLJANA«. Nadalje naročamo razdeljevalcem, da dele telečje meso prvenstveno na živilske nakaznice Dl, D2 in D3. ako potrošnik to želi.
Poslovalnice na trgu, Wolf or* ul. 12, Gajeva-pagaža, Gosposvetska 6, Zaloška 22, Tržaška 81, in Celovška 54 dele meso v ponedeljek 25. julija, v torek 26. in četrtek 28. julija od 8. do 12. ure. v sredo 27. julija od 6. do 12. in od 14. do 17. ure.
V petek 29. t. m. dele meso od 6. do 12 in od 14. do 17. ure prodajalne, ki so določene za delitev mesa bolnikom in na
trvU"soboto 80. t. m. pa bodo delilo meso neprekinjeno od 6. do 17. ure vse pro-
dajalne mesa.
Cena bo nabita na vidnem mestu T prodajalnah. — Odrezke je oddati Mestni klavnici v torek dne 2. avgusta.
DELITEV ŽIVILSKIH NAKAZNIC za mesec avgust
Narodna banka FLRJ podružnic* Ljubljana-mesto prične razdeljevati živilske nakaznice za avgust 1949 v torek, dne 28. t. m. in sicer za podjetja, urade in’ustanove RLO II. Siška-Bežigrad, po naslednjem vrstnem redu;
od, 8. do 9. ure register, štev. 1—15, 34—17, 63—80, 93—108;
od 9. do 10. ure register, it. 16—38, 48—62, 81—92a, 109—122?
od 10. do 11. ur« register. Itev, 123—159.
Za podjetja. uradQ in ustanove RLO III Moste, po naslednjem redu: od 10. do 11. ure register, štev. 1—14, 28—41, 58—68} od 11. do 12. ure register, itev. 15—27, 44—57 in 69—79.
Opozarjamo vsa podjetja, urade in ustanove, naj se točno držijo vrstnega reda, da ne bo nepotrebnega čakanja.’
OLO LJUBLJANA-OKOLICA
poverjeništvo za trgovino in preskrbo obvešča vse IM. LM, PZ, KZ. kolikor imajo zagotovljeno preskrbo, dai si takoj nabavijo v centralnih skladiščih Ljudskega magazin® Ljubljana okolica Vrhnika in Litija manjkajočo količine maščob če za mesec junij 1949 ter iste takoj razdela potrošnikom. Obračuni o izdani maščobi se morajo predložiti v četrtek najpozneje, brezpogojno ▼ do 8. -ure zjutraj.
Obvestila
ZASEDANJE DAVČNIH KOMISIJ
Davčna komisija za odmero dohodnine za davčne zavezance obrtnika in ostale poklice bo zasedala::
za RLO I. dne 26. do 30. julija. — Sprejem strank od 8 do 11, Zrinjskega ulica št. 9.
za RLO II. dne 25. Julija do 1. avgusta. Sprejem strank od 8 do 11, Ce.
lovška cesta 98.
za KLO Polje dne 25. julija. Spre. jem strank od 16 do 23. KLO Polje.
Vrstni red je razviden, pri pristojnih poverjeništvih.
VII.	REDNO ZASEDANJE OLO LJUBLJANA-OKOLICA
V	smislu čl. 83 točke 9 zveznega
zakona o ljudskih odborih sklicuje izvršilni odbor OLO Ljubljana-okolica VII. redno zasedanje OLO. Zasedanje bo 30. julija 1949 ob 8. uri dopoldne v Hrenovi ulici 4 (v novi dvorani). Na zasedanju bo po uvodnem delu da. no polletno poročilo IO OLO o delu v 1 polletju 1949; polletno poročilo okrajnega sodišča; diskusija. — okraj, na podjetja, obrazložitev:	sklep o
ustanovitvi Mesoprometa; Imenovanje poverjenika odseka z* notranje zade.. ve. — Predlogi ln sklepi.
Vabimo KLO in predstavnike mno. žičnih organizacij k udeležbi zaseda n ja.
ZARADI PRAVILNE ORIENTACIJE POTROŠNIKOV,
ki se zanimajo za usnjarske, čevljar, ske ln gumijaste proizvode, smo Izdelali ilustriran katalog, ki vsebuje poleg slik tudi dimenzije in težo vsa. kega artikla. Prizadevali smo si, da bo vsebina kataloga čim preglednejša, razumljiva in uporabna ter tako po. sredovalec in svetovalec pri poslovnem razvoju. Kataloge lahko dobite za 260 din v Prodajalni gumijasto-tehničnih proizvodov, Glavne direkcije zvezne industrije usnja in gume, Ljubljana, Stari trg 7.	3120.1
VSEM OKRAJNIM ODKUPNIM PODJETJEM!
V	zvezi z vprašanjem embalaže (vreč zal odkup žitaric) sporočamo, da bo isto dal na razpolago »ŽITO. FOND«, vendar v omejenih količinah in ne po pretirano prikazanih_ potre, bah posameznih podjetij. Računajte na čim hitrejše obračanje embalaže.
Glavna direkcija za odkup poljskih pridelkov in krme, Ljubljana, Ambrožev trg 7.
Umrli soi
Umrla Je naša dobra hčerka, sestra, teta, svakinja Angela Reven, uradnica RLO III. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 25. t. m. ob 16. uri z Zal iz kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 23. Julija 1949. žalujoči: mati, bratje in sestre.
Umrl nam Je naš dragi ata Anton Maver, bivši posestnik in gostilničar v Šiški v starosti 85 let Pogreb bo v porfedeljek ob 17. Iz Žal iz kapelice sv. Antona na pokopališče, žalujoči Malči, Tončka, hčerki; Lili ln Emil, vnuka in ostalo sorodstvo.
V 75. letu starosti je umrl moj dobri mož Franc Avsec, delavec Pivovarne »Union«. Pogreb pokojnika bo v na. deljo 24. juljja ob 15.30 z Žal, iz kapelice sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, 23. julija 1949. žalujoča žena Ivanka, in ostalo sorodstvo.	3128-1
Celica KP Poverjeništva za Industrijo in obrt pri MLO sporoča žalostno vest, da je preminul po kratki in težki bolezni njen sekretar Stane Majcen, personalni referent. Pogreb bo V nedeljo 24. t. m. ob 14 iz doma Ljudske prosvete v St. Vidu.
Zvestega in predanega tovariša bo. mo ohranili v trajnem spominu.
Globoko užaloščeni sporočamo, d* nas Jo za vedno zapustila ljuba žena, dobra mama in, stara mama Ivanka Gabriel roj. Svetic. Pokopali jo bomo v nedeljo 24. julija ob 15 z žal, iz ka. pelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. julija 1949. — Globoko žalujoči mož Jurij, hčerka Iva vnuk Darko in ostalo sorodstvo.
Umrla je 18. julija t. l. v Grazu mo. Ja edinka, zlata hčerka, moje vse, Pavla Hirt, roj. Hameršak, bivša učiteljica. Pokopana je bila 20. julija na Cen. tralnem pokopališču v Grazu, kjer že počiva njen, od okupatorja ustreljeni brat Emil. — Bodi vama, zlata moja otroka, lahka tuja zemlja. Neutolažljiva mama Pavla Hameršak, Eller, in sorodniki. Vojnik, 24. Julija 1949.
ZAMENJAM HIŠO s sadnim vrtom in njivo 3S95m2 površine na Dolenj, skem z enodružinsko hišo v Ljub. ljani. Naslov v ogl. odd. 16809-8 POLNILNO PERO z jeklenim peresom sem izgubil. Najditelj naj ga odda proti dobri nagradi v Dalmatinovi ulici 11, pritličje, desno. 16817-14 IZGUBILA sem zlato starinsko za. pestnico v kinu »Union« ali na poti do Gradišča. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi v oglasnem oddelku SP.	16819-14
V	NEDELJO 17. julija sem pozabila
na postaji v Stari cerkvi pri Kočevju ali vodnjaku svojo zapestno uro. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi v oglasni oddelek SP.	16813.14
V	CELJU je bila dne 21. t. m. zvečer v Vodnikovi ulici najdena ura. Naslov v podružnici SP Celje. 16816-14
IZGUBIL sem 18. t. m. listnico z do. kumentl na ime Kropej. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti na. gradi na naslov v izkaznicah ali v oglasni oddelek.	16812.14
NAŠEL SEM moško kolo, evidenčna tablica 30060, a tovarniška številka 68994. Dobi se v Splošni bolnišnici pri vratarju.	16811-14
OSEBO, ki je pomotoma vzela aktovko dne 26. junija v večernem potniškem vlaku Pragersko-Ljubljana, prosim, da vrne zvezke vojaku Svetina Vin. ku v p 43018 kr Batajnica. Aktov, ko naj si obdrži kot nagrado. V nasprotnem primeru moram za zvezke sodnijsko odgovarjati.	16818-14
IZGUBILA SEM 22. t. m. dopoldan rjav etui s polnilnim peresom in svinč. nikom. Poštenega najditelja prosim, da odda v cgl. odd. na ime, vrezano v peresu. Mi je drag spomin in edina vrednost kot dijakinji. Nagrada	16821.14
V	SOBOTO sta bili izgubljeni osebna
in sindikalna izkaznica na ime Ku-lišak Fanika Vrnite, posim. proti nagradi: Smrekar, Bežigrad, Icav. čeva 2.	16 S 2*2-14
DNE 22. t. m. mi je bil vzet kovčeg v Crtomirovl ulici za Bežigradom. Tovariša, ki je to storil, prosim, naj mi vrne vsaj dokumente in album s slikami — Tavčar Miran Svetosavska 18, Ljubljana.
.ESNIČNA POVEST
O A KVEJ E
L U H S U N
»Jaz... jaz ne znam pisati,« je strahoma in sramujoč
se zašepetal A Kvej, držeč čopič v roki.
»Tem bolje zate. Nariši krožeč.«
A Kvej je nameraval narisati krožeč, toda ker se Je roka, ki ie držala čopič, tresla, je človek položil polo predenj na tla. A Kvej se je sklonil in se v strahu, da se mu ne bi smejali, zbral za največji napor v svojem življenju. Imel je trden namen, da bi narisal krožeč okroglo, toda ta ostudni čopič se je izkazal prav tako težak kakor nepokoren. Drgetal in tresel se mu je v roki. Ravno v trenutku, ko bi bil moral A Kvej strniti črto, je zavil navzgor in napravil figuro, podobno meloninemu zrnu.
Ne da bi bli zapazil A Kvejev sram in prav tako ne trud, ki si ga je naložil, da bi narisal popoln krog, mu je človek v halji odvzel papir in čopič. Neki drugi ljudje so ga nato v tretje odpeljali za mrežo.
Ko je stopil za zamrežena vrata, se A Kvej ni počutil bog si ga vedi kako žalostno. Vedel je, da so ljudje, rojeni med nebom in zemljo — ako je taka njihova usoda — včasih izpostavljeni različnim neprijetnostim, na aretacijo in na risanje krožcev na papir. Resnično, nepopolnost kro?b bi lahko imeli za napako njegovega značaja. Vendar se je kmalu potolažil z mislijo: »Moji sinovi in
moji vnuki bodo znali risati okrogle kroge.« S to mislijo je zaspal.
Nasprotno pa Ciu-Zen Lao-Jeh to noč ni mogel spati. Imel Je velikanski prepir s kapitanom. Za Ciu-2ena je bila najbistvenejša stvar to, da bi našli izropano imetje družine Cao — za kapitana pa kaznovanje A Kveja z namenom, da bi sodrgo zastrašili, da ne bi več ropala.
Kvok Jen: Skrivni nočni sestanek Kmečke lige
Zadnje čase kapitan ni imel visokega mnenja o Ciu-Zenn Lao-jeh, zato je tudi tolkel s pestjo po mizi in stoln ter kričal: »Ce kaznujemo enega — damo s tem zgled tisočem. Vidite, komaj dvajset dni se udeležujem revolucije, a sem imel že več kakor dvajset primerov ropa, od katerih pa še nobeden ni bil pojasnjen, kakor se spodobi. Tu gre za moj ugled. Ko se mi je nazadnje posrečile rešiti neko zadevo, mi vi neprestano ugovarjate s svojega neumnega stališča. Ne, ta afera spada v mojo pristojnost.«
Kljub temu, da je bil potisnjen ob zid, je Ciu-Zen Lao-jeh vendar vztrajal na svojem stališču in je izjavil, da če ne bo našel ugrabljenega imetja, se bo pri priči odpovedal funkciji mestnega načelnika za civilne zadeve.
»O, prosim,« je rekel kapitan.
Zavoljo tega Ciu-Zen Lao-jeh ni vso noč niti za trenutek zatisnil očesa; kljub temu pa je naslednjega dne srečno umaknil svojo ostavko.
Četrtič so pripeljali A Kveja izza mreže prihodnjega dne po tej neprespani noči Ciu-Zen Lao-jeh. Ko je vstopil v veliko dvorano, je na vzvišenem prostoru sedel starec z obrito glavo; A Kvej Je — po svoji navadi — klecnil na kolena.
»Kaj imaš torej povedati?« Je rekel starec nadvse prijazno.
A Kvej se je za trenutek globoko zamislil ic, ker ni našel nič takega, kar naj bi povedal, Je odkrito dejal: »Nič.«
Neki ljudje — ti v dolgib, oni v kratkih haljah — so
vrgli nanj belo obleko, na kateri so bili narisani črni znaki. To je A Kveja nekoliko potrlo, ker ga je spomi-
njalo na žalno obleko in je pomenilo slabo znamenje. Obenem so mu zvezali roke na hrbtu ter ga odvedli iž mestnega poslopja.
Odkrit voz, na katerega je sedel hkrati z nekaterimi ljudmi v belih haljah, se je pri priči premaknil z mesta. Spredaj je šel oddelek vojakov in mestne milice s puškami na ramah; na obeh straneh ulice je stala množica zijal. Kaj se Je godilo zadaj, tega A Kvej ni videl; vendar mu Je nenadoma prišlo na misel, da mu utegnejo — odsekati glavo. Ob tej misli se mu je stemnilo pred očmi in začelo mu je šumeti v ušesih; zdelo se mu je, da bo omedlel, toda ni omedlel.
Ku Huan: Žetev
ije uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev, S/II,
Telefon uredništva iu uprave štev. 55-22 do 55.25, telefon uprave za ljubljanske naročnike Itev. U-23, i«, «m-_________________________ _ »rednik Cene Kranfc
Tiskana »Slovenskega poročevalca«. — Odgovarat