Bpedlrlone tu »bhonainento poatat« — „ r A „. Poštnina plačana f gotovini PreZZO — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-itvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. ček. ra£. Ljubljana ltlMO za naročnino la lt.349zainserat«. Podrafnical Noto mesto. Izključna pooblaščenca ta ogtalevanje itatfjansEega ln fujega Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. SLOVENEC Izhaja T«ak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. S Uredništvo tn oprava: Kopitarjeva t, LJubljana, a = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva i, Lubiana. I Telefon 4001—4005. i Abbonamenti: Met« 18 Lir«. Eitcro, me-•• 31 50 Lira. Edi- lione dometuca, »n-it o 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C C. P.» Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per I« in-•erzionL Filial«! Noto rae.tot Concesslonaria esclnsiv« per !• pnbbllcltJ 'd! provenienza italiana ed estera; Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. BoIIettino No 1001 Attivita esplorativa in Tunisia Un piroscafo nemico colplto II (Juarlierc Generale delle Forze Armate com-munica: ln T u n i s i a allivitž di reparti esploranti. Le pessime condizioni atmosieriche hanno osta-colato le operazioni aeree. Un nostro velivolo non ž ritornato alla base. Nel Mediterraneo Occidental e, ali alba del 18, un nostro sommergibile ha atlaccato e colpito con siluro un piroscalo navigante in con-voglio. Voj'no poročilo št. 1001 Ogiedniško delovanje v Tunisu Sovražni parnik zadet Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Ogiedniško delovanje v Tunisu. Zelo slabo vreme je oviralo letalsko delovanje. Eno naše letalo sc ni vrnilo v oporišče. Ob zori dne 18. februarja je neka naša podmornica v zahodnem Sredozemlju napadla in s torpedom zadela nek parnik, ki je plul v spremljavi. Boji med Azovskim morjem in Orelom Na severu so se sovjetski napadi razblinili in je sovražnih zgubil 38 letal Med Azovskim morjem in Orelom sovražnik na več odsekih vržen nazaj februarja. Nemško Hitlerjev glavni stan, 20. vrhovno poveljstvo objavlja: V južnem vremenu, ki traja dalje, je prišlo pri kubanskem mostišču do sovražnikovih krajevnih napadov, ki so bili povsod brezuspešni. Med Azovskim morjem in prostorom južno od O r e 1 a trajajo težki obrambni boji dalje. Protinapadi nemških pehotnih in oklepnih oddelkov so vrgli sovražnika, ki je na več odsekih prodrl naprej, spet nazaj. Pri tem je bilo uničenih 32 oklepnih voz. Sovražni konjeniški oddelek, ki je bil obkoljen na področju O o n c a, je bil stisnjen na najtesnejši prostor in je tik pred uničenjem. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so se ponovni sovražnikovi napadi, podprti od topništva in oklepnega orožja, razblinili ob odporu nemških čet. Močni oddelki letalstva so z dobrim učinkom podnevi in ponoči obstreljevali sovražne napadalne oddelke ter dovoz. Lovci so sestrelili samo na severnem delu bojišča 38 sovražnih letal. V dolgo trajajočih obrambnih bojih na področju Don c a se je posebno odlikoval 48. oklepni zbor pod vzglednim vodstvom generala oklepnih čet v. Knobelsdorfa. 15 protiletalska divizija iz letalskega sestava je bila v veliki meri udeležena pri uničevanju sovražnih oklepnih napadov. Na severnoafriškem bojišču potekajo boji kakor jc bilo pričakovano. Kraje Golše in Svcillu sta bila zasedena. V teku dosedanjih bojev jc bdo privedenih skoraj 3000 ujetnikov, po ve- Bridek udarec za Amerikance v Tunisu Berlin, 20. febr. AS. .Frankfurter Zeitung« piše o novih uspehih itali jansko-nemških sil v južnem Tunisu. ki so rodili velik odmev pri sovražniku. Posebno zaskrbljeni so Amcrikanci nc samo iz vojaških, marveč tudi iz prestižnih in političnih razlogov. Za Amertkance je bila bridek udarec ugotovitev, da so zavezniki doživeli znatne poraze na odseku, ki ga branijo ameriške čete. General Eisenhouer ni mogel bolj nesrečno začeti kot novj vrhovni poveljnik. In morda londonski radio ne poroča brez posebnih namenov s tolikšno odkritostjo, morda celo s pretiravanjem, o porazih ameriških vojakov. V Združenih državah so se začeli bati, da ne bodo imeli nič pokazati pred Angleži in boljševiki. Zato je ameriški tisk zagnal klic po čimprejšnji ofenzivi, nc zato, da bi olajšal Sov- jete. mairveč da bi dosegla kakršen koli uspeh in dala Amerikanccm pravico staviti zahteve ostalima svojima zaveznikoma. To razpoložen jc jc značilno tudi za zloglasno koordinacijo anglosaških vojnih načrtov. Po pisanju lista »Nnchtausgabe« se angleški vojaški krogi dobro zavedajo, da so od bodočih velikih bojev v Tunisu za Amerikance bistveno odvisni vsi njihovi načrti proti osi, kakor tudi proti Ja|>onski. Brez svobodnega prehoda preko Sredozemlja bodo morali anglosaški načrti ostati nn papirju, ludi povečanje pomoči za Čungking je ml vi« no od svobodne poti skozi Sredozemlje. List tudi poudarja, da potrebujejo sovražniki za nadomestilo zadnjih ameriških izgub najmanj 200.000 ton prevoznega ladjevja. Iz govora ministra dr. Gdbbelsa: Nemčija zbira nove sile za zmago Brlin, 20. febr. Iz vojaškega vira poročajo, nister nastopa v svojem zadnjem članku v tedniku »Das Reich« proti anglosaksonski propagandi, ki je prav tako po napačni kakor svojevoljni razlagi mislila, da bo lahko ugotovila v prejšnjem članku, ki ga je bil napisal minister Goebbels, krik za nemški narod, alarm in opozorilo, da postaja položaj obupen. Ali je vojaški položaj — se sprašuje člankar — res tako nevaren, da bi moglo biti naše prepričanje o končni zmagi na kakršen koli način omajano? Res 6nio imeli letošnjo zimo — nadaljuje dr. Goebbels — malo sreče, vendar pa je treba upoštevati, da v zadnjih treh letih dosežene zmage predstavljajo velik protiutež trenutnim polomom. Zelo neumno bi bilo zato misliti, da se narod, ki je kljub temu, da se doslej ni boril t vsemi možnimi silami, dosegel znatne uspehe, namerava vdati. Nasprotno, ta narod je odločen, nadaljevati s totalno vojno ter seči po vsem najučinkovitejšem orožju, ki z njim razpolaga. Huda zmota bi bila Alarm v Sidneyu Milano, 20, febr. AS. Posebni dopisnik lisla »Corriere della Sera« poroča iz šangliaja, da je bil prvikrat od začetka vojne včeraj dan znak za alarmi v Sidneyu. Protiletalsko topništvo je začelo streljati, zatemnitev je bila poostrena in jiostroženi «o bili vsi varnostni ukrepi. Po prvih poročilih je povzročila alarm navzočnost sovražnih letal blizu pristanišča, ki so nato navzlic protiletalskemu ognju Jetela preko mesta, ne da bi spušča,la bombe. Sovražna letala so bil« tudi nad pokrajino Port Kcrnbla, ležečo na vzhodni avstralski obali kakih 60 km od Sid-ncya. Sovražna letala nad Avstralijo so povzročila po vsej Avstraliji velik vtis. Ministrski predsednik Curtin je izjavil, da to pomeni, da je sovražnik »razširil področje svojih vojnih nastopov«. Odločnost portugalske vlade Lizbona, 20. febr. AS. Ko jc izročil poveljstvo narodne republikanske garde novemu poveljniku, je imel portugalski notranji minister Pais de Sousa važen govor, v katerem je med drugim dejal, da se morajo podtalni razdiralni elementi, ki bi radi izrabili sedanji svetovni položaj ter izvajali nerede v notranjosti države, da bi povzročili politično, finančno in socialno zmedo, zavedati, da bodo naleteli na najmočnejši odpor vlade, katero podpira ves narod. naročajte »Slovenca«! misliti kaj nasprotnega. Iz nesreče, kl ga je zadela, je znal zbrati nove sile in novo korajžo. In ne gre — zagotavlja člankar — za reakcijo, ki bi temeljila na vdanosti v usodo, temveč za notranje razpoloženje, ki ga navdaja najtrdnejša volja za boj. Treba nam je le nekaj mesecev priprav, in sovražnik bo potem tmcl pred seboj nemški narod, ki bo še bolj odločen, doseči končno zmago. Dr. Goebbels v svojem članku potem poudarja, da danes — nasprotno tistemu, kar se je večkrat poudarjalo v preteklosti — res grozi nemškemu narodu velika nevarnost, nato pa zatrjuje, da ima Nemčija, ki se tega dejstva pač zaveda, zelo veliko moč, ki bo z njo dosegla zmago. Neposredna nevarnost — piše dalje — je res zbudila v nas čut, da smo narod. Popoln pomen tega bo sovražnik spoznal v bližnjem poletju, ko bodo vojaški nastopi na vzhodnem bjišču spet dobili normalen značaj, in se bo nemški narod, potem ko bo zbral vse svoje sile, odločno vrgel v protinapad, v trdni volji, da nasprotnika razprši. Člankar potem primerja sedanjo nevarnost s tisto v dobi Friderika, nato pa piše, da je vojna velika narodova preskušnja, ki jo je nemškemu narodu pripravila usoda. Svoja izvajanja pa končuje takole: »Prestali bomo to preskušnjo. Glede nanjo se nam spomin na udobno in lepo življenje mirnih časov zdi zdaj prazen in ničev, zakij naše sile, ki še daleč niso izčrpane, so se zdaj ogromno povečale. In to sc bo pokazalo na najbolj jasen način čimprej. čini Američanov, razen tega pa uničenih ali zaplenjenih 109 oklepnih voz, 95 oklepnih izvidniških voz, 36 samovoznih lafet in 60 drugih vrst topov ter številna motorna vozila. Angleški bombniki so preteklo noč brez vojaškega uspeha napadli nekatere kraje v seve roža p a d n i in zapadni Nemčiji, med njimi zopet W i I h c I m s h a v e n. Prebivalstvo je imelo neznatne i/,gube. Lovci in protiletalska obramba so sestrelili II sovražnih bojnih letal. Berlin. 20. febr. AS. O|>o1nomočrni krogi poročajo, da so nemške čete ju/no od Novorosij-ska odbile mogočne sovražne napade. V done-kj pokrajini potekajo /agri/mi obrambni boji. Zahodno od Ilarkovn so nemške čete, pmlprte od letalstva, odbile celo vrsto boljšrviških napadov. pri katerih so nastopale mogočne tankov-sive in letalske sile. Sovražnik jc i/jubil "2 tankov. Severno od Kur*ka ko prav tuko propadli novi nasprotni ofenzivni nastopi s težkimi i/gubami za Snvjete. Na bojišču jc bilo uničenih ali onesposobljenih tO sovražnih tankov. Ju/no od ladoškega jc/cra in pred Leningradom se nadaljujejo tc/ki obrambni boji. Južnovzhodno od Ilmcnskcgn jezera je sovražnik predvčerajšnjim obnovil velike napade, v katerih uporablja močne oklepne skupine ler bojna letala. Novi sovražni napadi so bili odbiti. Rdeči so zgubili 14 tankov. Berlin, 20. febr. AS. Izvedelo se je, d« je skupina nemških lovccv pod poveljstvom podpolkovnika Trautlofta včeraj v zračnih dvobojih na severnem odseku vzhodnega bojišča sestrelila 33 sovjetskih strojev. S tem je ta skupina od začetka vojne zbila skupno 4,„ h-rvvoV.O MOSKVA -eo**i: (S^molensk Br/ansM \5/uc* v) v ^ , KURSK S~ConClop~ Stttcolo Bflgoi-crtA t {Jrwj HARKOVJ Morsinsk JT o Ki / Tsmbov p?r:J / /f -il/ORONEi STAUNGRAO iCjpHPS* MiHerovo ftosrov opn' bombe. Žrtev ni. letalska obramba ?.koda je nepomenibna. Proti-jc zbila 9 angleških strojev. Berlin, 20. febr. AS. Nemški propagandni mi- da so angleške podmornice 5. decembra lani na Sredozemskem morju potopile nemško bolniško ladjo »Urazt. Ladja je 3. decembra zapustila neko italijansko pristanišče, da bi naložila v Bizerti ranjence. Ko je bilo v prvih urah S. decembra že videti afriško obalo, in ko je bolniška ladja plula docela razsvetljena, da so znamenja rdečega križa bila dobro vidna, so jo zadeli torpedi in se je kmalu nato potopila. Po zaslugi italijanskih og'^duiških lady so rešili 17 nemških bolničarjev ter ll članov posadke grške narodnosti. 13 nemških bolničarjev, 1 častnika-zdravnika italijanske mornarice ter 39 grških mornarjev pa pogrešajo. Položaj na vzhodnem bojišču Kmalu se bodo čutile posledice skrajšanja fronte in osredotočenja nemških sil na skrajšanem prostoru Berlin, 20. febr. Na 1000 km dolgem bojišču od Orcla do Azovskega morja zavzema vedno večji obseg in se s pospešeno hitrostjo nadaljuje krvava bitka med osnimi silami ter med Stalinovimi hordami. Sovjeti silno pritiskajo na obrambne postojanke ne glede na ogromne žrtve, bodisi na človeška življenja, bodisi na vojno gradivo, ki jih zahteva ta besna ofenziva, katera traja že skoraj štiri mcsece. Lahko se reče, da morajo Rusi plačati za vsako priborjeno ped zemlje stokrat večjo ceno kakor Nemci pri svoji ofenzivi. Sovjeti vale svoj ogromni vojaški stroj, ki so ga kovali 20 let in bi ga radi spravili čim bolj proti zahodu. Nemško poveljstvo metodično sprejema sovjetsko igro ter zbira svoje sile za trenutek, ko okoliščine ne bodo več tako ugodne za sovražnika in ki bo prej ali slej gotovo nastopil. Med zadnje sovjetske uspehe spada Harkov, ki je brez dvoma eno največjih oporišč na južnem bojišču. Kakor poročajo iz Berlina, je bilo mesto opuščeno brez poškodb, razen na industrijskem odseku. Prav tako so bili sistematično uničeni tudi vsi vojaški cilji, ki bi lahko služili sovražniku. Kakor v Rostovu, so dobili Sovjeti tudi tukaj zelo majhen plen, zlasti majhno število ujetnikov. Del civilncga prebivalstva je tudi odšel skupno z nemškimi četami. V doneski kotlini se skoraj brez ovir nadaljujejo premiki nemških sil. Ta manever se bliža koncu in pogoji za varnost južne nemške razvrstitve so vedno ugodnejši. Kmalu se bodo čutile prve posledice skrajšanja bojišča in osredotočenja nemških sil na tesnejšem prostoru. Na Kavkazu je položaj ostal skoraj nespremenjen zaradi trdnega romunsko-nemškega odpora proti vztrajnim sovjetskim napadom. Ruski napadi južno od Ladoškega jezera se nadaljujejo in Sovjeti kljub uporabi vedno novih čet niso mogli doseči spremembe v svojo korist. Tudi vremenske razmere se začenjajo spreminjati. Ponekod je bilo že 10 stopinj nad ničlo in že se opaža taljenje snega in ledu. W Angleško cesarstvo visi na nitki Evropsko trdnjavo varujejo mogočne utrdbe Rim. 20. febr. AS. Revija »Relazioni inter-nazionali« komentira poročilo, katerega je 11. februarja podal v angleški spodnji zliornici Churchill o sestanku v Casablanci. Churchill je izrabil ugodni trenutek ter imel optimističen govor. Izjavil je, da bodo anglosaške države napadle nasprotnika povsod. V ta namen Angleži iščejo primeren prostor. Reče pa sc lahko, da ni ne v A Tri ki in ne na drugih celinah prostora, kjer bi lahko sprožili bojišče, na katerem bi uničili os: ta prostor je v Evropi. Angloaincri-ka.nci se morajo torej pripravljati za izkrcanje v velikem slogu in ne na kake pra/ue vojne poskuse, kakor sta bila Dieppe in Saint Na-zairc. Toda po treh letih je Evropa postala trdnjava. Od Biskajskega zaliva do Severnega rtiča in do Ljonskcga zaliva pripravljene utrdbe trdiio varujejo evropsko trdnjavo. Poznavajoč ta dejstva jo Churchill previdno dejal: »O vseli naiših načrtih je mnogo lažje govoriti, kakor pa jih izvesti.« Churchill jc omenil tudi pod-»uorniško vojuo ter sredstva proti podmornicam načrt združertih svoje zaupanje v in je dejal, da jc pomorski narodov kolosalen. Izrazil je llooscveltovo obljubo, češ da bo dobila Anglija v uporabo veliko število ameriških ladij. Iz tega se da torej sklepati, tla je angleški načrt manjši od potreb. Z drugimi besedami to pomeni, da se Angleži nc morejo boriti sami in bi se nahajali v težkem položaju, čc Združene države ne bi izpolnile svoje obljube. Logično je, da Ik> na povečano gradil jo ladi j os odgovorila s povečano gradnjo podmornic. Mnogo lažje je spuščati torpeda in zadevati ciljc, kakor pa graditi ladje. Sicer pa je svet priča postopnega propadanja angleškega cesarstva v prid Združenih držav. Mogoče se London zaveda tega propadanja svojega ugleda in svoje moči. Revija zaključuje svoj članek z ugotovitvijo. da je Churchill želel v svojem govoru izbrisati to strašno dobo, »v kateri Anglija in njeno cesarstvo visita nn nitki«, ni pa priznal, da ta doba obstoja in tla sc njen politični kompleks celo povečuje. To še ne pomeni, da je ruske zime konce, ker lahko še pritisne mraz, vsekakor pa jc to znak, da se bliža neizogiben konec sovjetske ofenzive. Mobilizacija Francozov v Afriki in Ameriki Tanger, 20. febr. AS. Poskusi angleško-ame-riskili oblasti za nabiranje prostovoljcev v pokrajinah francoske Severne Afrike ne le da niso rodili dobrega uspeha, marveč so povzročili odpor med domačim prebivalstvom zarodi nevšečnosti tuje zasedbe. Lizbona, 20. febr. AS. Iz New Torka se je izvedelo, da je Giraud poslal jiosebno odposlanstvo v Združeno države z nalogo, mobilizirati vse Francoze med 1H. in 4j. letom, nahajajoče se na o/emlju Združenih držav. Zatrjujejo, da je vojaška služba vseh francoskih državljanov, ki jih žele Amcrikanci uporabiti za topovsko meso in pri fem vairovati svoje čete, obvezna. Francoze bodo urili francoski častniki, bnla pod nadzorstvom ameriških vojaških oblasti. Načrt Beveridge v krizi Stockholm, 20. febr. AS. Debat« o Bevc-ridgejevein načrtu za socialno izboljšanje se bo v angleškem spodnjem domu nadaljevala prihodnji ponedeljek. Kri/n, ki je izbruhnila zaradi tega načrta, še vcrlno ni premagana, ker vse kaže, da bo v delavski stranki pruv verjetno prišlo do razkolov. Kakor je znano, jc bil v parlamentu odklonjen prrdlog skupine poslancev iz delavske stranke, ki ga jc ta skupina izdala kot rea.kcijo na izjavo sira Johna Anderso-na, ki jc v imenu vlade dejal, da jc vlada pripravljena načrt' v glavnih potezah sprejeti, dn lx> pa moral biti v mnogočem spremenjen. Ta predlog obsoja vladno stališče. Prišlo je do glasovanja in predlog jc bil odbit s 335 proti i 19 glasovi. 119 poslanccv. ki so glasovali proti vladi, hoče iti do konca. Delavski ministri, ki se nahajajo v vladi, so v zelo neugodnem položaju. Proti vladi je glasoval tudi stari Lloyd Ceorge s svojo hčerko, ki je tudi poslanka, dočim je njegov sin, ki sedi v vladi kot minister za gorivo, moral glasovati z vlado. Čangkajškova gospa v Ameriki Buenos Aiies, 20 febr. AS. Čangkajškova gospa sc je včeraj udeležila normalnega Rooscvolto-vega sestanka s časnikarji v Washingtonu. Ponovila je znano pritožbo, da Kitajska potrebuje več ameriškega orožja in letal. Ko je Čangkajškova gospa izrekla to željo, ji je Roosevelt obljubil čim večjo pomoč za Kitajsko, ona pa mu je odgovorila, da bi Kitajci radi vedeli, kdaj bodo to pomoč dobili. Roosevelt je rekel, da takrat ko bo to hotel dobri Bog in jc dodal, da v Washingtonu vsi želijo, da bi bilo to čim prej. Ko jc gospa vprašala predsednika, kako bodo Združene države povečale pomoč Kitajski, ji je Roosevelt odgovoril: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal,« Ta odgovor je povzročil splošen smeh. Lizbona, 20. febr. AS. Iz Londona poročajo, da je angleški ministrski predsednik Churchill zbolel. Zaradi prehlada j« dobil vročino in jc moral ostati v postelji. Vsa sredstva komunistične propagande neuspešna Komunisti, ki se kot purmani napihujejo v soncu ruske ofenzive, 6i domišljajo, da je prišel tre-notek za njihovo propagando, Ne bi omenjali pur-inanov, če ne bi imeli v mislih njihove možgane, ki gotovo ne tehtajo več ko možgani najneumnejše živali. Pri tem jih vodi njihova običajna miselnost, ko si domišljajo, da bo prebivalstvo, kateremu naslavljajo svoje letake, pripravljeno prebirati jih in odobravati. Sedanja bitka v Rusiji je epizoda, velikanska epizoda vojne, ki se bliža svojemu zaključku, pa ni zaključek vojne. Moskva si gotovo ne domišlja, da bi mogla zlomiti fronto c$i in to ie objavila tudi v svojih radijskih oddajah in celo priznava, da se v nemškem zaledju vale ogromni armadni zbori za bitko, ki jo bo nemško vrhovno poveljstvo sprožilo tedaj, kadar bo to smatralo za primerno. Boljševiki, ki se bojujejo na bojiščih, menijo, dr. Snojem. Zaljubita se in bi se rada poročila, toda oče ima za Marico že izbranega ženina, bogatega trgovca Vrednjaka. Ne pusti, da bi njegova hši šepetala za ogli z »ubogim itudentačem«, zato jo odvede s silo iz Ljubljane domov. Bogati ženin se je napovedal za prihodnjo nedeljo, oče hiti s pripravami, da bo vse čim prej sklenjeno in da bi preprečil tistemu »kriljaču v Ljubljani, ki jc dohtar, da bi natvezel še kako homatijo«. Marica se boji očeta in na videz mirno pričakuje neljubega snubača. Po čudnem naključju pa pride v nedeljo snubit namesto Vrednjaka dr. Stioj. Srebrin, ki ne pozna ne enega ne drugega, je prepričan, da je ugledni in simpatični mladi ženin bogati Vrednjak. Šele ko narede pismo in se podpišejo, se razkrije, da je dr. Snoj postal Srebrinov zet. Ponosni Srebrin se vda in nazadnje bo le srečna svatba po srcu in ne po denarju. V Srebrinov! hiši sta še dve važni osebi: dekla Neža in hlapec Pavle, ki sta z vsemi hišnimi dogodki lako tesno povezana, kakor bi bila domača. V resnici je tudi tako bilo, da je dekla, ki je bila navadno zelo dolgo pri hiši, vedela za vse skrivnosti in težave družine. Hlapec Pavle je malo manj realističen; je preveč figura in pijana žolna, ob katerem je pisatelj mislil na smešni učinek. A delo je realistično ln zelo prijetno pisano. Je verna podoba naše preteklosti, ki kaže, da je imel pisatelj velik dar za opazovanje. V igri je prccej moraliziranja, nima pa človek tega občutka, kakor ga ima ob naših ljudskih igrah, da hoče pisatelj vzgajati. V Finžgarjevih ljudskih igrah je obravnavan isti problem: ali poročiti dekle z bogatim ženinom brez ljubezni, ali skleniti zakon brez denarja, toda po srcu. Pisatelja, ki spominjata drug na drugega po risanju značajev, sta ta problem povsem različno razvozljala. Tam žalost in smrt (Divji lovec), nesrečen zakon, poln trpljenja, nazadnje umor (Razvaline življenja), tu pa vse lahkotno in srečno. Le na koncu nastane močnejši vozel, ki pa se le srečno razveže. Glede tehnične zgradbe se da Ogrinčevl veseloigri marsikaj reči, vendar ima zgodba karakter-no komiko, pa tudi besedne domislice niso slabe. Situacijske komike pa pisatelj ni izpeljal. Ogrinec piše tudi izredno lep jezik in ima krepke in zanimive primere. Čuti se, da je bila pisatelju blizu gorenjska govorica (rojen je bil v Podgorju pri Kamniku). Igro so večkrat z uspehom igrali naši podeželski odri. V državnem gledališču je bila nazadnje vprizorjena 1918. leta, letos pa je prišla ponovno na spored. O vprizoritvi prihodnjič. P. Uvedba rabe taksnega papirja z vodnim tiskom Izpromembn takse na igralne karte. člen 26. Tar, post. 236 taksne tarifo bivše Jugoslavije so ukinja in nadomešča takole: Taksa na igralne karte, izdelane v Ljubljanski pokrajini ali uvožene iz inozemstva, se določa takole: a) navadne igralne karte v igrah s kakršnim koli številom kosov, taksa 3 lire za vsako igro; b) luksuzne igralne karte v igrah s kakršnim koli številom kosov, taksa 5 lir za vsako igro. Za luksuzne karte se štejejo karte, ki imajo črke ali znake na voglih in ob strani slik, izvzemši igralno karte za tarok. Žigosanje igralnih kart je izključno pridržano Državni izdelovalnici vrednotnic, kateri morajo poslati pristojni uradi karte, ki naj se kol-kujejo. Nadrobna določila za tako pošiljanje se predpišejo s posebnimi navodili. Posest, prodaja in raba nežigosanih igralnih kart v zasebnih hišah in dajanje v promet v Ljubljanski pokrajini so prestopek, ki se kaznuje s pregrešnino od 500 lir do 3000 lir. Vselej se odredi zaplemba nepredpi-sanih igralnih kart. Člen 27. Prodaja in raba igralnih kart, kolko-vanih na bivši jugoslovanski način, sta dovoljena do konca meseca maja 1943-XX1. Od junija 1943-XXI dalje se ne smejo takšne karte dajati naprodaj ne uporabljati v gostinskih obratih, če niso izdelovalci, uvozniki, prodajalci na debelo in na drobno plačali nove takse v znesku, določenem s prednjim Členom. V ta namen morajo zgoraj navedene osebe do vštetega 30. aprila 1943-XXI prijaviti finančnemu ravnateljstvu za Ljubljansko pokrajino množino že po jugoslovanski tarifi taksiranih iger kart, ki jih imajo v svojih skladiščih ali zalogah ali v svojih prodajalnah. (Nadaljevanje) a Izpremcmbe sodnih taks. člen 58. Tar. št. 53 tarife sodnib taks se spreminja takole: Na kazenske sodbe 6e plačajo za vsako sodbo naslednje takse: 1. če je en sam obsojenec: a) pri obsodbi zaradi prestopka: — na sodbo okrajnega sodišča 30 li.r; — na sodbo okrožnega kazenskega sodišča v drugi stopnji 60 lir; — na sodbo okrožnega sodišča kot prve stopnje 80 lir; — na 6odbo apelacijekega sodišča 90 lir; b) pri 60dbi za zločinstva: — na sodbo okrajnega 6odišča 90 lir; — na sodbo okrožnega sodišča kot druge stopnje 160 lir; — na sodbo okrožnega sodišča kot prve stopnje 190 lir; — na sodbo apelacijskega sodišča 240 lir; — na sodlio okrožnega sodišča za huda zločinstva, če je kazen višja kot 12 let ječe ali smrtna kazen, 320 lir; 2. če sta z eno sodbo obsojeni dve osebi, se takse po št. 1 zvišajo za polovico; 3. Ce je z eno sodbo obsojenih troje ali več oseb, se takse iz št. 1 podvojijo. Za vsak kazenski sklep katerega koli sodišča se plača za vsakega obsojenca stalna taksa 30 lir. Gornje takse so nerazdelno zavezane plačati vse za isto kaznivo dejanje obsojene, osebe. Takse oproščene so 6odbe in sklepi o prestopkih zoper pravilnike krajevne, mestne in poljske policije. Takse vpišejo v pisarniške vpisnike sodišča prve Prlma linea $t. 16 Nova številka tedenskega glasila Zveze bojevnikov fašijev »Prima linea« prinaša na prvi 6trani pregleden članek o razdelitvi moči na morjih in o nalogi Italije na Srodozemlju. Na drugi strani je zlasti aktualen članek, ki komentira šolsko listino in obravnava pripravo in izobrazbo vzgojiteljev in šolnikov. Na četrti strani je več upoštevanja vrednih gospodarskih člankov, med katerimi prvi obravnava italijanske proizvodnje po vojni, drugi članek pa posebej poljedelstvo, veleobrt in trgovino. Zadnji dve strani sta posvečeni Zvezi bojevniških fašijev, njenim organizacijam tako v Ljubljani, kakor ludi v pokrajini. Kakor vedno je tudi to pot tednik učinkovito in liogato ilustriran. Prajava delavcev, zaposlenih pri težkih in najtežjih delih Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za ljuhljansko (»krajino poziva delodajalce, da v na-sprotju z dosedanjimi določili, tiskanimi na prijavah, predlagajo prijave dolavrev, zaposlenih pri težkih in najtežjih delih, pristojnim občinskim pre-skrbovalnim uradom takole: za delavce, zaposlene izven mesta Ljubljane v dnevih: od 20. do 25. v mesecu za prihodnji mesec; za delavce, zaposlene pri tvrdki v mestu Ljubljani pa v dnevih od 25. do 30. v mesecu za prihodnji mesec, zato, da bodo delavci dobili celo dodatno živilsko nakaznico pravočasno. Delavci, prijavljeni kasneje od določenega roka, nadalje do 20. v mesecu 'za tekoči mesec, bodo prejeli dodatne živilske nakaznice samo z odrezki za preostali del meseca od dneva dospetja prijave. Prijav na, ki bi jih delodajalci predložili po 20. v mesecu, za tekoči mesec ne bomo upoštevali. Petrolej in bencin za obrtnike Ponovno se opozarjajo obrtniki iz Ljubljane in okolice, da je kolektivno prošnjo s seznami za nakazilo petroleja ali bencina vložil na Pokrajinski svet korporacij — Odsek za obrtništvo. Poedin-ci dobe brez posebne prošnje bone v uradu Pokrajinskega sveta, soba št. 12. Oni, ki za januar ali februar še niso dvignili bonov, naj jih dvignejo najkasneje do 25. lebruarja. Po tem dnevu boni zapadejo. Za marec in naslednje mesece dobe bone poedinci stroke ob naslednjih dneh: dne 1. do 3. v mesecu mizarji, knjigovezi, slikarji, urarji, graver-ji in optiki; od 3. do 5. mehaniki, ključavničarji, Kleparji elektrotehniki, steklarji; od 5. do 7. krojači, modistke in krznarji. Kdor v teh rokih bona ne ho dvignil mu za dottčni mesec zapade. Razdelitev sira konsumentom Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata sporoča, da dobe ljubljanski potrošniki od 25. t m. daljo pri svojih trgovcih sir za mesec februar in sicer na odrezek C 60 gr parmezana in na odrezek D 150 gr mehkega sira. Vojni rizike v hrvatskem zavarovalstvu. Izšel je zakonski dekret, ki določa jamstvo zasebnih zavarovalnic za vojne rizike v življenjskem zavarovanju in proglaša vsako življenjsko zavarovanje, ki ne vsebuje te klavzule za neveljavno. Jamstvo je omejeno do največ 500.000 kun, za osebe, ki so pod orožjem, pa samo na 100.000 kun. Janjstvo za vojne rizike je lahko samo predmet dodatnega Zavarovanja k glavnemu življenjskem zavarovanju. Za kritje vojnega rizika se pobira 6 prOmile zn zavarovano vsoto letno v naprej, od zneskov, ki so zapadli v vojnem času pa 1%. stopnje; pobirajo se hkrati p stroški sodnega kazenskega postopka in z denarnimi kaznimi, če jih je kaj, na način, ki ga določajo predpisi o sodnib taksah. Člen 29. Za vsako kazensko sodbo kasacijskega sodišča, s katero se zavrne ali izreče za nedopustno revizija stranke, se plačujejo naslednje takso: če je en sam obsojenec .... tuksa lir 50.— če sta dva obsojenca..... „ ,, 80,— če so trije ali več ol>sojencev • • «» «» 100.- Takse na biljarde. člen 30. 7. veljavnostjo od l. januarja I943-XXI se taksa na biljarde po tar. post. 98 taksne tarife bivše jugoslovanske vlade določa s 100 lirami na leto za vsak biljard; takso odmerjajo in pobirajo občine na način in ob času, določenem po sedaj ve-ljajočih predpisih ter se ta dohodek 6teka v občinski proračun. Davčne karte zn služinčnd. člen 31. Z veljavnostjo od 1. januarja 1943-XX1 se davek na dohodek hišnega služabništva, ki 6e pobira od 18. februarja 1934 po tretjem o (Dalje prihodnjič) J z vzvcKm iwine nastala vtem miru POT POLITIČNE M0CI PETROLEJA Bolivija je imela za seboj že dve izgubljeni vojni za surovine: v »boju za soliter« je izgubila leta 1879 svojo obalno provinco Anto-fagasta in dohod do morja; oboje je dobila država Chile. V boju za gumi leta 1903 je morala odstopiti Braziliji pokrajino Acre. Pa šo vedno ni bila ozdravljena. Znova in znova se je dala zapeljati. Zdaj naj bi ugladila pot petrolejski družbi Standard in ji napravila cenen izhod do Paraguaya. Vladajoči politiki so seveda računali s petrolejskimi provizijami kakor njihovi predniki z denarjem za gumi in z dobičkom ob koncesijah za soliter. Tudi Patino je mislil, da ne more postati večji revež, če bi imel poleg cina še kako drugo pomembno izvozno blago. To je ojačalo njegovo stališče do Angležev. In nazadnje Equitab!e Trust: ta je bil Patinova banka prav tako kakor družbe Standard in trust je mislil na člen IV, oddelek 2, točka 1 svoje pogodbe z bolivijsko vlado: zastavljeni so mu vsi davki na izvoz, torej tudi na petrolej. Vse je bilo blesteče pripravljeno, dokler niso leta 1931 našli še zadnji sunek za vojno. V tem letu je prišel v Chaco mlad španski preglednik Ludovico Torres. Ta je opremil svojo ekspedicijo v Asun-cion, pomagala mu je paraguayska vlada in je dobil za vodnika nekega Indija iz sporne pokrajine. Ta Torres je našel petrolej na treh krajih, predvsem pri Villa Montes — nemški naselbini. Vil!« Montes leži sedaj čisto določeno na bolivijskem ozemlju. Toda, nedaleč odtod pričenja na bolivijski strani predgorje And. Podobno kakor vrelce družbe Standard Oil pri Tarija in Santa Cruz in oni ob Bermeju, so tudi ti mnogo bolj dostopni s paraguayske kakor iz libijske strani. Bilo je bolj logično zvezali nove vrelce z onimi družbe Standard Oil in graditi petrolejske vode preko boll-vijskega in paraguayskega Chaca do Bahie Negre, malem pristanišču ob Rio Paraguay. Od Bahie Negre bi lahko vozile petrolejske ladjo navzdol v Parano, v La Plato in naprej do Atlantika. Bahia Negra je pripadala Paraguayu, petrolejski vrelci pa Boliviji. Skupno delo bi bil edini izhod, kajti vrelci brez petrolejskih vodov so brez cene. Torres se je vrnil v Asuncion, da bi pričel s pogajanji. Paraguay ni poslal zastonj »vodnika«. V Asuncion so prav tako dobro vedeli kakor Torres, da je Chaco nenadoma postal nadvse važen. Bahia Negra pa je bila Paraguaycem skoraj toliko vredna, saj je bila pristanišče Asunciona. In petrolej je važen za deželo, zanj bi se zanimali mednarodni finančniki, ki bi prinesli velike kredite, ki so bili potrebni za »otvortev* Gran Chaca. Angleži so postavili hladilnice, mesno podjetje Bovril je imelo tukaj stotisoče goveje živine, Angleži so monopolizirali skoraj ves promet v Paraguayu. Toda ti prevozi niso bili nobena zastava za kredite. Kaj, ko bi mogla izkoriščati petrolejske vrelce v Chaco — Royal Dutch? Kakor so Bolivijanci smatrali ves Chaco za svojo last, tako so mislili tudi Paraguayci. In če je grozila vojna zaradi služjiosti poti, ali bi ne stopili z večjo upravičenostjo V vojno zaradi petrolejskih vrelcev? Torres Je videl,da ne bo dobil mirnim potom dovoljenja za gradnjo voda. Pričeli so ga stražiti, on sam pa je bil vedno bolj v strahu za svoje načrte. Bežal jo v Brazilijo in od tamkaj je šel v La Paz, in sicer k možu, katerega so mu priporočili, k gospodu Patinu. (Ko so tega Patina vprašali leta 1936, meseca januarja — bil je tedaj v svoji vili Val Rose v Niči — če je res, da je on financiral vojno v Gran Chaco in da je dal v ta namen 204 milijone dolarjev, je odgovoril Patino: >Kot Bolivijec in patriot sem seveda dal, kar sem mogel. Toda vsota 204 milijonov dolarjev je fantastično pretirana.«) Šel je k ljudem, ki so že imeli petrolejske vrelce, ki jih jim ni bilo treba šele vrtati. Nekaj tednov pozneje, 12. maja 1942 je napovedala Bolivija Pa- raguayu vojno. Pri trdnjavi Vanguardia so bili »spopadi«. Takoj so viseli v La Pazu na vseh stenah debelo tiskani plakati: »Umreti za domovino je dolžnost vsakega Bolivijca. Maščujte umore pri trdnjavi Vanguardia lc Tri leta je trajala vojna v »Zelenem peklu«, bojevalo se je 180.000 najboljših, najbolj mladih, najbolj podjetnih in krepkih mož iz obeh dežel, ki imata skupno manj kot štiri milijone prebivalcev. Dve vojski sta se preizkušali proti lakoti in žeji, proti milijonom in milijonom moskitov, proti strupenim kačam in divjim živalim z vsemi sredstvi druga drugo uničiti. 1'ožgani so bili velikanski gozdovi, polni najboljšega lesa samo zato, da bi uničili v njih morebitne male kolibe z nekaj vojaki. Posluževali so se letal ln težkega topništva. Ballivan je postal bolivijski Verdun in Rio Pilcomayo raj krokodilov, ki niso mogli biti kos tolikim plavajočim truplom, čeprav jih je bilo na stotine. »Spopad v Chaco« ... to Je bilo kmalu le nekaj vrstic v dnevnem evropskem časopisju. Toda na cesti v Villa Montes je divjal boj na življenje in smrt. Marsikdo izmed 180.000 je ušel krogli, skoraj nihče pa ni mogel uiti boleznim slanih močvirij in mrzličnih džungel. Živali, ljudje, rastline, komaj dol tega poznamo, kar hrani v sebi Gran Chaco. Dežela brez železnic, brez cest, po njej se vije le nekaj tovornih steza, še dolgo ne poznamo jezika in običajev Indije, niti površnega zemljevida ne, na katerem hi bil Oran Chaco v grobih orisih nakazan — toda, zdaj so naenkrat zadivljala nad to divjo pokrajino bombna letala in strojnice. Vojna... Namesto vojne proti neizprosni naravi, vojna, k! naj bi odkrila velikanske deviške pokrajine za milijone ljudi, ki jih imata Amerika n Evropa preveč, namesto tega so se bojevali Indijci — eni v zelenih, drugi v rumenih uniformah, da bi imeli petrolejske vrelce, ki iih bo izkoriščal tujec in ki bodo v nekaj desetletjih tako ali tako usahnili In vsi, ki so umrli v tem boju, so umrli zastonj, kajti ta boj »e je končal neodločeno. Goldonijev »Lažnik« na Rokodelskem odru Vzporedno z Dramo, v kateri so dali »KrČma-rico«, je Rokodelski oder preteklo nedeljo uprizoril Goldonijevega »Lažnika«, komedijo v treh dejanjih, ki jo je prevedel Janko Moder. Občinstvo, ki je tudi to pot povsem napolnilo dvorano, je z veselim zanimanjem sledilo lahkotnemu poteku igre in uživalo ob njeni živahnosti, ne vedoč, da prisostvuje komediji, v kateri je Gol-doni (1707—1793). kakor v drugih svojih delih, pretrgal s tradicijo in narejenostjo artistične komedije (commedia de!l'arte) ali one obrabljene klišejske (a soggetto, vanovaccio), v katerih so dotlej ob stalnih figurah duhovičili in šarili s posrečenimi in ne-posrečenimi domisleki in situacijami, ne da bi avtorji upoštevali resnično življenje. »Non guastar la natura« — ne potvarjajle narave, je Goldoni za-klical Gozziju (1720—1806), ki je nasprotoval njegovim reformam, e katerimi je uvedel na oder resnično življenje e poluokrvnimi ljudmi in izklesanimi značaji. »Lažnik« je ena izmed Goldonijevih iger, v katerih je tradicijo le še nekoliko upošteval, ker je v njej ohranil žo izza Plavta znane figure skopu-škega starca, navihanca, dobrodušneža, pa še harle-kina in kolombino. brez katerih si dotedanje komedije ni mogoče misliti. In še ni zatajil cenenega, a efektnega prepoznavanja — anagnorisis, da je lepo razvozlal dejanje svoje komedije, ki jo je zajel iz svojega rodnega mesta Benetk. Nasproti gostilni »Pri orlu« ima svoj dom zdravnik Zelodčnik, ki je bil poklican v Padovo, doma pa je ostal njegov adept Cvetko, ki je zaljubljen v njegovo hčer Rožo, a si ji tega ne upa povedati. Ko je Roža s svojo sestro na verandi in se ob lepem večeru hladita, naroči adept Lukec po svojem pomagaču Lisjaku (it. Brighella, stalen tip zvitega služabnika) podoknico s pesmijo, ki jo je sam zložil. Boječi ljubimec skrivaj posluša in opazuje, potem se pa odpravi, a uspeh žanje Kljukec, ki je prav tedaj prišel s svojim 6lugotn Pavliho v Benetke. Prevejani lažnivec, sin trgovca Stiskača, 6e vede kot imeniten plemič iu pridobi zase obe sestri, vendar se odloči za Rožo, katero prepriča, da ji je poslal tudi omot čipk in pesem — oboje je seveda Cvetkov dar. Da je ljubavna zmeda še večja, ee zaplete vzporedno še plemič Lukec v dejanje. Ob 6voji ljubezni do mlajše sestre Bože vidi marsikaj, česar v resnici ni, in s svojimi razkritji vznemiri dobrodušnega očeta zdravnika, ki se je vrnil in pove, da je ta čas govoril s trgovcem Stiskačem ter obljubil Rožo njegovemu sinu, ki ee vrne iz Neapoli.ja kol dedič bogate zapuščine, ki mu jo je volil umrli stric. Stiskač ee je tudi erečal z navideznim plemičem Kljukoem. spoznal v njem svojega eina, mu povedal, da mu je izbral nevesto, ki se je pa sin brani, češ da je že poročen. Iz laži gre v laž, rešujoč se iz zadrege, a ga na koncu le zadrgnejo, da ostane na cedilu in mora gledati dva srečna para — Cvelka z Rožo in Lukca z Božo... To bi bil medel obris živahnega dejanja, ki 6e v komediji z vso znano Goldonijevo besednosljo, kakršno poznajo le pod južnim soncem, duhovito razvija. Igralci in igralke Rokodelskega odra eo pod spretno režijo Cekutovo komedijo prav dobro uprizorili. Nemara bi bil še sam Ooldoni zadovoljen z njimi ter jih angažiral za Medebachovo igralsko družino. Prav res. Obe sestri — Slupičeva kot Roža in Cankarjeva kot Boža — sla bili na verandi pravi Benečanki, medtem ko je Roža s svojo hišno Golobičko (Kolombino) v maskah bila nekoliko Izšla ie te dni brošura: Homunizem-njegov pravi obraz Spisal jo je odlični poznavalec komunizma, njegovih ciljev in njegove taktike. — V knjigi je razkrinkano ozadje mednarodnega komunizma, kakor tudi pravi cilji komunistične .Osvobodilne fronte' Zlasti za izobraženca je knjiga pravi priročnik o vprašanju komunizma. — Brošura ima lično zunanjo opremo ter stane 4 lire. Dobi sc po vseh knjigarnah iu pri prodajalcih listov. Modni prerez ljubljanskega promenadnega leva Včasih smo govorili o norostih, pretiranostih in o iznadljivosti ženske mode. Tudi danes pade nešteto besed pohvale in graje. Skoraj vsi pa so 6i edini v tem, da današnjo žensko modo diktira čas in njegove zahteve so predvsem merodajne pri izbiri modnih krojev. Vsak letni čas pa je prav tako tudi za moške nudil bogato izbiro, čeprav je v glavnem veljalo načelo, da je moška niada stalnejša od ženske in da se moški ne hmejo v tolikšni meri prepuščati samovoljnosti modnih diktatorjev. DriSi, da so moški bili vedno solidno napravljeni in da se posamezni sloji med seboj niso mnogo ločili. Zadnji časi pa so tudi med moškimi napravili precejšnjo revolucijo. Nekateri, večinoma mlajši, so zapustili in se odrekli starim, preizkušenim načelom in se pod vplivom iz tujine uvoženih modnih revij osamosvojili. K sreči so ostali osamljeni in zato njihova »splendid isolation« toliko bolj bode v oči. Oglejmo 6i takega modnega sužnja I Kar pri glavi začnimo: kakšna jc njena notranjost, žal ne moremo presoditi, kajti ni nam dano, da bi skozi izdatno grivo dolgih las, lepo namazanih in odišavljenih mogli prodreti v njegove možganske celice. Lasje so poleg vsega še skrbno počesani in le drobni prameni uhajajo izpod klobuka, ki je poglavje zase. Je zelo širok, močno poveznjen na glavo, do potankosti pravilno izoblikovan, v splošnem iz trde klobučevine, tako da je manevriranje z njim zelo olajšano. Njegov lastnik vam zna postreči s celo serijo pozdravov — seveda je odkrivanje 6pet odvisno od osebe, ki jo pozdravi: če ima namen izkazati dostojno čast dobri znanki njegovih let, bo seveda pozdravil tako milosolzniško in nežno kakor nekoč Don Juan; če sreča starejšo osebo, morda očetovega znanca ali materino prijateljico, se bo potrudil, da bo dokazal vso upravičenost mnenja, da jo dobro vzgojen. Včasih, zlasti če je v intemnejši družbi, vas bo enostavno prezrl ali pa buljil ravno v nasprotno smer. Pod glavo ima vrat, obdan z ovratnikom kratkih konic, trdno zapet, tako da komaj diha; morda jo lo neke vrste tortura, ki jo doprinaša za svoje brezskrbno iu »žicarsko« življenje. Okrog vratu ima lepo kravato zadnje modue barve, ki pa se mora ujemati z barvo obleke. Potem pride suknjič. Običajno jc prccej izrezan, v glavnem enolne barve — tu pa vidite vsemogoče odtenke od 6vetlozelene, modre, rjavkaste pa do umerjene sive. Mora biti zelo, zelo dolg. Navadno vzamejo dolžino zanj tako, da spustijo roke navzdol, skrčijo prste in rob suknjiča mora pasti v žleb skrčenih prstov. Nek šal jivec je zadjijič pripomnil, da si dajo delati tako dolge suknjiče zato, ker je to tako ekonomično, kajti te suknjiče bodo njih sinovi nosili kot suknje. Brez dvoma ne sme manjkati lepo odišavljenega robčka v prsnem žepu Hlače so silno ozke že v pasu, a na ozkosti pridobivajo, čim bolj se bližajo čevljem. Širina hlačnic ob čevljih — vsaj tako so me poučili — se vrti mod 22—25 cm. Hlačni rob pa je zelo širok, ali pa ga sploh ni. V obeh primerih se mora trdp prijeti čevljev. Baje morajo najprej sleči nogavice, da lahko hlače s pomočjo zajca — včasih so ga rabili samo za škornje — slečejo. Zdaj jih seveda zebe, ker je mraz, zato nosijo široke suknje, ki pa nimajo svojih posebnosti. V tem se pa še vidi odločna beseda staršev, da s suknjo ni mogoče lako šariti kakor z obleko. Taki so in malo jih je. Večinoma se drže bolj zaključenih družb, skrbijo za družabnost s prirejanjem popoldanskih zabav, 6ede po slaščičarnah in kavarnah, hodijo v kino po 8 ali 9 lir — vedno v konvojih, kar se razume samo po sebi — 111 na promenadi paradijajo s prikolicami. Sicer niso nevarni, kajti njihovo zanemarjenje duha se bliža vrhuncu in poznajo samo eno vodilo: danes smo, kaj bo jutri, pa res ni važno. slabša. Golobička Marinškova je tudi na verandi boljše igrala. Pri njej bi želeli več pružaosti — >rav tako kot pri njenem partnerju Tukačevein 'avlihu. Osrednja oseba Kljukec je bil kar dovršen, čeprav nam je Accetto ljubši v starčevskih vloguh, kol u. pr. v Firmi. Pirnalov Cvetko nam ostane v lepem spominu kot pravi tip boječega in obzirnega rokodelskega ljubimca, medlem ko bi moral njegov služabnik (lostinčarjev Lisjak biti na zunaj in na znotraj vse bolj lisjaški, da bi predstavljal pra-' vega italijanskega — brighella. Zdel se nam je nekoliko |ireveč neokreten v svojem nastopu, čeprav Krščanstvo - polnota resnice Cerkev — tako nam je zadnjič povedal v svoji poslanici kardinal Cerejejra — je edini vir tiste duhovnosti, ki, oplcmenitujoč človeško naravo, dviga človeka nad samega sebe in vaiuje človeško družbo in njeno kulturo, da ne propade. Toda kai je prav za prav Cerkev, katoliška Cerkev, se sprašuje kardinal in daje odgovor, ki n8s zanaša po svoji globini in širini. Mnogi razumejo kalolištvo zgolj negativno kot posebno veroizpoved zraven protestantske, pravoslavne itd. itd. , , , . ,. , ,, v.. 1 uhuvcu fia^vll uiuitaiomnnu | je skušal podati živahnega pretkanca. Kerzisnikov t DJTujži vidijo v katolišUi Cerkvi le trdno sklenjeno ! hierarhično organizacijo, ki ohr Stiskač je bil posrečen in prav tako tudi dušni zdravnik računar, ki ga je življenjsko verno podal Rigler. Janežev plemič Lukec je bil za beneškega plemiča premrtev in v svoji igri ni prišel do prave veljave. Najbolj posrečen pa je bil epi-zodni trgovski vajenec — režiserjev Pepe. Ome- organizacijo, ki ohranja »togo« dodmo. Medtem ko eni izmed teh menijo da je Cerkev s tem vklenila novega duha Evangelija v neznosne verige, jo drugi hvalijo, češ da ie po svojem jasnem pravu in jekleni disciplini očistila krščanskega duha »orientalizma«. Po tcn< mnenju bi torej .. .... . auna »onenianzma«. ro ien» urnemu m .ui«s| njene pomanjkljivosti so pač le posledica hitre t Cerkcv bn s|ari mehi y katcrc(!() so vlni novef,a priprave in bodo gotovo pri repnz.ih odpadle. t . . T„ io „„„,„„ „11 ..nnslransko in priprave 111 bodo gotovo pri reprizah odp Scenerija, ki io je oskrbel g. Briški, nas je zopet presenetila. Nismo pričakovali, da bi Rokodelski oder zmogel kaj takega. Tako vidimo, da se to pozorišče, ki zasluži vse priznanje in zanimanje, od predstave do predstave tudi tehnično za čuda lepo razvija. vina... To gledanje je zmotno ali enostransko in negativno. Cerkev je treba gledati pozitivno. Ce razglabljamo Cerkev pozitivno, to jc, kaj je, ne pa zgolj, kaj ni, sc nam bo razodcla kot polnota krščanstva, krščanstvo v svojem totalnem razvitku, kot navzočnost učlovečcne Besede božje v svetu, kakor se glasi neka sodobna opredelitev. Lepo so vedno naglašali zlasti vzhodni bogoslovci to rcsnico po Pavlu. Cerkev jc mistično telo Kristusovo na zemlji. Tudi Bossuct pravi jedrno: Cerkev je vse prešiniaioči. vse objemajoči, nn vse raztezajoči s«» Kristus. Po Cerkvi oblikuje Kristus vsakega človeka v podobo božjo, po Cerkvi ga iznova preraja, po Cerkvi venomer obnavlja človeško družbo, ki v njej po skrivnostnem delovanju in snovanju boficga Doha tudi Prikupen prizor na cesti jj Reporler mora biti kajpada pravičen. Pravico kna, da javno zagodrnja, če opazi kaj nevšečnega na mestnih ulicah ali n. pr. v tramvaju, ima pa tudi dolžnost, da polivali, če je kaj hvalo vrednega. Nekaj takega sem doživel včeraj zjutraj, ko sem hilel mimo vseučilišča in pj«bene Mati«. proti < ,emnih , razburkanih dobah UHjcjo pod površjem uredništvu. Pred matično trgovino sem zagledal f .„„,„„„ . j, - ,,, „„,.:—,•„ gručo ljudi, ki eo se stiskali pred vratn.i kakor dčno človeškega v na|bol|som pomenu, ni Cerkvi neki delijo v matični knjigarni? Opazil sem, da so t tuje, tako da bi mogla po besedi starcgi grškega bila vrata zaprta in da ljudje - bili so večinoma ' modruana reči o sebi: Nd humani a me ahcnum mladi - željno čakajo, da bodo prišli na vrsto. ' I"1«0, — v*e I« kar 'e dobrega, vzvišenega, Naj mi spoštovani bralci no zamerijo. Če po- J idealnega v vsakem posamezniku, v vsakem na-vem, da sem pomislil najprej na pečene golobe ali f rodu, v vsaki dobi. v sleherni kultur. Katoliška kaj podobnega. Hotel eem se postaviti v vrsto, k J Cerkev ne pomeni zgolj neke vere poleg drugih, • ■ ■ f marveč je vera v edinstvenem, vesoliskem in pra- vem smislu, po kateri je Kristus vposlavil pravo sreči pa 6em zagledal znanca, ki sem ga lahko za-upuo vprašal, za kaj gre. »Duševna hrana!« mi je na kratko odgovoril. Duševna hrana, eiuifonični koncert... Še enkrat sem premeril e pogledom gručo ljudi. Bilo jih je okrog petdeset in vedno so še prihajali drugi. Zgodaj so vstali in ee postavili v vrsto pred matično knjigarno da bi si zagotovili vstopnice. Postalo mi je jasno, da je najbrž že stiska za prostore v veliki unionski dvorani, kjer bodo izvajali 22. t. m. dela Puccinija, Webra, Cajkovskega in drugih. Prizor je bil prikupen; glasbeniki, ki imajo v Ljubljani toliko zvestih pristašev, ee ga bodo co- » tovo razveselili, čeprav bodo brali o njem samo v \ človečanstvo in ga skozi vse veke rešuje in odrešuje. Katoliška vera in katoliško občestvo — Cerkev — je končni cilj, h kateremu so bile usmerjene težnje vseh plemenitih duhov antike na zapadu in na vzhodu, ki so hrepeneli po neznanem Bogu. Njo — Cerkev — kličeio ludi danes, ne da bi poznali njeno ime, vs' tisti, ki poznavajoč tragiko človeka, ki išče «amega sebe, blodijo v temi in megli, da bi našli pot odrešenja. In vsem tistim, ki so se borili in se še boriio proti nam, pa imajo na svojih zastavah zapisana gesla, ki govore o odrešenju človeštva, lah^o zakličemo: Kar je resničnega v vaših stremljenjih, je naše, katoli- časopisu. Pač, v ponedeljek se bodo spet pre- ' >« resničnega v vas.u siremueni.n, |e naS?, «.»..-pričali, da ima glasbena muza med nami veliko ^o, vase ie le to, kar ste sami na resnici bpacili. oboževalcev. Kako srečni bi bili drugi, recimo upo- f V svou vsega ohzalovania /redni nemarnosti — dabljajoči umetniki, č» bi doživeli kdaj na svojih pravi kardinal — so katoličani cestokrat dopu-razetavah podoben prizor: gručo ljudi, ki čakajo < stili, da so um ukrrdli nadepse dragulje iz zaklana vstopnice! J katoliške vesoliske vere in resnice. £ato ne Odšel eem po evojem odnosu do eem se spomnil mi dobnega. V resnici .nvi .cuc, «... .... ... - , ....... , . . , . ševno hrano, če postajajo ljudje pred matično knji- < Meseno, pa so ie sijajoci videz notranjega hirania garno. Da pa temu ni tako, je kriv sam mojster 111 umirania. , Marolt. Odkar me je prepričal, da nimam pojma o . i« n <"»«'". «.»• da bo človeštvo le glasbi, ne hodim na koncerte in tudi ne pojem več. * katoliški Cerkvi ,n po n|e| doseglo cili, h ka c-Zgodilo pa se je takole. Pred dolgimi leti, ko so J remu so usmeriali svo,e korake, gnani od Duha, še točili v unionski kleti izvrelno dolenjsko črnino ' ki reje, k|er hoče, vs, na,bol|ši od rane zarje clo-in ko sem znal vse verze, popisane po stenah na t zgodovine do danes. Poslanstvo vesel,ne pamet, nas je bila velika miza v kolu in tudi moj- J Cc;kve c< d"vrž''' človeštvo de idcnla, kl pre-ster Marolt je prišel mod nas. Razdirali smo ve- ' naturo- P». Cerkev ne zasleduje «mo tega eele in tem je sledila pesem za pesmijo. Na svoj J nadnaravnega cilja, marveč brani in gou tudi vse glas sem bil ponosen, čeprav nisem imel navade, J "»turne vrednote človekovega nravstvenega bitja da bi se hvalil z njim. Imel sem razloga, da sem $ ,n P"zadevan,a, na katerem se gradi izvehčani, mislil dobro o baritonu, ki je prihajal od srca: na- ? P°visan, in docela preobraženi človek m megovo slonil sem se na leseno zidno oblogo in »resonanč na omara« jc dajala pravemu moškemu glasu neko posebno krepko moč. To mi je potrdiio prijateljevo vedenje, ki se jo nagibal k meni iu nn prav iz u«t jemal melodijo. Pel 6em prvi bas, o katerem se mi je vedno zdelo, da je V6e prazno brez njega. Na tihem eem mislil, da me bo Marolt odkril in povabil v 6voj sloviti zbor. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Povedal mi je nekaj o slabem materialu in o nepravilni tehniki... To sem dobro vedel, da me ne bi vzel v zbor, če tudi bi se mu po- družabro življenje na zemlji v nvru in ljubezni. Tudi odkritosrčni, dobri kristjani ne znijo vedno prav in do dna ceniti vrednosti svoje vere, njenih misteriiev, ki razsvetljujejo človekovo življenje in mu šele dajejo pravi pomen. In se vselej ne zavedajo, kako vse objemajoča, vse vsebujoča je katoliška Cerkev, kako edino ona prav precenjuje vrednost in nevrednost raznih idej in stvari, ker le ona ima pravo merilo vse0Th.a razredov zanjo se ne pomeni soc.al-»Za vedno zagrenjen?« sem pomislil. Ah, saj J mlru » blagra. Sele iz srca, iz zar.sca pre-________________xr„i„„„i: „!„«, „,; ;„ f cišcene osebnosti, ki po svoie uclovecu;e bozio govarfal, da W bdo vm^darle zeio S sede^ s^ei Besedo, Sinu božjega, č človeka ki ga je osvobo-med dobrimi ljudmi in poslušati Liszta, Puccinija, J dlIa .Resolca od zŽora,, prihaja mir, b.agor, Cajkovskega... Vsakega kujanja mora biti enkrat i svo " ... . .. . .. nadfko{ *•:,•* konec. Korak je postal neodločen, potem sem se } lah0 zaključuj« lizbonski nad„kot. obrnil in se vrnil. Postavil sem se na koncu gruče pred matično knjigarno. Medtem so že bila vrata odprta in tudi do vstopnice eem prišel. Sedaj se veselim večera... In to tem bolj, ker je bil dejansko zagrenjen samo moj odnos do polja, tu pa gre za simfonični koncert. O zgodbi sem spregovoril samo v opravičilo, da nisem vedel, zakaj postajajo ljudje pred matično knjigarno, zlasli pa zaradi grešne misli na pečene golobe. KULTURNI OBZORNIK Komunizem - njegov pravi obraz Spisal Primož Ločnik; izdal in založil »Slovenec«; str. 88. Serija člankov, ki jih je »Slovenec« navadno na tretji straui objavljal o komunizmu, njegovi vsebini, njegovih ciljih in njegovi taktiki, je izšla sedaj preurejena in dopolnjena v lični knjižici z naslovom »Komunizem — njegov pravi obraz«. Vprašanje komunizma je tu zajeto pod šestimi vidiki, in sicer je podan najprej zgodovinski in predvsem vsebinski oris komunizma, nato njegova propagandna in privlačevalna moč, ki jo ima zlasti na delavske množice, potem organizacija in taktika komunizma, še dalje odnosi med krščanstvom in komunizmom ter zlasti med komunisti in katoličani, nato razmerje komunizma do drugih naziranj in končno bodočnost komunizma. Pri podajanju vsebinske plati komunizma se omeji avtor na bistvene poteze, ki si jih je Marxov komunizem vedno lastil in si jih še lasti, namreč na materializem ter na borbeni ateizem. Čeprav komunisti zatrjujejo, da njihov materializem ni navadni materializem, temveč »dialektični materializem«, je vendar popolnoma resnično, da je dialektični materializem pravi in pristni surovi materializem. Marx mu je sicer hotel dati nek znanstven značaj in je zato združil hegeli.janstvo ter Feuerbacbov materializem, to pa samo zato, ker je hotel najti za svoje surovo materialistične cilje bolj gibljiv in bolj dostojen zunanji izraz, ^e njemu je bil komunizem brez borbenega brez-bošlva nemogoč. Bistveno za komunizem se mu je zdelo brezbošlvo. Še bolj je stopnjeval to njegovo sovraštvo do duhovnosti, zlasli verske, Lenin, ki mu je ateizem pomenil za komunistični pro-eram ne samo bistveno točko, leinveč celo najvaž- nejšo stvar. V tem oziru je komunizem res nekak satanizem, ki se je v sedanjih prilikah izrazil zelo značilno tudi na Slovenskem. Ta dialektični materializem, ki skuša vanj komunistični nauk zagrniti svoje surovo materialistično naziranje, je kajpak sam s seboj v velikem nasprotju in ga je z znanstvenih vidikov kaj hitro mogoče ovreči. Ker je komunizem materializem, zato ne pozna nobene morale. Že Marx se je rogal vsaki morali. »Morala je iznajdba kapitalistov«, je dejal. Govorjenje o pravici ali o krivici mu je bila največja neumnost. Po isti poti je šel za njim Lenin, po isti poti hodi tudi zdaj Stalin. Odtod vsi umori, odtod verolomnosti, kršitve pogodb in obljub, odtod vsi zločini. Kajti dobro za komunizem je le to, kar služi komunizmu; kar komunizmu ne godi, je zlo. To je vsa morala komunistov in komunizma. V poglavju »Kaj vabi ljudi v komunizem« analizira pisec vse tiste činilce, ki vplivajo zlasti na nižje sloje, pa ludi na izobraženstvo, da se oklepa komunističnega programa. Prvi činilec so velike, a slepive obljube komunizma. Komunisti obljubljajo proletarcem pa tudi drugim raj na zemlji, to je, obljubljajo jim, da bodo v komunistični družbi lahko ustregli vsem svojim težnjam po udobnem in lepem življenju. Naslednji činilec, ki vabi ljudi v komunizem, ali bolje, jih lovi, je mogočna komunistična propaganda, ki jo je razvila osrednja komunistična mednarodna organizacija, Kominierna. Pisec podaja tukaj oris te propagande, ki je naravnost satanska. Veliki obeti, ki jih komunizem nudi ljudem, seveda prinašajo prevaro. Toda človek hrepeni po odrešenju in se da hitro zamamiti po slepivih obljubah. Na konkretnih zgledih pisec dokazuje, kako so ti obeti le gole prevare, lako prevara o komunističnem raju v Rusiji, kakor prevara o proletarski diktaturi, o brezrazredni družbi. Prikazuje pa grenko resnice da bodo v komunistični dnjžhi gospodovali pač drugi, delavci pa postali sužnji ter morali opravljati prisilno delo v bedi, ki je vočia kakor drugje. Zlasli pa je grenka prevara o čJovcku — številki v komunistični družbi. Še tiste sreče, ki jo more čltfvek sicer doseči, komunizem delavca oropa ali mu jo uniči. V komunistični družbi ni ne družinske sreče, ne sreče, ki jo daje človeku mirni domek in nekaj lastnine, ne sreče, ki jo dajejo človeku verske skrivnosti in ga polnijo s tihim blaženstvom. Skratka, v komunistični družbi je posameznik oropan vsega, vse pa pomeni le družba. To je osebnost v komunizmu, to svoboda, to komunistični raj. Posebej se pomudi pisec tudi ob vprašanju žensk med komunisti, zlasti takih žensk, ki se zdijo, da imajo še nekaj vere. Moč komunizma pa vendarle izhaja iz njegove organizirane sile. Vsi varljivi obeti komunizma ne bi toliko zpiogli, če ne bi bil komunizem organizirana sila. Odtod komunistično geslo: »Pro-letarci vseh dežela, združite se!« Pisec podrobno razloži, kako je ta organizacija zgrajena. Ustavi se pa posebej ob zadržanju nekaterih maloštevilnih katoličanov ali quasi — katoličanov; ko se je namreč osnovala pri nas Katoliška akcija, so ti kritizirali, Češ, Katoliška akcija ne sme biti organizirana, ampak mora biti samo gibanje; duh. no forma. To zadržanje pisec obsoja kot skrajno škodljivo in nepsihološko. Z organizacijo pa združuje komunizem tudi do skrajnosti prevejano taktiko, ki se ravna po načelu, da je vse dobro, vse dovoljeno, kar služi komunizmu. Prav tej taktiki se mora komunizem zahvaliti, da si je dobil pristaše tudi med dobromislečimi. V začetku je bil komunizem nasilen, potem pa je svojo nasilnost skril ter se naredil lepega, da se je pozneje spet lažjo izdivjal. Komunist obleče talar, če treba, da more med katoličani širili komunizem. Če je treba, se tudi hlini, da je zapustil svoje berzbožne in materialistične cilje. Toda dejansko je to samo taktika, ki naj preslepi ljudi in jih ujame v mreže komunizma. Cilji komunizma so še vedno taki kot so bili. materialistični, revolucionarni in brezbožni. Zato sta si krščanstvo in komunizem nesprav-liiva nasprotnika, saj komunizem uči materializem, krščanstvo pa malerislizem zauikuje; komu- nizmu je človek le žival, krščanstvo pa vidi v njem tudi duha, komunizmu je človek le bomo oeco-nomicus«, krščanstvu je človek predvsem »bomo religiosus«. Sredine med krščanstvom in komunizmom ni. Zalo so toliko bolj naivni tisti maloštevilni katoličani, ki še niso spregledali in ki še vedno naivno mislijo na neko spravo med komunizmom in katolicizmom. Seveda ta naivnost ni več naivnost, temveč že pomeni nekaj drugega. S lega stališča je treba zreti na vprašanje »ponujane' roke«. Komunisti namreč še danes ponujajo katoličanom roko za skupno delo, a samo zato, da lažje dosegajo svoje brezbožne cilje in da polove katoličane v svoje mreže. Zato s komunisti nobeue skupnosti. Komunizem je otrok svobodomiselstva. Marsu je pripravilo pot svobodomiselstvo in zlasti svobodomiselna inteligenca. Dokler torej ne bo obnove na tem področju, se ne smemo čuditi, da so skoraj praviloma sinovi svobodomiselnih očetov zajadrali v komunizem. In bodočnost? Govorjenje o spremembi komunističnih ciljev je le prevara. Komunizem spreminja taktiko, a no bistva. Strahopetno nedoslednost zagrešajo oni, ki mislijo, da morajo s komunisti tuliti, da si rešijo svojo kožo. Komunizem ne bo zmagal, če se postavimo v borlio proti njemu. Fizični boj je potreben, še bolj jMilrebna pa ie notranja obnova ter zlasti izboljšanje socialnih razmer za katoličane pa predvsem izgradnja katoliške akcije, ki je na duhovnem področju najboljše orožje proti komunizmu. Vse to misli razvija v klasičnem slogu Primož Ločnik ter podaja s tem doslej golovo najboljši oris 'komunizma, njegovega nauka, njegovih ciljev in njegove taktike. Knjiga ima lično zunanjo onremo ler stane 4 lire. Ce bi. kdo iz slabega papirja ter iz slabe vezavo sklepal na vsebino, bi se gotovo motil. Vsebina je podana klasično, tehtno in v prijetnem ter lahkem sloeu. Naj bi segel po njej sleherni slovenski izobraženec! -c -č. novice Koledar Nedelja, 21. svečana: 1. predpostna nedelja; Irena, devica; Feliks, škof in mučenec. Ponedeljek, 22. svečana: Petrov stol v An-liohiji; Marjeta Kort., sookornica. Torek, 23. svečana: Peter Damijan, škof in cerkveni učenik; Romana, ilovica; Siren, muč. Novi grobovi + Andrej Pristov. V Ljubljani jc v 74. letu umrl g. Andrej Pristov — nadzornik telegrafskih linij v pokoju. Blagega rajnega bodo pokopali v nedeljo, dne 21. svečana ob 4. popoldne iz Kapele sv. Andreja na Žalah. -f- Anton Krmec. Umrl je 1. 6večana g. Anton Krniec, star 21 let. Ohranimo ga v lepem spominu. -J- Štefan Breznik. Umrl je v Berlinu 5. svečana g. Štefan Breznik, posestnik in gostilničar v Plibcrku na Koroškem. Pokojni je bil kot zaveden in katoliški Slovenec daleč naokrog znana osebnost. Zapušča poleg žalujoče vdove C> otrok. Vsi znanci in prijatelji ga bodo ohranili v blagem spominu. Naj rajnim sveti Večna Luč! Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje! Kdor je bral »Slovenčeve« članke s podpisom —d.—, ta bo r. velikim zanimanjem segel po knjigi KOMUNIZEM — Njegov pravi obraz Cena knjigi je 4 lire. - Dobi se v knjigarnah in pri prodajalcih listov. — Ordinacije v stolnici. Danes, 21. februarja, bo ob 7. zjutraj v 6tolnici podelil prevzvišeni g. škof subdiakonat 24 klerikom. — Sv. maša zadušnica zn pokojnim V. P. Firsovim se bo brala v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 21. t. m. ob 11 dopoldne. Vdova in sin pokojnega V. P. Firso-va izražata zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so rajnega spremili na zadnji poti ali sicer počastili njegov spomin. — Najlepše pozdrave iz mesta Fricdrichstal — Stargrad na Pomorjanskem pošiljajo svojim znan-ccm in prijateljem naslednji: Premru Franc, doma iz Gruč 3, vodnik II. razreda, Novak Alojz, doma iz Veržcja, vodnik II. razreda Gregurka Martin, doma iz Vrhnike in Skale Franc iz Štor pri Celju. Svojim dragim izrekajo tudi najlepšo zahvalo za poslane zavoje. Istočasno so se imenovani naročili na dnevno izdajo »Slovenca«. Najbolj boste razveselili sebe in druge, čc kupite Gogoljeve »Ukrajinske povestkl — Obvestilo. Jezikovne šole posnete na gramo fonske plošče po metodi Linquaiona so zopet pri speli v nekaj izvodih, in sicer za italijanski, angleški in ruski jezik. — Opozarjamo goep. učitelje modernih jezikov, da 6i neobvezno ogledajo te učne plošče, katere bi vam bile v veliko pomoč za pravilno izgovorjavo in podučevanje. — Evercst, Prešernova ulica 44. — »Snper* čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem) čaju. — Barometer še vedno visok. V petek je bilo po megli dopoldne lepo in sončno vreme. Dosežen jc bil popoldne dnevni temperaturni maksimum +7.8» C. ko je bil prejšn ji dan za nekaj stopinj nižji. V solioto je bil jutranji temperaturni minimum —4.5° C. Zjutraj nizka Zbirka ..Maža kw»qa" V torek izide znamenito delo francoskega pisatelja in letalca Exupčryja: Veter, pesek in zvezde Prevedel Peter Kosem Naročniki naj knjigo od torka naprej dvignejo v naši knjigarni Zal. Naša knjiga Ljudska knjigarna t Ljubljani, Pred školijo štev. 5 megla. Barometer je od petka do sobote zjutraj nekoliko padel in je bilo stanje 776.4- mm. — Tekmovalcem za knjižne nagrade, ki jih bo 15. marca določil žreb za pruvilno rešitev nagradne uganke v letošnji »Družinski prati-ki«, svetujemo, naj zaradi prihranka na poštnini pošiljujo rešitve v skupinah v enem zavitku. Priložiti pa je treba zn vsak naslov odgovarjajoč nagradni kupon. Kdor še ni kupil »Družinske pratike«, si jo šc lahko preskrbi do konca februarja. Poznati podli komunizem, njegov nauk, njegove cilje in taktiko, je nujnost časa. Vse to nam nudi v klasičnem slogu brošura KOMUNIZEM — Njegov pravi obraz — Prvi letošnji komet, ki sta ga v decembru 1042 med selnij neodvisno odkrili zvezdar-na Harvard Čollege Observatory v Cambridgeu (USA) in zvezdama v Konigsbergu, se že po- polni luni. ia Komei 111 posebno kazen. Kaže se nam kot meglica s svetlejšim jedrom, ki je narastlo v svetlosti do sedme velikosti. Komet je razvil tudi rep, ki je bil dolg nad 7 stopinj, kar pomeni v razdalji od zemlje za časa perihelija (prisončja) nad 8 milijonov km, pa z manjšimi pripomočki ga ni bilo videti. Fotografija ga je jasno pokazala. Je razcepljen na dvoje in nitkasto razpreden. Dne h. februarja je komet dosegel najmanjšo razdaljo od sonca in zemlje, od soncu 207 milijonov km, od zemlje 34 milijonov. Ti |>odatki so posneti iz poročilu vatikanske zvezdarne. Bil nam je torej bližji kakor Venera v svoji najmanjši razdalji od zemlje. Iz niegličaste oblike v tej razdalji moremo sklepati, iz kako tenke tvnrine so kometi. Koinetova pot gre zdaj, do I. marca blizu nad sprednjo spodnjo zvezdo preko četverokotnika Velikega voza. Pozneje ga bodo mogli zasledovati le večji daljnogledi. — Nesreče nn deželi. Vladimir Čuden, 13-letni zidarjev sinček, si je pri padcu na Dobrovi zlomil desnico. — V Trebnjem je na cesti padel in si zlomil desnico posestnikov sin, I 28 letni Ivan Anželj. j IBBBnaBBBflfl^SiBflSBBSflaBZGnRaaBHBH 1 BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«! Iz Jelša m življenja - o J tu m tem Z Gorenjskega Odlikovanja in postavitve železniških uslužbencev. Pred nedavuini so bili na Jesenicah na posebni slovesnosti odlikovani naslednji uslužbenci prometnega urada državne železnice: Anton Klingenbock, železniški inšpektor na Jesenicah, Alfred Torker, železniški inšpektor in predstojnik v Št. Vidu-Vižmarje in Heinz Kopke, železniški tajnik in predstojnik v Hrušici. Postavljeni pa so bili: Primož Felsner, predstojnik v Kranjski gori za progovnega mojstra, prav tako sla bila za progovne mojstre postavljena Ivan Kampclj, predstojnik v Boh. Bistrici in Otmar Kofler, predstojnik v Kranju. Ambrož \V61vvitsch na Jesenicah je bil imenovan za sprevodnika vlakov, Anton NVagner za vlakovodjo, prevzela v uradniški stalež in postavljena za sprevodnika vlakov sta bila Jožef Einberger in ileinrich \Vei-ser. Za kretničarja je bil postaljen Franc Hac. Uradni predstojnik prometnica urada železniški svetnik Jožef Dulpinger jo odlikovanemu čestital v nagovoru. Na Brezjah je bilo v nedeljo zborovanje, ki 6e ga je udeležilo blizu 200 članov. Krajevni skupinski vodja Rindler jc z navdušujočimi besedami opisal gigantsko borbo nemškega naroda za bodočnost Evrope, borbo, katere sad bodo uživala tudi bodoča pokolenja iz Brezij, Mošcnj, Leš in Ljub-nega. Zborovanje kmetov. V šoli v Komendi je bilo oni dan zborovanje kmetov. Kot govornik je nastopil okrožni kmečki vodja inž. Lipscher, ki je pozival zborovalce k čim večji proizvodnji. V Litiji je tt. t. m. bilo sklicano zborovanje, na katerem je nastopil kot govornik okrožni vodja Piltz iz Kamnika. Poveličeval je junaški boj na vzhodu, ki v zgodovini nimn primere. Naslednji dan je okrožni vodja govoril še v Kresnicah. Kamniško ženstvo na tečaju v Gozd-Martuljku. Pred kratkim je bilo okrožno šolanje v stranko vpisanega ženstva iz kamniškega okrožja v pokrajinski šoli v Ciozdu-Martuljku. Tega tečaja so se udeležile, voditeljice krajevnih skupin in voditeljice odsekov za pročveto ter sotrudnice pri okrožnem vodstvu ženstva. Na tečaju so bila številna predavanja. Zivlienje in smrt v Medvodah. V Medvodah je bilo v minulem letu vsega skupaj 76 rojstev, med temi 37 dečkov in dcklic. V vsem letu je umrlo le 37 domačinov, torej polovico manj kakor 6e jih je rodilo. Sklenjenih je bilo 25 porok. S Spodnjega štajerskega Razvoj ljudskih knjižnic na Spodnjem Štajerskem. Konec februarja lani je začel štajerski urad za ljudske knjižnice v zvezi z uradom za ljudsko prosveto pri Štajerski domovinski zvezi po skrbnem načrtu urejati nemške ljudske knjižnice na Spodnjem Štajerskem. Po enoletnem delu je žc urejenih 2X5 knjižnic v občinah vseh šestih sjjodnje-stajerskih okrožij. S tem je opravljeno prvo obdobje dela za ljudsko prosve.to. Vsega skupaj je urad za ljudske knjižnice poslal lani 40.000 zvezkov, prirejenih za knjižnice in opremljenih s kartotekami in drugimi knjižničnimi potrebščinami na Spodnje Štajersko. Sredstva za to je dal šel civilne uprave, hkrati pa je posredništvo za nemške knjižnice v zamejstvu darovalo Spodnještajerski 20.000 izbranih knjig. Število posameznim občinam dodeljenih knjig se je seveda ravnalo po številu prebivalstva. Mariborska mestna knjižnica je bila na primer lani oktobra odprta in je premogla 5000 zvezkov, sedaj je dosegla že 5700 zvezkov, v marcu pa bo narasla še za 1000 zvezkov. Celje premore 4500. Ptuj pa 3500 zvezkov. Druge občine premorejo v svojih knjižnicah od 100 do 600 knjig. Povsod 60 te knjige k temelj, ki se bo v prihodnjih letih še povečal. Prav tako bo tudi število knjižnic na Spodnjem Štajerskem š« povečano, dokler ne bo zadnja vas premogla svoje knjižnice. Pri ureditvi knjižnic so vse občine pazile, da uredijo knjižnične prostore prijazno in smotreno. Pri izbiri knjig je bila odločilna narodnostna vzgoja. Knjige v teh knjižnicah se lahko dele v štiri skupine: i. pesniške zbirke; 2. dobro pripovedništvo; 3. jezikovno neoporečni sodobni romani in 4. strokovna literatura in poljudno znanstvo iz vseh strok. Matura na gimnaziji v Mariboru.*Na takoime-novani Kernstockovi višji šoli v Mariboru so imeli 12. maturo pod predsedstvom višjega šolskega svetnika Greila. Maturo so napravili naslednji: Otmar Bein. Bokzanin Witold, Brišnik Valter, Der-moulz Edita. Felber lise, Holslattcr Oskar, Krau-tinger Otto, Nachtigal Charlolta, Neger Eleonora, Wolf Max, Šcrer Elfrida, Šolgar Ana, Štanipah Margareta, Ternik Irma, Thalman Gerhard, Wies-thaler Franz, Wres6ner Ana. Imenovanje dveh vladnih svetnikov. Vladni asesor dr. Albert Faller pri uradu deželnega sveta v Celju in vladni asesor dr. Edvvin We-nigerholz pri uradu deželnega sveta v Mari-born «ta bila imenovana vladnim svetnikom. Življenje in smrt v Spodnjem Dravogradu. V Ionskem letu se je v občini rodilo 85 otrok. Umrlo pa je 45 oseb. Najlepše razvedrilo je lepa knjiga! Zato kupite Gogoljeve »Ukrajinske povesti«! Iz Hrvaške Najstarejši hrvatski vinogradnik. Dne 3. fe- beruarja je praznoval v Krapini 80 letnico rojstva profesor Ivan Radič, najstarejši hrvatski vinogradnik in sadjar. Profesor Radič ima za razvoj hrvatskega vinogradništva in sadjarstva velike zasluge ter je obe panogi narodnega gospodarstva stalno pospeševal s številnimi 6lrokovnimi spisi ter s praktičnim udejstvovanjem. Dvajsetletnica Matice hrvatskih gledaliških igralcev. Dne 1. marca bo v Zagrebu slavila dvajsetletnico svojega udejstvovanja tamošnje Matice hrvatskih gledaliških igralcev. Nabiralna akcija v Varaždinn. Do 1. februarja t. 1. so v Varaždinu nabrali 253.000 kun za hrvatsko zimsko pomoč. Zanimiva poroka v Sarajevu. V Sarajevu je bila pred kratkim zanimiva poroka. Pred oltar sta 6topila 103 leta stari ženin in 50 let stara nevesta. Ženin se je tokrat poročil v tretjič ter je imel v dosedanjih dveh zakonih 22 otrok. Za regulacijo Neretve so lansko leto porabili v NDH 30,802.500 kun. Daruvarska hranilnica (štedionica) d. d. v Daruvarju je j>o odobritvi hrvatskega finančnega ministrstva stopila v izvenkonkurzno likvidacijo. Nove občine. Notranji minister NDH je s svojo naredbo ukinil upravno občino Vojkovac v kri-ževskein okraju ter je namesto prejšnje občine ustanovil novi upravni občini Carevdar in Glogov- dosedaj izdale države, kalere so med seboj ideološko in vojaško povezane v borbi proti boljševizmu. Na razstavi je zastopana tudi DNU predvsem z deli, katerih vzgojna tendenca temelji na osnovah državnega nacionalizma. Iz Srbije Zanimiva športna prireditev v Belgradu. Bel- grajsko dnevno in športno časopisje poroča o zanimivi smuški tekmi, ki ie bila dne 17. januarja v Rakovici pri Belgradu. Tekme se je udeležil tudi Slovenec invalid Anton Grošelj, ki je bil rojen leta 1919 na Jescnicah ter je bil dalj časa tudi zaposlen pri KID. V zgodnji mladosti je že izgubil levo roko. Pred leti se je s svojo materjo preselil v Kamenico odnosno Krupanj, nato v Valjevo in končno v Beograd, kjer ima sedaj službo. Že doma se je zelo zanimal za šport ter se je predvsem udejstvoval v nogometu. Prosti čas je uporabljal tudi za smučanje. V Belgradu je pred kratkim nastopil v športnem klubu SK 1913 (v prejšnji Jugoslaviji) ter se je zelo izkazal kot metilec kopja. Dne 17. januarja letošnjega lela se ie v Rakovici pri smučarskih tekmah pridružil tudi ostalim tekmovalcem, med katerimi je bilo več seniorjev, pravih in dobrih smučarjev. Med drugimi sta nastopila tudi Slovenca brata Kavčič in poleg njiju še Zlatnar, prav tako Slovenec. Od Srbov so bili znani smučarji Kandič in drugi. Največ izgledov na uspeh je imel Kandič. Toda rezultat je prinesel vsem veliko presenečenje, ker je enoroki Slovenec Grošelj s svojo lepo stilsko vožnjo potolkel vse ostale tekmovalce. Grošelj je namreč tekmovalno progo, dolgo 800 m, prevozil v 55.1 sekundi in je prišel prvi na cilj. Vsi ostali tekmovalci in številni gledalci so simpatičnemu slovenskemu športniku, ki je na tej tekmi odnesel prvo zmago, priredili tople ovacije. Smrt dveh uglednih Valječanov. Belgrajsko časopisje poroča, da sta meseca januarja umrla v Valjevu tamošnji restavrater in bivši podžupan Mihajlo Matič ter tamošnji veletrgovec in izvoznik Dragan Korač. Oba sta bila velika dobrotnika tamošnje slovenske kolonije, kateri sta vedno očetovsko pomagala ter jo tudi gmotno podpirala. Več Slovencev sta spravila tudi v razne službe, kjer so sedaj preskrbljeni s svojimi družinami. Aprovizacija po posameznih srbskih mestih. Aprovizacija po posameznih srbskih mestih in večjih krajih, se je v zadnjem času nekoliko zbolj-šala ter tudi rednejše posluje. Tako so n pr. v večini srbskih mest delili za mesec januar in lebru-čini srbskih mest delili za mesec januar in februar na osebo po 6 kg koruze po 6 dinarjev za kg. Sladkorja so dobili za januar 300 g. Njegova cena je 43 dinarjev za kg v kockah, odnosno 41 za sipo. Olje je po 70 dinarjev. Ljudje so ga dobili po 100 g. Istočasno je aprovizacija delila tudi po 100 g mila, 100 g pralnih praškov. Soli so pa dobili po 750 g na osebo. Ponekod so pričeli ta mesec deliti tudi meso, in sicer po 20C gr na osebo. Nova tobačne nakaznice. Srbska monopolska uprava je nanovo uredila prodajo tobaka med kadilce. V Srbiji so dobili za mesec januar tobačne nakaznice moški od 20. leta starosti naprej, ženske pa od 25. leta, če so res kadilke in so oblasti mogle predložiti tozadevno potrdilo pristojne občine. Kadilci so dobili tobak za cel mesec, in sicer 10 zavitkov cigaret ali pa 10 zavitkov rezanega tobaka. Športno udejstvovanje v Valjevu. Kakor ostala srbska pokrajinska mesta, je tudi Valjevo v športnem pogledu precej razgibano Mladina goji vse vrste športa. Največ ljubiteljev ima nogomet. Pa tudi boks je zelo priljubljen, posebno, odkar je prišel v Valjevo nastopati Panta Mitrovič, ki je bil pred vojno zaposlen v Sloveniji ter je služil najprej v Celju, nato pa na Jesenicah pri Kranjski industrijski družbi. V Valjevu je nastopil že ponovno pri boksarskih tekmah ter je premaga! več belgrajskih profesionalnih boksarjev, kakor Šišiča in Manojloviča. Preselitev. Pred kratkim se je slovenska kolonija v Valjevu pomnožila za nekaj članov. Iz Kosjeriča se je namreč preselil v Valjevo učitelj Jernej Črnko iz Ruš z ženo Zofijo in sinovoma Mladenom in Jernejčkom. Z njim je prišel tudi njegov stric Anton Novak, ki je star nad 80 let ter je sedaj najstarejši Slovenec v Valjevu. Prav tako je prispel v Valjevo Kristijan Čergolj, ki je bil zaposlen kot ključavničar v Kraljevu. Samopreskrba Slovencev v Valjevu. Slovenska kolonija v Valjevu je za svoje člane organizirala skupno aprovizacijo, .ki dobro funkcionira ter deli med svoje člane vse blago in ostala živila, ki jih je mogoče dobiti na nakaznice. S tem prihrani ljudem precej časa, ker jim ni treba čakati na blago v posameznih prodajalnah. Aprovizacija 11103 Materinska zaščita. Med zastopniki NDH in I namreč prevzame za svoje člane skupno vse blago Nemčijo je bil podpisan sporazum, po katerem uživajo vso zaščito, ki jo nudi nemškim materam nemška zakonodaja tudi liste hrvatske matere in žene, ki so zaposlene v Nemčiji. Hrvatsko zastopstvo v Sofiji. Pred dnevi je odpotovala v Sofijo delegacija hrvatske vlade, ki bo v bolgarski prestolnici podpisala z bolgarskim zunanjim ministrom pogodbo o podeljevanju pravne pomoči med obema državama. Diplome staršem padlih hrvatskih prostovoljcev. Prejšnjo nedeljo je v Zagrebu tamošnji nemški vojaški poveljnik general Kossack ter ga potem ona sama deli dalje. Tako je aprovizacija nabavila v mesecu decembru in januarju za svoje člane večje količine usnja, sukanca in nekaj tekstilnega blaga. Od živil je preskrbela za svoje odjemalce 600 kg posušenih sliv, 3000 kg krompirja, 250 kg jabolk, 123 kg mezge, 100 kg masti ter po 65 kg mila in pralnih praškov. Mesa je imela na razpolago za svoje člane okoli 200 kg. Vrednost nakupljcnega in razdeljenega blaga presega 293.000 dinarjev. Aprovizacija prevzema za svoje člane kadilce tudi ves tobak, ki ga dobe na nakaznice, Drobna Ifuhljanska kronika ^ Sobotni živilski trg. Podjetno branjevke na Vodnikovem živilskem trgu zdaj, ko so je dan že precej podaljšal, pričenjajo z urejevanjem svojih zalog na slojnicah že precej poprej, kakor pa so imele navado v pozni in hudi zimi. Življenje na Ircu pa so vedno oživi Šele okoli devetih. Sobotni živilski trie je hil navaden. Na veliko izbiro je bilo gorizijske cvetače po maksimalnih cenah Vsi prodajalci so danes imeli vzorno napisane cene za vsako blago. Na izbiro so bilo v soboto na trgu lepe in sočne limone. Povpraševanje po pomarančah so je povečalo. Ljubljančani ljubijo ta lepi južni sad. ki je zdaj najboljši. Vsakdo se rad resnično posladka z lepo in rdečo sieilijansko pomarančo. Ker je bil zjutraj še primeren februarski mraz. so trnovske pridelovalke pripeljale in razpostavile svojo zelenjavo in povrtnino v skrbno pokritih košarah. Tudi okoličanke, zlasti iz okolice dobrunjske obalne. so prinesle na tre razne potrebščine. Predavanje o lilgljenl In zdravju. Na 'tretjem rednem predavanju za služkinje bo predavala n zdravju in higijeni gospa dr. Zitko Jožica in sicer danes, v nedeljo dne 21 febr. ob pol 5 popoldne v dvorani Pokra iinske delavske zveze, Miklošičeva e.. 22. Vabijo se vse služkinje in tudi gospodinje in drugi, da se tega predavanja udeleže. Vstop jo brezplačen. Vabi odbor Sindikata jiišno gospodinjskih poslov. Zahvaln. ElizahetnH in Vlneeneijcva konferenca v Trnovem se zahvaljujeta s 1- ranču Leskovic za lir 10(1 - in družini Oomi Sek-Skof za lir 100.—. ki sta jih darovali konferencama meslo venca na grob + gosp Martina Humeka. Bog povrnil DruSt^ii »Dom slepih« v LJubljani so dn rovali; družina Capek. in gospa Maruška Gregorič namešlo venca na krsto pok. gospoda Mrliaa Humek, lir 150. Gospod Stra-žišar Avgust, trgovina z železnino, Gospo-svetska ccsta 2. lir 200. Plemenitim darova-teljcm najiskrcnejša zahvala. Opozorilo. Frančiškanski oder ohveSča svoie občinstvo, dn bo prva prihodnja predstava danes teden 28. februarja ob 5 popoldne in sicer bo uprizorjena veseloigra »piten St. 15«. Vstopnice se bodo dobile od četrtka, 25. febr. dalje v trgovini Sfiligoj. Nn to predstavo žo danes opozarjamo in vabimo k obilni udeležbi. — Frančiškanska prosveta. Danes oh 5 popoldne bodo dekleta Dekliškega doma M. Pomočnico, Karlovška c. 22, ponovno uprizorila nad vse zanimivo igro »Ljudmila«. Priporočamo, da si preskrbite vstopnice pravočasnol »Pričarani ženin«, burka v treh dejanjih, bo vprizorjena danes, ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Do solz se bosto na-sineiali komičnim zapletl.iajem okoli ženina iz Amerike, za katerega se poteguje čevljar-jeva žena Lenka za svojo hčer Urško, a ga dobi sosedova Cilka. Zn vstopnice je veliko povpraševanje. Zato si jih preskrbite v predprodaji pri dnevni blagajni od osmo daljo. Vsi novi naročniki »Knjižic« dobijo vse letošnie šlevilke, za nagrado pa So »Duhovni koledarček 1913'. dokler ne poide. — Ljubljančani! Naročite se na le lepe in ceneno Kniižice Izhajajo vsak mesec. .Naročnina 12 lir Naslove sprejemajo žtipnl uradi, samostanski vratarji. Mladinska založba in uprava na Rakovniku. V veseloigri »Lažnivec«, ki .le .te spisal Goldoni, jo glavni k.lveo: mladost iu ljube- zen. Vsi, ki boste priSIi gledati laži, verjemite mi, voBeli boste odšli in povedali tistim, ki Se niso videli zaplete in razplete laži. Knkol Ka.il Kjel Rokodelski oder, Petrarkova 12. Goldoni: »LAŽNIVEC«, veseloigra, danes popoldne ob 5. Posluiilo so predprodaje dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom. Društvena pisarna, Petrarkova 12-1.. desno. Ponesrečncl v Ljubljani. Mizarjeva žena, 38-lotna Uršula Klinar.iova se je močilo vsekala v levico pri cepljenju drv. — Zaseh-nica, 85-letna Jožefa Blažonova si je v sobi pri padcu zlomila desno nogo. — Dud pes je ugriznil Elizabeto Klavžcrjevo, 24-leluo ženo zasebnega uradnika. Gledališče OPERA. Nedelja, 21. februarja ob 16: rThnls«. Izven. Cene od 28 lir navzdol, — Ponedeljek, 22. fehruarja: zaprto. — Torek, 2.'I februarja oh 17: »Janko In Metka«. Premiera. Red premierski. — Sreda, 24. febr. ob 17: »lleg Iz seraja«. Rod sreda. J. Masscnet: »Thsls«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Athanael — Primožič, Niclas - Sladoljev. Palcnion - Dolničar, suženj -Orcgorin, Thnis — Heybalovn, Krobila — Mlcjnikova, Mirtala — Polajnarjev®. Albina - Spanova. Solo pleSe.io: Bravničnrjeva, Japljevs. Romškarjeva, Kirbos in 1'ogačar. Dirigent: N. Mritof, režiser: C. Pebeveo, zborovodja: R. Siinoniti, koreograf: inz. I. Oolovin, scenograf: A. Gorlovičova, načrti za kostume: J. Vilfanova. DRAMA. Nedelja. 21. februarja oh 17.30: » Ljubljano jo dajmo!« Izven. Cene,od 20 ir navzdol - Ponedeljek. 22. februarja ob ln: »Sneguljilca«, zaključena predstava za G1L. J. Ogrlnc: »V LJubljano jo dajmo!« Veseloigra v treh dejanjih. Osebe: Srebrni — Cesar, Kotija r- T.. Juvaaova, Marica — Levarjeva, Cena. — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec, Tavie — Pečck, Neža — Rakar-jeva, dve priči: Benedičič in Brezigar, Režiser: Milan SkrbinSek. Scenograf: inž. Franz. E. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 21. febr. ob 5 popoldne: Goldoni: »LAŽNIVEC«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dvo uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., desno. RADIO. Nedelja, 21. februunrja. 8 Napoved časa Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organisla Oiovannija Uuzzinlja — 11 Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Ozna-nen.ia v Firenzi — 12 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B Marino) — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O.K Seko-vallič) — 12.110 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasim — KI Napoved časa. Poročila v italijanščini 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba - 13.40 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora vodi dirigent O. M. Sijanec. Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž GORJU P Sergej: Proizvodnje možnosti na Ljubljanskem barju (s posebnim ozirom na vrtnarstvo in sadjarstvo) kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 10.30 Poročila v slovenščini — 111.45 Komorna glasba — 20 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Filmsko glasbo izvaja orkester. vodi dirigent Angelini — 21 Simfonični koncert vodi dirigent A. Ln ltosa Parodl — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Moderno pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Zcrnc — 22.45 Poročila v. italijanščini. Ponedeljek, 22. februarja. 7.30 Operetna glasiia — 8 Nnpoved časa. Poročila v italijanščini — 12.211 Plošče — 12.30 PoročTla v slovenščini — 12.45 Klasična glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent I). M. Sijn-ncc. — Glasba za godalni orkester — 13-40 Pisana glasba — 14 Poročila v italijanščini — 1110 Domovina v vojni — himne in pesmi izvajata orkester in zbor — vodi dirigent Gallino — 14.50 Simfonična glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Prenos i« Rimskega gledališča EL1SEO: Koncerto organizira Rimska Kr. filbarmonična akademija. — Komorni koncert — 18.30 Prenos javnega simfoničnega koncerta iz dvorane »Unione: koncert vodi dirigent D. M. Sijanec,, sodeluje pianist Bojan Adamič — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Lahka glasba — 20 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonično priredbe iz filmov: simfonični orkester družbe E1AR vodi dirigent Ferrero — 21.25 Godba — 21.45 Predavan ie v slovenščini — 21.55 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.20 Klasični orkester vodi dirigent Manuo — 22.45 Po- Iročfla v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imnjo lekarne: t nedeljo: dr. Kmet. Blelweisova c. 43. mr. i Trnkoezv, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar. ! Seienburgova ul. 7. V ponedeljek: mr. Bn-knrčič, Sv. Jakoba trg 0, Humor, Miklošičeva o. 20 in inr, Murinayor It., Sv. Petra e. 78. Nedeljsko zdravniško dežnrno službo bo opravljal od sobote od 20 do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Clber Fran, Štefanov* ulica 7, MALI OGLASI V malih oglasih velja pri Iskan)« «ložbe Tlaka beieda L 0.30, pri laoitovanjsklh Oglasih |e beseda po L L—, pri v««h ostalih malib oglasih pa t« beseda po (f 0.60. Davek »e računa posebej. Mala oglsse j« treba plačati tako) pri naročila. S Službe 1 JStclo: Perfeklna kuharica ki bi opravljala tudi druga hišna dola, želi službo pri boljši družini. - Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Pridna« 1131. a Dekle vajena hišnih del, šivanja ln tudi nekoliko kuhe, želi zaposlitve prt boljši družini. Grem tudi za sobarico. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Vestna« St. 1147. a Bolniška strežnica Emožna samostojnega go-spodlnjstva Išče primerno službo. Opravljala bi tudi druga lažja dela. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Strežnica« št. 1169. a | SUižin j Dobe: Perfektno kuharico Išče manjša, boljša družina v Ljubljani za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Tlača ln hrana dobra« 1137. b Služkinjo sprejmem. Florljanska ul. 26-1. b Pošteno služkinjo Iščem za vsa hišna tn vttna dela, zmožno nekoliko kuhe. Predstaviti se je vsak dnn do 1. marca od 9—12 dop. Naslov v upr. »Slov.« št. 1128. b [Kiipimpl Smrekovo čreslo lepo, zdravo ln suho ter ježlee — kupuje vsako količino CSNJARNA J. LAVRIO, 6t Vid pri Stični — Ljubljana. Volnene krojaške odpadke ln volneno trikotažo, kupujem. Cankarjevo nabrežje 3, Ribja ulica 8. (k Prodam veliko zalogo inanu fakturo, lokal, stelažo ln skladišče zaradi opustitve obrta. Potrebno milijon lir. Ponudbo na upravo Slovenca« pod »Ugodno« štev. 1196. 1 po meri, večje količine. Naročila sprejema tvrdka Kobl, Gajeva »-II. 1 Kompletno kuhinjo posteljo z dvernl modrocl tn odejo, kraHen kauč, Bedeča banja ln razno prodam. - Pred škofijo št. 16-111., desno. 1 Jesenov les večjo količino jesenovlh hlodov kupimo. Ponudbe na K o 1 b & Predallč, Ljublj., Kongresni trg 4. TeL 40 83 DRVA P R E H O Q G O H B A C GLEDALIŠKA 14 Pisalni stroj v dobrem stanju aH v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuje ln plača najvišje cene. »Everest«, Prešernova 44. k Rezan in okrogel trd les ponudite vagonske količine z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro: »Takoj plačljivo« štev. 889. k Pomaranče in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Blolvvelso-va cesta št. 29. za električno in avtoge nično varenje kovin. — Steklarstvo Klein, Frančiškanska 8. 1 Za mačje kože plačamo dobro ceno, kupujemo tudi kože domačih zajcev, samo velike, zimske. ROT, krznarstvo, Mestni trg G. (k Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelvveiso-va cesta gt. 29. k Kuharico Folldno dekle, iščemo k dvem odraslim osebam v centru mesta. - Naslov v upr. »Slov.« št. 1173. b Tekstilnega strokovnjaka Iščemo; poučeval bi teorijo tekstilno stroko. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Tekstillja 1195.« b Postrežnico sprotno sprejmem za nekaj ur dopoldne ali ves dan. - Naslov v upravi »Slov.« št. 1194. b Hišno pomočnico veščo vseh gospodinjskih del, sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenca« pod gtov. 1193. b Fotografa -injo Izvožbano ln vestno sprejme »Omnla«, foto Ljubljana. b Šoferje za poljedelske traktorje sposobne — Išče Zavod »Emona«. Službeni pogoji ugodni. Ponudbe je nasloviti na zavod »Emona« v Ljubljani, palača »Bata«, ali na urade tega zavoda v Kočevju in Črnomlju. | Unfereci | Vajenko v trgovino z mešanim blagom takoj sprejmem, f. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trgovina 1168.« v Čevljarskega vajenca Bprejme Zlmšelc, Rožna dolina, Predjamska 18. v B Žtonlt | Kupim konja srednjo težkega, 4 do 6 let starega. Plačam dobro. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1178. Inštruktor Reven akademik, odličen matematik, inštrulra za srednjo šolo. Naslov v Statve-mehanične kupimo. Vse širino t Ponudbe jo poslati upravi »Slov.« pod »Statvo 1030«. plačam nai>»«jo ceno M. čuček, Sv. Petra 13 Dva dobra gumi plašča za voz 740X140 cm, kupim. Sedej Ivan, Rožna dolina o. VIII-12. ' k Okrogle hlode 15 do 20 ms (smrekove ali jelove, kupim. - Pls mene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Okrogel les« št. 1148. k Srebrnino ln različne srebrno kovance, za zbirko, kupim Naslov v upr. »Slovenca« št. 1149. k »Zephir« ali slično peči dobro ohranjene, ter par mizarskih miz (Hobel-bank) kupi tvrdka J, Lavrič, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. k Šivalni stroj in harmoniko kupim. -Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Dobro ohra njen« štev. 1132. k Vreče, stare biciklje, biclkelj gume ln pisalni stroj. Plačamo zelo dobro Gasogeno Merkur, Puhar-jeva ulica 6. k Radio aparate iz uradne Bhrambe kupimo. Interesenti naj se zglasljo s potrdilom od mestnega magistrata pri tvrdkl PHILIPS RADIO D. Zrlmšek - Ljubljana, Ulica 3. maja, katera bo takoj dvignila aparat iz shrambo. f|ftvto-motQrl Motor 10 PS zamenjam za motor 5.5 PS ln 4 PS. - Brezovica pri Ljubljani št. 16. upravi »Slov.« št. 1108. u štev. 1063. Motorno kolo 200 do 250 ccm, znamke »Zlndap« ali USA, kupim. - Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Dobro ohranjen« Stekla Krogijiene ležaje krožno žage, vroteha in drugo železnlno dobile v novi trgovini »Ferrum« - Leon Stupica Ljubljana, Gradišče št. (poleg Uršullnk). Mizarji! Okovje, orodje ln drugo železnlno dobite v novi trgovini »Ferrum« - Leon Stupica Ljubljana, Gradišče št. 2 (poleg Uršullnk). Športni voziček ln otroško gajblco prodom. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1138. 1 Likalnik na oglje, toža 6 kg. se proda. Sv. Petra nasip 51 Prodam A.-Ž. panje solidno Izdelane, z najno vejšlml izboljšavami. Ce na zmerna. Na ogled na Tržaški e. 17, mizarstvo, Električni mlin z dvema paroma kamnov in čistilni stroj, prodam Ogleda se v pogonu. Ml zarstvo: Saje, Vel. Loka Gramofonske plošče dobro ohranjeno dobite že od 10 lir naprej v trgo vini »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo) Črn damski plašč s krznenim ovratnikom, dobro ohranjen, prodam Naslov v upravi »Slov. pod štev. 1127. Triciklje in cize na gumi kolesa, razllčn velikosti, dobavlja takoj Gasogeno Merkur, Puhar jeva ulica 6. Otroški voziček globok, bel, prešit, zelo dobro ohranjen, naprodaj za 1700 lir. - Naslov upr. »Slov.« št. 1174. 1 Krasno relikvijo sv. Barbare, opremljeno z vsemi dokaznimi doku mentl, oddam. - Pismene ponudbo pod : »Barba ra št. 1172 upravi »Slov.« 1 Sadje in zelenjavo vedno sveže pošiljke nu di en gros ln en detall po najnižjih cenah Anto nlja Baloh, Kolodvorska ulica 18, dvorišče. 1 Šivalni stroj pogrezljlv, dolg čolniček prodam. - Polzve so pr hišnici Pred škofijo 19. »Singer« šivalni stroj pogrezljlv, prodam. Rož na dolina, cesta VII. št. 26 Otroške vozičke ploboke in športne, dobite v večji i/Mri. domnče izdelave, stara kvnliteta in lepi modeli — pri tvrdki »TRIBUNA« — Ferdo Lazar Karlovška cesta št. 4 Došla je nova pošiljka otroških vozičkov, globokih ln športnih. V zalogi imamo tudi vozičke domačega izdelka. Cene zmerne. Oglejte »I našo zalogo pri »Tehnik« Ba-njal Josip, dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 20. I" Sobe j Oddalo: Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Zorman, Marmontova 41. Manjšo sobo čisto, oddam mirni osebi. Bohoričeva 20-1., levo. s Lepo sobico s poseh. vhodom, opremljeno ali prazno, 3 min. od tramvaja, oddam najraje gospodični. Ižanska c. 39, Juvan. mejo: Samsko sobo opremljeno, strogo sepa-rlrano, Iščem. Po mož nostt v centru. Plačam več mesecev naprej. Po riudbo pod »marce« 1158 upravi »Slov.« Gospa s 4 letnim otrokom Išče sobo s souporabo kuhinjo ln kopalnico. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nujno« št. 1191. s j Stanovanja j Križanka št. 75 1 2 J 4 5 0 7 a * 10 11 12 13 14 15 101 It 10 j N 21) 21 22 1 » 1 1 24 25 20 27 i 1 m 29 30 31 32 ii 34 35 30 37 38 39 40 41 ; 1 43 44 45 46 47 4S 4y 50 51 52 53 54 53 50 57 58 50 l!0 1 j Vodoravno: 1. ruska vladarica, 0. vodna naprava, 16. mešanica, zlitina, 20. sestavina zraka, 21. ukrasni pridevek (tujka), 23. skandinavsko božanstvo, 24. tuje žensko ime, 25. slovaški politik, 26. kmečko orodje, 27. dvoparkljar, 28. slovanska pijača, 29. obravnava (tujka), 30. elektrotehnični izraz, 31. slovenski zemljcpisec, 32. drag kamen, 33. matematični izraz, 34 zdravilna rastlina, 37. ravnina, 40. verz, del pesmi, 42. reka na. Hrvatskem, 44. mesto na Nizozemskem. 46. pastirska domačnost, vaška prisrčnost (tujka), 47. žensko inte, 48. čad, 40. starorimski denar, 50 ud družine. 51. Cankarjeva povest, 52. odrska priprava, 53. alriški ptič, 54. gozdni ptič. 55. letenje, polet, 56. mesto v severni Italiji, 57. masaža, vtiranje, 5S. prebivalec Estonske, 50. loščilo, 60. daljava. Navpično: 1. slovenski znanstvenik (Bajke in prijKivedke), 2. grška sveta gora, 3. vrsta mesa. 4. vzhodni krivoverec, 5. nauk o govorništvu, 6. iznajdba, 7. kovaška priprava. 8. pripadnik izumrlega naroda, 9. veronski slikar (1528—158$), 10. del strehe, 11. nepoklicni delavec, 12. nemški vladar, 13. del Makedonije, 14. močvirski plin, 15. francoski antropolog (1830—1911), 16. vstajenje, 17. angleški gosjxxiarstvenik (1S42-1924), 18 grški risu 82-41 Jilclo: Manjše stanovanje Iščeta preprosta zakonca. Gresta tudi po dogovoru kot pomoč na vrtu ali za hišnika. Polz^ se: Jurč-kova pot 102™ c gu imjcm| Iščem lokal Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prometna ulica« št. 955. m Gostilno po možnosti z vrtom, sprejmem v najem. Fani Trevon, gostilna »Dimnikar«, Dol. Logatec 42. n Večje kmečko posestvo v bližini Ljubljane so odda pod ugodnimi pogoji kmečki družini v najem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Vestnost« štov. 1059. n Večji travnik ln deteljlšče, v predmestju ali v bližini Ljublja ne, vzamem v najem. Ponudbo staviti Zcgozl, Gallusovo nabrežje 33. n Poizkusite In uverlll se boste, da najugodnejše vnovčlte ali kupite znamke vseh držav kakor tudi »JOL« albume ln vse fllatlllstlčne potrebščine v Knjigarni Janei Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 1 Tel. 44-21. Filatelisti! Ugoden nakup raznih fllatellstlčnlh novosti: znamk, filatelistične literature, katalogov, »JOL<< albumov Itd., dobite pri fllatelijl »MLADINSKE ZAL02BE«, Ljubljana, Stari trg št. 30. čevljarski stroj (cilinder) dobro ohranjen prodam. Snoj, Velebltska št. 3, Glince. 1 Trgovci! Peki! štirikolesno ročno dlro, nosi 600 kg, prodam. -Pirš, Tesarska 7. 1 Otroški voziček nov, eleganten, poceni naprodaj. Bohoričeva ul. 3 (pritličje, levo J. 1 Veliko izbiro znamk v serijah ln posamezne nudi trgovina Cešnovar, Ljubljana, Rimska c. 2. -Ogled brezobvezen 1 Ceno nizke 1 IdsiuikI Delnice TPD kupimo. Ponudbe s navedbo cene ln količine na upravo »Slov.« it 1041. KINO I»1ATI€A DVA FILMA DNEVNO: Ob delavnikih ob 14 30 in v nedeljo ob 10 30 • Pustolovci«. Ob delavnikih ob 1 6 30 In v nedeljo ob 14.30, 16.30 ln 18 30 »Krvava obzorja. Dlictnl A vri Napeta kriminalna zgodba z rilSIVlUIbi varljetejsklml točkami, glasbo In plesom. — Camllla Ilorn, Ita Rlna, Ivan Petrovič. Krvava Najsenzaolonalnejsl film sezono I nrvdva - Luisa l'"erlda v vlogi boljševl-ahiKrlo ške komtsarke Darja! • Osvaldo ODZOlja Valentt. Rolf Wanka, Valentina Cortesol — Režijska ln Igralska umetnina! rEU KINO SLOGA ",0 ToJko pričakovani In taželjent film je tus »Prepovedana glasba« i baritonom Tito Oobbl t glavni vloirl. Pole* nJega Marla Mereader. Lorodana. Carlo Romano Predstav« od 14 30 nre dalj« Konec ob S0.15. tku. KINO UNION ,M1 Filmsko delo Is modernega življenja »Zapeljivka« V Klavnih vlogah Adrlano Rimoldl. Dina Sassoll, Carlo Romano ln drugI... PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18.15; ob nedeljah In praznikih ob 10.10. 14 80. 16 30 tn ob 18.3(1 KINO KODELJEVO Telefon 41-64 DrugI del senzao. filma »Malajski plratje» »Dva tigra« Masdimo Oirotti-Alanova Izvrstna burka najbolj komičnih zaplctljajov »Nezvesti soprog« Hnna Moser, Theo Lingen-Lucie Englisch Predstave: nedelja 14.30 In 17, delavnik 17.30 basničar, 19. prelaz ined Peearo in Riminijem, 35. starorimski odličnik, 36. pripadnik izumrlega naroda, 3S. ostrivec (tujka), 39. arabski naslov, 40. telo, postava, 41. malik (tujka). 42. del vojskovanja, 43. žensko krstno ime 45. ud družine. Rešitev križanke it. 74 Vodoravno: 1. otrok, 6. Kserkses, 14. lberec, 20. rvač, 21. oratar, 22. Azazel, 25. ave. 24. ne-kaloličan, 25. anali, 26. I'an, 27. agonija, V), kukavica, 52. Jera, >4. Mav. 55. iguman, 57. slučaj, 42. ahat, 44. Fnns. 45, rtič, 47. okis, 4«. oporoko, 50. njiva, 51. enakost, 5». lepotec, 55. tekač, 54. tarok, 55. tank, 56. agava. Nnvpično: 1. ornament, 2. tveganje, 5. R«. kovnik, 4. oča, 5. kot, 6. kroj, 7. Salamina, 8. etika, 9. račun, 10. krak, II. Sana, 12. Fzav, 15. suni, 14. Iza. 15. Bela, 16. Elija, 17. Itn. 18. Eva 19. cenn, 26. pehota, 2S. nisva, 29. igrač, 51. Cnpek. 55. rnkev. 56. UTET, 57. skok, 58. list, 50. usta, 40. čoln, 41. jopa, 45. taca, 46. čar, 47. oko, 49. rog. Nogometno prvenstvo od nedelje do nedelje V torkovem poročilu o državnem nogomet-prvenstvu smo zapisali, da nosi zastavo snet Livorno. Borba v Rimu ni bila lahka; ugledno moštvo Lazia, čigor napadalno vrsto vodi izkušeni Piola, je napelo vse sile, da bi si zagotovilo vsaj neodločen izid. Ves trud rimske enaj-storiro pa je bil zaman; 25.000 gledalcev, ki so prisostvovali tekmi, je moralo že v prvem polčasu priznati, tla gre Livornu po vsej pravici sloves moštva, ki nosi zastavo. Livorno je zmagal z 0:1 in j)o premoči v igri bi bila razlika lahko še večja. Preteklo nedeljo je zlasti presenetila Ro-logna, ki je odpravila Ambrosiano s 3:1. Znamenje, da je Bologna v sijajni formi. Isto valja seveda tudi za Livorno. Oba junaka pretekle nedelje — Bologna in Livorno — se bosta spogledala danes na igrišču slednjega. Ko je Ambrosiana naletela na Bologno, jc morala odložiti zastavo; ali sc bo zgodilo tako tudi Livornu?. Če ne bi imel Livorno prednosti lastnega igrišča, bi bilo to zelo verjetno: tako pa je bolj verjetno drugo, da si lio Livorno k svojim 29 točkam pripisal še eno ali dve. Spored 21. kolu jc tale: Trieste: Triestina Milano, Vicenza: Vicenza — Venezia, Firenca: Fiorentina — Torino, Rim: Roma — Liguria, Genova: Genova — Atalanta. Torin: Juventus Lazio, Livorno: Livorno — Rologna, Milan: Ambrosiana — Bari. Od vodilnih moštev, med katera lahko prištevamo |irvR štiri (glej razpredelnico!), je gotovo, da bo Ambrosiana premagala Bari in tla bo imela nocoj že 29 točk. Torino in Juventus imata precej močne nasprotnike in je verjetno, tla Ik> prvemu ali drugemu to nedeljo sjiodletelo. * Za nogometno prvenstvo dunajskega okrožja so odigrali preteklo nedeljo samo dve tekmi. Dunajski Sc je premagal WAC s 3:1, FAC pa je odpravil Ifapid kar z 7:1. V prvenstveni razpredelnici vodi Dunajski SC z. razliko v golih 26:19, sledita pa Vienua in WAC. Knjige! Vse vrste anttkvarnlh knjig, revij In časopisov, kakor tuty M HU2tyka. Aspirin. V . " C MJJ7 hiSL Posestva Stavbno parcelo 1400 ra' - na njej že pričeta stavba - 5 minut od postajo Dev. Mar v Polju, poceni prodam. Naslov v upr. »Slovenca« št. 1141. Travnik v Bizoviku prodam. - Poizve so na Gmajni št. 1. P Pozor stavbeniki in hišni posestnikil Dobavljam, polagam ln stružlm stare parke t p Josip Brleč Kolodvorska 28 Ljubljana Modroce patentne posteljne mreže. Momane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnih Ljubljana, Mostni trg 18 Šperano spalnico lepo, par mcsecev rabljeno, prodam zaradi selitve. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 1153. š Čitajte in širite »Slovenca« 1 Novi naslovi Frančiškanska al. 8. Telesa 45-18, Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje in razmnožuje, l.r.vratija vse Informacije ter razna osebne usluga »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra eeeta It. S. S. Van Dine: 2 Umorjeni Kanarček Dosedanji! vsebina: Žo vof tednov so napadali Časopisi iiui-olnika nowyoi-Sko okrožno upravo Johna F. X. Markliuma, kor sn njegovemu urniln ni posrečilo dokazati krivdo lopovom, ki .iili je policij« prijela. Zaradi prohihicije io nastalo v New Vorku lepo število raznih nočnih lokalov, ki so po mne-nju policije postali tudi zu veti m-h in shajališča zloiMncov. Ko so jo zgodil So nmor ia rop v nokein hotelu in Sta bila v zvezi s tem zahrbtno ustreljena dvn policijska agenta. po jo Markliam odločil, da so bo sam osebno posvetil preiskavi lega zločina. Prav o tem pripoveduje v klubu Vanceju in S. S. Van Diueju. »Zares lep primer!«, je godrnjal Marli ha m. »Zdaj moram postali celo raziskovalec, ker mi niso zbrali dovolj dokazov, ali vsaj pravih dokazov, da bi bilo mogoče doseči kako olisodbo.« Vaitce je dvignil glavo in se ironično nasmehnil. »Zdi so mi, da jo težava v tem,« je dejal malomarno, »da policija ni izvezbana v zakonitih procedurah in se trdovratno oklepa prepričanja, da dokazi, ki morejo zadovoljili povprečnega človeka, morejo prepričati tudi sodišče. Odvetniki prav za prav ne potrebujejo dokazov. Treba jim jo znanstvenih strokovnih izrazov. Možgani normalnega policista pa so preveč razviti, da bi so mogli ujemati s pedantnimi zahtevami prava.« »Nismo tako daleč,« je ugovarjal Markliam, ki 60 je skušal šaliti, čeprav je napor zadnjih tednov precej razmajal njegovo ravnodušnost. >če bi no bilo pravil glede dokazov, bi so moglo zgoditi veliko krivice v škodo■ nedolžnih. Tudi zločinec ima pravico, da ga naša sodišča ščitijo.« Vanco ja zazehal. »Moral hi bil postati pedagog, Markham. Naravnost čudovito jo, kako si so mogel poglobili v vso najbolj avtoritativne govorniške odgovore lia račun kritike. Kljub temu pa meno nisi prepričal. Uotovo se še spominjaš primera VViseon-sin, o ugrabljenem možu, o katerem je sodišče trdilo, da je bil verjelno mrtev. In ko se je končno pojavil živ in zdrav med svojimi znanci, jo v zapisnikih šn vedno ostala izjava, da je verjetno mrtev«. Tudi vidno dejstvo, ki ga je bilo mogoče dokazati, da je namreč zares živ, je sodišče smatralo kot postransko stvar, ki ne spada k zadevi. Potem jo še zelo nenavaden primer — na katerega prav lahko naletimo v tej lepi deželi — človeka, ki je v eni državi blazen, v drugi pa popolnoma pameten... Priznati moraš, da preprost človek tega nikakor ne more doumeti. Tak človek bi menil da je blaznež prav tako blazen na enem bregu reke kakor na drugem. Tudi bi bil mnenja, da človek, ki jo živ, ni mrtev, t »Čemu to učeno razpravljanje?« je nekoliko razdraženo vprašal Markham. »Zdi se mi, da se nanaša prav na tvojo sedanjo zadiego,« mu io mirno pojasnil Vance. »Policisti, kj niso odvetniki, so te spravili v lepo zagato, kajne?... Čemu neki ne pošlješ vseh policijskih agenlov študirat pravo?« »Zares izvrsten svetovalec si!« jo odvrnil Markham. »Prav gotovo lii si ne pridobil simpatij svojih rojakov, če bi na njihove kritiko odgovoril s tem, da bi jim svetoval, naj ustanovijo na policiji pravne tečaje!« Tedaj nam ostane samo še Shakespearejeva rešitev: »Usmrtimo vse odvetnike!« »Kot začetek,« je dejal Markham, »ti lahko po-vem, da sem sklenil, da bom osebno vodil vse poizvedbe, ki so potrebne v zvezi z zločini, ki izvirajo iz nočnih lokalov. Včeraj sem zbral vse nučelniko svojega oddelka in od zdaj naprej bo izžarevala neposredno iz mojega urada vsa konkretna aktivnost. Poskrbeti si hočem take dokaze kakršne potrebujem, da bom mogel doseči, da sodišče obsodi...« Vanco je počasi vzel cigareto iz škatlje in potrkal z njo po naslanjalu svojega stola. »Tako! Torej hočeš nadomestiti oprostitev krivcev i. obsodbo nedolžnega?« Markliam, ki so ga te besedo zadele, ga je pogledal. »Nočem hlinili, da no vem, kam meriš s svojimi besedami,« je dejal nekoliko trpko. »Vrnil si so k svojemu najljubšemu predmetu o manjvrednosti stvarnih dokazov v primeri s tvojimi psihološkimi teorijami in estetskimi hipotezami.« »Brez dvoma!« je malomarno pritrdil Vance. »Tvoja vera v materijalne dokaze je naravnost razorožiljoča. Ob njej umolkne moč razuma. Tre-petam za nedolžno žrtve, ki jih boš zapletel^ v svoje zakonite mreže. Iz vsakega obiska zabavišča boš naredil strašno tveganost.« Markham je nekaj časa molče kadil. Kljub živahnemu razpravljanju ta dva moža nista nikdar mogla hiti nasprotna drug drugemu. Njuno prijateljstvo je bilo dolgotrajno in utrjeno in kljub različnemu značaju in neenakemu mišljenju, so njuni medsebojni odnosi počivali na trdnem temelju medsebojnega spoštovanja. Končno je Markham povzel besedo: »Čemu tako ohsoltilon odpor do vsakega ma-terjalnega dokaza? Priznam, da jo zaradi njih včasih mogočo zaditi s pravega pota, vendar pa mnogokrat neizpodbitno dokazujejo krivdo. Saj je eden izmed naših najboljših pravnikov dokazal, da tvorijo najbolj zanesljivo podlago, ludi če so le postranski Neposreden dokaz je zaradi narave zločina le redkokdaj mogoče dobiti. Če bi sodišča bila odvisna samo od tega, bi večina zločincev bila na prostem .. .< »A jaz sem prav imel vtis, da je ta dragocena večina vedno vživala svojo neomejeno pro-stost!« Markham se ni zmenil za te prijateljeve besede in je nadaljeval: »Vzemimo naslednji primer: Ducat odraslih ljudi je videlo ueko žival, ki je bejtala po snegu i h trdi. da je to bila kokoš. Nek otrok pa, ki je tudi videl to žival, izjavlja, da je bila raca. Po sledovih v snegu je mogoče dognati, da je bila resnično raca. Ali ni torej jasno, da se je večina ljudi motila?« »Pustim ti raco!« je brezbrizuo pnstal Vance. »Hvaležno sprejmem ta dar,« je nadaljeval Markham. »in iz tegu izvajam dalje: Ducat ljudi vidi človeka, ki hodi po snegu in prisega, da jo bila ženska, medtem ko neki otrok trdi, da je bil moški. Priznati moraš, da bi sledovi moških nog v snegu dovolj jasno pričali, da je bil zares moški in ne ženska?« »Nikakor ne, dragi Justinjan, »je ugovarjal Vance in počasi stegnil noge; »razen če bi mi ne mogel dokazati, da ima človek bolj razvite možgane kakor raca,« »Kaj imajo tukaj opraviti možgani?« je nestrpno vprašal Markham. »Nikdar nisem slišal, da bi možgani bili v zvezi s stopinjami v snegu.« »Gotovo ne s sledovi, ki jih je pustila raca. Prav pogostokrat pa so možgani v zvezi s sledovi, ki so jih naredile človeške noge.« »Me hočeš poučevali o antropologiji, o darvi-nistični prilagoditvi ali o metafiziki?« »Nikakor ne,« ga je pomiril Vanca. »Govorim le o preprostem dejstvu, ki se naslanja na ugotovitev ...« Danes dopoldne ob 9 l,o otvoritev llermesovegu reprezentančnega turnirja Agilnj igralci namiznega tenisa sP bodo spet zbrali danes dopoldne ob vrsti; danes bodo odigral? prvi del. 28. t. m. bodo nadaljevali. 7. marca pa zaključili zanimivo tekmovanje predstavniških skupin ljubljanskih klubov. Šport v kratkem starosti se udele-nemških telovadnih društvih. Doslej jc ustanovilo 3>(M) društev posebne oddelke za najmlajši narščaj. 250.000 otrok do 10. ileta žuje redne telovadbe v " vih. Doslt za E. Villaplana je postavil v Barceloni nov državni rekord v hoji na 30 km. S svojim najnovejšim uspehom se je jHivzpcl Villaplana med naj boljše pešce na svetu. 30 km je prehodil v 2 urah 3+ min. 51.7 sek. Svetovni rekord v tej panogi atletike ima Schmidt iz Hamburga z znamko 2:30:33.6 V visokih Tatrah so priredili Slovaki svojo državno prvenstvo v smučanju. Prireditvi jc prisostvoval tudi minister vojske general Cat-los. Najboljši med tekmovalci klasične kombinacije je bil Slang. V teku nu 18 km sc je uvrstil med najboljše, v skokih pa si je z rezultatoma 4-5 in 45.3 m zagotovil državno prvenstvo. O dobrih plavalnih časih j>oročajo iz danskega mesta Aarhusa. V plavanju na 100 m pro- OKVIRJE rr.r 4 KLEIN sto je zmagala Nathansenova s časom 1 min. 6 sek., na 200 m prosto pa Harupova z 2 min. 24.8 sek. Obe znamki sta zelo blizu svetovnim rekordom. Ragnhilde llvegerjeve ni bilo na teli tekmah; iu če bi bila, je vprašanje, če bi bila prva. Mednarodna zveza zn dviganje uteži je potrdila nov svetovni rekord, ki ga je postavil Madžar jenoe Ambroži v obojeročnem potegu / znamko K)*) kg Kakor znano, prijKida Ambroži lahkemu razredu težkoatletov. SGARAVATTI SEMENU 5. A., PADOVA Sernenti di Ortaggi, Foraggi erc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. POVEST PILOTA ŠTEFANA 71. m Q Naročajte S LOVE ti CA- najcenejši slovenski dnevnik, To dolgem trpljenju jc umrl 1. t. m. naš dragi, nepozabni, edini sin ln brat ANTON KRMEC v 21. letu starosti. Vse, Ul ste ga poznali, prosimo, molite zanj! Ljubljana, Kranj, dno 18. februarja 1913. Globoko žalujoči: TEREZIJA, mati; CIRILA, ANICA, STANKA, sestre. PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KNJIGOVEZNICA »sii iisnU V LJUBLJANI KOPITARJEVA G/II v svoji crtaiuici razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi, tstotako izvrši tudi vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanjo damskib torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, de aamic, kovčkov in drugega nsnjenega galanterij, blaga Vam nndi te pred; meto vedno v lepili, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUZITE SE JIH V kleti sem pobral dragocenosti, ki so se mi zdele največ vredne, v majhen zaboj. Tudi zapisnk sem vzel s seboj. Nato pa sem zaboj odnesel k letalu, ga dobro privezal in ga potegnil v trup. To bo pač lep »spomin« na moje trpljenje in —'< srečno vrnitev. To dolgem trpljenju jc Bogu vdano umrl v 74. letu starosti naš srčno ljubljeni mož, oče, dedek, brat, stric, tast in svak, gospod ISTOV ANDREJ nadzornik 1.1, linij v pokoju Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 21. febr. ob 4 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Radovljica, dne 19. februarja 1943. Rodbine: Pristove, Dolžanovn, Bregarjevn in sorodstvo. I Z D E L 0 - V A L N I C A HARMONIK FLEISSI0SIP LJUBLJANA BLEIVVEIS0VA 35 Vam nudi veliko izbiro piano harmonik Zadnjo posorlo bencina sera odnesel v letalo. Vzel sem s seboj še kompas in zemljevid, ki sem ju staknil v pilolovi torbi. Skoraj sem si bil svest uspeha. Storil sem, kar sem mogel. Če bi le točno vedel, kjer se nahajam. Jordan Jovkov: Razsodba Začudenje Bistričanov se je takoj spremenilo v godrnjanje. »Ta čitak1 je pa znorel!« je besno zavpil nekdo. »Glejte ga, glejte, kam je krenil!« — je vpil drugi. Bolj ob slrani pa se je nekdo široko in glasno režal: »Ha. tako, Mustafa! llahaha! Le se tako naprej! Hahaha.c Bil je Danail. Stvar je potekala po njegovem okusu in bil je zadovoljen. Hrumenje med kmeti je narašalo, a Tokmakčija je stopal kar naprej enako samozavestno in široko. Tik za njegovimi petami so 6o hodili sodniki in eden izmed njih si je nekaj zapisoval na listek. Tokmakčija se je spustil navzdol k vozovom. Tatn je stala Marijina hči in ga gledala. Ko je bil že malo mimo nje, je dvignila glavo in zapičila pogled vanj. Pod tem pogledom in pod pogledi kmetov, ki so v veliki gruči hodili za njim. je Tokmakčija hodil naprej kakor nespameten junak, ki se izpo^ etavlja toči krogel. Hodil je, dokler mu niso rekli dovolj. Hrušč med kmeti je za kratko zamrl in nenadno znova zakipel. Ko je razvidel. da je prost, je Tokmakčija brez obotavljanja stopil k svojemu vozu. šel je mimo Saafet Mola, toda bolnik ga ni opazil; ležal je r.a ttozu, zavit v rjuhe, in njegove mrzlične oči. dva oglja 6redi voščenega obraza, niso gledale lok- i Turek, ki prebiva na bolgarskem podeželju. makčija ali kmetov, ampak 60 srepo in nepremično buljile v docela drugo smef — tjakaj, kjer je stal njen voz. Tisti trenutek 60 prišli ponj. Ali Saafet Mola ni mogel hoditi, zato 60 ga pobrali z vozom vred. Ali zato, ker mu je bolezen zmešala pamet, ali iz neskončnega zaupanja v Tokmakčija, ali pa iz kakega drugega vzroka, Saafet Mola je pokazal tisto črto, po kateri je malo pred njim hodil Tokmakčija. * Tokmakčija je že sedel na vozu daleč od sodnikov in trušč jeznih kmetov se je dvigal za njim, kakor brenčanje čebel v ulju. Polotila se ga je nekaka mrzlica, oči so se mu blestele, bilo mu jc lahko in veselo pri srcu. Istočasno pa je nekje v globini duše čutil topo in nejasno bolečino. Nekaj mu je pritiskalo na mozeg in ni 6e mogel usta viti ob kaki določeni misli. Eno mu je jasno plavalo pred zavestjo: žeja, peklenska in neutolažljiva žeja; zavoljo nje 60 nui trepetale roke in vse telo, pred očmi pa nui je nenehno migotala v omarici v hiši 6krila steklenica žganja. S pravim sla-dostra6tjem je mislil Tokmakčija, kako bo prižel ustnice na grlo steklenke in pil, pil... Rustein, priča vsega, kar se je pred kratkim pripetilo, se je obrnil proti dedu in ga, smehljajoč se. hudomušno pogledal. Ta predrzni posmeho-valni pogled je razkači! Tokmakčija, da se je zadri: iKonje glej, neprediprav ti! Vozi, ker 6va se zakasnila.« Nc dolgo zatem pa je v novem prilivu veselja, ki mu ni vede! vzroka, zavpil Rustemu: »7apoj kaj; Rustein! Zapoi kaj lepega.« Ne da bi počakal na odgovor Rustema, ki 6e ni niti obrnil, 6e je Tokmakčija zagledal na polja. To pot so mu oči obvisele na nekem vozu, ki 6e je bil spustil po drugem pobočju tistega hriba, kjer se je vršila sodba, in se je premikal počasi, tako počasi, da 6e je zdelo, kal^or da stoji na mestu. Eden izmed konj je bil bel, drugi črn — to 6e pravi Saafet Molov voz. »Moral bi ga pogledati«, je pomislil Tokmakčija, »moj prijatelj je, vrhu tega bolan.« In zapove Rustemu, naj požene na ono stran. Tokmakčija 6e že zdavnaj ni sešel s Saafet Molom in nehote je poiskal besede, ki naj mu jih reče. Pozdravi in povpraševanje po zdravju je minilo prisrčno in gladko, kakor na pamet naučena naloga. A pri moji veri, da ga je bolnik brez odloga povprašal: »Zakaj si napravil tako?« To vprašanje, ki ga je sam polagal Saafet Molu v usta, je Tokmakčija zmedlo. Poiskal je dokazila, ki bi mu jih moral dati, začutil je vso težo svojega početja in kakor da se je prvič zavedel samega sebe. »Alah! Alah! je zaječal, »kaj sem storil!« Stegnil 6e je in pogledal naprej: Saafet Molov voz je bil že daleč. »Velik grešnik sem«, 6i je misli! Fokmakčija in jiograbilo ga je resnično sovraštvo do samega sebe, »žganje pijem, ne držim prisege, lažem... Lažetn, lažem kot poslednji cigan. Ko pa je nanizal najtežje očitke, ki si jih je mogel naprtiti, 6e je nenadno razdražil in začutil potrebo, da se zaščiti in opraviči. Predvsetr ga je pograbila jeza na Kaaict Mola, ki se mu je zdel zdaj najhujši sovražnik. »E. dobro,« mu je Tokmakčija je odgovarjat v mislili, *slab sem, grešnik sem... A ti? Ali nisi pokazal iste meje?« Zdrznil se je, pomislil trenutek in v mislih mu je kakor blisk šinil strašen 6um. »Ali ni tudi on?«, 6e je vpraševal Tokmakčija. Spomnil 6e ie, kakšen pogled je igral v Saafet Alolovih mrzličnih očeh, ko je šel mimo njegovega voza. ln zdaj mu je postalo cisto jasno, da je ta zanesen in od vseh proč obrnjen pogled bil uprt tja, kjer je med razpreženimi vozovi bila ona — Marijina hči! Tokmakčija je tudi 6am jasno videl to žensko. Visoka in zastavna je etala sama poleg voza in gledala naravnost nanj, ko jc lk>rakal po meji. V njegovi duši jc ponovno zazvenel klarinet in zagledal je ono — drugo Marijo. Miloba mu je navdala srce. zajelo ga je spet prejšnje veselje in ne samo da ni čutil najmanjšega kesanja, ne samo da ni videl, da je napravil greli, ampak se mu je zdelo, da je ravnal najbolj prav in da je tako moralo biti. Približali so 6e Saalet Molovemu vozu in šele zdaj je Tokmakčija mogel razbrati, da se ta ne premika, ampak da stoji na mestu. Samo voznik je stopil dol in nekaj popravljal. Njegov obraz je bil plašen in zaskrbljen. »Kako je Molu?« vzklikne čilo Tokmakčija. Možak ni odgovoril. Samo sklonil se je in odgrnil rjuho: Saalet Mola je ležal vznak, obraz mu je bil voščeno bled, oči zaprte, roke sklenjene na prsih in trde. Bil jc mrtev. Toda na posinjenih in na pol odprtih ustih mu je tičal blag, blažen smehljaj. Tokmakčija je prepaden gledal ta smehljaj, ki mu je zdaj odkril strašno in neusmiljeno resnico. Skočil je z voza in se obrnil na tisto stran neba, kjer vzhaja sonce in kamor bodo ob sodnem dnevu potovale sence umrlih. Zavihal si je rokave in se pripravil na molitev. (Konec) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčit