Izhaja vsako sredo. Cene: Lelno Din 32.—,
i)o!!etno Din 16,—, čelrt-elno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—, — PoStno-čekovci račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK \N
ZABAVO I Cen
9 stran
■■■ -——• ni Di
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška
Telefon interurban 113.
cesta
a 1 n s e r a l o nt; cela Din 2G09.—, pol str a-Din 1000—, četrt s!raad Din 500.-, '/s slišni Din 250-, «/« str. Dfa 125-, MaU og!*. si vsaka beseda Din 1.28.
▼ I
-
ur*	"t>l
HA.
V vrsti zakonov, ki jih je izdala sedanja vlada, zavzemata važno mesto zakona o državnih in o samoupravnih cestah, ki ju je kralj podpisal 8. maja t. 1. Kakor smo svoje čitatelje obvestili o glavnih določilih teh dveh zakonov, tako jih hočemo v današnji in nasled nji številki »Slovenskega Gospodarja« podučiti o vsebini in določbah uredbe, izdane od St. Savkoviča, ministra za gradbe. Na podlagi člena 26. zakona o državnih cestah, ki daje ministru za gradbe pooblastilo, da sme predpisati uredbo o vzdrževanju cest, mostov, pro pustov in drugih objektov na državnih cestah, je minister Savkovič sporazum no z ministrom notranjih zadev izdal {3. junija uredbo o zaščiti javnih potov an varnosti prometa na njih. »Službene Novine« v Beogradu so 17. junija objavile to uredbo, katera je torej že v veljavi. Z njo se razveljavijo vsi zakoni, turedbe in pravilniki, v kolikor niso v skladu z določbami te uredbe. Razdeljena je ta uredba na tri dele: 1. uporaba javnih potov, 2. krivde in kazni, S. prehodne in zaključne določbe. V naslednjem navajamo glavne določbe te nove uredbe.
¡Javni poti morajo biti prosti. Zgradbe ob cestah.
Uporaba javnih potov je svobodna in Hovoljena ob vsakem času in vsakomur brez razlike v mejah splošnih predpisov o javni varnosti in predpisov ite uredbe. Javni poti morajo biti prosti ta prehod in promet. Vsi potniki, vozniki in stanovalci poleg potov se morajo ravnati po določbah te uredbe.
Ob javnih potih ne sme nikdo zasa-£ati gozdov, graditi hiš za stanovanja, ¡trgovin, pekarij, vodnjakov in sličnih istavb bližje kakor 4 m, gostiln, kovač-tiic in sličnih ne bližje kakor 10 m, rud nikov, apnenic, opekarn, livarn in drugih industrijskih podjetij ne bliže ka-ikor 20 m od zunanje črte cestnega zem lljišča. Izjeme, osobito v strnjenih kraljih, v hribovitih in kamnitih krajih do faoljuja pristojna cestna uprava. Na (prijavo gradbene sekcije za državne '¡ceste in pristojne samoupravne oblasti fca samoupravne ceste so občne upravne oblasti dolžne takoj prepovedati tak Sno delo in tekom 15 dni porušiti do-tične objekte, z odgovorno osebo pa postopati po zakonu. Predpisi tega člena Be ne nanašajo na mesta z odobrenim regulacijskim načrtom.
Vozi desno in drugo . . .
Vsi vozovi, bodisi z živalsko vprego ali z motornim pogonom, kakor tudi velocipedi in motocikli, jahači, gonilci živine in ročnih vozičkov se morajo kretati samo na svoji desni polovici pota, pustiti pa levo polovico prosto za promet v nasprotnem pravcu. Na ozkih cestah se morajo prazni vozovi o-gibati natovorjenim, ako pa je cesta zelo tesna, se morajo lažje natovorjeni vozi umakniti popolnoma v stran ter pustiti mimo težje natovorjene in v na sprotni smeri prihajajoče vozove. Ako je na ozki cesti, kjer je ogibanje nemogoče, že kakšen voz, mora drug voz, ki pride, počakati, dokler prvi ne odide s tesne ceste.
Vozovi, ki se gibljejo v isti smeri, ne smejo voziti vštric, marveč eden za drugim, izvzemši slučaj, da eden voz prehiti drugega na levi strani v smeri vožnje. V strnjeni vrsti vobče, osobito pri prehodu preko mostov ne sme voziti več ko 4 vozovi. Razdalja med po-ameznimi vozovi pri prehodu preko večjih mostov ne sme biti manjša ko 10 m, med posameznimi skupinami pa najmanj 50 m. Ako so vozi natovorjeni z dolgimi, neokretnimi in velikimi predmeti, smeta v strnjeni vrsti voziti samo 2. Za prevoz izredno težkih bremen in uporabo vozov, ki so težji od predpisanih za pota in raoste, se mora prej zaprositi dovoljenje gradbene sekcije, odnosno pristojne samoupravne oblasti. Ako se to dovoljenje ne dobi, se mora voz izključiti od uporabe. V protivnem slučaju občne upravne oblasti v kazenskem postopku na predlog gradbene sekcije, odnosno samoupravne oblasti kaznujejo takšne vozo ve za storjeno škodo na potih in objektih.
Prepovedano je voz brez potrebe in brez nadzora pustiti na cesti, naj si je zaprežen ali ne. Prepovedano je tudi zadrževanje vozov in izpreganje vpreg na mostih.
Kako naglo smejo voziti motorna vozila?
Skozi propuste, preko mostov in skozi naseljene kraje se mora počasi voziti. Navzdol se morajo kolesa zavirati in voziti previdno. Skozi čredo živine se mora voziti počasi. Največja brzina potniških avtomobilov 'in motociklov sme biti, ako to dopušča stanje ceste,
izven naseljenih krajev 50 km na uro, skozi naseljene kraje 15 km, skozi kopališča in zdravilišča največ 8 km. S toliko brzino smejo voziti motorni vozovi na potu izven in skozi naseljen« kraje samo takrat, ako je pot popolnoma prosta in dovolj razsvetljena, drugače morajo brzino zmanjšati. Vozač mora vedno biti gospodar svojega voza, posebno v naseljenih krajih, ostrih ovinkih, jakih padcih, ozkih prehodih, na razpotjih itd. V megli se mora brzina znižati pod 10 km. Avtobusi ne smejo voziti z večjo brzino ko 35 km na uro. Tovorni avtomobili z brutto-težo 3001—4500 kg ne smejo voziti na uro več kot 12 km, ako so brez pnevmatike, s pnevmatiko 25—35 km, na specialnih avtomobilskih cestah pa 30—40 km; tovorni avtomobili z brutto-težo 4501— 8000 kg pa 8 km, oziroma 20—25 km in 25—35 km.
Luč po noči. Šofer na razkrižju.
Ponoči mora voz biti osvetljen. Ako več vozov, ki potujejo skupaj, vozi v strnjeni vrsti, zadostuje, da je osvetljen prvi in zadnji voz. Svetilka mora biti nameščena in pritrjena na levi strani voza. Vsak avtomobil mora imeti po noči in čim se zmrači, dve beli luči, po stavljeni ena levo druga desno, zadaj pa rdečo luč. Pri motociklih z dvema kolesoma brez sedeža zadostuje samo ena luč spredaj, istotako pri velocipe-dih. Vsak avtomobil mora imeti, ako zgoraj predpisana luč ne zadostuje, eden ali dva reflektorja za razsvetljavo potov v dovoljni daljini. Vozač-šofer mora na razkrižju cest dopustiti pre, hod vozu, vozaču, ki prihaja na desni strani ceste.
Ovire za promet, poškodovanje cest ia cestnih naprav.
Prepovedano je, puščati na cesti ali odmetavati nanjo, kar bi moglo ogro-žavati varnost prometa ali oškodovati cesto. Prepovedano je zastaviti pot in storiti kaj takega, kar bi moglo ovirati prosti in lahki promet. Prepovedano jo po cesti vlačiti predmete, ki jo morejo poškodovati (kakor grede, tramove in pluge itd.). Prav tako je prepovedano nalagati na voze posekano vejevje, tako da se vleče po cesti. Prepovedano je, zasipati ali kvariti jarke ob cesti, sekati drevje poleg ceste, kvariti ograje, propuste, mostove in druge predmete, ki so postavljeni na cesti ali poleg nje. Prav tako je prepovedano pasti živino na cestnih nasipih ali jarkih.
Prekopavanje cest za napeljevanje ali odvajanje vode je dovoljeno samo s po sebnim odobrenjem pristojne gradbene direkcije, odnosno pristojne samoupravne oblasti. Polaganje tračnic — čin — na cesti ali na cestnem zemljišču je dovoljeno samo z odobrenjem in pod pogoji, ki jih predpiše minister za gradbe za vsak slučaj.
O kočij RŽIh, šoferjih fn vozačih.
Kočijaži-vozači morajo vedno biti na svojem sedežu ali blizu svoje vprege, da jo morejo vsak trenutek prijeti ter voziti. Kočijaž ali vozač na motociklu ne sme biti mlajši od 18 let, šofer ali voznik motornih vozov (avtomobilov)
pa ne mlajši od 20 let. Ne smejo biti vdani pitju, ne smejo biti pijani, kadar vozijo. Vse te osebe morajo imeti odo-brenje krajevne občne upravne oblasti, ki tako odobrenje izda na podlagi spričevala občinske oblasti o dobrem obnašanju, za motorna vozila pa še poleg tega spričevalo o položenem predpisanem izpitu. Vozovi, ki niso registrirani In označeni s številkami od upravne oblasti, morajo imeti na levi strani pritrjeno tablico s točnim naslovom lastnika, občine in njegove hišne številke. Oblike teh napisov predpišejo občinske oblasti. Registriranje vozov se ima vršiti mesca januarja vsako leto. Neregistrirani vozovi se ne smejo uporabljati na javnih cestah.
Spominski dan 27. junij.
27. junija obhaja Cerkev spomin že* ne, ki je z našo domovino v ozki zvezi, spomin blažene Heme. Izhajala je He« ma iz rodu Pilštanjskih grofov. Starši Engelbert in Tuta sta jo zelo skrbno vzgojevala in preživela je svojo mladost v pobožnosti ter sveti resnosti in je bila po resničnem krščanskem življenju še bolj plemenita ko po svoji rod bini. Po želji staršev je stopila v zakon z Breškim grofom Viljemom. Živela je z njim v pravi krščanski zastopnosti in ljubezni. Kazala je pa to posvečeno zakonsko ljubezen pred vsem tako, da je svojega moža, ki je bil že itak dober, z besedo, posebno pa še s svojim vzgledom vodila h krščanski popolnosti. Ravno tako je s prav krščansko modrost-jo vzgojila svoja dva sinova Viljema in Hartviga.
Kakor je bila Hema tako zvesta v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti tako se je pa odlikovala tudi po dru gih čednostih. Bila je vzgled velike in iskrene ljubezni do Boga, nosila je \ svoji duši veliko ljubezen in usmiljenje do bližnjega, veliko je molila in sa združevala z Bogom, zaničevala je svet in njegove mikavosti, potrpežljivo in junaško je prenašala križe in težave življenja. In teh ji ni manjkalo. Še mlada je izgubila najprej srčno ljubljenega moža. Ne dolgo potem pa so ji zlobni in brezsrčni rudarji na grozovit način umorili oba cvetoča sina. V pravem krščanskem duhu je zločincem odpustila, nato pa je sklenila, da hoče svet popolnoma zapustiti in da hoče svoje veliko premoženje porabiti v čast božjo in za dela krščanskega usmiljenja.
Leta 1042 je spremenila svoj grad v Krškem na Koroškem v samostan, vi katerega je vstopila ona sama in še 70! redovnic. Tudi je še poskrbela za zadostne dohodke 20 duhovnikom, ki so o-skrbovali redovnicam službo božjo in izvrševali dušjeskrbje za mestne pre| bivalce in za okolico. S pomočjo teli posestev in dohodkov je solnograškj nadškof Gebhard leta 1071 ustanovil krško škofijo, ki obsega današnjo Koroško. Druga svoja posestva Je izročila! za razne dobrodelne ustanove in za podporo revnim cerkvam. In kakor jO bila v zakonu svojemu možu in sinomai voditeljica na potu v nebesa, tako je: bila tudi v samostanu vsem svojim redovnim sestram učiteljica, ki jih je a opomini, še bolj pa s svojo gorečnostjo in svetostjo učila krščanske popolnosti, Pa le nekaj nad dve leti je živela meq njimi in jim bila prava duhovna mati} dne 29. junija leta 1045 Je izdahnila1 svojo dušo. Ker so se na njenem grobu začeli goditi razni čudeži, je dal Škot Henrik njeno truplo prenesti v stolnico, kjer še danes počiva.
Življenje blažene Heme temeljito o? vrže ono mnenje, ki ga je toliko med ljudmi, mnenje, da je svetost samo za redovnika ali k večjemu še tudi za
V NAŠI DRŽAVI.
Prejšnji teden je izdala vlada več novih zakonov In uredb. Za kmeta važne zakonske novosti objavljamo v današnji številki.
Osnovna glavnica nova ustanovljena Agrarne banke bo znašala precej nad 800 milijonov Din.
Trgovinska pogajanja med našo državo in Španijo so se začela ta teden v Madridu. Pogodba bo podpisana v najkrajšem času in bo stopila v veljavo pred letošnjo izvozno dobo. Pogodba bo važna glede izvoza predvsem slov. lesa v Španijo.
Da bo pospešen izvoz Iz naša države I Prometno ministrstvo je povišalo tarife za premog za kurjavo, apno, kamenje, pesek, opeko za 20%, ako se ti pred meti prevažajo od 1. septembra do 31. marca kateregakoli leta. Cilj tega povišanja je bil ta, da se za jesensko sezono preskrbi dovolj odprtih vagonov ea izvoz. Interesenti ne bodo radi povišanih tarifov oškodovani, ker se pričakuje, da se bodo do 1. septembra že dovolj preskrbeli z gori omenjenimi sredstvi in omogočili, da se bodo oproščeni rragoni lahko rabili za izvoz.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrija in razorožitev. — Tajništvo Društva narodov je prejelo spomenico, 9 kateri je posebno naglašeno, da Avstrija ni izpolnila obveznosti glede razorožitve. V Avstriji obstojajo tajne zve te, ki so podobne vojaškim. Avstrija hrani tajna skladišča vojnega materi-Jala. Avstrija ima industrijske pomožne vire, ki bi v slučaju vojne lahko v 1 do 9 mesecih pripomogli, da bi Avstrija postavila 200.000 do 300.000 vojakov. Tudi obstoje zveze med avstrijskim in nemškim generalnim štabom. Med obe ma generalnima štaboma se izmenjujejo Častniki. Vrhu tega je Dunaj tudi središče trgovine z orožjem.
Glede Madžarske ugotavlja francosko časopisje sledeče: Mala antanta je lastonj poskušala vse, da bi se ustvarilo z Madžarsko znosno razmerje in ni nameravala samo odpraviti napetost v političnem položaju, temveč hotela «elo skleniti gospodarsko antanto. Zna
čilno je, da Italija moralično podpii-a to motenje miru. Tudi je ugotovljeno, da Madžarska skriva mnogo vojnega materijala in da je takorekoč zopet u-vedla splošno vojaško dolžnost od 16. do 21. leta.
Iz zasedenega czeiui.ja v Por ur ju na Nemškem bo umaknila Anglija čete 31. avgusta letošnjega leta.
Program nove angleške visele. Novi angleški ministrski predsednik Macdo-n&id je izjavil, da bo prestolni govor, ki bo prečitan dne 2. julija, vseboval vladin program za čas od meseca julija 1930. Parlament se bo mesca julija sestal h kratkemu zasedanju, nato bo imel precej kratke poletne počitnice in se sestal potem k jesenskemu zasedanju, katero bo trajalo od avgusta do bo žiča. Prihodnje leto pa bo delal od januarja do julija s kratkimi presledki. Kot prihodnji korak na potu za razoro žitev na morju bosta Amerika in Anglija izmenjali po strokovnjakih določene mere za bojne sile, katere bodo potem primerjale posebne komisije državnikov obeh držav in na ta način določile silo brodovja.
Spleš&a evropska konferenca. Koncem aprila 1930 bode splošna evropska konferenca, na kateri se bo govorilo o varnosti in gospodarskem sodelovanju vseh evropskih držav. To važno konferenco bo pripravilo Društvo narodov na septemberskem zasedanju.
Bcliševiki odpravili nedeljo. V mnogih tovarnah v Leningradu se bo od 1. julija dalje uvedel nepretrgani delovni teden. Odpadla bo nedelja. Ta poskus se v merodajnih sovjetskih krogih živahno pozdravlja in zahteva, da se tak red vpelje splošno. Po novem delovnem redu bodo imele posamezne delav ske skupine vedno kak drug dan v tednu prost.
mmmm
trajen ipomin. čudovito po coni pri
I. PEIHN, orar i
Maribor, Gosposka ulica Itev. 5.
»Flngs« patentirane kose s koslrjem.
Zahtevajte prospekte in navodila brezplačno. Iščem zastopnike in prodajalce v vsakem kraju proti visoki proviziji. Generalno zastopstvo za SHS: Josip Videmšek, Mhribor, Koroščeva ulica št. 36.	.	631
svetne duhovnike, drugim da se ni treba truditi za svetost ali do popolnosti, svetosti sploh ne morejo doseči. Hema ni bila svetnica samo dve leti v samostanu, ne, bila je svetnica v svoji vzorni mladosti, bila je že svetnica tudi kot žena in mati. Tako lahko postane vsak človek v vsakem poklicu popolen, svet. Samo da si ne smemo svetosti napačno predstavljati. Ni svetost v kakih izred-nostih, ne že v tem, da se človek čisto umakne svetu, ne že v tem, da bi človek zelo strogo živel, se strogo postil, ■bičal itd. Ne smemo si misliti, da se mo ra svet človek kislo in čemerno držati, 'da se ne sme nikdar nasmehniti, nikdar spregovoriti vesele, prijazne besede. Ne, vse to ni svetost. Popolnost, sve tost je v tem, da se človek z vsem svojim srcem uda Bogu, da hoče z vsakim delom, vsakim korakom biti božji služabnik, da skuša iz svojega življenja odpraviti vse, kar ima ime greha, da se skuša v svojem življenju kolikor le mogoče približati božjemu mišljenju. Ta, svetost pa je zapovedana vsem, ki hočejo biti kristjani. »Bodite popolni kakor je vaš Oče nebeški popolen«, so besede Kristusove. Sv. Pavel pa pravi: »Nismo poklicani k nečisotsti, temveč k svetosti«, in ko piše kristjanom, jih vedno imenuje »svete«.
Tudi se ne moremo in ne smemo izgovarjati, da ne moremo biti sveti. Saj je bil dan Sv. Duh, ki človeka vodi k svetosti, pri krstu tudi nam. Vsak izmed nas ima molitev, s katero si za po-svečenje in zveličanje lahko vse izprosimo. Cerkev tudi nam pogrinja vsaki dan mizo, pri kateri se deli oni kruh, ki rodi svetost.
Če nismo popolni, je največji vzrok ta, da se ne povzpnemo do odločnega sklepa, da bi hodili res za Kristusom, da bi pustili razne navade in napake, ki so se zajedle v našo dušo. A to je le v našo škodo. Sv. pismo pravi: »Nič o-madeževanega ne more pred božje obličje.« Če se ne trudimo v tem življenju, da bi postali sveti, to je po svojem mišljenju Bogu kolikor mogoče podobni, nas čaka vse delo za naše posveče-nje po smrti v očiščevalnem ognju.
Iz katoliškega gibanja v Zagrebu ter Selgradu. Dne, 1. julija bo začel v Zagrebu izhajati nov katoliški dnevnik: »Hrvatska straža«. V Beogradu bodo začeli zidati še to jesen katoliško katedralo. Katoličani v beograjskem predmestju Čukarica so kupili zemljišče, na katerem bodo zgradili cerkev. V Dor-čuli ob Donavi se bo tudi zidala mala katoliška cerkev.
Tisočletnica sv. Večeslava. Češki narod obhaja letos tisočletnico smrti svo-ega velikega kneza, ki je pa ob enem udi svetnik in mučenik katoliške Cerkve: sv. Večeslava. Za ta jubilej je poslal sv. Oče češkim škofom pismo, v katerem slavi sv. Večeslava kot izvrstnega vladarja in povdarja svetost njegovega življenja, radi katere je moral pretrpeti mučeniško smrt. Polaga češkim katoličanom tudi na srce, naj se tudi oni zvesto držijo svoje vere, naj jo branijo tudi v javnosti in naj jo predvsem kažejo v vsem svojem življenju Ir delu. Prirejajo se na	r?.>na
svečanosti. Pred kratkim je bila posvečena za letošnji jubilej popravljena in dogotovljena staroslavna cerkev sv.Vi-da v Pragi. Slovesnosti, ki jo je opravil praški nadškof Kordač, so se udeležili vsi češki cerkveni dostojanstveniki. V začetku meseca julija pridejo na Češko katoliške telovadne organizacije rasnih narodov, med njimi tudi slovenski in hrvatski Orel.
Kongres katoliških novinarjev v Rimu. Na dan sv. Janeza Krstnika so bo začelo v Rimu zborovanje katoliških časnikarjev. Katoliški novinarji iz vse g a sveta se bodo posvetovali, kako bi bilo mogoče, tako velesilo kakor je tisk še bolj postaviti v službo Kristusove stvari, kako bi bilo mogoče s tiskom še bolj širiti versko prepričanje, cerkveno mišljenje in versko življenje. Da tudi papež pokaže svoje zanimanje za to ve-levažno apostolsko delo našega časa, bodo udeleženci kongresa sprejeti v slovesno avdijenco.
Za verouk v šoli. Katoliški škofje naše države so na merodajnih mestih razložili zahteve, ki jih Cerkev stavi po božjem pravu glede poduka v krščanskem nauku. Isto so storili tudi pravoslavni škofje. Mišljenje škofov je podprlo na Slovenskem okoli 1000 občin, ki so v svojih spomenicah izrekle iste želje kakor cerkveni zastopniki. Na Hr vatskem, v Bosni in Dalmaciji se pobirajo za verouk v šolah podpisi, katerih število raste v tisoče. V zadnjem času so se tudi cerkveni zastopniki protestantov izrekli za podučevanje verouka v šolah na isti način kakor katoliški in pravoslavni škofje.
Zahteva nemških katoliških učiteljev tjlede šol. Koncem meseca majnika je
Tajek Jakob f. Došlo nam je preža-lostno poročilo, da je v Pragi umrl dne 14. t. m. in bil tam dne 18. t. m. pokopan pač po vsej lavantinski škofiji vrlo dobro poznani in spoštovani gospod vojaški superijor Jakob Tajek. Rojen v Stepanovicah na Češkem pred 62. leti je po končanih gimnazijskih študijah dosegel čin poročnika ter se kot tak po svetil bogoslovni vedi v Mariboru. V Vuzeniri in Slov. Bistrici, kjer je prav uspešno deloval v dušnem pastirstvu, ga še sedaj imajo v najlepšem spominu. Kakor nalašč njegovo polje delovanja pa se mu je odprlo, ko je bil postav ijen za duhovniškega voditelja in Vzgo jitolja častniškega naraščaja v bivši kadetnici v Mariboru. Kako so ga ljubili gojenci in častniki, o tem bi vedel pač mnogo povedati vsakdo, ki ga je o-pazoval v teh krogih. Vkljub veliki za-posljenosti v službi vojnega kurata in kadetskega profesorja je pa vedno rad pomagal v dušnem pastirstvu in še podobno vneto prepeval na cerkvenem ko ru. Prav gotovo o blagem Tajeku velja, da sovražnikov ni imel in da so mu vsi bivši prijatelji ohranili čisto in trdno prijateljsko zvestobo do groba ter da se bo z menoj vred vsakdo posolzil ob h lir»; novici o njegovi smrti želeč mu
zborovala v mestu Saarbrücken na Nemškem zveza nemških katoliških u-čiteljev. Zborovanja se je udeležilo o-koli 25.000 članov. Zborovalci so se eno glasno izrekli za versko šolo in povda-rili, da je treba, »da imajo katoliški o-troci katoliške šole s katoliškimi učitelji.«
Katoliško gibanje na Francoskem.
Dne 7. junija so v Parizu položili in bla goslovili temeljni kamen za novo baziliko sv. Device Orleanske, dne 4. junija so imeli v Parizu velik katoliški dan, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva. Na zborovanju se je obravnavalo stališče katoličanov napram šolam in raznim socialnim vprašanjem Pred zborovanjem so udeleženci biU pri slovesni službi božji v cerkvi Srca Jezusovega. Po službi božji so se vsi posvetili presv. Srcu. Posvetilno molitev je prebral general Castelnau. — 28. maja je bilo v Parizu zborovanje svetnih katehetov. Ker na Francoskem primanjkuje duhovnikov, ne morejo vsega dela sami izvršiti, posebno ne morejo podučevati mladine, kakor bi bilo potrebno. Zato imajo za pomoč požrtvovalne ljudi svetnega stanu, ki se ba-vijo posebno s podukom krščanskega nauka. Zveza teh svetnih katehetov ir ma sedaj 300 udov, ki delujejo z velikimi uspehi.
Bi bilo tudi pri nas trebal Italijanski posestnik mnogih fabrik Ernesto Lona-bardo je izdal za svoje tovarne stroge naredbo, da se nima varovati samo telesno zdravje nastavljencev, temveč ta di dušno. Vsako protiversko in razuzdano govorjenje in obnašanje se strogo kaznuje in sicer je kazen tem večj«, čim višji čin ima nastavljenec.
večni mir in sladko plačilo za vso gorečnost, za požrtvovalno ljubezen do t& romakov in za vzgledno zvesto prijateljstva Mnogoteri letošnji izletniki no Češko so upali, da se bodo z ljubeznivim in nepozabnim gospodom Tajekom sešli v Pragi in se ž njim veselili sveto-vaclavskih prireditev. On sam pa je Jte par let svojim prijateljem v pismih napovedoval, da se prihodnje leto zopet vrne v priljubljeno mu lavantinske škofijo in da obišče vse drage znance in prijatelje. Bog pa j« naš in njegov račun prekrižal, ga k sebi poklical in nas opozoril, da bodimo pripravljeni! Ljubi Jaka, hvaležno se te spominjamo vsak čas, ti pa v nebesih ne pozabi na*i Duhovniške namestitve in spremem» bo. Prvič so nastavljeni sledeči gg. no-vomašniki: Franc Bohanec za II. kaplana v Vojnik; Matija Munda v Ruše; Jožef Rupar v Teharje; Bogumir Puše-njak k Sv. Vidu pri Ptuju; Anton Ba-bič v Št. Ilj v Slov, gor., Franc Smole v Čadram. Prestavljeni so: Alojzij Žar lar, kaplan ▼ Beltincih ▼ Prekmurju, v Dol pri Hrastniku; Alojzij Ocvirk za I. kaplana v Vojniku; Štefan Rakun, kaplan pri Sv. Rupertu, ▼ Dobrovnik v Prekmurju; Franc Babšek, kaplan pri Št. Ilju v Slov. gor., v Šmartin pri Slo-venjgradcu; Franc Glavnik, kaplan i Teharjah, k Sv. Jakobu v Slov. gorice; dr. Alojzij Osterc pride za kaplana k Svetinjam pri Ormožu; Jakob Zidan-šek, postane I. kaplan v Rajhenburgu;
Jožef Pretnar, kaplan v Šmartnu pri Slovenjgradcu, v Dobovo pri Brežicah; Štefan Horvat, kaplan v št. Vidu pri Ptuju, za II. kaplana v Št. Peter niže Maribora; Stanislav Weingerl, kaplan v Ptuju, za II. kaplana v Rajhenburg; Anton Medved, kaplan v Dobovi, v Novo cerkev; Štefan Lejko, kaplan na Dobrni, k Sv. Rupertu v Slov. gor.; Jakob Rihter, kaplan v Čadramu, k Sv. Petru pri Mariboru; Anton Šparl, provizor v Gornjemgradu, za kaplana na Ljubno. Upokojen je stalno Cinglak Jakob, kaplan v Vojniku. V začasni pokoj je stopil kaplan na Dolu pri Hrastniku Jak. Safošnik. — Nastavljen je še novornaš-nik Franc Lasbacher pri Sv. Vidu pri Ptuju.
Dijaki srednješolci visikošolei! Slo, venska dijaška zveza prireja že več let ta visokošolsko in srednješolsko dija-štvo počitniška zborovanja, ki trajajo navadno po tri "dni. Letos se bo vršilo tako zborovanje pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Prihod dijakov bo v četrtek dne 11. julija popoldne, za bližnje še v petek dne 12. julija zjutraj. Zborovanje samo bo od 12. do 14. julija. Prva dva dneva (petek in sobota) |)omo dijaki sami med sabo razpravljali in se poglobili v vprašanja, ki morajo zanimati vsakega mladega človeka. En dan bomo govorili o človeku kot poedincu, o njegovi rasti na znotraj, drugi dan pa o človeku v družbi. Tretji dan, v nedeljo, bomo peli predpoldne v cerkvi, popoldne pa bomo vprizorili Maksa Mella »Igro apostolov«. Vsakdo bo našel na zborovanju novih vpogledov in novih pobud. Natančen spored bomo še objavili. Za prenočišče je preskrbljeno, za hrano pa je treba dati pri spevek 20 Din. Priglasiti se je potreba čimprej na naslov: Sattler Fran, cand. juris., Sv. Barbara niže Maribora.
Dve mesti oblastnih cestarjev. V območju cestnega nadzorstva Maribor na oblastni cesti Maribor—Dravograd in sicer na progi od km 4 do km 9 s sedežem v Kamnici in na progi od km 23 do km 27 s službenim stanovanjem v cestarski hiši. Prošnje je uložiti do dne 15. julija, prosilec mora biti star manj nego 40 let.
Zgodovinsko važna najdba v Mariboru. Strokovnjaki trdijo, da ni bila Maribor rimska naselbina, kar je tudi verjetno. Trgovec Klajnšek iz Vetrinj-ske ulice zida na Glavnem trgu novo večnadstropno hišo. Pri kopanju temeljev za to hišo so našli lepo ohranjen rimski novec, ki ima napis Maksencija in je bil kovan v Aquileji (Ogleju). — (Maksencij je bil socesar cesarja Konstantina in bil premagan od zadnjega leta 312 po Kr.) Nova Klajnšekova hiša meji na Židovsko ulico in je gotovo ta rimski denar zgubila v starih časih židovska roka. Najdba rimskega denarja v Mariboru je redkost.
Divjanje nevihte s strelo v Ptuju. V pondeljek dne 17. junija se je razljutila nad Ptujem nevihta s treskanjem in u-darjanjem strele. Največkrat je ureza la strela med 11. in 12. uro dopoldne. Žrtev strele je postal hlev posestnika in gostilničarja Mrčinka v Rogoznici Živino so še rešili, hleva ni mogla več oteti ptujska požarna hramba in je po-
gorel z letošnjim senom vred. V Ptuju samem je obiskala strela s hudim udarom poslopje Mladike, sodišče, vilo odvetnika Visenjaka, čučkovo hišo, električni drog v bližini krčme Veseli, gostilno Tomanič na Bregu in parkrat Dravo. Ti udari so le poškodovali strelovode in nič drugega. Najhujše je ko-nečno urezalo v minoritski stolp in samostan. V stolpu je zdrobila strela tram pri zvonu, prešla skozi veliko luk njo v zidu ter poškodovala radijo naprave, švigala po hodnikih in poškodovala lOOletne okvirje podob v obednici. Električna naprava v samostanu je vsled obiska strele uničena in je škoda velika. Neurje je pokvarilo po celem Ptuju telefon ter po nad 80 hišah električno luč. Človeške žrtve na srečo ni nobene!
Uboj Iz ljnbesurdjja, V nedeljo dne 16. junija je zahtevala ljul osumnost smrtno žrtev v vasi Brnca med Libojami in Celjem. Tovarniški delavec Miha Čere-njak, star kemnj 25 let, je obklal z nožem najprej rudarja Kol ari a iz Zabu-kovce, nato pa še zabodel z nožem, da je izkrvavel ter umrl 20Mne?a rudarja iz Liboj Vinka Kslrar. Ubij-lec in junak z nožem je bil delavec v Westeno-vi tovarni v Celju in je že pod ključem.
V zadnjem trenutku preprečena nesreča. Dno 20. junija bi se bila skoraj pripetila velika nesreča. Industrijalec iz Ljubljane je privozil z avtomobilom iz Vranskega proti Celju ravno v trenutku, ko je pred Žalcem tovorni vlak iz Celja proti Polzeli imel prevoziti gla vno cesto. Vlak vozi po terenu, ki je popolnoma zaraščen s hmeljem, tako da vozaču, ki ne pozna dobro ceste in kraja, sploh ni bilo mogoče videti bli-ajočega se vlaka. Ob obeh straneh ceste je gosto zasajen drevored, ki popolnoma zakriva razgled na železniško progo. Tako se je zgodilo, da je imenovani vozač opazil vlak šele tik pred železniško progo in se je zahvaliti le njegovi prisotnosti duha in srečnemu slučaju, da je avtomobil ustavil tik pred vlakom. Vendar pa je vlak še zadel ob sprednjo strah avtomobila in ga potisnil nazaj s ceste, ne da bi se kdo pri tem poškodoval.
Samomor. Prav blizu postaje Dobova pri Brežicah se je vrgel pod vlak strojarski pomočnik Štefan Krajačič. Vlak mu je glavo popolnoma odrezal in jo vrgel kakega pol metra proč. Zatrklja-la se je in obstala na železniškem pragu med tračnicami tako pokonci, da je gledala proti vlakom, ki prihajajo iz Zagreba. Doma je iz Marije Gorice na Hrvatskem. Na listek je pred smrtjo napisal: »Delati ne morem, spati ne morem, hoditi ne morem, tuberkuloza me muči. Zakaj neki živim? Zato grem v smrt, pa mi ne zamerite.«
Dvojni umor v Mostah pri Ljubljani.
V sredo dne 19. junija so odkrili v Mostah dvojni umor. Nekdo je ubil s tol-kačem 601etno udovo in mesarico Marijo Zechbauer ter njenega ljubimca 631etnega mesarja Andreja Bitanc.
Prva sv. daritev v zraku. Iz Barcelone na Španskem so se peljali v Rim na velikem štirimotornem letalu španski duhovniki. Na letalu je bil Dostavljen
oltar in med poletom je bila darovana prva sv. maša v zraku.
Vojvoda v službi strojevodje. Kakor znano je končalo pred dnevi v Madridu na Španskem zasedanje Društva narodov. Razni člani Društva narodov; so se zbrali v Parizu in potovali na zasedanje pod vodstvom francoskega zunanjega ministra Brianda. Do franco-sko-španske meje so poslali Španci poseben luksuzni vlak, ki je pripeljal zastopnike raznih držav v Madrid. Stroj« vodja tega vlaka je bil vojvoda iz Sara-gosse, ki je po poklicu inžener in vozi španski dvorni vlak. Ko je pripeljal voj! voda srečno vlak z zastopniki na kolodvor v Madridu, je stopil k njemu ia vlaka francoski zunanji minister Bri-and, se razgovarjal z njim in mu stisnil hvaležno roko.
Odkrita goljufija z zavarovanjem. — Zgornješlezijski inžener Erik Schrö-ckenfuchs, ki je bil zaposlen pri tovarni za kose v Rossleiten na Zgornjem-Avstrijskem, je pred tedni nenadoma izginil. Dne 25. maja se je odpeljal z vlakom in pozneje so še našli njegovo obleko in listnico. V listnici sta bili dve pismi, v katerih naznanja, da je šel' prostovoljno v smrt, da bi rešil svojo družino denarnega poloma. Vse je bilo skraja uverjeno, da je izvršil samomor. Ker je bil pa zavarovan za življenje za lepo svoto 3,080.000 Din, je postala njegova smrt sumljiva. Zavarovanje je bilo pri dveh zavarovalnicah, katerima ni šlo izplačilo kar tako gladko izpod! rok. Zavarovalnici sta predali zadevo z izginutjem inženerja detektivom. Te dni so prijeli Schröckenfuchsa v Hamburgu, odkoder jo je nameraval odku-riti v Ameriko. Mesto zavarovalnine bo prejela inženerjeva družina pečat sramote poskusa goljufije.
Smrtne žrtve letalske nezgode. Angleško potniško letalo, ki je vršilo redno službo na progi: London—Pariz—Zürich, se je moralo v pondeljek dne 17* junija zaradi poškodbe motorja nad1 Rokavskim zalivom spustiti na morje. Osem potnikov, ki se niso mogli rešiti s svojih sedežev, je utonilo. Na pomoč prihitela pomožna ladja je rešila: tri potnike, pilota in mehanika.
Parsiik z letalom. Dne 16. julija t. 1. bo nastopil prvo vožnjo najmodernejši in največji nemški parnik »Bremen«. Na ladiji je aeroplan enokrilnik, ki bo donašal en dan pred prihodom ladje na cilj važnejšo pošto. Na parniku je za vzlet letala 16 m nad vodo posebna 220 m dolga priprava, po kateri bo sfrčal aeroplan v zrak.
Eravi sg postavili spomeniki V seve-roameriški državi Washington je odkrila mlekarna v kraju Seattle spomenik kravi, ki je dala v dveh letih 38.891' litrov mleka in 2689 funtov masla. Torej več nego 10 drugih najboljših krav,
v	istem času.
400 let staro želvo čuvajo v vrtu zae nego izrednih živali v Newyorku.
Kače vseh vrst gojijo v Kaliforniji f Severni Ameriki. Amerikanske kače so največje sovražnice miši in podgan, ki so posebno razmnožene po Kaliforniji ki se imenuje: Vrt Združenih držav!
Strašen potres na Japonskem ln No«
vi	Zeland^i. Japonski otok Hokkaid®
je obiskal v nedeljo dne 16. junija silen potres, ki je zahteval obilne človeške žrtve in povzročil strašno opustošenje. Pred potresom je začel bruhati ognjenik Homa koma gatake. Potres je popolnoma razdejal tri v bližini vulkana ležeče kraje. Istočasno je potres močno razsajal po severnem delu Nove Zelandije, kjer so občutno poškodovana štiri mesta.
Poizvedba. Meseca junija je izginila svojim starišem 151etna hčerka z imenom Rozalija Trafela, ki se pa izdaja baje za Rozo Vindiš. Ona ima svetle lase, ki pa si jih je dala baje že na »bubi« postriči, in je za svojo starost močno razvita ter navadno oblečena. Ker je ibilo dosedaj orožniško in policijsko zasledovanje brezuspešno, prosim, da se mi blagovoli naznaniti, če kdo kaj ve o dekletu. — Anton Šeruga, kmet v Lub-Stavi, pošta Št. Vid pri Ptuju.
Koledarčkov Kmečke zveza za leto ¡1929 ima prodajalna sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, še večje število na razpolago. Prodaja jih za polovično ceno 5 Din. Porabite ugodno priliko!
Šolska npisofanla.
Sprejem dijakov v kn.-šk. dijaško semenišče za šolsko leto 1029-30. V dijaško semenišče 6e sprejmejo zdravi, dobro vzgojeni dijaki, ki bo vsaj z dobrim uspehom dovršili kak gimnazijski razred ali osnovno šolo in ki imajo namen, po dovršeni gimnaziji posvetiti se du-bovskemu stanu. Vpoštevajo se le prošnjiki, ki so zakonski sinovi vzornih krščanskih sta-rišev. Prošnje za sprejem se morajo vložiti do 31. julija potom pristojnih župnih uradov na Škofijski ordinariat v Mariboru. Priložiti se mora krstni lst, zadnje šolsko spričevalo, u-božni list in zdravniško spričevalo. Višina letnega prispevka se bo določila za vsakega go-Ijenca posebej z ozirom na premoženjske razmere starišev. Vsi prošnjiki se morajo v času !od 24. do 31. julija osebno predstaviti ravnateljstvu zavoda. — Ravnateljstvo.
Drž. meščanska šola v Ptuju. Vpisovanje Učencev v prvi razred se vrši dne 29. In 30. ju-toija in dne 1. julija t. L v 2. razredu meščanske šole. Vpisovanje dosedanjih učencev zahoda v 2., 3. in 4. razred se vrši iste dni v 4. razredu zavoda. Meščanska šola v Slovenski Bistrici. Vpiso-anje v I. razred bo dne 29. in 30. junija od t . do 12. ure dopoldne. Za vpis je potrebno izpričevalo o uspešno dovršenem 4. šolskem le-ftu in krstni list. Pri vpisu je plačati 20 Din ea fond za zdravstveno zaščito učencev. Kdor )Be izkaže s potrdilom davčne uprave, da nje-ovi starši ne plačajo 30 Din neposrednih dav ov, je tega prispevka oproščen. Ista dneva
to tudi vpisovanje v višje razrede.
*
Rimski groHovi v siov. gor.
Lansko leto spomladi smo poročali fr našem listu, da so odkrili pri Št. Lenartu v Slov. goricah rimski grob, kolega vsebino so prenesli v mariborski muzej.
V četrtek dne 20. junija se je vršil pregled mesta, kjer je bil lani odkrit rimski grob in se je ugotovilo sledeče: Nekoliko pred Št. Lenartom se odcepi okrajna cesta, ki pelje skozi Črni les, vas Lormanje,. proti Št. Rupertu v Ptuj. Dobrih pet minut Iz vasi Lormanje je stal še lani skoro tik ob omenje-
ni okrajni cesti hrastov gozdiček, ki je bil last občine Šetarjeva-Radehova. Ker so bili hrasti že debeli ter dozoreli, jih je pustila občina lansko spomlad podreti. Na vrhu grička je stalo najbolj ukoreninjeno drevo. Ko se je izpodko-pano podrlo, so zapazili, da je pod njim grob.
Kaj so našli v grobu?
Grob je bil le nekoliko pod ilovnato zemljo in v četverokotu obdan od mogočnih kamenitih plošč in istotako pokrit s ploščo. Na dnu četverokota je bilo kamenito korito in v njem lončene posode s pepelom in ostanki kosti rajnih, lončene leščerbe, steklenica z vinom in rimski novec. Tako zgleda približno vsak starorimski grob. Rimljani pagani so rajne sežigali in bogatejši so shranjevali njih pepel. V grobnico položeni denar je bil za prevoznika iz tega in na drugi svet in istotako vino — znak potrebe posmrtnega okrepčila. V grobu je še bila bronasta zapestnica in zaponka.
Omenjena grobnica je bila last kake bogatejše rimske družine in so v njej shranjevali pepelnate ostanke od več umrlih članov družine.
Pregled najdišča.
Pregled znamenitega najdišča 20. junija je pokazal, da omenjeni grob ni sam, ampak da sta pod njim še 2 precej znatni grobišči, ki ju bo pustilo mariborsko Muzejsko društvo odkriti na jesen letošnjega leta, ko je lažje dobiti delavce in ne bo več tako pekoča vročina. Izkopine iz še neodkritih grobišč obetajo velike zanimivosti.
Krog večjih grobnic so shranjevali siromašnejši ljudje ostanke svojcev v glinastih posodah, kojih razbiti ostanki so raztreseni krog glavnih grobov.
Omenjeni grobi so ostali skozi tisočletja nedotaknjeni, ker jih je čuval hra stov gozd. Desno in levo od gozdiča so polja, že obdelana bogzna koliko sto let in radi tega tamkaj danes ni znakov o starorimskih grobih, ki so pa gotovo bili tudi tamkaj.
Koj nad vasjo Lormanje je takozva-ni Črni les — smrekoy gozd, v katerem je več gričkov, ki kažejo, da se skrivajo pod zemljo stara grobišča.
Znamenitost Črnega lesa.
Črni les pri Št. Lenartu je znan našim čitateljem iz dr Ilaunikove povesti »Črni križ pri Ilrastovcu«. V gozdu je še danes parcela, ki je zaznamovana v mapi z imenom »Ptičnica«. Vse sosedne parcele so kmetska last, samo Ptičnica še spada danes pod graščino Hra-stovec.
Parcela je okrogla, ima v premeru kakih 40 m in je krog in krog obdana od še danes dobrovidnega okopa. Okop je znak, da je bil ta prostor pred stoletji ograjen in so v njem gojili hrastov-ški graščaki razne ptice za lov kakor: sokole, sove itd.
Kakor šentlenarška okolica so glede starih grobov znameniti vsi kraji med Gornjo Radgono in Št. Lenartom. — Starorimski grobovi po Slovenskih goricah so po večini Iz 2. in 3. stoletja po Kristusu.
Skrivnosti gronov siarili
krallci.
Mesto Ur v Mezopotamiji je znano 12 sv. pisma, ki pravi, da se je izselil očak Abraham iz tega mesta. Angleži so začeli iskati to mesto, ga izkopali in objavili znamenitosti izkopin. Izkopavanja so pričeli leta 1918 in še danes niso gotovi. Izpod ruševin so rešili oni del starodavnega mesta Ur, (ki je ležalo 100 km od izliva reke Eufrat v morje), kjer so bila pozidana svetišča (templji).
V	zimi 1927-28 so zadeli pri izkopavanju na tri podzemeljska grobišča, ki so pozidana eno vrh drugega. En grob so že odprli veliko prej in so ga našli Angleži izropanega. Pod tem grobom so zgoraj omenjene zime naleteli na zidano grobišče, v katerem so odkrili vsakojake darove za bogove, dragocene kamne, kovinaste dragocene predmete, kosti od ljudi in živali. To je bil grob kralja Mes-Kalam-Dug. Takoj poleg le nekoliko globeje je zidina, v kateri je počivala kraljica, ki je umrla ne koliko pozneje kot njeni soprog. Kralji čine kosti so počivale na lesenem no-salu, poleg nog so koščeni ostanki služabnic, ki so jej morale po tedajnem 0-bičaju slediti v smrt. Še danes je videti, kako so se držali prsti teh nesrečnih žrtev, ki so bile umorjene pred 5 tisoč leti, strun lepo okrašenih harf. Prostor krog kraljevega groba je napolnjen z okostenjaki ljudi in živali, ki so spremile kraljevega mogočnjaka v smrt. Pred vsem so ohranjeni okostnjaki 6 mož straže. Razbite lobanje so še danes pokrite s čeladami iz bakra, preko prs so imeli položene sulice. Ob koncu grobišča sta dva štirikolesna voza. V vsak voz so bili upreženi 3 biki, o tem pričajo okostja. Eiki so bili opremljeni s sre brnimi obroči v nosu in s srebrnimi ob roči krog vratu, vajeti so bile posute s srebrnimi ploščicami. Poleg živine so raztepene kosti hlapcev in na kozlih voz so skeleti kočijažev. Videti je še 0-kostja od več nego 50 moških s kratkimi meči in od žensk z nakitom, ki so bile v kraljevem haremu. Iz ohranjenih okraskov ženskih okostij se da sklepati, da so morale biti žrtve iz plemenitega rodu. Občudovanja vredni so okraski, ki so dičili lase in čelo kraljice.
V	grobnicah so še našli dva spomenika dvema bikoma. Ena bikova glava je iz bakra, druga iz zlata.
V kraljevi grobnici je 61 cm dolgi srebrni model čolna, ki je za las podoben čolnom, kakoršni so še danes v rabi na reki Eufrat. Čoln v kraljevem grobu je dokaz, da so verovali v starodavnih ča-shi: med tem in drugim svetom loči človeštvo ogromna reka.
Znamenita za zgodovino stavb so vrata, ki so vodila v grob kraljice. Okro gla oblika dokazuje, da je bil znan ž« več tisočletij pred Kr. obok iz žgane o-peke in celo obokanje stropa.
Najdena ženska lepotičja dokazujejo da je bil ženski spol gizdav tedaj ravno tako kakor je danes. Ženske so rabil« razne dišave, prstane, gladila za nohte, umetno napravljene lase itd.
Vsi v teh grobiščih najdeni dragoc*-
ni in naravni predmeti pričajo o visoki kulturi Abrahamovega mesta Ur ob reki Eufrat.
Pri pogledu na visoko kulturo in teh niko tedajnih časov se ©e moremo odreči groze pri misli: na kako krvav ter divjaški način bo častili svoje malike tedajni narodi. Vsa bogoslužja so bila združena s človeškimi žrtvami. Uboga kraljeva služinčad je morala za prazno Vernim trinogom celo v grob! NI čuda, da je pri pogledu na divjaško-krvavo bogočastje očak Abraham zapustil bogati lir in se izselil.
#
Ciicl §i§re tehnike.
V današnjih časih zračnega prometa, radija itd. ne smemo pozabiti, da so dosegli in dovršili že v starodavnih ča-»ih prava čudesa, ki se nam zdijo da-hes nerazumljiva, ako upoštevamo, da po bila napravljena z najbolj enostavnimi pripomočki.
Vzamimo n. pr. rudarstvo v starih Ifasih. Iz dobe Rimljanov in Kartaža-nov imamo bakrene rudnike. Tedajni fudarji sužnji so morali nad bakreno rudo ležeče plasti ila, kamenja ter zem I je odstraniti z rokami. Sploh so delali
V	rudnikih le s kladivi, zagozdami, s kostmi in rogovjem od živali. Je neverjetno in vendar so Izdolbli že tedaj t najbolj priprostim orodjem globoke hodnike v skalovja. Ugotovili so po zna fcih zagozde, da so prodrli tekom 24 ur v primeroma mehak kamen le 1 cm
Eloboko. V rudniku v Španiji so našli 00 m globoko pod zemljo bakreno ploščo z napisom. Koliko sužnjev rudarjev se je trudilo in dalo zelo življenje, pre-;dno so se prikopali in privrtali 200 m globoko!
Kako zelo bogati so bili stari časi na
felatul Starogrški zgodovinar Herodot poroča o neizmernem zlatem bogastvu starega Egipta. V starem Egiptu so uklepali odlične ujetnike v zlate verige. Za časa egipčanskega faraona Ram sesa II. (1300—1230 pred Kristusom) so dobivali iz nubijskih zlatih rudnikov na leto čistega zlata za 416 milijonov dinarjev.
Zelo visoko razvito železno industrijo so izsledili v Indiji 2590 let pred Kr.
V	Indiji so našli neverjetno velike kovaške izdelke, katerim se čudimo danes v dobi parnih In električnih kladiv. Največji spomin na staroindijsko kovaško umetnost je steber v bližini mesta Delhi. Steber je težak 17 tisoč kg In je iz enega kosa najbolj čistega železa. Visok Je 7 m nad zemljo in se nikjer ne pozna, da bi bil zvarjen iz več delov Iz napisa, ki je utisnjen v železno znamenitost, čitamo, da je bil izgotovljen ter postavljen v 9. stoletju pred Kr.
Ko Je priromala v Rim prvič tkana svila, so razpletli tkanine, razcepili posamezne niti, da so tako razmnožili dragocenost. Najfinejše nitke so še le iopet novo tkali. To je dokaz za dragocenost svile v starorimskih časih. 1 kg gkrlataste svile je stal tedaj 53.625 Din.
Veliko ulogo v starih časih Je igralo barvilo: škrlat (purpur), katerega so pridobivali iz škrlatastega polža. Današnji poizkusi so dokazali, da je dalo
12 tisoč komadov omenjenega polža le komaj 1.5 grama čistega škrlata. V starih časih je bil vreden 1 kg škrlata 520 do 620 tisoč Din. Škrlatne tvornice so morale gojiti neizmerne množine škr-Iatastih polžov. Na obmorski obali pri mestu Saida (Sidon) v Palestini pokrivajo še danes ostanki škrlatastega polža zemljo več metrov visoko, 25 m na široko in več 100 m na dolgo. V starem Sidonu je bila barvarna za škrlat.
V stari Mezopotamiji (med veletoko-ma Eufrat in Tigris) so bile v staredav nih časih v navadi stavbe, ki so se dvigale v nekakih stopnicah (terasah) v višino. Kako ogoromna dela so bila potrebna, da so bile te stavbe dovršene, je razvidno iz računov, ki so danes obe lodanjeni in se nanašajo na mezopo-tamski dve stavbi pri Kujundšik hribu. Ena zgradba obsega 6^ milijona, druga 14^ milijona ton zemlje. Da so dogotovili prvo stavbo, je bilo potrebno 1000 delavcev skozi 54 let, za dozidavo druge ravno toliko delavnih moči skozi 120 let. Ni verjetno, da bi bili za zidavo porabili toliko časa. Vzemimo 10 let za vsakega velikana, potem dobimo za eno pozidavo 5400, za drugo 12 tisoč delavcev na 10 let.
Po poročilu starogrškega zgodovinarja Herodota je bilo pri zidavi staro-egiptovske Keopsove piramide zaposlenih 20 let 100 tisoč delavcev. Ti so 2,300.000 kamenitih kosov polagali v 210 plasteh eno na drugo. — Takozva-na sfinga pri piramidah pri vasi Gizeh je izklesana iz enega kamenitega kosa in visoka 23 m, dolga 57 m. Kako ogromen je šele moral biti kamen, iz katerega so izklesali sfingo!
Občudovanja vredna je stara gradba mostov. V zgodovini najstarejši most je spajal oba dela starega mesta Babilon preko veletoka Eufrat. Most je pozidal iz sv. pisma znani kralj Nebukad nezar. Na kraju, kjer je bil most, je reka široka 900 m ter so morali pozidati v vodo 100 kamenitih stebrov. Temeljev za posamezne stebre niso mogli zgraditi drugače, kakor da so reko za dobo dela prestavili v drugo strugo.
Tehnika gleda gradbs ladij se nikakor ne da v starih časih primerjati z današnjo. Vsekakor so se povspeli v zgodovinsko najstarejših časih tudi na tem polju zelo visoko. Vladar Hiero iz Sirakuze (na današnjem italijanskem otoku Sicilija) je zgradil ladjo »Alek-sandrijo« s tremi jambori. Nosila je 4200 današnjih ton tovora. Bilo je na njej 60 sob in dvoran, kuhinja, vrt, telovadnica, knjižnica in kopalnica. V 40 vrstah ena nad drugo je sedelo 2000 veslačev, ki so gnali s pomočjo vesel ladjo po morski gladini. /
Iz naštetih vzgledov je razvidno, kako visoko se je povspenjal človeški raz um v zgodovinsko najstarejših časih, da nam je zapustil Se danes vsega občudovanja vredne lzkopine in skozi tisoč in tisočletja dobro ohranjene — o-gromne znake stare kulture!
Kdor hoče (fobro obutev, si kupi Karo čevlje v Mariboru, Koroška cesta štev. 19.	559
Pri molih, ki uničujejo naše obleke, preproge itd., je ta težava, da pride na eno samico po 100 samcev. Majhni metuljčki, ki frčijo v nočeh po sobah, in katere lovimo in uničujemo z rokami^ to so samci. Lov na samce je čisto brea pomena, ker že zadostuje samo eden' samec, da molova nadležnost ne izumre.
Samica ima majhne ter nerodne peruti, katerih se ne poslužuje, ampak lo leno lazi in se skriva po kotih stanom vanj. Ako se dvigne kvišku s pomočjo peruti, je polet komaj visok 1 m. Truplo samice js precej dolgo in napolnjeno s tisoči in tisoči jajčec, katere leže v razpoke v tleh ali na druga skrita mesta. Jajčeca so tako neznatna, da fib. je nemogoče izslediti s prostim očesom Iz jajčec se izležejo gosenice, ki so tako majhne, da jih lahko prenaša veter, iz enega stanovanja v drugo. Razvoj in življenje mola sta bila ugotovljena šele v novejšem času od naravoslovca dr. Tičaka. Še le ta je ugotovil: kako in proti komu se nam je bojevati, ako hočemo iztrebiti iz stanovanja moie„
Boj proti molu se mora usmeriti proti molji gosenici. Molje gosenice so naj bolj požrešen mrčes, kar ga poznan;':'
Vrste molov in moljih gosenic so z ¡lične in mnogovrstne. To lahko opazujemo sami. Najdemo čisto majhne mo-love metuljčke, pa tudi prave metu;ie. ! Vsaka vrsta mola ljubi drugo vr o sukna. Gosenice ene vrste molov gre o le na volno. Volno uničijo, bodisi da jo izsledijo v obleki, preprogi in nogavicah. Imamo tkanine, ki so iz bombaže-vine in volne. Volnina molja gosenica bo izžria le pravo volno in pustila bom baževino. Druge molje gosenice se zajedo le v kožuhovino, zopet druge le v perje. So celo take, ki žro slikarske čopiče, ki so iz ščetin ali iz dlake.
Kmetovalcu je poleg volnenega mola dobro znan nenasitljivi žitni mol.
Skrivnost narave pa je: kako razločijo in najdejo razne vrste molov volno, perje, kožuhovino, žitno zrno i'
Ko se izvalijo molje gosenice iz jajčec, poteni se zajedo v zgoraj omenjene predmete ter žro in žro, dokler se ne odebelijo in dosežejo precejšnjo velikost.
Ako hočemo mole iztrebiti, moramo moljim gosenicam pregnati apetit pa suknu, perju, kožuhovini itd. Gosenici moramo zagreniti požrešnost, da pogine od gladu.
Naravoslovec dr. Tičak, ki je razis< kal mola, je odkril tudi kemično sredstvo zoper njegov apetit. — Najboljša sredstvo za uničenje moljih gosenic j« takozvani »Eulan«. Poizkusi so dokazali, da z Eulanom namočenega sukna^ kožuhovine itd. Be ne loti nobena molja gosenica. Če je že ugnezdena, po rabi tega sredstva pogine. Ako je iztreb-ljena gosenica, se ne more iz nje razviti molji metulj ne samec in ne samica — mola smo pregnali in Imamo mir pred njegovo uničevalno požrešnostjo!
Clfalte „Slov. Gospodarja"
Cene in sefuste poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 22. Junija so pripeljali špeharji na trg na 14 vo-zeh 30 zaklanih svinj, kmetje 4 voze krompirja, 10 vozov sena in 4 voze škopa. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 27.50 Din, krompir po 1.25 do 1.75, novi krompir 5—6, seno 70—80, 1 škop slame 2. Pšenica 3, ječmen 2, oves 1.50 s-1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 3, fižol 5—7, fižol v stročju 12, grah 5—6. 1 kokoš 30—35, 1 par piščancev 35—60, puran 50—100, kozlič 90 =-110. 1 kumara 2—8, karfijola 5—10, čebula I, česen 15—18, sveže zelje 4—<5, kislo zelje 5, kisla repa 2, gobe 2.50, črešnje 4—6, suhe slive 10—12, marelice 48, mleko 2.50—,3, smetana 12 t—14, surovo maslo 36—40, med 20—22, komad 1.25—1.50.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski Sejem dne 21. junija 1929 je bilo pripeljanih 234 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150 do 1S0 Din, 7—9 (tednov stari 200—225 Din, 3—4 mesece 280—420 !Din, 5—7 mesecev 550—1570 Din, 8—10 mescev 700—850 Din, 1 leto 950—1200 Din, 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve te;ie 16 do 17.50 ¡Din. Prodanih je bilo 207 svinj. Kupčija je bila zelo živahna. Radi državnega praznika dne 28. junija bo prihodnji svinjski sejem dne 27. junija.
m
Koliko smo plačali neposrednih davkov? Po zapisnikih finančnega ministrstva znašajo svote vplačanih neposrednih davkov: V letu 1919 86,396.622 Din; v letu 1920 165,672.860 Din; v letu ;1921 520.425.380 D; v 1. 1922 622,065,359 Din; v letu 1923 1.183,177.903 Din; v 1.
1924	1.446,337.325 Din; v letu 1925 1.899,551.941; v letu 1926 1.839.S82.118 Din; v letu 1927 1.712,987.977 Din; v 1. 1928 pa 1.773,091.985 Din. Ta pregled izkazuje, da so bili neposredni davki naj huje pobirani leta 1925 in 1926. Od leir
1925	se je vodila statistika tudi po pokrajinah. Slovenija je plačala: i. 1825 295,273.755 Din; leta 1926 326,683.684 D; v letu 1927 227,825.915 Din; v letu 1928 pa 205,198.520 Din.
Uredba o odpiranju in sapiiaiiju raiov. Minister za socijalno politiko je izdal uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih lokalov in o delo-ivnem času pomožnega osobja. Med dru jgim določa ta uredba: Vsi trgovski in obrtni obrati, brez ozira na to, če je v njih zaposleno pomožno osobje ali ne, morajo biti zaprti od 20. ure zvečer pa Ido 5. ure zjutraj. Od poldne pa do 15. tire, odnosno od 11. do 16. ure za briv-nice, morajo biti vsi obrati zaprti vsaj eno uro. Vsi ti obrati, z izjemo kavam, gostiln, javnih kuhinj, morejo biti odprti največ IS ur. Izjemno more pristojna oblast določiti, da so trgovski obrati po vaseh odprti tudi preje ali po Kneje in dalje kot je tukaj predpisano. ¡Ta odredba se more uporabiti tudi za fcraje in mesta, ki nimajo več kot 5000 prebivalcev. V teh krajih smejo biti o-brtni obrati odprti tudi preko poldne, iločim določi to za trgovine pristojna oblast po zaslišanju delojetnalskih ter 8telodajaIskih zbornic. Obrtne delavni-
ce po vaseh morejo biti odprte neomejeno in za nje ne veljajo določbe te u-redbe. V nedeljo dopoldne smejo trgovi ne in obrtni lokali biti otvorjeni največ dve uri v krajih pod 10.000 prebivalcev, in sicer pod pogojem, da je to bilo v tem kraju že prej dovoljeno z zakonom o zaščiti delavca. Ob nedeljah je prepovedano delo v delavnicah po čl. 1 te u-redbe. Izjeme določi ministrstvo za socialno politiko. V tem slučaju se mora dati drug prost dan v tednu. Ob nedeljah je prepovedano peči kruh. Nedeljsko delo se dovoli pomožnemu osobju ves dan tam, kjer se delo ne sme prekiniti radi narave posla. Žene brez razlike starosti in otroci pod 18 leti ne morejo biti po noči zaposleni v delavnicah po čl. 1. te uredbe, v kolikor niso trgovski ali obrtni pomočniki.
Postopek pri odpisu davka ob ele-jnentarai šfcedL Letošnje poletje pogosto nastopijo neurja s točo. Ljudje so zbegani in pri prijavi škode često prav nepravilno postopajo. Zato opozarjamo na nove predpise o odpisu davka ob vre»?-ki ško-r1i. Najvažnejša določila te uredbe so sledeča: Osnovni davek poškodovane parcele se sme deloma odpisati, če je 'atina poškodovana več nego četrtino. ■ ^odo je treba prijaviti s točno označitvijo poškodovane parcele in navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele, najdalje v 8 dneh po nastali škodi. Prijave je nasloviti na pristojno kataster s ko upravo (sedež geómetra), brez takse. Če vloži občina prijavo, je treba navesti, kateri in koliki del okolice je oškodovan. V vsakem primeru mora navesti vložitelj prijave čas in vrsto vremenske nezgode ter prijavo podpisati. Katastrska u-prava odredi ocenitev škode na licu mesta. Škodo ugotovi komisija, ki jo sestavljajo: poslani uradnik katastrske uprave kot predsednik in dva strokovna člana občine, Sí i ju določi vsako leto občinska uprava. Prisostvuje župan in ?ahko prisostvuje tudi oškodovanec, če se ugotovi, da se je vložila prijava akode neupravičeno, mora plačatai do-tični vložitelj stroške uradnika. Če se vremenska škoda dogodi neposredno pred žetvijo ali med žetvijo, naj občina sama vpričo dveh odbornikov ugotovi z zapisnikom začasno na licu mesta velikost škode, prizadete vsaki parceli. Ta zapisnik predloži občina katastrski upravi. To je kratek izvleček iz uredbe V slučaju nezgode naj si vsak, ki je prizadet, spredaj omenjeno uredbo v »Uradnem listu« z dne 18. decembra 1928 natančno prečita in se točno po njej ravna.
»Naše gorica.« Izšla je 6. številka »Naših goric« z zelo zanimivim poročilom o prvem slovenskem vinarskem kongresu v Krškem in z drugimi za vinogradnike podučnimi razpravami ter obvestili.
»Eokovmjači izpod Tatre« in druge
zanimive povesti iz lepih severoslovan-skih krajev obsega 23. zvezek Cirilove knjižnice. Mnogim ugajajo ravno take kratke, a vsebinsko zelo živahne povesti, kakor so v tej zbirki zbrane. Knjiga stane 16 Din, vezana 28 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Patentirana imm s M-
t»
u
Naše čitatelje smo že v eni naših poprejšnjih številk opozorili na novo patentirane kose s kosirjem »Flugs«, pri kateri priliki smo splošno opisali prednosti imenovane novosti, danes pa prinašamo natančnejši opis s slikami, na podlagi katerih bode vsakemu mogoče napraviti si sliko te praktične in nad vse zanimive novosti.
Patentirana kosa »Flugs« se razlikuje od dosedanje oblike kos le v toliko, da je glava (peta) kose širša in močnej ša, a v njej se nahaja podolgovata za;
Slika 1
reza (slika 1), ki služi za pritrjevanj® kose na kosišču s pomočjo patentiranega vijaka »Flugs«. Patentirani kosir »Fluga« (na sliki
Slika S
• — — w
3) obstoji iz jeklenega špecijalnega vi« jaka, čegar glava ima obliko leče, na« stavek vijaka je četveroglat, ploščica in matica pa služita za neposredno pri
trjevanje kose na kosišču.
Za pritrjevanje kose z vijakom služI poseben ključ (na sliki 3), s pomočjo katerega se matica vijaka pritegne.
Za regulacijo položaja kose na kosišču služi v prvi vrsti podolgovata zareza v glavi kose, na podlagi iste je m« goče lego kose zvišati ali pa znižatL Rezilno ploskev kose pa zamoremo iz-premeniti na ta način, da vtaknemo med kosišče in glavo kose klin (na sliki 3).
Patentirana kosa »Flugs« zahtev» tudi odgovarjajočo pripremo kosiščo na ta način, da se nahaja na gornjem
Slika 2
koncu kosišča (slika 2) v oddaljenost! ca 25 mm od vrha odprtina, ki se raz-
širi od ene na drugo stran od 8 na 12 mm. V to odprtino zabijemo patentirani »Flugs« vijak tako, da napravi v lesu četverooglato ležišče. Za nosiček kose se nahaja v kosišču podolgovata ca 30 mm dolga zareza, ki bodi le toliko široka, da nosiček kose dobro sedi.
Približno v sredini kosišča (glej sliko 2) se nahaja ca 4 mm široka in ca 200 mm dolga ter 20 mm globoka zareza, v katero položimo konico kose po vporabi ter na ta način koso zavarujemo.
Katere prednosti nam nu&i Flugs kosa s kosirjem?
1.	Popolnoma enostavno rokovanje, ker je mogoče vsako patentirano koso brez nadaljnega pritrditi s Flugs kosirjem.
2.	Flugs kosir ima težino od ca 3 dkg, vslfcd česar je mnogo lažji in priročnej-M od vseh dosedanjih kosirjev.
3.	V 15 do 20 sekundah Vam je mogoče pritrditi Flug? koso na kosišču, tako da drži kot bi bila prikovana. V istem času zamorete koso staviti v zavarovano lego ali jo pa popolnoma sne ti s kosišča.
4.	Na podlagi Flugs kosirja Vam je mogoče koso zavarovati, ne da bi jo %nemali s kosišča.
Pomisleki, da bi kosa vsled zareze prelomila os, da bi se kosišče pri vijaku prelomilo, so neosnovani, ker so dvoletni poizkusi s strani tovarne ter strokovnih zavodov dokazali, da se to ni nikdar zgodilo, da se je kosa poprej skrivila, ni pa se zlomilo kosišče, še manj pa je odnehal Flugs kosir.
Patentirana kosa Flugs je iz najboljšega švedskega jekla ter jamči proizvajalna tovarna za isto v vsakem o-ziru.
zemljiškega ûffliM m Kmete s šle-
Zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 je dobil nekaj sprememb in dopolnil z zakonom z dne 28. marca 1929. O tem smo, kar se tiče zem ljiškega davka, poročali v zadnji štev. »Slov. Gospodarja«. Danes nam je poročati še o eni spremembi, odnosno dopolnitvi. Dne 17. junija je namreč kralj podpisal zakon, ki se doda kot 3. točka k členu 27 — o davčni stopnji — zakona o neposrednih davkih. Ta dostavek se ozira na dopolnilni davek zemljari-ne ter uvaja posebne olajšave v prid kmetskim rodbinam s številnimi rodbinskimi člani. Glasi se tako-le: »Tistim, ki so obvezani plačevati zemljari-no in ki imajo v hišni skupnosti več kot pet članov ter kot poljedelci neposredno sami obdelujejo svoje posestvo, se zniža dopolnilni davek za vsakega člana preko pet oseb po naslednji raz-predelbi:
1.	za 5% ako dopolnilni davek po točki 2. tega člena ne presega 100 Din.
2.	za ako dopolnilni davek znaša 100—500 Din,
3.	za 3% ako dopolnilni davek znaša 500—1000 Din,
4.	za 2% ako dopolnilni davek znaša 1000—2000 Din,
5.	za 1% ako dopolnilni davek znaša 2000—3000 Din,
6.	za ako dopolnilni davek znaša 3000—5000 Din.
Preko 5000 Din se ne zniža.
Kot člani hišne skupnosti se ne smatrajo: 1. osebe, ki so stalno odsotne, 2. osebe, ki se poleg poljedelskega dela bavijo z obrtjo, industrijo ali kakim drugim poslom, 3. osebe, ki so stalni zasebni ali državni nameščenci, 4. ženske in otroci oseb, ki so navedene pod točkama 2. in 3.
Za one člane hišne skupnosti, za katere se dopolnilni davek zmanjša, se ne more v nobenemu slučaju nobeden drug davek zmanjšati.
Pravico na znižanje dopolnilnega davka so dolžni prijaviti davčni obve-zanci v teku januarja vsakega leta. Če bi ta rok zamudili, oziroma bi se prijavili 15 dni kasneje, pa bi ne navedli o-pravičljivih razlogov, se ta prijava ne
bo vzela v poštev. Za resničnost prijav odgovarjajo občinske oblasti.
Za leto 1929 se določa rok za predložitev prijav od dneva objave tega zakona pa do 31. julija t. L brez pravica podaljšanja po členu 4. zakona o neposrednih davkih.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se ob j a« vi v »Službenih Novinah« in ima obvezno moč od 1. januarja 1929.
Peronospora. Večkratno toplo defe& vje in obilne jutranje rose so zelo ugod-; no uplivale na razvoj peronospore, ki se je začela strahotno Širiti in grozi u« ničiti še tisti majhni nastavek, ki se jaf pokazal po hudi zimi. Ponekod se listja že suši in tudi najbolj skrbno obdelana in že dvakrat poškropljene gorice nisa brez te bolezni. Gorica je letos dolgo počivala, les je zrastel šele zadnjih 1 dni, delo na polju in travnikih se je nakopičilo in zato je težko dobiti težakovj za gorice. Kdor še ni v drugič poškropil, naj to delo nemudoma opravi, da' reši, kar se še rešiti da in naj posebno pazljivo poškropi grozdje.
Mu Milic,
VSA ZADEVA JE BILA ZELO SUMLJIVA.
Iz mojih ugibanj me je zbudil Halef, moj sluga, ki je ves čas stal poleg mene in prizor opazoval.
»Gospod, si videl?«, mi je šepnil.
»Kaj?«
»Brado!«
»Brado? Kako brado?«
»Ki jo tista ženska nosi . . .«
»Ženska? Ali ima brado?«
»Ni bila dvakrat zastrta, le enkrat, pa sem opazil njeno brado.«
»Brke?«
»Polno brado nosi. Ni ženska! Moški je! Ali naj povem kapitanu?« —
... In kar se je godilo potem, je treba brati. Zato si naročite Kari Mayjeve spise. (I. zvezek 15 Din, II. zvezek 13 Din) pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru Koroška cesta 5.
Ker se še vedno najde tu in tam kakšen neveren Tomaž, ki dvomi, da je za organiste pokojninsko zavarovanje velikega pomena, navedem danes zopet en slučaj, kateri kaže dobroto tega zavarovanja. Gospod Josip Heybal, orga-nist v Kamniku, je bolan na hrbtenici že čez eno leto. Ni sicer sedaj v postelji, toda zdravnik je ugotovil, da je začasno nezmožen opravljati službo organista, Vsled tega mu je Pokojninski zavod določil začasno do zopetnega pregleda mesečno rento 1000 Din. To rento dobiva že eno leto. Prejema pa še tudi plačo organista, ker to službo začasno opravlja njegova žena, ki je tega zmožna. Če se bo pri zopetnem pregledu dognalo, da je stalno nesposoben za službo, bo dobil stalno pokojnino. Naj to vsi nasprotniki pokojninskega zavarovanja skrbno prečitajo in potem pomislijo, ali ni to zavarovanje za organiste velika dobrota! Ta slučaj pa tudi kaže veliko solidnost Pokojnin skega zavoda. Proč torej z vsemi predsodki!
Mladeniški shod pri Sv. Trojici v šlo venskih goricah. V nedeljo dne 30. iu-nija se vrši pri Sv. Trojici v Slovenskih! goricah velik mladeniški tabor za šent lenarško dekanijo. Mladeniči pridejo k' pozni službi božji, pri kateri bo pridi-goval profesor Pavel Živortnik iz Maribora. Po službi božji bo veliko zborovanje na prostoru pred samostanom, na katerem govorijo: profesor dr. J. Hoh-njec, Krošl, naša mladinska voditelja, in mladeniči. Tabor mora biti veličasten, iz vseh župnij velika udeležba! — Takoj na delo po vseh župnijah! Mladeniči, udeležite se tega shoda v naj-obilnejšem številu!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Naš Orel priredi y nedeljo dne 30. junija bogato tombolo z 250 let pimi dobitki, kakor: pohištvo, prašiček, peruti nina in raznovrstne, vsakdanje, nad vse pen trebne stvari. Vršila se bo popoldne po večer« nicah v Orlovskem domu. Zadnje tombolske karte se bodo dobile pred pričetkom v Orlov-i skem domu. Domačini in izletniki ste prisrčno vabljeni!
Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. TukajSi nji orlovski odsek vprizori v šoli dne 29. juni na Petrovo ob treh popoldne gledališko predi stavo s sledečim sporedom 1. Deklamacija. Zi »Kristina«, žaloigra v dveh dejanjih. 3. » Radi nagrade«, burka. i. »Čarodejna brivnica«, buri ka. Med odmori igra domače tamburaško dru« štvo »Edinost«. Vabljeni ste vsi prijatelji or* lovske mladine, da vidite to krasno igro, pr4 kateri se boste do solz nasmejali. Rog živi!
Polzela. Uljudno vabimo na telovadno prit reditev, katero priredi naša orlovska mladina v nedeljo dne 30. junija, na običajnem prosto« ru na Bregu. Sodeč po pripravah bo priredi« tev tako po programu kot po udeležbi prava! manifestacija katoliškega mladinskega giba« nja na Polzeli. Na veselo svidenje! Bog živif
Trnovlje pri Celju. Kakor smo izvedeli, na* namerava naše Prosvetno društvo na Petrov«* dne 29. junija zopet razveseliti t eno našiS najlepših narodnih iger »Prisega o polnoči«. Pridite!
Šmarje pri Jelšah. Orliški krožek priredi J! nedeljo dne 30. junija v Katoliškem domu o|» bičajni vsakoletni materinski dan. Na: spored«
80 govori, deklamacije itd. Vprizori se tudi igra, ena najboljših od našega Meškota in sicer: »Mati«.
Cenjene čitaielje opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke Antonijevič, Beo
grad.
Maribor. Mestna občina mariborska bo zopet zidala stanovanja za, one, katerim so hišni gospodarji odpovedali stanovanja, pa ne morejo nikjer dobiti stanovanja. Za silo bodo postavili v prejšnji dragonski vojašnici še za kakih 30 družin stanovanja. Nadalje bodo postavili za približno 2 milijona Din nove hiše po načinu »Hitrozid«, ki tudi dobro služijo za Stanovanja, a so zelo poceni. V te hiše bo še red zimo lahko prišlo kakih 60 strank, kar o stanovanjsko bedo vsaj v najhujših sluča-ih pri revnih slojih zmanjšalo in omililo. — o zidave velikega uradnega poštnega poslopja na glavnem kolodvoru bo vendarle prišlo. iNa zadnji seji občinskega sveta je podžupan poročal, da je stavba na kolodvoru zasigura-na in da se bo začelo v spomladi z zgradbo. — 'Glede carinskega skladišča v Melju pa se še Vršijo pogajanja z vojnim erarjem, ker se rabi zemljišče za to stavbo. — Med Mariborom ter Gracem se bo otvoril še letos avtoomnibus-pro met.. Mestna občina se je dogovorila z avstrij sko družbo, ki hoče upeljati ta promet. Iz Maribora bo vozil avtoomnibus zjutraj ob pol petih. S tem avtoprometom bo pomagano tu 'di prebivalstvu na črti Pesnica—Št. Ilj. — Maribor dobi te dni veliko spremembo glede telefona. Odslej ne bo treba klicati več pošte, 'ako bo hotel kdo dobiti zvezo, ampak namestijo se pri vsakem telefonskem naročniku novi aparati. Na teh aparatih je nameščeno kolo s številkami 0 do 9 in treba je samo to kolo zavrteti do številke, s katero želi naročnik govoriti, pa dobi, ne da bi bilo treba klicati pošto, zvezo. Take moderne telefonske zve re imajo že vsa večja mesta. Tako pride tudi naš Maribor v vrsto modernih mest, vsaj kar ge tiče telefona. — V Dravi je utonil pri kopanju v petek 171etni Jože Vihar iz Studencev. Drava ga je pogoltnila pred očmi tovari 6ev. Niso ga mogli rešiti, ker so tam valovi deroči. Tovariši so nesli obleko materi v Studence. — Maribor se je iznebil Kitajcev, ki so lansko leto po svojem potovanju ostali v Mariboru. Pred tednom dni so jih poslali čez mejo na Nemško. Mariborska občina jih je morala vzdrževati, kar jo je stalo okoli 120.000 bin. Seveda bo morala država to svoto občini krniti!
Sv. Ožbalt ob Dravi — prednjačil V nepo frebno razvado je prešlo po drugod šolarjem, da namreč izletavajo navadno ob sobotah, ko fro vlaki že itak radi prenapolnjeni; drugi dan (r nedeljo pa si počivajo doma, ne da bi izleteli fr cerkev k službi božji. Naši šolarji pa, čast lijim, izletavajo rajši v sredo, češ, saj si lahko pdpočijemo od izleta v četrtek, do katerega 1-
Eiamo pravice, nedelja pa je Gospodov dan, o je treba obiskati službo božjo v cerkvi. Vrlo katoliško! Posnemanja vrednot Sv. Ožbalt prednjači!
Dolgoše pri Maribora. Prostovoljno gasilno društvo Dolgoše priredi v nedeljo dne 30. ju-Hija na vrtu gostilne Riedl v Dolgošah javno dobrodelno tombolo s krasnimi dobitki. Ker >e dobiček namenjen za gasilne potrebščine, Se pričakuje obilen obisk. Začetek ob treh popoldne. Cena tablice 2.50 Din. V slučaju slabega vremena se preloži tombola na nedeljo line 7. julija. Na pomoč!
Spodnje Hoče. Gasilno društvo v Spodnjih Hočah ima; v nedeljo dne 30. junija ob 14. uri Jfri Gasilnem domu veliko tombolo s prvovrst-l*mi dobitki. Tablica stane 5 Din. Cisti dobi-
ček bo sa nabavo nove motorne brizgalne. Na
pomoč!
Sv. Barbara v Slov. goricah. Trasiranje pre-potrebne ceste skozi občino Koreno je izvršil gradbeni urad oblastne samouprave, za kar se najtopleje zahvaljujemo in prosimo še za-naprej za gmotno in tehnično podporo. Teren za gradnjo te ceste je izredno lep in bo zelo malo terenskih del. — Letošnja sibirska zima je napravila veliko škodo na sadnem drevju, marsikatera jablan, črešnja-in oreh stoji suh in tudi trta na brajdah okrog hiš stoji suha. Sadna letina bo silno slaba, imeli pa bodemo dosti sena. " Dobili smo novega Šolskega u-pravitelja, katerega prosimo, da bi posvetil svojo pažnjo kmetijsko-strokovni izobrazbi naše mladine.
Sv. Marjeta ob PesnlcL Domovinski dan pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Tukajšnja šola in podružnica Jugoslovanske Matice tudi letos priredi slavnostno veselico »Domovinski dan« in sicer v nedeljo dne 7. julija, ob treh popoldne na sadonosniku gospoda župana Schickerja. Nastopijo učenci in odrasli s petjem, dekla-macijami in igrami. Poje domači pevski zbor in pevci iz Maribora in okolice. Cisti dobiček' je namenjen revnim šolarjem in Jugoslovanski Matici. Domačini, pridite kakor vsako loto tudi letos v velikem številu! Sosedi okoličani, prosimo, ne prirejajte ta dan drugih veselic, ampak pridite k nam, da se bolj spoznamo ter v slogi in bravstvu neomajno stojimo na severni meji naše lepe domovine. Srčno dobrodošli kot vedno tudi Mariborčani! Prosimo in vnaprej se zahvaljujemo tudi za vse darove k prireditvi, bodfsi v denarju ali blagu!
Sv. Lenart v Slov. goricah. V dneh 12.-14. julija bodo v našem lepem trgu zborovali študentje visokošolci in srednješolci. Prišli bodo na to zborovanje od blizu in daleč, iz najrazličnejših krajev Slovenije, po večini sinovi kmetskih starišev. Dva dni se bodo razgovar-jali sami, v nedeljo pa bodo peli v cerkvi pri obeh mašah in nas popoldan razveselili s prelepo predstavo »Igra apostolov«. Ker vodijo vse zborovanje študentje sami, ne morejo iz lastnega zmagati vse stroške In se bodo obrnili na dobra srca Šentlenarčanov, Prosili bodo za prispevke v naravi: kruh, krompir, solato, jajca, fižol, mast, olje itd. Za vsako malenkost bodo iz srca hvaležni. Priporočamo, da jim greste povsod kolikor mogoče na roko.
Sv. Ana v Slov. gor. Dne 2. junija se je tukaj poročila Genovefa Konrat iz vrle in zavedne hiše iz Bačkove z gospodom Petrom Gajz-ler iz Ledineka. Bila je večletna članica dekliške zveze in zvesta Igralka našega odra. Vrlima novoporočencema- kličemo: Dal Bog obilo sreče ln blagoslova!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Poročati moram o veliki nesreči, ki je zadela občino Ihovo in Sčavnico dne 13. junija. Zvečer ob 6. uri je pridivjal strašen vihar z nalivom in točo. Kaj takega ne pomnijo najstarejši ljudje. V nekaj minutah je bilo izruvanih nad 500 sadnih dreves. Nebroj vej je bilo strganih z drugih dreves. Tla so bila kar nastlana z vejevjem in z listjem. Nekaterim je bilo podrtih 10, 20, 30 dreves, Matevžu Domajnku celo 56 dreves. Velikanski oreh kovača Budja v Ihovi je bil tudi izruvan. Visoki hrast Aj^ečev v Ihovi je bil na dvoje razklan, drug hrast je ležal preko oblastne ceste Sv. Benedikt—Gornja Radgona. Uničena so največja in najbolj rodna drevesa. Ko so ljudje zagledali, kaj je naredil vihar, so jokali. Precej dreves so med tem zopet postavili, vendar škoda je zelo velika. Prežalosten je tudi pogled v gozdove. Največje smreke je z lahkoto izruval vihar, druge na sredi prelomil, tretjim odlomil vršič, zopet druge nagnil, tako da je tudi v gozdovih zelo veliko škode. Silen naliv je poblatil travnike, poškodoval njive, saj je voda kakor hudournik tekla preko njiv. Del Ihove in Ščavnice je pobila tu di toča. Nekaterim posestnikom je uničen ves pridelek. Storjeni so bili hitro koraki za pomoč. V nedeljo dne 16. junija je oškodovanim sadjarski referent. Pefovnik iz Ormoža razla-
gal na licu mesta in še v posebnem predava* nju, kako naj ravnajo z drevesi, ki se še daj< postaviti. Komisar dr. Leskovar je obljubi^ da bo oblastna samouprava dala poškodovani cem drevesa po znižani ceni. Upamo, da bocH davčna uprava v Mariboru in v Gornji Radi goni prav kmalu precenila škodo in poškodoi vancem odpisala davek.
Iz Slovenskih goric. Mladeniški tabor pH Sv. Trojici v Slovenskih goricah prihodnj< nedeljo dne 30. junija mora biti sijajna mani« festacija naših zavednih mladeničev. Ne sa< mo iz lenarške župnije, temveč iz vseh župnij Slovenskih goric mladeniči pridite v največ« jem številu! To bo vaš dan! Miadeniško giba« nje stopa na nova, moderna pota. Spoznati jik morate. Na veselo svidenje torej! Pripravlja« mo se tudi fce na miadeniško romanje v začetku avgusta k Mariji Pomagaj na Brezje, d* proslavimo 251etnico zgodovinsko znamenit®* ga vseslovenskega mladeniškega shoda na Br« zjah leta 1904. Mladeniči, na delo zadnje dni! Agitirajte za največjo udeležbo! Mladenišk* Marijine družbe, mladeniške zveze in Orli, ^ bodite v prvih vrstah!
Sv. Boliank v Slov. goricah. Poročati imam* tokrat o veliki nesreči, ki nas je zadela. N* Antonjevo proti večeru je obiskalo našo fare strašno neurje, da takšnega skoro stari ljudje ne pomnijo. Po silno vročem dnevu je sledil«" nevihta s strašnim bliskanjem in gromenjem v smeri od Sv. Antona čez travnike, in št* prizadeta pri nas najbolj kraja Gomile in Bil ter tud Sovjak. Med silnim viharjem in nalivom, kakor bi se oblak odtrgal, se je vsipal* toča tako strašno, da je bilo v par minutali vse pokončano. Toča je bila debela kot lešniki in obdana z ostrimi robovi. Ni čuda, da je po* mandrala v zemljo vse, kar je stalo po koncuv Vso upapolno letošnjo žetev je uničila. Tudi od ostalih pridelkov ne stoji kvišku druga kot grdo okleščeno steblovje. Kaj lep pridelek s« pokazale letos slive; zdaj je tudi to uničeno, V vinskih goricah isto. Veliko sadnega drevji pa se bo letos posušilo, ker je 'preveč trpela vsled prehude zime. Ponekod bo treba posekati skoro četrtino drevja. Naglo naraščajoči jarki in potoki so zblatili zlasti po nizkih legah vso krmo in odnesli raz njiv veliko rodo« vitne zemlje. Človeka kar pretresa, ako gledt na lastne oči strašno opustošeno naravo.
Borovci pri Ptuju. Lepi vzgled dveh sosedov. Pri nas je bilo blagoslovljenje nove ka* pelice, katero sta dala sezidati: Jožef Muršii in Ana Veselič in se je nabralo pri Jožefu in Marjeti Muršič za dijaško kuhinjo 80 Din< Daj Bog njima obilo zdravja, rodbini pa časten spomin!
Kapela pri Gornji Radgoni. Svatje na gostiji gospoda Alojza Pukljavca in gdč. Marije Jur-jevičeve v Paričjaku so nabrali za Dijaško kuhinjo v Mariboru 240.50 Din. Vsem prijateljem revnega dijaštva najlepša zahvala!
Šikole. Nova kapela v Šikolah, ki se je lani blagoslovila, dobi sedaj novi zvon. Ker gre ve-. liko zanimanje, kedaj se bo zvon blagoslovil, sporočamo tem potom širši javnosti, da se bo novi zvon blagoslovil in potegnil v stolp v ne-: deljo dne 30. junija. Vsi sosedi, prijatelji in znanci od blizu in daleč ste prav uljudno povabljeni!
Beltinci. V nedeljo dne 30. junija, ko je pri nas veliko proščenje, bo letos še večja sloves-: nost. Takrat dobimo tri nove, že dolgo željno pričakovane zvonove. Vsa župnija se pripravlja, da jih kar najlepše sprejme. Popoldne po večernicah bo pa pred cerkvijo velika tombola. Dobitki so zelo lepi, zato srečke le pridno kupujte!
Ljutomer. Glasbena šola v Ljutomeru je I-mela pred kratkim svoj prvi javni nastop gojencev, ki se uče v šoli glasbe in petja. Nastopila je z 18 točkami, ki so pokazale stopnje usposobljenosti posameznih gojencev. Pri-« znati moramo, da so se učenci v enem letu, kar obstoja šola, mnogo naučili. Posebno pevske točke so bile prav dobro izvajane. V glasbeni šoli podučujejo: gospod strokovni učitelj
I 1
Josip Žagar, uči gosli; gdč. Minka Zacherlova petje in klavir; nadzorstvo v šoli pa ima gospod Zacherl, naš stari ljutomerski glasbenik in pevovodja. Ob tej priliki izrekamo cenjenemu učiteljstvu glasbene šole iskreno zahvalo v imenu vseh staršev od gojencev. Ob enem priporočamo šolo vsem, ki se žele učiti petja in glasbe 1
Ormož. Prostor okrog župnijske cerkve Je dobil zadnji čas nekaj prijaznejše lice. Lani je prenovila zunaj svoje poslopje okrajna po-Bojilnica, letos pa gospa Polak. Župnijski vrt je dobil novo železno ograjo, tudi gospod Sta-men je dal novo postaviti. Zdaj bo mestna lira nilnica dala nadzidati še eno nadstropje. Ali bo ta prezidava kaj polepšala mesto, posebno &e okolico cerkve, se še ne more presoditi. Mnogi sicer zmajujejo z glavami, češ, da to ni primerno, pa bomo sodili, ko bomo videli delo izvršeno. Kot se govori, je ministrstvo že potrdilo prodajo graščinske hiše gospodu Ku-hariču, ki bo gotovo dal to poslopje primerno prenoviti in polepšati. Drugo vprašanje je seveda, kaj bo z našimi reveži, ki so do sedaj imeli v tej hiši ustanovno pravico. Naj pa gra ičina sezida novo hiralnico, kot je bilo že leta 1913 sklenjeno, pa ne izpeljano. Če bi še gospod Veselič dal svojo hišo prebeliti, bi bil okoliš cerkve kar lep in prijazen. Potem pa se mora zunaj prenoviti še cerkvena stavba sa-pia. Dobro bi bilo tudi, če bi mestno županstvo iklenilo dati napraviti na spodnji strani parka ob glavni cesti škarpo, jo ograditi z lepo ograjo in zasaditi z lepim nasadom. S tem bi telo mesto pridobilo na lepoti. Letos se pri nas toliko gradi in prezidava kot menda že veliko let ne. Stvar je kar nalezljiva. Če se eden loti, Bi misli drugi, zakaj bi se ravno on ne. Saj je <* '''to, če ljudje v dobrem tekmujejo!
i.t. Miklavž pri Ormožu. Veliko delo so izvrtali io leto naši šolarji, ki so na vzpodbudo ■čiteljstva uničili do 130.000 hroščev. Kdor pomisli, koliko škodo lahko napravi eden sam hrošč, bo vedel, kako veiikega pomena je delo tolarjev. V uničevanju hroščev sta se najbolj odlikovala 4. in 3. razred. Četrti je uničil 23.502 hroščev, tretji pa 23.243. Mnogo ne zaostajata tudi 5. in 6. razred. Posebno priznanje zasluži I. Štrucl iz 4. razreda, ki je sa*m uničil 10.005 hroščev. Delo šolarjev je treba pohvaliti, priznanje pa gre tudi učiteljstvu, ki je šolarje vzpodbujalo k delu.
Sv. Jurij ob južni Ž9l. Po dolgi mučni bolezni je umrla dne 12. junija, previdena s tola-Sili sv. vere Marija Guzej, posestnica v Bohovem pri Blagovni, v starosti 72 let. Bila je delovna, marljiva ter usmiljena do revežev. Zapušča žalujočega moža in šest preskrbljenih otrok. Ob priliki pogreba se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 90 Din. Žalujoči dru tini naše sožalje, blagi duši pa večni pokoj in pobožen spomini
Sv. Jernej pri Loč ah. Pri nas se bodo letos stavili novi župnijski svinjaki. Tozadevna zidarska dela se bodo prihodnjo nedeljo dne 30. Junija popoldan na*licu mesta oddala konkurenčnim potom. Interesenti naj se takrat o-glasijo!
Polzela. Pri nas smo izročili dne 14. junija materi zemlji uglednega in obče spoštovanega posestnika Franca Korber starejšega v Orovi vasi, kateri je naglo preminul na možganski kapi. Rajni je bil večkratni občinski odbornik, cerkveni ključar, ustanovitelj in marljiv Član Hranilnice in posojilnice na Polzeli do smrti. Bil je trden, neizprosen značaj, dobrotnik raznih dobrodelnih namenov, cerkve, in vedno prijatelj duhovščine ter se je odločno bojeval proti nasprotnikom cerkve in slovenske domovine. Bil je naročnik dobrih krščanskih časopisov, zlasti »Slovenskega Gospodarja«. V svoji hiši ali družbi ni trpel nepotrebnega kvantanja, ampak le če se je kaj koristnega in potrebnega govorilo, kar priča dejstvo, da so njegovi otroci dobro v krščanskem duhu vzgojeni in za bodočnost preskrbljeni. Da je bil blagopokoini daleč znana oseba, je
pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo znancev in prijateljev, zato vsem srčna hvala, posebno čast gospodu župniku 1. Jodl, za ganljiv in v srce segajoči govor pri odprtem grobu, domačim cerkvenim pevcem za lepe žalostinke, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Kakor je običajna navada, so se zbrali sorodniki k sedmini, na kateri so se spominjali vrlin pokojnega in ob kateri priliki se je na predlog gospoda Tajnšeka nabralo 200 Din za sV. maše in 200 Din za dijaško semenišče v Mariboru. Vrlemu in vzgled-nemu možu blag spomin in žemljica lahka ter srečno svidenje nad zvezdami!
Vojnik. Gojenci meščanske šole priredijo dno 29. junija ob 9. uri šolsko proslavo s petjem, deklamacijami, orkestralnimi točkami itd. Ob tej priliki bodo razstavljeni vsi izdelki učencev tekočega šolskega leta. Razstava bo trajala od 28. do 30. junija Vstop je prost. — Vpisovanje novih in starih učencev od 1. do 4. razreda se vrši dne 30. junija od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. V 1. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. šolsko leto osn. šole. Dobiček šolarskih prireditev je omogočil, da dobijo z novim šolskim letom že vsi potrebni učenci vse šolske potrebščine brezplačno v šoli. Kakor preteklo šolsko leto, bo tudi nadalje še delovala šolska kuhinja, ki bo dajala oddaljenejšim učencem, kadar ostajajo čez o-poldan v šoli, toplo kosilo, od začetka novembra do kraja meseca marca.
Teharje. Blagoslovitev novega Gasilskega doma in velika gasilska slavnost se vrši v nedeljo dne 30. junija. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov Gasilskega doma.
Sladkagora. Cesta od Lemberga do Novevasi se prav pridno popravlja, večje delo bo kmalu že pri kraju. — Dobra letina se obeta, toda kje smo še, sam dobri Bog nas obvaruj kaj hudega, potem bomo imeli dobro jesen, ker se posebno v vinogradih zelo lepo kaže.
Izabela, hči in ljubljenka španskega kralja Filipa II, je leta 1601 osebno pri sostvovala obleganju nizozemskega mesta Ostende. Vsled žilavega odpora Nizozemcev, ki so vse poiskusili, da bi mesto ne padlo v španske roke, se je oblega zavlekla. Izabela je bila ogorčena in se je zaobljubila po tedajni šegi, da ne bo slekla poprej svoje srajce, — predno ne bodo zavzeli Španci obleganega mesta. Špancem se je posrečila zmaga še le po treh letih in ni čuda, da je Izabelino perilo porumenelo. To barvo, ki je bila malo svetlejša od mare-lične, so odslej imenovali »Izabelina barva«.
Jean Bart, znani junak na morju, je
bil nenavadno odkritosrčen mož. Nekoč mu je rekel francoski kralj Ludvik XIV.: »Jean Bart, imenujem vas za poveljnika svojega brodovja.« — »Ta Vaša odločitev je izvrstna, Veličanstvo«, je kratko odvrnil Bart, »le da bi jo morali že davno nrej izreči.« — Kmalu po-
St Janž pri Velenji. Kresna nedelja je bil* res zopet enkrat: lepa nedelja. Cerkev in ka« pele za evangelije so bile bogato okrašene, kan kor cvetličnjaki, sejmišče pa spremenjeno M pravcati gaj. Vsa čast in zahvala Marijini družbi in drugim pridnim dekletom, ki so kar teK movale med seboj in imele res obilo truda« Pa'fant se od dekleta v žrtvah nikdar preko« siti neda. In so se res postavili ne 1« kot fan» tje, skoraj bi rekel kot zreli možje. Cela an mada fantov j« pomagal» proslaviti god fam nega patrona i mogočnim streljanjem s topt« čl. 50 kg smodnika se je pokadilo in včasih s4 nam je zdelo, kakor da bi bila prava vojska v Italijani, ali kakor da bi bil potres. Prisrčna! hvala vsem, ki so sodelovali in s prispevki omogočili fantom to veselje. Pa jih je bilo v»« selo gledati, ko so šli v svojih uniformah krofl( oltarja in prišli tudi popoldan skupno vsi £ večernicam. To je pa res lepo disciplinirane! četa fantov, ki ve, kaj hoče. Zato še najbolj prisrčna zahvala, zlasti fantovskemu voditelja Mavšičevemu Francu, katerega so vsi »pijebia ros radi ubogali. — Po večernicah je pa bila prireditev igre »Krivoprisežnk«. Da so jo vsf igralci dobro pogodili, se razume samo ob se* bi. Strašni boj med poštenostjo in nepošteno* stjo, med bogastvom in uboštvom sta krasna izbojevala Veronika in krivoprisežnik. Bogi daj, da bi društvo po svojih fantih in dekleta!»' — kakor Franc in Veronika v igri — prineslai novo življenje in gojilo med vsemi župlianl bratsko in sestrsko ljubezen v boju za poštenost in da bi bilo res, kar pravi igra: »Ljubezen mladih je močnejša kot sovraštvo starih.« Vsi dobromisleči farani pa podpirajte društvo, zlasti III. red in Marijino družbo v smislu katoliške akcije. — Ponavljanje igre bode za domačine v nedeljo dne 7. julija, ob pol štirih! popoldne. Vabimo k obilni udeležbi!
tem je leta 1697 odjadral s šestimi bojnimi ladjami proti severul Na eni ja bil tudi kralj. Na Barta je prežalo 13 sovražnih ladij, vendar jim je ušel srečno. Ko so bili izven nevarnosti, je rekel kralj: »Če bi nas zajeli, bi bili izguii ljeni.« — »Nikakor«, j« odgovoril Jeatt Bart. — »Pa kaj bi storili?« je vprašal Ludvik. — »Jaz bi naše brodovje enostavno zažgal in mi vsi bi zleteli v zrak« To povelje sem že dal svojemu sinu pri smodnišnici in čakal je le na dogovor» jeni znak.« — Ludvik XIV. je vztrepe« tal, potem pa, ko se je pomiril, je izja* vil: »Prihodnjič, admiral, vas prosin^, da ne nameravate več takih junaštev vsaj dokler sem jaz na ladji.«
Slavni gledališki igralec Barnes s« nikakor ni mogel otresti svojih dolgov* Kadar je prejel mesečno plačo, je bil pri vhodu v gledišče tak naval, kako* bi šlo za razprodano predstavo. Barne» ni smel v gledališče nikdar v svoji navadni obleki, ker ni bil varen pred upniki. Večkrat se je zgodilo, da je ravnatelj hotel spremeniti spored, ker nI bilo Barnesa od nikoder; v zadnjem hipu pa se je pogrešani pojavil kot ča-stitiljiv starček, zamorec ali sluga.
saiBf&sae&a
¡3
a
veljaven od 15. maja, je izšeL Dobi se v S Tiskarni sv. Cirila v Maribora 2n stana __
S	X Din -mm |
83
Poveljnik angleškega bredovja, Robert Backlay, je bil zaradi ran, dobljenih v raznih bitkah, grozno pohabljen. Zgubil je roko in nogo. Pred odhodom
Jz Anglije se je zaročil z mlado žensko, ¡katero je zelo ljubil. In ko se je vrnil iz bojev, je videl, da je le še senca tega, kar je bil prej. Poslal je k nevesti prijatelja, da ji razloži njegovo bedno stanje in ji da vso pravico, da zaroko razdere. »Recite mu«, je odgovorila zaročenka, S»da se rada poročim z njim, če ima še vsaj toliko telesa, da lahko prebiva nje gova duša v njem.«
Aleksander Veliki Je kot sodnik zmi-raj zamašil eno uho, kadar je poslušal tožnika. Na uprašanje prijateljev je po jasnil: »To delam radi tega, da ostane drugo uho prosto za toženca.«
Pogačnikov Jaka pripoveduje očetu, da je pridigoval gospod župnik o posvetnih nenravnostih, zlasti da se je jezil radi prevelikega pijančevanja. Oče upraša sina: »No, si morda opazil, da je pri pridigi posebno gledal kakega so seda?« — »Seveda«, odvrne sinko. »Neprestano se je oziral name in ponavljal: »Jabolko ne pade daleč od drevesa . . .« Jaz res ne vem, kaj je pravzaprav hotel s temi jabolkami?«
istro je odgovoril kralj Arhelaus klepetavemu brivcu, ki ga je uprašal: »Kako naj te obrijem, kralj?« — »Molče!«
rški cesar Andronik (1183 po Kr.) je
rad gledal po najlepših ženskah svoje prestolice. Da bi može teh lepotic potolažil, jim je podeljeval lovsko pravico, katere vidni znak so bili rogovi. Ta znak so smeli pritrditi na svoje hiše. £)d teh dob pravijo možem, ki imajo nezveste žene, da »imajo rogove«.
«Jekdo je prosil slavnega pisatelja Aleksandra Dumasa, naj prispeva »0 frankov za pogreb sodnega eksekutor-jja, ki je umrl v bedi. »Dvajset frankov«, je vzkliknil pisatelj. »Tu jih imate 40 — in pokopljite dva naenkrat!«
V nekem kopališču si je bogat Fran-, ccs s svojo ženo ogledal tudi igralnico. SKo sta nekaj Časa opazovala igro, je o-ne v šali rekla svojemu možu: »Kaj, če
bi midva stavila na svoja leta?« — »Da«, je odvrnil Francoz, »kadar stavi žena prvič na svojo starost, gotovo dobi.« — Vsi igralci so bili radovedni, na katero številko bo stavila. Žena je vzela iz denarnice 3 franke in jih položila na številko 30 — »36«, je zavpil klicar. — »Vidiš«, je dejal mož, »če bi bila odkritosrčna, bi bila sedaj priigrala 72 frankov.«
Dva Madžara sta si ogledovala zve-rinjak. !Prvi se ni mčgel načuditi, ko je zagledal nestvor, ki ni bil ne pes in ne mačka. »Kaj pa je na tem čudnega«, je dejal drugi. »Jaz sem poznal mlinarja, ki je imel sina dimnikarja.«
Fran Wernig:
mu Mmt@mM na raz
Oblastni samoupravi sta z izdatnejšimi podporami pripomogli da so se naši kmetovalci in strokovnjaki udeležili kmetijske razstave v Monakovem v dobi od 5. do 10. t. m. Tozadevni pod-učni izlet je v splošnem organizirala Kmetijska družba ter so kmetovalce spremljali tudi predstavniki naših oblasti: iz Ljubljane gg. komisar dr. Natlačen in dr. Milavec, iz Štajerske g. svetnik ing. Zidanšek.
Dne 5. junija zgodaj zjutraj smo odrinili iz Ljubljane. Prehitro smo z brzo vlakom dospeli v alpski svet Koroške in Solnograške. Različne, tako tuje gospodarske razmere so nudile našim izletnikom mnogo prilike za primerjanje in glasno kritiko. So bili pa tudi posamezniki med nami, ki jih je očaral div-ni planinski svet in ki so spričo mogoč nosti gorskih velikanov In snežnikov stali nemi in so se podali tihemu razmišljanju in občudovanju. Toda prej, kakor smo pričakovali, smo dospeli v bavarsko ravnino in smo bili v Monakovem že zgodaj zvečer.
Preobsežna je bila vsa prireditev, da bi se bili mogli znajti in orijentirati naši ljudje na razstavi. Nismo bili pripravljeni na tako obsežnost in na tak ogromen obisk razstave. Radi tega so bržčas izgubili mnogi naši kmetovalci preglednost o vsej stvari in niso dobili o prireditvi enotne slike. Saj ni čudno! Samo za prepotovanje razstave, ki se Je priredila na prostoru 44 ha, je bilo treba hoditi več kot štiri ure. Za površen ogled pa bi bilo potrebno več dni.
Vsakoletna kmetijska razstava nemške Kmetijske družbe je deljena v naslednje tri skupine: 1. živali, 2. kmet. izdelke in pomožna sredstva ter znanstvena prikazovanja, 3. kmetijski stroji in orodje. V živinorejskem delu razstave smo najprej videli:
konje, ki so bili razstavljeni iz vseh plemenskih okolišev Nemčije. 137 toplokrvnih konj so razstavili najstarejši in najznamenitejši rejski kraji Ost« friesland, Oldenburg in deloma Bavap« ska s svojimi konjerejskimi društvi. —< 167 mrzlokrvnih konj je razstavilo Po« renje in Westfalska, Bavarska, Wur« Jenberg itd.
Vsako popoldne se je predvajalo odlikovane Živali na posebnem prostoru. Razstava govejš živine je obsegala» 563 živali višinskega in nižinskega plemena. Od višinskih gorskih pasem sg zavzemali 1. mesto rumeno-lisasta (si» modolska) plemena, potem rumeni franki, sivi montafonci in rudeče-lisa« sti pincgavci. Od nižinskih plemen j» bilo videti črno- in rdeče-lisaste živali iz vseh krajev obmorske Nemčije, Orjaške živali: biki ogromne teže in velikosti in krave, prave žive tvornice z;, mleko, so povzročile naše splošno občudovanje. Kakor prava čuda bi gledali kmetovalci živali s tako neverjetno velikimi vimeni, če bi jih razstavili v Sloveniji. Videli smo tudi kravo »Da-hlie«, najboljšo molznico Nemčije i 11.691 kg mleka na leto, z 4.36% povpr« čne tolšče. Imeli smo najbolji primeri kaj se da s smotreno rejo doseči.
NOl f sivi SUMIL
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Rov Je nad pol kilometra dolg, pregledal »em ga, kakor daleč se je dalo. Naravnost v gradič pelje in drugi vhod je v vaši spalnici. Ernest je moral precej časa iskati, da je našel škrinjo t, zakladom. Pa pretežka Je bila, ni je mogel ne-»ti. Prijel Jo je za železni ročaj in jo vlekel za se-fcoj. Ko je prišel blizu vhoda, je potegnil za vrv In dal dogovorjeno znamenje. Pa nobenega od-
fovora ni dobil —. Ves prestrašen J« klical in lical, seveda zaman, In nazadnje se je od strahu in gi;oze onesvestil.
In kaj se je zgodilo zunaj pri vhodu?
Tam sta čakala Lavernay in gospodična ,Vaillant ter napenjala oči in ušesa, sklonjena morebiti nad vhodom. In tedaj se Je zgodila usodna nesreča.
Izpran od jesenskega dežja se je utrgal od fctene velik kos zidu, težek klesanec se je zavalil med ruševine, zakopal pod seboj nesrečnega La-yernaya in zasul vhod.
Mislite si, kaka groza Je spreletela gospo-' dično Valllant! Kako je napenjala svoje slabotne moči, da bi odvalila težki klesanec, pod katerim Je bil zakopan revček Ernest! Dekle gotovo ni trdega srca, misel, da bi radi nje moral otrok umreti od gladu spodaj v rovu, ta misel Jo je tirala v obup. Na pomoč ni smela klicati, prisega jo Je vezala, da ne sme ničesar izdati. In slepi nagon jo je končno napol blazno gnal na edino mesto, odkoder je mogla priti k otroku, v vašo spalnico, kjer je, stavim na to, kolikor hočete, ali skozi peč ali pa pod starinsko posteljo vhod v rov, ki pelje iz gradiča ven v razvaline Saut-de-Biche.«
Mož v sivi suknji Je prekinil svoje pripovedovanje in stopila sta s podprefektom v prvo nadstropje k vratom spalnice.
»Povejte ubogemu dekletu,« je dejal pod-prefektu, »da- smo našli otroka ter da je živ in zdrav. Morebiti bo sama prišla ven. Škoda bi bilo vlomiti tale starinska vrata! Res lepa so!«
Ponovno je moral gospod Leblanc zatrditi skozi vrata, da je Ernest rešen, da je zdrav in v skrbnih materinih rokah, ponovno jo je moral vabiti, naj pride ven in da se ji ne bo nič hudega zgodilo. Končno je zaškrtal ključ, vrata-so se od-
Ix5c! \c Uit H.zvezek!
Bes niste S« naročili
Kari Flay
ev«
Ne eakaji«, dokler s« Se dobi. Nad 1000 knita Že razprodanih, ostanek bo ktnattU Pišite. TIskarni sv. Ciril« * Maribor«.

Tudi prašiče je razstavila Nemčija lz vseh pokrajin; bilo jih je 526 komadov. Na 1. mestu je bilo požlahtnjeno nemško podeželsko pleme, potem žlaht no nemško pleme (jorkšir), berkšir, nemško podeželsko pleme, črna korn-wall-pasma in črno pasasta, našim gorenjskim prašičem tako zelo podobna pjemena.
Črna cornwall-pasma, ki se redi predvsem radi mesa in manj radi slanine, je že 30 let na Bavarskem prav is kana in priljubljena, predvsem v gorskih, solnčnih legah. To pleme je vsled črne barve baje bolj odporno vplivu žgočih solnčnih žarkov in v tropičnih pokrajinah goje skoraj izključno le črne cornwall-prašiče.
Zelo zanimive za podrobno proučevanje so bile tudi obsežne razstave koz ovac, perutnine in čebelarstva.
Nemogoče je popisati, kaj vse je bilo videti v 200 m dolgi dvorani za kmetij-Bke izdelke. Semenogojske postaje so razstavile nova semenja in žita, videti ie bilo vse naprave za osuševanje močvirnatih tal, vse vrste trgovskih krmil, Izdelke kmetijske obrti, sredstva za po končevanje rastlinskih in živalskih škodlijvcev, učila in strokovne knjige, vse pripomočke kmetijskega zadružništva itd.
Takozvana električna vas je prikazo vala vso mnogovrstno uporabo elelctri ke v kmetijskem gospodarstvu in na vasi.
V dvorani »Kmečko delo« je bilo videti vse izdelke glede poenostavljenja kmetijskega dela, vse praktično orodje za prihranitev ročnega dela in vse tozadevne nove načine izvrševanja gospodarskih opravil.
»Dežela Bavarska« je bil napis dvorane, v kateri je bilo razstavljenih 600 različnih kvalitetnih pošiljk pšenice in ječmena iz raznih krajev Bavarske.
Izredno mnogo je nudila tudi razstava v »Hiši mleka«, ki se je delila v dvorane za mlekarske stroje, dvorane za sir in oddelek za maslo. V oddelku za maslo je bilo nad 1400 vrst masla, v dvorani za sir pa nad 1000 mehkih in trdih sirov. Pri vsakem maslu je bilo n. pr. navedeno: »Mlekarska zadruga Ahlen, Westfalen, mešano mleko od 260 posestnikov z 2200 kravami, črno-lisasta nižinska živina. Krmljenje: po leti paša, po zimi suha detelja itd. Mleko se pri posestniku preceja in hladi, v mlekarni zmeša, s posnemalnikom o-čisti, 30 minut na 63—65°C segreva, potem na 2"C shladi in nato pripravi za razpošiljanje.« Pri vsakem maslu je
bilo torej razvidno proizvajanje mleka in ravnanje ž njim. — Zanimivo je bilo tudi stalno nazorno kinematografsko prikazovanje o pravilnih načinih molže.
V kmetijski kinodvorani so se neprestano vršile poučne predstave kmetijsko gospodarske vsebine.
Mogočen vtis so napravile ponosne stavbe udruženj za umetna gnojila. —* Najraznovrstnejša gnojila, najrazno-vrstnejše naravne poizkuse s tozadev« je tvorila razstava kmetijskih stroj&v. nimi opisi je bilo videti v njih.
Poseben oddelek kmetijske razstave Razstavilo je nad 700 tvrdlc, ki so dale nemški kmetijski družbi stroje za preizkušnjo na razpolago.
Za naše pojmovanje nepopisno pestro je bilo življenje in vrvenje na razsta višču. Vsak dan so se vršile tudi posebne prireditve in prizori iz nemškega kmetskega življenja. Vse je pričalo o treznosti, solidnosti in delavnosti nem škega naroda, ki kljub težkim reparacijam ni omagal in ki z neizčrpnim idealizmom stremi naprej in navzgor. O tem je pričal tudi ganljiv prizor iz solnčnega vinorodnega Porenja z napisom: »Gospod, osvobodi našo domovino!«
..Malih oznanilih" stana vsaka beseda Din 1-20. Najmanjša cena la oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpoSljejo tudi v znamkah.
tiobro
T75
■a zidanio, tlakovanje Jn strešnik se vedno takoj dobi. OpekarnaAndr. .Tschernilschek nasled., Kamilica pri Mariboru.
(voznik) do-_ bi takoj pri Kari Goldschnig, umetni mlin Frani službo. Plača po dogovoru, predpogoj trezen in pošten.	776
Posestvo malo in lepo s pridelki takoj naprodaj. Gra-diška 39, Sp. Kungota, Pesnica.	773
Srednje posestvo se proda v Spodnji Hajdini št. 48, pošta Ptuj. Pripravno za vsakega o-brtnika. Vpraša se pri lastniku Janezu Jeza istotam.	769
Upravnlštvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din „za od-govor. UPRAVNIŠTVD.
Sprejme se v službo z začetkom novembra 1.1. pod ugodnimi pogoji: Prvi viničar z 2 do 4 delavskimi močmi, ki je vešč vseh del v vinogradu in sadjarstvu in ki bi samostojno obdeloval posestvo z 3 viničarijami, obstoječe iz 5 oralov vinograda, 8 oralov sadonos-nika in 4 oralov travnika. — Dalje se sprejme viničar z 3 do 4 delavskimi močmi. V poštev pridejo samo pridni viničarji z lepimi spričevali, ki iščejo stalno službo. Zgla-sijo naj se osebno v vinogradu Ogrinc v Ra-dizelu, postaja Orehova vas-Slivnica pri Mariboru, aH pismeno na naslov: Ogrinc, Maribor, Erjavčeva ulica 8.	777
»l med. n, podlesni
sreskl sanitetski reierent in okrožni zdravnik, Maribor, Vinarska ulica 13 (nasproti Vinarski šoli), ordioira dnevno od 9. do 10. in od 3. da 4. ure; ob nedeljah in praznikih od 19. do 11.
ure. Telefon štev. 2184.	778
Jamčene gnojnične pumpe 500 do 600 D, brzoi parilnike (Alfe) 500 do 1600 Din dobite samo pri Matiji Mulec, stavbeno galanterijsko kle« parstvo, Ljutomer. Sprejmem vajenca. 779
Enodružinska hiša se proda. Naslov povet gostilna Štok, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje.	771
prla in med poboji se je pokazalo dekle. Njen obraz je bil bled ko stena, oči so ji divje strmele, njena obleka je bila umazana, roke so ji krvavele. Vso kožo si je odrgnila na prstih in dlaneh, ko je zaman napenjala svoje slabotne moči, da bi odmaknila težko posteljo in prišla skozi skrivni rov otroku na pomoč.
Pogledala je gospoda Leblanca, pogledala moža v sivi suknji, na njunih obrazih je brala več pomilovanja ko nevolje in jeze, zgrudila se Je in zajokala. Solze so ji olajšale srce.
Potolažili in pomirili so jo in ji zagotavljali, da se ji ni treba ničesar bati, da bo lahko mirno odpotovala. Gospod podprefekt ji je odpustil, saj je bil njegov sinček rešen in saj je videl, da je dekle že itak dovolj trpelo.
Mož v sivi suknji pa je uredil zadevo s policijo, posebno glede smrti Lavernayeve, tako da gospodične Vaillant niso nič nadlegovali.
Smaragdi gospodične Filipe. " .
1.
Tistikrat se je vrnila rodbina de Romaine iz Anglije in se naselila v razpadli pristavi blizu mesto St. L6.
Pristava, obdana od majhnega vrta, je ležala na meji lepega, velikega, grofovskega posestva Torteron. Stoletja sem so bili grofi de Romaine lastniki posestva Torteron, pa kakor mnoge druge francoske plemenitaške rodbine je tudi nje revolucija pregnala z rodne grude. Izselili so se na Angleško in posestvo je zaplenila država.
Grad Torteron so preuredili v javno bolnico, zelo prikladen je bil za to, ker je ležal čisto blizu mesta, polja in travnike pa so pokupili okoliški mali posestniki. Le pristava ob parku je ostala brez lastnika. Nihče je ni hotel, zanemarjena je bila in napol podrta.
Ko je Napoleon dovolil političnim beguncem splošno amnestijo, se je rodbina de Romaine vrnila na Francosko in dobila pristavo nazaj. Ni bila bogvedi kaj, pa streho vsaj jim je nudila in pismeno potrdilo so imeli od cesarske vlade, da je neoporekljivo njihova last.
Glavar rodbine, grof de Romaine, je umrl na Angleškem od žalosti in tuge, pa deloma tudi, ker ni bil vajen nemirnega begunskega življenja. Vrnila se je le grofica-vdova in z njo je prišel njen sin Jack, ki še nikdar ni stopil na francoska tla, ker je bil še dete, ko so odpotovali na Angleško in so ga v naročju nesli s seboj, in pa hčer-
1 U3
z 4
■	<
■	<
■	Pi
■	Oh
I	>
I	O
■	z
■	h-1
■	<1
a a
•3 S
* , 'C
Jf*
" "S ►
—	m
i ?!
«« .a
2 o u
-.S
& -2 5
2 o 5 S w t
o * « a
s .s .9 .§H
"d >
«j w >
S °
s -
a
1 U ff i O ■ m

ov zemlje
in vseposodPalma
1 i iAzigal 11 i Atrija i! 111 Amerika!! I \ 11 Evropa^ l' 1t Amerika I i i IAastralija ! liti i Evropa s I lAzU*^"
fce&lla 11 $Evropa t i I Azija!! 11 Afrika 1! I	ot^c
fcaiJa! I i Afrika! *! i!! Amerika! mJ^M^fi- T'no^
»JII rAfrital!!! 11	m
«80
Cisti obraz
Pred «porabo uporabi
in pomlajenjo. Vaša koža po-
Btane mladeniško sveža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gtlbe, pege, rdeči noe, brazgotine, solnčne pego, rumeno in ru-javo pege,
pege vsled vročine
izginejo takoj in zanesljivo z uporabo lepotilne kreme „EROS". „EROS" služi v dosego in ohranitev lepoto obraza, vratu in rok. Ohranja lepoto do najvišje starosti pod jamstvom. Zdravniško priporočano. — Dolgujem Vam veliko hvaležnost. Dosegla sem vidno olepšanje obraza v 24 urah, pišo gospa Dr. M. Glänzend. Sijajno preizkušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din 16"—, 3 lončki Din 31'—, 6 lončkov Din 65-—.	772
Dr. Hihal Hemeny, Hošics, poštni predal IZ/L 54 Č5H.
t.i ¡f£«j iS^F-viB vajenec se sprejme pri Matej Bregant, Orehovavas-BltfWfflSESl Slivnica pri Mariboru.	'774
Barve vse vrste, firnež, lake za slikarje dobite v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja. 685
Pozor, tesarji in drvarjil Potrebujem dva te-sača in dva drvarja takoj. Plačilo po dogovoru, stanovanje prosto, zaradi hrane tudi po dogovoru. Za tesati so železnični pragi in stavbeni les. Oglasiti se je pri g. Mihaelu Kerle, posestniku v Planici, p. Fram. 767
Lončarji! Iščeta se dva dobra pridna lončarja za formanje in postavljanje peči in za prvo. šajbo. Naslov: I. Meister naslednik, lončarstvo, Ptuj.	763
Pomočnik za vsakovrstno lončarsko obrt s«; sprejme pri Francu Božič, lonč. mojstru v Šalincih, p. Križevci pri Ljutomeru. Istotam se sprejme tudi vajenec za to obrt. Hrana in stanovanje prosto.	747
Trgovskega učenca za trgovino mešanega blaga, samo prvovrstnega v računu, poštenega, sprejmem do 30. junija. Ponudbe s šolskimi spričevali poslati na: Ant. Lavre, trgovec, Slovenjgradec.	700
Učenca za mizarsko obrt sprejme takoj Jožef Pavalec, mizar v Slov. Bistrici.	717
Učenca sprejme takoj Vincenc Verdenik, voi zovski, podkovski in amerski kovač, hraMj in stanovanje v hiši. Ptujska gora, Ptuj. 757
Majerja z najmanj 4 delavskimi člani, veščegi živinoreje in poljedelstva, sprejme uprava veloposestva Ornig, Št. Janž na Dravskem polju.	763
Več dobrih zidarjev za stalno delo rabi gradbeno podjetje Marko Štuhec v Ormožu za! takoj.	762
Mlinarskega pomočnika, treznega, kateri razume vsa dela v mlinu, rabim za takoj: Alojz Kupec, Sv. Pavel pri Preboldu.	728
Sprejmem takoj enega močnega fanta, ki ima; veselje v valjčnem mlinu se učiti mlinske stroke. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. In enega mlinskega hlapca h ko-! njem, hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Oglasiti se je pri Antonu Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zid. mostu. 760
Več dobrih težakov se sprejme. Zglasiti se ji( pri gradbenem vodstvu na Felberjevem otoku.	741
Hlapce pridne in poštene sprejme uprava veli posestva Vurberg.	702
ka, komtesa Mariette, ki je bila rojena na Angleškem in Francije še nikdar ni videla.
Ljudje, ki so od preje poznali grofico de Ro-maine, so trdili, da se je silno postarala, ne toliko po letih ko po svoji zunanjosti. Mlada žena ¡tridesetih let je bila ko je odšla v pregnanstvo, jvsa vesela, lepa in zdrava. Devetnajst let pozneje pa se je vrnila da je skoraj poznati ni bilo več. Protin ji je ohromil ude, vsa je bila zavita v volnena ogrinjala tudi v najhujši vročini, slabo je Blišala, hripavo je govorila. Skoraj genila se ni Iz sobe, obiskov ni sprejemala, le hčerka ji je Brnela streči, molčeča, ponosna komtesa Mari-Btte, ki je opravljala posle služkinje in kuharice, |K)strežnice in tovarišice materi in bratu.
Mladi grof de Romaine pa je bil čisto druga-fcen. Pravi salonski junak se je v kratkem razvil Iz njega. Pravzaprav se z nikakim poslom ni ba-,vil, postopal je okrog, veseljačil in popival, vse kavarne in vsa zabavišča mesta LQ so ga bila polna in ljudje so si vedeli mnogokaj pripovedovati o njegovem razigranem življenju.
Gospod Moulin, prefekt mesta L6, je tlsti-fcrat dobil strogo zaupno pismo od tajnega detektiva gospoda notranjega ministra, naj pazi na fcočenjanfe tefi snreobrnienih becruncev.
Pa gospod prefekt ni nič sumljivega opazil. Grofica in njena hči se vobče nista mnogo genili iz hiše, kvečjemu da sta šli tupatam v cerkev, na-obisk nihče ni prihajal k njima, mladi grof Jack pa je vso svojo pozornost posvečal lepi gledališki igralki, gospodični Filipi, ki je razveseljevala meščane s svojo lepoto, svojimi krasnimi očmi, krasnimi toaletami ter s svojimi demanti in smaragdi.
V svojem poročilu je gospod prefekt celo namignil, da lepa igralka morebiti čisto nič ne bi nasprotovala, če bi mogla pridjati svojemu imenu naslov grofice, ali pa če bi smela obnoviti prebledeli grb grofov de Romaine s svojim zlatom.
Re3edice pa ni vedel poročati gospod prefekt o kaki zvezi med grofovsko rodbino in chouani, niti o kakih dvomljivih obiskih na pristavi. Tudi ni mogel. Saj o vsem tem ni prav ničesar zasledil.
Zato se je gospod prefekt Moulin silno začudil, ko je tri dni po tem pismu dobil naročilo, da se mora nemudoma podati na številko 15 ulice Notre Dame k tajnemu zaupniku gospoda notranjega ministra.
»Prišel sem nred urami v L6 in sicer v naj-
t> o a i||
a
.00
OW
15 S
<8 H
i
6 2
_ N ca c a o
SL S fJS
m*
. Di
s"
„I*
in
s *
S
B
O«
p* £
>Sf A
ÄI

Es 32 let
stoji ▼ službi bofanih in zdravih, bolečine uhii-zujoči Fellerjcv Elsafluid, kaleri j* pohvaljen v mnogobrojnih priznanicah i iz najvišjih krogov. Upotrebljen na znotraj in zunaj se j* izkazal uspešen pri rcumatiCnih bolečinah, iivt-mh bolečinah, pri šibkosti, pa tudi drugače kot brza pomoč. Dobiva *e povsod, poizkusita steklenica t Din, dvojna 9 Din. Ako «a ni-majo, naročite ga po poŠti, vsaj za 62 Dia, naravnost pri lekarnarju Felltrjn, Stubto» Do-■j», Elsatrg 341. Hrvatska. Za prebav« pa: Elsa-krogljice, 6 Ikatljio II Dia.
LUNA
EKSPQRTNA HIŠA, MARIBOR
--- . Aleksandrova cesta 19 ■ ■ ■ ..
Bobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga
ier irač na drobne in debelo. 577 f-|
Prä šiOiic&ncsn irsissajn 87. kola so tloDIlc isale sirssi&e z pri nas	srečkami:
Din 1,2 o o „ 6ao. „ 2SÖ-,, 2go, „ So So. „ 60 ,, 60 ©o
„ 4o.
« 3o. „ 3o, „ 3o.
3», „ 3®. „ 3o 24
oocr OOO'-
.ooo*-
.ooo'
.000*-
ooo'-.OOO' ,ooo-.OOO'-oco--■ OOO'-ooo-~
OOO"-
.ooo*-
OOO'-
.000--OOO--
Ba	št.	42126
„	„	88511
„	,	68G79
d	.	S7071
»	»	75884
,	,	C837
.	„	10702
»	»	20580
„	,	51734
.	.	18068
»	»	17254
»	>	28537
„	,	53343
>	»	93493
.	.	121720
.	.	61809
.	.	37749
Din	20.000*—
„	20.G00-
„	20.000'—
„	2o,ooo-
„	20.000-
„	2o.ooo'—
m	20.000-
,,	lo.coo-
„ lO.OOO' — iO.UCO'-lO.OOO1-
lo.ooo-10,000 — io ooo-— loooo-10.000'-li* Fi?Tio<gre
** t»
št. 19159 „ 19290 * 28818 34584 66767 71752 71761 3727 4379 22113 23325 43573 65242 69562 92368 „ „ 46256 «Srugpe i
žrttente L rorc m a Kosa :3.tfMa 1923.
Siroto solidna in točna poslreibal	749
Glavna kolek"ura državne razredu« loterije
Bsmso Ueaummm &m$m A.REIN'ai lili®, lagrei>



Oglašujte
Uprava veleposeetva Vurberg sprejme več vi-ničarskih družin z najmanj tremi delavskimi močmi.	701
Velika izbira kam gar na,
paplina, svilo Se od
naprej se dobi
pri	1®S
L TRPI M «h
Maribor, Glavni Irg 17
PozorI
Pczor!
Kakor vsako leto, potrebujem tudi letos veliko množino sadja za izvoz v inozemstvo, zategadelj potrebujem na celem Štajerskem, kjer je dosti sadja, zastopnike, oziroma nakupovaice sadja, kateri morajo biti samostojni posestniki ali Mini istih. Pišite vsi tudi posestniki, kateri hočejo svojo sadje proti točnemu plačilu dobro prodati samo tuzem-ski največji tvrdki Ivan Göttlich, Maribor, Komika cesta 126—128.	712
51 Pljučne bo-i» iezni ozdravi strokovnjak (strokovno knjige 1) dr. Pečnik, zsvod (Privat Lun« genh.8 lanstalt) Sečovo, želez, postaja Rogaška Slatina. 731
PIMlirsMI
v mlinu in zanesljiv dobi delo takoj. Alojz Kupec, mlin, Sv Pavel pri Preboldu.	728
strožjem mkognitu, moj dobri -gospod Moulin,« je pravil mož v sivi suknji, ko sta se pozdravila, »in pripeljal sem s seboj tri svoje ljudi, ki jim lahko popolnoma zaupam. Nisem namreč zadovoljen z vami. Slabo ste izvršili moja naročila, gospod prefekt!«
»Vaša naročila, gospod — eh — Fernand?« Je nevedno in začudeno popraševal prefekt.
»Da, moja naročila, tako sem dejal,« je povedal mož v sivi suknji mirno. »Ali vam nisem naročil, da morate opazovati počsnjanje rodbine de Romaine?«
»Ampak, gospod Fernand —!«
»Odslej bom jaz sam s svojimi možmi opazoval gospoda Jacka de Romaine,« ga je prekinil tajni agent s svojim suhim glasom, ki hi dopuščal nobenega ugovora. »Toda povsod ne moremo imeti svojih oči. Ženske moram prepustiti vam.«
»Stara grofica ne gre drugam ko v cerkev, gospodična komtesa Mariette pa včasi na trg.«
»Tembolje za vas! Lahek posel bodete imeli.«
»Ampak —!«
»Prosim, nikar se ne prerekajva, moj dobri gospod Moulin! Komtesa Mariette je morebiti prav sedajle kje na trgu!«
Kadar je povedal mož v sivi suknji svoj »prosim vas«, je bil konec vsakršnemu ugovarjanju in vsakemu pogovoru vobče.
Tisto popoldne sta gospod prefekt in gospod Cognard, policijski komisar mesta L6, hudo vlekla črez zobe tajnega detektiva gospoda notranjega ministra. Tudi gospod Cognard je namreč dobil stroga naročila in hud ukor. Oba sta bila slabe volje.
»Ta sitni nebodigatreba,« je godrnjal gospod Moulin, »vidi zločince in zarotnike v vsakem nedolžne mmeščanu in se vtiče v stvari, ki ga čisto nič ne brigajo. Mar bi bil ostal v Parizu, mesto da zgagari tod okoli in nam dela sitnosti!«
2.
In tedaj je sredi mirnega življenja mesta Ld udaril dan, ki se je obema tema častivrednima gospodoma zdel najnemirnejši, kar sta jih kedaj v svoji službi doživela.
Bil je dan po prihodu tajnega agenta v L&. Mož v sivi suknji je prišel zgodaj na policijiskl komisarijat, z edinim namenom, tako je godel komisar Cognard, da razburja in vznemirja in vsakogar.
i J
j
«» - r
mi
6)
K
BBBB&BBBBBBBBBBBBBBBBBSfl

asiisaKBessaaBHsa S6Ee«!HBES3iSBSBE3Hš2aESffilHHHeSi
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja že 64 lei
fgtseau^
Prihrankom rojakov v Ams-liki, denarja nedoleinlii, ki ga vlagajo sodišča lei naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
{v lasini palači pri kolodvoru) Za hrani!, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
Ife
sss»
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnica deja posojila ca zemljišča po najnižji cbresi-ni meri. — Vse prošnjs rešuje brezplačno. i
«i
JAVA pseiHciia Mm »sg&r
je izvrstna, zelo rcdilna in okusna 1
Razpošiljamo jo tudi po pošti t navojih po 8 tj s» 70 Din če se denar naprej pošlje «li pa po povzetja za 75 Din. Povzetje je £ Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5*i zavoju „JAVA" pšenične kave je kot darilo pridjnna ena lepa skodelica za kavo. Kibr pošlje 2 Din t znamkah dobi vzorec 100 gr „JAVA" pšenic ti e kavo poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika.
Pružarna kave „JAVA." K. I). TH	Beograd, lomina ulica f le
»ar» • esi^iau» swt ar« v Janažovcih pri Sv. Urbanu, •■ —— Slov. goriea b==—
■ndi t poljubnih množinah prvovrstne
zarezane sSreiif fe e.
M1UU..BI
Pravilno žgano gosto blago, prežim! dobro in se ne lusčl, ker ne vsebuje apna tudi ne vsrkava tako «de kakor nekateri drugi todelki. Prekrije ravno kakor bobrove«, ler se doseže dobro zaprto streho in gosi strešni krov. 608
IHmiulmiM<iMiM^n«m—l»wiim««i
Dobro, idrayo in po «eni domačo pijačo si sami napravite z esenco
Istotako dober rum z
mnaO¥iIIB€¥€f®fil
oboje dobite le v Droge-rijiWolfram, Maribor
Slovenska ulica. 894
vseh vrst za zvonove, studence, telovadnice ter za gospodarsko potrebo itd. iz najboljšega blaga in dobro izdelano, dobite pri R. bpaner vrvarju, Ptuj, Panonskaul. 5 (prej F. Vajdič). Vzame se tudi domače predivo v delo.
770
na Hrvaškem v kraju brez konkurence želi zaradi družinskih razmer zamenjati ali prodati svojo trgovino ali vstopiti kot družabnik v urarsko trgovino-delavnico v Mariboru ali Celju. 768
¥elelrg©¥!isa z železni«®
mmm & mut», muuhm «
ALEKSANDROVA CESTA 32—34 Traverse, cement, železo, poljedelsko eredje, kova» nje za stavbe, orodje za kovača, mizarje itd., šiedil» niki, kuhinjska posoda, v veliki izbiri in po najniže jih cenah.
jPreklic.
FRANC KUNAH, posestnik v Rediti ob PaU obžalujem, da sem govoril o gdč. Alojziji Rlančnih iz Šmartnega ob Paki Žaljive stvari, glede njenega dekliškega obnašanja, preklicem vse te govorice kot resnične ter se ji zahvalim, da je odstopila od to&j«,
Rečica ob Paki, dne 10. jim. 1929. 76i	FRANC K LIN A It
I» ©Bralstvo —
posteljnino, plažk!, rasfoaci, zasfori, sosfeljas sasje, pohištvena tkanina I. t. ti. najboljše s najesneje pri
mm FKEIS, mm, Bosposlio 20
Bmpieini csniki. 6si BPžspločni csnlHI.



najboljše in najvarnejša pri
SpodnjeStajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Ulica tO. oktobra
Gosposka ulica
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. ffesp"* »tanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
mFfrSSUSi nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačani v celoti bre« kakega odtegljaja. i


„ ... Od vseh sredstev, ki so so mi nudili za od rniter t« Jzredno nevarno bolezni (driska telet) je Vaš Thürpil zdran'1«, ki jo gotovo in najhitrejo pobije. Gutsbesitzer W. F. In B.
Edina tovarna: Cl. Lageman Chein. Fabrik Aachen. Ce nimate v zalogi obrnit© se na:
Zaloga: „LYKOS", Mr. K. VOUK, ZAQREB, Jurjevska uL. 5.	594-UI
Za obilne in srčno dokaze sočutja ob bridki ia pre-rani izgubi naše dobro mamike, tašče, sestre itd., gospe
učiteljeva vdova in posestnica
v Ljutomeru, se najlepšo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki bo pomagali ob bolezni, prež. duhovščini, zlasti veleč. g. dekanu J. Weixl-u za pogrebno vodstvo, združ. pevsk. zboru za ganljivi žalostinki, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so na katerikoli način olajšali našo žalost in blagopokojnico spremili na njuni zadnji poti. Bog plačaj vsem!
Lj utomer-Prišti na, 15. junija 1929.
752
Inka in Viktor Kladnik ini.
in drugi sorodniki.
^ ' . .	.V
lisičje, Mik,
dihurjeve, bele _	podlasice in druge
zimske kože od divjačine kupuje čez celo leto po najvišjih cenah I. RATEJ, trgovec, Slov. Bistrica. 402
Mini pasovi (irecUiMcr)
tudi za najhujše kile, trebušne obveze proti vpadlem želodcu in različnim drugim boleznim, gumi nogavice za krčne Sile, umetne noge i. t. d. i. t. d. dobite dobrega lashtega izdelka pri
Ivan Fric,
Celje, za farno cerkvijo.
Zuuajšna naročila sc Izvržujejo iošino proti povzetju.	169 €
EESSBEHSaSESSESEEEaSEgaEgESaiSESSSiSgEia
a
II Ym C
9JL
s»

s
MflM IZ



trgovske Mie
frone Koler
Apacc
s ■
a a m
m a m
m ■
«86

proseno k*-llSlSlf kor ječmenovo, izdelujo in izmenjava pod najugodnejšimi pogoji paromlin Ehrlich, Pesnica.	754
Poštne znamke, Etare, kupuje Veljko Si-košek, Kladanj t Bosni.
759
in vsakovrstne desko odda po najnižji ceni paromlin in žaga Ehrlich, Pesnica.	755
O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Dia fine štofaste moške obleke in že za 135 Dia lepe štofaste obleke za dečke. Pravtam se dob ž tudi najrazličnejši štofi za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi vei sto drugih predmetovl Vse po najnižjih cenahl Za obilen nakup so priporoča tvrdka
IVAN MASTNAK, CELJE
Kralja Petra cesta št. 15
323
, levoiuciia
1 v mizarski široki
INFORMACIJE DAJE . .DRUŠTVO ZA OBRTNE POTRE PSTI NE. U OSI J E KU .
k Najnovejše garantirane krojne vzorce (muštrajj za vsakovrstne obleke, plašče, športne hla* če, športne čepice, kostume, perilo itd. razi pošilja po meri: A. Gubina, Sv. Peter pod Sv. Gorami.	751
Za kovače
angleški koks, kovaški premog, oglje in vsa železnina se kupi najceneje v veletrgovini
BL ANDRASCHITZ, MARIBOR Vodnikov trg i.	504
in najboljše naložite denar pri
i posojilnici v
regisirovanl zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 75,000.000*—. Posojila na vknjižbo, po» roštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge famCl poleg rezerv In hlS nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjetg,
iifliliiiiiiuuiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimnilink Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga n« odtegni« vlagateljem.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. 1=3 Urednik: Januš Goleč, novinar S Maribortk Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: JanuS Goleč S Maribom,