p ^mHHMHHnBHBBHMVM I Edbii doveodd doevoft v S llriuga vaak dan Imeni icds^ in prifflikof« GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. E» h -------- - 1 lOO iztisov koledarja za letošnje leto imamo v zalogi Kdor rojakov ga ie nima, naj hitro poseže po njem in nam dopošlje 30 ct., kar se tudi lahko % poštnih znamkah zgodi. Upmvniitva "(Ham Vania". 82 Cortlandt St., New York. ^^—Ml :a^—p—m^m^^m» ■ » i t i - + x .. , . ... _ ...-■■—-. . . ■ ■ , - , - ».i _ . . . .... ■ . —^mm tELETOH PISARNE: 4687 CORTLANDT. Enfetred a« Second-Olaw Matter, September 81,1803, at the Post Office at Hew York, Y., mnder the Act of Congress of lCaxeK S, 187». RLEFOK PISARNE: 4687 CORTLANDT. i NO. 73. — ŠTEV. 73. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 29, 1910. — TOREK, 29. ST7ŠCA, 1910. VOLUME XVILL — LETNIK TVTTf W____^ _ i i ________. ^ _______ , -__________ ^ttsborški grafterji. Tedenska posvetovanja. Pri preiskavi proti znanim pittebur-škim grafterjem ee je dognalo, da eo vsaki teden imeli posvetovanja glede medsebojne razdelitve dobljenih podkupnin. ZASUŠBVANJE BAZNIH PRIČ TRAJA V PITTSBURGU, PA., &E VEDNO DALJE. y o Največ podkupnine so mestni očetje dobili od raznih bank, ktere so želele dobiti mestni denar kot vloge in z njim špekulirati. -o- Pittsburgh* pa., 28. marca. Zasliševanj* razuib prič v zadevi grafta pittsbui-akih mestnih očetov se nadaljuje iu danes je sodišče pozvalo k zasliševanju ravnatelje raznih tukajšnjih bank, kteri bodo moralo pod prisego izpovedati vse. kar jim je znano g-lede podkupnine mestnih očetov po bankah, koje so hotele postati mestne depozit a rne. Danes se je tudi zvedelo, da -fe šestdeset mestnih svetovalcev vsaki teden imelo redne seje v nekem hotelu. Ta i Zborovanja Mi bila tajna, kra ji i pri tem se je določalo, "kako naj se podkupnina JEindsebojno porazdeli. Tu se je posvetovala tudi o ponudbah glede podkupnine, tteiro so oferirale goljufivim motnim zastopnikom razne tvrdke. koje so si othtele zagotoviti razne pogodbe gleda nabav potrebščin ca mesto. Danes bodo zaslišali pri so ta^u pripravili tudi Pennsylvania že-v leznico ob pol milijona dolarjev s tero,' da so i'Zposlovsli svojim prija-j teljetnr in pristašem proste listke za vožnjo po progvh imenovane želez-niee. Te vožnje listke so pa na/ravno prodajali in tako pripravili obilo dobička. Vsako leto so na ta način pripravili imenovano želriznico ob pol milijona dolarjev. Nekteri mestni Svetovale i so u a pravili na tisoče dolarjev dobička s tem. da so prodajali •••••»•«•> 100 kron, as 41.00 ..........t« 200 kron, sa 10«,60 500 kron, > ta 201.50 1000 kron,! n 1020.00.......6000 kron.' Pofttariaa |o HWi yd tok mM Doaut m nHw svet* popoUtau kpitlaji im ifmja oiMUa*. Vaio hum itfflUm hjMiJ« «. kr. hM krultaJ ml v U. «• l&M Onacjo na hMI k saJftMt a* <• fSMi ? mutol v 18 tigl*lnim »hm, vrti* mnkm po |M Fo«tai M(uy M« aH »o Wvm 7«ok Mt*k Drift mixiomoa, ■m Mm* flk mm Tork. ft, ? iINIChfcA^g.m. Potovanje na Yenus — v dvajsetih minutah. Dijak vsenčiliiča Harvard, William Sidis, izjavlja, da bode v kratkem s pomočjo radija lahko potovati na poljuben planet, in da bode to potovanje trajalo le 20 minut. LJUDJE BODO LETELI NA ZVEZDE TAKO HITRO, KAKOR 80LNČNI ŽARKI. Prva pomladanska iznajdba. Fred vsem bode pa treba imeti obilo radija. Kako se bodo ljudje vonli po breggračnem prostoru, ie ni do-fnano, o- Ne bode dolgo, ko bodo novi ameriški sprevodniki, ki bodo nadomestili one na železnicah tedaj, ko bodo 1 železniee spadale že v staro šaro, kričali mesto znanega: "AH aboard for Dreamland!", jednostavuo: "All aboard for Mercury, Venus, Mars, .Jupiter, Saturn, Uranus and Nep-tuti!7 Potem bode slišati tudi klice: "Radium Limited starts in two minutes. All abo-oard!" Taki- in enaki kliei odmevajo že sedaj v možganih mladega dijaka ; William Sidisa, ki je najboljši mate- ' matik vseučilišča Harvard. Sidis je ^ namreč v matematiki ravno tako do- ' bro podkovan, kakor drugi dijaki v 1 športnih igrah baseball in football. : Na imenovanem vseučilišču je z odliko rešil vsa geometrična vprašanja 1 in tudi v fiziki je pravi ekspert. I Sedaj naznanja, da je rešil problem te'anjfe ne le trakti, temveč ]l tudi po brezračnem ,p r osrto ru."^ N j ego v ' način letanja je povsem jednostaveti, 1 toda vse je odvisno od žarkov rAdija. ' On t nji, ^ako - se pritrdi velLK* čkotnad j I ra-dija na-tetalai stroj, ali »kaj _siič-3' nega, bode,: potem takozvanir >letalni||' stroj letel\po zraku in brezzra^iieto j1 prostoru tf^ko hitro, kakor goliičniV1 žarki,;oziroma. tako hitro, kakor'.'pri-^1 hajajo:- žarku, iz ^radija. Potem ,4 bode ; i mogoče r ravno tako leteti, kajo. lete u topove krogi je proti nebu,.^eveda iz-'* datijo hitr^jšes Dijak je nšdajje pre- ] pričan. da s pomowo^, .radija j' mogočo leteti^idco izi-edno cist^,. da^j ^ bode trajala pot od naše zemlje Venusa in okolice le dvajset minut/J' ffVed vsem bode treba naravno do-^1 biti velikansko množino radija. Ker j' je pa radij izredno drag, tega za se- i i daj še ne bode mogoče dobaviti, kaj- h li 7.sl premoženje, kakoršno ima Ro-h ckcfeller, se dobi le mali komadič ra- is dija, in sicer tako malo, da bi ne za- J1 dostovalo za letanje na zvezde. Ka- j kor hitro se pa imenovanemu dijaku posreči dobfti potrebni radij> bode 1 seveda letel na Venus, ali na kak i drug planet, kajti za to bode rabil le « dvajset minut. Venus je od nas od- J daljen 158 milijonov milj. Vsled te- 1 ga bode moral Sidis s svojim letal- s nim strojem preleteti vsako minuto 1 po 7,900,000 milj. ] AJto se Mr. Sidisu posreči spreme- -niti svojo idejo v dejstvo, potem bo- ' do avezdoznanci zgubili delo in pri- 1 šli ob kruh. To vtija tudi o izdelovalcih teleskopov, kajti njegovi letal- I ni stroji bodo lahko vsakega človeka 1 aovedli na poljubno zvezdo. Kedor i bode potoval na Neptun, ki je od- i daljen kaka drva -bilijona milj od zem- ] lje, bode to lahko storil s Sidisovim i letalnim strojem. Na poti se bode i lahko hekolsko ustavil na ostalih planetih, ki so nam Uižji, kakor Kep- 1 tun. — • » | Mogoče je tudi, da bode Mr. Sidis. j potem, ko se njegov promet bolj vdo-msči, pošiljal na nebo lokalne letalne stroje, kteri se bodo najpreje ustavili na luni, ki je oddaljena od zemlje le 239,840 milj. Do lune bode trajala vožnja le dve minuti, tako, da ; bode kasnejšim generacijam mogoče prirediti nedeljske izlete na mesec. — V bodočih časopisih ibode citati re-kiame za take izlete, kakor sledi: "Ekspresni letalni stroj leti jutri z izletniki v višave, da si ogledajo nebeško memažerijo; vsakdo si laliko . ofrleda Bika, Raka, Škorpijon«, Leva, Kozo, Ribe, Velikega medveda, M lega medveda, Zmaja, Kačo, Letečega konja in Delfina. — Na Velikem medvedu so preseda v letalne' stroje, ki lete na Halleyev komet. Ali abo-oard 1" / ; . 1 - A la — Chantecler. Dvoboj klobukov. Velikonočna parada v Great Notch, K. J., je bila temeljito pokvarjena, ker so petelini na ženskih klobukih oživeli in se pričeli pretepati. NAJCENEJŠA NABAVA NOVIH MODERNIH ŽENSKIH KLOBUKOV. S pomočjo hipnoze se lahko prisili peteline, da sede na ženskih klobukih po 24 ur nepremično; izredna konkurenca modistinjam. ____o- Great Notch. N. J., 28. marca. Letošnje velikonočne parade v Great Notchu ne bode nihče pozabil, kajti pri paradi je prišlo do pretepa med dvema "cbantecleroma'", ki sla se pričela pretepati in bojevati baš na glavni ulici, kjer se običajno snide vsa tukajšnja eleganca. "Chantecle-ra", ki sta se bojevala, sta nosili na svojih glavah Mrs. Netvt Notterjeva j in njena mati Mrs. Elvira Rue. Obe ženski se sedaj tako sramujeta, da ne prideta več na ulice, kajti obiskali j sla za Veliko noč dve cerkvi, in si- ; cer pokriti v novih modemih klobu- J kih. Oba klobuka sta bila okrašena I z velikimi petelini, kakor to zahteva model "chantecler", toda obe ženski sta mislili, da sta petelina na njunih klobukih mrtva, dočim sta bila v resnici živa in popolnoma prava petedina. (Mož gospe Newt Notter je dobil pred Veliko nočjo od svoje žene nalog, naj se napofti v Newark in naj tam kupi dva chantecler-klobuka, kajti v Newarku so bili klobuki zelo po ceni. Newtu se je pa zdelo preveč, ako bi.moral plačati za vsak klobuk .po kakor je bilo naznanjeno,., v časnikih, kajti nikakor ni mogtl zaipopasti, da zamore povsem navaden petelin - veljati devet dolar: jev,-kajti .najboljšega petelina s perjem, kostmi« in mesom-je dobiti v Great N&tehu. po ,$1.75. poti se je Newt sešel z Hugo Pebblesom . in . tako mu .je povedal o ' željah svoje;žene in tašče. .'Hugo "mu?je, nato odgovoril: "Phi-r.eas. Wackersinger jr. ima poseben talent za hipnotiziranje percrtnine; on zamore na primer svojega starega petelina tako hipnotizirati, da fetoji na njegovi glavi, kakor da bi bi! privezan, in da ne gane niti z glavo niti z repom. Ako že liOčeš prihraniti par dolarjev, čemu ne greš v Newark in si nabaviš dva navadna žična modela- za ženske klobuke, nakar ti bode WackeTsinger hipnotiziral dva petelina, tako, bodeta sedela na klobukih 'tvoje žene in tašče najmanj 24 ur. Ko prideta potem tvoja žena in -tašča od parade domovv skrbi za to, da bodeta položili klobuke blizo okna. Potem odpri okno in petelina bodeta zopet odšla domov. Ako se drugi dan ženske jeze, je to njihova stvar, a mi se bodemo izredno smejali." "Great!" vzkliknil je Newt Notter in odšel naravnost k Phineas Wackersingerju , jr.\ Phineas je storil vse, kakor.-mu je ^bilo naročeno in tako je hipnotizirali: dva najlepša petelina, kar • jih' ima.* Pri hipnozi se je pa toliko zmotil, da jih ni hipnotiziral za 24 ur, kakor je mislil. . Mrs. Notter in Mrs. Rue.sta se potem na velikonočni praznik, napotili ponosno po glavni ulici k .velikonočni paradi in bili sta prav. blaženi« ko .sta videli, kako se ostale ženske jeze vsled njunih modernih chanteclerskih klobukov. Z njima je naravno tudi šel Newt, ki je pa sredi parade opazil. da so se pričele oči petelina na klobuku njegove žene nekako sumljivo svetiti. Ta petelin je bil črn. tem je tudi opazil, da je beli petelin na klobuku njegove tašče nekoliko o-krenil glavo proti svojemu tovarišu na glavi žene. Končno je črni petelin stegnil svoj vrat in potem na-v4s glas zapel. Takoj nato sta se pričela oba petelina kljuvati in boj .se je pričel. Vsi ljudje na^ulipi so se. zbrali krog ob$b'-ž«nsk.5 kšjti' všakdtf je hotel prisostvovati izrednemu prizoru. Petelina sta končno zajedno s klobuki padla na zemljo in nadaljevala * tojem.. K sra8i je priael Phi-J i« . j/s : ifV IliiimflMliliif'li • ... - ■■> - r, ...... 1 Svarilo. Večkrat smo morali na tem mestu naše rojake svariti pred raznimi new-yorskimi lopovi, kteri pošiljajo rojakom razne cirkularje, s kteriini jim ponujajo vsakovrstno ničvredno blago, tako, da jih prevarijo za ves denar, kar jim ga kedo dopošlje. Nekoliko teh medsebojno organizo-vanih goljufov smo tokom časa že izročili pristojnim oblastim, toda ljudi, kterim delo ne diši, je vedno dovolj na Bvetu in tako je tudi samoumevno, 'da tupatam dobivajo naši rojaki razr ne cirkularje najrazličnejše vsebine. Tako se jim ponujajo ure, ki so baje < zlate, ki pa postanejo takoj črne, ako se jih nekaj časa nosi; nadalje igle, gumbe, obleko in razno drugo blago, ktero je brez vsake vrednosti. Ne-kteri lopovi Bkušajo priti do denarja na ta način, da pošiljajo cirkularje celo v obliki časopisov našim roja-j kom. Tako prihajajo v razne kraje razne tiskovine in razni Usti, kterih namen ni drnxega, kakor pripraviti rojake do tega, da se odpovedo poštenim tvrdkam in da se poslužujejo obljub lopovov, koji jih potem prevari j o čestokrat za ves denar, kar jim ga kedo izroči. O tem vedo zlasti Hrvatje sirom Amerike največ povedati, kajti jeden izmed teh lopovov jih je pripravil ob velike svote denarja. Varalice se toraj poslužujejo vseh, še tako podlih sredstev, kajti pri tem ne riskirajo druzega, nego k teč jem par mesecev ječe, in jim je prav vse jedno, sede li v ječi, ali pa i ako životarijo in varajo poštene lju-1 di. — Vsled tega poživljamo rojake, naj se čuvajo cirkularjev kterekoli oblike in naj vse to uničijo, kajti uvaževati je treba, da jih netryorška tolpa goljufov zopet Bkuša varati. -o- O GROZNEM UMORU RUTH WHEELER JE VE.: Dokazi proti Walter ju se vedno bolj množe. Albeit W. Walter, ki je obdolžil, , da je lolfetno stenografinjo Ruth ■ Wheelerjevo izvabil v svoje stanova- ; nje na istočni 75. ulici v New Yorku ; .jo potem umoril ter sežgal š^ ko je | bila pri življenju. Še vedro trdi, da je S nedolžen in da z umorom ni imel ni-' česar opraviti, dasiravno ^se dokazi njegove krivde vsaki dan bolj množe. Policija je mislila, da bode že tekom včerajšnjega dneva Walterja .pridobila za to,- da bi svoj zločin priznal, ; toda dasiravno so ga ves dan in tudi ! po noči mučili z izpraševanjem, je on | vztrajal pri tem, da je nedolžen. Med zasliševanjem je pa dobil od svoje Ijn/bice Katarine Mueller neko pismo v nemškem jeziku. Ko je pismo prebral. je pričel jokati in potem je naprosil, naj »e mu da do srede ča«, da j se izpočije in je obljubil, da bode j v sredo vse poved&L kar mu je ■zna,-nega. * * V sobi. kjer ja Walter stanoval z Muellerjevo so sedaj našli tudi dežnik umorjenega dekleta ioi Muellerjeva je povedala, da se jei železo, "ki zaikri-va kamin, v noči od" četrtka na petek večkrat podrlo in da je Walter vedno ustal ter popravljal železo. Kakor znano, je v onem kaminu skušal »e-ž^ati truplo svoje žrttvei. -Detektiva En^landa je včeraj jet- i mk vprašal, kako se kaznujejo talki ; zločini in koliko let bi moral ostati v jevi. Detektiv mu je ta>koj .nazna-nil> d'a se taki ■ zloiincr kaznujejo s smrtjo in da mora obsojenec umreti na električnem-stolu. Walter je na to vzdih nil... in . pripomnil, - da je za ■stnrt na električnetoi stolu še premlad. * *' . Najgroznejše' umore, kar se jih je dosedaj ^pripetilo v našem mestu, so j izvršili redno Nemci in čudno pri j vsem tem je,. V da--vsi Nemei .skušajo i svoj zločin - prikriti.vna; ta^.način, daj raizkosai-jo "svoje žrtve in da potem po- j samezne dele skušajo v raznih krajih! skriti. Tako smo imeli lani in pred- j lanskem opraviti z sličnimi umori, kteri vsi dokazujejo nemško ibešti-jalnost. neasvWackersinger kmalo. na lice mesta,'; ločil bojujoča se petelina in ju odttfesel domov,' kajti-bila' sta' njegova, la&t. j ^ ; A (Newt se je nenavadnega prizorft tako prestrašil, da ni odšel domov si svojo ženo in taščo, temveč da se je odpeljal v Pompton, kjer mora obi-skati nektere sorodnike. - - Južne republike. Zopet Nicaragua. General Victor Gordon baje pripravlja v Louisiani novo ekspedicijo flibustirjev, ki sc bode napotila v Tficaraguo, da prične tam z novo nstajo. WASHINGTONSKA VLADA KE BODE SKUŠALA ODPOSLAN JE EKSPEDI0IJE PREPREČITI. Vlada ne bode posredovala v prid dežele, ktere vlado še vedno ni pri-poznala. Ostale republike in političen položaj. -o- Washington, D. C., 28. marca. Pristaši ust a šive stranke v Nieargui, še niso ostavili vso svoje nade. Mesto, da bi se sedaj, ko je za nje vse izgubljeno in ko postaja nova vlada v itme-novani repbliki vedno jačja, pomirili. skušajo t a mošnjo revolucijo oživiti in v ZedinjenLh »državah nabrati do voljno število flibustirjev, z kteri-mi bodo pri'-eto in poraženo revolucijo nadaljevali ter, kakor upajo za vršili v svoj lastni prid. Nicairaguajska revolucij on a ma junta v Washington*!, k t era je vojskovala s-voje bitke običajix» pri mizah hotela Arlington, je osta.vila tukajšnje mesto in se napotila v New Orleans, La. Kakor hitro jo pa dospela v imenovano mesto, se je pričelo go- j vrniti o načrtih generala Victor Gor-dona, kteri namerava poslati v Nica-rag-uo ekspedicijo flibustirjev, koje bode nabral v Zjrdinjenrh državah. Senor Sanc-hez, nat-ijonalni blagajni-čar vl republike Guatemale, ter Sliir-by Hopkins, odvetnik za srednje in juŽno-ameriške republike, * sta storila že : vsrj potx*ebno za nabiranje flibustirjev. 'Danes se naznanja, da sta se" oba napotila v rcjniblLko Guate-malo. Odkar se je naša via la glede zadev v Nieatragui blanrirala, se je v vedno večji m'-ri pričelo govoriti, da je v Sredni Ameriki pričakovati velikih in j spl-ošiiili nemirov ter neprilik, kajti vse južne republike so postale sovražne Zjedinjjenkri državam. . odkar so slednjo nastopile proti Nicaragni. Sedaj -se tudi v dobro potočenrh krogili zatrjuje, da se pripravlja bivši vene-zvu?!ski prelsednik Oipriano Castro na to, da pošlje ekspedicijo flibustirjev v svojo domovino in da postane tamkaj zopet pn*lsednik. Tudi v Mexico je pričakovati važnih političnih dogodkov, kteri se ne bodo zarvTsili mirnim potom. kajti tam se prične revolucija, kakor hitro umre stari predsednik Porfiiio Diaz. Že sedaj se tu>kaj kar javno 20vari,' e izpla-;čuje v letnih obrokih po $37.500.000. fZ gradnjo novih vojnih ladij naj se iiiiti. kolikor mogoče. Kairo, Egipt, 28. marca. Bivši predsednik Zjedinjenih držav. Thco. Roosevelt, kakor tudi člani njegov« rodbine so včeraj prisostovali službi božji v tukajšnji cerkvi, ki je bila do zadnjega prostora polna. Kasneje js Roosevelta obiskala deputacija kop-tov (krščanskih potomcev starodavnih Egipčancev), kakor tudi o lličnih mohaimietlancev. Roosevelt je govoril z njimi skoraj izključno le o verah iu ni bavil z politiko. Carigrad, 28. marca. Bolgarski car v Ferdinand in carinja Eleonora. ki sta se mudila v Carigradu teden dni. odpotujeta danes domov v Sofijo. Bolgarski car in turški ministri so se tekom zadnjih dni večkrat posvetovali in v kolikor se je izvedelo, so s». te konference za Bolgarijo zelo ugodno zaključile, kajti obe državi bodeta sedaj sklnili novo trgovinsko pogodbo J in uravnali meje. vsled kterih jt- dosedaj prišlo večkrat do prepira, i Catania. Sk-ilia. 28. marca. Iz od-prtin Etni ne prihaja več toliko lave, j kakor minole dni. vendar pa erupcija I še nikakor ni končana. Baje se je i nekoliko novih odprtin zamašilo in j vsled tcira ne more več toliko lave : priti na površje. V par dnevih ali tekom jednega tedna si bodo nabrane j količine lave napravile nasilno pot na prosto, ali se pa bode pripetil kak potres. Tako trdijo namreč zvcdenci. j V notranjosti ognjenika se skoraj i vsako minuto pripeti naja:»anj po I jedna razstrelba. 'Neapolj, 28. marca. Na ognjeniku Vefzuvu se je napravilo j>et novih od-•prtin, vendar pa vulkan ne deluje ze-, lo j ako. -o- KATASTROFA NA KRIŽARKI CHARLESTON. Velik top se je razletel in osem mornarjev je bilo nbitih in ranjenih. Manila, 20. marca. Pri strelnih vajah, ki se vrše v bližini Filipinsk do Trsta ali Reke - - $38.00 ; Cena voznih listkov: do Ljubljane ... - $38.60 do Zagreba - - - - $39^0 "CIAS NARODA" (Slovcnlc Dally.) « Owned and published by the flftowmlo PuWIahlng Go* (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and *dd reams of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Sa celo leto velja list za Ameriko in Canado. . ......$3.00 •• pol leta.........1.50 m leto za mesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto • . • . 4.50 » " " pol leta.....2.50 • " " četrt leta .... 1.75 «QLA8 NARODA" izhaja vsak dan i«-vzemai nedelj in praznikov. •ym^mnmmmmmmmmmmmm—^mm^mmemmm^mi^^ "GLAS NARODA" ("Voice of the People") araed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Mv»rtiwm«nta on agi eoiuant« Dopisi brez podpisa in osobnosti ee ne ■Stisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — rfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov Gieimo, da ee nam tudi prejšnje valIhčo naznani, da hitreje najde-mo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-Stov : "OLAS NARODA** !• Cortland t St., New York City. - - _______ Telefon 4687 Cortlandt. Nase pravosodje. Pravosodje v Zjedinjenih državab je splošno znano kot skrajno nepopolno in pomanjkljivo. Pri nas imamo sicer ueštevilno zakonov in odredb, ktere vse pa lahko vsak sodnik tako tolmači, da se tudi onega, ki kaj zakrivi, lahko oprosti (ako je bojjat). dočim se tudi vsakega, ki je nedolžen, lahko pošlje v ječo — ako je slučajno siromak, tako, da ne more plačati potrebnih odvetnikov. — Najlepše se pa pri nas razlagajo zakoni v prid trustov. kterim je pri nas kljub vsem protitrustovim Sherma-novim zakonom vendarle vse dovoljeno. Središče vseh trustov je pri nas država New Jersey, kajti skoraj -vse velike korporacije Zjedinjenih držav so inkorporirane pri vladi v Trentouu, N. J., in to je tudi vzrok, da je takozvana "jerseyska justica" znana po vsej Ameriki. Vsled tega je tudi povsem naravno, da ee tupatam poroča iz New Jerseya o dokaj čudnih razsodbah in ravno te dni se je zopet javilo o neki razsodbi, ki je obudila splošfio ogorčenje proti jersey ski justici. Voz ulične železnice je v imenovani državi povozil neko deklico, tako. da so jej kolesa odrezala nogo. Stvar je potem preiskala posebna porota in ta porota je deklici prisodila primerno denarno odkodnino. Potem se je .pa v New Jerseyu našel nek moder sodnik — kterega še ni povozil voz kake korporacije, ki pa ima najbrže povsem druge skušnje s korporaei-jami — in ta sodnik je odredil, da deklica ne sme dobiti po poroti pripojenega jej denarja. Pri tem je poudarjal, da*je porota pozabila uvaže-vati — 1ZB0RN0ST LESENIH NOG. ' Glasom razlogov onega sodnika so umetne noge sedaj tako izvrstne, da je prava sreča in blagor, ako zaraore človek nositi umetno, mes?to svoje lastne, mesene noge. Vsled tega sodnik ni privolil v to, da bi breznoga deklica dobila odškodnino, kakor je to določila porota. 6odnik sieer ni dejal, da bi se moralo po zakonu prisiliti nesrečno deklico. da bi plačala družbi ulične železnice gotovo odškodnino, ker je po zaslugi omenjene družbe dobila leseno nogo — vendar je pa najbrže tako mislil, ko jr iadal svojo razsodbo. New jersey ski sodniki imajo namreč izborne ideje o vrednosti človeških nopr in rok, dočim so njihove idej« uprav vzvišene, kadar se gre za nedotakljivost blagajne kake koq>o- racije. ki je lastnica uličnih želez- • • * Da bode ta članek o našem pravosodju popolnejši in natančnejši, se moramo s to zadevo naravno tudi nekoliko natančnejše baviti. Newjerseysko sodišče se je bavilo namreč z zadevo male deklice, imenom Tammy Baker, kteri je voz u-lične železnice odrezal nogo. Ta deklica je bila stara par dnij manj, nego šest let, ko jo je dohitela nesreča. Vfeled tega navaja omenjeni sodnik v svojih razlogih, da deklica, ker Se ni bila stara šest let, ni zamogla paziti na-se in tako jej tudi ni bilo mogoče preprečiti, da bi je voz ulične železnice ne povozil. Voz bi se naravno moral ustaviti, da bi se mu deklica lahko izognila, toda deklica je bila premajhna in tako ni zamogla dati potrebno znamenje. Vsled teg?, ? je po sodnikovem mnenja ne za- mpm - • - P stila da jej je voz ulične železnice odrezal nogo... To je skrajno lepo od sodnika v New Jerseyu, vendar je pa zelo pristranski, ko se tako zavzema za deklico. Vsled tega je bilo upati, da bode nadsodišče v New Jerseyu njegovo razsodbo razveljavilo in — obsodilo deklico v plačanje denarne kazni, ker se ni hotela izogniti vozu j bogate korporacije. Toda nadsodi-šče se je tudi zavzelo za deklico — seveda po svoje. Prva instanca, ali porota je razsodila, da mora deklica dobiti od družbe osem tisoč dolarjev, toda sodniki višjega sodišča so se tako velike svote prestrašili in so ono, kar je porota določila, razveljavili. Pri tem so povdarjflli, da je deklica mlada, in ker morajo do polnoletnosti itak njeni stariši za njo skrbeti, bi imenovana svota tekom let izredno narasla, tako, da bi končno deklica dobila preveč denarja. To je krasna logika! Porota je naravno pozabila vso stvar tako razlagati in baš vsled tega je prisodila deklici svoto $8000. * * * Ali ne dela taka razsodba velikansko čast naši eivilizovani deželi? — Mala deklica pride ob nogo, tako, da je pohabljena za vse svoje življenje in da jej solnee sreče nikdar več ne bode sijalo, kajti čim starejša bode postajala, tembolj se bode zavedala svoje nesreče. Porota poštenih državljanov je u-bogemu otroku prisodila osem tisoč dolarjev, ktero svoto naj bi plačala korporacija, ki je deklici odrezala nogo, in newjerseysko nadsodišče potem razveljavi to razsodbo in ne dovoli, da bi deklica prišla do denarja iz jednostavnega razloga, ker bi onih osem tisoč dolarjev prinašalo štiri-odstotne obresti, tako, da bi prvotna svata postala tekom let izdatno večja, kakor jo je določila porota. Zgorajšnja razsodba nam dovolj jasno dokazuje, da je že skrajni čas, da bi ljudstvo volilo vse sodnike in da bi imelo tudi pravico sodnike pregnati ter jih nadomestiti s takimi ljudmi, kteri imajo nekoliko drugačno mnenje o vrednosti človeških nog in malo manj razvite nazore o pravicah korporacij, ktere so lastnice uliunih železnic. DOPISI. Export, Pa. Cenjeni gospod urednik :— Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz tukajšnje naselbine, sem se namenil Vam naznaniti g sledečimi vrsticami, kako živimo tukajšnji Slovenci. Slehernik rad čita poročila iz raznih krajev, kako se tu ali-tam godi našim rojakom. Tukajšnji Slovenci, in kar je delavcev drugih narodnosti, so večinoma vposleni v premogovih rovih, kjer zaslužek ni ravno preslab, a ga tudi ne morem pohvaliti. Zaslužimo toliko, da se pošteno preživimo in si v prostem času v domačem krogu privoščimo kak sodček ječmenovca. Na društvenem polju dobro napredujemo. Imamo tukaj dva podporna društva, namreč društvo sv. Alojzija štev. 57, ki je priklopljeno J, S. K. Jednoti, ki se nahaja v dobrem finančnem stanju, in drugo društvo je 'i Smarnica'' štev. 26, ki je priklopljeno S. D. P. Zvezi v Conemaugh, Pa. Zadnje društvo je še mlado, a upamo, da postane v doglddnem času močno podporno društvo, ker tukajšnji rojaki prav pridno k njemu pristopajo. Vsakdo ve, kako potrebna so podporna društva nam v tujini živečim Slovencem, in da moramo podpirati drug drugega. Le tako naprej in uspeh nam je zasiguran. Po-d,ajmo si bratovsko roke in delajmo složno za razevit in napredek slovenskega naroda v svobodni Ameriki. Opustimo osebne mržnje ter prepir« in dehijmo složno v našo korist in vzgled drugim ilarodnostim, da ne bodemo ravno Slovenci zadnji med njimi. Nadalje opozarjam vse člane društva sv. Alojzija štev. 57, kteri so izven Exporta. da pošljejo svoje naslove na prvega tajnika, da jim v slučaju potrebe naznani o tej ali oni stvari, kar je bilo dosedaj skoraj nemogoče storiti. Katastrofa v Primero, Colo., je vse tukajšnje Slovence globoko ganila. Spomnili smo se vdov in sirot ponesrečenih premogarjev z malo svotico, da jim vsaj nekoliko pomagamo v tem žalostnem položaju. Odbrana sta bila dva tukajšnja rojaka, da sta se napotila okolu dobrosrčnih rojakov nabirat milodarov za prizadete rodbine. Darovali so sledeči: Društvo sv. Alojzija iz svoje blagajne $5.00; po 50c: Anton Martinšek, Josip Kristane, Anton Hribar, Ivan Ivlepec, Fran Kogovšek in Ivan Bol-ka; po 25c: Fran Jesenka, Ivan Hribar, Anton Logar, Ivan Logar, Jo-iip Bergant, Alojzij Zupančič, Niko-aj Čadavič, Tomaž Puškavič, Fran ■kurteršič, Ivan Deželam, Anton Trat-akf Ign&cq bemrovj Jakob Treven, Pisma iz Koroške. XVIII. Če hočemo kritikovati politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem s slabe strani, moramo v prvi vrsti povdarjati, da je vse premalo popularno. Omejeno je samo na nekaj bolj agilnih elementov, medtem ko ogromna večina ljudstva nima pravega pojma o njem. Če rečemo, da je eni tretjini slovenskega ljudstva v deželi znana le eksistenca tega društva — je veliko rečeno. Pravi pomen in namen tega društva pozna pa k večjemu peti del vsega slovenskega ljudstva v deželi. Najbolj pač prihajajo v stike s tem društvom ob času volitev, ko prireja številne shode; ali^ na -takih shodih pač ni časa in prilike, da bi razlagali ljudstvu ustroj in namen tega društva; za to pa bi se moralo vse več storiti. Priznavamo, da politično iu gospodarsko društvo pač nima ne časa, še man je pa moči na razpolago, da bi nalašč za to prirejalo shode, da razjasni in razloži širši masi ljud-jstva svoj ustroj in namen; storilo pa | bi se to lahko v izobraževalnih društvih!, ali pa bi se lahko prirejevali ikurzi nalašč za 'to, da bi se poglobilo ljudstvo v velevažni pomen tega društva. Ne samo društvo, temveč tudi j politična zavednost naroda ni še nikakor na višini, kjer bi morala biti. Voditelji politike koroških Slovencev | si niti ne domnevajo, kako neznano I je politično življenje, kako malq pojma ima ljudstvo o ustavnem življenju in o raznih političnih pravicah; |Še manj pa: kako malo ve ljudstvo o {»menu političnih pravic. Večji del vodilnih krogov pač misli, da dobivajo ljudje zadosti informacij iz "Mira", ki ga pridno čitajo.toda v tem leži velikanska zmota, kajti list ''Mir", h kteremu se še povrnemo, j nikakor ni list za ljudstvo, kakor je koroško slovensko ljudstvo. Sklepajo pa tudi iz tega, da je ljudstvo politično zavedno, ker ob času volitev že s tako lepim številom slovenskih glasov manifestuje za slovenske po-j slance. Tudi v tem oziru ni vse tako idealno, kakor se vidi na prvi hip. .Lepo število glasov se kaže pač največ radi živahne agitacije in truda požrtvovalnih zaupnikov; ali vprašanje, ki vzbuja bojazni, je, ali ostane tako tudi za naprej. Naš narod je v tem oziru skrajno materijalističen; če se mu v agitacijsVih govorih veliko obljubuje. se pač da pregovoriti in gre na volišče; ali večina bi rada vsled nevednosti o težavnih političnih uspehih takoj videla uspehov; in ker se po zmagi v vsakdanjem življenju nič ne izpreminja. ker ostajajo razmere iste, ki so bile poprej, i se takoj javljajo nezadovoljni glasovi — to tudi radi neprestanega ro-vanja in tistega hujskanja nasprotnikov — ki govore: kaj nam pomaga, če smo tirdi zmagali na volit vati, saj ni nič boljše, nego je bilo prej! Kavno v tem bi se moralo ljudstvo poučevati, moralo bi se mu ob vsaki priliki razjasnjevati politično stanje, zakaj je to stanje tako, kakor je?! Povedati bi se mu moralo vsaj koli-kortoliko, kakšen je sedaj ali tedaj položaj v državnem zboru; pred vsem pa bi se .moral pred vsakim takim govorom vedno in vedno razjasnjevati pomen državnega zbora, kako moč imajo ljudski zastopniki, kaj lahko storijo za korist in prospeh vo-lilcev in zakaj imajo sploh zastopniki ljudstva pravico dajali zakone itd. Ravno o zadnjih točkah ljudstvo nikjer nima jasnega pojma. Zato pa tudi ne umeje govorov našega poslanca ali drugih govornikov, kadar — kar se pogosto dogaja — prirejajo shode v državnozborskih počitnicah in podajajo poročila o političnem položaju. Politična nevednost ljudstva in zanemarjanje poučavanja ljudstva: v tem je skrajna nevarnost, posebno radi tega, ker tudi nasprotniki izrabljajo to nevednost v vsakem hipu in imajo pri tem vedno lepe uspehe. Nasprotniki so pri nas v vsakem oziru bolje situirani, so gospodarsko močnejši in ljudstvo zares misli, da morajo tudi njih poslanci boljši biti. A to vse iz nevednosti našega ljudstva v političnem življenju. Kdor pogosto občuje s preprostim ljudstvom, mora z grozo opazovati: kako mnenje vlada med ljudstvom o političnem življenju in to celo v krajih, ki jih smatramo za najbolj trdno slovenske. Nasprotniki rujejo neprestano z vsemi sredstvi; posebno s časopisi imajo dosti sreče, Teč, nego Slovenci, ........ Ivan Škrbee, Josip PkvletiŽ, Pavel Čipžič, Anton Krzen, Loka Tr&toiik, Fran Na goda, Josip Gazvoda, Fran Prosen, Josip Prose n, Ivan Jugovič, Josip Ulčffr in Martin MarLnič; po 15c: Nikolaj Slat in Mihael Klora; po 10c: Ivan Radšnevič in Anton Kogovšek; žene: Katarina Rabič 50 centov, Marija Čipcie 25c. . Iskrena zahvala vsem darovalcem! Koncem dopisa pa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Z jed. držav. * Ivan Bolka. Razvoj pronetnih sredstev; CESTE, PLOVBA, POŠTE, ŽELEZNICE, TELEGRAF IN* TELEFON. XVII. ; Telefon in pošta. .Pomen Avstrije za razvoj postnih hranilnic. Sklep. V j ako ozki zvezi s telegrafom je telefon. Pri prvem sporočamo samo znamenja v daljavo, pri slednjem gre takorekoe naša živa beseda po žici v: najoddaljenejše kraje. Za njegovega pravega izumitelja ! smatrajo Nemca Filipa Reisa. Nje-' govo preeej okorno iznajdbo je izpe-; polnil Amerikanec John Alexander Bell. Izprva je služil telefon samo za lokalni promet, žice so bile napeljaile le od ulice do ulice; in šele potem, ko so izpopolnili njegovo tehnično stran, zlasti z izumom aparatov, ki so ojačili glasove, je bilo možno misliti na telefon kakor sporočilno sredstvo za velike distance. Nove iznajdbe so se polastila naj-poprej nektera velika amerikanska mesta. V tem oziru ima velikih zaslug Bell Telephone Company, ki ima še danes amerikanski telefon v svojih privatnih rokah. V gospodarskem življenju pomenja telefon, zlasti za bližnji lokalni in provincijalni promet neizmeren mate-rijelen dobiček. Kakor so v zvezi s telegrafom razne iznajdbe, tako ima tudi telefon svoje posebnosti. Ze več nego deset i let je, kar so izumili električno ob-| ločnico, ki govori liki telefon. Prav | v tem letu se je posrečila nova iznajdba: stoječ pri telefonu, ne čujemo samo glas svojega druga, ampak , nam bode možno videti tudi njegovo podobo. Ta izum bode prvič dostopen širši publiki na letošnji veliki mednarodni razstavi v Belgiji (Bru-. sel j 1010). 1 j Kakor smo videli, niso pošte same na sebi nikak izum novejšega časa. Srečali smo jih prvič v starem veku ; pri Rimljanih in potem ves čas, z več 1 ali manje dolgimi presledki. ' Ali vzlic temu ni tajiti, da se je ■ njeni ustroj tekom minolega stoletja ■ popolnoma izpremenil. Največ po zaslugi "treh tako velikih iznajdb, kakor so: železnica, telegraf in telefon. Glavno nalogo starih pošt (preva- I žanje blaga in osob) je prevzela popolnoma nova železnica in le v posamičnih dolinah in splošnemu pro- ' j metu nedostopnih krajih posreduje II promet do danes taka pošta. Ali čim- • dalje bolj gre stremljenje za tem, da • je tudi najoddaljenejši kraj zvezan • z drugimi z železnico, če že ne s takoj prve. pa vsaj druge ali eeol le tre- ■ t je kategorije. Ta lendenea se nam ■ kaže jako lepo na Nemškem. 'j Z druge strani je omogočil še razvoj železnic oni kolosalni obseg ko-i respondence iu paketov, ki tvorijo danes glavno nalogo poŠte. • Vse drugo se je pri poštah motno izpremenilo. samo pisem jej niso nikoli mogli odvzeti. V tem je objed- i j nem njih prva današnja naloga. V j Londonu jih raznašajo n. pr. do 12-krat na dan. Dopisnice so uvedli najprej v Avstriji leta 1869. Priporočal jih je j prvi Stephan na poštarski konferenci j v Karlsruhe leta 18G5. Zalepke, ka-i ; kor nekaka sreda med pismom in do-jpisnico. so uvedli na Nemškem n. pr. šele 1. 1898. 1 Internacijonalno poštno solidarnost, ki je bila za hitri in enotni promet neoblifodno potrebna, reprezenti-ra danes svetovno poštno društvo s i svojim sedežem v Bemu v Švici in • ustanovljeno leta 1874. Tekom tri-i desetih let je pod njegovo patronanco spadala ena milijarda duš. Države se zbirajo sedaj v svrho posvetovanj vsakih pet let. Internaci-jonalni bureau v Bernu izdaja tudi svoje glasilo že od leta 1875 pod naslovom L' Union Postale, ki izhaja v franeoskem, anglekem in nemškem jeziku. .V zadnjem času vidimo, da se je pričela razvijati pošta v popolnoma novi strani. Tako tvori v Švici posredovalca pri ljudskem zavarovanju. — Najvažnejši njeni razvoj v zadnjem času se nam zdi naprava, ki so jo uvedli najprej v Avstriji leta 1883 in ki je znan pod imenom poštna hranilnica. Razvija se čimdalje bolj v pravcato državno banko. Na Nemškem so hoteli slediti temu poskusu že leta 1885, toda zaradi -tam vladajočega pairtikularizma se namera ni posrečila in ravno tako ne leta 1900. Šele leta 1907 je prodrla vlada s takim projektom, ki so ga realizirali z novim letom 1909. Japonci so posneli istotako pred nedolgo ta avstrijski sistem čekovnega prometa in hranjenja, sedaj ga hočejo uvesti tudi v Franciji in Zjed. državah. * # * S tem smo s historičnim pregledom prometnih sedate v pri kraju. Videli smo, kpko «0 se razvijali tekom tisočletij j ^ ftsi pami *oji ^ ^o- do vina — in pred nami stoji tudi vsa bodočnost; ali pogled v njo nam je zaprt. Izumi, kakor Marconijevo brezžično brzojavljanje, zrakoplovi Zeppelin a, letalni stroji amerikanskih bratov Wright in neštetih franeoskih mehanikov ter inženirjev, Bleriotov zgodovinski polet v letalnem stroju preko morske ožine, ki ločuje Anglijo od Evrope — iz teh posamičnih momentov pa lahko sklepamo, da stojimo pred novo slično dobo, kakor je bila leta 1830, ko je potekla prva ve-likia železnica med Liverpoolom in ! MaucLestrom na Angleškem. i Evropejski vladarji po dobi svojega vladanja. | ■Starosta vseh evropejskih vladarjev je vladar avstro-ogrske monarhije Fran Josip I., ki nosi cesarsko in kraljevsko krono že nad G1 let — od 2. decembra 1848. — V razdobju polnih deset let sledi knez Ivan II. Lieh-tensteinski. ki stoji od 12. novembra 1858 — toraj že 52 let — na čelu svoji mali državici. — Z ozirom na dobo vladanja za eno in tri četrt leta mlaji je od pravkar imenovanega črnogorski knez Nikola I. Petrovič-Njeguš, ki bode dne 14. avgusta t. 1. obhajal 501etnico svojega vladanja. — Sedanji vladar Grške. Jurij I-, završi dne (i. junija t. 1. 47. leto vladanja, ker ga je tega dne grška narodna skupščina zvolila kraljem vseh Helenov. — Dne 20. aprila 1866 pospel se je do ča^ti vladanja Karol I. rumunski kralj, in sieer najprej kakor knez, a po 15. letih, dne 27. marca 1881, za-menil je kneževski diadem s sijajem kraljevske krone. — Takoj za njim prihaja Slletni (rojen 2. aprila 1826) vojvoda Jurij II. Saško-Meiningen-ški. ki vlada že 43 in tretjino leta (od 20. septembra 1866). — Enako upravlja svojo malo državico že 43 let (od 11. julija 1867) tudi Henrik XIV.. knez Reuss-Schleiz ali Reuss mlaje panoge. Dočim so vsi gori omenjeni vladarji vladali nad štirideset let, so ostali stopili na prestol za polnili 20 let pozneje. Prine-vladar Luitpold i Bavarski, ki je po življenski dobi ne-istor med evropskimi vladarji (rodil | se je 12. marca 3821), je toraj star 89 let, vlada šele 24 let. ker mu je bila 10. junija 1866 poverjena uprava bavarskega kraljevstva. Nad dve desetletji vladajo v svojih državah še sledeči vladarji: a) Ferdinand I., car bolgarski, ki ga je bolgarska narodna | skupščina izvolila knezom 7. julija 18S7, a šele po 21 letih — 10. oktobra 1908 — se je povspel do kraljevske časti. — b) Viljem II.. ki je od 15. [junija 188S nemški cesar in pruski kralj. — e) Albert, knez Monakovski (od 10. septembra 1889). — d) Giin-theft- Viktor, knez Sdnvarzenburg-Rudolstadski (od 19. januarja 1890). toraj ravno nekaj nad 20 let. — V kratkem proslavi 20!etnico svojega vladanja virtemberški kralj Viljem II., ki vlada od 6. oktobra 1S91. — Dobrih pet mesecev za njim — 13, marca 1892 — prišel je na vlado Ernest Ludvik, veliki vojvoda Hesenski. — 17 let vladanja štejeta knez Jurij Schatunburg-Lippe (od 8. maja 1893) in knez Friderik Waldeekski (od 12. maja 1893). — Ruski car Nikolaj II. vlada nekaj nad 15 let — od 1. novembra 1894. — Dvanajsto leto — od 31. avgusta 1898 — vlada na Nizozemskem simpatična kraljiea Viljemi na. Preostaja še 26 vladarjev, meti katerimi ni nobenega, ki bi vladal polnih deset let. Leta 1900 sta bila povišana na čast vladarja: Avgust, veliki vojvoda Ohdercburški (13. junija 1900) in Viktor Emanul III., kralj italijanski (29. julija 1900)- 1. 1901 trije: Viljem Ernest, veliki vojvoda Sasko-Weimer-Eisenaeliski (5. januarja 1901), Edward VII.. kralj angleški in cesar indijski (22. januarja 1901). Friderik Fran IV., veliki vojvoda Mecklenburg-Šverinški (9. aprila 3901); od leta 1902 vladata dva: Henrik X,IV., knez Reuss-Greiz ali Reuss stare je panoge (19. aprila 1902); Alfonz XIII., španski kralj (17. maja 1902), od njegovega rojstva (17. maja 1886) do dovršenega 16. leta je vladala kraljevino kakor regentinja njegova mati Marija Kristina. Od leta 1903 vlada eden: Peter Karagjorgjevič, kralj srbski (od 15. junija 1903); od leta 1904 trije: Friderik, vojvoda Anhalt-Desavski (24. januarja 1904), Adolf Friderik, veliki vojvoda Mecklenburg-Streliški (30. maja 1904), Friderik Avgust III., kralj saški (15. oktobra 1904); od leta 1905 jih vlada pet: Viljem knez Hohenzollernski (8. junija 1905). Karol Edvard, vojvoda Saško-Koburg-Gotaški (19. julija 1905). Leopold IV., knez Liippe (25. oktobra 1905), Viljem, vojvoda nasavski. veliki vojvoda luksemburški (17. novembra 1905), mesto njega vodi n-pravo -dežele od 13. novembra 1908 njegova soproga Marija Ana ^ragan-sa; Hakon VII., kralj norveški (27. 9# 4906 dva: Armard Fallieres, predsednik francoske republike (17. januarja 1906); Friderik VIII., kralj danski (29. januarja 1906). Od leta 3907 trije: Ivan Albreht, vojvoda Mecklenburg-Sverinski, regent BrunŠvika (5. junija 1907); Friderik 1!.. veliki vojvoda badenski (28. septembra 1907); j Gustav V., švedski kralj (8. decembra 1907). Od leta 1908 dva: Manuel. portugalski kralj (3. februarja 1908): Ernest II., vojvoda Saško-Al-tenbnrški (7. februarja 3908). Od 1. 1909 dva: Mohamed V. (prej Mch-med Rešiti), sultan turški (27. aprila 1909) in Albert, novi belgijski kralj (17. deeenibra 1909). Poslednji zaključuje dolgo vrsto evropejskih vladarjev. Tobak tobak, tobak! Kako velikanska svota se porabi za tobak, je ravnokar dokazala statistika. ki jo je napravila francoska tobačna režija. Samo na Francoskem se porabi za tobak letno nič manj ne-igo 400 milijonov frankov. Ker ima Francija monopol za tobak, ima država ml samega tobaka okolo 310 milijonov frankov čistega dobička. Na vsakega francoskega državljana prihaja na leto 10 fr. 50 cent. za tobak. Razume se. da so pri tem računani tudi nekadilci, t. j. prav majhni otroci in nekaj žensk. Koliko denarja •_rre v zrak, ne da bi vedeli, kedaj iu čemu!! . Kje je JOSIP SERPČIČ? Rojen je v Zavadah pri Kostanjevici. Pred 5 leti je sel v Ameriko ter pustil doma ženo in enega otročička. V mesecu maju lanskega leta je pisal domov zadnje pismo iz Clevelanda. Ohio. št. 3952 St. Clair St. Ker I je žena brez vsakih sredstev in upniki nameravajo prodati vso njego-t govo ime vino, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga naznani upravništvu "Glas Naroda", ali pa meni. — Peter Ili-nič. Kvasica št. 3, pošta Črnomelj. Kranjsko. Austria. (26-29—3) i _____ VABILO K VESELICI, ktero bode priredilo društvo sv. Petra in Pavla štev. 51 v Murray, Utah, v ponedeljek dne 11. aprila 1910 v dvorani Riverside Saloon na State Street. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi vsa slovenska društva iz Murray in okolici, da se te naše veselice udeležiti blago-| volijo. Vstopnina prosta. Za fino •postrežbo in dober prigrizek skrbel bode odbor. Fran Perčič, I. tajnik. (29-30—3) ■ ^——i— Iščem mojega bra i a IVANA KOVAČ, doma. iz Okrivja. občana Ple-šče, kotar Čabar, na Hrvatskem. Čul sem, da je bil pred par leti v Drew, Miss. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali naj se mi pa sam javi. — Joseph Kovač, Frank Janeš Camp, Oak Grove, La, (29-31—3) Kje je moj brat FRAN ŠIŠKAR? 'Pred tremi leti je bil nekje v Michigan«. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. Jacob Joseph Šiškar, P. O. Box 752. Cumberland, King Co., Wash. (29-31-3) ,._., < i slovensko katoliško podp.društvo j^jj^ sveteBarba Za 23«dinjene države Severn« Amerika. Jf f Sedež: Forest City, Pa. K fakorporiraiio dne 31. Januarja 1M2 v državi PfeMsy3*G2«L — . ODBORNIKI: ~ Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 685, Forest City, Pa. N. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 61, Mineral, Kant, ^ L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohi* \ Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest City, Pa. J\ Si -— „ , - J ■ADzosxma: ^ MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. -j KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O, Box 547, Forest City, Fa. -JOS BUCENELI, starejii, IL nadzornik, Foreat City, Pa. FRANK ŠUNK, HI. nadzornik, M Mill Street Luzerne, Pa. , , - a a* < POKOTK1 IN PBIXIVin ODBOK: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan«, JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O, Box 522, Forest City, Pa. . --- " 1 mm ■ ■ mm ■ j; t.-' . m Dopisi naj m potiljaj© L tajaDčai IVAH ffZLBAJf, E. #. 7, Forest City, Pa. Druitveno glasilo "GLAS NARODA." Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med :;new-yorkom in Hamburgom. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. P0SEBHA SKRB IN POD- VORBA ZA SLOVENCE. MOLTKE — odpluje 1 aprila. BATAVIA — otip'.uje ■">. maja. . HA MB l" KG — odpluje 19. maja. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamborg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. OPOMIN. Podpisani opominjam vse one. kateri mi kaj dolgujejo na hrani, slanu in tudi v tro'.nviui, da mi v kratkem vrnejo, ker iiiaec jilrf obelodanim s polnim imenom. Aut!ioi:y liopar. Box 1. Winter Quarters, Utah. (28-29—3) 2 in 3 sobe; J7.00-53.00 na mc- Stanovania. ^ vroč« * mrzlm voda itd. Natančneje pri hišniku. 41S-4ZO E. 122rd Street, HEW YORK. (26-1-4) POZOR, ROJAKI I Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali posestvo, obrnite w na Franka Gonie, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chlsholmu, Minn., in okolici. Zastopam najboljše zavarovalne druibe v Zjedinjenih državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserjn in m-delujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoSa Frank Goni«, urad nad Bartolovo prodajalno, Ch is holm, Minn. NAZNANILO. Gospodom tajnikom raznih podp. društev. — Vsled želje in potrebe izdelali smo ravnokar jako primerno knjigo za posamezne društvene postaje, kojo lahko rabijo tajniki ali blagajniki. Knjiga je sestavljena iz posameznih! pol, vsaka pola ima vse potrebne rubrike za člana in članico ter se uporablja lahko ena stran za dobo treh let. Rubrike so tako praktično sestavljene, da se naredi lahko koncem leta natančen skupen ali križni račun o vplačanih doneskih in sieer za Člana ali njegovo soprogo. Naroča se lahko vsako poljnbno število listov po 25, 50 ali vee skupaj. Ti listi so perforirani in stavljeni ▼ lepe platnice. Cena je jako nizka. Na željo odpošljemo vsakemu g. tajniku en list na ogled. — Tiskarna Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New. York, N. Y. Za vsebino tujih oglasov al odgo* raiao ni upravnjžtvo m ur?dnižfvi , U Y'™™ HABTIN J. IVEC, 711 North Chiea« St., iwui| m. ___Pni«tTeno gasilo j« "GLAS NARODA." Drobnosti. ek _ t r KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljnbljani: Dne 9. marca: Vencelj Peksa, čevljar, 59 let, Japljcva uliea 2. — Dne 10. marca: Antonija Jušič, zasHbnica, 41 let, Pred škofijo 19. — Ana Riehter, gostija, 70 let, Japljeva ulica 2, — Dne 22. marca; Fran Meglan, bivši posestnik, 00 let. Radecikega eeSta 11. — V deželni bolnišnici, dne 3. marca: Jos. I>robež, ecvljarjnv sin, 3 dui. — Peter Kohanek, delavec, 17 let. — Dne 8. j marce: Marija Tone, kocarjeva žena, i 40 let. Javne nasžlstvo. 12. marca ponofi si je v noki gostilni na Dolenjski cesti v Ljubljani skočilo v lase 6 gostov. Ko je napnavil na liem mesta doŠli stražnik mir in so potem gesti odšli, ^o se na nJici zopet spopadli. K. Jane se pa tega ni hotel udeležiti in je šel I zadevo naznanit v policijsko stražnico. Za njim pa pridtoi 20letni hlapec F. Mikec in Janca kar v stražnici loti. Stražnik je seveda proti Mikecu takoj nastopil, a naletel je na slabo. Fant ijwleee v temi hipu iz žepa zaprt nož in udari ž njim varnostnega organa tako po glavi, da so se mu pred očmi kar iakrpi zablesketale. Mim<» je pri-šel organ družbe za zaklepanje vrat in ko je cul v stražnici polom, je priskočil na pomoč in pomarjal potem telesno poškodovanemu stražniku hudega Mikeca nkleni-ti. Odvedli so ga .potom na magistrat, (nikoder so otTduili pozneje deželnemu sodišču. Ljubljanski občinski svet je Prist a vsko ulico v spomin na velikega rodoljuba Kotnika prekrstil v Karl-Kotnikovo uli'co. Anton Medved t. 13. marca zjutraj je umrl na Turjaku ondotni župnik p. Anton Medvod. Pokojnik je bil jako nadarjen pesnik in pisatelj in je slov ons-ko literaturo obogatil s pes- j liiškirrh deli trajne vrednosti. Zadnje njegovo delo je 'bilo tragedija. ''Kači janar." Š-i na smrtni postelji je zložil pesem v opomin umrlemu Karolu Kotniku. To ]>esem .priobči v prihodnji številki "Branik". PRIMORSKE NOVICE._ Čc kdo spi v gostilni, mu ne dajo miru. Če le more kdo, pa ga podraži ali naredi mu celo kaj takega, kar mora spečega razvoziti. V Koza ni je bil zadremal v erostilni neki A. Kristani«'. Franc Sink je to videl pa nru je nekaj naredil, vsled česar je bil K. jezen pa je udaril Sirka z dežnikom. Sirk pa je na to udaril in poškodoval Kristaiiiča. Frančišek Sirk je bil obsojen radi tega v Gorici na 10 dni zapora z jednim postomt Kaj je bilo vsega tega treba J Aretirali so v Tržiču dva Laha iz kraljevstva E. Pellarini in A. Trevi-san, stara okoli 30 let vsak. ker sta zagrešila posilstvo blizu laškrjga Vidma. Orožnik je prijel iblizu Dornberga neko žensko, ki je tekla, ko ga je zagledala. Pri njej so naš'li precej denarja. Govoriti noče. Radi tatvine bil pozvan pred sodnike v Gorico jlletni Fran Maver iz Zagradea, človok brez 6talnega invalida. Na semnju je bii pokradel ženskam okoli 100 K. Ker je bil že veekrst kaznovan, je dobri srdaj 2 leti težke ječi s postom vsak drugi mesec; po prestani kazni pride poki policijsko iBiteorstvo, V Kobarižkem kota živi žena poroki je stala prod kratkim prnd sodmjo v Gorici. Poročila se je bila in povila deklico. Mož jo šel po svetu služit kruh ter je pošiljal dora s postom vsaki drugi mesec. Žalostno tako življenje! Goriška okrožna sodnija je sodila nekega Fr. Defrnne:: srhija iz Zenzo-ne v Italiji -radi tatvine. Pri Sv. Luciji je bil ukradel gospej Mikuževi 30 K, potem dru^i denar in druge reči. Priznal je tatvino, pravil, kako .je kradel po Italiji ter poskušal krasti po T rent in u. S seboj je imel vse polno orodja za krajo, katero so mu konfiscirali. Rekel je, da ni hotel nobenemu nič hudega ter da vse povrne. Sodnija ga jo obsodila na 18 mesecev s postom vsak drugi mesec, potem ga pošlje čez mejo! Sumljivega Laha iz Italije, po imenu E. Zanuttini. so prijeli v Gorivi. Poiieija sluti, da .je prijela enega icz-a ied tat inske ban de, ki krade zadn je , po Gorici. ŠTAJERSKE NOVICE. Iz Ormoža. Hišni posestnik Ferdinand Kucharitsch v Celju se je ustrelil ]>o prepiru z zidarskim mojstrom Tolazzijem, ka-terrga je s kladivom tako nevarno poškodoval na glavi, da , se je nezavesten izgrudil na tla. Ko je Ruoharitseh videl, kaj je storil, nameni je "samokres na sebe. ter se u-strelil. Nesrečna špekulacija, s Hišami mu je baje zmešala pamet. Na smrt obsojen. — Pred graško porotno sodnijo je bil absorjon 211e»tni delavec južne železnice Anton Kme-tec radi umora svoje 30letne ljubice Marije Ranges na smrt. Svojo ljubico je namrrč ponoči ustrelil in jo položil na tir, kjer jo je brzovlak tudi v resnici povozil. Izdal se je Kmetee sam s tem-, da je pristavil na brzojavni drog lisitek z naznanilom, da ni on umoril Marijo Ranges, pač pa da se je sama. Ta je zaslužil vislice. HRVATSKE NOVICE. Dalmatinski Hrvati proti rimski kuri j L Na vciikem shodu v Zadru v zadevi nasilne odstavitve nadbiskupa Dvornika je izza poročila dr. Werka spregovoril tudi znani narodnjak, veleposestnik in veleindustrijalec^P. Lucijan Relja ter ostro napadel rimsko burijo, ki nositeljem tako&vane zapadne kulture pomaga ugonabljati hrvatski narod. Slučaj nadbdskupa Dvornika — pravi — je Ie j eden čm v nizu onih zla, ki nam jih pošilja rimska kurija po svojih agentih. Ako bi to mirno prenesli, bi značilo, da hrvatski narod ni vreden, da živi ter da se šteje mdd kulturne narode. Stvar se ne tiče samo osobe biskupa, ampak celega hrvatskega naroda. Resolucija, soglasno sprejeta, se glasi: "Hrvati zbrani pri današnji skupščini so globoko užaljeni v svojem ponosu j zara'di postopanja rimske kuri je proti j nadškofu Dvorniku. To postopanje smatrajo za žalitev celokupnega' hrvatskega naroda in zahtevajo dostojno zadoščenje, sicer si bodo našli zadoščenja sami v naj«»trejši agitaciji po vseh hrvatskih ozemljih s parolo: proč od Itanar_________ - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 S - Podružnice - • Solist CllOfie. Tri! - sprejema vloge na knjižice in «« JL°I - Spljet, CelOT8C, TfSt - »piJBl, UBIUfB, »11 IcoCI račun ter je obrestuje po čistih4» Jf |o - 1 ■ li %m\m* Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem lcurzo. in SarajflfO. - DelnlSke giivnle« - N«i zastopnik za Zjedicu^ne države je tvrdka - Rezervni fond - k: ^»OOO.OOO. v FRANK SAKSER CO., sa Cortlandt Street, New Vorlc. " ^ 300.000. . ] BALKANSKE NOVICE. Novi srbski vojni minister. Belgrad, 14. mlarca. Portfelj vojnega ministra je končno po dolgem prigovarjanju s strani članov vlade prevzel general Stepe Stepanovič. Njegovo imenovanje se izvrši tclkom treh dni. Sultan Mohamed V. v Belgradu. Belgrad, 14, marca. "Štampa" javlja. da bo sultan Mohamed V. vrnil kralju Petru obisk v Belgradu. Čas tega obiska še ni znan. RAZNOTEROSTI. Sedem oseb zgorelo. — Vas Zvie-cieze v Galiciji je vpepelil požar. Začelo je goreti pri kmetu Boranskem, ki j<> koj iz ženo in svojimi petimi o-troki skočil skozi okno, spustil živino iz hleva in se spomnil, da je pozabil denar v hiši, na kar so šli vsi nazaj v hišo, katera se je pa podrla in zakopala -vs^h sedem os*>b pod sabo. Znamenita obletnica. — Dne 15. julija bo 500 let. odkar so združeni Li-tavci in Poljaki pod vodstvom poljskega kralja Ladislava Jagelo premagali in uničili armade nemškega vitrž-kc^-a reda pri Grumewaldu. To obletnico bodo Poljaki z?lo slovesno obhajali. Ladislavu odkrijejo ta dan spomenik v Krakovu. Vsa poljska sokol-ska društva prirede javno telovadijo v Krako\-u. Za novont-1avIj-eno moč obmejnim šolam se je že nabralo v najkrajšem ča~u 1 milijon kron. V vrelem lngn se" je skuhala štiriletna dekiliea zakonskih Voitenbichlcr v Keirtbeivju na Nižje Avstri.fskom. Hotela je sesti na pralni kotel, kjer je rada sedela, toda pralni kotel ni bil pokrit in ona je padla v vreli lug. Medved in Anglež. — Posestnika Daczer in Kovy sta vzela v najem lov blizu vasi Hosuanezzo na Or.rrskem. Slišala, sta o bogatem* Angležu TVi-nan Walle, ki je iskal po Ogrskem dober lov. Ponudila sta. mu svoj lov, še prej sta pa kupila v Budimpešti sJtare^a niridvela, ki je že tako domač, da je venomer plesal. Pripeljala sta medveda v svoj gozd in ko si je ogledal Anglež svoj lov, so imeli lovci nalogo, priznati medveda pred puško Angleža. Toda medved ni bil ver za ta'ke spase. Legel je pol hrast in j zaspal. -Drezanje ni več. pomagalo. L; ker medved ni hotel priti do Angleža, sta Spravila poisestnika Daezer in Koe-vy Angleža- k medvedu, k terena je u-strelil. plačal 6000 K najemnine in u-ka-za-l, naj se pošlje medvedovo kožo v London za njimu Kakor se govori, je umrl modved le vsled strahu, ker mu je šla kroglja skofci desno taco. Rodbinska drama. — V Riedan na Gor. Avstrijskem je u-strelil krčma r Josip Manliartsbei^ger s\x>jo soprogo, s\xija sinova Rudolfa in Ivana, ranil smi*tno tretjega sina Josipa in se ko-nečno sam ustreljl. Vzrok: dolgovi. Mater je ustrelil V Zufenliausnu. blizo Stuttgarta je oddal 231etni tesar Moessner dva strela iz revolverja na svojo 721etno mater, ki je bila udana pijači. Starka je bila na mostu mrtva. Že pred nekoliko časom bi morala iti v zdravilišče za alkoholike. Ko je j>a sin v nedeljo prišel domov, j<_ bila ptarka zopet pijana in wan j kal je večji denarni znesek, ki ga je dal sin spraviti materi. V razburjenosti je sin streljal nanjo, potem pa se je sam javil policiji. Očeta je umoril. Iz Lvova se poroča : V vasi Podbitzezie je umoril na grozen način bogatega kmeta Ivana Styreckija njegov miajši 201etni sin. da bi dobil denarja. Napadel je očeta iti rimi razbil glavo s sekiro ter truplo zakopal v hiši. NaliitWllftaj eit art a v tem gozdnem kotičku, ki sva si ga danes izbrala!" — je nekako nervozno prosila gospodična j Beatrika. "O — jaiz imam vsega dovolj!"! — se je pohvalil uradnik. Sproti prej- ; tnern vse nove knjig* in brošure in ; tudi vse leposlovne mesečnike »preje- ; marci fSamo (založeno? Treba bo ]>o- ■ iskati!" — "Nagli bodite, nagli!1 — je priporočala gospodična Beatrika in se Odzivala kli«-u, ki je prihajal izza bližnjih n&satkrv letovištnega parka. "Mama kliče. Z bogom!" — In odšumala je med nizkimi borovci proti parku. n. Go^x>d nradnj-k Podbi-egar je najprej nasamem dolgo premišljeval, kod i I po gozdnih stezah na desno in na levo in neprenehoma ugibal, tako bi se dobile na najložji in najibolj ee-1 ni način v njegovem -dučaju čez vse | mere potrebne, slovenske leposlovne1 knjige in mesečniki. Drago je vse skupaj kakor poper, tisfto je vedel, in če ti tudi ne bilo, toliko denarja ne premore njegova služba, da bi ga trosil na tako lehkomišljen in nepotreben način. Prislužiti si ga moram z vrtliko težavo, z resnim trudom, ki zahteva vsak dan »est dolgih pisarniških ur poštenega dela, pa ni misliti torej, da bi resno prislužene novce si-pal na debelo in široko za neresno po- i trato. . Njemu zadostuje vsakdanji dhevnik, ki ga čita pri vačerji brez plačila v vsaki krčmi. Ko mu je nekoč izda tel j leposlovnega mesečnika pisal in list ponudil, je vrnil vse skupaj in v talcem smislu: odgovoril: "Hvala, ne potrebujem, ker zame laidostujei ostajirski dnevnik!" A razmere so se zdaj prečudno zasukale. Kar je bilo prej nepotrebno, je postalo zdaj nujno in silno at varno. Goapod uradnik je imel prijatelja sotrradnifca, doktorja Cipresarja po imenu, ki se mu je izdel zelo pameten in premišljen gospod, in h kateremu se je že večkrat ob premišljevanju potrebnih slučajev zatekel. Tudi to pot jo je mahnil naravnost v gfosftilno, kamor je vedel, da doktor zahaja. Malo je tam posedel in poča. kal, pa ga j« imel fcmahi tik sebe za Gospod doktor je "iadii svoie črnikasto .bradico, gledal z živahnimi in -teranimi očmi krog setoff potegnil od časa do časa po svojih vidno trdih. ščetinatih in ob strani počesanih laseh s plosko dlanjo iu jih tako opozarjal na njihove dolžnosti. "Kaj praviš?" se je smehljal in kazal svoje močne in bele zobe> ki so se svetili iz rjave, oibraaove barve. — "Da si se zaljiubil? Hahaha, ti nerad- j než ti! In v tako damo. ki ni kar nič naše vrste! Za umetnost, si dejal, da j vsa nori! Ta bo lepa! Le vizemi jo. pa ■ boš videl, kako tekne zvečer lir&ka i pesem mesto dobre večerje!" Gospod doktor se je na glas smejal. gospod uradnik pa je vihal na svojem rdečeiičnem obrazu male br-čice, se tipal po "bradi in po lieih, kakor bi iskal bodoče brade in ga prijavno miril in pogovarjal. "Jo že obrnem!" — je tolažil njega in se.be. "Kar zasukal jo bom, vidiš tako-le!" In pokazal je z rakairfi kako jo bo zasukal. "Nič ti ne skrbi, kako bo pozneje! To ž<» vse jaz odpravim! Ampak za zdaj, vidiš, zdaj pokaži svojo modrost! Knjig je treba vseh mogočih slovenskih knjig in In- : di leposlovnih mesečnikov. Denarja .je škoda, kje jih mogoče dobiti?" '' Malenkost!" je zamahnil gospod doktor. "Največja malmkost. najenostavnejša stvar! naroči, kar naroči! Vse tisto, za kar že veš, in za i kar še izveš, vsse tisto naroči! Dobiš! takoj po pošti! Ljubljanski knjigo-j tržei kar hodijo po takem blagu, ka^ kor mladiči po žitu. Še veseli so, da ■^e znebe balasta." "Po pošfrnom povzetju?" ja vprašal v skrbeh uradnik. "Po. poštnem povzetju naj bi naročili" In se takoj vidno raizžalostil. "Nič, nič," jc zmajeval doktor - z ^lavo in se skoro jezno vedel. "Kaj ' po poštnem povzetju, zakaj po pošt- ' nem povzetju? Naroči, pa konec!" "•Kdo bo pa poslal — tako — , Teibi nič, m»?!ni nič — brez denarja?" 1 je še vedno žalostno spraševal uradnik. > "Vsak, prav vsak!" je odločno zatrjeval doktor. "Ti samo naroči, kjer hočeš in kar hočeš! Knjige in mesečnike! "Sprejmi, spravi, pa molči! Tako je!" "A pozneje je treba plačati?" je skrbel uradnik. "Molči!" je mogočno učil doktor. "Pa tirjajo?" se je pobrigal "Naj tirjajo! Strgaj opomine, vrzi jih v peč in molči." "A." se je čudil gospod uradnik, ko mu niso ^hoteli odločni doletorjevi nauki v glavo. "A - a - a! Vidiš, ko ti ne verjamem. Pa če mi to stokrat potrdiš in tisočkrat isto vame zakri-čiš, pa ti vseeno ne verjamem. Md ne gre vse skupaj v glavi, so že taki moji možgani, ni pomoči!" "Pa pusti!" se je vanervoijil gospod doktor. In po daljšem molklu in globokem požirku vina se je v novic ' pozanimal skrbni in varčna gospod 1 urrtdni'k: i "Ali si ti že kdaj tako napra-vil?" " Kadar se mi je ljubiJo!" je pojasnil nrfkako užaljeno gospod doktor. "Doma leži med staro šaro polno zaprašenih posameznih številk? raznih leposlovnih mesečnikov. Zaprašenih in nerazrezaniih. Kdo pa ima čas za tako sanjarenje." "Pa si — plačal?" je ponižno ba-ral uradnik. "Ne! Kaj ti pride?" sel je zavzefc doktor. "Kdo 'bo za. take reci izmeta-val' denarje?! Nikoli aisem dal vinar* j« zanje." ; "Fg.tM ■ >vam si'mz \ a DI irniiJpr Ustanovljen 1897. piMHilli^nRar^ IU /f^ i ilu^ovouna ^ Jm WBBUW ■ m^ Jm ■ mt ^^m K T t ZAHVALA.fe - ^ - •■ ■■■\4- ' '" • '' J "' ' ' • '| tfr lP8fir ^■ni^^^W DA I 1 1/Tf I I POSLUŠAJTE KAJ VAM SLAVNI PROFESOR zr^B W^SQHt ^Wri^S? Iti I IlKPn THE CXJLLINS NEW YORK MEDICAL l^fll^Mr w ^MimT^f I\vf U A1U. • • • instituta svetuje. g^Synar ^^IMSSf ^W1 J PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE SVOJCEV. fl^^^H I^^^J BIP^^L Mrovtt Samo ako ste zdravi in čvrsti, zamorete biti srečni in zadovoljni, svoje vsak- Wjpffym n^^H^^ffi® BBtSyCT W^^y-wf,- V^K^I dan je delo opravljati in svojce preživeti. Navečje bogastvo in sreča človeka jn vtjiALAm Pwfiv ^raT'fp^: || ZDRAVJE Ravno sedaj je najnevarnejši čas ko človek najhitreje oboli Radi ffjjjTM'lw KpS. " ) K^Sv tega se pa tudi ravno v tem času, raznovrstni zdravniški mazači po časopisih /Z&FJj-J Mg?-J-a * ■B^Mj^fc. . / B^ŠSgg jivalijo in bolnikom nič-redna zdravila po nizki oeni ponujajo, katera vam pa ^sf^SK ■jK-'' I /-k 1 ^■Bi^ frV;'?'« več Škodujejo kod koristi jo. Menjava temperature je najveiji sovražnik zdravja. p-; -Tj ■ ^jjliP ''-Jk I^K^^B ^MfcSl Iz na jmanjSega prehlajenja nastanejo čestokrat j ako težke bolezni in nevarne K' K- -/fru M ^^RS^L posledice. Ravno tako si pa tudi lahko težke in nevarne posledice nakopljete ako t:- LSrjjt ^r ' K^jfdf/j S^g^A ^^y^jJ bc takim zdravniškim mazačem poveriteritateri vaSe bolezni nemorejo spoznati, I'ifefi^L rv • ' . KjfJjjM še man je pa ozdraviti. Radi tega pazite komu da zaupate svoje zdravje. Ne iSčit-e M^tLjSBL V- ■ ^ k / pomoči pri onih zdravnikih katere nobeden ne pozna in kateri Vas nemorejo MtfvjjpS1 ozdravi ti. Ako Vas je nesreča doletela in Bto zboleli, ne iščite nikjer proprej po- .• ;j^/v ^:9 moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelja The Collins New York Mt'f' Vj^Hk \ ^^PE^ ' ^ I Medical Instituta za svet vpit^ali, ker on vam daje osebno vse nasvete in navo- J®1' :^ 1 ^^Bk ; t^st^V Jv P-' v K »Sfe^ -f Vri^fe l dila povsem ZASTONJ- Py'iJ^A vraW j ■^xKvjrf 2W^avniki, vsem Slovencem in po celem svetu dobro, poznatega zdravniškega IJ^^Sjl J^T^ K^/WI] ■CnsJwJ ^^^^^^^^ zavoda The Collins New York Medical Institute so v teku zadnjih IB lot svojepii fcj^fejfjjjT ^^^^^ K&uVsff obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim drugi zdravniki niso /7/flZjgl jEfzAfl V^mA Dr. E. C. COLLINS B^B iar zamogli nič pomagati, radi tega se pa tudi v tem zavoda nahaja na tisoče zah- \l/iJJFš 1 " JJ^iMT Svetovno znani medicin- valnih pisem, od po metodi The CoUius Now York Medical Instituta in pod vod- ^ „. ve^ll n&^^j-l ski Profesor ustanovitelj ^(y-'- ^'l stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se še dandanes z naj- , Gospa Kislan ; ps, L/WT^gVy slavnega "Collins N. Y. jijfffcL prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje. J&k " katera je bila zelo bol- Jmi i m/VfS Medical Instituta"in pi- iK^^^A Ako ste toraj bolni, ne odlagajte niti dneva, ter si ne nakopujte Se težkili posledic, na slabotna žena, je jjfT ' JjMM satelj prekoristn« zdra- f^iKio:--."": temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na ' ^"""'fl^S seda j popolnoma zdrava mfiiiiifmf^f ■ vilne knjiga *' Človek, . ... — . in mati čvrstih in zdra- -.Jmt SEfr.**** Ip Cbe Collms Vork Itkdtcal Institute vfr^vj ---140 WEST 34lh STREET — — NEW YORK CITY. . •;!___ Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in« tcr smete biti sigurni, da Vam bode takoj pomagano. x g Poftijite Re danes zaJ5 centov pojltnih znamk «a prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. Dr. S. E. Hyudman, Vrhooni ravnatelj. I ktn^^ "C!ove,k- njegovo življenje in ■mmmmhm^^mbbhw^mhb^mmh^mJ i žara vje \ saka slovenska družina bi jo mogla imeti "A če bi zahtevali?" se je naprej 111 naprej bal in plašil doktor in zelo odločno potegnil s plosko dlanjo po svojih laseh. "'Kar pridejo naj, pa naj vzorno vse skujpaj! Pa naj bodo veseli tistih prašnih papirjev, pa naj uživajo in se zadoste z njimi do sodnega dne. Airlen!" Zvečer. ko je korakal gospod uradnik po prijetni vdčerji proti svojemu stanovanju, nm je še vedno šumel prejšnji razgovor ipo glavi, in če , si je Inkli na vse mogoče načine prizadeval. da bi verjel, je bil vendar ves trud tzaman. "A." je govoril sam sebi, "kar! tako-le ti bodo vse skupaj pustili, saj ti bodo, kaj pa še, le pripravi >e! Ta- i ko boš plačeval, da boš črn." - In vše v takem razmišljanju sam j s serboj je priromal Podiliregar do doma in stopil v stanovanje, prižga1! pe- i tix>lejko, sedel za mizo, .privlekel iz : iniznice več dopisnic, naročal naj- j prej mesečnike in za njimi je pisal še ! trgovcu, naj bi itju poslal vso boljše j in v zadnjem času prišle knjige. Zmajeval je z glavo, dvomil' je in dvomil, pa je vendar naizadiije za- 1 spal v svoji postejli, vse v nekak-1 5ne"m skritem, pat dobrem upanju, da 1 bo nazadnje 1*' mogoče pri lično, vsaj j deloma tako, kakor je pravil 11a dolgo j in široko prijatelj in doktor. in. 'Knjige so prišle, mesečniki za njimi in tudi jesen se je približala,-i rn izletniki so se odpravljali iz leto- j vtisča. Tudi Beatrika bi bila morala \ s starši iz t istega kraja, če bi ne bila sreča tako mila, oziroma nemila nje-! nemili očetu. u pokojnemu višjemu = Jržavnsimfu uradniku. Obolel je bil, ■ nenadoma \ tako nevarno obolel, da L so bili zdrav*niki odločno nasprotni j vsakemu potovanju. Tako se je zgo-t dilo da je ostala Beatrika v tistem 1 kraju, >da sta se sestajala z gospodom j uradnikom dolgo vrsto pepoudnevov j ; v prijetnem gozdnem kotičiku med ' borovci, sedela tam — 011 na .podnož- 1 niku, ona v pletenem stolu — čitala , i:i čitala, in prišla končno tako daleč, da sta se poljubila. Njo so ganile slo- ■ vensk ■ jK'smi, njega je ganila ona, i j in tako se je pripetilo, da jc presto- ' pila enkrat poča-sna ljubezen s Šii-o-kim korakom in 7. licem- naprej in z :očir.i, obrnjenimi naravnost proti ei-, lju. Vsaj gospod uradnik si jc bil v : s vest i, da je ramo tako in nič dru-1 gače, in to j? bHo tudi vzrok, da je ■ vztrajal in prenesel vse, kar je 'bilo zanj tudi najhujše. R&zgovarjaii se ; o poeziji in umetnosti sploh, to je bi- j Io zanj ravno toliko, kakor razmotri-vati in razkladati takemu, ki se za I to ne zanima, kako se izdeluje umetno 'kamenje, kako so konstruirani novi stroji za žetev in košnjo, kje tiči j vzrok, da časih obrode trte, časih pa ■ ne, ]>a na.j bo vinograd še tako skrb- ' 110 obdelan. - " f j Leposlovni mesečniki mu niso bili nikoli vsnč. Prvih štirinajst dni se i mu je zdelo, da so ženske po slikali ; premalo dekoltovalie, drugih štiri- J I na.is t dni se je uje^rovo mnenje pcqsol- i noma zasukalo, in prepričan je bil, I ' da so slike povečini vso preveč in I preveč pohujšljive. Xa^ld so (božali dnevi, predno bi j j si bil človek mislil, pa so trkali na 'duri Vsi sveti, na grobove je bilo treba in se verno domisliti vseh ti-; stih. ki so nam bili ntficoč dragi in I mili. pa zdaj spijo po&-rasami. Ravno ob tem času in s. temi .prazniki pa j se je !pripetilo velijo in riei-c*dno zlo, j j ki je obstojalo v tem. da s6 izostali j f vsi tisti listi, kar jih je bil Podbre-j [gar naročil. Titdi za Beatriko jDi je ■ f bil naročil pred časom, « da bi se ji j r prikupil. Tuidi tisti mess^-niki so iz-{ postali. . ' I I (Ivonec prihodnjič.) ' Veletrgovina z vinom in žganjem na drobno in debelo. • • GEO. TRAVNI KAR . 6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A. ' I Kdor rojakov polirni Ameriki želi dobro vino in žganje, naj se obr- ne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen z naročenim blagom. Vino in žganje se pošilja v vsaki množini in v veaki kraj. 1 Velika zaloga pristnih vin in najboljšega žganja. Priporoča ae rojakom tudi v obilen poset svoje dobro urejene gostilne, j kjer se toči vedno sveže in priznano dobro Laisy-evo pivo, izvntno do- ' I mače vino in prodajajo tudi CIRIL-METODOVE smodke. GEO, TRAVNIKAR. , 1 «1 ■ M____— M______M _ . _ _ —S_____.M _ . 1 ZA VSEBINO TUJIH OGIASOVNI ODGOVORNO NE UFBAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. mrn 1+1 ****** >4* «4* U? UI liimuiw W if S Phon« 346.1 * • FRANK PETKOVSEK, | javni notar - Notary Public, j 718-720 Market St., WAUKEOAN, ILL. I PRODAJA fina vina, najboljeiganje te ^ irvrstoe smotke — patentov aaa 1 dra f PRODAJA volne listke vseh prekomor- f skih trt. J POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo i in polteno. 1 UPRAVLJA vse v notarski posel spada, g p \ i >f Zastopnik ««GLAS NARODA", 89 CortlaadtSt.tNe«York. « ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZ-( j ŠIRJAJTE NAJVEČJI SLOVEN-i SKI DNEVNIK "GI^VS NARO-! DA"! i NARAVNA CALifORtiUSVA VINA.j NA PRODAJ Dobro črno in belo vino muškatel od leta 1009 po 30 centov gal. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 Črno in muftkatel po 40 c gal., reesling 45 c. gal. tn staro belo vino po 50 c. gal. Sladki molt 24 steklenic $5.—; drožnik po $3.50 gal. Vino poSiljamo po 28 in 50 gal. in ptf-sodo dam sastonj. S poltovanjem STEPHEN JAi&E, Contra Cesta C«., Crekett, CsSfonia ——-; POZOR ROJAKI! Po dolgem oaeu se mi -ie pomtito iz-mBBE^^MmL najti..pr«vo Alpen BE^gjgr tin Ittu ro in Pomado proti izpadanju in ^mUt^M ^Pjg^m zarast las, kakeršne š« doeadaj na svetu ^Jjfl L m ^ tli bilo. od katere mo?kim in ženskim a^^Q^M Roati in doici lažje ^^BIBRBP^ resnično popolnoma zrastejo in ne tjotki ^VfV'vBH več izpadali, ter ne ^dSHBHH^ osiveli. Kavno tako ^•^S^^HMgSfei^- raožkim v 6. tednih T krasni brki popol- noma zra-tejo. Renmatizem v rokah nogah in krUbčah v 8 dneh popoinom ozd ranim, kar j« očesa-bradavice, potne nore in ozebline so popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Pišite po cenik katerega pošljem zastoju. JAKOB P. O. B«x [68. CLEVELAND, O. . Conpgnie Generale TrapdaDtlpe. [Francoska parobrodna družba*] Direktna črta do Hayre, Pariza, Švice, Inomosta b LjnHjM*. Poštni parnikrso: |'I.a Provnnce»* na dva vijaka..................14,2^1 ton, "O.OOO ktrnjsifti mo« |jj»Savo»e" " » .................. f,La Lorraine" 44 " 4« ..........> " * ** Tonraine" '4 44 " .....•.........iun>i« h rntt 44La P.retagne"...............................hiikT« OCO LaGascogne"............................... ^ tlu0 g.ooii «• " Glavna agencija: 19 STATE ST.. NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrourta Bulldiof. # Paniki odpluje jo od se^aj naprej v?dno ob četrtki^ r «ri ^opolokj« % pristanišča štev. 42 North River, eb M^on St. N. Y.: •LA SAVOIE 31. marea 1910. *LA LORRAINE > j: maja 1916? •LA LORRAINE 7. aprila 1910. *LA SAVOIE l^.maja 1910: *LA PROVENCE 14. aprila 1910. *LA PROVENCE 1(K majk 1SQ0. •LA TOURAINE 21. aprila, 1910. «LA TOI'RAINE 26. maia 191ft LA BRETAGNE 28. aprila, 1910. *LA LORRAINE 2. junija 191P'. POSEBNA PLOVITBA. V* S ' T ^ VBAVRB: f Chicago odpluje dne 2. aprila ob 3. uri popoldne. \ LA G0SC0(?XE odpluje dne IG. aprila. 1910. ob tretji uri iw>poludn«:- Panuki s rrexio nrnm .ui imajo po Art n>k*. WtLfKozminsld, generalni agent za zapad, » 71 Dearborn St, Chi can«*. I«r Avstro -Amerikanska črta [preje bratje Cosulich j NajpripravnejSa in najcenijša parobrodna črta 7.a Slovence in Hrvate. ^ : / WWV \\ I \ ^y. ^^ ^ Jr J\\ f /flflSBu^^w^s^ jjy g M IJ % \ M /IMHW ^B^B^Bgt^fftM u Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka Cene voznih listov iz New Torka za HL. runi «• in Val spodaj naveden! novi pmbro* TBSTA............................................138 or; di na dva vijaka imajo bras- LJUBLJASTB...................................... ittni brxolav: ____ BBKB.......................................*______ ▲LlOfl, LAUBA. - ^ 2L4.GBHBA......................................... 39 20 MABTHA WABHOTQTO* _______KABLOVO A...................................... 39 25 ABGKRTBTA. II. "R A fTRTBT> dO OCEANIA. M.BaJsu/ «0 TBSTA aU BBKB......................99000, ft&ttl i mfB PJHELPS BROS. ^ CO., Gen. Ajeat^ 2 Washington St, New Xmk