tari« izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za ino-temstvo K 30-—. — Naslov: UpravnlStvo »Zarje* a Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In *	od	6.—7. zvečer.	::
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravnlStvo sprejema naročnino in Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo.
Cena lnseratom:
■sr
finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26,—‘/a 7. zv. — Reklamacije poštnine proste
Štev. 103.
V Ljubljani, v petek dne 6. oktobra 1911.
Leto I.
Atentat v državnem zbora.
Pet strelov z druge galerije. — Panika v zbornici. — Grof Sturgkh na roki lahko ranjen. — Kdo je kriv? — Hujskanje zoper socijalne
demokrate.
Marsikaj nenavadnega je že doživela avstrijska zbornica poslancev. Marsikaj nenavadnega se je tako dolgo ponavljalo, da je postalo navadno in vsakdanje. Koncerti z miznimi pokrovi, bobni in trobente, rabuke vsake vrste do dejanskih spopadov, klofute, policija v dvorani, nasilno vlačenje poslancev iz dvorane. . . . vse to ;je lepi grški palači na Franzens-ringu znano. Po vsem svetu poznajo avstrijski parlament že tako, da se nikoder več ne čudijo, če prihajajo vznemirjajoče vesti. Polagoma se ^ privadi smatrati raznovrstne viharčke za nujen postulat takozvane „osterreiehische Ge-miltlichkeit.
Ali snočni telegrami z Dunaja so morali povsod pregnati take sodbe. Zgodilo se je v avstrijskem parlamentu le še nekaj novega: Z galerije so pokali streli, ostri streli, sproženi brez vsake misli na šalo. Pet ostrih, rezkih pokov v absolutni tišini, ki je nastala po vsej zbornici, čim se je prvič zabliskalo iz revolverja.
Francoski parlament je doživel tudi že take prizore. V avstrijskem je to noviteta. Senzacionalna noviteta, človek bi ne verjel, da se more pri nas zgoditi še kaj senzacionalnega, pa vendar — zgodilo se je. Mlad mož s češkim imenom, po rojstvu Dalmatinec, doma iz dežele vročega solnca in vroče krvi, je prišel na galerijo. Znal je dobiti vstopnico in z njo prostor. Prišel pa ni, da bi poslušal, temveč da bi slišali njega. Govoriti je hotel tako glasno, da ga morajo slišati — ne z jezikom, temveč z revolverjem . . .
Ali je res imel namen ustreliti justičnega ministra? Sam pravi, da. Ali njegova trditev še ni dokaz. Da nastane namen, je treba zdrave pameti. Toda zdrava pamet bo težko porodila misel, streljati z revolverjem z druge galerije pa hoteti pogoditi gotov cilj, Zdrava pamet bi človeku rekla, da ima v taki situaciji za devetindevetdeset odstotkov več upanja, da zadene petkrat druge osebe, kakor pa enkrat tisto, na katero je meril.
Toda to vprašanje naj rešijo zdravniki. Za moža, ^ je izvršil nesrečno dejanje, hvala prilikam, da brez tistega uspeha, ki ga je iskal, je odgovor na to vprašanje nad vse važen. Za nas ne.
Baron Gautsch je otvoril uvertiro in že jo svira vsa patriotična banda od nemško radikalnih norcev do slovenskih klerikalnih hinavcev: Socialni demokratje so krivi! Socialni demokratje so odgovorni!
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
— SemI — je dejalo dekletce. — Slabo prenpčišče ste si izbrali ... Siromašen kmet...
Otipala je duri, jih odprla in veselo za> klicala v kočo:
— Teta Tatjana! Popotnica je tu ...
Pa je odhitela. Iz teme je prihitel njen
— Zbogom! . . .
XVII.
Mati se je ustavila na pragu in zatisnivši oči z dlanjo se je ozirala naokolo. Koča je bila majhna in tesna, a čista — to je takoj sililo v oči. Izza peči je pogledala mlada ženska; molče se je sklonila. V.kotu na mizi je gorela svetilka.
Gospodar je sedel za mizo, potrkaval s prsti po robu in strmel materi v obraz.
— Le bližje!... — je dejal. — Tatjana, stopi, pa pokliči Petra . . . Ampak brž!
Žena je brzo odšla, ne da bi se ozrla na tujko. Mati je sedla na klop gospodarju nasproti in se ozirala naokolo — njenega kov-čega ni bilo nikjer. Mučna tišina je napolnjevala kočo, le plamen v svetilki je prasketal. Čemerno obličje kmeta se je majalo v materinih očeh in zbujalo v njej mrko čuvstvo.
— I*o, povej kaj! . . . Le hitro...
—- A kje je moj kovčeg? — je nenadoma vprašala mati glasno.
Prilika je zares lepa, da ne more biti lepša. Ko so moža aretirali, je baje sam dejal, da je socialni demokrat. Zaklical je: »Hoch die Sozialisten!“ Ali ni to dokaz, da je atentat socialno demokratično delo? Kdo pa je hujskal ljudstvo? Kdo je razvnemal množice? Kdo je pokopaval žrtve dunajske nedelje?
Ekscelenca baron Gautsch pravi: Socialni demokratje so krivil Od nemških radikalcev prihala votli odmev: ... so krivil In komaj raznese električna iskra senzačno vest, zatuli klerikalno glasilo v Ljubljani: Sadovi socialno demokratičnega hujskanja . , .1
Imeniten slučaj! Take prilike ne bodo gospodje izlepa dobili za svoje hujskanje zoper socialno demokracijo. In če bi vedeli, kaj je hvaležnost, bi morali Vavraka ovenčati z lovorjem.
Toda počasi! Smodnik razburja in žvižganje krogelj učinkuje na podoben način kakor alkohol. Deset minut, četrt ure je treba odpuščati vsako sodbo in vsak izbruh pijane strasti. Potem pa se mora človek vendar iz-trezniti, zlasti Če stoji bolj na odgovornem mestu kakor Vavrak. Gospodje, ki vodijo državo, gospodje, ki zastopajo narode in jim delajo postave, gospodje, ki pišejo za množice morajo imeti več razuma kakor mizar iz Šibenika. To je njihova dolžnost.
Vavrakov atentat je posledica in ima predzgodovino. Gotovo. Ali ta se ne da meni nič tebi nič konstruirati z besedami »socialno demokratične hujskanje". Premisliti je treba, kaj se je zgodilo in kaj se je moralo zgoditi, da je obžalovanja vredni atentat postal mogoč.
Socialno demokratične hujskanje ...! Kako lahko se izrekajo te cenene in prazne besede 1 Še veliko lože kakor se vzame nabit revolver v roke. Becimo da je bila socialistična agitacija res hujskanja. Ali če bi bila — dasi ni bila — vendar ni noben socialno demokratični hujskač učil: Kupite si revolverje pa pojdite na zbornično galerijo streljat ministre, C e bi bili socialni demokratje res hujskali — ta atentat in mogel biti uspeh njihove »hujskanje".
Kaj se sploh pravi »hujskanja" ?
Pojdite med ljudi, ki so pravkar vstali od opulentnega kosila, kjer so jim servirali ram-steake in toastbeafe, srno in fazane, poulaide in kopune, pa burgundovca in šampanjca. Pojdite mednje p(a jih skušajte nahujskati s pri-povestmi o draginji, če hočete igrati — ko-
Kmet je skomizgnil s pleči in zamišljeno odgovoril:
— Ne izgubi se, ne ....
Glas mu je upadel in je mrko nadaljeval :
— Prej v navzočnosti dekleta sem nalašč dejal, da je prazen ... o ne, ni prazen! Nekaj težkega je v njem!
— No ? — je vprašala mati. — Kaj pa?
Ostal je, stopil k njej, se pripognil in tiho
vprašal:
— Ali poznate tega človeka?
Mati je zatrepetala, a trdo odgovorila:
— Poznam!
Ta kratka besedica jo je razsvetlila odznotraj in ji je vse razjasnila odzunaj. Oleh-čano je vzdihnila in sedla trše na klop... r
Mužik se je široko nasmehnil.
— Prikukaval sem ... ko si mu znamenje, a on tebi. .. Vprašal sem ga uho — znanka stoji na stopnicah, kaj?
— In kaj je dejal on? — je hitro vprašala mati.
— On? Dejal je: mnogo nas je... da! Mnogo, je dejal;. •...................
Vpiašujoče je pogledal tujki v oči, se spet zasmejal in nadaljeval:
— človek velike sile!... Smel.. , vse pove naravnost... Bijejo ga ... in vse mogoče ... a on ostane pri svojem.
Negotov in nemočan glas, njegov neiz-razovit obraz in svetle, odkrite oči so pomirile mater. Nemir in bridkost je boljinboj] izpod-
na
mično figuro. Hujskajte, če nimate snovi; hujskajte, če nimate razpoloženih poslušalcev!
Ali bilo je snovi — preobilne; in bilo je razpoloženja — preživega. Draginja, pomanjkanje in lakota... Kaj je tu še treba hujskanja? Kaj želodec nima živcev, da čuti, kadar začne stradati in še bolj čuti, kadar strada ves dan, pa boljinbolj, čimdalje traja stradanje? Niso li tisti živci del vsega živčnega sistema, ki ima središče v možganih in sega tudi do srca? Kaj je treba hujskati ljudem, kadar hujska lakota tisočkrat bolj zgovorno od govorniške umetnosti vseh CJiceronov in De-mostenov ?
Kakor pošast, primerna Gogoljski fantaziji in Vereščaginskemu čopiču se je dvignila draginja, iztegnila koščene roke, zagrebla svoje kremplje v človeška telesa in stisnila človeške duše. Pa iščejo krivca! Iščejo ga, zares, kakor mož, ki je bil v gozdu, pa je iskal drevje. In ker so socialni demokratje povedali, da je beda, ni kriva beda, temveč krivi so socialni demokratje ...!
Nič ni treba hinavščine. Dogodek v parlamentu je žalosten, ali hudobno obrekovanje ga ne popravi. Zaslepljevanje samega sebe ne prepreči drugih obupnih, morda še bolj obupnih činov. Preveč slepote je že bilo in če ima res tudi najstrastnejša reč kaj dobrega na sebi, tedaj je dobra plat nesrečnega atentata ta, da lahko pomaga odpreti oči.
Mirne besede so argumentirale; nič ni zaleglo — sklenili so carinski tarif, zaprli so meje. Glasni klici so svarili; nič niso izdali
—	podražilo se je meso, podražil kruh. Burja je zažvižgala; nič ni pomagalo — odprli so ječe na stežaj in drakonska načela oživili v dvajsetem stoletju.
Hujskanje?... Pa!
Toda socialno demokratične ? ... Ne!
Atentat v zbornici je sad. Na čigavi njivi je dozorel, vedo vsi, razven tistih, ki nočejo vedeti, ker so jo sami razorali in gnojili in zasejali vanjo seme, ki mora roditi take plodove.
Le naj trobijo alarm zoper socialne demokrate ! Naj tulijo in divjajo in izkušajo prekričati svojo vest s protisocialističnim rohnenjem. Vse kletve, vse blazne gonje ne ustavijo socialne demokracije na njeni poti do zmage, kakor je ne ustavi žalostna zmota Vavrakova. Zakaj to pot je začrtala potreba in pod zastavo, ki jo nosi socialna demokracija, koraka — ljudstvo vsega sveta.
Kljub temu in onemu, kljub vsemu — naprej!
In če se zaroti pekel — naprej, naprej t
*
*	*
Dunaj, 5. oktobra. Na današnji seji državnega zbora je med govorom poslanca sodr. Adlerja izstrelil z druge galerije neki poslušalec 5 strelov proti ministrskim sedežem. Prva kroglja je zadela v leseno ograjo predsednikove mize in odskočila na roko naučnega ministra grofa Sttirgkha, druga krogla je pa odskočila na galerijo nad dr. Adlerjem, ki je ravno govoril. Druge kroglje so zadevale po-slaniške klopi. Ta dogodek je povzročil silno paniko. Vsled silne zmešnjave je [predsednik prekinil sejo.
Dunaj, 5. okt. Napadalec se piše Vavrak in je mizar iz Šibenika. Bil je pred nekaj leti član strokovne organizacije v Šibeniku. Ko je med Adlerjevim govorom izprožil strele, je zaklical: Živela socialna demokracija.
Dunaj, 5. okt. Vavrak je izvršil svoj nerazumljivi napad v zmedenosti. Soc. dem. stranka nima ž njim nikakih stikov in ne ve o njem nič natančnejšega.
Dunaj, 4. okt. Ko je po konferenci načelnikov predsednik zopet otvoril prekinjeno sejo, je dobil besedo ministrski predsednik baron Gautsch, ki je v svojem govoru napadal soc. dem. stranko in delal njo odgovorno za napad. Baronu Gautschu je odgovarjal posl. sodr. dr. Adler, katerega nemško nacionalni poslanci niso pustili niti izgovoriti. Adler je v svojem govoru izrekel obžalovanje, da se je moglo kaj takega zgoditi v sredi parlamenta, in je svečano izjavil, da odklanja njegova stranka vsakršno odgovornost za čin človeka, ki je izvršil dejanje očividno v zmedenosti, ter je končal svoj govor z besedami: Želim si, da bi tudi meščanske stranke imele glede tega dogodka tako čisto vest kakor socialno demokratična stranka. —
(Dalje glej »Zadnje veBti.")
Italijansko turška vojna.
Včerajšnji dan ni prinesel nobenih dragih pozitivnih vesti, kakor potrdilo, da je mesto Tripolis v italjanskih rokah. Pa tudi o tem dogodku manjkajo taka poročila, da bi si bilo mogoče napraviti popolnoma jasno sliko, kdaj in kako so Italijani prišli v mesto ip kakšen
rivalo jedko, bodeče sočutje z Bibinom. S slučajno in bridko zlobo je vzkliknila potiho:
— Bazbojniki ... praznoverci 1
Zaihtela je.
Kmet je odšel od nje in mrko pokimal z glavo.
— Torej sem le uganil, da so v kovčegu časopisi... kaj ?
— Da! — je preprosto odgovorila mati otiraje si solze. — Njemu sem jih prinesla.
Kmet je namrščil obrvi, z roko si je podprl brado, ozrl se v stran in molčal.
— Tudi 'do nas je dospelo časopisje... in razne knjige... Vse to je potrebno ... vse to je tako resnično! Sam le slabo berem, a prijatelja imam, ki zna bolje... Moja žena mi tudi čita ...
Kmet je obstal, pomislil, potem pa vprašal:
— Kaj napravite sedaj s tem . . . kov-čegom ?
Mati ga je pogledala in dejala izzivajoče:
— Vam ga pustim.
Nič se ni začudil, nič ni ugovarjal, le •’ je:
— Kam ...
Prikimal je z glavo, razčesal si brado s prsti in sedel.
Z neizprosno, uporno vztrajnostjo je spomin porival pred oči prizor Bibinovih muk, njegova podoba jp gasila vse misli v njeni glavi, bol in užaljenost sta dušila vsa druga čuv-stva, ni se ji; dalo misliti na kovčeg in na drugo. Iz oči so ji lile solze, obraz je bil mrk
in glas se ji ni tresel, ko je govorila gospo^ darju:	-
— Človeka odirajo, davijo in ga pohodijo . . . ti prokleti! ...
— Sila! — je tiho odgovoril kmet.
— A od kod jo jemljo ? — je vzkliknila mati togotno.
— Nam jo jemljo, vse je ljudstvu, vse je nam odvzeto t . . .
Dražil jo je kmet s svojim svetlim, a nerazumljivim obličjem.
— Da-a! — je zamišljeno zategnil.
Pozorno je poslušal, sklonil glavo k durim
in dejal potiho:
— So že tu . . .
— Kdo?
— Naši ljudje ...
Vstopila je njegova žena, za njo je vstopil kpiet s pegavim obrazom. Kučmo je zagnal v kot, hitro stopil h gospodarju in ga vprašal:
— Kako je kaj ?
— Ta je prikimal.
— Štefan!— je dejala ženska pri peči.
—	Nemara bi tiyka kaj jedla?
— Ne, hvala vam, draga moja l — je odgovorila mati.
Kmet s pegavim obličjem je stopil k ma-meti in dejal z bistrim glasom:
— Dovolite... Mene vlečejo za Petra Jegorova Bjabinina, po domače Šilo. Na vaše stvari se nekaj razumem. Citati in pisati znam, in pravijo da nisem tepec ...
 ----------------------- (Da«#.)
je zdaj tam položaj. Italijani so baje prerezali kabel, tako da ne morejo prihajati nobena neposredna poročila v Evropo. Pričakovati je torej tem več izmišljenih vesti. Že zdaj jih je vse polno, tako da kar pode druga drugo. A večinoma so take: »Semkaj prihaja vest! . .“, »Bazširjena je govorica . . »Časopisi pravijo .. .“ itd. Sicer se raznaša tudi drugače, zlasti pa y slučaju kakšne vojne, toliko neresničnih vesti, da je iz te navade nastala že cela vrsta dobrih in slabih dovtipov. Ali sedaj dela laž rekorde, ki pobijajo vse dosedanje.
Italijani so časnikarjem prepovedali spremljati njihovo mornarico in vojsko. To bi bil lahko čin previdnosti, če bi bilo bojno pozorišče n. pr. na Turškem. Ali od Tri-politanije je Turčija tako oddaljena in nje mornarica je za transport velikih vojaških mas tako nesposobna, da ji vesti, ki bi jih eventualno mogla zajemati iz časopisja, nikakor ne bi mogle koristiti več kakor vesti, ki jih dobiva naravnost od svojih čet in oblasti. Previdnost Italije se more torej le na ta način razlagati da hoče podajati širši javnosti samo take vesti, ki jih sama uradno izbere in — prikroji. Za njene vojne operacije je brezpomembno, kaj in koliko zve čitajoče občinstvo o dogodkih; za njeno slavo, ki jo misli menda umetno fabri-cirati, pa ne bo ta metoda nič vredna, ker bodo ljudje prav kmalu izgubili vse zaupanja do takih poročil.
*
* *
Eazburjenje zaradi dogodkov pred Prevezo, ki je dobilo v sredo nevarne dimenzije, ker je prišlo včeraj poročilo, da je italijanska vlada ukazala vojvodi Abruškemu, poveljniku eskadre v jonskem morju, da opusti vsak napad na Prevezo. Nikakor pa še ni jasno, kaj se je pravzaprav godilo pred Prevezo. Iz Eima potrjujejo, da je vojvoda Abruški poslal poveljniku mesta ultimatum, o vseh ostalih vesteh, zlasti o ponovnem napadu na turške torpedov-ke, ki se je baje izvršil v luki, pa ni glasu.
Tako je tudi Aehrenthalova politika zelo dvoumna. Listi, ki opravljajo njegovo službo
—	med njimi je ves klerikalni gozd — šču-jejo zoper Italijo tako ostentativno, da je ta marljivost prav sumljiva. Posebno se lahko opaža, da z največjim trudom povečavajo vsak dogodek ob jonskem in jadranskem obrežju, kakor' da ne more pričakati kakšnega incidenta, ki bi mogel dati povod avstrijsko italijanskem konfliktu. Dobro je znano, da so tudi pri nas ljudje, ki jim nič ne ugaja nevtralnost in ki hrepene po mobilizaciji. Ta politika »razširjanja domovine" je že precej stara; njeni zastopniki mislijo, da bi ravno zdaj lahko nastal na Balkanu tisti ogenj, pri katerem bi lahko pekli svoj kostanj. Ali med ljudstvom ni v Avstriji nobene želje po krvavem plesu in po egejskem morju. Po pravici se obsoja italijanska pustolovščina v Tripolitaniji, ali nikjer ni zapisano, da jo je treba posnemati na Balkanu. Tudi nas ni še noben balkanski narod naprosil, da naj ga pridemo reševat, pa nas najbrž« tudi ne bo.
*
*	*
Izpred Preveze.
B e r o 1 i n , 5. okt. S kompetentne strani javljajo, da je vest o ponovnem obstreljavanju Preveze nesresnična. Iz Italije so vojvodi Abruškemu z dveh brezžičnih postaj brzojavili, da naj opusti vsako streljanje na Prevezo. Vrhutega so mu poslali enak ukaz tudi s posebno torpedovko. Ugotovljeno je, da je dobil vojvoda ta ukaz pravočasno.
B i m , 5. okt. Uradno upozarjajo na izjavo, ki jo je bila vlada izdala o italijanskih operacijah, da nima akcija na jadranskem morju drugega namena kakor skrbeti, da so italijanske transportne ladje varne.
Carigrad, 5. okt. Na znano italijansko noto o operacijah na jadranskem morju odgovarja turška vlada, da so italijanske trditve neresnične. Turški torpedovki, ki sta imeli nalogo odpluti iz Preveze v San Giovani di Medua, sta pozdravili italijansko brodovje, ki jima je odgovorilo z ostrimi salvami. Turške ladje niso niti vedele, da je napovedana vojua. Tripolis.
Pariz, 5. oktobra. Semkaj je prišla vest, da se je mesto Tripolis udalo. Poškodbe vsled bombardiranja so neznatne.
Carigrad, 5. oktobra. Porta nima nobenega poročila, da bi se bil Tripolis udal.
B i m , 5. oktobra. Tripolis je v italijanskih rokah.
Pariz, 5. oktobra. Po verodostojnih vesteh se je Tripolis udal, ker so utrdbe preslabe, da bi izdržale bombardiranje. Na resen upor v Tripolisu sploh ni bilo misliti. Defenziva se organizira v deželi, kamor je odšel tudi večji del tripoliške posadke pred kapitulacijo.
Bengazl bombardiran.
Pariz, 5. oktobra. Javlja se, da bombardirajo Italijani tudi Bengazi.
Italijanske ekspedicije.
-	Genova, 5. oktobra. Včeraj je odplul italijanski parnik »America** proti Siciliji. Na njem je 1200 vojakov s potrebnim proviantom. V luki se je zbrala velika množica, ki je živahno aklamirala vojake. Na nemškem parniku
»Princessin Aliče8 je godba igrala italijansko himno.
Na Bdečem morja.
Carigrad, 5. oktobra, časopisi javljajo, da je neka italijanska ladja razdejala turški motorni čoln pri Hodejdi.
Navodila za turške lake.
B i m , 5. oktobra. Mornariško ministrstvo je izdalo poveljnikom luk ukaže: 1. Turškim ladjam, ki so bile ob času vojne napovedi v kakšni italijanski luki ali pa so tja priplule, ne da bi vedele o vojni, je dovoliti prost odhod v domače luke ali tja, kamor so bile namenjene. 2. Druge turške ladje je zapleniti. 3. Turškim ladjam, ki morajo zaradi sile poiskati pristanišče, je dovoliti, da ostanejo v luki, dokler je nujno potrebno, da morejo nadaljevati pot brez nevarnosti. 4. Zaradi blaga nevtralnih držav, ki se najde na zaplenjenih ladjah, je zahtevati navodila od mornariškega ministrstva.
Srbska izjava.
B e 1 g r a d , 3. oktobra. Srbska vlada je poslala turški noto, s katero zagotavlja, da bo varovala svojo dosedanjo miroljubno politiko napram Turčiji.
Tnrško ministrstvo.
Carigrad, 5. oktobra. Sestava novega kabineta je sledeča: Veliki vezir Said paša; vojna Ševket; nauk Abdurraman; finance Nail; stavbe Hulusi; notranje zadeve Dželal; mornarica general Huješid; pošta Ibrahim Susa; poljedelstvo Sinapijan; zunanje zadeve Bešid. Ibrahim Susa je maloazijski kristjan; Sinapijan pa Armenec. Bešid paša je bil doslej poslanik na Dunaju.
Splošna mobilizacija?
Carigrad, 5. oktobra. Nova vlada je ukazala splošno mobilizacijo turške vojske.
NOVICE.
* Pozicijo bana Tomašiča je obupno branil grof Khuen Hedervary v ogrskem državnem zboru. Poslanca Mezoffy in PoIonyi sta namreč interpelirala vlado zaradi reči, ki se očitajo banu. Našim čitateljem so v glavnih potezah znane po naših zagrebških poročilih. Khuen Hedervary — kar je resnično, se mora priznati tudi nasprotniku — je dober govornik in debater. Ali v tem slučaju je imel težko stališče, pa si je mogel pomagati z otročarijami in z zofizmi, katerih bi se sramoval petošolec. Dejstvo, da je Tomašič tudi še kot ban ostal predsednik, podpredsednik oz. upravni svetnik, številnih denarnih zavodov, ni mogel utajiti; ali dejal je, da to ni nič hudega, češ da se hipotekarna banka bavi samo s hipotekarnimi posli in ker vlada ne potrebuje hipotekarnih posojil, ne more postati položaj nikdar kočljiv. Po Khuenovem mnenju! »Hranilnica — pravi Kuhen Hedervaiy — je pa navadna hranilnica in pri takih zavodih smo vsi več ali manj člani." Ogrskemu ministrskemu predsednikn je že prav gotovo verjeti, da ima kaj v hranilnici: ali član hranilnice ni član uprave pa obenem načelnik vlade — to je vendar razlika. O ostalih denarnih zavodih je Khuen rajši molčal. Pravil je pa, da je popolnoma v redu, če je Tomašič ostal na vseh teh mestih, ker — ima ban jako skromne dohodke I Je že res, da ima Botšild večje revenije. Toda okroglih 38 tisočakov na leto bi za silo vendar zadostovalo za življenje. Kar je Khuen sicer še pripovedoval, je dobro za njegove mameluke na vladnih klopeh, ali razsoden človek se mora odvrniti s studom od njegovih argumentov, zlasti če pozna razmere in ve, da se je Khuen Hedervary o nekaterih rečeh naravnost lagal.
* Hrvaško srbska koalicija je včeraj objavila izjavo, ki je smatrati za dokument ogrsko hrvaške politik e.^V svoji izjavi odgovarja koalicija govoru grofa Khuen Hedervaryja, s katerim je zavračal v budim-peštanskem državnem zboru interpelacije zaradi Tomašiča. Treba si bo to izjavo zapomniti, ker postavlja grofa Khuen Hedervaryja v nekaterih točkah naravnost na laž. Lahko je mogoče, da bo ta izjava še igrala vlogo. V ujej je rečeno:
»Ne vjema se z resnico, da je hrvaško srbska koalicija naprosila dr. Tomašiča, da prevzame bansko dostojanstvo (to je namreč trdil Khuen Hadervary); nasprotno je dr. Tomašič sam, ko je prišel iz Budimpešte, pristopil k zastopnikom hrvaško srbske koalicije, ki so bili v Zagrebu, z naznanilom, da, priznava ministrski predsednik grof Khuen He-dervary potrebo, da se izpremeni sedanji režim na Hrvatskem, ki ga je Tomašiči sam in pozneje tudi ministrski predsednik imenoval protiustavnega in anarhičnega. Dr. Tomašič je dodal, da bi bil pripravljen prevzeti to nalogo, toda samo za 4 do 5 mesecev in samo če bi se mu posrečil sporazum s hrvaško-srbsko koalicijo. Šele ko je prišlo do znanega pakta 25. januarja 1910 med Tomašičem in koalicijo, je šlo na Tomašičevo željo več zastopnikov kolicije Khuenu Hedervaryju naznanit vsebino dogovora. Pri tej priliki je prišla koalicija prvič v dotiko z ministrskim predsednikom."
Končno poreka izjava tudi Khuen He-dervarijevo trditev, da je Tomašič pri omenjenih razpravah stavil pogoj, da sme obdržati svoja mesta v denarnih zavodih. O liim da ni bilo v pogajanju Tomašiča in Khuena s koalicijo niti govora . . .
* Iz Prusije Izgnana Rasinja. Iz Dolziga v okrožju Sebrium javljajo: Nastop policije zoper neko mlado Businjo je tukaj* povzročil veliko razburjenost. Pri svojem stricu, nekem mestnem zastopniku, je bila že nekaj časa petnajstletna Businja Ivana Novakovska. Dne 19. septembra je dobila nenadoma povelje, da mora priti na policijo, ne da bi ji bili povedali vzrok. Tam so ji dejali, da je aretirana in da jo bodo drugo jutro ob 4. odgnali na mejo. Dekle, ki ni niti slutilo, zakaj tako ravnajo z njo, je s solzami prosilo, naj ji dovolijo vsaj, da se poslovi od svojih sorodnikov. To prošnjo so ji odbili, pa so jo odpeljali v zapor. Drugo jutro so jo res odgnali na mejo. Sorodniki niso mogli dobiti niti najmanjšega pojasnila. Afera je tem manj razumljiva, ker je imela Novakovska dovoljenje, da ostane do 20. decembra v Nemčiji. Najbrže je mlado dekle postalo žrtev kakšne politične denunciacije. Pričakovati1 je, da bo vlada v državnem zboru pozvana na odgovornost.
* Diplomatsko dramo v dveh dejanjih objavlja Clement Vautel v pariškem »Matinu". Prvo dejanje se godi nekod na Turškem. Bri-ganti napadajo italijanskega diplomata markija di San Giuliana.
Prvi brigant: »Denar . . .“
Drugi brigant: „ ... ali pa življenje!"
Diplomat: »Lepe reči! Ali živimo v dvajsetem stoletju ali ne?"
Prvi brigant: »Nikar ne predavajte! Brzo denar, ali pa . . ."
(Pokaže na svoj pas, za katerim tiči cel arzenal pištolj in bodal.)
Diplomat: »In pri vsem tem smo še v civilizirani deželi ! Kaj bi se še le zgodilo, če dežela ne bi bla civilizirana?"
(Izroči roparjem, kar ima.)
Drugo dejanje igra v Carigradu. Marki di San Giuljano je udrl v sobo velikega vezirja.
Diplomat: »Tripolitanijo ali pa vojno!"
Veliki vezir: »Lepe reči! Ali živimo v dvajsetem stoletju ali ne?"
Diplomat: »Nikar ne predavajte! V štiriindvajsetih urah Tripolitanijo, ali pa . . .“
(Odvede velikega vezirja do okna in pokaže na £morje, kjer se bahavo ziblje velika italijanska barka.)
Diplomat: »Te sorte jih imamo še več."
Veliki vezir; »In pri vsem tem sva še oba civilizirana človeka. Kaj bi še le bilo, če ne bi «bila civilizirana?"
Drugo dejanje se gotovo tako konča kakor prvo . . .
* Napad na učitelja in samomor. V Magdeburgu je prišel 16-letni dijak realne gimnazije Oton Koch v torek v stanovanje nadučitelja Ismerja in ga je hudo ozmerjal zaradi nekega slabega izpričevala. Naenkrat je potegnil iz žepa samokres in nenadoma ustrelil. Ismer je bil težko ranjen. Nato je obrnil orožje proti sebi in sprožil v usta. Imel je pa še toliko moči, da si je prerezal žile. Umirajočega so odpeljali v bolnišnico.
* Napad v Bagdadu. Iz Carigrada javlja »Frankfurter Ztg.": Ko je višji knjigovodja bagdadske železnice Oberland jahal iz Bagča v Ajzan, ga je napadel neki sodni uradnik in več Turkov. Oberland se je branil z revolverjem in je enega Turka težko ranil. Tako se mu je posrečilo, da je pobegnil v Bagče. Zvečer pa je prišel kajmakam s šestimi orožniki v železniško poslopje in ga je aretiral. Nemški konzul v Adani je takoj poslal konzularnega uradnika v Bagče, ali kajmakam ga ni hotel priznati.
Vojne sile Italije in Turčije.
Vojna, ki jo je Italija napovedala Turčiji, je kolikor toliko resna, čeprav je italjanska vlada sramežljivo imenuje le »vojno akcijo". Če ne pride vendarle do kakšnega posredovanja ali pa če se Italiji ne odpro oči, da se je s svojo pustolovščino zapletla v mrežo, katere ni poznala, tedaj se bo v Italiji in na Turškem mobiliziralo tem več, čim dalje bo trajal konflikt. Za ta slučaj si je treba napraviti tudi pravi pojm o vojnih silah, s katerimi moreta razpolagati obe državi.
Italjanska vojska ima v miru 14.553 častnikov in gažistov, 268.212 podčastnikov in vojakov ter 61.855 konj. Vojno stanje pa znaš« po lanskem računu:
častnikov (aktivnih in rezervnih) .	39.855
stalne vojske  ....................... 268.218
rezerve ‘............................. 488,487
mobilne milice ........	326.560
teritorialne milice (črne vojske,) . . 2,274.737
Skupaj torej . . 3,374.857 mož. Seveda so te številke samo na papirju; odšteti je od njih mrtve, izseljencev, take, ki so postali za orožje nesposobni itd. Teritorialna milica ne pride v poštev za vojno izven dežele.
Italjanska mornarica šteje 19 bojnih ladij prvega razreda, 5 drugega, eno tretjega, 2 če_ trte^a, 7 petega, 11 šestega razreda; potem 23 torpedolovcev, 28 pomorskih čolnov, 8 tor* pedovk prvega, 45 drugega, 10 tretjega razreda, 26 pomožnih ladij, 75 ladij za službo v lukah, 26 transportnih bark. Vsega skupaj je 294 ladij, ki imajo 540.917 ton, 959.873 konjskih sil, 522 topov z več kakor 10 cm. kalibra, 1166 topov z manj kakor 10 cm kalibra, 26.309 mornarjev in 5470 vojakov za obrežno službo. Lani so se še gradile 4 bojne ladje prvega razreda, 3 bojne ladje četrtega razreda, ter 12 pomožnih in za obrežuo službo pripravljenih ladij. Od teh je 1 drednot že postavljen v službo.
Po številu zaostaja turška vojna sila daleč za italjausko. Po uradnih izkazih iz leta 1907 (poznejših uradnih podatkov ni na razpolago) šteje vojua na suhem :
Stalnih in teritorialnih čet . \	810.000
redifna vojska drugega reda . .	530.000
črna vojska.......................- .	100 000
v m ,	skupaj . . 1,440 000
moz. To vojsko v nujnem Času lahko še povečajo :
Hamidije topništvo iz Kurdistana z 20.000
libanonska milica............................... 3.000
neregularne čete v Tripolitaniji . .	20^000
arbanaški prostovoljci z....................... 20.000
skupaj z . . 1,503.000 mož. Med temi jih je 700.000 popolnoma vojaško vzgojenih. V štirih letih se je turška vojska pač povečala, ali efekt ni znan.
Zelo na slabem je Turčija s svojo mornarico, ki šteje 4 oklopnjače, 4 okovane korvete. 2 križarki, 1 torpedno križarko, 2 torpedolovca, 27 torpedovk in dva pomorska čolna. Vsega skupaj 42 ladij, ki imajo 56.754 ton. 122.210 konjskih sil, 318 topov in 77 cevi za lansira-nje torpedov.
Ze po teh številkah je razvidna ogromna razlika med vojnimi silami obeh držav. Glede na turško mornarico pa je še treba vzeti v poštev, da so ladje stare, nekatere po 30 do 40 let in da je mornariško osobje slabo izvež-bano.
Ljubljana in Kranjsko.
— Liberalna stranka se je preobno-vila. Imela je v sredo sestanek zaupnikov, ki je izvolil nov izvrševalni odbor in sicer: Predsednik dr. Ivan Tavčar; I. podpredsednik dr. Karel Triller; II. podpredsednik dr. Vladimir Bavnihar; tajnik Adolf Bibnikar; blagajnik dr. Alojzij Lavš; dalje 5 članov: Franchetti En-gelbert, dr. Kokalj Alojzij, dr. Novak Fran, dr. Pesjdtnik Pavel in Beisner Josip. — Torej starini in mladini zopet lepo skupaj. Bomo videli, kaj bo.
— Državnoželezniška kurilnica v Ljubljani se je v zadnjem času začela nekako razvijati in menda nas ne loči več dolga doba, ko nam iz nje nastane navadna prisilna delavnica. Nekateri gospodje v njej so si prilastili popolnoma nove manire in človek, kijih bliže ne	pozna,	bi	si	prav lahko mislil, da ima
opraviti	s pastirji	in	pastirčki.	Ko je zginil
zloglasni Poka de Pokafalva iz načelniškega mesta, smo se prav res veselili in domišljali smo si,	da so	ž njim zginile	tudi rovtarske
manire.	Sedaj	bo	pa	že kmalu	treba priznati,
da je star pregovor, ki pravi: »Es kommt sel-ten was besseres nach" še umesten. Upamo, da bodo za enkrat te vrstice zadostovale in jako neprijetno bi nam bilo, če bi bili prisiljeni odmotati tisti ovitek, v katerem hranimo topove precej velikega kalibra. Kurilniški pro-fesijonisti in delavci! pamet, pamet. Mar ne vidite kam jadrate? 12. ura se bliža.
— Železničarji In železničarske žene, pozor ! Nocoj ob sedmih je v gostilni g. Favaj poleg kolodvora železničarski društveni shod. Železničarji in žene, udeležite se tega shoda polnoštevilno!
— Organizacija konzumentov v Ljubljani je »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico". Delavci, v času sedanje draginje se strnite v močno organizacijo konzumentov! Pomagajmo si sami! — Pisarna konzumnega društva za Ljubljano in okolico je v Šelenburgovi ulici 6., II. nadstropje.
— Trgovska In obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima danes ob pol
5.	popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Določitev zborničnih članov, ki jim je letos izstopiti iz zbornice ter predlog za imenovanje enega člana v volilni komisiji za zbornične volitve. 5. Prošnja trgovskega društva »Merkur" za podporo. 6. Volitev člana v odbor deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. 7 Volitev zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, na Vrhniki, v Kranju, Škofji Loki iu Tržiču. 8. Tajna seja.
— Za TrnoTO-Erakoro se ustanovi podružnica spl. del. zveze Vzajemnosti v soboto zvečer ob 8. v gostilni pri Erbežniku (Vel. čolnarska ulica). Pridite vsi sodrugi tega okraja!
/
— Št. Jabobski okraj ima ustanovni sestanek za ustanovitev podružnice spl. del. zveze Vzajemnosti v soboto ob 8. zvečer v gostilni pri Poku na Starem trgu.
— Solo za glasovlr otvori pevski odsek n Vzajemnosti" za zimsko sezono. Priglase sprejema pevovodja sodrug B a 1 o g od 1. okt. dalje vsak dan od 4. do 6. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. dopoldne v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6. v drugem nadstropju. Kdor hoče, se pa tudi lahko vsakčas pismeno priglasi odboru pevskega zbora »Vzajemnosti", pod enakim naslovom. Vpisnina za ta pouk znaša enkrat za vselej 2 kroni, mesečna pristojbina pa 5 kron. Poučuje se v slovenskem in nemškem jeziku. Opozarjamo na to šolo starše in mladino.
— Pevski odsek »Vzajemnosti" poživlja vse sodruge-pevce, da se gotovo udeleže nastopa pri kovinarski vinski trgatvi v soboto ob 8. zvečer v gostilni pri Anžoku v Spodnji Šiški. Zbirališče v društvenem lokalu ob 8.
— Plesni odsek Vzajemnosti naznanja, da otvori v nedeljo 8. t. m. točno ob 3. popoldne plesne vaje, ki se vrše nadalje vsako nedeljo in praznik v mali dvorani Narodnega doma. Obisk je omejen le na Zvezine člane in članice ter povabljene in po njih vpeljane goste!
— V Spod. Šiški se je snoči ustanovila podružnica spl. del. zveze Vzajemnost za Sp. Šiško. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Josip Udovč. Člane sprejema sodr. K a -r e 1 Kisovec.
— Moščanska podružnica splošne del. zveze Vzajemnosti ima svoj občni zbor v soboto zvečer ob 8. v gostilni pri Podobniku.
— Rakovica pri Kranju. V nedeljo, dne 8. oktobra 1911 ob 2. popoldne bo v gostilni g. Indliharja v Rakovci pri Kranju (žel. postaja sv. Jošt) shod prognih uravnavalcev in preddelavcev. Sodrugi in tovariši, udeležite se polnoštevilno shoda, kajti znano vam je, da se ravno mi nahajamo v najbednejšem stanju.
—	Mrtvega so našli. Iz Ilirske Bistrice poročajo: Pajlko, hlapec pri Kregarici v II. Bistrici je peljal v nedeljo nekega gosta v Koritnico. Ko je bil čas povratka, ni bilo o Pajlku nobenega sledu in gost se je odpeljal sam brez voznika v II. Bistrico. Okolo
6.	zvečer ga je zagledal Delost ml. na skednju svojega očeta; povedal mu je, da je gost že odšel z vozom in s konjem. Pajlko je zamrmral nekaj nerazumljivih besed in Delost je menil, da je hlapec pijan. Drugo jutro pa so našli Pajlka mrtvega na skednju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
— Povožen. Andrej Rupnik iz Idrijskega loga je peljal Tomažu Likarju iz Idrijske Bele voz tramov v Ajdovščino. Med Colom in Ajdovščino je padel tako nesrečno pod voz, da je vsled hudih poškodb na cesti umrl.
—	Tržič. Shod proti draginji bo v nedeljo 8. t. m. ob pol 4. popoldne v srostilni pri Pelarju. Sodrugi v Tržiču in okolicr, agitirajte obilno udeležbo.
— Člani » Konzumnega društva za Ljubljano ln okolice" v Tržiču se opozarjajo, da do 18. t. m. oddajo vse dividendne znamke v prodajalno proti potrdilu. Znamke se začno sprejemati 9. t. m. Znamkam se mora priložiti tudi članska knjižica.
— Amaconke na Javorniku. Iz Javornika nam pišejo: Naša Marijina vojska iz Koširjeve šole Vana je hrabro pleme! In »moške" so te naše device, da je kaj! Pred dobrima dvema tednoma sta se podali dve Marijini služabnici k čuku v vas. Smuk čez cesto okolo
10.	zvečer, hajd po loj trči navzgor v »orlovo" gnezdo! Pa ne mislite, da jih je žgačkala pregrešna strast, je ki ob takih urah celo svetemu Bernardu nagajala, zakaj zdravilo za take nepoklicane in nezaželjene sle ni vasovanje, ampak
— pekoče koprive. Naši devici od spečega čuka nista terjali ljubezni, ne, ne, ampak le
— moške hlače in drugo obleko, s čimer jim je drage volje postregel. Marija K. in O-va Micka sta zlezli brž v hlače; kot hrabri Ama-conki sta stopili v Orehovnikovo gostilno in korajžna hlačmanica Marička naroči čašo piva in cigarete. Gostom v krčmi je »fant" očividno imponiral in eden je glasno pripomnil: Kateri fant pa je to, ki tako imenitno, kadi! Ama conka se odreže: Hudič prokleti, kakšen „folk‘ pa je to, da ne pusti človeka pri pijači v miru. Nato se jezno napotita Amaconki na vas klicat fante in dekleta. Barbanekov oče so bili vsi iz sebe, ker niso mogli niti o polnoči mirno za. spati. Zagrozili so »korajžarjema" s kranjsko gorskim sodiščem! Tega pa sta se »fanta" ustrašila! Vrnila sta se nazaj k »čuku"; ta pa se je nemalo začudil, ko je opazil, da so hlače na spodnjem koncu vse premočene — od korajže. Moške hlače pač niso za ženske, si je mislil in zatrdno sklenil, da jih nikoli več ne izposodi 1
Idrija.
— Občinski odbor za delavstvo. Občinski odbor mesta Idrije je bil sklenil na svoji seji 20. septembra t. 1., da podvoji de-putaciji, izvoljeni na predlog župana, podpre prošnjo delavstva c. kr. eraričnega rudnika v Idriji. Deputacija je poleg osebne intervencije pri c. kr. rudniškem predstojništvu g. dvor-
nem svetniku Billeku vložila tudi pismeno mošnjo, ki se glasi: »Z ozirom na neprestano laraščujoče cene moke, sladkorja, kave, fižola, rrompirja, slanine in sploh vseh živil, ki jih delavno ljudstvo mesta Idrije najnujneje potrebuje, naj bi sl. c. kr. rudniško ravnateljstvo skušalo Čimprej uresničiti opravičene žejje delavstva c. kr. eraričnega rudnika v Idriji, da jim prizna draginjsko doklado v visokosti, izraženi v prošnji delavstva z dne 17. septembra 1911, in naj bi se jim ista po vrhu mesečnega zaslužka izplačevala. Kot dokaz resnično visoko naraščajočih cen najpotrebnejših živil, prilaga mestni urad cenik nekaterih živil iz leta 1907 in 1911, iz katerih je razvidno, da so cene živil znatno poskočile, dočim so delavske plače v tem času ostale na isti višini kakor 1. 1907."
*	Prodajalcem in kupovalcem onih hiš, kjer se nahaja krčmarska koncesija, se naznanja, da s tem, če kupec hišo kupi, ne sme misliti, da velja koncesija tudi za njega. Prodajalce, ki bi skušali pod pretvezo koncesije svoje hiše prod jati samo, da bi kupec dražje plačal, bo politična oblast strogo zasledovala in kaznovala.
—	Večjo množino krompirja in fižola namerava kupiti mestna občina v Idriji. Kdor bi bil voljan postaviti krompir po 10 K za 100 kg in fižol po 35 K za 100 kg v Idrijo, naj se zglasi pri županstvu svoje občine.
Elebtrokinematograf »Ideal". Danes večer smeha (lepe slike), popoldne znižane cene za dijake. Od sobote do pondeljka drama v 3 dejanjih: »Grešna ljubezen". Torek senzacija:
II.	drama iz serije Asta Nielsen »Ob velikem trenotku".
Goriško.
—	Iz Komna. V nedeljo dne 1. t. m. smo imeli javen shod, na katerem je poročal sodr. Kopač o draginji. Dobro obiskanemu shodu je predsedoval sodr. Alojz Colja. Ko je pozdravil zbrano ljudstvo, je predsednik podal besedo sodr. Kopaču, ki je v tako lepem tonu in v priprostem umljivem govoru, pojasneval današnji položaj delavca — kmeta, da so ga kar strme z odprtimi usti poslušali. Ožigosal je klerikalno stranko, ki ob vsaki priliki nastopa proti delavstu in kmetu. Klerikalna stranka je najbolj sokriva današnji draginji s tem, da so bili njeni poslanci vedno proti otvoritvi mej, čeravno so njeni voditelji večinoma rimski duhovniki, ki v teoriji kaj radi uče ljudstvo Kristusove nauke lačne nasiti, žejne napajati, a v praksi teh načel sami nočejo poznati Iz države se sme izvažati vse, noter pa nič. Militarizem seveda ni izostal, saj ta ima tako žrelo, da žre, žre in žre kot nikdar nenasičena prostitutka. To pa ljudstvo čuti, posebno nižji sloji na direktnih in indiretnih davkih. Vojnemu ministru so slovenski poslanci zelo simpatični, ker mu gredo vedno na roko pri žrtvah za toliko nepotrebni militarizem. Vojaštvo služi le za notranji boj v državi, kakor se je že večkrat pokazalo in tudi zadnjikrat na Dunaju, proti sestradanemu ljudstvu, ki je zahtevalo le kruha za lačni želodec. Nad temi ekscedeuti, ki so pobili par šip se vlada maščuje in sodišča jim diktirajo krute kazni. Duhovniki pobijajo našo odkritosrčno in naj-pravičnejšo stranko s tem, da je protiverska, dočim pa v resnici nima popolnoma nič z vero ampak le s tistimi, ki izkoriščajo vero v svoje politične namene. Naprednjaki napadajo našo stranko s tem, da nam očitajo breznarod-nost. Ali je mogoče, da bo lačen in truden de^ lavec z iztradanim želodcem poveličeval svojo domovino in pel ono naprednjakom tako priljubljeno »Lepo našo domovino", ki mu ne da niti toliko, da bi se preživljal temveč mora poprijeti za culo in hajd s trebuhom za kruhom v — Ameriko? Ravno tisti, ki se ponašajo s svojo narodnostjo in s svojimi zaslugami za narod, se prelevajo. Tako je nafarbal Gregorin Kraševce s falsificiranim programom ter je v parlamentu vrgel trobojnico in se opasal s papeško zastavo. Tu se spoznajo v pravi luči ljudski zastopnik, ki izkoriščajo ubogega trpina kmeta. Glavna opora države sta kmet in delavec ter nujno potrebno je, da se ta dva ele menta spojita s svojimi enako trdega dela žu-ljavimi rokami . . . Tako nam je sodr. Kopač podal skico vladne politike in ljudskih zastopnikov. Želeti je, da pride še večkrat med nas. Po shodu se je vršil sestanek zaupnikov. Ustanovil se je pripravljalni odbor krajne organizacije v Komnu in sicer iz sledečih sodrugov: t. č. predsednik Justin iz Volčjegrada, Žigon Fran iz Komna, Kosmina Viktor iz Gorjanskega, Švara Anton iz Komna. Po možnosti se ustanovi tudi pevski zbor. Tudi na zavednem Krasu mora vihrati rdeča zastava, pot katero je edina rešitev delavca in kmeta, So drugi! Na delo za dobro stvar! Agitirajte za edin naš dnevnik »Zarjo".
Rdečkar.
—	Izvrševalnl odbor okrajne orga nizacije za Gorico in okolico je 'na svoji seji, dne 1. oktobra t. L — z ozirom na bližajoče se občinske volitve v raznih občinah v goriški okolici — sklenil priporočati vsem krajnim organizacijam soc. demokratične stran-
ke, da uvažujejo in se ravnajo po skleps deželnega političnega odbora v Gorici, da nasto-)a stranka pri občinskih volitvah povsem samostojno, ne oziraje se na kompromise z drugimi strankami.
Istra.
— Draginski shod v Pulju. V nede-jo smo imeli v Delavskem domu ljudski shod, ti je bil jako dobro obiskan. Stranka je izprva nameravala prirediti shod v gledališču Ciscutti, )a ga ni mogla dobiti. Kdove, kaj bi se bilo zgodilo ubogemu gledališču, če bi se bila v njem izpregovorila beseda o draginji, o kateri govori ves Pulj 1 Napovedal se je torej shod v Delavskem dome. Se so imeli nasprotniki upanje, da se izjalovi, ker je deževalo prav takor v tropah, tako da so drli po visečih ulicah kar potoki. Ali kljub temu je bila velika dvorana Delavskega doma, kateri v Pulju raz-ven gledaliča kar se tiče velikosti ni enake, polna. Na shodu, ki je bil jako živahen, je sodrug L i r u s s i temeljito razložil vzroke draginje in po zaslugi ožigosal nje povzroče-valce, med katerimi je tudi avstrijska vlada
, Nekoliko so zvedeli o tem tudi vojaki, ki so bili pripravljeni, kakor da ima v Pulju v nedeljo izbruhniti revolucija. Pač slabo vest morajo imeti tisti, ki se pripravljajo na vseh plateh z bajoneti in s puškami zoper izstradano ljudstvo!
— Zidar Ivan Petelin, ki je pri so-drugu Lipovšeku v Pulju naročil »Zarjo", je odpotoval iz Pulja. Kdor bi vedel za njegov naslov, je naprošen, da ga sporoči našemu upravništvu, ker se mu sicer ne more dostavljati naročeni list.
— Cene istrskega grozdja. Dne 28. septembra so bile uradno razglašene sledeče povprečne cene islrskegc grozdja: V Piranu refoško K 28 21, piautadella K 28. muškat, beli K 39, in navadni, beli K 28. V Oraaku teran K 26, navadno belo K 25. V Kopru: refoško K 31-42, v Novemgradu teran K 28, navadno, belo K 24, in rizling K 26. V Poreču teran K 29.50, piautadella K 20, burgundec K 26, navadno, belo K 20, traminec, beli K 26. V Kanfanaru: teran K 32, v Rovinju: teran K 33-85, muškat, beli K 28. V Rulju teran 32 65, navadno K 29 in v Lošinju: navadno 28 in navadno belo, K 32.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. V soboto se igra prvič na našem odru Jaroslava Hilberta krasna drama »Krivda" z gdč. W i n t r o-v o v glavni ulogi. Predstava za n e p a r -abonente, s čimur se vrsta predstav izpremeni.
—	VII. nmetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča se otvori danes 5. oktobra ob pol 12. dopoldne za splošen obisk. Vstopnina 1 K, ob nedeljah in praznikih 60 v, za dijake in organizirane delavce 40 v. Posebna vabila k otvoritvi se ne bodo razpošiljala. Od petka naprej je razstava otvorjena vsak dan od 9. dopoldne do 5. popoldne.
Gospodarski pregled.
** Letina na Francoskem. Francoska vlada objavlja o letini sledeče: Žetev pšenice znaša 87,128.800 q, lani 86,866.100 q, rž znaša 12,222.250 q, lani 12,197.470 q. Glede ovsa in ječmena se bo pridelek naznanil kasneje. Vsa letina leta 1911 ne bo zadostovala potrebi, ki znaša 108 milijonov hektolitrov, odnosno 123* hi, to je 94,710.000 q, kajti za setev se potrebuje 13 milijonov, za obrtne namene 2 milijona hi. Nedostatek upajo pokriti z uvozom iz Alžira, Tunisa in tujine. Strokovnjaki trdijo, da se primanjkljaj ne bo dal pokriti in se cene pri vsem tem najbrže ne bodo povišale.
Državni zbor.
Češko nemški kravali. — Češki otroci v parlamentu. — Nemško radikalne atake — Pretep. — Streli z galerije. — Atentator aretiran. — Draginjsko vprašanje na dnevnem redu. — Gautsch napada socialne demokrate.
—	Adler govori. — Nemško nacionalna pobalinstva.
Dunaj, 5. okt. Današnja seja državnega zbora je bila burna in in razburjena kakor še nobena, odkar je sploh ustava v Avstriji Najsenzačnejši dogodek je bil atentat Vavraka na ministrsko klop. Ali kravali so se pričeli že pred otvoritvijo seje v vestibulu. Zaradi za-tvoritve čeških šol na Dunaju je bila namenjena neka deputacija k baronu Gautschu. Po vzoru iz Budimpešte je vzela deputacija okrog 200 za šolo obveznih otrok s seboj. Spremljali so jih starši. Posebno dobrega okusa pač ne kaže izrabljanje otrok za politično demonstracijo. Preračunjeno teatralen efekt tudi ne napravi pristnega vtiska. Resna reč se s tem karikira in potegne na nivo komedije. Ali to je briga tistih, ki so aranžirali reč. Prihod so pa opazili nekateri nemški radikalci. Začeli so takoj zmerjati in so obvestili svoje tovariše, ki so bili na klubski seji. Hipoma se je vestibul napolnil in med nemškimi in češkimi poslanci
je prišlo do grdih scen. Zvenele so celo klofute. Odurni prizori so se šele končali, ko je baron Gautsch poslal pošto, da sprejme depu-tacijo desetih članov. Vestibul se je prav počasi praznil.
Otvoritev seje.
Predsednik dr. S y 1 v e s t e r je otvoril sejo nekoliko minut po 11. dop. Omenil je, da sta izza zadnje seje umrla poslanca R e i n i -g e r in Š i 1 e n y. Posvetil jima je nekoliko besed v spomin. Potem je izražal sožalje za-zaradi oklopnjače »Libertč" v Toulonu.
Klici socialnih demokratov: Kaj pa žrtve v Ottakringu? Ottakring je bližji kakor Tou-lon.
Po prečitanju vlog naznanja predsednik, da je postavil na dnevni red revizijo zborničnega poslovnika.
F i e d 1 e r (mladočeh) predlaga, da se postavi draginjsko vprašanje kot prva točka na dnevni red.
G r o p (nem. nac.) podaja enak predlog, ravno tako Seitz in Nemec (soc. demokrata).
Predlog je bil sprejet z ogromno večino. Seja se prekine in se izvrši vpisovanje govornikov. Po 20 minutah se zopet otvori seja.
Adler govori.
Prvi dobi besedo sodrug dr. Adler. (Obširneje priobčimo njegov velezanimivi govor zaradi pomanjkanja prostora jutri. Op. ur.) Dr. Adler omenja, da se shaja državni zbor v povsem izrednih razmerah. Povsod so usodepolna in žugajoča vprašanja. Tudi za Avstrijo je
nevarnost bratomorne vojne.
Mi nočemo vojne, tudi ne zaradi domišljenih balkanskih interesov. — Mesno vprašanje je simbol slabosti naše vlade. Govornik omenja dogodke z dne 17. septembra in pravi: Vemo, da imate vojaštvo, žandarmerijo, policijo in vso birokracijo. Gotovo, moč imate, da napravite toliko zlega, kolikor hočete. Ampak 17. septembra ni bilo treba streljati. Nato kritizira govornik sodbe, ki jih izrekajo dunajski senati in opisuje prizore iz ottakrinške bede. Dejal sem si . . .
Atentat.
Ta hip poči strel. Hipoma se poleže šum in nastane absolutna tišina. V kratkih iuterva-lih počijo še štirje streli. Vsi so namerjeni proti ministrskim sedežem. Navzoča sta od ministrov grof Sttirgkh in dr. Hochenburger. V zbornici nastane panika in nepopisen dirindaj. Tudi galerije se poloti groza. Večina ljudi v dvorani in na galeriji ne ve, kaj početi. Eni beže, drugi se skrivajo, tretji tekajo seraintja, kriče, skratka brezprimerna zmešnjava.
Aretacija.
Med tem plane nekoliko zborničnih slug na moža, ki je streljal. Ta se da mirno prijeti in zakliče: »Hoch die Sozialisten!“ Odvedejo ga v pisarno predsedništva, kjer ga zaslišijo. Tu so navzoči predsednik dr. Sylvester, podpredsednik Zd’arsky, sekcijski šef Bauer-Bagehr, policijski predsednik Brzesovsky in dvorni svetnik Gorup. Pravi, da se piše Vakup, star je 26 let, rojen v Šibeniku, mizar.
Iz parlamenta so ga odpeljali v policijsko stražnico v Liechtenfelsgasse. Pozneje so ga izročili deželnemu sodišču.
Sejo so med tem prekinili.
Nadaljevanje seje.
Ob pol 3. se je seja zopet otvorila. Dr. Sylvester izraža svoje obžalovanje zaradi dogodka. Potem nadaljuje dr. Adler svoj govor, dočim nemški nacionalci rigajo kakor osli.
Adler: Vi kričite neprenehoma: Rdeče zverine! Komurkoli so bili oni streli namenjeni, niso dosegli svojega cilja in ga niso smeli doseči. Nasvetoval jih ni razum, ampak blaznost . . .
Potem je govoril
baron Gautsch.
Ministrski predsednik je hotel napasti socialne demokrate in se je poslužil neverjetno nelojalnega sredstva. Citiral je neki govor dr. Adlerja, v katerem je Adler opisoval obup ljudstva in dejal, da si že marsikdo pravi, preden sestradamo in pokrepamo, se hočemo vsaj maščevati. .. Baron Gautsch pa je zamolčal Adlerjeve besede: »Jaz ne delim teh čustev in tudi Vi ne bi imeli tako misliti!" ... Baron Gautsch stoji torej na stališču, da posvečuje namen sredstva . . . Potem je pravil, da nima strahu.
Nato govori Baechle.
Daszynski protestira, da je Gautsch napačno citiral Adlerjeve besede.
S tem se seja zaključuje.
Napadalčeva oseba.
Dunaj, 6. okt. Napadalec se imenuje Nikola Njeguš Vavrak. (Njeguši so Črnogorci. Starejšina rodu Njegušev je črnogorski kralj Nikola. Zaradi pomanjkanja v Crnigori se je mnogo Njegušev, ki štejejo skupno okrog 2000 glav, izselilo v severno Dalmacijo).
Dunaj, 6. okt. Vavrak je prišel šele pred kratkim na Dunaj. V torek je prišel v pisarno zveze lesnih delavcev in je pozdravil ondotnega uradnika Pavlina, ki se je nekoliko
spominjal nanj iz prejšnjih časov. Prosil ga je, da bi mu pokazal dunajske znamenitosti. Pav* lin si je izposloval poldneven dopust in ga vodil po mestu. Vavrak je izjavil, da bi tudi rad videl parlament. Pavlin je naprosil poslanca sodruga Widholza, da mu posreduje vstopnico, kar je Widbolz storil. Na galeriji je bil Vavrak ločen od Pavlina.
Wolfu se meša.
Dunaj, 6. okt. Po atentatu je Sylve-ster, ki si sam ne zna pomagati, sklical sejo klubskih načelnikov. Tu je Wolf predlagal, naj se izreče, da ne morejo drugi poslanci sedeti sbupaj s socialnimi demokrati. Adler je kratko omenil, da bi bila vsaka beseda o tem nazoru izpod časti njegove stranke. Wolf pa je skušal na vsak način pridobiti kaj Pavlihcev, ki bi bili zapustili socialne demokrate. Oditi pa je moral le sam, s seboj je vzel dolgi nos.
G r o s s je želel, da bi Adler opustil nadaljevanje svojega govora. Seveda je dr. Adler to odločno odklonil.
Garnizija v pripravi.
Dunaj, 6. oktobra. Zaradi otvoritve parlamenta je bila včeraj vsa dunajska garnizija konsignirana (!)
Tripolitanska vojna.
Bombardiranje Tripolisa.
Tripolis, 6. oktobra. Bombardiranje Tripolisa je včeraj tretja divizija Italijanskega brodovja nadaljevala. Notranjim utrdbam so Italijani prizanašali, da ne pokončajo mesta. Bateriji »Sultane* in ,Hamidie“ sta demontirani in nerabni. Ko je priplula bojna ladja »Garibaldi" v pristanišče, sta dva častnika preiskala bateriji. Našla sta tri mrliče.
Rim, 6. oktobra. »Giornale d’Italia" poroča, da sta utrdba poleg lazareta in utrdba nad katoliškim pokopališčem popolnoma razdejani, porušena je tudi valijeva palača.
L o n d o n, 6. oktobra. „Daily Cronide" objavlja poročilo svojega bojnega poročevalca, ki je s parnika »Tafua* opazoval bombardiranje. Prvi strel je bil oddan na utrdbo Charebatti. Mesto in pristanišče sta bila popolnoma prazna. Turki so se branili z veliko hrabrostjo. Zadeta ni nobena bojna ladja. Ob 4. so Italijani zahtevali kapitulacijo. Ker ni bilo odgovora, se je bombardiranje nadaljevalo in so bile utrdbe v pristanišču v n e-kajminutah popolnoma razdejane. Streli z »Garibaldija* so pokončali svetilnik. Izgube na turški strani so precejšnje.
Italijani zasedli Tripolis?
Rim, 6. oktobra. Tripoliško pristanišče je v oblasti Italijanov. Turki so sami odstranili vse podmorske mine in revidirali pomorske karte, da pripravijo pot svojim vojaškim transportom. Porušeni svetilnik so nadomestili Italijani z lesenim in železnim odrom z reflektorji.
Rim, 6. oktobra. Nasproti uradne-m u poročilu, da se mesto Tripolis še ni udalo, trdi »Corriere d’ Italia" z vso odločnostjo, da so italijanske čete zavzele Tripolis in da je vali sam iz ozirov na javni red in mir prosil, da italijanske čete zasedejo mesto.
Milan, 6. oktobra. »Corriere dela Sera* poroča z Malte, da so se italijanske čete s treh ladij izkrcale v Tripolisu. Zasedle so b;ez odpora vse baterije in postavile straže pred konzulati, cerkvami, pokopališči in bolnicami. Mesto je popolnoma mirno in kakor izumrlo.
Pred prevezo.
B i m , 6. oktobra. Testi o izkrcavanju italijanskih čet na albanski obali so i z m i i 1 j e n e. Pač pa sta po prvem spopadu pred Prevezo dva italijanska razdiralca torpedov k potopila dve turški enoti ln v Jel a turško Jahto. Turki niso utegnili odgovoriti z orožjem. Italijanske ladje so nepoškodovane
Atene, 6. oktobra. Na brzojavni poziv iz Birna je poveljnik italijanske eskadre vojvoda abruški odpoklical razdiralce torpedovkizartaškega zaliva
Atene, 6. oktobra. Turške vojake, ki so se oteli ob bombardiranju Gumanice s tor-pedovk na suho., so Albanci razorožili in poklali.
Blokada Dardanel
Berlin, 8. o^t. Med londonskim, pariškim in peterburškim kabinetom so dogovori o skupnem nastopu za slučaj, da italijansko brod orje blokira Dardanele-
Turška kabinetna kriza.
Dunaj, 6. oktobra. Turški poslanik Rešid paša je izjavil, da prevzame portfelj vnanjega ministra, in odpotuje takoj v Carigrad.
Socialistični protest.
Solun, 5. oktobra. Socialisti so priredili včeraj velikansko protestno zboro-vanjeproti p o sto p a n ju 11a 1 i j e v tripolitanskem vprašanju. Govorniki, ki so poročali v petih jezikih, so ostro napadali šovinizem turške vlade in se izrekli zoper izgon italijanskih državljanov. Resolucija, ki je bila sprejeta soglasno, apelira na mednarodno solidarnost socialističnega proletarijata, da nastopi z vso silo zoper kolonialno roparstvo kapitalističnih držav, predvsem pa Italije.
Bosenski mosllmi za intervencijo.
Sarajevo, 6. oktobra. Mohamedauska stranka v bosanskem saboru je brzojavno pozvala vnanjega ministra grofa Aehrenthala, da v zvezi z drugimi Evropskimi državami prepreči prelivanje krvi in odvrne od islama nesrečo in krivi-c o , ki mu jo je prizadejala italijanska vlada.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in aalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
m
Pozor! Zadnji čas je
da se obnovi naročnina.
m
I. Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino ln obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj In franko.
Stampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
Anton Černe
| graver in izdelovatelj kavčukovih t	štampilij
k Ljubljana, Stari trg štev. 20.
 — Ceniki franko. '
Pristen dober- =
* . se dobi pri .
L. Šebeniku
v Sp. Šiški pri Ljubljani.
99-
Narodna kavarn a**.
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
Trgovina žita in deželnih pridelkov
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga . • v Gorici. * *
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s sikami je slovenski
Jlustrovani Tednik4
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K180.
Zahtevajte ga povsod I Natočite ga in inse-rirajte v njeml
Naslov: Slovenski Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Priporočamo novo trgovino z manufak-turnim blagom
*
S
Ljubljana
/ Stari ^ 1 (prej Bazar) postna elektr. železnice
! VESELO POROČILO !
posebno onim, ki se čut^o onemogle In slabotne.
|/rJ I in okusni zajtrk ima-* • tisti, ki ne pijejo dre-
MočIfSSE^gSrSJS
Zdravje! imenujemo
.S 1 a d i n*. Nasladno in redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuitvu Dobiva se ivsod, tudi pri trgovcn. ivoj >/« kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev, dlavna zaloga v petih lekarnah Trnkeezy: Dunaj, JosetstldterstraSe 20, Radet/kjrplaU 4, SchOnbrunnerstrafle 109. — Oradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi odda o zdravila p. L članom okr. bol. blag. v Ljubljani, boL zav. c. kr. tob. tov. ln bol. blag. Jul železnice.
E
Pošljite naročnino, če je še nistet
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarjea v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Bivo.
Raitinger, Biva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica, Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14-.
..Zarja" se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Šubic, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wfsiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Bimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjev^ ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
V izgubo!!
Da se izkažem p. n. naročnikom hvaležnega, bom oddajal po 40 do 50 metrov dolge ostanke stanovitne barve in brez vsakršnih napak za 16 kron, sortirane, in sicer cefir, blago za posteljnino, eksford, belo platno, moder tisk flanele in barhent. —
Vsak ostanek je dolg 3 do 12 metrov in prač poraben.
Prav taki ostanki posebno dobre in fine vrste 40 do
■■■iiieiiiMiiiiiiiiiiiiiuili A C tvi	T 70	1 Q Irrnn »•••MMiMMllimiiiiMMHMiMlMHIiMame
tlttllMtlllllMMIMMIMIIII	1I1CUUV I 1 U I\1U11.	...
Razpošiljajo se po povzetju. Ako blago ne ugaja se sprejme nazaj in
takoj vrne denar.
S. Stein, Nahod, Češko.
anr Vsakršno zbirko vzorcev najraznovrstnejših tkanin za dom in 2a opreme nevest brezplačno, le od ostankov ne pošiljam vzorcev.