TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XXVIII. Številka 2 APRIL 1987 Rekordno izobraževanje delavcev v letu 1986 Hitrost, s katero se razvijata tehnološki in družbeni razvoj pogojuje, da se pridobljeno znanje ob sedanji stopnji razvitosti v 40-letnem delovnem ciklusu vsaj štirikrat osipa. To dejstvo ter nujnost, da sledimo razvoju, zahteva od delovne organizacije kot nosilke tehnološkega razvoja in posameznika, da nenehno spremljata razvoj in za ta razvoj dopolnjujeta znanje in sposobnosti. Tega, da se investiranje v znanje najbolje obrestuje, se v naši delovni organizaciji dobro zavedamo, rezultati večletnega organiziranega in sistematičnega dela se nam že kažejo tako v rekordnem številu delavcev, ki se izobražujejo v raznih oblikah izobraževalnega sistema, kot v postopnem izboljševanju izobrazbene strukture in učinkih dela na posameznih strokovnih področjih od bolj enostavnih do najzahtevnejših. Danes se vsako leto v raznih oblikah izobraževanja usposablja že več kot vsak drugi delavec v DO, kar je solidna osnova za perspektivni razvoj delovne organizacije, z ozirom na smele investicijske načrte modernizacije pa je tudi naloga vitalnega pomena. V obdobju zadnjih nekaj let je šlo skozi razne procese izobraževanja do tisoč delavcev, v zadnjem letu pa že kar 1.249 delavcev. Povečuje se število štipendistov, izobraževanje novih delavcev in pa tudi že zaposlenih, ki se izobražujejo v raznih oblikah funkcionalnega usposabljanja, v sodelovanju z zunanjimi izobraževalnimi institucijami. DO je za izobraževalno dejavnost porabila preko 17,000.000 din. Za štipendiranje iz združenih sredstev pa smo porabili še 21,000.000 din. Še vedno nam iz srednjega usmerjenega izobraževanja primanjkuje predvsem profilov kot je tekstilni mehanik. Trenutna situacija z ozirom na zanimanje mladih za ta poklic izgleda nekoliko boljše, saj je nameravan vpis prvič letos za mehansko področje večji. Vse deficite kadra do IV. zahtevnostne stopnje skušamo usposobiti v okviru izobraževalnih programov v lastnem izobraževalnem centru. V letošnjem letu predvidevamo ponovno živahno izobraževalno aktivnost, ker bo strokovna služba pregledala po novih opisih del in nalog, kakšna so odstopanja med dejansko izobrazbo delavca in zahtevano v opisu del in nalog. Na osnovi 38. člena Pravilnika o izobraževanju si mora vsak delavec pridobiti v določenem času zahtevi delovnega mesta ustrezno izobrazbo. Zato bo strokovna služba poslala odborom za delovna razmerja sezname delavcev, katerih izobrazba odstopa od zahtevane s predlogom, da se jim postavi rok za dokvalifikacijo. Stroške vseh oblik izobraževanja bo krila DO. Izobraževanje za III. stopnjo zahtevnosti traja eno leto, za IV. pa dve leti in bo organizirano v DO. Za V. in višje stopnje se morajo kandidati vključiti v programe izobraževanja ob delu v redni šolski sistem. Te obveznosti so oproščene delavke, ki so stare nad 40 let ali pa imajo nad 20 let skupne delovne dobe in delavci, ki so stari nad 45 let ali pa imajo 25 let skupne delovne dobe. Cilj je torej jasen. Želimo ustrezno kvalificirano mlajšo generacijo delavcev, kot nosilko bodočega razvoja DO. Ivan Peternel Ob 27. aprilu — dnevu OF in 1.maju — prazniku dela iskreno čestitamo Kaj smo izboljšali sami? Čeprav merimo danes razvitost dežel po višini narodnega dohodka na prebivalca, pa vendar ne moremo trditi, da je visok narodni dohodek povsod posledica velikega deleža ustvarjalnega dela. Ustvarjalnost se namreč odraža v tem, da iz naravnih dobrin, ki so na voljo, na najbolj racionalen način ustvarimo čimvečjo novo vrednost. To ustvarjalno delo pa se odraža v novih tehnologijah, novih materialih, novih metodah dela, racionalnejši rabi energije in uspešnejši organiziranosti. Tako kot v drugih delovnih organizacijah tudi v Tek-stilindusu posvečamo inventivni dejavnosti vse več pozornosti. Od ustanovnega sestanka sekcije, ki je bil 7. 1. 1980, se je število članov povečalo na 26. Pri tem moramo pripomniti, da vsi avtorji niso člani sekcije. Kljub dosežkom, ki smo jih dosegli na tem področju, pa ne moremo biti zadovoljni v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami. Za tako veliko DO, kakor je naša, je število prijavljenih predlogov zelo majhno. To je bila tudi ena izmed ugotovitev, podana na letnem sestanku naše sekcije DIATI, ki je bil 20. marca letos. V prizadevanju, da bi se povečalo število prijavljenih predlogov, smo v letu 1986 sprejeli nov pravilnik o inovacijski dejavnosti, kateri bolje stimulira inventivne predloge, poleg tega pa se tudi lestvica za izplačilo nagrade vsako leto valorizira. V letu 1986 je 9 avtorjev predlagalo več koristnih predlogov, od katerih je bilo 15 osvojenih in sicer: — izdelava brisalcev iz polsti na stroju Stork (avtorja Martin Bergant, Marjan Lebar) — izdelava vodila valjčkov za blagovni valj, vodila niti, brusnih kulutov, kozla in stiskalnice, naprave za skrajševanje greif er jev in vrtanje lukenj, dopolnitev oljne zobčeniške črpalke (avtor Boris Pucelj) — izdelava semaforja (avtor Stane Kalan, Boris Pucelj) — predelava vreten na votkovnem navij alnem stroju schweiter (avtor Jože To-mac) — izdelava strojčka za dodajanje krajcev iz sukanca na čeških brezčolničnih statvah (avtor Miha Jenko) — izdelava vijakov in di- stančnika za pritrditev ohišja na elektro motor (avtor Marjan Rozman) — izdelava podložk za sklopko in zavoro, zamenjava krogličnih ležajev z domačimi, izdelava dveh utorov na gredi (avtor Ivo Podgoršek) — izdelava naprave za popravilo grebenov oz. zamenjavo zob in končnic (avtor Lado Smolej). Za zgoraj navedene predloge in izboljšave je bila izračunana čista gospodarska korist v višini 5.485.639 dinarjev, avtorji pa so prejeli 623.708 din nagrade. V zadnjem času se povečuje število predlogov, kar je pohvalno, če izhajamo iz dejstev, da proizvodnja ni nikoli idealno rešena oz. da nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Če upoštevamo vse probleme, s katerimi se srečujemo ob vsakodnevnem delu praktično na vseh področjih (tehničnih, tehnoloških, kadrovskih, komercialnih, organizacijskih, itd.), potem lahko trdimo, da je prav vsak delavec lahko tudi inovator. Ni vseeno, ali si sami prizadevamo odpraviti pomanjkljivosti, izboljšati pogoje, vpeljati nove postopke, izdelati potrebne rezervne dela, ali pa vse zgoraj navedeno rešujemo s tujim znanjem in velikimi finančnimi sredstvi. Na letnem sestanku je bil sprejet tudi okvirni program dela sekcije za leto 1987, v katerem bo dan poudarek naslednjim akcijam: — sodelovanje (udeležba) na natečajih za priznanja in nagrade INOVATOR LETA — popularizacija inovacij v internem glasilu — razpisovanje neposrednih nalog za izboljšanje proizvodnje in poslovanja, ki naj bi spodbudile inovatorje, npr. za: odpravo ozkih grl, dvig kvalitete, prihranek pri materialih in energiji, odpravo zastojev, uvajanje novih postopkov, — skrb za hitrejše reševanje pri postopkih za realizacijo predlogov, — proučitev možnosti delitve inovacijskega dohodka vsem zaposlenim, v kolikor se bo bistveno povečalo število inovacij — ogled sejmov in razstav o inovacijski dejavnosti, itd. Osnovna naloga v letošnjem letu naj bi bila, da bi pridobili čimveč delavcev — avtorjev in ostalih, ki bi s svojimi predlogi povečali efekt inovacijske dejavnosti. Ustvarjalno delo mora biti sestavni del vseh porizvod-nih procesov. Z vztrajnim iskanjem novih rešitev je možno tudi na obstoječi opremi doseči dobre rezultate z minimalnim vlaganjem. Kljub nekaterim pozitivnim premikom na področju inovacijske dejavnosti smo še vedno med zadnjimi. Zavedati se je treba, da je uvajanje izboljšav v proizvodnji, ki so sad domače ustvarjalnosti, naj cenejši način za povečanje dohodka DO. Čeprav amaterski inovatorji praviloma ne morejo ustvariti s sredstvi, ki jih imajo danes na voljo, nekih velikih dosežkov, vendar pa veliko število manjših izboljšav lahko veliko prispeva k znižanju proizvodnih stroškov. Posebno pa je pomembno dejstvo, da uvajanje takih izboljšav v večini Po neuspelem referendumu smo v okviru starega sistema nagrajevanja, da bi perečo problematiko odliva strokovnega kadra zajezili ter odpravili največje anomalije, v treh fazah sanirali najhujšo problematiko. Istočasno smo pri specializirani inštituciji za sisteme nagrajevanja naročili analizo predlagane metodologije. Biro za industrijski inženiring je analizo opravil in ugotovil, da so odstopanja med našo in njihovo metodo majhna. Po naši metodi je napram njihovi kar 42 % del in nalog iz vzorčnega modela ocenjeno previsoko, vendar v mejah tolerance med metodami, ki jo dopušča tudi panožni sporazum. Pri 24 % del in nalog je ocena po naši metodi samo za eno grupo dala nižje — torej tudi v mejah tolerance, ostala dela in naloge pa so pri uporabi ene ali druge metode enako ocenjena. To velja predvsem za tipična dela, kot so tkalka, administrativna dela itd. Trenutno je pred sprejemom Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS. Na primerov lahko uresničimo z lastnimi silami in sredstvi samo z nekaj dobre volje in vztrajnosti. Z uvajanjem domačih dosežkov izkoristimo tudi umski potencial zaposlenih in ne nazadnje povečamo njihovo zadovoljstvo pri delu. Uporaba domačih izboljšav pa ima tudi moralno vrednost, saj vliva neposrednim proizvajalcem zaupanje v lastne sile in sposobnosti ter tako povečuje prizadevanja za večjo produktivnost dela. Če bomo uspeli, da bomo prav vsi začeli razmišljati o svojem delu, znali izoblikovati predloge za izboljšanje, in če bomo te predloge tudi čimpreje uvedli v proizvodnjo, bomo morda le dohiteli tiste, ki so na tem področju že daleč pred nami. To pa mora biti eden izmed ciljev nas vseh. J. Š. osnovi tega pa se bo spremenil tudi panožni sporazum. Strokovni kolegij je na svoji seji dne 13. aprila sklenil, da takoj, ko bo panožni sporazum spremenjen, vgradimo v naš Samoupravni sporazum njegova določila, z rezultati analize dopolnimo metodologijo ter gremo ponovno na referendum, da končno uredimo metodo, ki zagotavlja objektivnost ocenjevanja. Istočasno bo v tem sklopu tudi povišano nagrajevanje za stalnost in minulo delo. Do 30. junija, ko velja interventni zakon, ne smemo spreminjati višine mase sredstev za osebne dohodke, pa zato nismo v stanju dvigovati obračunskih vrednosti na pritožbe, ki se nanašajo na število točk v tem prehodnem obdobju do sprejetja novega sporazuma. Vsako popravljanje bi šlo na račun vseh ostalih, ker bi morali znižati vrednost točke. Zato bi bilo prav angažirati vse sile, da kar najhitreje dopolnimo naš sporazum, ter ga ob zavestni akciji tudi sprejmemo, kar bo stvari na področju nagrajevanja objektiviziralo. I. Peternel Nagrajevanje — dinamičen proces Srečanje jubilantov DO Mejniki revolucije — predvojni sekretarji MK ZKS Kranj Posnetek z lanske proslave delovnih jubilantov Že več let obstaja v delovni organizaciji tradicija, da se v dneh pred praznikoma 27. aprilom, dnevom OF in 1. majem, praznikom dela, srečajo delavci, ki v tekočem letu praznujejo deset, dvajset ali trideset-letni delovni jubilej, še posebej s poudarkom v delovni organizaciji. Tudi letos se bomo zbrali in skupaj počastili obadva pomembna praznika ter sodelavce, ki praznujejo delovni jubilej. Zbrali se bomo v soboto, 25. aprila ob 10.00 uri v dvorani 15 — poslopja Skupščine občine Kranj, kjer bo potekala proslava in podelitev priznanj in nagrad jubilantom. Pozdravni in slavnostni govor bo imela predsednica konference sindikata tovarišica Pavla Pera-novič, priznanja in nagrade pa bo podelila predsednica delavskega sveta DO tovarišica Cvetka Kern. V kulturnem programu bo nastopil Mešani pevski zbor »Teksti-lindus« Kranj in recitatorka Bernarda Kern. Praznovanje se bo nadaljevalo v avli skupščine občine Kranj, kjer bo med delavci prvič nastopila naša folklorna skupina s kratkim programom gorenjskih narodnih plesov, vmes bo za prijetno razpoloženje zapel tudi mešani pevski zbor, na koncu pa se bo lahko tudi zaplesalo ob zvokih harmonikaša folklorne skupine Vlada Erjavca. Letošnjih jubilantov je kar precej in sicer za 10 let 87, za dvajset let 32 in za trideset kar 58 delavcev, skupaj torej 177. Največ jih je iz tkalnice II (38) in enako iz predilnice, nato iz DSSS 27, plemenitilnice I — 24 in tako dalje. Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo, da bi še vnaprej vztrajali v naši delovni organizaciji, želimo jim zdravja in zadovoljstva ob delu ter obilo delovnih uspehov. D. Š. V petek, dne 17. aprila, smo se zbrali v avli Občinskega komiteja ZKS Kranj v počastitev 50-le-*nice ustanovitve KP Slovenije in 50-letnice prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanskih komunistov, ter otvoritve stalne zbirke stenskih fotografij predvojnih sekretarjev mestnega komiteja KPS Kranj. Poleg ostalih političnih delavcev Kranja in Gorenjske se je otvoritve udeležil in bil slavnostni govornik član CK ZKJ tovariš Vinko Hafner. Fotografije nam predstavljajo štiri revolucionarje — komuniste, ki so s svojim delom, življenjem in smrtjo dokazali svojo veličino. To so: IVAN TOMINC, RUDI PAPEŽ, JULE GABROVŠEK IN FRANC VODOPIVEC-CIRIL. IVAN TOMINC je bil rojen 1911. leta ter sekretar Mestnega komiteja KP Kranj od leta 1935. Bil je eden od organizatorjev velike tekstilne stavke, katere 50. obletnico smo praznovali v lanskem letu. Bil je član stavkovnega odbora, ki je vodil pogovore z industrialci. Del njihovih zahtev so upoštevali, sankcije so pa sledile. Podjetniki so avgusta in septembra 1936 med stavko zbirali podatke o delavskih voditeljih stavke in revolucionarnejših delavcih, ter jih takoj po stavki odpustili. Kmalu so ugotovili, da so jim vsa vrata v tekstilnih tovarnah zaprta in so zato ustanovili tekstilno zadrugo, kjer so si služili kruh ter naprej delali v partijskih celicah. Ivan Tominc se je kot sekretar okrožnega komiteja udeležil 1. kongresa KPS na Čebinah. Kasneje so ga aretirali in zaprli, od koder je pobegnil in do smrti delal v ilegali. RUDI PAPEŽ, emigrant izpod Mussolinijevega nasilja, je pribežal v Slovenijo, ker ni hotel v italijansko vojsko. Od leta 1931 Marinka Verlak in njenih 30 let v Tekstilindusu Med letošnjimi jubilanti, ki praznujejo 30 let dela v Tekstilindusu, je tudi Marinka Verlak iz predilnice. V Tekstilindusu se je zaposlila kot 16-letno dekle in sicer najprej v tkalnici kot na- tikalka votka. Kasneje se je priučila za tkalko, v letu 1971, ko se je modernizirala tkalnica in se je v obratu zmanjšalo število zaposlenih, pa je bila premeščena v previjalnico predilnice. Kot previjalka je delala na stroju Lessona 7 let, nato pa je postala vodja vlagalnice. Na stroju Lessona je priučila tudi več novih, mlajših delavk. Skoraj vseh 30 let je delala na tri izmene; kratek čas, ko je prevzela delo vodje vlagalnice, je sicer delala v dveh izmenah, zaradi potreb pa je bilo potrebno preiti spet na tri izmene. »Nočno delo je naporno, posebej še za ženske, vendar če ima človek razumevanje od domačih, in če se počuti tudi dobro med so- delavci, se tudi na nočnem delu lahko vzdrži,« pravi Marinka. Privatno pa ima Marinka več hobijev: ko se prične sezona gob, se poda v gozd, če ji le dopušča čas. Pozna veliko vrst užitnih gob, iz katerih doma potem pripravi vse vrste specialitet. Rada zahaja tudi v hribe, kjer dobi občutek, da je z višine marsikaj videti lepše in jasnejše kot v službi in doma. To pa ni vse: zelo rada bere, posebno potopisne romane. Ko ob koncu službe pohiti domov, jo čaka najprej gospodinjsko delo in delo na vrtu, nikoli pa ji ne manjka časa, ko se mora posvetiti svoji ljubljeni vnučki Tini. Zapisala: Milica Zidar dalje je delal v Jugobruni. Vključil se je v delavsko gibanje in se kmalu pokazal kot zgleden borec. V komunistično stranko je bil sprejet leta 1935. Postal je ugleden komunist. Zaradi njegovega revolucionarnega vedenja so ga med pripravo in izvedbo tekstilne stavke 1936. leta v Kranju postavili za sekretarja Mestnega komiteja KP za Kranj. V tem času, to je od jeseni leta 1936, ko je bil zaradi stavke odpuščen z dela, pa do srede leta 1938, je bil član Okrožnega komiteja KP Kranj. Istega leta je bil imenovan za sekretarja Okrožnega komiteja ter to funkcijo opravljal do leta 1941, ko je sekretarstvo prevzel Franc VODOPIVEC. Rudi Papež je bil član vojno-revolucionarnega komiteja, kjer je neumorno tudi deloval, ter bil pri tem delovanju izdan in aretiran. Po treh mesecih grozotnega mučenja v Begunjah so ga ustrelili kot talca 1942. leta starega komaj 32 let. JULE GABROVŠEK je bil rojen 1912, ter bil sekretar mestnega komiteja KP Kranj v letih 1939—1940. Dokončal je pravno fakulteto ter se zaposlil v odvetniški pisarni v Kranju. Takoj se je vključil v delavsko gibanje in skupaj z dr. Vilfanom sta sindikatu predavala o pravicah delavcev in bila njihova velika zagovornika. Tesno je bil povezan s Stanetom Žagarjem. Umrl je leta 1940 na planinski turi v Ra-zorju. FRANC VODOPIVEC-CIRIL — Rodil se je 1913. leta na Krasu, kjer se je izučil za čevljarja. Leta 1936 je pribežal v Slovenijo, najprej v Maribor, nato v Kranj. V KP je bil kot dober in tovariški delavec ter zagovornik delavskih pravic, sprejet na prelomu leta 1936/1937. Naslednje leto — 1938 — je bil postavljen za sekretarja Mestnega komiteja KP Kranj, leta 1939 pa kot komunist poslan v Zagreb. Še to leto je v Zagrebu kot član stavkovnega odbora sodeloval v veliki stavki čevljarjev, ter se izkazal v ilegalnem partijskem delovanju. Aretaciji se je izognil s pobegom v Kranj. Leta 1940 je ponovno postal sekretar Mestnega komiteja, januarja 1941 pa je prevzel dolžnost sekretarja Vojno-revo-lucionarnega komiteja kranjskega okrožja. Nekaj časa je to funkcijo opravljal legalno, nato pa zaradi zaostrene situacije ilegalno. Leta 1942 je postal član Pokrajinskega komiteja KP za Gorenjsko, ki ga je tedaj vodil Lojze Kebe-Štefan. 13. julija je iz terena s svojo skupino prišel v Kokrški odred, kjer so padli na Bašeljskem sedlu v nemško zasedo in je v boju z njimi padel. Ko se ob njihovih fotografijah zamislimo, vidimo, da sedanji komunisti ne moremo biti taki kot oni, kajti čas in prilika sta drugačna. Toda morajo nam biti za vzor in s svojim delom, aktivnostjo, poštenostjo in dajanjem dobrih zgledov moramo dokazati, da njihovo delo nadaljujemo in prenašamo v današnji čas. Irena Predlogi za spremembe »Delavske ustave« Zadnje čase se veliko govori in piše o predlogih za spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu. Osnovni cilj sprememb naj bi bil tak zakon, ki bo spoznanja iz prakse dosledneje vključeval in doprinesel k temu, da po zakonodajni plati ne bo nikakršnih ovir, težav in problemov v združenem delu. Vendar se, po logiki skromnega opazovalca, lahko ocenjuje, da težnje po spremembah in dopolnitvah »male ustave« ne uresničujejo zadanega cilja. Lahko se vprašamo, kaj sploh hočemo s temi spremembami in dopolnitvami? Bolj ko prebiramo besedila 250 členov novih sprememb in dopolnitev, manj so nam jasni cilji sprememb. Iz teh besedil ni razvidno, kako bo zakon prispeval k učinkovitejšemu gospodarjenju, smotrnemu samoupravljanju, k spodbujanju boljšega dela, brez prepovedi in groženj po kaznovalni politiki. Vprašljivo je torej, ali je smotrno zakon dopolnjevati in spreminjati z novo, neživljenjsko navlako določil, normativov, besedil, členov in alinej? Predlogi sprememb zakona pa so na področju poglavja reševanja sporov, ki jih ni mogoče reševati po redni poti (člen 636 do 640 zakona), malce bolj konkretni in po vsebinski plati opredeljujejo predvsem sledeče: — delavci (posamezniki in skupine), ki so v sporu, morajo svoje zahteve reševati skupaj s sindikatom, pri čemer postopek za rešitev spora začne prav sindikat v imenu delavca ali skupine. — Delavski svet je na zahtevo delavcev dolžan takoj začeti postopek reševanja, ga hitro dokončati in delavce obvestiti o odločitvi. — Sindikat in delavski svet določita osnove in ukrepe za rešitev spora in v kolikor gre za težja nesoglasja in možnost motenj pri delu samoupravnih odnosov oziroma večja materialna škoda, delavci, sindikat in druge družbenopolitične organizacije in po potrebi še skupščina družbenopolitične skupnosti, imenujejo skupni odbor za reševanje spora. V teh določilih tudi še marsikaj ni jasno, kot na primer: kaj je to redna in izredna pot za reševanje spora, kdaj, kako in na kakšen način lahko delavci izrazijo zahtevo za reševanje spora; ni jasno, kdo začne spor, kakšno mora biti število delavcev in drugih pogojev, da se lahko začne postopek reševanja spora. Republiški svet Zveze sin- dikatov je predlagatelju sprememb zakona že ponudil nekatere predloge za konkretno reševanje, kot na primer inštitucijo izrednega zbora delavcev, določitev foruma za sklic, naloge in reševanje spora preko delavskega sveta, naloge skupnega odbora, če pride do prekinitev dela, opisane so tudi naloge in dolžnosti delavcev, ki so prekinili delo, nadomeščanje povzročene gospodarske škode. V osnutkih sprememb je posebej opredeljena naloga sindikalnega poverjenika kot sklicatelja izrednega zbora delavcev. Poverjenik mora redno spremljati razmere v sindikalni skupini, delovne in življenjske pogoje delavcev in v zvezi s stanjem daje pobude za sklic sej izvršnega odbora OO sindikata, sindikalne skupine in obvešča člane skupine o odločitvah. Na zahtevo delavcev bo lahko sklical izredni zbor delavcev, ob upoštevanju delovnega in proizvodnega procesa in o sklicu obvestil neposrednega vodjo delovnega procesa, predsednika IO OO sindikata; vodi izredni zbor in sodeluje pri oblikovanju zahtev, predlogov in pobud delavcev za rešitev vprašanja, ki povzroča spor; o vseh dogodkih takoj poroča predsedniku IO, organ sindikata pa nudi poverjeniku sindikalne skupine popolno zaščito. Opredeljene so tudi naloge izvršnih odborov sindikata, naloge občinskih Svetov ZS, republiškega sveta in republiškega odbora sindikatov. Naloge za poverjenike niso lahke in nezahtevne, vprašljivo je le, kako jih bodo lahko poverjeniki sindikalnih skupin obvladali, če se zavedamo, da poverjeniki sindikalnih skupin nimajo v svojem okolju prave vloge v sindikalnem delovanju že danes, da zainteresiranost teh posameznikov za družbenopolitično delo ni velika, da ni zaupanja delavcev v te posameznike, da usposobljenost teh posameznikov za tako delo še ni dosežena in tudi želje po usposabljanju med njimi ni. To vse in še marsikaj drugega bo potrebno razmisliti, predno bo zakonodajalec s temi nalogami in odgovornostjo sindikatu dejansko »legaliziral« (do sedaj imenovane prekinitve dela, še bolj znane štrajke, od sprejetja zakona dalje pa bomo ta način imenovali) reševanje sporov, ki jih ni mogoče rešiti po redni poti. Razmišljajmo malo o tem! DŠ Skupaj smo proslavili dan inženircev Že več let naša delovna organizacija sodeluje z vojaškim garnizonom vojašnice Staneta Žagarja — četo inženircev iz Kranja. To sodelovanje je bilo dosedaj bolj skromno, letos pa smo ga popestrili in ponovno oživeli. V ponedeljek, 9. marca smo skupaj z njimi pripravili proslavo, posvečeno 7. marcu — dnevu inženircev. Dekleta — mladinke naše delovne organizacije smo sodelovale v kvizu in recitacijah, v kulturnem delu pa je nastopil tudi naš mešani pevski zbor. Po končani proslavi so najboljšim podelili priznanja, ob zaključku pa je bilo poskrbljeno tudi za ples in zabavo. Vabilo na akcijo Po sklepu sestanka KOO ZSMS Tekstilindus z dne 13. 4. 1987 skupno z vsemi družbeno-političnimi organizacijami DO — organiziramo OČIŠČEVALNO AKCIJO, ki vo v soboto, dne 9. maja 1987 in bo potekala od 6. ure do 12.30 v obeh obratih delovne organizacije. Delo bo potekalo po predvidenem programu, zaželeno je, da ste primerno oblečeni (delovna halja, rute ...). Za okrepčilo in malico bo poskrbljeno! Ker bomo le s skupnimi močmi lahko prispevali k lepšemu delovnemu okolju, ne oklevajte, temveč oddajte svojo prijavnico sekretarju OO ZK, predsedniku IO OOS, predsedniku OO ZSMS ali vodji izmene do 7. maja 1987! Ne bo vam žal! Odreži in oddaj do 7. maja 1987 PRIJAVNICA Priimek in ime .......................... Delovna enota oz. TOZD .................. se prijavljam za delovno akcijo, ki bo dne 9. 5. 1987. Podpis:........... DPO Tekstilindus Razpis za letovanje Na podlagi 4. člena Pravilnika o razporejanju delavcev za letovanje v počitniških domovih in sklepa 21. seje delavskega sveta TOZD Prehrana in oddih objavljamo 6. Postavljanje šotorov in prikolic v kampu ni dovoljeno! 7. Po končanem vpisu delavcev DO bomo proste kapacitete oddajali tudi drugim interesentom. RAZPIS ZA LETOVANJE I. POČITNIŠKI DOM V NOVIGRADU 1. Dom bo predvidoma odprt od 20. 6. do 13. 9. 1987, odvisno od prijavljenih gostov. V mesecu juniju in septembru je potrebno, da je prijavljenih vsaj 80 gostov. Izmene bodo na 7 in 10 dni, in sicer za enotedenske izmene vsak ponedeljek; za goste, ki bodo letovali 10 dni, se pričnejo izmene 29. 6. 1987. 2. Cene penzionov: cel obrok 1/2 obrok — člani DO, upokojenci in svojci, ki jih vzdržujejo 4.300 3.100 — drugje zaposleni zakonci 6.050 — — ostali gostje 8.500 6.100 Polovični obrok pripada otrokom do 10. leta starosti. V ceni penziona je zajeto: zajtrk, kosilo, večerja in nočnina. Penzion se ne more koristiti brez posameznih obrokov. V ceni ni vračunana turistična taksa, katero plača vsak gost ob prihodu v blagajni v Novigradu. Na razpolago so hišice z 2, 3, 4 in 5 ležišči. 3. Zbiranje prijav: Interesenti za letovanje dobijo prijavnice za letovanje v svojih obratnih pisarnah. Delavci DS skupne službe dobijo prijavnice: VES II in strokovne službe obrata II v pisarni VES II, VES I — v pisarni VES I, strokovne službe obrata I pa v TOZD PO. Natančno izpolnjene prijavnice se zbirajo v času od 16.4. do 4.5. 1987. Komisija za zdravljenje in letovanje bo vse prijave razvrstila po kriterijih in rokih na podlagi določil Pravilnika o razporejanju delavcev na letovanje, ter obvestila interesente o rezervaciji, vsa operativna dela v zvezi z rezervacijami pa opravlja pristojna služba v TOZD PO. 4. Plačilo akontacije: V roku 5 dni po prejemu obvestila o rezervaciji plača vsak gost za hišico s 3, 4 ali 5 ležišči 40.000 akontacije, za hišico z 2 ležiščema (dvojček) pa 20.000 akontacije, ne glede na dolžino letovanja. Akontacije bomo vračali v skladu s Pravilnikom o razporejanju delavcev na letovanje. 5. Plačilo penzionov ter dvig blokov in napotnice za dom v Novigradu se mora izvršiti vsaj 14 dni pred odhodom na letovanje, in sicer vsak delovni dan, razen ponedeljka. Selitev drugega RSS S pričetkom prvomajskih praznikov bo vzdrževalno energetska služba pričela izvajati novo, pomembno in zahtevno nalogo, to je selitev drugega razpenjalno-sušil-nega stroja iz plemenitilnice II v plemenitilnico I. Rok za preselitev in zagon stroja je zopet zelo kratek, saj je za nemoteno obratovanje plemenitilnice čim krajši izpad kapacitet zelo pomemben. Zato bodo dela potekala ne- prekinjeno po 12 ur preko vseh praznikov in tudi kasneje praktično vse dneve do pričetka obratovanja. Vsa dela bodo izvajali vzdrževalci iz obeh obratov, razen priključitve stroja na zemeljski plin, ki bo zamenjal dosedanji priklop na propan-butan plin v obratu II. Pri delu želimo vsem sodelujočim veliko uspeha in čim manj problemov in težav. Andrej Krč Plinifikacija obrata II V maju se bo pričela gradnja merilno-reducirne postaje in plinovoda za naš obrat II in za Savo — obrat IV (Standard). Priključek na obstoječi plinovod in meril- no-reducirna postaja bosta skupna za dva nova porabnika. Investitor plinovoda je PETROL — DO zemeljski plin, porabniki pa združujejo sredstva v višini 30 % inve- 11. APARTMAJI V MAREDI, BOHINJU IN NA KRVAVCU Sprejemanje prijav za počitniške domove Mareda, Bohinj in Krvavec bo za mesece junij, julij, avgust in september od 16. 4. do 4. 5. 1987. Prijavnice dobijo interesenti v obratnih pisarnah, oddajo pa jih v blagajni TOZD PO. Izmene bodo tedenske in sicer vsak ponedeljek ob 12. uri. Cena dnevnega koriščenja apartmaja za 4 osebe znaša: 1. Mareda izven sezone glavna sezona . ... julij, avgust Septl^deCember — člani DO in z njimi izenačeni gostje — ostali gostje 4.000 3.200 8.000 7.000 2. Bohinj enako kot Mareda 3. Krvavec (nova koča) enako kot Mareda 4. Krvavec (stara koča) 1000 1.000 Po potrditvi rezervacije plača interesent 15.000 akontacije. Vse informacije lahko dobite v pisarni TOZD PO, int. tel. 443. III. PIK MARIBOR — Novigrad pri Zadru: ponudba za naše delavce Po 28. 7. imajo končan kolektivni dopust. Informativne cene za koriščenje apartmajev: — za 5 oseb 87.000 70.800 — za 4 osebe 72.000 57.600 — za 2 osebi 42.000 31.200 Izmene so 10-dnevne, in sicer 3., 13., 23., v mesecu. Proste kapacitete bomo z interesenti sproti urejali, zato pohitite s prijavami. Smučarske vozovnice za Krvavec: Obveščamo člane DO, da imamo na razpolago še nekaj smučarskih dnevnih vozovnic pa 3.200. Dobite jih lahko v blagajni TOZD PO pri tov. Arnež Danici. TOZD Prehrana in oddih sticije. Gradnja naj bi bila zaključena v oktobru letos. Plinovodni priključek bo omogočil postavitev in obratovanje novega kotla v toplarni II, ki naj bi se rekonstruirala v prihodnjem letu. Priprave za projektiranje in izvedbo so že v teku, od finančnih možnosti DO pa je odvisno, kdaj bo prišlo do realizacije. Prehod na zemeljski plin v obratu II bo velik prispevek k zmanjšanju onesnaževanja zraka in reke Save, obenem pa bo povečalo obratovalno zanesljivost toplarne II, ki je danes že na kritični stopnji. Andrej Krč Hišice v novi preobleki Dopusti se kar hitro približujejo, tudi razpis za letovanje je bil v prvi polovici aprila že objavljen, in tako nam je vsem znano, po kakšni ceni bomo letovali. Vzporedno s tem pa tečejo tudi ostale priprave na počitniško sezono, med njimi tudi delna obnova počitniških hišic v Novigradu. V TOZD Prehrana in oddih smo izvedeli, da bodo letos vse hišice znotraj in zunaj prepleskane, prav tako pa bodo zamenjane tudi salonitne plošče na strehah, saj so bile stare povsem iztrošene. Poleg tega bodo obnovljene tudi vse obrobe pri strehah. Popravila in obnova hišic so bila nujno potrebna, če jim hočemo podaljšati življenjsko dobo in jih urediti tako, da bomo v njih lahko preživljali prijetne dopustniške dni. TOZD PO KAKO V NOVIGRADU POTEKAJO PRIPRAVE NA SEZONO Upravnik počitniškega doma Novigrad Tone Jurcan ima polne roke dela V težkih pogojih dela bi se slabo počutili vzdrževalci brez tople prehrane, katero jim pripravlja Robert Albin s polno paro krivi in pribija obrobe, za kar bo porabil 400 tekočih metrov aluminijaste pločevine Miro in Francelj se včasih že kar akrobatsko sprehajata po strehi Martin in Tone bosta s čopiči nanesla 2 toni oljnate barve in sinkolita. Gradnja IPC Zunanji izgled bodočega IPC Zaradi strogih predpisov Zavoda za spomeniško varstvo smo morali stari leseni strop dvigniti za 40 cm Nekaj ugotovitev iz letne konference IGD V začetku meseca marca je imelo industrijsko gasilsko društvo letno konferenco. Na konferenci se je analiziralo delo društva v preteklem letu, kakor tudi stanje požarnega varstva v naši DO. Ugotavlja se, da aktivnost članov društva, kar še posebej velja za obrat I, ni zadovoljiva. Veliko aktivnejši so v obratu II, saj so v celoti izpolnili plan dela za leto 1986. Spodbudna je ugotovitev, da je večja aktivnost prisotna tudi med članicami, katere so se redno udeleževale vseh akcij, katere je društvo organiziralo. Ker je požarna ogroženost v naši DO izredno velika, je preventivno delovanje še kako pomembno. Žal pa se tega dejstva posamezniki ne zavedajo. S svojo površnost- jo ali nedoslednostjo pri delu močno ogrožajo požarno varnost. Omeniti velja nekaj primerov: Prepogosti so primeri, ko odgovorni delavci po končanem delavniku ali ob koncu tedna v posameznih oddelkih in prostorih ne poskrbijo, da bi se izklopile vse elek-tro naprave (ventilatorji, črpalke, elektro motorji, posamezni stroji, ipd.). Prav tako ne poskrbijo za redno izklapljanje — ugašanje elektro svetilk. Znani so primeri v sorodnih delovnih organizacijah, ko je zaradi nenadzorovane prižgane elektro svetilke, obložene z bombažnim prahom, prišlo do katastrofalnega požara. Veliko nevarnost predstavljajo tudi mastne krpe, katere se odlagajo v neprimerne posode, saj vemo, da se te Ker je hotel Creina leta 1985 prekinil pogodbo o najemu prostorov za naš IPC, smo kupili stanovanjsko hišo na Prešernovi 1 v Kranju z namenom, da v njej uredimo nov Informativno prodajni center (IPC). Adaptacija te hiše je stekla v decembru preteklega leta. Adaptacija je sorazmerno zahtevna, ker je zgradba zelo stara. Izvajalec KOGP Kranj ima s podobnimi deli veliko izkušenj, zato dela potekajo po začrtanem programu. Ker objekt predstavlja vstop v stari del mesta, nad deli bedi tudi Zavod za spomeniško varstvo, ki je postavil tudi precej zahtev v zve- zi z ohranitvijo nekaterih značilnosti prvotnega objekta, kot so oboki, lesen strop v I. nadstropju, zunanji izgled ipd. Arhitekt Janez Suhadolc je s svojimi rešitvami uspel ohraniti značilnosti prvotnega objekta, na drugi strani pa zagotoviti pogoje za sodoben Informativni prodajni center. Tako bo objekt predstavljal pomemben doprinos k revitalizaciji starega dela mesta. V kolikor bodo dela potekala po planu in ne bo prišlo do nepredvidenih težav pri izvedbi, bo naš novi IPC zgrajen in odprt za letošnji praznik občine Kranj. Andrej Krč Obvestilo Zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj — odbor za rekreacijo in odbor za ŠŠD organizirata »MALO ŠOLO PLAVANJA« za mladino in začetniške tečaje plavanja za odrasle. »MALA ŠOLA PLAVANJA« bo organizirana: — I. izmena od 18. 5. do 22. 5. 1987 — II. izmena od 25. 5. do 29. 5. 1987 Od 16.00 do 17.30 se bodo vpisovali otroci stari 4 in 5 let. Od 17.30. do 19.00 ure se bodo vpisovali otroci stari 6 let in starejši. Začetniški tečaj za odrasle bo od 8. 6. do 13. 6. 1987 v popoldanskem času od 16.00 ure dalje. Tečaji kot tudi »MALA ŠOLA PLAVANJA« bodo organizirani v zimskem bazenu v Kranju. Prijave sprejemamo v pismeni obliki na naslov: ZTKO Kranj, Partizanska 37. 64000 Kranj ali po telefonu 21-176/21-235 vsak delovni dan od 7.00 do 9.00 ure. n ZTKO Kranj I krpe zaradi samovžiga lahko odlagajo le v pločevinaste pokrite posode, strogo ločene od ostalih odpadkov. Te posode je potrebno redno (dnevno) prazniti. Pogosto se opaža, da so ročni gasilski aparati in hidranti ter intervencijske poti založeni z raznimi materiali in seveda zaradi tega v primeru intervencije nedostopni oz. neprehodni. V preteklem letu smo imeli v DO 24 začetnih požarov ali kar 12 požarov več kot v letu 1985. Vse te požare so pogasili takoj ob nastanku delavci sami, tako da ni bila potrebna širša intervencija. Ugotavlja se, da je večina začetnih požarov nastala zaradi slabega vzdrževanja elektro instalacij in malomarnega odnosa do elektro naprav in vodnikov. Tudi mehanske okvare botrujejo v nekaj primerih začetnim požarom. Posebno nevarnost za nastanek požara predstavljajo kovinski deli, kateri so pomešani v bombažu in potujejo v pnevmatskih transporterjih (ceveh) in pri udarjanju ob stene povzročajo iskre in s tem tudi vžig materiala. Ti tujki so prisotni že v bombažnih balah, ali pa v material prihajajo kasneje zaradi nepazljivosti pri odpiranju bal ali vzdrževanju strojev. Več požarov je bilo tudi zaradi malomarnosti oz. nespoštovanja ustaljenih normativov in pogojev dela. Tako beležimo požar, ko je delavec varil v požarno močno ogroženem oddelku brez prisotnosti požarne straže. V enem primeru je prišlo do začetega požara zaradi kajenja na nedovoljenem mestu. Kar v štirih primerih pa pravega vzroka za nastanek požara ni bilo možno ugotoviti. V enem takih požarov je bila ugotovljena tudi večja materialna škoda v višini 1,2 milijona dinarjev. Da do takšnih in podobnih požarov v prihodnje ne bi prihajalo, je potrebna polna odgovornost in budnost nas vseh. Še večjo pomembnost pa je potrebno posvetiti preventivnim ukrepom. T. Mali Pičla sredstva tudi v sindikatu Aktualno na kadrovskem področju Plan za leto 1987 nas obvezuje, da do konca leta znižamo število zaposlenih za 209 delavcev oziroma 8,8 %. Ugotavljamo namreč, da nas je za proizvodnjo v obsegu in asortimanu, kakršno imamo, in z ozirom na učinke, katere morajo dati dosedanja investicijska vlaganja, za toliko preveč. Tržne, ekonomske in socialne razmere se izredno zaostrujejo, tako da bo v teh pogojih gospodarjenja lahko uspešen le tisti, ki se bo znal pravočasno prilagoditi z višjo produktivnostjo in kvalitetnim delom ekonomski recesiji. To praktično pomeni dvoje: prvič, da moramo z manj zaposlenimi narediti več in kvalitetnejših izdelkov, in drugič, da je proizvodni proces potrebno tehnološko racionalizirati ter dvigniti organizacijo dela predvsem na mikro nivoju. Do zmanjšanja števila zaposlenih bomo prišli po naslednjih poteh: — zaposlovanje novih delavcev, razen višje in visoko izobraženih strokovnjakov in naših štipendistov, smo ustavili. — Povprečna fluktuacija v delovni organizaciji je ca. 10 %, kar pomeni, da letno odide ca. 290 delavcev (odpovedi, upokojitve, izključitve, itd.). Iz tega sledi, da ni bojazni, da bi zaradi tega zmanjševanja dober delavec ostal brez dela. Je pa prišel čas, ko so nas razmere prisilile, da se med seboj tudi kritično ovrednotimo in v dobro velike večine dobrih in vestnih delavcev odslovimo slabe. Da pa pri tem ne bi prišlo do šikaniranja, bomo v TOZD in DSSS ustanovili komisije za ugotavljanje delovne uspešnosti, katere bodo ocenile dela tistih, ki trajneje ne dosegajo normalnih delovnih rezultatov in jih nato prerazporedili na manj zahtevna in manj plačana dela in naloge, v kolikor pa ponujene prerazporeditve ne bi sprejeli, je to razlog za prekinitev delovnega razmerja. Tudi disciplinske komisije, ki se sedaj ukvarjajo predvsem z zamudami, neupravičenim odtujevanjem družbenega premoženja in neupravičenimi izostanki, je potrebno opozoriti, da je hujša kršitev delovnih obveznosti tudi neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali nepravilno izpolnjevanje nalog, česar je pri nas veliko in kar se odraža tudi v končni (ne)kvaliteti. Inštrumentarij za prekinitve delovnega razmerja slabim delavcem torej imamo, treba ga je le striktno uporabljati, pa se ne bo dogajalo, da dobri delajo še za nevestne in lene. Verjetno se bo trend zmanjševanja zaposlenih nadaljeval tudi v prihodnjih par letih. Dejstvo je namreč, da predvsem osnovnih profilov tekstilnih delavcev na ožjem in širšem območju Kranja ne dobimo v zadostnem številu. Delavcem, ki pa pridejo iz drugih območij Slovenije ali drugih republik, pa DO zaradi astronomskih rasti cen stanovanj ni v stanju reševati te pereče problematike, tako da se nam ob enakem številu zaposlenih stanovanjska problematika iz leta v leto povečuje za ca. 40 primerov. V naši miselnosti bomo morali pač spremeniti mnenje, da se uspešnost ne meri na tone in metre, temveč z visoko kvaliteto, pestrim in dohodkovno učinkovitim programom, večidel plasiranim na zapadno tržišče. Pa pustimo tekoče probleme in ciljne usmeritve in poglejmo ob koncu te informacije — kakšne bodo jubilejne nagrade in regres za dopust? Jubilejne nagrade so letos oblikovane v naslednji, po panožnem sporazumu najvišji možni višini, in sicer: — za 10 let skupne delovne dobe 62.000 din — za 20 let skupne delovne dobe 93.000 din — za 30 let skupne delovne dobe 124.000 din Nagrade bodo podeljene jubilantom v soboto, 25. aprila na svečani seji delavskega sveta v prostorih Skupščine občine Kranj. Tudi regres za dopust smo oblikovali na najvišji možni nivo, tako da bo vsak delavec, ki izpolnjuje pogoje za polni redni dopust prejel 60.000 din. Izplačilo regresa bo 26. junija. Ivan Peternel Predsedstvo konference sindikata naše delovne organizacije je na svoji 9. seji dne 20. 3. 1987 med drugim obravnavalo tudi finančni rezultat KOOS za leto 1986, ki se je zaključil z rdečimi številkami. Sliši se malce čudno, kajti tega resnično nismo vajeni, da bi konferenca sindikata DO zaključila »svoje poslovno leto« z izgubo. Ob takšnih ugotovitvah bi bila mera zadovoljstva popolna, če bi temu bile vzrok povečane aktivnosti v vseh naših dejavnostih. Pa žal temu ni SKUPAJ torej Konferenca je skupaj beležila ca. 11,800.000 din odhodkov in tako zaključila svoje »gospodarjenje« v minusu. Moram povedati, da smo se vsled likvidnostnih težav v konferenci uspeli dogovoriti z osnovnimi organizacijami za omejevanje aktivnosti na najnujnejše in tako obračali še njihova sredstva. No, ta sredstva so ostala knjižena v dohodku osnovnih organizacij in letos že lahko osnovne organizacije z njimi razpolagajo. Verjetno se ob tem poraja vprašanje, kaj letos? V marcu smo prejeli dotacijo 9,400.000 din, ki bo delno izboljšala likvidnost sindikata in pokrila negativno stanje za lani. Na zadnji seji predsedstva je bil sprejet sklep, da finančna služba do 31. 6. 1987 nakaže na žiro račun konference polovico planiranih sredstev za leto 1987. Dogovarjamo se tudi, da bi določene stroške sfinancirali direktno iz stroškov DO, ter temu primerno znižali dotacijo. Eden od predlogov je bil že sprejet na zadnji seji gospodarskega odbora DO. Kljub vsemu smo uspeli dobršnji del programa aktivnosti realizirati v zadovoljstvo članov. Preden tole sporočilo zaključim, bi pozvala vse člane bilo tako. Konferenca sindikata vsako leto pripravi program dela, ki ga finančno ovrednoti. Teh sredstev ni malo, zato se s finančno službo delovne organizacije dogovorimo za postopno dotira-nje, dva do trikrat letno, kar je za DO tudi finančno eko-nomičneje. Lani smo v prvi polovici leta dobili slabo tretjino planiranih sredstev. S 1. 7. 1986 je predvidoma prišlo z družbenim dogovorom do omejitve rabe iz sklada skupne porabe, kar je bil vzrok za finančne težave v sindikalni dejavnosti. 5,568.398 din sindikata k večjemu sodelovanju v osnovnih organizacijah, kajti one so tiste, ki prenašajo vaše ideje, pobude, želje... v aktivnost konference. Vsak predlog bo dobrodošel, tudi če gre za težave pri delu in iz dela, obračajte se torej na svoje poverjenike sindikalnih skupin, kajti s tem boste in bomo okrepili svoj osebni občutek, da smo le nekaj postorili. Preds. KOOS Pavla Peranovič fi Namizni tenis — ekipno V soboto, 18. aprila smo v »podmornici« izvedli tekmovanje ekip med TOZD in DS Skupne službe naše delovne organizacije v namiznem tenisu. Tekmovanja sta se udeležili le dve ekipi in sicer ekipa Delavskega doma in ekipa DS Skupnih služb. Boljša je bila ekipa DS Skupnih služb in sicer z rezultatom 3:2. D. Š. Ugotovitve v zaključnem računu konference sindikata so naslednje: 1. konferenca sindikata je lani beležila ostanek dohodka iz leta 1985 v višini 2. planiran dohodek KOOS za leto 1985 za dejavnosti iz programa dela (sprejeto s sklepi DS TOZD) 3. dodatna sredstva iz sredstev za propagando in reklamo za športno opremo delavcev za stroške pevskega zbora SKUPAJ bi sredstva znašala 968.398 din 15,675.000 din 1,000.000 din 500.000 din 18,143.398 din Vendar smo v letu 1986 dejansko razpolagali le: — z ostankom dohodka iz leta 1985 968.398 din — in z delno dotacijo v I. polletju leta 86 4,600.000 din Janko zalaga Franceljna In Mirota s potrebnimi "elementi po meri" Marko bo poskrbel, da bo vsa vodovodna instalacija dobro tesnila Na vseh strehah bo zamenjana strešna lepenka in položeno 1800 novih salonitnih plošč . Takole izgleda obnovljena hišica Pogled s parkirnega prostora na naselje Mareda Pred vhodom v enega naših apartmajev Program dela mladih v naši DO V ponedeljek, dne 13. aprila je bil na seji predsedstva konference OO ZSMS oblikovan in sprejet program dela konference, ki ga v celoti objavljamo z upanjem in željo, da ga bodo mladi tudi tekom leta tudi uresničili. Pogoj za to pa je tudi večja aktivnost po osnovnih organizacijah in interes mladih, da se vključujejo v delo, spodbujajo dejavnost, opozarjajo na nerešene probleme mladih. Ob tako velikem številu mladih v naši delovni organizaciji uresničitev tega programa ne bi smel biti problem, le če mladi v tem programu vidijo svoje možnosti. Sicer pa program ni zapis želja, katerega se ne bi dalo dopolniti s konkretnimi, drugimi in še bolj aktualnimi nalogami. Mladi, spregovorite na glas, kaj sodite vi o tem! PROGRAM DELA ZA LETO 1987 — tekoče in aktivno reševati naloge, posredovane s strani občinske konference ZSMS Kranj rok: stalna naloga nosilec — predsedstvo KOO ZSMS Pevci — hvala za prijetni večer! Sobota, 28. marec 1987: večer, ki ga lahko zapišemo v spominu kot prebujenje kulturne dejavnosti v naši delovni organizaciji. Večer, ko nas je s svojim programom prav lepo presenetil in navdušil naš mešani pevski zbor. Predstavil nam je 17 pesmi iz svojega raznolikega programa in z vsako pesmijo prisotnim potrdil, da je naša pesem lahko del nas, nas predrami, vznemiri ali pove, kar srce slišati želi. Zborovodkinja Marija Kos je svoj 24-članski zbor lahkotno in ubrano popeljala skozi oba dela koncerta. Nepozabna pa bo ostala tudi spremna beseda Jožeta Logarja, ki je prebudil tudi zadržani del občinstva. Vsem nastopajočim se zato še enkrat v imenu poslušalcev najlepše zahvaljujem za prijetni večer, ki smo ga preživeli z njimi z željo, da se bomo še večkrat srečali na podobnih prireditvah. Majda — še nadalje sodelovati z ostalimi DPO na nivoju delovne organizacije Tekstilin-dus rok: stalna naloga nosilec — predsedstvo KOO ZSMS — v aktivno delo v osnovnih organizacijah vključiti čim večje število mladih rok: stalna naloga nosilec — predsestvo OO in KOO ZSMS — pripraviti pravilnik o delovanju (in organiziranosti) osnovnih organizacij in KOO ZSMS Tekstilindus rok: mesec maj nosilec — predsedstvo KOO ZSMS s pomočjo pravne službe — organizirati (predsedstvo in po možnosti organe) in tekoče spremljati organiziranost KOO rok: 10. junij 1987 nosilec — predsedniki OO in predsednik KOO ZSMS — organizirati očiščevalno akcijo na nivoju DO rok: 9. maj nosilec: predsedniki OO — organizirati mladinski izlet rok: mesec junij nosilec — predsedstvo KOO — organizirati družbenopolitično in družbeno (glede na interes) izobraževanje rok: mesec oktober — še nadalje utrjevati povezavo z JLA stalne oblike: ob dnevu inžinircev (rok 7. marec) obisk graničarjev (rok: mesec avgust) ob dnevu JLA (rok: mesec december) nosilec — predsedstvo KOO — organizirati športna srečanja v mesecu mladosti 40 let je minilo od naših delovnih akcij na progi Ša-mac—Sarajevo. Odbor brigadirjev veteranov pri MK SZDL se je odločil, da pripravi jubilejni izlet v Sa-mac—Sarajevo. Akcija na ŽG Ljubljana že poteka, vendar potrebujemo natančne podatke o številu udeležencev tega izleta. Če se bo prijavilo vsaj 450 nekdanjih brigadirjev, bomo imeli poseben vlak s svojim voznim redom. Izlet bo 15. maja. Rok je kratek, zato vabimo vse, ki se želijo udeležiti tega izleta, da takoj pošljejo in v počastitev dneva republike rok: mesec maj, mesec november nosilec: komisija za šport pri KOO — organizirati javno obravnavo trenutno aktualnih tem (npr. stanovanjska problematika mladih) rok: po potrebi, glede na interes mladih nosilec — predsedstvo KOO — tekoče spremljati samoupravno organiziranost delovne organizacije rok: stalna naloga nosilec — predsedniki in predsedstva OO in predsedstvo KOO — vzpostaviti večjo povezavo med štipendisti naše DO in delovno organizacijo rok: konec meseca septembra nosilec — predsednik in OO ZSMS - DSSS — posvetiti vso pozornost kadrovanju v OO ZK rok: stalna naloga nosilec — predsedstva OO in KOO DO Tekstilindus. Prvi nastop folklorne skupine Folklorno skupino smo v delovni organizaciji ustanovili 9. novembra 1986 in po začetnih težavah pri vodenju skupine in neudeleževanju vaj nekaterih posameznikov, je skupina kljub temu ostala tako delovna, da bo v mesecu aprilu, na srečanju jubilantov naše delovne organizacije že prvič nastopila in pokazala, kaj je v tako kratkem času uspela naštudirati, obenem pa bo potrdila upravičenost obstoja in delovanja. Člani skupine se trenutno sestajajo ob nedeljah po dve uri. Ta termin jim še najbolj ustreza, čeprav imajo skoraj vsi osebne težave, predvsem doma, kajti vsi vemo, kaj pomeni nedelja v družinskem krogu. Pa vendar, z večjimi ali manjšimi težavami večina redno vadi, res pa je tudi, da je precej (11) članov skupine, ki so sodelovali pri ustanovitvi, prenehalo z delovanjem, pet pa se jih je na novo vključilo, tako da se na vajah zbere od 4—6 parov. Tudi vodja skupine — tovariš Tine Prek je precej pripomogel, da skupina pridno vadi in se tudi vse bolj uveljavlja kot prijeten, tovariški kolektiv. Prav to — tovari- Vabilo brigadirjem — veteranom prijave na naslov: MK SZDL Ljubljana, Komenskega 7, ali po telefonu (061) 310-044. Pri železniškem prevozu bomo imeli predvidoma 50-od-stotni popust, pri čemer je popust seveda odvisen od števila udeležencev. Ne pozabite v prijavah napisati vašega naslova in števila udeležencev, ki jih prijavljate. Vse informacije o stroških izleta bomo posredovali v naslednjih dneh. Odbor brigadirjev veteranov pri MK SZDL Ljubljana štvo na vajah in po vaji zdrav humor, smeh, veselje in seveda neumorno delo na vajah, vedno tudi znoj — jih privablja v skupino in daje moči za vztrajanje. Pripravili so približno dvanajstminutni program spletov gorenjskih plesov od abrahama, žaklev, mazulina, sedmorke, plesa z metlo in povštertanca. Koreograf je vodja skupine sam, med plesom bodo tudi malo zapeli, spremljal pa jih bo na novo vključeni harmonikaš Vlado Erjavec. Največ bojazni je bilo, kako nastopiti brez kostumov oz. narodnih noš. Razumevanje in solidarnost s skupino so izkazali v folklorni skupini iz Save, tako da bo vse prav, kot mora biti. Člani skupine so ponosni, da se bodo predstavili delu zaposlenih v naši delovni organizaciji in že delajo tudi načrte za naprej. Z vajami bodo nadaljevali tudi po nastopu, dogovorili so se, da bodo naštudirali še nekaj gorenjskih plesov, nato pa bodo pričeli s prekmurskimi plesi in plesi iz Bosne, katere prav v Kranju nobena od skupin ne pleše. Za te načrte pa je potrebno še marsikaj, tudi večja podpora in razumevanje v delovni organizaciji. Najbolj pomembno pri tem pa je, da se v folklorno skupino vključi še več zaposlenih delavcev naše DO, vendar takih, ki bodo znali vztrajati in imajo radi to dejavnost in ki so pripravljeni žrtvovati del svojega prostega časa in se podrediti ciljem skupine. Predlagam in vabim vse tiste, ki še premišljujete ali bi se vključili ali ne, da to storite čim-prej, folklorna skupina vas bo z veseljem sprejela medse. Menim, da velja pohvala vsem članom skupine, najbolj pa se jim lahko zahvalimo s tem, da se vsak po svojih močeh vključimo v reševanje njihovih težav in problemov. Darko Šegula Tončki in Mariji ob upokojitvi Tončka Frelih raj polovico delovne dobe sta poleg opravljanja svojega dela posvetili še vzgoji novih delavk. Nad 130 delavk sta naučili in vzgojili v vseh teh letih. Nudili sta jim vso strokovno pomoč, prenašali znanje, jih bodrili in vzgajali. Mnogo odrekovanj je bilo potrebnih, veliko prostega časa sta žrtvovali za vzgojo mladih kadrov. Nemalokrat pa je bila potrebna prepolna mera potrpežljivosti pri njunem delu. Pa kljub vsemu sta vztrajali in na njunih obrazih je bil vedno nasmeh, ki je izhajal iz zadovoljstva in uspeha pri delu. Učenke so se jima zaupale in tako sta jim v mnogih primerih nadomestili mamo na začetku njihovega dela v popolnoma novem okolju in med tujimi ljudmi. In pri tem mislim, da sta storili največ, saj so jima učenke vedno izkazovale hvaležnost in ju spoštovale. Ni jima bilo vseeno, če so bili neuspehi, nasprotno, še bolj sta se potrudili in nikoli obupovali. Za vse to se obema v imenu izobraževalnega centra in v svojem imenu naj lepše zahvaljujem, ob odhodu v zasluženi pokoj pa jima želim čimveč zdravja in osebne sreče. Anica Blaznik Marija Gorenc Prvi šiviljski tečaj v DO V mesecu marcu letos sta se upokojili naši dolgoletni sodelavki: tovarišica Tončka Frelih in tovarišica Marija Gorenc, poučevalki praktičnega dela v predilnici. Tončka je delala na Bajerjih, Marija pa v oddelku pr- stančnih strojev. Bili sta vzorni delavki na svojih delovnih mestih, imeli sta veliko znanja in življenjskih izkušenj. Poleg napornega dela pa sta še našli čas in voljo, da sta prenašali znanje na mlajše in nove delavke. Sko- Ena od ugodnosti, ki jo imamo vsi zaposleni delavci Tekstilindusa, je možnost nakupa kilogramskih ostankov blaga, katero pa veliko delavcev, predvsem tistih z daljšo zaposlitvijo v DO, vse premalo ceni. Trditev je povsem na mestu, če si vzamemo čas in se sprehodimo po trgovinah in pogledamo cene metražnega blaga in modnih tekstilnih izdelkov (veliko jih je sešitih iz našega blaga). Kaj hitro tudi ugotovimo, da nam nakup ostankov blaga lahko pomeni precejšen prihranek v družinskem proračunu, ki postane še večji, če znamo sami tudi šivati. Pa ne gre le za prihranek: gre tudi za občutek, da si lepo oblačilo zašil sam in mu dal pečat individualnosti. Na to temo smo v prijetni družbi razpredali misli in rodila se je ideja, da bi ob obilici modnega blaga v delovni organizaciji organizirali šiviljski tečaj. Organizacijo samega tečaja smo pobudnice zaupale Darku, ki se je tudi sam navdušil za praktično idejo. Na razpis se je na naše začudenje prijavilo le 12 kandidatov, od tega celo en moški. »Začudenje« uporabljam na podlagi podatka, da je v naši DO zaposlenih približno 1.450 žensk, od tega 865 oz. 60 % mlajših od 35 let. Res je, da imamo ženske različne obveznosti, da jih precej dela na dve ali tri izmene, vendar pa se da z dobro voljo vse urediti, kar sta dokazali dve tkalki in ena predica, ki so se udeležile tečaja. Kljub številčni skromnosti smo v sredini marca začeli s tečajem v učilnici izobraževalnega centra v obratu II. Tečaj je trajal tri tedne: ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldne. V 40 šolskih urah smo ukrojili in sešili krilo, hlače in bluzo. Cena tečaja je bila za polovico nižja v primerjavi s tisto, ki jo zaračunajo zunanje institucije, ki take tečaje organizirajo. K temu je pripomogel lasten prostor, ki nam ga je dala na voljo delovna organizacija. Vsi udeleženci tečaja smo bili zadovoljni in mislim, da so take akcije dobrodošle, prijetne in koristne. Majda Vsem, ki boste letos dočakali Abrahama Sotrpine in sotrpinke, ki ste se že ali se še boste letos srečali z »Abrahamom« vabim, da se oglasite v ple-menitilnici I pri tovarišu Mihu Močniku. In zakaj? Miha je pobudnik in organizator PIKNIKA ABRAHA-MOVCEV, katerega bi organizirali v naravi s skupnimi močmi v mesecu juniju ali v začetku meseca julija. Vse zainteresirane, ki bi se udeležili piknika obveščamo, naj se predhodno prijavijo tovarišu Mihu Močniku, ki bo v petek, dne 8. maja ob 14. uri organiziral sestanek. Na sestanku bo sprejet dogovor, kje, kdaj in kako bomo organizirali piknik in koliko sredstev bo potrebno zbrati za organizacijo. Na piknik naj bi povabili tudi svojega družinskega »sopotnika ali sopotnico«. Poskrbeli bomo tudi za harmonikaša. Vse skupaj pa je seveda odvisno od števila prijav. Ce bo steklo tako kot načrtujemo, bo to piknik, katerega se bomo spominjali do konca svojih dni. Prijavite se v čim večjem številu! Uredništvo Zadovoljiv uspeh na Tekstiliadi Letos se je Tekstiliada v veleslalomu in tekih odvijala na Arehu — Pohorje v soboto, 14. marca in sicer v organizaciji Tehniške fakultete v Mariboru in pod pokroviteljstvom Tekstilne tovarne Svila Maribor. Tekmovanja se je udeležilo 30 naših delavcev, od katerih sta dva sicer ostala doma. V veleslalomu jih je tekmovalo 20, v tekih pa 8. Na pot smo odšli z avtobusom, skupaj s tekmovalci Konfekcije Triglav. Kljub nezgodi vodje ekipe — torej slabemu začetku, smo srečno in pravočasno prišli na Pohorje ter se takoj mrzlično pričeli pripravljati na tekmovanje. Vreme je bilo sicer lepo sončno, vendar precej hladno, še posebej zjutraj. Proge, tako za veleslalom kot teke, so bile dobro pripravljene, veleslalom- ske tudi precej ledene, vendar so prav iz tega razloga vzdržale vse tekmovalce. Proga za teke je bila skoraj idealna, čeprav malo daljša in zahtevna, tako pri vzponih in spustih. Tudi organizacija tekmovanja je bila dobra; malo se je zataknilo le na začetku tekmovanja v tekih, ko tekmovalci niso bili obveščeni, kako dolgo progo tečejo. Podatki merjenja in ekipnega razvrščanja so bili hitro izračunani, kajti obdelava je bila računalniška in tako je bila tudi razglasitev kaj hitro na sporedu. Ekipno smo v veleslalomu zasedli tretje mesto, v tekih pa drugo mesto, kar je v primerjavi s preteklim letom tudi še zelo dobro (VLS 2., T-l). Tako smo si prislužili dva pokala v trajno last in pri povratku v Kranj smo ju tudi preizkusili, če ne puščata. Uvrstitve naših tekmovalcev: ,r , , ! Doseženo Veleslalom: _ , mesto Čas Število tekmoval- cev Jerančič Marinka 7. 41,10 45 Gašperšič Marinka 13. 44,55 Papier Olga 36. 53,03 85 Kljun Jana 7. 40,16 Lopuh Marinka 12. 40,99 Slavec Verena 43. 45,23 Udir Mija Koglar Martina (odstopila) 16. 41,37 82 Bajželj Mirko 11. 33,60 47 Zakotnik Marjan 19. 34,88 Justin Franc 26. 36,40 Blaznik Jože 2. 28,62 78 Stare Franc 7. 29,91 Zaplotnik Viktor 10. 30,29 94 Hafnar Viktor 21. 47,65 Urankar Marjan 54. 53,09 Krč Andrej 62. 54,09 Hudobivnik Milan 12. 46,71 107 Klemenčič Marko 14. 46,91 Hudobivnik Matjaž Teki: 31. 49,32 Jerančič Marinka 1. 12.31,50 4 Papier Olga 4. 14.38,70 9 Mali Marija 2. 10.45,60 Kern Bernarda 6. 17.06,70 6 Mali Tone 1. 7.50,40 13 Humerca Jože 2. 8.01,90 Stare Franc 3. 8.32,30 Zaplotnik Viktor 5. 9.02,60 12 Šegula Darko 9. 27.08,00 Šivic Zdenko 10. 27.26,10 Klemenčič Marko 5. 23.55,70 15 Žlebič Štefan 6. 24.02,60 EkiDno: veleslalom: 1. BPT Tržič 658,19 točk 2. Gorenjska predilnica Šk. Loka 641,92 točk 3. Tekstilindus 4. Rašica 5. Tekstil Ekipno: teki: 1. Vezenine 2. Tekstilindus 595,85 točk 566,43 točk 557,42 točk uvrščenih 51 ekip 367,25 točk 288,33 točk 3. Predilnica Šk. Loka 4. Sukno 5. Almira 270,75 točk 179,55 točk 155,79 točk (uvrščenih 14 ekip) DŠ Tekstiliada v kegljanju V soboto in nedeljo, 18. in 19. aprila, je bila na kegljišču KK Triglav v organizaciji Kokre Kranj, izvedena Tekstiliada Gorenjske v kegljanju. Tekmovanja sta se udeležili tudi naša moška in ženska ekipa, ki sta v vseh disciplinah zasedli sama odlična mesta in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje v slovenskem merilu, ki bo 23. in 24. maja v Celju na kegljišču Golovec. Ob tem smo prejeli tudi prehodni pokal, ki smo ga prejeli že drugo leto zapored. Rezultati so bili naslednji: Moški — borbene igre (10 mož 1. Tekstilindus 824 kegljev 2. IBI 809 kegljev 3. Kokra 699 kegljev 4. BPT Tržič 677 kegljev Ekipno — 6 X 200 lučajev 1. Tekstilindus 4906 kegljev 2. IBI 4820 kegljev 3. BPT Tržič 4726 kegljev Dvojice: 1. Zvršen Jože in Vinko Cvirn 2. Rogelj — Hribar (Zvezda) 3. Ahačič — Košir (BPT Tržič) Posamezno: 1. Jože Zvršen 2. Božidar Draksler 3. Marjan Robelj (Zvezda) 7. Vinko Cvirn 9. Mato Šušteršič 17. Janez Begant 36. Brane Strle 872 kegljev 864 kegljev 857 kegljev 835 kegljev 827 kegljev 781 kegljev 727 kegljev Mešani pari: 1. Jože Zvršen — Cvetka Novak 2. Božidar Draksler — Jožica Jerala 3. Mato Šušteršič — Marinka Jenko 4. Vinko Cvirn — Cvetka Čadež (vsi iz Tekstilindusa) 1224 kegljev 1202 kegljev 1193 kegljev 1183 kegljev Ženske — ekipno: 4 x 100 lučajev 1. Kokra 2. Tekstilindus 3. IBI 1707 kegljev 1704 kegljev 1682 kegljev Dvojice: 1. Fleischman — Lahovec (Kokra) 2. Marinka Jenko — Cvetka Nova 3. Pirc — Dolenc (IBI) 725 kegljev 718 kegljev 698 kegljev Posamezno: 1. Stanka Pirc (IBI) 2. Branka Ličar (Almira) 3. Gizela Lahovec (Kokra) 5. Marinka Jenko (Tekstilindus) 6. Cvetka Novak (Tekstilindus) 8. Cvetka Čadež 13. Jožica Jerala 382 kegljev 376 kegljev 374 kegljev 366 kegljev 352 kegljev 348 kegljev 338 kegljev Vodja ekipe: Vito Tomažič Tekmovanje v streljanju z zračno puško V poneteljek in torek, 23. in 24. marca smo v »podmornici« izvedli tekmovanje v streljanju z zračno puško na deset metrov z 20 streli za oceno oz. 200 možnimi krogi. Tekmovanje je bilo za posameznike, rezultati posameznikov pa so šteli tudi za ekipno uvrstitev TOZD in DS Skupnih služb. Udeležba je bila kar dobra, čeprav je manjkalo precej dobrih strelcev in strelk. Vsega skupaj je nastopilo 17 strelcev. REZULTATI: krogov 1. Stare Franc 153 2. Šegula Darko 150 3. Sire Peter 143 4. Radosavljevič Vito 136 5. Žagar Zdravko 129 6. Završnik Hubert 126 7. Turkanovič Aziz 125 8. Grgič Tomo 120 9. Završnik Brane 116 10. Pintar Tomaž 113 11. Krnjak Srečko 104 12. Kneževič Nenad 84 13. Ostojič Goran 82 14. Čikič Dragan 78 15. Tadič Peter 70 16. Karafatski Stojan 64 17. Deljanin Šemso 63 Ekipno pa so bili doseženi naslednji rezultati: krogov točk 1. DS Skupnih služb I 446 52 2. DS Skupnih služb II 391 36 3. Plameni-tilnica I 345 28 4. Plemeni-tilnica II 211 24 5. DS Skupnih služb III 202 22 6. Tkalnica 148 20 Vodja sekcije: Drago Novak Misel Na večer ko zvon svojo zadnjo pesem zapoje ko v daljo rožnat oblak zaplava na večer zastrmiš in veš — še mesec, še dva in drevje bo zelenelo — še mesec, še dva in v poljih bo cvetje cvetelo strmiš in veš v zraku sladko bo dehtela pomlad. In vsak cvet in vsak list bo v novo življenje zasanjal in vsak cvet in vsak list bo k soncu vzdrhtel le en sam droben, majhen cvet ne bo nikdar, nikdar več vzcvetel. Jožica Podgornik Zahvale Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I za poklonjena darila, obenem pa želim vsem še veliko delovnih uspehov. Marija Petek Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem stanovskim kolegom elektro delavnice, VE-S-u in delavcem v TOZD Predilnica za praktična darila, ki mi bodo ostala v trajnem spominu. Prisrčna hvala tovarišu Vilfanu za spodbudne želje v statusu upokojenca. Hvala tudi DPO za dobro sodelovanje, lepo darilo in besede, ki so mi jih izrekli ob zaključku skupščine aktiva ZZB Tekstilin-dusa. Želim vam še mnogo delovnih in poslovnih uspehov ter medsebojnega razumevanja. Sašo Uzar Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ter čistilkam cevk tkalnice I za poklonjeno darilo. Vsem prav lepa hvala. Alojzija Pretnar Ob nenadni smrti mojega brata DANIELA STAREC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem termocentrale obrata II, za izraze sožalja in denarno pomoč. Jože Starec TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Milica Zidar, Majda Zukanovič, Cirila Kruh, Marinka Mohar in Darko Šegula. Na peteroboju najboljši V organizaciji BPT Tržič je bilo v soboto, 28. marca organizirano tekmovanje v veleslalomu in tekih petih organizacij združenega dela tekstilne dejavnosti Gorenjske: BPT Tržič, Vezenine Bled, Predilnice Škofja Loka, IBI Kranj in Tekstilindu-sa (tako imenovani peteroboj). Obe disciplini sta bili izvedeni na Zelenici, v deževnem, slabem vremenu, kar se je poznalo tudi na udeležbi, tako v naši, kot tudi v drugih ekipah. V veleslalomu smo od sedmih starostnih kategorij v vseh, razen treh, zasedli prvo mesto in s tem tudi za ekipo maksimalno število točk. Naj hitrejši so bili: Kristina Gros, Jana Kljun, Vinko Cvirn, Marko Kelenčič, drugi v svojem razredu je bil Jože Blaznik, tretja Marinka Lapuh, Viktor Hafnar, četrta Marinka Jerančič in Mirko Bajželj, peta pa Marko Zakotnik in Štefan Zupin. Ekipno je bila tudi ekipa Tekstilin-dusa prva in je prejela zelo lep in velik pokal v trajno last. V tekih, v katerih je bilo pet starostnih razredov, smo kljub izpadom pri udeležbi prav tako pobrali kar tri prva mesta, in sicer: Marinka Jerančič, Jože Humerca in Marko Klemenčič so bili prvi, Milena Šivic je bila četrta in Zdenko Šivic peti v svojem razredu. Tudi ekipno so bili naši prvi. Ob tem lepem uspehu naših smučarjev in tekačev velja vsem iskreno čestitati, tako za dosežene rezultate, kakor tudi za udeležbo. Drugo leto bomo organizatorji tega tekmovanja mi. D.Š. / 'N Rekreacija na kolesu v____________________J Po programu aktivnosti na področju športa in rekreacije za mesec april smo v sredo, 15. aprila že prvič letos organizirali rekreativno kolesarjenje na relaciji Kranj — Preddvor — Kranj. Rekreacije se je udeležilo 13 naših delavcev, med njimi štiri tovarišice. Večina je bila tokrat letos prvič na kolesu in pozna se, da s to dejavnostjo šele začenjamo. Ob malem pivu pri Majču v Preddvoru smo malo poklepetali o dejavnostih posameznikov in si obljubili, da bomo zvesti tej obliki rekreacije. Ta oblika dejavnosti bo vsak mesec (do meseca oktobra) dvakrat v programu in vabimo še vse ostale, da si vzamejo čas in se priključijo skupini, ki se vsakokrat zadovoljna vrača domov. Darko Ob boleči izgubi dragega brata IVANA KEPICA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz tkalnice in sindikatu za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter denarno pomoč. Hvala tudi tovarišu Ahačiču za poslovilne besede. Žalujoča sestra Pavla z družino in brat Jože Prvomajska nagradna križanka 2 7 UPTOrJ riMci-Ai« sr apr n J POTJdOC- je I»iahA j>oiqA vnsTA SJA&O -f> PovSVj K-/IAOJ PA cetK&H ToVARkIA v ICO P*, v wofi Jil*- ALAlM PfiO ST ( <•«.6 j>Ai- IVPifJ 77WCA-/2. »CAPl?AtJ MAuftLOjA Porgono »VICA 6l6LUfti OČAK POhNO - ftlcgt', C-oZiaK nXNTetj HAL »Z kiA/^A KARLOVA C bSAhICi< JuuAK Aisens obje/ AbđjZ qiApKK vojA< V IĆ.&L O - *>\P**1 A.6D HOAJX-Ì+ /C/fi (n* »ta!J PA. .SLiKA*, HS6C' {OVČK-- jsvj e ic QIC, H TiSLiB - »<■44 lata e ITA. kal t$\Tl SoASA «UfMW 3#- /r«/S*r*KfA EAST A&K.A 'KJLAJ UP- o*.»;» \J>> 1 v tfAALUA sl .nee.a ('VaTT') R.M .6•{;-oP'X c e ure£ viMvJKG boUUG fL« rf»fCA\J +JDA Ky\L.fi»rJ 6WSACA PAl)A ' TlCflJ čLoveg tekA v ićOLVHi'Jr fi n» KreJ 1. nagrada: 1.100 din 2. nagrada: 900 din 3. nagrada: 700 din Rešitve križank nam pošljite do 20. maja na naslov: Uredništvo Tekstilca, Tekstilin-dus Kranj. Na križanko ne pozabite napisati svojega imena in priimka in naslova (oz. TOZD, kjer ste zaposleni) Vsem sodelavcem DE gravura se ob odhodu v pokoj naj lepše zahvaljujem za poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v lepem spominu na leta, ki smo jih preživeli skupaj. V bodoče želim delovni enoti in celotnemu kolektivu še mnogo nadaljnjih uspehov. Vera Gorzetti Zahvale Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovega blaga za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na vas. Kolektivu želim še veliko uspehov in napredka. Milka Strehovec Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem previjal-nice obrata II za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na vse vas. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Justina Zevnik