St?
iavilka 37
TRST, v soboto 6, februvarja 1909
Tečaj XXXIV
^»»r IZHAJA VSAKI DAH —■
- i. ci natisljah I* praznikih «b 5., cb pcnadaiprib 9* §. zjvtrsi.
*«<f«iai$me it«v. ae prodajajo po S nvd. (6 stot.) v mnogih v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, št. Petim, /iiioini, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, 2gdov-' 'X Dornbergu itd. Zastarele IteT. po 5 nrć. (10 stol). . L*<SI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokorti 1 •^ise. OENE: Trgovinske in obrtne oglas« po 8 »t »jr, •v^rtnice, zabvmle, poslanice, oglase denarnih zavodov po ' U. f*m. Za oglase ▼ teksta lista do 5 rrsfc 20 K, rsaka .iljna Trsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, n^-^.,;*pa40stot Oglase sprejoms Inseratui oddelek uprave S^-.oeti". — Plačuje se izkljnčno le upravi „Edinosti".
HA&OĆH2NA ZNAŠA
Glasilo političnega
društva „Edinost" za Priroortkoi
mod I
m ve« leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece * Vi; aa M-
ročbe brea doposlane naročnine, se upr-^m ne oairr-■aMialaa aa a«4«ljak« laAaaJ« „EM^^aTi" stan« j i	lata* K i-3«, y*i Mt JtO —
Tri dopisi naj M pošiljajo na uradniStvo lista. N«fran*»-vana pisma ee m eprejana]e ta rekopltl es ■• vmfcaje.
2laročnmo, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 1Mb
UP.EDNIŠTVO: afloa Slergie Galattl 18 (N&:edol Um) žadajataJg in odgovorni uradnik ŠTEFAN GODINA. Lastni* koneorcij lista „Edineat". - Natisnila tiskarna konsorcjj«
lista ,Edinos»" v Trstu, nI. Giorgio Galatti it. 18. F*Jto«-fcraaHol&»i ra?an It. 84V652. TELEFOH It 11-5T.
Brzojavne vesti.
Stanje ministra Košata.
BUDIMPEŠTA 5. Glasilo Frana Košuta „Bud&peat" p iroča, da se je stanje trgovinskega ministra Košuta obrnilo na bolje, tako da bo mogel že prihodnji teden odpotovati na Dunaj, kjer ga vsprfjme cea&r v avdijenci. Cgrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 5. Zbornica ie nadaljevala debato o zakonskem načrtu glede uravnave zemlji§čnega katastra in določitve odstotne postavke zemljiščnega davka. Po kratki debati ]e zbornica sklenila, da bo razpravo nadaljevala jutri.
Nadvojvoda Josip pri Košata.
BUDIMPEŠTA 4. Danes je nadvojvoda Josip obiskal trgovskega ministra Košuta in se je mudit pri njem pet četrt ure. Nov fentijaponski zakon v Kaliforniji. Iloosevelt uložil veto.
SACRAMESTO 5. Poslanska zbornica kalifornske države jo vsprejela zakoniki načrt. ki izkliučuie Japonce iz javnih Sol.
SACRAMENTO 5. Guberner kalifornske države, Gilett, je včeraj prejel od predsednika RDOsevelta sledečo brzojavko: Kakor se čuje, ie zakonodajni zbor vsprejel zakon, ki izključuje japonske otroke iz javnih Sol, Ta zakon ie po mojem mnenju proti ustavi. Morali bomo takoj ukazati sodišču, ako zamore zakon obveljati oziroma ako je treba proti njemu vložiti veto.
Vihar, sneg.
DUNAJ 5. Vihar ki je Bkozi 48 ur razsajal skoraj po vsej Avstriji, je ponehal, temperatura je zrasla, sč vodno pa dežuje in sneži. Iz mnogih krajev zapadne Avstrije in tudi z Ogrskega prihajajo poročila o povodnjih, ki ovirajo promet. V gorskih krajih se ■je bati snežnih plazov.
V novem dunajskem vodovodu je sedaj toliko vode, da so pričeli spuščati vodo tudi v hišne vodovode, ki so bili štiri mesece zaprti.
Povodnji,
KARLOVI VARI 5. Voda je narasla danes ob 2. uri zjutraj za 2 in pol metra nsd normalno stanje ter je na Becherjevem trgu in na tržišču izstopila, tako da so morali napravili zasilne mostove. Mnogo prodaja! nic na starem travniku in na trgu je izpraznilo svoje prostore, vendar ni sedaj direktne nevarnosti. Tudi iz Heba poročajo, da preti tamkaj po vodenj.
STOLNI BELIGRAD 5. Vsled tajanja snega je po vodenj Alsvolgyeškega kanala prodrla nasip ter poplavila dva niže ležeča mestna dela in kolodvor. Hiše so globoko ped vodo. Iz več hiš so se morali stanovalci izseliti.
Vojaštvo, policija in ognjegasci delajo z vaem naporom, da bi preprečili daljne nevernosti.
PRAGA 5. Ob 11 in pol uri predpo-ludce je Moldava, ker se je začel pomikati led v obmestu. nagloma narasla za 292 cm nad normalo. Voda se je vsled tega razlila v ni že ležeče ulice, kjer so bile posamične hiše poplavljene. Ob 12 in pol uri je začela voda upadati.
Maroko.
TANGER 4. Francoski odposlanec Re-guauit je 2. t. m. izročil sultanu Mulej Hali in svoje porerilno pismo. Sultan je izka-
PODLISTEK.
Druga žena.
Ortiea, spisal Anton Bletek. — ffosl. Podravski.)
„Koliko je že ura?" je vprašala Jelena.
Kmalu bo osma."
„Mati bo že doma." (Odšla je od njih po obedu).
„Ej, ta mama; vedno le ta mama!", se je smejal Vladimir.
Kakor da jo je zalotil pri kakem grehu, se je Jelena razvnela. Njeni očesi sta razodevali raztresenost. Vladimir je to zapazil ter je prijel ženo za roko:
„Jelena, ne srdi se, saj se le šalim. Vesel sem, da se spominjaš na svoje."
„Jaz pa si mislim nasprotno : da ti delam krivico, ko tako pogostoma naišli m na svoj dom."
.Ne; saj to je prirojeno. Še par let in odvadil se temu."
In šla sta dalje. Solnce ee je že nagibalo za gore; samo vrhovi divjih kostanjev 60 te še kopali ▼ zlati poplati njegovih 2ar-
zoval odposlancu izredno pozornost. Tudi { prebivalstvo je priredilo Iieg'iaultu vrlo simpatičen vspreiem.
Deset „Dreadnought" za angleško vojno mornarico.
LONDON 5. „DJj Chronicle" poroča, da so pomorski tehniki zahtevali, naj se prihodnje leto prične z gradnjo 6 novih vojnih ladij tipa „Dreadnought", štiri druge naj se pa zgradijo v nailsdniih letih. Gradnja teh ladij bi zahtevala devet milijonov sterl. lir.
Churchill o evropskem položaju.
LONDON 5. V nekem govoru, ki ga je imel trgovinski minister Churcill v Nevr-Castlu o evropskem položaju, je med drugim rekel, da ne veruje, da bi prišlo do vojne, ker niso spremembe v vztočni Evropi tako velikega pomena, da bi bilo treba odločitve z orožjem.
Roparski plen v peči.
KRAKOV 5. V „Narcdnem hotelu" je včeraj zjutraj našel hotelski sluga, ki je hitel v neki sobi zakuriti peč, 48 komadov 4°/0 ruske državne rente po 1000 rubl ev, katerih kuponi so bili enkomtovani do 1. julija. Stvar je bila takoj prijavljena policiji. Dokazalo se je, da so biii vrednost si papirji ukradeni na Ruskem Poljskem. Posestniki vrednostnih papirjev si niso upali jih prodati, ker so bile številke že razglašene.
Rusija. Ujeta roparaka četa.
KIJE V 5. V neki vasi čerkašij skega okraja je policija vjela roparsko četo. En ropar je bil ustreljen, eden ranjen tri so pa zaprli.
Baska dama.
PETROGRAD 5. Doma jo vsprejela predlog o nedotakljivosti osebe.
Dunaj 5. „Wiener Zeitung" javlja, da je avstroogrski odposlanec v Draždanih, baron Braun, imenovan odposlancem v Atenah.
Beljak 5. Na progi Hiefiau-Eisenerz je ves promet zopet obnovljen.
Diuu| 4. Popoludne je ▼ 60. letu starosti umrl v nekem tukajšnjem senatoriju kapitan telesne trabantne garde, general konjice, Alojz grof Paar, brat generalnega adjutanta.
Cadiz 5. V mešalnici tukajšnje tovarne za smodnik je nastal ogenj, ki je upepelil ves oddelek. Poškodovanih je bilo več delavcev, med temi eden težko.
Bruselj 5. — O požaru velike dvorane zdravilišča v Spaa poročajo sledeče podrobnosti: Glasbena knjižnica je popolnoma uničena. Velika dvorana, ki je stala 1 milijon 700.000 frankov je razdejana. Posrečilo se je rešiti gledališče in sosedne dvorane. Škode je 2 mil. frankov.
Avstrijski državni zbor.
Zasedanje zaključeno.
DUNAJ 5. Poslanska zbornica je bila številno posečena. V trenotku ko so prišli v zbornico predsednik in členi kabineta, so češki radikalci in češhi agrarci pričeli z raznimi instrumenti oglušujoč hrup, ki je trajal nekoliko minut. Nemci so ministerskega predsednika barona Bienertha živahne pozdravljali. Ministerski predsednik je vzel iz svoje listnice pismo, ki je je izročil predsedniku. Kmalu potem je nastal mir, nakar je mini-sterstvo zapustilo dvorano. Predsednik je pre-čital poročilo ministerskega predsednika, s katerim sa najvišim odlokom zasedanje
kov. Naokrog se je razprostirala zgoščena senca, tišina, zmerni hlad in tajnosten, komaj slišen šelest.
Jelena je vtihnila. Navzlic premagovanju so oživeli spomini v njeni duši. Uprav danes, ko je bila njena mati odšla, se ni megla otresti spomica na rojstno hišico. Nedostajalo jej je tu onega življenja, ki ga je navajena doma med sestrami. Ti podrobni, prijetni spomini, na katere se deklice tako navezujejo, so hodili za njo slično senci. Veseli smeh sestre, petje, igre, govorica, to vse je bilo tako težavno nakrat iztrgati iz svojega spomina ter se udati ▼ poklic drugega. Vladimir je naravnal svoje korake proti utici. Z okna na zapadni strani je bil razgled na ravnino.
Poglej, tukaj niti bila še ob tej ari. Tu je kaj lepo, kadar solnce zahaja. Le poglej po setvi 1 Meni povzroča to veselje, ko vidim, kako se guga klasje na polju! Človeku se zdi, da ogleduje jezero, na katerem se razgrinjajo valovi.
Jelena je privzdignila roko Had oči. Solnčni žarki ao Se padali na okno ter se ▼ jasnih prodih lomili ob steklo. Zunaj je bila videti ravan bogato blagoslovljena; visoka rt se je sklanjala ▼ stran in se zopet izravnavala. Le ozke razore je bilo moči videti med njivami, pa tudi ti so se nekako izgubljali ▼ daljavi.
državnega zbora zaključuje. (Aplavz pri Čehih, protiaplavz pri krščanskih socijalcih). Dočim je predsednik zapustil tribuno, ao ostali poslanci v dvorani. (Dolgotrajno veliko gibanje).
Pori. Li*y je zopet vzel iz žepa veliko trobento, cakar je prišlo do spopada z Nemci, ki so hoteli Lisy-iu iztrgati trobento. Češki agrarci so hiteli Liry-ju na pomoč, pri Čemer je bila po9l. špačeku raztrgana obleka. — Nemir je trajal dalje. Krščanski socijalci so zapeli prvo kitico narodne himne, ter so potem zapustili dvorano. Nemški socijalci 80 zapeli „Delavsko pesem". Malo potem so začeli poslanci zapuščati dvorano.
Vladni komunike.
DUNAJ 5. Jutršnja „Wiener Zeitung" priobči v neuradnem delu sledeči komunike:
Na temelju najvišega pooblaščenja je bilo 18. zasedarje državnega zbora zaključeno. Vlada se je k temu oiločila le pod najskraj-nejem pritisku razmer, in je uporabila njej podeljeno polno moč. Storila je prej vee, kar je bilo v nje moči, da spravi državni zbor v normalni tir. V to s' ho nudila ljudskemu zastopstvu bogat mate jal za vspešno plodonosno delovanje, ki bi koristilo ne ravno velikim ljudskim slojem, ampak tudi državni skupščini.
Znamenito reiormno delo socijalnega zavarovanja bi predstavljalo čin pravičnosti nasproti gospodarsko slabim; akcija podržavljenja bi imela na novo urediti javno prometno politiko in povišati državna denarna sredstva. Veliko število drugih gospodarskih predlog je imelo namen, da pripomore blagostanju širih slojev prebivalstva in bi bilo za obširne kraje pravi blagoslov.
Vlada še ni bila z vsem tem zadovoljna. Vedela je, kako težko bremeni narodna vojna na Češkem na vseh narodih in vsej državi, kakor silno želi prebivalstvo mirnih odno-šajev. Vlada je za to v skrbno pripravljenih zakonskih načrtih hoiela storiti konec tej vojni ter poravnati nasprotstva.
Ta koriitonosna vzpodbuda pa ni našla odmeva in se ni hotelo priznati nje dobro namero. Našle so se stranke, ki so čas namenjen koristnemu delovanju za državo in ljudstvo, potratile, s praznimi nujnimi predlogi, ki so imeli namen, da zaustavijo delovanje zbornice. Tudi jezikovno-narodne predloge, glede katerih je vsa javnost priznala, da bi bila dobra podlaga za razpravljanje, niso mogle zaustaviti omenjenega početja.
Zdelo se je temveč, kakor da bi se bila odpornost proti stvarni razpravi vseh teh važnih vprašanj le še pomnožila, kajti sledili so v resnici ne nujnim predlogom zelo neprijetni viharni prizori z breztemeljnimi napadi na vlado in nje člene. Izbruhnile so strasti na tako silen način, da se je temu moralo naglo storiti konec, ako se ni hotelo, da bi bil parlament v tu- :n inozemstvu popolnoma podkopan.
Še le v tem trenotku se je vlada odločila za to, da zaključi državni zbor. Ta korak je bil neogibno potreben, ako se hoče čuvati čast parlamenta. Vlada je danes zaključila zasedanje ne proti, marveč poslanski zbornici v prilog.
Jezikovni zakon za Češko
In — naše razmere.
Naši primorski Italijani ao posebne vrste ljudje; v njihovih glavah se sučejo misli in
„Vidiš, Jelena, ono le ondi je naše," je dejal ter pokazal z roko na desno.
„Ko se privadiš, pa te pospremim po polju, ali hočeš?"
Jelena je prikimala: „Doma smo tudi pogostoma morale iti vec."
„Mati vas je pošiljala, kaj ne da ?"
„Seveda."
„In Jelena, ali je rada šla, kaj ?"
,.Da, toda sestri se ni ljubilo. Cna je rajše sedela pri glasovirju.
„...in nemške pesmi pope val a..."
„...in sladko kavico pila," je dodala Jelena ter se nasmejala. Vladko je to razumel. Bil je to to spomin na njegove šale, ki" jih je zbijal, ko je zahajal k njim ter naletel na Jeleno običajne pri glasovirju.
Objel je ženo okrog pasti in jo pritisnil k sebi. Oprta ob okno sta gledala ven. Solnce je že bilo zašlo, mrak ie je 2e vsedal ▼ doline. Rodil se je ▼ gorovju ter se bližal k vasi.
„Ali še ne greva domov? Ali te ne zebe Jelena ?«
„Ne, Vladimir, sedaj je tako prijetno, mesec se pojavi na obzorja kakor bi tremi. Odpri okno."
„A sedaj, ko ie mistii na mater, pa mi ie povej, kaj ste počenjali doma na večer?"
„Sedeli smo navadno v „družinski sobi" ter ie razgovarjali."
se vrti svet vse drugače, nego pri navadnih
—	normalnih ljudeh. Naši Italijani imajo svoje apartao mišljenje, svoje posebne nazore o pravičnosti in svojo posebno logiko, s katero izvajajo iz najjednostavnejih in najna-ravnejih premi3 najčudneje in najgoroatasneje zaključke. Iz dogodkov v političnem življenju, ki naravnost kriče proti njim in vsej njihov! praksi, izdajajo zaključke — sebi v prilog.
To opažamo tudi sedaj v italijanskih novicah, ko so se lotili naravnost nemožne naloge, da bi predloženi vladni jezikovni načrt za Češko frukt.ficirali v prilog 37oji hegemoniji v Primorju !
Seveda ne govore tega naravnost, ampak se postavljajo v pozo užaljene nedolžnosti, ki se jej gode v jezikovnem pogledu na naših oblastih same vnebovpijoče krivice.
Kakor je že tako običaj, prednjači tudi v tem slučaju slavni „Piccolo" v sofisteriji, zvračanju in farizejstvu. V predvčerajšnji svoji številki prinaša članek pod naslovom „Zakoni za Češko in praksa v naših pokrajinah", v katerem je dosegel rekord v izvajanju absurdnih zaključkov iz pametnih premis. Kdor ne pozna teh hinavcev in farizejev, mora dobiti utis kakor da so naši Italijani naravnost krvavo užaljeni, ker je vlada predložila svoje načrte le za Češko in ne tudi za naše Primorje. Kar gabiti se mora tako hinavstvo. Kajti za nas je izven vsacega dvoma, da bi
—	ako bi hotela vlada tudi p:i cas uvesti take jezikovne norme, kakor jih hoče na Češkem — ravno naši Italijani zagnali najsilneji hrup in bi spravili ves aparat svoje politične organizacije v odpor.
Toda: naj zabeležimo najprej to, kar „Piccolo" direktno laže.
Trdi, da italijanski uradniki, tudi če so popolnoma vešči italijanskemu in — n e^m -škemu jeziku, zaostajajo, dočim nemški i* slovenski uradniki napredujejo, vzlic temu, da ne znajo, ali pa le nezadostno znajo italijanski.
To je laž. Slovenski in hrvatski državni uradniki v Primorju znajo prek in prek italijanski razun morda — kakor smo že na-glašali v polemiki proti „Indipendentu" — kakega praktikanta, ki pa si pridobiva gotove popolno kvalifikacijo tudi v tem pogled« predno dospeva do imenovanja uradnikom.
Dalje trdi „Piccolow, da se Italijanoat na državnih in od države odvisnih uradnikih vedno bolj krčijo tiste pravice, ki jih hoče vladni zakonski načrt zagotoviti obema narodoma na Češkem.
To je zopet nesramno potajevanje noto-ričnih dejstev, razmer, ki obstoje faktično is jih gledamo na svoje oči. Vkljub vsem osnovnim zakonom, v zasmeh principu jednako-pravnosti, vkljub številnemu razmerju narodnosti v deželi, vkljub številni inferijornosti Italijanov: je n. pr. na naših tržaških sodnih uradih vse notranje poslovanje, principijelno italijansko in so vsi napisi le italijanski, a na drugih uradih italijanski in nemški. Istotako prevaguje odločno na vseh državnih uradih
—	izvzemši morda jedino namastništvo — število italijanskih uradnikov, a na nekaterih celo tudi irredentistično mišljenje.
Italijani uživajo na naših oblastih tolike prednosti vzlic vsemu pravu in ustavnim zakonom in vzlic najelementarnejemu ume vanj s principa jednakopravnosti, da so v resnici narod privilegijev. In liudie, ki uživajo te prednosti in privilegije, naj bi v resnici že-
„Sami ?"
„Sami, toda navadno bo prihajali lekarnar in njegova žena, ali Novakovi, in potem je bilo veselejše. Olga je sedla k glasovir]a, deklice so se sprijele in plesale."
„Ali je Lipa tudi zahajal k vam?" „Ko so prišli oni is lekarne, takrat zmerom. Saj veš, da je pasel svoje oii na Marici."
„A potem jo je pustil."
„Časih se dogaja kaj takega. PrsssestiU so ga drugam in odšel je ter jo pozabil." „A Marica?"
„Oca se ne ovaja, ker je kaj „dobre naravi", kakor pravijo dekleta.
„Nekako tako kakor Lipa," se je smejal Vladimir; na to je še vprašal: „Kaj pa delajo mati?"
„Mati se pečajo le z gospodarstvom. Saj veš, da so pokojnega očeta doletele veMke izgube. Ko je umrl, ni ostalo, razun male pokojnine, ničesar. Kar je še bilo, bilo je preobloženo z dolgovi. Samo materino prizadevanje nas je obvarovalo pogina. Potepi, ko smo dobili dedščino po teti, bUo nam je nekoliko pomagano, toda mati so vedeli gospodarstvo dalje. Pa so se tudi privadili tega tako, da se niso mogli privaditi na drsgač-nejie življenje."
(D^e.)
Stran II
»EDINOST« štev. 37
V Trstu, dne 6. februvarja 1909
leli, da se tuđi pri nas u?edejo določbe, kakor jih vlada predlaga sedaj za Češko, določbe, pred katerimi bi se mahoma morali umakniti vsi ti privilegiji ? ! Kolikega hinavstva je torej v jadikovanju „Piccola'S zakaj da vlada tudi pri nas ne uatvari stabilnih in urejenih razmer s primernim zakonom slično kakor hoče na Češkem ? ! !
Kdo verjame to ? !
Naj navedemo le par konkretnih izgledov iz zakona za Češko.
Jedna teh določeb govori o jezikovni usposobljeaoati uradnikov na dvojezičnih uradih, kakoršnji morajo biti ravno naši uradi v Primorju. Na tacih uradih se ima vršiti ustmeno in pismeno poslovanje s strankami v njihovem jeziku. Temu primerno določa tudi zakon za Češko, da je na takih dvojezičnih uradih p r i-m e r h o število uradnikov, veščih deželnim jezikom. Sedaj vprašamo Italijane: koliko njihovih sedanjih uradnikov ie usposobljenih za tako uredovanje ?! Uve-ljavljenju te določbe bi bila prva posledica ta, da bi se sedaj pretežno število italijanskih uradnikov znatno Bkrčilo, ali pa bi se morali kar hitro učiti deželnih jezikov. In kaj tacega naj bi si naši sedanji Italijani v resnici želeli ? J
Novi zakon pa postavlja tudi določno pravilo za nastavljanje uradnikov na takih uradih, ko pravi, da ima veljati načelo, da je razmerje prebivalstva obeh narodnosti merodavno za razdeli t e v s k u p n e g a š t e v i l a d r ž a vn i h u radnikov!!
Kako pa je številno razmerje med Italijani in Slovani v Primorju ? 1 Kje je večina ? Iz katere narodnosti bi morala biti torej večina državnih uradnikov na oblastih v Primorju ? ! Hej „Piccolo", kaj praviš ?
Še nismo pri kraju. Novi zakon za ffeško določa tudi službene doklade. ki se morejo podeljati tistim uradnikom, ki popolnoma obvladujejo tudi drugi deželni jezik. Tudi radi te določbe rekriminira „Piccolo", češ: na Češkem, da pri nas ne ! — Kdo mu bo verjel, da mu ta tožba prihaja od srca ? ! Saj bi bili skoro izključno slovenski uradniki, ki bi dobivali take nagrade. Tudi tu se nam torej kaže „Piccolo" le zoprnega hinavca.
Ali, kako smo že rekli gori: iz pravilnih premis izvajajo najnepravilneje zaključke, politične dogodke, ki kriče proti njim, hočejo aplicirati sebi v prilog ! 1
Primerno faktičnim narodnostnim razmeram v našem Primorju morejo pri nas veljati le tiste določbe, ki jih zakon za Češko določa za dvojezične oblasti. „Piccolo" pa jednostavno eskamotira dvojezične oblasti in se sklicuje na določbe rečenega zakona za jednojezične oblasti!!
Na jedno jezičnih uradih se morejo — pravi zakon — vlagati tudi spisi v drugem jeziku. Stranka, ki je predložila akt, dobi rešitev v istem jeziku; druga stranka pa ima pravico — ako ne pozna tega jezika — zahtevati uradni prevod. Sklicevaje se na to določbo se huduje „Piccolo", da vsled slovenskih tožeb često tudi Italijani dobivajo slovenske spise. Res je in neprijetno je. Ali proti temu, da vsled laških vlog slovenske stranke dobivajo italijanske spise, Italijani ne piotestujejo!!
Velekarakteristično za iskrenost Italijanov, ki sicer toliko grome proti nemški invaziji, je tudi to, da se navajajo poznavanje — nemškega jezika od strani italijanskih uradnikov kakor potrebno kvalifikacijo, dočim se hudujejo, ako se zahteva od teh uradnikov poznavanje slovanskega deželnega jezika!! Ne, gospoda! Tu imate računov z nami in ne z Nemci!! Le prezirajte nas, le bagatelizirajte nas, ali dobivali boste vedno svoj pošteni — nulla!!,
Italijani naj čujejo naš predlog: ako uiso to, za kar jih moramo smatrati po zvijanjih in sofhterjah »Piccola", poživljamo jih, 4a se skupno se slovani zavzemajo za tof da 'ada izda tudi za naše pokrajine zakon, ki naj jezikovne razmere na naših oblastih uredi dično kakor jih hoče na dvojezičnih uradih n* deškem!!
Ali so zadovoljni? Ne moremo verjeti, saj izdaja včerajšnji „Piccolo", da je ves njegov krik radi zakona za Češko le hinavstvo. Nič već in nič manje ne zahteva, nego to, naj vlada „za sedaju razveljavi vse naredbe iz zadnjih časov, in naj uveljavi le leggi «ntiche — stare zakone!!
O ti ljubi Bog! Saj te ministerijalne naredbe so imele le namen, da v smislu pozneje izdanih ustavnih zakonov, odpravijo vsaj najbolj kričeče krivice. In še to malo bi nam hoteli Italijani vzeti dočim nam sleherni novi jezikovni zakon more in mora prinesti le zboljfianje!!
Pri tem pa krite Italijani hinavski po sličnem zakona kakor za CeŠko, dočim ima ta poslednji ravno namen, da v prilog narodnemu pomirjanju napravi tabula rasa s tistimi starimi predpotopnimi tradicijami, iz katerih jedi Bik izvajajo Italijani neko historične pravo.
Kakor smo rekli uvodoma: Italijani so posebni ljudje s posebno logiko : iz dejstev, ki govore proti njim, zaključujejo sebi ▼ prilog. Tako se opirajo sedaj na določila jezi-
kovnega zakona za Češko, da si po teh določbah — ako bi se uveljavile tudi pri nas — morali izginiti njegovi privilegiji, prevladovanje njihovih uradnikov in njihovi samo-italijanski napisi!!
Ali so grozni hinavci, ali pa so za res — patalogična pojava!
Nevesele politične razmere na Kranjskem.
(Dopis.)
Po 20. septembru se je pokazalo zbliža-nje obeh slovenskih strank, ali sloga se že krha v veselje nasprotnikov slov. naroda. -„Slovenec" se zadnji čas zopet zaletava v zaslužnega župana ljubljanskega, namesto da bi dajal po tistem hudodelniku, ki je kriv, da Meyer še do zdaj ni kaznovan za svoje lahkomišljeno streljanje in zlorabo častniške oblasti. Ako je tudi župan privolil v vojaško asistenco, je ob enem pravočasno svaril občinstvo javno z lepaki pred demonstracijami. In v resnici so bile demonstracije tudi tako Bedolžne, da vojaštvo nI imelo povoda za nastopanje s silo.
Mnogoštevilni strastni boj med liberalci in klerikalci ni imel druzega vspeha, nego da so se ločili meščani od kmetov; poslanci kmečkih občin pripadajo S. L. S., oni mestnih pa k narodno-napredni. Tako smo prišli zopet na tisto kakor pred 50. leti, ko sta si nasproti stala „mestni škric" in „vaški kme-tava". Slovenstvo je pri tem le toliko pridobilo, da je bil nekdanji škric — nemškutar, sedaj je pa — napreden Slovenee. Z a splošni napredek je pa kooperacija obeh, nujno potrebna.
Morda je celo bolje, da niso vsi pristaši S. L. S., ali vsi narodno-napredni, kajti velike stranke hitro pripadajo. Za izgled imamo nekdaj tako mogočne Staročehe, ki jih je vodil najboljši češki politik slavni Riegar, ali Gregr in njegova stranka jih je strmoglavila. Kmalu za tem je pa enaka usoda zadela Mla-dočehe.
Združene kranjske Slovence čaka izvršitev jako važnih nalog in sicer: 1) D o s 1 e d no izvajanje gospodarskega načela „Svoji k svojim"! 2) Rešitev slov. denarja iz nemških hranilnic« 3) Pridobitev veleposestva na isti način kakor smo si prisvojili mesta (torej nič nemožnega.)
Ako se ne motimo, bilo je 1. 1885., ko so slovenski kandidatje v veleposestvu ostali samo za par glasov v manjšini.
Vse to doseči je pa možno le ob neomenjeni slogi! Opustiti moramo torej vsako otročje ravsanje med seboj. Koliko škode nam so napravile razne ob atrakcije in nedelavnost deželnega zbora in koliko je v tem času napredovalo „nemštvo" v deželi, ta uvidevamo še le sedaj, ko smo se malo streznili. Ako tega ne storimo, kleli nas bodo potomci. Nd uničujmo torej — samega sebe!
Rusija.
Rusija prepovedala nabiranje dobrovoljcev.
Iz Moskve poročajo: Srbskemu konzulatu je prepovedano vsprejemati prijave ruskih dobrovoljcev. Pred vhodom v konzulat je ploča z napisom: Dobrovoljci za Srbijo se ne vspre-jemajo več.
DOGODKI NA BALKANU. BOSNA.
SARAJEVO 5. Deželna vlada je sklicala za ponedeljek enketo vseh veroizpovedanj in strank, da začuje nazore in želje z ozirom na bodoči deželnozborski red.
TURČIJA.
CARIGRAD 5. — Listi poročajo, da je vlada najela pol milijona funtov pri otoman-ski banki in nemški orijentski banki.
Avstroogrski-turški sporazum.
CARIGRAD 5. „Ikdam" poroča, da je včerajšnji ministerski svet razpravljal polovico zapisnika o sporazumu med Avstro-Ogrsko in Turčijo in izlasti člen 2 glede izseljevanja. Ministerski svet, ki se sestane danes, bo razpravljal o drugem delu zapisnika.
Bojkot.
CARIGRAD 5. Carigradski Ust „Han-delsblatt" povdarja veliko Škodo, ki jo je trpela Turčija vsled itrajka in omenja, da vzlic sporazumu nadaljujejo nekatere osebe bojkot zgolj radi dobička.
SRBIJA.
CARIGRAD 5. Francoski list „Stam-boulu pravi, da je Avstro Ogrska vsled pisanja srbskih listov in srbskega oboroževanja užaljena in vznemirjena. — Javno mnenje v Avstriji je miroljubno, želi pa rešitev srbskega vprašanja.
Spomenica srbske vlade glede Bosne.
BELIGRAD 5. — Besedilo spomenice srbske vlade o stališču Srbije k bosanskemu vpraianjn je definitivno določeno. Spomenico pa izroči srbska vlada kabinetom velevlasti brikoae začetkom prihodnjega tedna. Skupščina.
BELIGRAD 5. Na današnji seji skupščine je predložil finančni minister zakonski načrt glede izrednega kredita 33 7* milijonov dinarjev v svrho oboroževanja ter zakonski načrt glede naknadnega kredita 7 milijonov dinarjev. — Oba načrta sta bila izročena finančnemu odseku.
Ruska vlada proti srbski spomenici.
LONDON 5. Vspričo predstojeće objave srbske spomenice je petrograjski dopisnik rTimesa" pooblaščen izjaviti, da ni ruska vlada nikakor odgovorna za nje vsebino in da tudi spomenice sploh ne odobrnje. BOLGARIJA.
SOFIJA 5. — Oficijozno „Vrjeme" se odločno postavlja proti dvomnevanju. izraženim od raznih strani, češ, da pride Bolgarija z vsprejetjem ruskega predloga pod rusko varuštvo ter izjavlja, da je Bolgarska v mi-nolosti že dokazala, da ne dovoljuje nobeni velesili, da bi se umeševala v nje notranje stvari, marveč zna svojo politično individualnost varovati. Take bojazni ne smejo kratiti čutstev hvaležnosti Bolgarske za Rusijo. Rusija noče izvrševati nad Bolgarijo nikakega protektorata, marveč se pogaja ž njo kakor s samostojno državo. Zato zamore Bolgarska biti Rusiji hvaležna.
SOFIJA 5. V vladnih krogih vlada optimistično mnenje glede vsprejetia ruskega predloga od strani Turčije, čeravno vidi vlada v ureditvi podrobnih vprašanj predloga še potezkoče.
„Večerna Pošta" poroča, da je ministerski predsednik Malinov na včerajšnjem tajnem shodu vladi prijaznih poslancev baje izjavi), da ne dela bolgarska vlada ni avstrofilske. ni rusofilske politike, marveč le bolgarsko. Ker so sedanji interesi Bolgarije enaki onim Rusije, Anglije in Francije, hodi Bolgarija s temi velesilami.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Naslednik profesorja J agi ća. Na izpraznjeno mesto profesorja slovanske filologije na dunajskem vseučilišču, vsled umirovljenja profesorja Jagića, predložil je profesorski zbor filozofske fakultete na Dunaju unico loco praškega profesorja Berneckerja. Naučno ministerstvo ni vsprejelo tega predloga, ker je sklenilo, da ima na to mesto stopiti slovanski .filolog. Profesor Bernecker je med tem pozvan na vseučilišče v Vrati-slavo, ter se je pozivu odzval, tako, da je sedaj skoraj gotovo, da bo naslednik prof. Jagića kak slovanski filolog.
Avstrija kupuje konje. — Iz Budimpešte javljajo, da general Pacak potuje te dni na Angleško, da nakupi tam konj, sposobnih za vojsko.
Otvoritev panamskega kanala. Kakor poročajo iz Londona, je novi predsednik Združenih držav Tafc dovršil inspiciranje panamskega kanala, ki ga gradijo ter se je definitivno odločil v prilog sistema kanalskih zatvornic. Po inspiciranju je viši inženir kanalskih gradenj polkovnik Goethal izjavil, da bo leta 1915 mogla prva ladija pasirati panamski kanal.
Dnevne vesti.
Stoletnica Matije Majarja. Jutri poteče sto let, kar se je porodil v Goricah v Ziljski dolini Matija Majar Ziljski. Njegovo truplo počiva v Pragi, kjer je umrl leta 1892, tako-rekoč v prognanstvu. Majar je bil duhovnik stare korenine, navdušen Slovenec, buditelj koroških Slovencev v časih taborov, in njegov največi ideal je bil: združenje vseh Slovanov na kulturnem polju. — Leta 1867 je bil v Moskvi na narodopisni razstavi. Spisal je tudi več knjig, med temi rosko-slovensko slovnico, a za družbo sv. Mohora: Življenjepis sv. Cirila in Metodija.
Od Sv. Ivana. Nedavno je imelo pevsko društvo „Zora" na Vrdeli svojo veselico v prostorih „Gospodarskega društva" istotam. Dvorana je bila polna skoro izključno domačega občinstva, kar je za onega, ki pozna Vrdelo od nekdaj, zelo veselo znamenje.
Ali v tem sedaj skoro čisto narodnem kraju se je vzbudil iz sna neki antikrist, ki je hotel se svojim najnovejim delom povzdigniti Verdelčane gori do neba, a je pri tem sam tako nesrečno padel, da se težko več zopet dvigne kvišku. Kakor sicer pomilujemo tega človeka, toliko bolj moramo obsojati one, ki v nežna in v svetu neizskušena srca vlivajo sladkega omamljivega strupa, da potem bredejo v prepad, iz katerega ni rešitve. Ako hočemo rabiti prispodobo z) rastlinami: ali se nežno cvetje v vrtu neguje i9totako, kakor močno, odraslo drevo?
Toliko le mimogrede. O pevskem društvu „Zora" spregovorimo kaj več drugikrat; za danes omenjamo le, da je bilo na programu gori rečene veselice: petje- par smešnih prizorov • petjem in Jake Stoke igra: „Ne kliči vraga !u Ljudje so se radovali, smejali in ploskali. Saj je bila hrana, ki se jim je nudila, kakor navlašč za te ljudi! S takimi prireditvami se ljudstvo ne zabava samo, ampak tudi drami* Nastopajoči igralci in igralke pa se vadijo ▼ kretanju za nadaljne nastope in se uče pravilne govorice. Če se take veselice večkrat vrše, se kmalu pokaže vspeh delovanja: občinstvo in igralci dozorevajo za gledališke, kulturne in umetniške prireditve«
Da je na Vrdeli zopet narodnega življenja, na tem gre zasluga tamošnjim rodoljubom k&kor Mikelucu, pevovodji Baretu itd.
Po veselici je bil ples in reči se mere: dostojen ples. Ne pa tak, kakor nekdaj, ko so fantje večinoma pijani prihajali na plesišče.
| A propos: ker ravno govorim o plesu, dovolite mi par besed na adreso gromovnikov proti pie3u. Naše društvo je imelo pred več leti svojo dvorano tam, kjer je sedaj otroški vrtec. Pred kakimi 9 — 10 let si je ogledal te prostore častiti eosp. Kjuder, sedaj župnik barkovljanski. Na razna vprašanja mu je pisec teh vrstic omenil med drugim tudi to, j da se dvorana rabi tudi za ples. To pa v !glavnem zato, ker je naša mladina do tedaj pogostoma zahajala naplesišča v gledališči Fenice in P o 1 i t e a m a ; v tako zvani Casaon. Da se to, kolikor možno prepreči, smo začeli prirejati plesne vaje v lastnih prostorih pod nadzorstvom odbora. Na to sem dobil od g. župnika sledeči odgovor: Oe je izbirati med dvema zlema, naj se vaikdar izbira — manje zlo!
Kdor je videl plese v Trstu pred 15—20 leti, posebno pa v Casionu, ta mora reči, da so sedanji plesi v naših društvih, in oni, ki se prirejajo na korist narodnim podjetjem — kakor n. pr. družbi sv, Cirila in Metodija — res nekaj naravnost uzornega. In le čaat in hvala gre tistim našim bojevnikom, ki so našo mladino odtegnili tistim plesom, spojenim s tolikimi nevarnostmi.
Sv.-Ivanaki rodoljubi so se tudi trudili, da bi preprečili takozvane „plesne semnje'* ali šagre, ker ob takih plesih se pijančuje in zapravlja po 4—5 dni. Pred več leti ni bilo tako. Nekateri niso hoteli dati niti prostora za tako potrato. Ali pa izveatni go3podje ne vedo, kdo je dai prostor za lansko šagro ?!
Za danes dovolj. Prihodnjič kaj več o otroškem vrtcu na Vrdeli.
Reklamni odsek za veliki Ciril-Metodov ples 13. t. m. ima danes v soboto ob 8. uri ia pol zvečer sejo v kavarni „Balkan". — Navzočnost vseh členov je nujno potrebna.
Damski odsek za C;ril-Metodov ples ima sejo danes v soboto ob 3. uri popoludne v „Čitalnici".
Veliki Ciril-Metodijev ples. Kdor želi ložo ali sedež na galeriji, društva, ki želijo znižane vstopnice za to krasno prireditev, naj se obrnejo do g. VI. Trnovca, u). Fontana 4. Opozarjamo, da je lož in sedežev na galeriji že precej oddanih.
Tekmovalno sankanje v Bohinju bo v nedeljo 14. februarija 1909, katerega dne napravi tudi tržaška podružnica .Slovenskega planinskega društva" izlet v Bohini, na kar že danes opozarjamo tukajšnje planinske in športne kroge.
Kolekov družbe sv. Cirila in Metodija se je razprodalo lani 606.000 komadov, računskih listkov pa 360.000.
Poziv na slovenske zobotehnike! — Po vsej slovenski domovini se opaža živahno gibanje in združevanje v stanovske organizacije. Saj je umevno. Kajti Btrokovne organizacije so prvi pogoj za gospodarski in tudi v veliki meri za kulturni razvoj in napredek naroda. Se skupnim nastopom zamoremo zastopati svoje stanovske interese, povzdigati ugled zobotehničnega stanu, davati posamičnikom priliko za strokovno izobrazbo itd.
Torej tovariši, na delo ! Tudi mi se moramo združiti k delu in napredku aa&ega stanu, k delu za naš razvoj !
Da zamorem v ta namen pravočasno potrebno ukreniti, prosim cenjene tovariše, da se nemudoma priglase na naslov : Hinko Kadrnka, dentist, v H<">rga3*Gratweinu pri Gradcu. — Na zdar!
Hinko Kadrnka.
Ostalo slovensko časopisje je uljudno naprošeno, da tudi prijavijo ta poziv.
Novačenje. — C. kr. namestnifitvo je z razglasom od 30. t. m. priobčilo načrt, po katerem se bo v posamičnih okrajih vršilo novačenje in sicer: A. v Trstu: 12., 13., 15., 16., 17., 18., 20., 22., 23., 24., 26., 27., 29., 30. in 31. marca. B. v pokneženi grofiji Goriški in Gradiški: v Gradiški 3. in 4. marca ; v Korminu 1. in 2. marca : Gorici (okolica) 1., 2„ 3,, 4., 5. in 6. marca ; Gorici (mesto) 5. in 6. marca ; Ajdovščini 8. in 9. marca; Kanalu 11. in 12. marca; Tolminu 19. in 20. aprila; Cirkoem 17. aprila; Kobaridu 22. aprila : Bovcu 24. aprila; Komnu 29. in 30. aprila; Sežani 26. in 27. aprila; Tržiču 20. in 22. marca ; Červinjanu 24., 26., 27. in 29. marca. C. V Istri: v Krku 31. marca in 1. aprila; Cresu 21. aprila; Mali Lošinj 23. in 24. aprila; Poreču 28. in 29. aprila; Bujah 30. aprila, 1. in 3. maja; Labinju 16. in 17. aprila; Voloskem 3«, 5., 6., 7., 13,, 14. in 15. aprila; Kopru 1,, 2., 3. in 4. marca; Piranu 8., 9. in 10. marca ; Škofijah 5. marca ; Rovinju 26. aprila; Puli 12., 13. in 15. marca; Vodnjanu 16., 17. in 18. marca ; Buzetu 11., 12. in 13. marca; Pazinu 18., 20. in 22. marca; Podgradu 8. in 9. marca ; Motovunu 15. in 16. marca.
Triaftka mala kronika.
Tatvina. Družba „Union" ima na novi Železniški progi v Žavljah velik zaboj, v kateremu se nahaja raznovrstno orodje. Dae 1. t, m. so nepoznani tatje zlomili ključavnico in odnesli za 150 kron orodja. — Dražba „Union" je tatvino prijavila policiji«
Danes zvečer: Umetniška, noč.
V Trstu, dne 6. februvarja 1909
»EDINOSTc štev. 37
Stran HI
Nagla smrt. Včeraj zjutraj so poklicali
travnika zdravniška poataje k 57-letnemu, v iLici S. Michele št. 27 stanujočemu bivšemu .*petariu v L!cydovem arzenalu Frideriku :>urlo. Zdravnik ga jo pa našel že mrtvega. Zadela ga je srčna kap. — Burlo je bil den zadnjih potomcev 13 plemiških hiš tržaških.
Pežar. Včeraj malo popoludnem je pričelo goreti v mirodilnici Gustava Marco in sicer v zalogi »tekla na Acquedottu št. 65. Prišli so gasilci s tremi treni, ki so po dve-jrnoin napornem delu pogasili požar, ki se je !>ii naglo razširjal. Ogeni je nastal, ne ve se iako, v zadnjem oglu zaloge. Uničeno je nad palotico blaga v zalogi (porcelana in stekle-nine). Škoda je okolu 15.000 kron. Marco je :jH zavarovan pri bsnki „Siaviji**.
Aretiran radi razžaljenja finančna straže. Dvajsetletni vosnik Miklavž Pahor, se je predvčerajšnjem ziutrai okolu 10. ure z vozom podal na pomol Sv. Karla po bla^o, Ko se •e vračal, je s polnim vozom zadel ob finančno hišico na pomolu. Navzoči finančni viši respicijent mu je velel, naj malo krene na stran, nakar je začel Pahor psovati tiaančao stražo. Vsled tega je omenjeni viši reapicijent pozval redarja. Med tem se je hotel Pahor z vr»zom oddaljiti, a respicijent je prijel enega •ienja za vajeti. Tedaj je pa Pahor razjarjen skočil z voza, se obrnil proti respicijentu in s pestjo vdani. Došli redar je Pahorja clvedel na bližaji policijski komisarijat, kjer so ga pridržali v zaporu.
Koledar in vreme. Danes: Doroteja dev. muč. — Jutri : I. predpepelnična nedelja. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 8"5 Cels. — Vreme včeraj: Megla, oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma motno s posamičnimi pada-inami. Zmerni vetrovi. Temperatura hladna, p3zneje jasno.
Naše gledališče.
,DRAMA ŠTIRIH REVNIH STEN".
Minolo nedeljo in v torek je šla preko našega odra zanimiva noviteta, slovanski -motvor, drama, katare substrat je borba oalih ljudij za idealne in gmotne pravice, s kratka : narodno-socijalna drama. Vse to — .zlasti ozirom na naše specifične razmere, .ako sorodne onim, ki jih opi«ije „Drama štirih revnih sten" — je storilo, da vprizo-ritev te drame pomenja za naše gledališče dogodek prve vrste.
Drama, katere avtor je slavni češki komedijograf in gledališki organizator F. > a b e r t, je bila prevedena v d. bro in tekočo slovenščino od intendanta našega gledališča prof. dra. Merharja iu tako je bila pri nas prvič vprizorjena na Slovenskem.
Na drami se vidi takoj, da jo je spisal zvraten poznavatelj odra in njegovih efektov, a ob enem človek, ki je z neizmerno Ijubez-r.ijo naklonjen malim ljudem, oaim vsakdanjim m .nepoznanim junakom, iz katerih zraste »odočnost celim narodom''. Drama priklenja gledalca od konca do kraja: mora ga zanimati v svoji preprostosti tudi mirno in vsakdanje vršeča se ekspozicija. Zanimanje prehaja kmalu v napetost, ki koncem tretjega dejanja v oni krasni duosceni: zunaj krvava demonstracija, znotraj duševni boj, strah, obup — eksplodira iu vname. Po tretjem dejaniu je drama prišla do svoje višine; oetrto dejanje ne prinaša nič novega odsev prejšnjih burnih dogodkov ia pričakovano bmrt junaka. Ta deuescena pa ne pokvarja celotnega vtisa; kajti ta v svoji priprostoiti realnosti divna slika miljeja, iz katerega e vzeta drama, mora zanimati do konca.
Zato je tudi drama ugajala, navdušila občinstvo, katero pa ie ni ravno odzvalo v Takem številu, kakršnega je bilo pričakovati ob vprizoritvi socijalne in narodne drame iz češkega slovstva. — „Drama štirih revnih sten", ki je zlasti pri □asih tržaških razmerah jako primerna za ^ake delavske predstave, ostane gotovo pri nas na repertoarju. Gotovi smo da bo pridobivala čim dalje bolj na privlačni sili, v kolikor tudi verujemo v razvoj okusa naša publika.
Igralo se je splošno jako dobro in živahno. AnsambeUke scene, ta Ahilejeva peta naše Talij e, so se to pot posrečile. Tudi burni prizori za sceno — demonstracija, vo-aško korakanje, trobentanje in salve — bo bili dobro režirani in so prispevali k iluziji. Pač pa so tupatam motili igranje na odprtem odru. dasi treba tu priznati, da je tako pa-rarelno igranje jako težko in natančno izvedljivo le po dolgih vajah, za kar pri naših razmerah nedostaje časa.
Obe glavni vlogi drame Kralenca in njegove žeee Tončke sta bili v rokah naših ou-:adurjev g. rež. Verovika in g.e Danilove. Prvi je igra! dobro svojo vlogo, f burni sceni tretjega dejanja celo izborao; pač pa ni njegova kreacija odgovarjala intencijam autorja. Ta je hotel v njem imeti idealnega sanjača brez lastne eneržije : njegovi volji daje direktivo njega impulzivna žena, težko se odločuje, dobrega »r ca je in bi tudi odpustil bab j emu Veverki, ki iz strahu in radi rodbine se za-prodaje. Še le v odločilnem trenotka, ko sliši pokanje vojaških pušk, se vzbudi njegova latentna energija v vsej mogočnosti, ob gre v boj. njegova volja je postala aktivna, ae »daje se preproiqjam svoje sedaj pasivne fteoe, ki ?. občuvadsojos gleda ta preobrat. Ta preobrat
v značaju glavnega junaka ni prišel zato do veljave, kar je škodilo efektu igre partnerice.
To poslednjo je podala g.a Danilova vestno, premišljeno, s fiao umetnostjo, podčrtala je vse nijanse od ljubeče žene in skrbne matere do navdušene rodoljubkinje, v kateri se vrši nasprotni preobrat nego v njenem možu. Lahko rečemo, da je to bila njena najlepša kreacija na našem odra. Kakor posebnost naj omenjamo njeno fino igro v pripovedovanju nesreče v premogovniku. Tu je g.a Danilova pokazala, kako treba igrati tudi epično perij odo. Pri slabih igralcih sicer tako dolgočasno pripovedovan e je postalo pri g.ej Danilovi živo igranje; rekli bi, da so pri tem igrala v njej vse osebe njene pripovesti. Izborna je bila tudi v burni sceni tretjega dejanja.
Starega Rokoša je igral dcbro in dosledno gosp. Jaklič, bolje drugič, ko prvič. Pač pa pa se je tuli on pregrešil proti intencijam autorja, ki je hotel imeti Rakoša v začetku bolj umirjenega, a še Ie potem razburjenega, — nekakega „alter ergo" Kralenca, Rudarja Veverka, šlevo, je igral g. Veble precej srečno.
G. Rajner je nastopil v dveh vlogah; zlega duha igre Merfaita, o katerem se v igri vedno govori in ki mora zato v svojem kratkem nastopu biti tem bolj jedrnato karakte-rizan, je g. Rajner označil s primernim rezkim govorom in tuiinskim izgovarjanjem. V drugi vlogi preoblečenega žurnalista Meliharia je z gladkim in hitrim prednašanjem okrajšal svoj interwiew, ki bi sicer utegnil motiti tok igre, tako pa služi v lepo karakterizacijo miljeja. Le razlika med pretvorjenim vedenjem kolo-maza in gladkega žuraalista je morala biti bolje povdarjana.
Prav izboren tip v igranju in maski fino karakteriziran je bil delavec-potepnh Brouzda (g. Viktor). Take in enake postave spadajo sploh med vedno srečne kreacije Viktor je ve, katere se tako hitro ne pozablja.
O drugih naj omenjamo, da ie bil zdravnik precej dobro podan po^ g. Podsav-skemu, jako dobra je bila gca. Železnikov* v svoji vlogi starke.
O ansemblu smo že poprej spregovorili. Na eploh reasumimirano: dobra predstava, na katero sme biti naše gledališče ponosno.
I. S.
***
Danes „UMETNIŠKA NOČ".
Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi na- | Postrežba na dom. vadnega masla. ::
Zsuigi Musico j
TRST, ulica dei Gelsi 6
Postrežba na dom.
štajerskih in furlanskih kokoši in razne divjačine. ::
.Dramatično troštro" in Umetnišfc klub „Stala"
— priredita —
Danes zvečer v NARODNEM DOMU
n
(Jmefniško noč
u
V S PO R E D:
ZAČETEK OB S. URI ZVEČER. — MASTOPHI SPREVOD OB 9.»/»
BALET J »11»	PLES
SIMBOLIČKI ŽIVA PODOBA
(O POLUNOČI) KOMIČXI PRIZORI, KUPLETI itd. 5 KABARET V UMETNIŠKI BEZNICI.
_ _ _ (OB 1. URI ODMOR. — — —
Funkcijonirala bo Gorenjska krčma (galerija levo) in umetniška beznica v kleti (8okolnica). Želodčne težave bosta laj Sala „Romunski padar" in „ Konce-AAA sijonirani apotekar" (galerija desno). AA \ V dvorani Vojaška godba — V kleti Šramel-kvartet
Vstopnina R 2 za osebo.
Lože po K 20.
Društvene vesti.
„Verdeljski Sokol" priredi v nedeljo dce 7. t. m. skupno s sv. Ivansko godbo plesni venček, na katerem £ae bodo pevale ravno izišle slovenske ljudske pesmice. Sv. Ivanske mladenke in mladeniči se uljudno vabijo na ta plesni venček, kjer se bodo zabavali ob
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE] Ulica Sanita 23—25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes 6. t. m. od 9.—12. in od 3.—5. ure pop.
Srebrna ura, zlata verižica in prstan z demanti, Chiftoniers, Steklene omare z omarico, polica za vodo, miza, stolice, nočne omarice, postelj, slike, svetilka za obesiti, omara s 4 predali, ogledalo, spodnja krila, robci, nogo-vice, pod glavnice, spodnje hlače, ženske srajce, predpasniki, kozarci, vaze, skledice in drugi kuhinjski predmeti.
Natečaj.
V smislu sklepa, storjenega na zaupni j-
škem shodu dne 4. t. m., razpisnje podpisani natečaj za službo VODITELJA- PRODA JALCA prve konsumne zadruge članov „M. D. O."
Ponudbe, opremljene se spričevali dotedanjih služb in pogoji, posebno glede plače, je vložiti v uradu „Narodne delavske Organizacije* (ulica del Lavatoio 6t. 1, L nadstr.)
najkasneje do 20. februvarja t. I.
Potrebna je kavega v svoti K 5000'— ▼ gotovini, vrednostnih papirjih ali pa v jamstvu solventnih fizičnih ali moralnih oseb. Službo je nastopiti s 1. marcem t 1.
TRST, dne 5. februvarja 1909.
PRI PR AVL JALNI ODBOR
««if jl d. e.a
Slovenci in Slovani v Trstu
Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v
Slovanski brivnici "1S8
t Hici saierio lercadante šist. i (lM slovenske Knjigarno
=	V. GJUKIN, brlveo.
H
TELEFOS 20-58
" Odprla se je ■
v Trstu, ul. San Lazzaro 1
___v palači Salem___
Novo elegantna proda ° jalnica In zalosa °
najfinejših delikatna. kanJit/vr, likerje* vsake vrst«*, Jeatrin, južnega sadja, tu-in inoiein-kc^* namiznega In pen»čega Tina itd. — Tako tint, elegantne iu dobro preskrbljene prodajalnicc v Tr.tu ni ,*e bilo in ni, a cene bo tako zmerne, da nobena droga prodajal ni ca ne more /. njo konkurirati.
O. KRASCHOVETZ.
ZOBOZDMTftlSKl' ilBDLATOlJ
Dr. Viktor MM
Trst ulica San Giouanni 11. nads.
9-1	3-6
let velikega uspeha!!!!
Zdrav želodec ::
:::: redno prebavljanje in očiščen želodec
dosežd se z uporabljanjem ve & krat
odlikovane PICCOLl-jeve
tinkture za želodec
Prodaja ae po vseh lekarnah. - PoSiljat ve po poštnem povzetju preskrbuje lekarna
MCCDLI oU&bB
o. kr. dvorn. zalagatelja in zala-telja njegove Bvetosti.

Zaloga tu- in lnozem. vin, Špirita, likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
Jakob Ferkauc, Trst
Via delle Acque 6, nasproti Caffe Centrale
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih d« zertnih italijanskih in a^stro-o^rskih vin. Bordeaur Eurgunder, renskih vin. Mosella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naroeba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej,
Vslei velikih Id ugodnih nakupov uanja, prodaja čCTljamid
Nuova Calzoleria Triestina
ulica G. Carducci 21 (prej u!. Torrente)
obuvalo za m očke po sledečih cenah :
Čevlji (gete) za aoike iz aMja Boxcalf . p« K 9-— Festeii za Haške « trakom „ „	„ 9.—
„	„ urez Derty „ „ . „ 9 60
„	„ urez Triuapb „ „ . „ 9 60
Izbera razeo min^n obuvala za gospode, gospe in otroke t. s čevlji ia poetoli najmodernejših krojev in ohiik iz blaga I. Trate
Delo solidno ia utaačao.	CENE ZMERNE.
Valentin Zorzini
urar ta dragotlaar
£rst, nlica >tnda vecchia st. 1 (Za ložo)
Mor zlatih in srebrnih predmetov
zlatih In srebrnih ur po najzmer. cenah.
Spre jm8 ge popravljanja vaake zlatanine in ur. — specijaliteta v popravljanja
umih zaklepnic. Posladenje In arebrneaje vsake kovino
potom pile ali ognja, in ared.
Gostilna „Al buon ritrovo"
TRRT — Ulica Stadion št. 19	z lepim hladnim vrtom.
Toči m Istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristao vino; PIVO DBEHEB prve vrsto.
DOHAČA KCEIHJA. CTSiaT TEKAŠ.	AIĐBBJ FUKLM, laatnik.
Stran IV
štev. 37
V Trstu. 6. februvarja 1900
pet u poikcčnih in veselih pesiiiic ia ee prepričali, da so lepše in milejše ter da naprE-'.i o ves drugtčfn utis na človeka, kifcGr italijanska klanfertke p. srni, ki jih še vtdno j.e-v. io po okolici v srairoto sebi in — vtem ckoličan kim Slovencem.
Pevske točke bodo proizvajali člsn' per^k. vcHeka „Vrd. Sokola" in pevski zb r društva „Zore". Zfcčetek ob 5. uri popolneje« Čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja
„Učiteljsko društvo za Trst in okolico" ca^nania, ca ima pubodnii četrtek 11. t. m. cb 4. uri in tričetrt pevsko vajo v „Trgov, izobraževalnem društvu", ulica S. Frsn-cesco št. 2.	Odbor.
Dijaške plesne vaje bodo rfdi „Umet-aiške neči" še le drugo nedeljo, to je 14. t. m.
Občni zbor „Čitalnice" pri Sv. Jakobu
se bo vršil jutri v nedeljo 7. t. m. ob 4. uri pop. Nadejamo te mnogoštevilne vdeležbe toliko od členov, kclikor od prijateljev društva. — Ker je ta občni zbor važen, naj nihče ne izostane. Po občnem zboru se vrši v pro3torih „Kcnsumnega društva* domača zabava.
Tisažka gledališča:
TERDI. Danes zopet Berliozova opera „Fau^tova cbsodba". Prihodnji teden se prtič t pri z ori v Trttu opera „Battista" s slavnim baritonom Kaf.cfcmar.Dom v naslovni vlogi. Te dni pride v Trst tudi «am komponist Gk-coiido Fino, da prisostvuje premijeri.
FENICE. Sinoči so prvič vprizorili „Si-nnve soinca" ; delo velikega ruskega pisatelja Maksima Gorkega, ki je vzel snov za to svojo šiiridejanko iz rmkega življenja. Posebno lepo je drugo dejanje, ki bo konča s krasnim prizorom, v katerem ia Italija Vitaliani pokazala kako velika umetnica je. Občinstvo jo je pozvalo v koncem tega čina večkrat na pozornico. Žalibog, da postaja drama proti koncu &m daije manj efektna, vsled česar se to delo ni bogve kako aplav-diralo.
Jutri bosta dve predstavi, ob 3*30 drama „Lastnik fuž n" in ob 8. uri zvečer drama ^Meniska zemlja".
Prve dni prihodnjega tedna se uprizori
aBBBBHDHBH
Trsi Ccmiio Bžlueifere
TELEFON" štev. 16-17
3 'V
i l I I. I I I i:.!'
MR !D Tsiite drobno In dcbcil KEKJI n=«=
drnjre vrste. PRISTNO najfinejše ČAJNO MASLO na o. SVEŽE SADJE, TU- in INOZEMSKA VINA in Lipo N A JZMEBNE JŠIH CENAH.
Išče
CD vajenca za pekarno in sladčićarto via && Farneto štev. 13.	206
Zapomnite si dobro.
slikal elektrofotograf JERSIČ, via delle Poste 10 I. rad., do 9. ure zvečer, eko se mu prej javi. Telffon 21-4T
Cfi moderna spalna e
rruud. O» pchiStvo po nzki
l,e > 3t. 2.
eona ter kuhinsko ceni, Mizarcicaj •201
Postrežba na dom. - Pošiljatve na deželo - Preprodajalcsm posebni posust.
ODrtn. ia mm. Urnštvo v Mm
vkrjižena zadruga z neomejeno zavezo
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršjl
v nede'jo 21. februvarja ob 2. uri popol.
v društvenih prostorih Skedenj št. 427
DNEVNI RED: I. Nagovor predsednika. II. Poročilo tajnika.
III.	Predloženje bilance za leto J 908.
IV.	Predlaganje odbora za povišati rezervni fond.
V.	Eventuvelni predlogi. VI. Razdelenje dobička leta 1908.
V Skednju, dne 5. februvarja 1908.
ODBOR.
ne zamudite pr!ti
v is liso Casstpanile 15
fna»proti prodajalnice Alberti), kier najdete bosrat-izbero štajersko perutnine SPECU ALI1ETA gosi, poulard«, piSčasci, raco in vsakovrstni«, druga perutnina. — Vrhu te^a — j — i — | — ! —
milansko namizno m rajno maslo
po n5jzmernejših cenah.
r=
z neobhodno potrebnim predmetom, dobro UUI fc upeliana, z mnofiobrojnimi tdjemalci, išče druga kapitalista K 25—30.000. Ponudbe pod -DOBRA KUPČIJA11 na Ins. odd Edinosti	215
Slovenska mizarnica v 7r-
j Maicen Miloč v Tratu ulica Itoo Et*v. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobo in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ksr je gospos; BI. MAJCEN naš naredni obrtnik, ga naj-topfeje priporočamo slavnemu 3lov. občinstvu.
Poskusite Fl-	®istf	ki je naj-
GOVO KAVO jf^tCftfe^aSfl finejši in najzdrave.ši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.	=
s MALI OGLASI :
računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Maj manjša pristojbina stane 40 stotink. — — — Plača se takoj. ———»
Odda se čevljarsko trgovino
združeno z delavnico ln zalogo čevljev v
GOBICI v najlepši prometni u ici. — Naslov pove Upravništvo ».Edinosti''.	207
drama „Skrajna moč4
EDEN. Tudi dfine3 zvečer je tu zanimiva predstave. Posebno ugaja zadnji dei ▼sporeda, kjer neki Slovan drži za cek&j sekund na kvišku vzdignjenih nogah celo japonsko b:šo, v kateri je pet oseb ia ena kočija.
Darovi. Za velik Ciril-Metodov ples je darovala
gcspica Evelina kra«no posodo za ribe. — Nfcdaljne darove sprejema gospa Roža dr. £regorinova, Narodni dom, ul. Giorgio Galatti 18, 11. nadstr,, na desno.
Na korist velikega Ciril-Metodovega plesa,
ki se bo vr&il v vsen prostorih „Narodnega doma*' dne 13. t. m. daroval ]e gospod, Ante Bogdanović, veletržec v Trstu 50 kron. Brćna hvaia darovatelju!
Vladko Ternovec, t. e. blagajnik. Trst, Fontana 4.
Vesti iz Goriške.
Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev in sicer: Kmetsko-izobraževalno društvo Branik44 sa sedežem v Skriju (?) (pol. okraj Gradiška ; „Kmetsko izobraževalno društvo Kos", s sedežem v Seduli (pol. ok. Tolmin); „Kmetsko izobraževalno društvo** s sedežem v Planini pri Cirknem; „Kmetsko izobraževalno društvo Rebrina1*, s sedežem v Brestovici (pel. okr. Sežana); rKmetsko obraževalno društvo Skala", s sedežem v Opatjemselu.
Vesti iz Istre.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila : ^Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Istro" 9 sedežem v Laoišču.
Vesti iz Štajerske.
Smrt na železnici. V nedeljo popoludne je šel pisarniški pomožni uradnik I. Vricman v Otišniškem vrhu pri Sp. Dravogradu čez progo, pri čemer ga je vlak zgrabil in usmrtil. Vricman je bil star 23 let in je Btopil 1. ja-l u arij a v železniško službo.
Vesti iz Kranjske.
S smodnikom ponesrečil je 15-letni Jožef Primčič iz Trebnjega. Smodnik, ki ga je na 2vit način neznano kje dobil, je zažigal z vži§alicami tako neprevidno, da mu je odtrgalo Bredinec in prstanec na levi roki, in mu desno precej ranilo. Odpeljali so ga v bolnišnico namiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu.
Razne vesti.
Velemesta Avstrije. Glasom podatkov, izdanih od statistične centralne komisije, je imel Dno a j koncem lanskega leta 2,042.426 prebivalcev. Praga je imela 229.571 (s predmestji 1907: 470.906), Trst 218.072, Lvov 184.036, Gradec 158.358, Brno 120.612 in Krakov 106.961. Tem mestom z nad 100.000 prebivalcev sledita najprej Pizenj z 81.965 in Černovice z 77.750 prebivalci.
Prnriam zf>ni,ji^e» oddal eno eno uro od Tr-I ! UUoVVI Btaj fcfctero obsega 2 orala. Zraven tega še malo poelopje. Cena K 5C00. Več se poizve pri Leopoldu Dekleva, VremsJti Britof pri Divači.
106
UacU* 85 <-8jo v najem. Bog&ta izbera do-mino, kostumi cigank, slikane, posti-ljonov, hudičkov in deželank. Barriera 12, 1. (231
Restavracija Milano
Trst, ulica Stadion štev. 10
Bsegs zvečer Mm\ tajsii M
Prične ob 7 uri. — Vstop prost.
C. IdJliob
4IU
sira
s specijaliietG lastnena izdelka
Pa r m eg in u o, Rcggiauo, Lodigiaiic
ovčji, EMENTKAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. =====
Absolutno konkurenčne cene.
J^^iia & iFerissinotto
Trst, ulica Giuseppe Parinl št. 4.

		nCSDS-Sai - — ^ ■ '^"^r^'-^sasf "
gjj.- ^^^I^M^l 1		
r
Dr. ROD. SORLI
ZOBOZDRAVNIK
klinike za zdrav, zob v Berolinn.
Plombovanje. - UMETN! ZOBJE
NAJPOPOLNEJŠA METODA.
izdiranje zotiou brez bolečine.
fravnaeje slabo zraslih zobov.
Sprejema od 9.—1- in od 3, —€. uro popoludne.
COSSO 49; abod nI. S11 vio Pellloo 1.
Vrip! pa pristno kia5ko belo vino in izvrstni * Ul/I Ou kratki teren iz kleti gosp. Abrama iz Tupoie, pri K. Koluta v Bojanu 3u 256. (2^3
MocIfP 8e v najem izbera najnovejših, ITIdbnC krasnih kostumov. — Ulica ž?an Lazzaro, Ednajst, II.__232
PlMCtnO nspoljske in gici^'ske testenine, najfi-1 I loiliC nejše olje, sicilijanska konzerva, — Nova prodajalnica. Farneto St. 3._ ž21
StOlfčl Tnizr.rski mojster, Trst, nlica
Josip OLUII « Bel^edere tiiev. 8. izvršuje
vsakovrstna mizarska delaš	3b
0 LI foiidn in bel° vipa^Oi prodaja IVlCldKI iCiall Vincenc Duša, Trst, nI. £an Lazz&ro 5tev. 22, po 88 stotink liter, in belo po 72 stotink. — Za eoBtilničurje in krčmarje dogovorne
cene._ ~_2003
vratarja v „Narodnem domu" v Trstu, išče se zanesljivega mladeniča ali oaoža. Predstaviti se je osebno pri upravi-telju hiše do 15. t. m_214
IcPP cp poštenega delavca, praktičnega v za-lOtrC oC jogi pive in da zna voziti konja. — Naslov pove ..Edinost"._204
Za službo
Prodam
gostilno na Opčinab. — Vrt, stanovanje, dekret, gostlui^ka oprava. 4.200 Kron. Izvrstna prilika. — Ul. Giacinto (rallina 4, Babini.	205
Umetni zobje .v.
Plombiranja zobov.
Izdiranje zobov brez m m vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr.lČgrmaking.oischer
- . , .--TRST
Nova prodajalnica :: {
z celiko Izbero hišnih ln 77—-—.—^ ... .— ^^^ Kuhinjskih predmetov Komptonstsnio :
po najzmernejših cenah.	I	J
Vincenz Pibrouz, junior
ulica delle Poste štev. 3.
KLOBUČARNA
6. Doplicber
Trst, Gorso 34:
Klobuki prvih tovarn.
Potne In športne kape po : : : zmernih cenah. : : :
SLOVENKO /.a takojšnji na^iop, z me=ečno pla ' Kron 90*— s povrnjeno vožnjo do Prage, »prejn*-*
tfydrogc To«arnc Brcnil, Praga tfill,
nainn9i»nniBfliflif»nnnii
-■■	T ¥ E D K A ===
Tovorno cementnih cevi In plošč, terocoo, betona 1 artlf. Kamenja AR1STIDE GUALCO - TRST |
nlica S. Scrvolo št. 2.	Zelefon 21-42.
skladišče oblek za moške in dečkt
Trst, via S, Qiovanni 16; I. n,
(zraven Restavracije Cooperatlva e\ Uacker>
prodaja na mesečne als tedenske	ablelie
in površnike za moške, periio L t« d.
Hajdogovornejše eenc.
MUUUUUUUUUVUMMVU
r^mm
..oaPEP "
Zrst, via piazza ficcola (za magistratno palačo, Črst
bo danes in naslednje dni:
Magična peč, isntastiCno; Pregled Sporta, krasna satirična slika :
Paralitičen, drama; Lo? za dober kap, komično. V soboto 21. in nedeljo 22. t. m. Matinee od IO. do 12. opoludne.
Novo pogrebno podjetje
pisarm in prodajata Oia Olncenzo B^lUnl 21 13.
Telefon Št. 1402 Cpoleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon Št. 1402 Zaloga oprave ulica Mauimo Dv Aiegllo št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste r odprtih, kakor tudi v a kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Ceae nizke, da se ni bati konkurence.
Za alač^j potrebe se uljudno pripoiočajo HMNRIK STIBBLJ in drugi.
HJOE SSS _ E3
fSLgT *
ndij
ne pripoznate. da je
jedilna zabela
(Iz kokosovih orehov .
najboljAa? — lata ni samo najftcejia in najči-stejSa, temveč tudi uajoenejfta ln najlzdat-nejfta, kar sem jih kedaj kupita. —	-
iir^ <$ w