PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsM _ ■_:_:_:---vL--d--- !>. —i vi c- 5 % £ O S S ^ 3 L. g ~ i: i~ - C •-o O 25 t* r f C. _ > * ?- fw ‘r-i «b,npoas,pa!frgruvp?o,ovmi Cena 700 lir - Leto XLII. št. 301 (12.626) Trst, nedelja, 21. decembra 19 3 559 inije) o Kapitan je iznenadil vlado in livornske pristaniške delavce Kontejnerka Iran Jahad je odplula S slepim potnikom se vrača v Iran LIVORNO — Iranska kontejnerska ladja Iran Jahad je sinoči odplula iz livornske luke, ne da bi se sploh približala pomolu toskanskega mesta. Kapitan Hosein Ali Vazdami je namreč iznenadil vse, ki so si še prizadevali za usodo 22-letnega slepega potnika Amirja Beiša Maksarija, ko se je odločil, da odpluje Iranu naproti, ne da bi natovoril v Livornu pa tudi v drugih italijanskih lukah, kjer bi se morala tovorna ladja ustaviti na poti domov. Kapitan Iran Jahada je sporočilo o svoji odločitvi izročil iranski ambasadi v Rimu, ki ga je nato posredovala virom javnega obveščanja. Kapitan Ali Vazdami je v svojem sporočilu izrazil ogorčenost nad obnašanjem italijanskih luških uprav, ki so dopustile, da so genovski pristaniški delavci Danes odobritev finančnega zakona RIM — Senat bo danes po vsej verjetnosti dokončno odobril finančni zakon in državni proračun za leto 1987. Vlada je včeraj zahtevala glasovanje o zaupnici kar trikrat in vselej je seveda prejela zaupnico. Odobreni so bili tako vsi členi zakonskega besedila, danes bodo na vrsti glasovalne izjave, nakar bo sklepno glasovanje. Takoj nato bodo odobrili tudi državni proračun, tako da bo s 1. januarjem vlada že lahko polno delovala. Sicer pa je na včerajšnji seji vlada sprejela vrsto pomembnih ukrepov, še zlasti na skrbstvenem področju. Gre za podaljšanje fiskalizacije socialnih dajatev in druge ukrepe, minister Goria pa je tudi predstavil nove predloge v zvezi z davkom na zdravje, ki bo prihodnje leto nižji kot letos. Končno pa je vlada sklenila povečati obdavčenje petrolejskih proizvodov, tako da se bo plinsko olje pocenilo samo za dve liri, torej znatno manj kot bi se moralo poceniti glede na poprečno ceno v državah EGS. »povsem nezakonito zadrževali ladjo v pristanu«, in nato še, da je Iran Jahad, tokrat zasidrana v livornski luki, zaman čakala, da bi jo privezali k pomolu. Zaradi močnega vetra, ki je vztrajno pihal z jugozahodne strani, so se namreč v livornski luki nakopičile zamude v tovorjenju kontejnerskih ladij in Iran Jahad bi bila morala, tudi brez spornega slepega potnika na krovu, vsekakor počakati, da odpluje sudanska ladja Blue Nile. Kapitan Iran Jahada je bil očitno prepričan, da bodo livornski pristaniški delavci iz solidarnosti z genovskimi kolegi, skušali na vse kriplje zadrževati ladjo v luki. Livornski sindikati pristaniških delavcev pa so se že v prvih popoldanskih urah odločili, da ne bodo stavkali in tako omogočili tovorjenje iranske ladje. Ko bi Iran Jahad privezali k pomolu, bi skušali le dobiti od kapitana dovoljenje, da stopi na krov in se sreča z Maksarijem nekaj predstavnikov Rdečega križa, poleg teh pa še en odvetnik in en zdravnik. Skratka, livornski pristaniščniki so nameravali prepustiti rešitev delikatnega problema slepega potnika, ki je prosil za politično zatočišče, italijanskim političnim vrhom, še posebno zato, ker jih je skrbela usoda italijanskih državljanov, ki so jim iranske oblasti sicer vrnile zaplenjene potne liste, a se ni še znalo, ali bodo res lahko zapustili državo. Dogodki so se v včerajšnjih večernih urah vse bolj prepletali. Medtem ko so livornski pristaniški delavci zaprepadeno strmeli v ladjo, ki je brez kakršnegakoli poročila, dvignila sidro in odplula proti jugu, se je v Italijo vrnil Mariano DArienzo, direktor italijansko-iranske trgovinske zbornice, prvi izmed šestih gospodarstvenikov, ki so jim teheranske oblasti v četrtek onemogočile povratek domov. Ostali Italijani so zapustili Teheran sinoči, nekateri pa so se odločili, da odpotujejo danes. Domov se zdaj vrača tudi mladi slepi potnik Maksari, za katerega se vsekakor ne ve kakšna usoda ga čaka v državi, kjer ga imajo, po mnenju Združenja muslimanskih iranskih študentov ASMI, za izdajalca in bi mu zato lahko sodili kar po hitrem postopku. Zmagoslavje Jugi 1 v 1. Križaj, 2. Pinu vic Na včerajšnjem slalomu za pokal Vitranc in za svetovni pokal je Jugoslavija z Bojanom Križajem in Rokom Petrovičem (na sliki) dosegla pravo zmagoslavje, saj je bil veteran Križaj prvi, Petrovič pa takoj za njim. Po izrednem začetku sezone so tokrat Italijani povsem odpovedali, podobno se je dogodilo tudi Švicarjem. Danes bo na sporedu slalom v avstrijskem Hinterstadru. Poročilo o včerajšnji tekmi v Kranjski gori na 14. strani. (Telefoto AP) Vlada pripravila ustrezni odlok Odslej večje pristojnosti Furlaniji-Julijski krajini Dnevna proizvodnja bo 15y8 milijona sodčkov, cena pa 18 dolarjev Države OPEČ dosegle sporazum: nafte manj, zato pa bo dražja RIM Vlada je na svoji včerajšnji seji, katere se je udeležil predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Biasutti, odobrila tudi shemo odloka, ki razširja pristojnosti dežele. Furlanija-Julijska krajina bo tako dobila pristojnosti dežel z navadnim statutom glede upravne decentralizacije, jasnejša bo njena zunanjepolitična vloga, vlada se bo nadalje posvetovala z njenim vodstvom vselej, ko bo šlo za zakone, ki zadevajo deželno ozemlje. Minister za deželna vprašanja Vizzi-ni je po seji vlade izjavil, da bo odlok sredstvo za "primerno ovrednotenje primarnih in sekundarnih pristojnosti dežele". Zelo zadovoljen z doseženim rezultatom je bil tudi predsednik deželnega odbora Biasutti, ki je dejal, da vladni sklep predstavlja sad dolgotrajnih prizadevanj predstavnikov Furlanije-Julijske krajine. Menimo,« je dejal Biasutti, »da je to pomemben signal za preseganje sporov, ki so v zadnjih letih nastali med deželo in osrednjimi državnimi strukturami. Kot je pojasnil predsednik deželne vlade novinarjem, odlok definira pristojnosti dežele glede zunanje politike, predvideva, da se predsednik de- želnega odbora udeležuje vladnih sej, ko gre za odločitve, ki zadevajo deželo, razširja zakonodajne pristojnosti dežele glede upravne decentralizacije in predvideva, da vlada imenuje sporazumno s predsednikom dežele predsednika deželnega rotacijskega sklada. Skratka ukrep, ki bo imel obliko odloka predsednika republike, bo ovrednotil avtonomijo Furlanije-Julijske krajine. Zadovoljstvo za dosežen rezultati je izrazil tudi podpredsednik deželne vlade Renzulli. ŽENEVA — Države članice- OPEČ so se končno le dogovorile za nov sporazum o cenah in proizvodnji nafte. Ta predvideva povrnitev k fiksnim cenam, ki se ne ravnajo po tržnih mehanizmih, te pa bi se morale sukati okoli 18 dolarjev za sodček ob toleranci največ 2,65 dolarja. Razen tega se skupna proizvodnja OPEČ omeji na 15,8 milijona sodčkov dnevno v I. in II. trimesečju 1987. Sporazum je podpisalo 12 članic, med njimi tudi Iran, ni pa ga Irak, ki ga torej ni dolžan spoštovati, kot je naglasil sam predsednik organizacije, Nigerijec Lukman. Nova gornja proizvodna meja 15,8 milijona sodčkov je za 7,6 odstotka manjša od popraševa-nja, ki ga OPEČ predvideva za I. trimesečje 1987 in za 7,1 odstotka manjša od predvidenega popraševanja v II. trimesečju. Besedilo dogovora ne omenja III. trimesečja, toda nekateri vedo povedati, da so se ministri načelno dogovorili o zvišanju proizvodne meje na 16,6 milijona sodčkov (do konca tega leta znaša omejitev okrog 17 milijonov sodčkov). Sporazum začne veljati 1. januarja, vendar bodo imele članice mesec dni časa, da odstranijo vse mehanizme, ki navezujejo cene na tržišče in ki jih poznamo z vzdevkom »pogodbe net-bačk«. Vsaka pogodba, ki bo sklenjena po tem roku, bo morala sloneti torej na novem censkem sistemu, tiste pogodbe pa, ki so že v teku, ki se ravnajo po tržnih zakonitostih in katerih veljavnost sega prek 1. februarja 1987, bo treba razveljaviti na osnovi klavzule o višji sili. Cena 18 dolarjev za sodček je bila izračunana na podlagi pahljače sedmih vrst nafte, kako pa se je bodo posamezne članice OPEČ držale, bo periodično preverjal pristojni sedemčlanski odbor organizacije. Njen predsednik Lukman je dejal, da bo odslej strožje tudi nadzorstvo nad spoštovanjem proizvodnih kvot, ki so bile dodeljene vsaki članici. Kaj pa, če bo cena presegla 18 dolarjev? Ne bomo se upirali, je dodal s pripombo, da bodo tržne cene lahko dosegle to raven šele čez tri ali štiri tedne. Prihodnja redna konferenca OPEČ bo 25. junija 1987 na Dunaju. Neurje in razburkano morje v Rovinju Ogromna škoda v pristanišču in na kopnem PULJ — Močan veter, ki je v petek zvečer pihal z rišča, kjer so prenašali avtomobile in jih deset poškodovali, južnega kvadranta z brzino okoli 80 kilometrov na uro, Po ocenah štaba za civilno zaščito je razburkano mor- je povzročil visoke valove, ki so divje butali ob jugoza- je povzročilo za več kot sto milijonov dinarjev škode, hodno istrsko obalo in povzročili veliko škode posebno Tako zelo slabega vremena, ki redno nastaja ob pihanju v pristaniščih. Še zlasti hudo je bilo v Rovinju, kjer se je močnih južnih ali jugozahodnih vetrov, na območju Ro-zaradi valov potopilo trideset čolnov in porušilo kakšnih vinja ne pomnijo od 1965. leta dalje. .... 400 metrov potniške obale. Valovi so segli celo do parki- O škodi, ki pa ni tako huda, poročajo tudi iz Umaga. Danes ob 17.30 v Trstu v B-2 ligi Jadranu vi košarkarji v vlogi favoritov Jadranovi košarkarji se bodo danes v tem letu poslovili °d svojih navijačev z domačim nastopom proti moštvu Cas-telfranca. Naši fantje so v nedelj® v Oderzu prekinili uspešno serijo štirih zaporednih zmag, danes pa imajo možnost, da osvojijo novi točki proti moštvu, kot je Castelfranco, ki Uotovo ne sodi med boljše ekipe tega prvenstva. Današnjih nasprotnikov pa naši košarkarji ne smejo Podcenjevati. Verjetno jim je bil prvi polčas v Oderzu do-ora šola, kako »se ne sme igrati«. Prepričani smo, da bodo ladranovci igrali povsem drugače in da bodo že od vsega Začetka vsilili nasprotniku svojo igro. Košarkarji Castelfranca so v nedeljo nepričakovano izgubili doma in je zato pričakovati, da bodo danes igrali na Vse ali nič, saj nujno potrebujejo točke. Naši košarkarji seveda upajo na pomoč svojih navijačev, ki so bili doslej vselej odločilni za uspehe Jadranovega Moštva. Srečanje med Jadranom in Castelfrancom bo danes ob 17.30 v tržaški športni palači. Namizni tenis: v ženski A ligi Dve zmagi Krasa Včeraj je v Brescii namiznoteniška ekipa Krasa Globtrade v preloženem kolu ženske A lige osvojila dve zmagi. Kras je brez Doljakove (in v prvi tekmi brez Miličeve) najprej s 4:1 premagal Recoaro iz Bočna, nato pa z istim rezultatom še močno postavo Roya iz Milana. Ekipa trenerja Matjaža Šercerja je v obeh tekmah zadela pravilno postavo, proti Royu pa je celo osvojila svojo prvo letošnjo pomembno zmago v dvojicah. Doljakova in Bernardičeva sta namreč z dobro in prepričljivo igro osvojili obe točki. Kras Globtrade bo igral danes proti Coccagliu, proti kateremu še ni osvojil zmage. Nastopil bo s postavo, s katero je premagal Roy iz Milana. NA 15. STRANI Odbojka: sinoči v ženski B ligi Meblo povsem odpovedal ALEKSANDER KOREN NERVESA — Začele so se novoletne počitnice, prišel je torej čas daril. Meblo, alias dedek Mraz, je Nervesi, ki je v prejšnjih treh tekmah doživela prav toliko porazov, v samih 45 minutah igre praktično brez boja poklonil točki. Treba je povedati, da gostiteljice niso igrale slabo, toda na igrišču je bila sinoči le ena ekipa, Meblo je bil namreč le senca samega sebe. Naše igralke že od vsega začetka niso znale obvladovati nevarnega servisa Nervese. To je verjetno sprožilo verižno reakcijo napak, s tehničnega pa se je problem kmalu spremenil v psihološkega. Naša dekleta so se dobesedno blokirala, niso organizirala napadov, Nervesa pa je s hitrimi protinapadi in ob odlični režiji svojih podajačic zlahka prebijala Meblov blok. Če vemo še, da Nacinovijeva med tednom zaradi gripe sploh ni trenirala, odpovedale pa so še nekatere druge ključne igralke, je razumljivo, da ni bilo mogoče pričakovati kdove kako briljantne igre naše ekipe, toda tako hitra predaja nikakor ni opravičljiva. Morda je-Meblo v začetku, ko je ob dveh grobih napakah nasprotnic NADALJEVANJE NA 15. STRANI Smrt na cesti GORICA — V prometni nesreči na cesti Gorica - Videm, in sicer na mostu čez hudournik Biršo, se je zgodila danes ponoči huda prometna nesreča. V njej je umrl 18-letni Fla-vio Montanari iz Vileša. V nesrečo so bili vpleteni številni avtomobili in več oseb je bilo ranjenih. Prav na tem kraju je prišlo že v preteklosti do prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Nove pobude koroških Slovencev za obrambo dvojezičnega šolstva NA 4. STRANI Dva študentovska sprevoda za skupno pravico do študija Rimski višješolci demonstrirali proti šolski politiki Falcuccijeve Po številnih samomorih v vojašnicah Spadolini o ukrepih v korist nabornikov RIM — Tudi v predbožičnem vzdušju so se študentje ponovno zbrali, da bi demonstrirali proti ministru za šolstvo gospe Falcuccijevi in proti njenim šolskim načrtom, ki predvidevajo med drugim tudi odpravo pouka antične zgodovine v bieniju licejev. Tokrat so se študentovske demonstracije osredotočile v Rimu, kjer so višješolci sestavili dva ločena sprevoda. Približno 5.000 višješolcev se je pod dežjem, ki jih je nemilo močil, podalo proti Trgu Santi Apostoli, medtem ko se jih je znatno manjše število udeležilo istočasne demonstracije, ki so jo sklicale desničarske študentovske organizacije. Kljub nasprotnim političnim izhodiščem pa so si rimski študentje v svojih zahtevah v bistvu edini. Na prvem mestu ostaja še vedno nepriljubljena figura ministra za šolstvo gospe Falcuccijeve, ki ji osporavajo programske izbire in od katere na ves glas zahtevajo odstop. Premočeni rimski študentje so včeraj potrdili tudi »evropsko« razsežnost študentovskega gibanja, ki se bori za pravico do študija tako kot francoski in španski dijaki. Te enotnosti pa žal ne potrjujejo interni spori, ki načenjajo jedro koordinacijskega odbora, saj zdaj eni zdaj drugi krivijo FGCI, da si prilašča sicer apolitično in spontano študentovsko gibanje. Desničarski študentje so v svojem okrnjenem sprevodu v bistvu ponav-Ijajali povsem slične zahteve. Edino novost predstavlja njihova želja po »deamerikanizaciji« italijanskega šolstva. Rimski manifestaciji pa nista bili edini študentovski demonstraciji včerajšnjega dne. V Bologni, kjer je KD sklicala vsedržavno konferenco o šolstvu, se je na trgu pred sedežem konference zbralo kakih tisoč dijakov, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo z bičanjem jajc. Eden izmed včerajšnjih sprevodov rimskih višješolcev (Telefoto AP) RIM — Na izredni seji obrambne komisije v senatu, ki so jo zahtevali komunisti vpričo samomorov v kasarnah, je minister Spadolini v odgovorih na interpelacije izjavil, da novi zakon o reformi vojaškega nabora sicer ne bo čarobna palica, bo pa prispeval k postopnemu zboljšanju razmer v vojašnicah. Zakon predvideva namreč ukrepe upravne, zdravstvene ter infrastrukturne narave, ki naj bi pomagali odpraviti osamljenost, potrtost in siceršnje neugodno počutje pri mladih v uniformi. Obrambni minister je v prvi vrsti navedel načrt o čim širši »regionalizaciji« služenja vojaškega roka, kar pomeni, da se bo pomnožilo število nabornikov, ki bodo tistih 12 mesecev prebili blizu doma. Nadalje bodo tudi pogosteje obiskovali svojce in ne le, denimo, ob veliki noči ali božiču, oziroma vojaškem dopustu. Socialist Paolo Pilitteri bo danes izvoljen za milanskega župana MILAN — Socialista Paola Pilitterija bodo izvolili za milanskega župana šele danes zvečer, seveda če ne bo novih presenečenj. Do te odločitve je prišlo predsinočnjim po neuspešnih pogajanjih med večino in opozicijo. Komunisti in demoproletarci so namreč zapustili dvorano občinskega sveta in tako ni bilo dvotretjinske večine prisotnih, ki je potrebna ob prvih volitvah novega župana. Danes bo zadostovala prisotnost navadne večine svetovalcev in petstran-karska koalicija sama razpolaga z zadostnim številom svetovalcev, da zajamči veljavnost seje. Komunistična skupina je to svoje zadržanje utemeljila z ugotovitvijo, da ni mogoče sklicati občinskega sveta samo zato, da v sili ratificira neko politično odločitev, ne da bi sploh prišlo do obrazložitve vzrokov, ki so privedli do ne- davne krize in do padca petstrankarskega odbora petnajst mesecev po umestitvi. Po odstopu Carla Tognolija je svetu predsedoval komunist Elio Ouercioli, ki je na občinskih volitvah leta 1985 prejel največje število glasov. Po prekinitvi zasedanja, ker v sejni dvorani ni bilo več dvetretjinske večine prisotnih, je bil določen nov razpored zasedanj, na osnovi katerega naj bi drevi izvolili novega župana. Vsi predstavniki večine trdijo, da ni nobenega dvoma, da je kriza že rešena, čeprav ostajajo še nekatera sporna vprašanja. Tako liberalci ne soglašajo z zamenjavo v odbormštvu za kulturo, ki naj bi ga prepustili demokristjanom v zameno za odbomištvo za proračun. Različna so tudi gledanja na nekatere programske točke, kot na primer na vprašanje prometa v mestnem središču in o prepustitvi nekaterih oočinskih služb zasebnikom. Spadolini je dodal, da se je že začelo izvajanje sledečih upravnih ukrepov: zboljševanje zdravniških pregledov s temeljitejšimi diagnostičnimi izvidi tako ob naboru kot ob prihodu v kasarno in med poznejšim služenjem vojaščine; vključevanje psihiatrov in psihologov v naborne organizme, da se odkrijejo in vojaščine oprostijo psihično slabotni elementi, in to v sodelovanju s krajevnimi zdravstvenimi enotami ter univerzitetnimi zavodi; avtomatična oprostitev vojaščine tistih, ki sodijo v 4. kategorijo seznama psihičnih sposobnosti; pomnožitev psiho-posvetovalnic v vojaških bolnišnicah in njihovih oddeljenih enot v brigadah. Minister je potem naštel še naslednje predvidene ukrepe: uvedba vojaške psihološke službe v bataljonih za urjenje rekrutov; sklenitev sporazumov med vojaškimi poveljstvi in krajevnimi ustanovami za lagodnejši povratek vojaka v civilno družbo in v delovni svet (takšni dogovori so bili že podpisani z Lacijem, Venetom, Umbrijo in Lombardijo); podpis sporazumov z državnim olimpijskim odborom CONI za spodbujanje športnih dejavnosti med vojaščino v prostem času; gradnja novih vojašnic in v tem okviru posebna pozornost bivanjskim in športno-rekreacijskim potrebam vojakov. Včeraj pa še en poskus samomora: v vojaški bolnišnici v Chietiju je 21-let-ni Lorenzo Sonzogni iz bližine Bergama skočil skozi okno in zdaj je v komi. Zdravil se je zaradi duševnih motenj. Medtem je bila v kapelici pokopališča v Casarsi (Pordenon) vojaška pogrebna svečanost za 19-letnim nabornikom Sergiom Puritanijem, ki se je v četrtek ustrelil s puško v kasarni Francesco Baracca. Navzoč je bil tudi poveljnik 5. armadnega zbora gen. Raffaele Simone. »Zakon Goria« v veljavi že v kratkem Kmalu nove olajšave za nakup stanovanja RIM — Kdor nima še 45 let in je v odvisnem delovnem razmerju, bo prihodnje leto lažje kupil tako imenovano prvo stanovanje. »Zakon Goria«, ki predvideva zadevne finančne olajšave in ga je parlament že odobril, mora zdaj podpisati še predsednik republike, nato pa bo treba izgotoviti ustrezne sporazume s kreditnimi zavodi, kar pomeni, da bo začel veljati približno čez mesec dni. Ob dotaciji 1.000 milijard lir bo zakon omogočil kakšnih 18-20.000 posojil prosilcem v najgosteje obljudenih krajih in v središčih pokrajin. Posojil ne bo pogojevala višina osebnega dohodka, niti ne velikost stanovanja ali njegova tipologija, pač pa ne bo smelo posojilo presegati dvainpolkratnega zneska letnega družinskega dohodka, oziroma 75 odstotkov nakupne cene. Posojila bodo vračljiva v 20 letih, posamezni obroki pa bodo spočetka spremenljivi: sukali se bodo od 10 do 13 odstotkov mesečne plače, v nobenem primeru pa ne bodo smeli preseči 20 odstotkov. Vplačevali jih bodo lah- ko sami delodajalci po dogovoru z uslužbenci. Pravico do takšnega posojila bo imel dotični samo pod pogojem, da je že najmanj dve leti stalno zaposlen, da ne uživa že kakšnih drugih podobnih ugodnosti, da še ni star 45 let in da tudi seveda ni lastnik drugega stanovanja. Zakladni minister Goria je dejal, da je njegov zakon karseda praktičen, prožen in »nebirokratski«: čim imaš v roki dovoljenje za posojilo, greš z njim in pa z dohodkovno prijavnico mod. 101 v banko ter dvigneš posojilo. Denarja za posojila po ministrovem zatrdilu tudi ne bi smelo zmanjkati. To pa zato, ker tistih 1.000 milijard lir ne bo bremenilo državne blagajne, saj se bo dotacija sproti obnavljala z denarjem od posojilnih obrokov. Če se bo zakon obnesel, bo moč tovrstne olajšave raztegniti še na druge delovne stanove, je dodal Goria s pripombo, da bo ta krožni sklad pomagal prikrojevati popraševanje po stanovanjih ponudbi in pomnožiti število prebivalcev, ki so sami lastniki stanovanj, v katerih bivajo (zdaj 60 odstotkov), (dg) Talamone: »obsodba« vlade in trgovanja z orožjem TALAMONE (Grosseto) — V polemičnem procesu proti italijanskim trgovcem z orožjem, ki so ga tukaj pripravili katoliška mirovna gibanja, univerzitetno združenje FUCI in mladinsko gibanje KD (imenovali so ga Proces ljudskega sodišča za mir), so »obsodili« vlado, parlament in trgovce. Razsodbo je po dolgem sodnem postopku prebral Graziano Zoni, predsednik gibanja Mani teše. Vlado so spoznali za krivo, ker »dovoljuje izdatno tajno trgovanje z orožfbm«; parlament je »kriv«, ker še ni odpravil kraljevega dekreta iz leta 1941 o politično-vojaški tajnosti; »krive« so tudi tovarne orožja, ki »pospešujejo tržišče smrti, predvsem na račun revežev tretjega sveta«. Na simboličnem procesu v Talamo-neju, kraju s 550 prebivalci, ki je postal znan kot tajna italijanska izvozna luka za orožje, so pozvali parlament, naj do marca 1987 sprejme nov zakon o orožju, sestavljen na podlagi sedmih zakonskih osnutkov o prodaji orožja. Kot je izjavila poslanka Gian-carla Codrignani, bi morali o njem razpravljati 14. januarja v komisiji za obrambo poslanske zbornice, vendar se mu slabo piše, ker bi vlada vanj rada vključila določila o vojaški tajnosti, črtana v enotnem besedilu. Razloge za ljudsko obravnavo je osvetlil vsedržavni predsednik ACLI Aldo De Matteo, ki je govoril o pravici do življenja. Iz pričevanj je bilo mogoče ugotoviti, da italijanska vojna industrija zaposluje 86.000 delavcev, da ustvarja okoli 10 tisoč milijard prihodka, eno tretjino orožja pa izvozi ilegalno. Misijonar Pier Luigi Lupi je dejal, da vlade, ki izvažajo orožje, ustvarjajo v tretjem svetu ljudi »odvisne od orožja«, in je trgovce z orožjem primerjal s tistimi, ki trgujejo z mamili. Drugi pričevalci so rekli, da se trgovina z orožjem lahko obrne proti Italiji sami, kot dokazujeta primera Libije in Irana. Državni pravdnik misijonar Euge-nio Melandri je v »odsotnosti« obtožil tako italijansko vojno industrijo, da streže po življenju ljudem, da ogroža mir in razvoj, kot vlado, ker krši ustavo, embargo OZN glede orožja Iranu in Iraku, ker molči o Taiamoneju in ker ni odgovorila na parlamentarna vprašanja, predstavljena že leta 1978. P ECU. 4_ .URCak Življenjsko zavarovanje v Euroscudih Srednja obrestna mera GEČU (Gestione Speciale in Eu-roscudi) je ob zaključku poslovne dobe dne 31. 10. 1986 znašala 10,06% 1 1 I Ta rezultat je potrdila družba Coopers & Lybrand s. a. s. Zavarovalna družba je odločila, da znaša delež v korist zavarovancev GEČU 80% od omenjene donosnosti. GENERALI GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. Čudovite darilne knjige za otroke :jfš> v | . ■ K založba mladinska knjiga VDOVIN SIN beloruska ljudska pravljica, prev. Milan Jesih, il. Valerij Slavuk Pravljica pripoveduje o močnem mladeniču, ki je premagal devetoglavega zmaja Čudospaka, z nenavadnimi snubci pa ugnal Jago babo, si pridobil njeno najmlajšo hčer in jo z njeno pomočjo podkuril še iznakaženemu carju Pastajancu. ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU Oton Župančič - Niko Grafenauer, il. Jelka Reichman Nedokončano Župančičevo abecedo v verzih, ki se je ohranila v pesnikovi zapuščini, je v enakem duhu in verznem ritmu dopolnil Niko Grafenauer. ŽABJI KRALJ J. in W. Grimm, il. Kamila Volčanšek Pravljica o začarani žabi, ki lepi kraljični pomaga izvleči zlato kroglo iz vode, kraljična pa žabo v hudi jezi ponevedoma reši uroka in izkaže se, da je bila žaba pravzaprav zaklet kraljevič. PRAVLJICA O CARJU SALTANU Aleksander S. Puškin, prev. Oton Župančič, il. Tone Kralj Le kdo ne pozna imenitnega Župančičevega prevoda znamenite Puškinove pravljice v verzih! Naš pesnik jo je presadil v slovenščino že leta 1937 ob stoletnici Puškinove smrti, ilustracije pa so delo našega znanega slikarja in ilustratorja Toneta Kralja. _ ___________Vfj: Jfjjjl . f§S§j||| Knjige lahko dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst in v Gorici na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1. v kjf ecnu J V G OSI OV£ft/SK/ AFROTRA/VSPORT Na Južnem Koroškem »Skupna šola slovensko in nemško govorečih otrok visi na niti« VINKO WIESER CELOVEC — Skupna šola slovensko in nemško govorečih otrok na Južnem Koroškem visi na niti, so povedali zastopniki slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem ta teden na tiskovni konferenci na Dunaju. Vendar ni še vse dokončno odločeno. Pogoji za upiranje ločevanju po etnični pripadnosti so na drugi strani trenutno celo ugodni. Že sam prvi nastop zelenoalternativne liste v avstrijskem parlamentu (predlagali so Slovenca Karla Smolleja za 3. predsednika parlamenta) je pokazal, da se del avstrijske politične javnosti zavestno zavzema za poravnavanje dosedanje škode, ki se v Avstriji prizadeva manjšinam. Tik pred volitvami v avstrijski parlament so se predstavniki SPČ, OVP in FPČ zmenili za ponovni »šolski vrh« konec januarja 1987. Prav za ta čas pripravljajo koroški Slovenci dve večji protestni akciji v Celovcu in na Dunaju: 22. januarja bo v Celovcu protestno zborovanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti, 31. januarja pa se bodo Slovenci skupaj z aktivisti iz večinskega naroda s posebnim vlakom odpeljali na dunajsko demonstracijo pred urad zveznega kanclerja. Že začetek decembra sta se ZSO in NSKS z odprtim pismom obrnili na avstrijskega kanclerja Franza Vra-nitzkega in ga rotili, naj podvzame vse za ohranitev skupnega pouka in za odvračanje nadaljnjega asimilacijskega pritiska. Poseben »poziv demokratični Avstriji« pa sta obe osrednji organizaciji naslovili na vse kulturne, politične in verske organizacije in osebnosti, ki so v preteklih letih izrazile svojo solidarnost s stremljenji slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Naslovljen pa je tudi na ostale narodne skupnosti v Avstriji, ki ne uživajo popolne enakopravnosti. Med drugim je v pozivu zapisano: »Prebivalstvu v dvojezičnem področju hočejo v osnovnem šolstvu vsiliti ločevalni model, ki ima poteze podobne apartheidu. Nemško in slovensko govoreče otroke, ki so se dosedaj vzajemno učili v razrednih skupnostih, hočejo ločevati po jezikovnih kriterijih in jih učiti v posebnih prostorih. S tem bi povečali oviro za dostop do dvojezičnega pouka. Jezik in kulturo koroških Slovencev bi s tem porinili ob družbeni rob, naposled pa naj bi v javnosti popolnoma izginil«. O vzrokih, zakaj je bil ta poziv predstavljen avstrijski javnosti in zakaj bodo Slovenci protestirali ravno na Dunaju, je predsednik NSKS Matevž Grilc dejal, da na Koroškem pro-timanjšinskega vlaka skorajda ni več mogoče iztiriti, ustaviti ga je možno edinole še s protestom avstrijskih demokratov. »Ne gre samo za slovensko narodno skupnost. Gre za to, ali ostane Koroška vežbališče nemškega nacionalizma ali pa, da se nasprotno končno uveljavijo tiste sile, ki Avstrijo pojmujejo kot domovino več narodnostnih skupnosti,« je rečeno v pozivu, ki je naslovljen ravno na tiste sile, ki se zavedajo, da se s protimanjšinsko politiko rušijo tudi osnove avstrijske demokracije. Sprejetje »koroškega modela« je potuha lažem in neresnicam, kako utemeljen je ta poziv koroških Slovencev, je te dni ponovno potrdil koroški Heimatdienst. Javno je pohvalil šol- ski model koroških strank, ki bi povzročil ločevanje šolarjev po razredih, v katerih je več kot 7 šolarjev prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Dodatno je KHD še izračunal, da bi po delitvi otrok v enojezične nemške razrede in dvojezične nemško-slovenske razrede, zraslo seveda število enojezičnih razredov na račun dvojezičnih. S tem pa sproža tudi že nov propagandistični naval na dvojezični pouk. Kajti v svoji nesramni propagandi je hkrati raztrosil ugotovitev, da bi po razdeljevanju šolarjev poučeval en učitelj le 7 dvojezičnih učencev, medtem ko bi »nemški učitelj« moral poučevati 14 enojezičnih učencev. Zagovorniki skupnega dvojezičnega šolstva v tem trenutku še bolj poudarjajo, da bi sprejetje tega koroškega modela (ki je Heimatdienstu še premalo oster) pomenila nezaslišano potuho številnim lažem in neresnicam, ki jih nemškonacionalne sile razširjajo v škodo Slovencev. Višek svoje demagogije — ki jo uspešno širi le zaradi pasivnosti oz. odobravanja velikih strank — dosega Heimatdienst z novo zahtevo »zaščititi večine«. Komentator v socialističnem dnevniku »Kaerntner Tageszeitung«, Kus-cher je v zvezi s tem pojmom pravilno ugotovil, da Haimatdienst »na veliko požira čredo«, kar je le drug opis za ljudski izrek o »volku v ovčji koži«. F-JK za razvoj odnosov z Unijo Italijanov TRST — Po zaključeni razpravi o proračunskih dokumentih Furlanije-Julijske krajine je predsednik deželne vlade Adriano Biasutti sprejel resolucijo posebne važnosti, ki zadeva odnose med Deželo F-JK in italijansko narodnostno skupnostjo, ki živijo v Jugoslaviji. V resoluciji se najprej ugotavlja važnost prisotnosti italijanske manjšine v Jugoslaviji v okviru politike prijateljstva in kooperacije med F-JK in socialističnima republikama Slovenije in Hrvaške; ugotavlja se nadalje pozitiven potek že dvajsetletnega sodelovanja med Ljudsko univerzo iz Trsta in Unijo Italijanov iz Istre in z Reke: izhajajoč iz teh ugotovitev se v njej poudarja oportunost, da bi dali novega zagona raznim pobudam na založniškem, univerzitetnem, šolskem in nasploh kulturnem področju. Zato resolucija obvezuje deželno vlado, da mora predložiti posebno poročilo, da bi se na tak način preverile vse možne pobude, ki bi še obogatile to sodelovanje v podpori razvoja italijanske manjšine, ki živi v Jugoslaviji. Resolucijo so predložili predstavniki vseh političnih sil (razen misovcev, seveda) v deželnem svetu F-JK. Pobudnik za njeno predstavitev je bil podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel, ki je med drugim pozneje izjavil, da ima podpora vseh političnih skupin v deželnem svetu F-JK temu dokumentu velik pomen, ker te sile s tem izražajo ne samo pozornost italijanski manjšini v Jugoslaviji, ampak se tudi obvezujejo za jamčenje povezav na institucionalni, politični, kulturni in človeški ravni: in to zato, ker te sile imajo pri srcu ne samo prisotnost, ampak tudi razvoj italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki je —: kot slovenska v Italiji — pravo bogastvo za prebivalstvo večine in torej za Jugoslavijo. Na SZDL sprejeli zamejske študente LJUBLJANA — V prostorih RK SZDL je bil v četrtek zvečer tradicionalni novoletni sprejem za slovenske študente iz zamejstva in izseljenskih družin ter evropskih in prekomorskih dežel. Študente sta pozdravila gostitelja Željko Jeglič, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RK SZDL in podpredsednik RK SZDL Ciril Zlobec. Ciril Zlobec je na kratko, a zelo učinkovito, podal prisotnim nekaj misli o usodi slovenskega naroda danes. Dejal je, da je slovenski narod zašel v krizo identitete, ker mora zamenjati svojo starodavno mazohistično zavest ponižanja in trpljenja, s sodobnejšo duhovno identiteto, ki bi narodu zagotovila nemoten razvoj in ki ji nepotrebno moraliziranje ne bi bila ovira. (w) S posveta »Ekologija, energija, varčevanje« »Varstvo okolja ne sme biti le moda« DRAGO GAŠPERLIN KOPER — Varstvo našega življenjskega in delovnega okolja, posebno naravnega, ne sme biti moda, ki jo slepo posnemamo iz tujih vzorov, ampak odraz spoznanj in stiske, v kateri smo se znašli po naglem vsestranskem razvoju družbe, obenem pa nizke osebne in družbene ekološke osveščenosti. Nič nam ne bo pomagalo, če od mnogih besed ne bomo na vseh področjih naše dejavnosti prešli k dejanjem in če deklarirana ekološka osveščenost ne bo prerasla v del naše osebne in družbene kulture, miselnosti, načina življenja. Tako se glasi uvod k referatu o ekoloških problemih gozdov in naravnega okolja na kraškem gozdnogospodarskem območju, ki ga je podal glasnik sežanskega Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa Pavel Vrtovec na torkovem zasedanju z naslovom »Ekologija, energija, varčevanje«. Posvet v priredbi obalne konference SZDL, o katerem smo krajše poročali že v sredo, je bil v koprskem gledališču, ki pa je bilo odločno preveliko glede na udeležbo. Če je razveseljivo, ne pa značilno, da smo v ložah videli veliko šolske mladine, saj so »mladinci začeli jemati usodo v svoje roke«, kot je naglasil portoroški občan Dušan Puh, je pa bila zaskrbljujoča odsotnost večjega dela odgovornih družbenopolitičnih delavcev, gospodarstvenikov in strokovnjakov, torej tistih, ki so najbolj poklicani, da pomagajo obvarovati, kar se rešiti še more. V Tržaški zaliv se z obeh strani Jadrana iztekajo odplake kakšnih 400.000 prebivalcev, od tega z jugoslovanske okrog 30.000 kubičnih metrov dnevno (Andrej Jelačins piranske Morske biološke postaje oz. Inštituta za biologijo na ljubljanski univerzi). Marsikje je podtalnica že tako ogrožena po strupih, da lahko ostane v perspektivi več desettisoč ljudi brez vode, a četrtina slovenskega prebivalstva je v nevarnosti zaradi industrijsko okuženega zraka (Fedor Černe, pomočnik predsednika republiškega komiteja za varstvo okolja). Kisli dež je načel tretjino slovenskih gozdov, okrog Raven na Koroškem pa jih je uničenih že 80 odstotkov (Kazimir Kauzlarič, Zavod za prostorsko planiranje in zaščito človekovega okolja na Reki). Vsako leto se sesede na morsko gladino okoli 500 ton premogovega prahu samo iz koprske luke, ki jo je predsednik ekološke sekcije pri občinski konferenci ZSMS Koper Žaro Pregelj označil kot tabu in »državo v državi«, ker da ni moč dobiti točnih podatkov o nevarnih tovorih. Dne 20. novembra je okrog požiralnika reke Reke plavalo za 20 centimetrov pene: bo vpis Škocjanskih jam v seznam naravne dediščine pri organizaciji UNESCO pomagal k dokončnemu očiščenju reke? (Viktor Saksida, predsednik Sveta za varstvo okolja v Sežani). Kdaj se bodo oblasti odločile ovrednotiti edinstvene prirodne danosti v Dolini Dragonje s primerno agromelioracijo in izkoriščenjem vodnega vira? (Boris Križan z medobčinskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu in Renčelj iz sozda Timav). V resnici so zadolženi dejavniki prisluhnili zahtevi in bodo zadevo ponovno obravnavali, kar je narekovalo načelnici obalnega Sekretariata za inšpekcijske službe Bredi Pečanovi naslednjo ugotovitev: »Morda smo s tem naredili za dve leti škode, gotovo pa za sto let koristi.« Pečanova je sicer potožila, da je nadzor nad onesnaževalci težak zaradi nezadostnih finančnih sredstev in razdrobljenosti te službe, dodala pa, da so tudi kazni smešno nizke, kar pomeni nekakšno legalizacijo prekrškov, tako npr. na področju črnih gradenj. Nujo o zaostritvi kaznovalne politike je poudaril tudi vodja posveta in predsednik Sveta za varstvo okolja pri obalni konferenci SZDL Ado Butala in obsodil pomanjkanje ali prikrivanje informacij o zdravju okolja, kar v ljudeh še bolj maje zaupanje v odločujoče kroge. Omenil je nadalje nevarnosti, ki izhajajo iz načrtovane gradnje termoelektrarne Plomin II in premogovne centrale pri Miljah, proti katerima se je v Kopru prav v torek začelo zbiranje podpisov k peticiji za sklic referenduma. O elektrarni na Tržaškem je nadrobneje spregovoril predstavnik miljske občinske uprave Gianni Menegazzi: navedel je, da bi elektrovod še dodatno prizadel tudi Kras ter se zavzel za skupno reševanje ekoloških problemov in za ustanovitev mednarodne varstvene ustanove pod okriljem UNESCO. Koprski posvet je bil važen zlasti zato, ker je bil tokrat prvič govor o teh vprašanjih na formalni ravni in ker je sam član predsedstva republiške konference SZDL Niko Rihar poudaril nujo po sodelovanju med izvršnimi organi in branitelji okolja, s tem pa tudi uradno potrdil, da ti niso več »opozicija«. STOPI TUDI Tl V NOV FIAT TRIESTE AUTOMOBILI S.r.l Sporoča cenjenim strankam da odpira danes podružnico FIAT Ul. dei Giacinti 2 - Tel.: 41150 - 411990 Ul. Roiano 6 - tel.: 413337 ROJAN - TRST ■ _ A VS jTv J m r-\r- rt' tr JO 10 C r rr 1 i1 * SV' ■11111111118 - r- - PORCELAN-KR STAL-DARILA POROČNI SEZNAMI Gospodarsko pismo iz Slovenije Slabosti še večje kot pred letom JOŽE PETROVČIČ Leto 1986 bo v jugoslovanski gospodarski zgodovini zapisano kot bolj piškavo leto, ki bi ga kazalo čimprej pozabiti. Še v najbolj svetlem spominu bo ostal zaposlenim, saj so se v tem letu realni zaslužki vendarle kar precej povečali. Poleg tega je bila tudi gospodarska aktivnost dokaj visoka rast inflacije in nazadovanje izvoza. Gospodarska politika ni uspela bistveno spremeniti gospodarskih tokov in si je zato nakopala veliko zamero pri gospodarstvu, zlasti pa pri ekonomistih. Za strokovnjake so bile povsem neuspešne poteze, s katerimi je vlada skušala povečati izvoz, veliko kritike je požela denarna in posojilna politika, kot povsem neuspešna pa se je izkazala protiinflacijska politika. Zaradi tega bo gospodarstvo zakoračilo v prihodnje leto v mnogo bolj neugodnih gospodarskih razmerah kot pa je zakoračilo v letošnje leto. Kaj so torej glavne značilnosti, v katerih se bo gospodarstvo znašlo prihodnje leto in kako bodo ter značilnosti vplivale na gospodarjenje v letu 1987. Predvsem bo na začetku prihodnjega leta položaj na domačem trgu povsem drugačen, kot je bil na začetku tega leta. V drugi polovici letošnjega leta se je namreč povpraševanje na jugoslovanskem trgu močno povečalo. Obseg trgovanja proti koncu leta močneje narašča, kot je v enakem lanskem obdobju. To je sicer za samo gospodarsko aktivnost ugodno, ne pa tudi za siceršnje gospodarske tokove. Močno domače povpraševanje namreč zmanjšuje zanimanja gospodarstva za izvoz, ker je domači trg bolj privlačen zaradi visokih cen in ne pretirane izbirčnosti. Analitiki napovedujejo, da bodo take razmere ostale na jugoslovanskem trgu vsaj še začetne tri mesece v prihodnjem letu. Povpraševanje se namreč še povečuje zaradi realnega dvigovanja vrednosti zaslužkov in zaradi tega, ker se precej potrošnje napaja iz inflacijskih virov. Poleg tega bo povpraševanje spodbudilo izplačevanje obresti v začetku leta za dinarske in devizne hranilne vloge, zlasti slednje pa so zelo visoke. Zaradi tega nekateri analitiki napovedujejo, da bo »pregreto« povpraševanje na domačem trgu trajalo vsaj še pol leta, napovedi podjetij, ki trdijo, da obseg naročil zagotavlja normalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, v začetku leta 1987 pa dajejo takim napovedim realno podlago. Zvezna vlada bo torej morala začeti brzdati močrto potrošnjo, če hoče, da bo več blaga na razpolago za izvoz. To pa bo težko doseči, saj je močno povpraševanje pravzaprav povzročila sama z denarno politiko. Varčevanja denarja namreč ne stimulira, saj vztraja pri dokaj nizkih obrestnih merah (nižjih, kot pa je stopnja inflacije), povečuje pa obseg denarja v obtoku, ker s primarno emisijo (legal- no in sivo) kreditira tistim, ki jima denarja za normalno poslovanje zmanjkuje. Seveda pa bi lahko ostala potrošnja tudi prihodnje leto na zdajšnji ravni, če bi gospodarstvu uspelo močno povečati proizvodno rast. Gospodarska rast je sicer letos dokaj visoka in jo uradno predstavljajo celo kot najpomembnejši dosežek gospodarske politike, vendar je v zadnjih mesecih opaziti, da zagon pojenjuje. Poje-njevati pa je začel takoj potem ko se je vlada odločila za nekoliko restriktivnejšo denarno posojilno politiko, kar je dokaz, da letošnja gospodarska rast ni počivala na trdnih temeljih. Glede na to, da bo morala upoštevati opozorila o škodljivem inflator-nem načinu pospeševanju gospodarske aktivnosti, bo gospodarska politika v prihodnjem letu težko zagotovila tolikšno gospodarsko rast kot letos. Odločiti pa se bo morala med dvema možnostima: ali močno zmanjšati povpraševanje na domačem trgu (kar pa bo, kot smo že prej omenili, vsaj v začetku leta težko doseči) ali pa z drugačnimi vzvodi kot letos pospešiti gospodarsko aktivnost (kar pa je spet zelo neprijetna naloga). Vsaj na prvi pogled pa se zdi, da bi lahko gospodarsko aktivnost spodbudila dokaj močna naložbena dejavnost. Ta je zdaj precej močnejša, kot lani ob enakem času. Zlasti v gradbeništvu je opaziti močne znake oživljanja. Vendar je oživljanje spodbudno predvsem z domačimi investicijskimi deli, ne pa tudi s tujimi. Za prihodnje leto namreč napovedujejo, da obseg dela, ki ga naša podjetja opravljajo v tujini, ne bo dosegel niti dveh milijard dolarjev, kar bo najmanj v zadnjih nekaj letih. Drugače pa je doma, kjer gospodarstvo na vse mogoče načine le išče možnosti za nove naložbe in s tem za počasno prestrukturiranje. Poleg tega pa tudi država napoveduje, da bo začela z nekaterimi obsežnejšimi gradbenimi deli, zlasti pa z gradnjo nekaterih novih cest in s posodobitvijo železnice, za kar je iz tujine že dobila obljubo o finančni pomoči. Žal analitiki ne napovedujejo, da bi močnejša gospodarska aktivnost, če bo do nje prišlo, spodbudila tudi izvoz. Izvozna naročila so v tem času izjemno nizka in podjetja pričakujejo močnejše povpraševanje iz tujine šele ob koncu prvega in v drugem trimesečju prihodnjega leta. To pa je povsem drugače kot pred letom dni, ko je izvoz še močno naraščal in ko je bil tudi obseg izvoznih naročil kar precejšen. Ponovno se je pokazalo, da je bila letošnja izvozna politika slaba in da bo, tudi če se bo izvozna politika hitro spremenila in začela spodbujati izvoznike, vplivala še dalj časa. Ali drugače rečeno: računi za napačno izvozno politiko bodo še prihajali. Teh računov se država ne bo mogla kar tako otresti, kot se tudi ne bo mogla otresti vplivov, ki jih bo letošnja visoka inflacija povzročila v prihodnjem letu. Visoka inflacija ogroža poslovanje predvsem zato, ker podjetjem ne omogoča dolgoročnejše poslovne politike. Vse je zato podrejeno kratkotrajnim interesom gospodarstva, ki se mora v nastalem položaju reševati predvsem z neprestanimi podražitvami izdelkov. Za obdobje naslednjih nekaj mesecev zaradi tega kar več kot 60 odstotkov vseh podjetij napoveduje, da bo moralo podražiti svoje izdelke. To dokazuje, da bo v prvem polletju prihodnjega leta inflacijski pritisk izredno močan in ga tudi mnogo bolj domišljena protiinflacijska politika, kot je bila na primer letošnja, ne bo mogla zadržati. Sami inflaciji pa gre na roko tudi močno povpraševanje na domačen trgu. In obratno: visoka inflacija pospešuje povpraševanje, saj se je povsem uveljavilo načelo, da je treba čimprej zamenjati denar v blago, saj se bo blago lahko že jutri podražilo. Takšni so - sicer zelo grobo orisani - okviri, ki bodo v začetku prihodnjega leta uravnavali gospodarjenje. Razmere (recimo temu kar: štartna osnova) so slabše, kot pa so bile ob prehodu v leto 1986. Vlada se tega zaveda, zato ponuja delegatom v zvezni skupščini najrazličnejše predloge za obvladovanje težavnega gospodarskega položaja. Ugotovila je predvsem, da bo treba hitro spremeniti nekatere osnovne gospodarske zakone, ki zdaj vladi ne dajejo dovolj prostora za delovanje. Želi na primer spremeniti obračunski sistem, spremeniti zakon o sanaciji in stečajih podjetij, predlaga spremembe v censki politiki, izboljšati devizni zakon, dopolniti bo treba pogoje, po katerih lahko tuja podjetja investirajo v jugoslovansko gospodarstvo, s predrugačenjem obrtnih zakonov naj bi omogočili hitrejši razvoj zasebnega dela gospodarstva, spremembe naj bi doživel bančni sistem, izpeljati bo treba reformo davčnega sistema in še kaj. Delegati v parlamentu so zdaj sredi razprav, kaj in koliko spreminjati gospodarske predpise, zaradi česar je nemogo- če trdno napovedovati, do kakšnih sprememb bo res prišlo. Tako napovedovanje je zlasti težko zaradi tega, ker je ponovno pokazalo, da so pogledi na predlagane spremembe zelo različni in zaradi tega tudi enoten dogovor vseh federalnih enot težaven. Grozi tudi, da bo zaradi časovne stiske marsikateri zakon malomarno pripravljen, samo učinkovanje zakona pa ne bo vnaprej preverjeno. To seveda pomeni, da se bo gospodarstvo znašlo še v enem primežu: v novi neizdelani gospodarski zakonodaji. Tako bo že siceršnjih težav še več, negotovosti pa tudi. Ali to hkrati tudi že pomeni, da so gospodarski cilji za prihodnje leto ogroženi že na samem začetku? Zasedanje koroške kmetijske zbornice CELOVEC — Mesec dni po volitvah v kmetijsko zbornico se je v začetku tedna v Celovcu zbralo vseh 36 kmečkih odposlancev na ustanovitveni seji zbornice. Med njimi sta bila tudi oba zastopnika skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwit-ter in Štefan Domej. Redno delo zbornice, ki je ključno mesto za razdeljevanje finančnih podpor koroškim kmetom, se bo začelo 19. januarja 1987, ko bodo razpravljali o letnem proračunu in imenovali člane odborov. V ospredju govorov zstopnikov posameznih frakcij je bil predvsem eksistenčni boj kmečkega sloja, ki se mora vedno bolj prilagajati tržnim mehanizmom, nenazadnje pa so vsi govorniki zagotavljali, da kmetijstva brez subvencij ne more biti. Janko Zwitter, kot zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov, pa ni opozoril samo na potrebo po ohranjevanju zdravih družinskih kmetij, temveč se je v obeh deželnih jezikih izrekel tudi za ohranitev dvojezične podobe južnokoroških vasi. Ni presenetilo, da so številni kmečki odposlanci slovenske besede Janka Zwitterja spremljali z močnim godrnjanjem. Deželni glavar Leopold Wagner, ki je izvedel za prisego novega kmečkega parlamenta, je v svojem govoru opozoril na kmečke probleme, ki izvirajo iz presežkov v kmetijski proizvodnji v razvitih državah, medtem ko nerazvite države trpijo pod pomanjkanjem. Kmetom je Wag-ner predlagal »fleksibilnejše prilagajanje tržnim mehanizmom in specializacijo«, hkrati pa je pozval, naj bolj izkoriščajo možnosti, ki jih nudi turizem. Deželni kmetijski referent Hans Schumi je poudaril medsebojno odvisnost med deželno vlado (oz. deželnim zborom), ki sooblikuje zakone in skrbi za finančna sredstva in kmetijsko zbornico, ki razdeljuje podpore in soodloča v kmečkih vprašanjih. Stari in novi predsednik kmečke zbornice je Valentin Deut- schmann, ljudskostrankarski župan iz Grabstanja. VINKO WIESER ŠVICARSKI EMENTALEC kg 9500 PARMEZAN »REGGIAN0« kg 14500 SIVI PINOT DOC Vinicola Udinese 75 cl 3250 ASTI CINZANO DOC 75 cl 4550 VVHISKV BALLANTINE S cl 70 7380 10543 1 WHISKY CHIVAS REGAL 75 cl 18500 BRANDV BRANCA STRAVECCHIO 70 cl 7180 10257 1 PRESIDENT RESERVE RICCADONNA 75 cl 4650 CHAMPAGNE VEUVE CLigUOT brut 75 cl 24600 VESEL BOŽIC KUHAN »ZAMPONE« A.C.M. kg 9600 MLADA PEGATKA kg 3980 IZBRANO SVINJSKO STEGNO kg 7980 SVEŽE JANJČJE STEGNO kg 13180 SVEŽE JANJČJE BEDRO 12200 POMARANČE TAR0CC0 premer 10B, kg 1260 PRŠUT SAN DANIELE kg 29500 PECIVO »PANETT0NE M0TTA« 1 kg 7450 PECIVO »PANETT0NE C00P« 1 kg 5300 PECIVO »PANETT0NE C00P« s čokolado 1 kg 7200 PECIVO »PANDORO MELEGATTI« s čokolado in kremo 09111) Cinzano 1 kg 0£UU MAND0LAT SPERLARI z lešniki 250 g 3900 PECIVO »PANDORO C00P« 1 kg 5300 JAJČNE TESTENINE BUIT0NI »RASAGN0LE« 250 g 1090 MASLO »GIGLI0« 250 g 1590 COOPERATIVE (ME - DELAVSKE ZADRUGE KUHINJSKA SMETANA C00P 200 ml 850 4250 1 KAVA »BURBON« vrečka 250 g 3100 KAVA »PRESTIGI0« vrečka 500 g 6150 PREDJED »POLU ARLECCHIN0« v semenskem olju 350 g 1850 5286 kg TUNA »STAR« v olivnem olju 2 pločevinki po 170 g 3100 9118 kg OLIVNO OLJE »EKTRA VERGINE« CARAPELLI steki. 1 1 4290 cene veljajo od 15./12. do 31./12. do izčrpenja zaloge supeRcaop $^$>caop Tiskovna konferenca poslanca Antonina Cuffara Napredovanje parlamentarnega postopka za izdelavo zakona o obmejni kooperaciji Parlamentarni iter zakonskih predlogov za vzpodbuditev mednarodne kooperacije na obmejnih območjih Furlanije-Julijske krajine, ki se je čez poletje povsem ustavil, je v zadnjem času zabeležil nove premike. Na včerajšnji tiskovni konferenci je o njih govoril poslanec KPI An-tonino Cuffaro, ki je hkrati orisal dopolnila in spremembe KPI na predlog poenotenega besedila, sestavljenega — na osnovi vseh vloženih predlogov posameznih strank — v ožjem odboru poslanske zbornice. Glavna ovira, ki jo je komisija uspela premostiti, zadeva pravzaprav vlado. Le-ta je pred časom napovedala lastni zakonski predlog, tako da je enotno besedilo v njegovem pričakovanju ostalo "zamrznjeno". Člani ožjega odbora so medtem uspeli prepričati vlado, da se je odpovedala svojemu predlogu, s čimer je avtomatično znova stekel postopek za dokončno definicijo poenotenega besedila zakonskega predloga. Poslanec Cuffaro je vladno odločitev ocenil kot zelo pozitivno, bolj s političnega, kot z vsebinskega vidika, saj pomeni občutno skrajšanje časovnega roka do dokončnega sprejetja zakona. Njegov bistveni namen je konkretno spodbuditi k navezavi mednarodne industrijske kooperacije ob meji z močno inovativnim pristopom, kar izključuje vsakršno posplošeno razdeljevanje novih prispevkov in oljašav, ki bi se kakorkoli podvajali glede na že sprejete zakonske inštrumente (predvsem na paket za Trst in Gorico). Težav in deljenih stališč v ožjem odboru seveda ne manjka, zlasti kar zadeva stranke vladne koalicije in še posebej demokristjane, ki se tudi med seboj razhajajo. Komunisti so v ožjem odboru povsem enotni in so že predstavili sveženj svojih predlogov sprememb in dopolnil k poenotenemu besedilu zakonskega predloga, kakor ga je sestavil poročevalec Orsini. V njih je vsebovana predvsem skrb za natančno opredelitev dejavnosti in podjetij, katerim so namenjene olajšave in prispevki, ter za preprečitev vsakršnega podvajanja z že obstoječimi olajšavami. V amandajih so navedena podjetja (mešana in tista v brezcarinskih conah), katerim bodo namenjene olajšave in prispevki, in vrste teh prispevkov, ki se razlikujejo od tistih iz drugih deželnih ali državnih zakonov. Poseben poudarek so v njih dobile raziskovalne in pristaniške dejavnosti, letalske povezave, ribolov in mednarodno sodelovanje na področju energetike. V dodatku k členu 9 je predvidena ustanovitev posebnega sklada za razvoj proizvodne kooperacije v gorskih in hribovitih predelih, z namenom od- praviti teritorialna neravnovesja. Nadaljnje dopolnilo se nanaša na poživitev in na večjo učinkovitost prostih carinskih točk v tržaškem pristanišču, ki bi s tem pridobilo na svoji proizvodni funkciji. Ministrstvo za bilanco je že spremenilo svoje — doslej dokaj zaprto — stališče do finančnega kritja zakonskega predloga o mednarodni kooperaciji na obmejnem območju in upati je, da bodo v kratkem premagane tudi nekatere druge ovire in odpori. Največja nasprotja so še vedno na deželni ravni, kjer najnovejša kriza, ki znova ogroža deželno enotnost, odvrača rimske pobude, češ da so odveč žrtve na vsedržavni ravni v korist dežele, ki se razdvaja. In tukaj je poslanec Cuffaro jasno izrazil stališče, po katerem je posebnost Dežele Furlanije-Julijske krajine oziroma njena avtonomija zasnovana prav na povezavi dveh različnih stvarnosti (furlanske in julijske), poleg na znanih objektivnih razlogih, med katerimi je bistvena prisotnost slovenske narodnostne skupnosti v treh obmejnih pokrajinah. K temu pa je treba dodati še razloge izrazito ekonomskega značaja: »Ce na politični ravni lahko o razdvojenosti tudi razpravljamo, td ni mogoče na ravni gospodarstva, kjer bi razkol pomenil pravo katastrofo,« je zaključil poslanec Cuffaro. (vb) Pouk se bo ponovno pričel 7. januarja Z božičnico na dolge počitnice Na številnih šolah so se malčki poslovili včeraj od pouka s pisano božično prireditvijo, na katero so povabili starše, sorodnike in prijatelje. Še posebno pridno so se pripravljali na šolah, kjer niso priredili miklavževanja. Tako je bilo izredno živahno na osnovni šoli Dragotin Kette v Ul. Dardi, na šoli J. Ribičič pri Sv. Jakobu (kjer je bila posneta gornja slika), na osnovni šoli Bazoviški junaki v Rojanu, na osnovni šoli France Bevk na Opčinah, na šoli F. S. Finžgar v Barkov-Ijah in na šoli Oton Župančič pri Sv. Ivanu. Otroci so se zbrali ob jaslicah ali pod okrašeno jelko, ki gotovo ne manjka na nobeni šoli. Malčki iz vrtcev so zarajali ali potelovadili, učenci pa so prikazali svoje govorniške in gledališke vrline v kratkih prizorčkih. Učitelji tudi niso pozabili na ljubezen, ki jo Slovenci gojimo do zbornega petja, tako da so otroke naučili več priljubljenih pesmi. Po trudu pa je, kot se spodobi, čakalo na otroke veliko dobrot, tako da so si napolnili prazne želodčke in zmočili suha grla. Zadovoljstvo SSk ob izvolitvi Opelta v odbor Krajevne zdravstvene enote Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji z zadoščenjem vzelo na znanje, da je medobčinska skupščina Krajevne zdravstvene enote na seji dne 17. decembra pri ponovljenih volitvah izvolila predstavnika SSk Mira Opelta v ožji upravni odbor. S tem - piše v tiskovni noti SSk - je bil praktično premeščen spor z deželno nadzorstveno komisijo, ki je bila razveljavila izvolitev istega predstavnika SSk že na prvi seji skupščine KZE 27. oktobra, ker da ni prejel absolutne večine glasov. Hkrati tajništvo SSk tudi poudarja, da je zadnje glasovanje nedvomno potrdilo politično voljo strank, ki sestavljajo koalicijo na tržaški občini in pokrajini, po upravičeni prisotnosti slovenskega predstavnika v upravnem odboru KZE. SSk je namreč stalno opozarjala druge partnerje, da bi si prevzeli veliko politično odgovornost, če bi dopustili, da slovenski predstavnik izpade iz odbora ustanove, ki na področju zdravstva upravlja prebivalstvo vseh občin naše pokrajine, v katerih je v večjem ali manjšem razmerju prisotno tudi slovensko prebivalstvo. Pokrajinsko tajništvo SSk v svoji noti ugotavlja tudi, da je k ugodnemu izidu spora odločilno pripomoglo dejstvo, da je stranka pravočasno in odločno posegla po vseh političnih in pravnih sredstvih za uveljavitev zastopstva Slovencev v tej izredno pomembni javni ustanovi. Srečanje med CGIL in koprskimi sindikalisti V ospredju vprašanja razvoja in miru V petek so se v Trstu srečali predstavniki sindikata CGIL Treu, Spanghero, Mauri, Cofone in Castellani z delegacijo sindikalistov obalno-kraške regije iz Kopra, ki jo je vodil predsednik Ciril Mezek. Sindikalisti so večji del srečanja posvetili problemom razvoja, miru in mednarodnega sodelovanja ter gospodarskih, kulturnih in družbenih izmenjav med tržaško in koprsko skupnostjo. Na srečanju so med drugim določili nekaj skupnih pobud v korist sodelovanja med obema sindikatoma, nakar so soglasno obsodili nedavni dogodek v Tržaškem zalivu, kjer je umrl gradeški ribič Zerbin. Prav v zvezi s tem dogodkom sta obe delegaciji izrazili zaskrbljenost zaradi neurejenih zakonov o ribolo-vu.Tako jugoslovanska kot italijanska vlada morata po mnenju sindikalistov, čimprej doseči dogovor v zvezi s spoštovanjem morskih teritorialnih meja. Po mnenju predstavnikov obeh sindikalnih gibanj je treba namreč še naprej graditi politiko miru in sožitja ter utrjevati vezi, ki so sad dolgoletnega plodnega sodelovanja med obema državama. Na zadnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta Odnosi z Zavodom združenega sveta in skladen razvoj vseh dejavnosti Odnosi med devinskim mednarodnim Zavodom združenega sveta in krajevno družbeno skupnostjo, priprava pogojev za namestitev sedeža zdravstvenega okraja, razdelitev prispevkov domačim športnim in kulturnim društvom ter vprašanje turističnega in splošnega gospodarskega razvoja na občinskem ozemlju so bile glavne teme petkovega izrednega zasedanja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Dosedanje delovanje, probleme in načrte Jadranskega zavoda združenega sveta sta občinskim svetovalcem obrazložila njegov predsednik Corrado Belci in rektor David Sutcliffe, ki sta svoja izvajanja obogatila tudi s predvajanjem video-posnetka (ki ga je tudi že oddajala italijanska televizija). Belci je spregovoril predvsem o upravno-finančnih problemih, s katerimi se sooča uprava zavoda, rektor Sutcliffe pa je seznanil občinsko skupščino zlasti z vzgojnimi pristopi in načini delovanja mednarodne šole. Oba sta vsekakor poudarila pomen stalnega stika med zavodom in njegovimi študenti ter domačim družbenim okoljem, ki se v določeni meri že izvaja s socialno dejavnostjo gojencev v prid ostarelim in handikapiranim občanom. Voditeljema zavoda je več svetovalcev (med njimi Vocci, Širca, Brecelj, Contentova, Tuta in Baici) postavilo nato vrsto podrobnejših vprašanj, na koncu so pa izrazili složno željo, da se odnosi še izboljšajo in okrepijo, zlasti glede prisotnosti domačega prebivalstva na prireditvah zavoda in sodelovanja njegovih gojencev v raznih pobudah za zaščito naravnega okolja. V upravnem delu seje je bil prav gotovo najvažnejši sklep, ki so ga svetovalci odobrili soglasno, o prodaji občinskega poslopja v Nabrežini št. 106 domači Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici, ki bo s tem lahko razširila svoje prostore in delovanje. Z izkupičkom bo nato občinska uprava kupila nove prostore, kjer se bo lahko vselil sedež zdravstvenega okraja, ki bo tako lahko zajamčen Nabrežini. Svetovalec SSk Martin Brecelj je pri tem pohvalil upravo, ki je znala spretno voditi zadevo, tako da bo koristno tako za razvoj domačih dejavnosti kot tudi za splošne zdravstvene potrebe vsega prebivalstva. Na predlog odbornice Marinke Terčon je nato devinsko-nabrežinski občinski svet odobril porazdelitev razpoložljivih sredstev domačim športnim in kulturnim društvom. Prvim (gre za 13 društev) so skupno dodelil 6 milijonov lir in za sklep so glasovali tako svetovalci večine kot opozicije, z izjemo zastopnika Liste za Trst, ki je glasoval proti. Pri glasovanju o dodelitvi 3,4 milijona lir 10 domačim kulturnim društvom pa se je komunistična opozicija vzdržala, ker je bil prispevek društvu »Istria« po njenem mnenju premajhen, odbornica Terčonova pa je svojo odločitev utemeljevala z dejstvom, da to društvo uresničuje večino svoje dejavnosti izven ozemlja devinsko-nabrežinske občine. Na začetku seje je župan Bojan Brezigar sporočil občinskemu svetu, da se je občinski odbor v zadnjih dneh srečal z vrsto lastnikov zemljišč, ki so namenjena turističnemu razvoju, da izve za njihove namene in jih hkrati opozori, da namerava občina pospešiti opredelitev njihove ureditve. Brezigar je poudaril, da se bo odbor vsekakor s tem v zvezi predhodno posvetoval z vsemi silami, ki so prispevale k izdelavi regulacijskega načrta, torej tudi s KPI, poleg seveda s strankami, ki sestavljajo občinsko, pokrajinsko in deželno večino. Zupan je pri tem tudi naglasil, da pripisuje uprava prvenstveno važnost turističnemu razvoju, ki pa ne sme biti edina perspektiva, saj je treba posvečati veliko pozornost prav tako tudi tradicionalnim gospodarskim dejavnostim, kot sta obrt kamnarstva in pa kmetijstvo. Omeniti je še, da je devinsko-nabrežinski občinski svet na zadnji seji imenoval tudi posvetovalno svetovalsko komisijo za občinske kamnolome, v kateri je zastopana tudi opozicija, da pomaga odboru prav v času, ko so pogodbe z zasebnimi podjetij pred obnovitvijo. pismo uredništvu Obrtniki so se čutili užaljene Spoštovano uredništvo Dne 14. decembra ste objavili na šesti strani Primorskega dnevnika članek »Na Krasu odkrili mrežo razpečevalcev kokaina« izpod peresa časnikarke Nadje Filipčič. V zadnjem odstavku članka je bilo med drugim napisano: »Ne moremo trditi, da je bil pojav omejen: vanj so vpleteni, z različnimi značilnostmi, mladi iz vseh slojev, tudi iz dobrih družin. Ne le obrtniki (podčrtal pisec), ki lahko razpolagajo z večjimi vsotami denarja, ampak tudi študenti.« Smatramo, da je taka ocena krajevnih obrtnikov površna, če ne celo žaljiva. Obrtniki torej, vsaj po mnenju časnikarke, lahko trosijo večje vsote denarja za nabavo ali preprodajo mamil. Proti takemu namigovanju najostreje protestiramo. Predsednik tržaške obrtne sekcije pri SDGZ Rado Andolšek * * * Seveda ni nihče niti od daleč hotel kriviti, ali celo žaliti obrtnike, saj stavek lahko razumemo samo tako, da pač študenti nimajo denarja. Omenjeni odstavek ni razmišljanje ob ugotovitvi časnikarke dnevnika, temveč je citat, ki ga je izrekel načelnik kriminalističnega oddelka tržaške kvesture, ki se je ukvarjal s preiskavo in ki je vodil tiskovno konferenco. Odg. ur. Javna razprava predstavnikov KPI v Inštitutu Gramsci Neustrezno delovanje ustanove IRRSAE povzroča šolnikom nemalo težav Deželna ustanova za izpopolnjevanje šolnikov IRRSAE (Istituto Regio-nale per le Ricerca, la Sperimentazio-ne e LAggiornamento Educativi del FVG) je bila v središču razprave, ki jo je v petek v dvorani Inštituta Gramsci priredila šolska komisija Tržaške federacije KPI. Prof. Giorgio Depangher je v uvodni besedi pojasnil namen srečanja. Problemi IRRSAE vzbujajo veliko zanimanje, pa tudi zaskrbljenost ustanov, ki obravnavajo šolske probleme. Prof. Depangher je pojasnil, da nihče ne namerava javno obsojati tega deželnega šolskega inštituta. S tem srečanjem so želeli predstavniki KPI le opozoriti na odgovornost vlade, ki ne skrbi za ustrezno delovanje te deželne ustanove. Tega je predvsem krivo Ministrstvo za šolstvo. Že sam statut IRRSAE nikakor ne ustreza zahtevam in nalogam, ki bi jih morala ta ustanova za izpopolnjevanje šolnikov dejansko izvrševati. Seveda pa je dejstev, ki so kriva za slabo in počasno delovanje tega inštituta, veliko. Predvsem je treba omeniti neustrezne prostore v Ulici Cantii, kjer morajo uslužbenci delati v nemogočih razmerah. Tudi organik te ustanove je nepopoln: statut predvideva namreč 46 uslužbencev, na deželnem sedežu IRRSAE pa jih je zaposlenih le 18. Prof. Depangher je obenem opozoril na nesodelovanje med uslužbenci te ustanove in upravnim odborom. Obenem je inštitut IRRSAE povsem ločen od šolskega sveta in univerze. Uslužbenci nimajo nikakršne avtonomije, saj morajo vsako svojo odločitev predstaviti tajniku, ki lahko njihov načrt odobri ali ne. Najhujša pomanjkljivost pa je seveda omejeno delovanje ustanove IRRSAE, ki bi se načeloma morala ukvarjati z raziskavami in eksperimentiranjem na šolah, pa tudi z izpopolnjevanjem učnega osebja. Od teh treh funkcij pa opravlja deželni IRRSAE le zadnjo. Kot je ob koncu poudaril prof. Depangher, dejansko nihče ne ve, katere naloge naj bi ta ustanova pravzaprav opravljala. Potrebna bi bila torej njena temeljita preosnova, ki bi ustvarila profesionalne uslužbence. Po uvodu prof. Depangherja sta nato spregovorila prof. Franco del Čampo in prof. Anna Piccioni. Del Čampo je navedel številne težave, s katerimi se spopadajo učitelji in profesorji. Najhuje je, da si učno osebje dandanes ne zastavlja točno določenih ciljev za izobraževanje in formacijo svojih učencev: večino skrbi le, ali bodo »izpeljali« šolski program, ki ga določa Ministrstvo. Prof. Piccioni je prisotnim predstavila referat o raznih izpopolnjevalnih tečajih in seminarjih za šolnike, ki jih prireja IRRSAE. Tem tečajem sledijo predvsem učitelji osnovnih šol. Srečanje se je zaključilo z razgibano debato, ki so se je udeležili predvsem profesorji, pa tudi nekateri uslužbenci IRRSAE. Ob koncu je spregovoril še prof. Vincenzo Magni, predstavnik Državne šolske komisije KPI. Povedal je, da komunistična partija krivi za slabo delovanje te deželne, pa tudi vsedržavne šolske ustanove, predvsem vlado. Po vsej verjetnosti bo KPI predstavila zakonski predlog za preosnovo celotne strukture inštituta IRRSAE... Pianist Gruzman v SK V sklopu torkovih glasbenih večerov prireja Slovenski klub koncert pianista Grigorija Gruzmana, ki bo v Gallusovi dvorani Glasbene matice, 23. decembra ob 20.30. Grigorij Gruzman se je rodil v Leningradu leta 1956, izpopolnjeval pa se je pri raznih svetovno znanih profesorjih v Izraelu in Zvezni republiki Nemčiji. Doslej je koncertiral v ZRN, Franciji, Italiji, Izraelu in Kolumbiji. Na torkovem večeru bo izvajal skladbe Bacha, Mozarta, Chopina, Liszta, Rahmanina, De-bussyja in Skrjabina. Ul. Battisti 14 TRST Tel. 772494 20% POPUSTA ZA PRIJETEN BOŽIČ □ halje za vse okuse □ žensko in moško perilo □ spalne srajce □ pižame Obv. občini 22.11.86 Vaša optika za vaše oči TRST - UL. DELLE TORRI 1/c (za cerkvijo sv. Antona) 65804 Trgovine odprte, mestno središče brez prometa Predbožična nedelja v znamenju glasbe in zborovskega petja Kraška vas in poštni formati na razstavi v TK Galeriji Praznično vzdušje ob pričakovanju božiča in novega leta so številna društva izkoristila, da bi svojim članom in prijateljem ponudila tudi kulturni užitek, predvsem v glasbenem ključu. Tako je za danes napovedano prav rekordno število raznih koncertov in glasbenih nastopov. KD Primorsko-Mačkolje vabi v srenj sko hišo na koncert Tržaškega okteta, godba na pihala Vesna iz Križa prireja božični koncert v Domu A. Sirk, godbeno društvo iz Nabrežine vabi na tradicionalni božični koncert, na katerem bo sodeloval tudi moški pevski zbor Tabor z Opčin. V Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju bodo na povabilo KD Venturini nastopili gojenci glasbene šole, in sicer odseka za harmoniko in otroškega zbora. V zgoniškem športno-kulturnem centru bo danes tudi praznično. Lovski zbor Doberdob in pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela prirejata namreč koncert pevskih zborov, izkupiček pa je namenjen Kulturnemu domu-spomeniku padlim v NOB iz Briščkov. Za Tržačane bo današnja predbožična nedelja gotovo posebna, saj bodo trgovine ostale odprte, po odloku občinske uprave, kije za danes zaprla za promet strogo mestno središče, pa se bodo lahko sprehajali brez običajnega hrupa in neizogibnega vdihavanja izpušnih plinov. Prepoved prometa ve- lja od 8. do 20.30 za področje okrog Trga Unita, Borznega trga, Korza in bližnje ulice. Malčke bo posebno razveselil dedek Mraz, ki se bo peljal kar s konjsko vprego, na Borznem trgu pa ga bo čakala ogromna košara, iz katere bo delil sladkarije. Godba Refolo napoveduje potujoči koncert, med 10.30 in 11.30 pa se bo v Galeriji Ter-gesteo predstavila skupina Trieste Big Band. Za nakupe bomo imeli čas tudi v ponedeljek, kajti trgovine bodo ostale odprte. Na božič bodo zjutraj odprte le prodajalne cvetja, na Štefanovo zjutraj pa mlekarne in pekarne. Pomemben delovni jubilej Franca Bizjaka Predsednik Dijaške matice prof. Dušan Križman je sinoči skupaj z odborom Matice, delovnim kolektivom Dijaškega doma Srečko Kosovel in ob prisotnosti predstavnikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze in matične Slovenije počastil pomemben delovni jubilej tovariša Franca Bizjaka, ki na svojem delovnem mestu ekonoma že štirideset let izkazuje zvestobo poslanstvu Dijaškega doma S. Kosovel v Trstu. V prazničnem vzdušju so v Galeriji Tržaške knjigarne sinoči odprli zadnjo razstavo v letu 1986. Z razstavo poštnih formatov in predstavitvijo grafične knjige Kraška vas je vodstvo Galerije sklenilo letošnje uspešno delovanje. Zato pa so Galerijo napolnili tudi številni prijatelji in umetniki, ki so se ob kozarcu vina poslovili od starega leta. Vodja Galerije Franko Vecchiet je predstavil grafično zbirko Kraška vas, ki jo je po fotografijah Danija Mikolija pripravil Mamo To-net. Zbirka vsebuje namreč pet ročno akvareliranih jedkanic, ki predstavljajo nekaj najlepših kotičkov naših kraških vasi: kamnita dvorišča, portale in vodnjake, spomenike naše kraš-ke arhitekture. Posebnost zbirke pa je v ročni izdelavi: Tonet je sam ponatisnil vse izvode in jih ročno akvareli-ral. Vsaka knjiga pa je tudi ročno vezana. To je torej dragocen obrtniško umetniški predmet, ki je izšel v ome-jenm številu, 16 izvodov v slovenščini in 16 v italijanščini. »Poštni formati« pa so likovni delci majhnega formata v najrazličnejših tehnikah (grafika, keramika, collage, kompjutergrafic, risbe, tapiserija), ki so jih razstavili številni umetniki iz Trsta, Slovenije in Italije. Poštni formati, naj bi bili prvensko namenjeni pošiljanju po pošti, so pa tudi, kot je na otvoritvi dejala Barbara Gruden, drobna presenetljiva darilca, ki jih lahko ob hitrem in bežnem srečanju stisnemo nekomu v roko. Lelio Luttazzi in Lorenze Pilat gosta 8. festivala tržaške pesmi Lelio Luttazzi in Lorenzo Pilat bosta gosta letošnjega 8. festivala tržaške pesmi, ki bo v soboto, 27., in v nedeljo, 28. decembra, v Gledališču Rossetti. K prireditvi so med drugim pristopile Tržaška občina, Tržaška pokrajina in Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, izkupiček glasbenega festivala pa bodo dodelili združenju Amici del cuore za razvoj kardio-vaskularne medicine. Na festivalu bodo v soboto predstavili 20 originalnih skladb v tržaškem dialektu, ki so jih izbrali izmed 42 predhodno prijavljenih na natečaj. Posebna žirija in prisotni poslušalci bodo v soboto izbrali najboljših dvanajst, ki se bodo v nedeljo potegovale za naslov najboljše "tržaške pesmi Prireditev bosta, kot rečeno, popestrila Lelio Luttazzi in Lorenzo Pilat, ki bosta predstavila nekaj lastnih uspešnic. Spored bo povezoval Fulvio Marion. Prireditvi se bosta pričeli ob 21. uri. Predprodaja vstopnic (6.500 lir) pri blagajni v Pasaži Protti. Ob današnjem zaprtju Korza Odprto pismo KPI Vattovaniju Zaradi ustavitve izvoza izdelkov tovarne IRET Pred novo proizvodno in socialno krizo? Ob današnjem zaprtju Korza in bližnjih ulic za zasebni promet je sekcija KPI za Novo mitnico naslovila na občinskega odbornika za urbanistiko Vattovanija odprto pismo, v katerem ga poziva, naj to poskusno pobudo razširi na stalno zaprtje vse Terezijanske četrti in mestnega središča. Po mnenju rajonske sekcije KPI je namreč treba pristopiti k vprašanju ne le s strogega gledišča sicer pomembne prometne sprostitve, ampak upoštevajoč splošnejše vprašanje kvalitete življenja v mestnih središčih, ki vzbuja čedalje večje zanimanje v vsej državi, a ne dovolj pri tržaških upraviteljih. Zato je situacija v Trstu po mnenju sekcije KPI na robu kaosa, od tod poziv pristojnemu občinskemu odborniku, naj takoj obnovi dovoljenje prehoda okrog Kanala samo pešcem, kot prvi korak k zaprtju vse Terezijanske četrti za zasebni avtomobilski promet. Preureditev Tartinija Občinska komisija za javna dela pod vodstvom odbornika Daria Jagodica je pred nekaj dnevi obiskala palačo Rittmeyer, kjer ima svoj sedež tržaški glasbeni konservatorij Tartini. Kaže, da bodo dela za preureditev te palače trajala do leta 1988. Del konservatorija na Ulici Martiri della Liberta je že obnovljen in ga bo mogoče prav kmalu uporabljati. Vzdrževalna dela glasbenega konservatorija bodo občino stala okrog pet milijard lir. Med tolikimi negativnimi, nemalokrat celo dramatičnimi vestmi o proizvodnih in zaposlitvenih problemih tržaških javnih ali zasebnih podjetij in tovarn, je tokrat na vrsti še ena. Zadeva tovarno radio-elektronskih in telekomunikacijskih naprav IRET, ki je ena od redkih tržaških zasebnih proizvodnih obratov z visoko razvito tehnologijo in z dobrimi perspektivami za razvoj. Razlog za krizo, ki grozi tej tovarni s 35-letno tradicijo pa za razliko od drugih primerov ne izhaja iz notranjih težav ali tržnih razmer, pač pa iz povsem zunanjih in blago rečeno nerazumljivih odločitev. Italijanska vlada je, kot znano, nedavno sprejela nove predpise o izvažanju vojaškega materiala in opreme v države Bližnjega vzhoda. Z njimi pa tovarna IRET ne bi smela biti prizadeta, saj ne izvaža v države, na katere se predpisi oziroma prepoved nanašajo. Toda s pristojnega rimskega ministrstva je na tržaško carinsko poveljstvo prišlo ustno navodilo, na osnovi katerega so carinski organi (seveda ne po svoji volji) ustavili proizvode tovarne IRET, namenjene izvozu, katerih skupna vrednost presega sedem milijard lir. Kaj to za tovarno, za njenih 280 zaposlenih delavcev, od katerih jih je kar sto ženskega spola, pomeni, lahko razberemo tudi iz zaskrbljujočega tona tiskovnega sporočila tovarniškega sveta IRET in pokrajinskih tajništev sindikalnih organizacij FIM-FIOM-UILM: »Položaj je izredno hud tako s finančnega vidika, zaradi katerega so ogrožene plače delavcev, kot z vidika prihodnosti proizvodnje, ki je skoraj v celoti namenjena izvozu.« Študentski dom zaprt med počitnicami Odločitev upravnega sveta Tržaške univerze, da za praznike, točneje od 24. decembra do 5. januarja, zapre Študentski dom in menzo, je naletela na veliko neodobravanje. Takšna odločitev zaskrblja predvsem italijanske in tuje študente, ki se za božične in novoletne praznike ne bodo mogli vrniti domov. Ugo Poli, Dennis Visioli in Andrea Spaccini so zato poslali tržaškemu županu obvestilo s prošnjo, naj od upravnega odbora univerze zahteva, da opusti takšno odločitev. Upravni odbor opravičuje to dejstvo s trditvijo, da bodo v dneh, ko bo Študentski dom zaprt, temeljito preuredili prostore. Tisti študentje, ki se za praznike ne bodo vrnili domov, bodo morali med tem časom bivati v enem izmed mestnih hotelov. Poli, Visioli in Spaccini upajo, da bosta župan in občinski odbor prepovedala zaprtje Študentskega doma, saj bi takšno dejanje nasprotovalo z državno in tudi mednarodno vlogo Tržaške univerze. Družba Slot bo lahko uporabljala terminal pri Sv. Soboti še 50 let V tržaškem pristanišču beležijo letos nekoliko večji blagovni promet, saj so od januarja do novembra natovorili oziroma raztovorili 20,9 milijona ton raznovrstnega blaga. V istem obdobju lani so sicer pretovorili skoraj 6 milijonov ton blaga več, padec pa je treba v glavnem pripisati zapori ža-veljske rafinerije Aguila, ki ne obratuje že od julija. V letošnjem letu je zlasti porasel promet Ro-Ro, ki je samo v novembru dosegel preko 50 tisoč ton, skupno pa je za 25 odst. presegel lanski tovrstni promet. Na splošno se je povečalo raztovarjanje, za približno 11 odst. Da bi se promet v tržaškem pristanišču še izboljšal, je predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Zanetti te dni podpisal 50-letno koncesijo obalnega naftnega terminala pri Sv. Soboti družbi Siot. Podpis spada v okvir pogajanj med Italijo in Avstrijo glede uporabe tržaškega pristanišča, kar bo družbi Siot omogočilo večjo kompetitivnost in razširitev svojega dobavnega omrežja v Srednji Evropi. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu - Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju - Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST ki bo v torek, 30. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu - Ul. Petronio 4. Vabila so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B. razstave Mestna galerija - Ljubljana: DIALOG NAVZNOTER - DIALOG NAVZVEN. Razstavlja skupina italijanskih in slovenskih umetnikov iz Trsta, Gorice in Vidma. V galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - bo do 3. januarja razstavljala svoje keramične izdelke ONDINA BRU-NETTI. V galeriji Cartesius bodo do 2. januarja na ogled grafike devetih slikarjev. V Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 je odprta razstava slovenske slikarke iz Milana Ljube Štolfa. Urnik: od 17. do 19. ure. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 23. decembra je odprta razstava BOGOMILE DOLJAK. Urnik: ob delavnikih od 16. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure. V tržaški občinski galeriji do 28. t. m. razstavlja svoja dela slikarka VERA BURLINI. Bambičeva razstava v koprski galeriji LOŽA bo odprta do 29. t. m. po običajnem urniku. Tatovi odnesli 35 kg cigaret Tatovi, ki so se v noči med petkom in soboto skozi luknjo v zidu v notranjih Prostorih lokala prihulili v trafiko v Ul. Toti 25/A, so bili gotovo strastni kadilci ln oboževalci televizijskega konferansjeja Pippa Bauda. Iz trafike so namreč odnesli kar 35 kilogramov cigaret italijanskih in tujih znamk za skupno vrednost več kot 3 milijonov lir, poleg tega pa še nekaj stotin listkov loterije Italia, ki je Povezana z Baudovo televizijsko oddajo Fantastico. Obenem so se polastili še skoraj pol milijona lir v gotovini. Tatvine se je včeraj zjutraj ovedel lastnik trafike Raimondo De Grassi iz Ul. Salvore 8. Policisti so ugotovili, da so si zmikavti utrli pot v trafiko skozi luknjo, ki so jo izkopali v zidu iz nenaseljenega stanovanja v bližnji Ul. S. Sergio 10. Svižčevo krzno zamikalo tatove Plašč iz svižčevega krzna, več dragocenih predmetov in 320 tisoč lir je plen, ki so ga prijatelji tuje lastnine odnesli iz stanovanja 59-letnega Luciana Ferma v Giovenale 4. Tatovi so razbili šipo na oknu v kuhinji in vdrli v stanovanje, ko Je bil lastnik zdoma (med 16. in 19. uro). Policisti so uvedli preiskavo o tatvini. Sindikalna tajništva in tovarniški svet so zato zahtevali srečanje s tržaškimi parlamentarci, z deželnim odbornikom za industrijo in s predstavniki združenja industrijcev Associazione Industri-ali. Povsem jasno je zaključuje njihovo tiskovno sporočilo da bo nastali položaj, če ne bo z vso naglico rešen, neizogibno privedel do še ene hude zaposlitvene in proizvodne krize v tržaški pokrajini. Poleg tovarne IRET pa bi v takem primeru bila posredno ogrožena še vrsta manjših podjetij v naši deželi, ki so vezana na njeno proizvodno dejavnost. Problem torej daleč presega že itak pomembno tržaško delovno enoto in zadeva tako pokrajinsko kot deželno raven. Upati je, da bodo odgovorni, zlasti deželno odborništvo za industrijo, čimprej posegli za rešitev tega problema, ki bi v nasprotnem primeru utegnil imeti hude ekonomske in socialne posledice širših dimenzij, (vb) ■ Jutri zvečer bo v gledališču Rossetti gala večer, ki ga prireja pokrajinska uprava in na katerem bodo podelili nagrade udeležencem natečaja Božič: praznik za vse? Sledila bosta nastop zbora Illersberg in baletna predstava. Ul. sv. Frančiška 20 ponuja cenjenim odjemalcem svojevrstna »božična in novoletna darila« Lahko izbirate med: — grafičnimi listi domačih in tujih avtorjev malo plastiko in risbami Draga Tršarja — monografijami slovenskih in tujih umetnikov — najnovejšima likovno literarnima izdajama Sredozemlje (Vecchiet - Kravos - Kmecl) in Spacal: Grafični opus. — Vse to dobite v TK Galeriji -Ul. sv. Frančiška 20 . Izšla je SVETOVNA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI Dobite jo v Tržaški knjigarni. PUBLIEST Oglasni oddelek Primorskega dnevnika sporoča, da bo uradoval po običajnem urniku le v sledečih dneh: 22., 23., 27., 29. in 30. decembra V dneh 26. decembra in 1. januarja sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika. Izžrebanje loterije pri Sv. Jakobu Pri Sv. Jakobu so izžrebali prvo in drugo serijo številk loterije, ki jo prireja združenje Amici di S. Giacomo. Izžrebane so bile sledeče številke: 174751 (peugeot 205), 1200733 (šivalni stroj Pfaff), 215993 (radiomagnetofon Nordmende); 221220 (vespa Piaggio), 243706 (fotografski aparat 01ympus), 303107 (kolo Bianchi). t Zapustil nas je naš dragi Oskar Hrobat iz Sežane Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 15.15 izpred mrliške veže v Sežani. Žalujoči: žena Silva, hčerka Elena z družino in brat Vincenc. Sežana, 21. decembra 1986 ZAHVALA Ob izgubi dragega Ivana Smerdela se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in kakorkoli počastili njegov spomin. Žena in hči Trst, 21. decembra 1986 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob boleči izgubi dragega sina Edija Kobala se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru "M. Pertot' za žalostinke. STARŠI Barkovlje, 21. decembra 1986 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili spomin naše drage Gizele Caharije vd. Laghi SVOJCI Nabrežina, 21. decembra 1986 ZAHVALA Fausto Veglia Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Štramar, 21. decembra 1986 18. 12. 1982 18. 12. 1986 Ob četrti obletnici smrti Marije Lovrihe por. Klun se je vedno z žalostjo spominjajo mož Just, hči Egle in sin Argeo z družinama. Krmenka, 21. decembra 1986 SLOVENSKO '^fGLEDAUŠČE V TRSTU Kulturni dom VVolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer RIBA ZA ŠTIRI Režija JOŽE BABIČ Ponovitve — danes, 21. decembra, ob 16.00 ABONMA RED C - prva nedelja po premieri — v soboto, 27. decembra, ob 20.30 ABONMA RED F - druga sobota po premieri — v nedeljo, 28. decembra, ob 16.00 ABONMA RED G - druga nedelja po premieri CASSA WUI?ALI£ ICI3 AltTIGIAhlA OPICIMA- TICIIlSTIl MltAHILMICA IM '■OSOJILMICA OI»ČIME -TI*ST gledališča VERDI Danes ob 16. uri (red G) zadnja predstava Wagnerjeve opere IL VASCELLO FANTASMA. Dirigent G. Kuhn. Božični koncert, ki ga vsako leto organizira gledališče Verdi, bo tudi letos in sicer v torek ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška (Ul. Giulia). Orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi s sodelovanjem pevk Tiziane Sojat in Glorie Scalchi. Na sporedu skladbi GLORIA Antonia Vivaldija in Francisa Poulenca. Vstdp samo z vabili, ki bodo na razpolago pri blagajni gledališča Verdi. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 bo na sporedu Topolovo delo UN'ORA D AMORE. Režija Francesco Macedonio. Prodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti ali uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča. Slovensko stalno gledališče gostuje z mladinsko igro Bena Minolija VILIN-ČEK Z LUNE jutri, 22., v 'torek, 23., in v sredo, 24. decembra, ob 10. in 15. uri v Kopru. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja 1987, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivako-vom. Nedeljski koncerti - Danes ob 11. uri v gledališču Cristallo bo na sporedu četrti in zadnji koncert iz ciklusa, ki ga organizira gledališče Verdi. Komorni orkester gledališča Verdi, pod vodstvom Severina Zannerinija s sodelovanjem violinista-solista Igorja Dražila, bo izvajal Pergolesijeve, Tartinijeve in Bachove skladbe. Vstopnice so na prodaj danes pri blagajni gledališča Verdi. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo v torek, 30. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Vabila so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/B. Slovenska zamejska skavtska organizacija prireja danes, 21. decembra, PRIPRAVO NA BOŽIČ, ki bo v prostorih šolskih sester pri Sv. Ivanu - Ul. delle Doc-ce. Zbiranje v popolnem kroju ob 9. uri. Konec predviden ob 16. uri. Knjižnica P. Tomažič in tovariši. Za italijanske prijatelje našega društva bomo v kratkem začeli TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA. Vpisovanje do 31. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah in tudi po telefonu na št. 213945 od 16. ure dalje. razne prireditve SKD Barkovlje priredi SILVESTROVANJE. Za informacije telefonirati na št. 69297. Godba na pihala Vesna - Križ vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo danes, 21. decembra, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu. Lovski zbor Doberdob in pevski zbor V. Mirk s Proseka-Kontovela prirejata danes, 21. decembra, ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku KONCERT PEVSKIH ZBOROV V DOBRODELNE NAMENE. Čisti dobiček je namenjen Kulturnemu domu - spomeniku padlim v NOB iz Briščikov. izleti SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 28. t. m., izlet v Ljubljano na Plečnikovo razstavo in na razstavo slovenskih impresionistov. Izletnikom bodo na razpolago umetnostni vodiči. Cena izleta, ki vključuje malico in kosilo, je 30.000 lir. Informacije pri Lucijanu Jagodicu (tel. 69297) in pri Ediju Godniku (tel. 415753). Odhod avtobusa je ob 7.30 izpred barkovljan-skega portiča. Vabljeni! Združenje Union v sodelovanju z Italijansko ustanovo za spoznavanje slovenske kulture in jezika prireja enodnevni izlet v Ljubljano na vodeni ogled Plečnikove razstave v petek, 26. decembra. Cena (samo vožnja) 10.000 lir. Vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 vsak dan od 17. do 19. ure, razen v soboto - tel. 61011. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT danes, 21. decembra, v občinski telovadnici v Nabrežini s pričetkom ob 16.30. Sodeluje moški pevski zbor Tabor z Opčin. KD PRIMORSKO TRŽAŠKI OKTET KONCERT Danes, 21. t. m., ob 17.30 v srenj-ski hiši v Mačkoljah. Toplo vabljeni! KD F. VENTURINI vabi na ZAKLJUČNI NASTOP Glasbene šole -odseka za harmoniko in otroškega zbora danes, 21. decembra, ob 18.30 v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. KD F. PREŠEREN BOLJUNEC vabi 26. decembra na ŠTEFANOVANJE Ob 14.30 - TRADICIONALNO LUČANJE Ob 17.00 - PRIREDITEV v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: tamburaški ansambel KD F. Prešeren, dramska skupina KD F. Prešeren v narečju, kvintet Roulette in skupina Glas harmonike KD F. Venturini z diatoničnimi harmonikami. kino LA CAPPELLA UNDERGROUD - v kinodvorani ARISTON - 11.00 La fiam-ma sacra, (1922) r. Charles Krauss in Tua soltanto tua, (1920) r. Alberto Sannia - ob klavirski spremljavi. ARISTON - 16.30, 21.30 Round Mid-night, dram., ZDA 1986, 130'; r. Ber-tnard Tavernier; i. Dexter Gordon, Francois Cluzet. EKCELSIOR I - 16.30, 21.45 II nome del-la rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Conne-ry, F. Murray Abraham. EKCELSIOR II - 15.00, 21.45 Mona Lisa, dram., VB 1986, 100'; r. Neil Jordan; i. Bob Hoskins, Cathy Tyson. PENICE - 15.00, 21.45 Betty Blue, dram., Fr. 1986, 115'; r. Jean-Jacgues Beineix; i. Jean Hugues Anglade, Beatrice Dal-le, □□ GRATTACIELO - 16.30, 22.15 II burbe-ro, kom., It. 1986, 100'; r. Castellano e Pipolo; i. Debra Feuer, Adriano Celen-tano. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 F/X - ef-fetto mortale, fant., ZDA 1986, 110'; r. Roy Mandel; i. Barbara Brown, Bert Denney. NAZIONALE III - 15.20, 22.15 Accade-mia militare, kom., ZDA 1986, 100'; r. B. Convy; i. Čhris Lemmon, L. Bridges NAZIONALE I - 10.00 II gatto con gli stivali in giro per il mondo, ris. 16.00, 22.15 Asilo di polizia, kom., It. 1986, 100’; r. Franco Ottone; i. Valeria Golino, George Eastman. EDEN - 15.30, 22.00 Ti voglio nuda e bagnata, □□ MIGNON - 14.30, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney. CAPITOL - 15.45, 22.00 L'aquila d'ac-ciaio, dram., ZDA 1986, 100'; r. Sidney L. Furie; i. Louis Gossett Jr., Jason Gedrick. ALCIONE - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram. ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basin-ger. LUMIERE FICE - 10.00, 11.30 Topolino Superman, ris. 16.00, 22.00 Absolute Beginners, dram., VB 1986, 108'; r. Julian Temple; i. David Bowie, Paul Weller. VITTORIO VENETO - 15.30, 22.10 II gi-orno degli zombi, srh., ZDA 1985, 100’; r. G. A. Romero; i. Lory Gardille, T. Aleksander. RADIO - 15.30, 21.30 Virilsex games, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Konfekcije »FANY~ Stefania Millo zimska oblačila za ženske in moške UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118 SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi 23. decembra ob 20.30 v Gallusovo dvorano Glasbene matice na glasbeni torkov večer. Pianist GRIGORIJ GRUZMAN (Leningrad) bo izvajal skladbe J. S. Bacha, W. A. Mozarta, F. Chopina, F. Liszta, S. Rahmaninova, C. Debussyja in A. S. Skrjabina. TRŽAŠKA POKRAJINA priredi NIZ BOŽIČNIH KONCERTOV 21., 27., 28., 29. in 30. decembra. Prvi, zborovski, bo v cerkvi Novega sv. Antona danes, 21. t. m., ob 16. uri. Nastopili bodo zbori: SINGGE-MEINSCHAFT PROJERN iz Šentvida na Koroškem (Avstrija), ANTON FOERSTER iz Ljubljane in SOCIETA' POLIFONICA od Sv. Marije Velike v Trstu. Ostali koncerti, komorni, bodo v Gledališču Cristallo v Trstu. SKD I. Gruden priredi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini BOŽANSKO KOMEDIJO Nastopa lutkovna skupina dunajskih študentov. Iskreno se zahvaljujem vsem organizacijam in prijateljem, ki so me z rožami, darili in besedami razveselili ob 30-letnici mojega dirigiranja. IGNACIJ OTA KD F. VENTURINI DOMJO sporoča, da že redno deluje GLASBENA ŠOLA ZA DIATO NIČNO HARMONIKO pod vod stvom Zorana Lupinca. Informacije ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. V sredo, 24. t. m., praznujeta 40. obletnico poroke DANILO in MILKA RAŽEM iz Gropade Ob tem jubileju jima čestitajo in žejijo še na mnoga srečna leta vsi, ki ju imajo radi. KD F. Prešeren čestita Gracijeli in Emilianu ob rojstvu prvorojenčka IVANA ŠD GRMADA vošči članom, prijateljem in vsem ljubiteljem športa vesele božične praznike in uspehov polno novo leto SK DEVIN želi vsem članom, prijateljem in športnikom vesel božič in srečno 1987 GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tradicionalni KONCERT NA ŠTEFANOVO 26. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! __________mali oglasi_________________ PRODAM skoraj nov plug za traktor "Bi-aggioli Voltorecchio" za 650.000 lir. Tel. 229349. PRODAM za 500.000 lir BON v vrednosti 1.000.000 lir za nakup krznenega plašča Annabella. Telefonirati v večernih urah na št. 200812. PRODAM 2.880 kv. m vinograda v Dolini z možnostjo vode. Tel. 228390. ODDAM v najem 140 kv. m skladišča v pritličju in prvem nadstropju. Tel. 228390. STAREJŠA ZAKONCA z lastno hišo in vrtom na slovenski Obali nujno iščeta zdrav in trezen zakonski par brez otrok za pomoč in skupno gospodinjstvo. Nudita sobo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Nagrada jerbanje'. PRODAM stanovanje v prvem nadstropju: 2 sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica in WC, shramba, centralno ogrevanje; Pulje pri Domju. Tel. 280959. CENTRO DEL COLLEZIONISMO Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd. DOBILI SMO BLAGO za loden, plašče, jopiče in obleke - najnovejši vzorci -za moške in ženske. Krojačnica KOŠUTA - Trst, Ul. D'Annunzio 11 - tel. 764584. TRŽAŠKI SLIKARJI IZ PRETEKLOSTI so razstavljeni v antikvariatu IL GIAR-DINO - Ul. Mazzini 12 - TRST do 24. decembra 1986 - obiščite nas lahko tudi danes. SLOVENSKA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA razpisuje natečaj za nekaj mest uradniške stroke z nujnim znanjem knjigovodstva in drugih servisnih specializacij. Interesenti naj dostavijo pismeno prošnjo do 31. decembra na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro "Knjigovodja". ZAHVALA Ob nepričakovanem in iskrenem izrazu hvaležnosti, ki je vladal v nedeljo popoldan v repenta-brski telovadnici, se iskreno zahvaljujem župnijski skupnosti Re-pentabor, govornikom in nastopajočim z Opčin ter vsem prisotnim. ANTON BEDENČIČ ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 PELUCCERIA CERVO TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914 velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah PELUCCERIA ALBERTI Ul. delte Torri 2 priporočeni trgovini za vaše nakupe včeraj-danes Danes, NEDELJA, 21. decembra PETER Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 21.18 in zatone ob 11.13. Jutri, PONEDELJEK, 22. decembra MITJA PLIMOVANJE DANES: Ob 0.59 najvišja 27 cm, ob 6.08 najnižja 3 cm, ob 11.02 najvišja 23 cm, ob 18.17 najnižja -45 cm. PLIMOVANJE JUTRI: Ob 1.45 najvišja 29 cm, ob 7.28 najnižja 2 cm, ob 11.49 najvišja 14 cm, ob 18.57 najnižja -38 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 6,8 stopinje, zračni tlak 1007,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Casarella, Giulia Bonivento, Francesco Gazzola. UMRLI SO: 58-letni Giovanni Valente, 77-letni Angelo Norbedo, 79-letni Rudolf Penco, 77-letna Santa Villio, 88-letna Anna Giacaz, 75-letni Antonio Limoncin, 89-letna Margherita Bosich, 86-letni Giovanni Stagni, 59-letni Valter Cogo, 73-letna Ada Diem. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 21. decembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Ul.Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul.Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv.Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - od 8.30 do 13.ure. Od 13.-ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. decembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 18, Ul. Alpi Gluhe 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271724), OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. LOTERIJA BARI 59 24 65 37 80 CAGLIARI 65 76 16 60 83 FIRENCE 58 53 76 28 57 GENOVA 4 1 36 16 12 MILAN 90 13 39 47 4 NEAPELJ 18 45 5 44 70 PALERMO 27 21 22 49 69 RIM 80 79 44 69 47 TURIN 42 85 50 62 70 BENETKE 66 17 ENALOTTO 67 49 62 X 2 X 1 KVOTE: 2 1 1 2 X 2 X 2 12 35.931.000 lir 11 1.083.000 lir 10 102.000 lir estetiko SILVIA izse za nego obraza in telesa OPČINE Proseška ul. 2, I. nad. - Tel. 212164 19. 12. 1986 menjalnica Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling.... Irski šterling__ Danska krona_____ Grška drahma .. Kanadski dolar . 1380.— Japonski jen.................... 8. 690.75 Švicarski frank .............. 821. 209.50 Avstrijski šiling............. 98. 611.— Norveška krona .............. 181- 32.50 Švedska krona................ 197.-^ 1970.— Portugalski eskudo.............. 8.80 1865.— Španska peseta.................. 9.60 180.50 Avstralski dolar ............ 865. 9.20 Debeli dinar............... 2.50.— 990.— Drobni dinar................ 2.40. Dr*ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 nedeljski televizijski in radijski sporedi S ::!i j ! RAI 1 # RAI 2 _ i A> RAI 3 1 1 Ir RTV Ljubljana 1 ^ TV Koper 9.55 Smučanje: slalom ženske (prenos 1. teka iz Valzoldane) 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja: Linea verde 13.00 Dnevnik - TG L’una 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Variete: Domenica... in 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo: posnetek tekme iz B lige 18.20 Športna rubrika: 90. minuta 19.50 Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Ben Hur (pust., ZDA 1959; r. VVilliam Wyler; i. Charlton Heston, Haya Harareet, Jack Havvkins, Stephen Boyd; 1. del) 22.05 Športna nedelja 23.50 Dnevnik 23.55 Praznični koncert: iz beneške bazilike sv. Marka ansambel I Solisti Veneti, vodi Claudio Sci-mone (Albinoni, Torelli, Salieri) 10.00 Koncert: Poklon A. Rubinsteinu - Koncert v A-duru, op. 16 (Grieg) London Symphony Orches-tra 10.30 Film: Una notte allopera (kom., ZDA 1935; r. Sam Wood; i. bratje Marx, Kitty Carlise) 12.00 Inf. oddaja: Orpheus, Človeška čustva - skopuštvo 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik - Zdravnikovi nasveti 14.40 Glasbena oddaja: Piccoli fans 15.40 Dnevnik - Studio & Stadio (slalom ženske iz Valzoldane in slalom moški iz Hinterstodra) 16.40 Variete: Chi tiriamo in ballo 18.40 Dnevnik - Gol flash 18.50 It. nogometno prvenstvo B lige 19.40 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Miami Vice 21.30 Aktualna oddaja: Mixer 22.20 Dnevnik 22.30 Nadaljevanka: Cervantes (5. del) 23.30 Dnevnik 23.40 Dokumentarec o kobilicah 12.00 Umetnostno drsanje: Božič na drsalkah 12.25 Glasbena oddaja: Girofestival '86 - Katia Kallisti 12.55 Smučanje: slalom ženske (prenos iz Valzoldane), motokros (iz Via-reggia) 15.40 Glasbena oddaja: A luce rock -Keep on Rocking (nastopajo: Jerry Lee Lewis, Bo Didley, Chuck Berry, Little Richard, pripravil M. Colangeli) 17.10 Film: Voltati Eugenio (dram., It. 1980; r. Luigi Comencini; i. Save-rio Marconi, Dalila Di Lazzaro, Meme Ferlini, Bernard Bilier) 19.00 Dnevnik 19.20 Deželni šport 19.40 Veliki koncert s Tino Turner 20.30 Športna oddaja: Domenica gol 21.30 Folklorna oddaja: Vloga otroka v ljudskem prazniku - Le pupe di San Giovanni 22.05 Dnevnik 22.30 It. nogometno prvenstvo A lige 23.15 Jazz club: Nunzio Rotondo En- semble z Umbria Jazz 85 8.10 Poročila 8.15 Matineja: Živ žav, vmes pisapke Biskvitki, nato Lutkovni Živ Žav 9.15 Nadaljevanka: Z vrha (1. del) 9.50 Smučanje: slalom moški (iz Hinterstodra, 1. tek) 10.40 Smučanju: slalom ženske (iz Valzoldane, 1. tek) 11.00 Ptuj '86 12.20 Smučanje: slalom moški 2. tek, slalom zenske 2. tek (kombinirani prenos) 13.40 Nanizanka: Slavni zdravniki bolnišnice Charite (3. del) 15.25 Film: Brezno in nihalo (groz., ZDA 1961, r. Roger Corman, i. Vincent Priče, Barbara Steele) 16.55 Poročila 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora (sogovornik Toneta Partljiča bo režiser Matjaž Klopčič, Neca Falk bo prisotna z Mačjo godbo) 18.45 Risanka 19.00 Oddaja o medicini: Ko še ne boli 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Nanizanka: Pisma - Špin (A. Ma-rodič, rež. Mirč Kragelj, 2. del) 21.00 Športni pregled 21.45 Alpe-Jadran 22.15 Poročila 12.00 Športno popoldne 19.00 Nanizanka: Dnevi AVNOJ 20.00 Dokumentarec: Zagorski gradovi 20.30 Politični tednik: Sedemdni 20.55 Film: II conguistatore di Atlantide (pust., r. A. Bresci, i. Kirk Morris, Luciana Gilli, Piero Lul- li) 22.45 Nanizanka: Charley 23.20 Dokumentarec: Delta - Pohod idej (5. del) Charlton Heston v filmu Ben Hur RAI 1 ob 20.30 ijg| CANALE S 8.30 TV film: Time Express 9.15 Nabožna rubrika 10.00 Nanizanka: Nove in famiglia 10.30 Napoved sporedov 11.25 Glasbena oddaja: Su- perclassifica show 12.20 Inf. odd.: Punto 7 13.30 Zabavna oddaja: Buo-na domenica 14.30 Nanizanka: Orazio 15.00 V studiu 17.00 Sodna rubrika: Forum 19.00 Nanizanka: Kate e Al-lie - II candidato 19.30 V studiu 20.30 Film: La grande corsa (pust., ZDA 1965, r. Bla-ke Edwards; i. Jack Lemmon, Tony Curtis, Natalie Wood) 23.30 Inf. rubrika: Monitor 0.30 Nanizanka: Love Boat [ ^ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: Family 9.00 Nanizanka: Amanda 9.50 Film: II favoloso Andersen (glas., ZDA 1952; r. Charles Vidor; i. Danny Kaye, Farley Granger) 12.00 Dokumentarec: Rojstvo zvezde 12.30 Dokumentarec: Svet okoli nas 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Gli orsetti del cuore, Ro-botech, The Muppet Show 16.45 Film: Atlantide, conti-nente perduto (fant., ZDA 1961; r. George Pal; i. Anthony Hall) 18.30 Nanizanka: Freebie e Bean 19.30 Dokumentarec: Potovanje okoli sveta 20.30 Film: La piccola prin-cipessa (kom., ZDA 1939; r. Walter Lang; i. Jan Hunter, Shirley Temple) 22.20 Filmska rubrika: Cine-ma & Co. 22.50 Film: Ouesto mondo e meraviglioso (kom., ZDA 1939; r. W. S. van Dyke; i. J. Steward, C. Colbert) 0.30 Nanizanka: Detective per amore ITALIA1__________ 8.30 Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero 10.15 Športna oddaja 11.15 Film: Gli allegri eroi -Gli allegri scozzesi (kom., ZDA 1935; r. J.W. Horne; i. Oliver Hardy, Stan Laurel) 12.45 Športna rubrika: Grand Prix 14.00 Film: Scontro di Titani (pust., ZDA 1981; r. Desmond Davis; i. La-urence Olivier, Uršula Andress) 16.15 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Holly e Benji due fuoriclasse, Evelyn e la magia di un sogno d'amore, Occhi di gat-to, Alvin show, Pop-ples 19.10 Risanka: I Puffi 20.30 Variete: Drive in 22.30 Film: II pili grande amatore del mondo (kom., ZDA 1977; r. Gene Wilder; i. Gene VVilder, Carol Kane) 0.15 Nanizanka: Mike Hammer dMjfl TELEPADOVA 11.40 Rubrika o trgovini in-turizmu 12.00 Rubrika: La buona ta-vola 12.30 Risanke 13.00 Film: L Odissea del Neptune nelLimpero sommerso (pust., 1974; i. Ernest Borgnine) 15.00 Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra 16.30 Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella 17.30 Film: Fantasmi a Roma (kom., It. 1961; r. A. Pi-etrangeli; i. M. Mas-troianni, V. Gassman) 19.30 Nanizanka: Che cop-pia guei due 20.30 Film: Tanto va la gatta al lardo... (kom., It. 1978; r. Marco Alean-dri; i. L. Salce, W. Chi-ari, Franca V.) 22.30 Nanizanka: Ouattro in amore 23.00 Inf. odd.: Primo piano 23.25 Filmska rubrika: Tut-tocinema H% TELEFR1ULI 14.00 Variete 16.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 19.00 Športna oddaja 20.00 Rubrika: Dry vin 21.00 Športne vesti 22.15 Nanizanka: Una famiglia intraprendente 23.00 Rubrika: II salotto di Franca 23.30 Rubrika: Roberta Pelle 24.00 Glasbena oddaja 1 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Vesti in nočni športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 1045 Mladinski oder: Radijska igra Čudežna popevka (avtor Smiljan Rozman, režija Marjana Prepeluh); 11.10 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Karst Brothers - glasbeni kabaret; 15.10- 19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.30 Športne novice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Zbori; 16.05 Humoreska: Joža Švarčak - Berilo za licemerstvo; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.45 Radijska igra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice,- 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00-14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 14.30 Šport; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj: objave in šport; 16.30 Primorski dnevnik: objave in šport; 17.00 Zaključek RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski spored in tedenska popevka; 15.00 Kaj je novega?; 15.30 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Športna nedelja; 20.00-6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 9.30 Jutranji val z ugankami, kvizi in »šenšurji«; 12.30 Oddaja SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah (tel. 212658); 15.00 Športna nedelja s prenosi, podatki in komentarji; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. III il ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi r g rai i ^ 7.20 Inf. odd.: Una Mattina 9.35 Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: Il dottor Simon Locke 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 14.00 Fronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Risanka: Heidi 15.00 Iz parlamenta 15.30 Športna rubrika: Lunedi šport 16.00 Film: L uomo di paglia (dram., It. 1958, r. Pietro Germi, 1. del) 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Film: Luomo di paglia - 2. del 18.00 Rubrika: Osmi dan 18.30 Kviz: Parola mia 19.40 Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Ben Hur (2. del) 22.30 Dnevnik 22.40 Filmske novosti 22.45 Dnevnik 23.40 Dnevnik, Danes v parlamentu in vremenska napoved : RAI 2_____________________] 11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik - C'e da vedere 13.30 Nanizanka: Ouando si ama 14.20 Risanka: Braccio di ferro 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 16.55 Informativna oddaja: Teledidat- tica - Danes pojemo... opero 17.35 Nanizanka: La signora e il fan-tasma 18.05 Inf. oddaja: Spaziolibero 18.20 Športne vesti 18.30 Nanizanka: Il commissario Kbs-ter - Fallimento 19.40 Vreme in dnevnik 20.20 Športne vesti 20.30 Aktualna oddaja: Focus 21.30 Dnevnik 21.40 Nadaljevanka: Capitol 22.40 Inf. odd.: Sorgente di vita 23.10 Dokumentarec: Manager 23.40 Dnevnik 23.50 Nočni film: Le vie della gloria (vojni, ZDA 1936; r. Howard Hawks; i. Fredric March, Warner Baxter, June Lang) RAI 3___________1 12.30 Nadaljevanka: I miserabili (Viktor Hugo, 10. in zadnji del) 14.00 Tečaj ruskega jezika 14.30 Izobraževalna oddaja: Matematika za matematiko 15.00 Koncert: Simfonični orkester RAI iz Milana izvaja Koncert v D-duru op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega, dirigent Jury Ahrono-vič, violinist Uto Ughi 15.40 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.05 Glasbena oddaja: Rockline (najlepše pesmi angleške Top lestvice, prod. BBC) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne športne vesti, vmes Danger Mouse 20.05 Dokumentarec: Varnost in zavarovanje - nevarnosti doma 20.30 Variete: Signori, Peppino! 21.30 Dnevnik 21.40 Rubrika: La macchina del tempo n. 24 22.15 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 23.30 Dnevnik | Ir RTV Ljubljana________________ 9.00 TV mozaik: Zrcalo tedna 9.20 Dokumentarec 17.20 Poročila 17.25 Spored za otroke: Bolnišnica Franja - Ob dnevu JLA (redakcija Irena Struna Arko, rež. Marjan Roblek) 17.45 Otroška nadaljevanka: Smogovci II. (3. del - prod. TV Zagreb) 18.15 Naša pesem - Maribor '86: Mešani pevski zbor Obala iz Kopra (s sporedom, ki so ga predstavili na tekmovanju, ob spremni besedi dirigenta Mirka Slosarja) 18.45 Risanka 19.00 Danes: Podravski obzornik 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Dragulj v kroni (po 'štirih romanih Paula Scotta The Raj Ouartet; r. Christopher Morahan in Jim O Brian, i. Peg-gy Ashcroft, Charles Dance, Ge-raldine James; prevod Breda Lipovšek, 1. del) 22.00 Omizje 00.00 Poročila pPj TV Koper 14.00 TV novice 14.10 Otroški program 17.30 Zdravniški rubriki: Zdravnik in pacient, nato Zdravnik in otrok 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: RIM — It. vlada o deželni avtonomiji RIM — Komisija poslanske zbornice ratificirala sporazum o ribištvu NOVI SAD — Ob obisku delegacije SKGZ v Vojvodini GRADEŽ — Italijansko-jugoslovansko srečanje ribičev na pobudo KPI TRST — Poštni formati v TKG Ponedeljkov športni pregled 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nanizanka: Bolnica Victoria 20.25 TV novice 20.30 Film: Duello al sole (vestern, r. King Vidor; i. Gregory Pečk) 22.20 TVD Vsedanes 22.35 Zdravniška rubrika (pon.) 23.10 Košarka: it. prvenstvo A-l j Jfl CANALE 5 8.30 Film: Francis il mulo parlante (kom., ZDA 1949, r. Arthur Lubin) 10.10 Nanizanki: Oh Made-line, Condo 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Film: Maciste Luomo piu forte del mondo (pust., It. 1961; r. Antonio Leonviola) 15.30 Film: Il trionfo di Tarzan (pust., ZDA 1942; r. VVilliam Thiele) 17.00 TV film: Signore e signori buonasera 17.30 Kviz: Doppip Slalom 18.00 Risanke: Špeedy Gonzales, Silvestre, Will-coyote 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Film: Bertoldo, Bertol-dino e Cacasenno (kom., It. 1984; r. Mario Minicelli; i. U. Tog-nazzi, M. Nichetti) 22.55 Nanizanki: Love Boat in Sceriffo a New York RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Jennifer, Sembra facile, Amanda 9.50 Film: L'isola misterio-sa e il capitano Nemo (pust., It. 1962; r. J. A. Bardem, i. O. Sharif) 12.00 Dokumentarec: Shir-ley Temple 12.30 Dokumentarec: Svet okrog nas 13.00 Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters 14.30 Animacijski film: I do-dici mesi 16.00 Zabavna oddaja: The Muppet Show 16.45 Film: La piccola ribel-le (kom., ZDA 1935; r. David Butler; i. Shirley Temple, Jack Holt) 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Dokumentarec: Potovanje okoli sveta 20.30 Film: Il piccolo Lord (kom., VB 1980; r. Jack Gold; i. Ricky Schro-der, Alec Guinnes) 22.30 Film: Il magnifico scherzo (kom., ZDA 1952; r. Howard Hawks; i. Cary Grant) 0.20 Filmske novosti 0.50 Nanizanka: Detective per amore ITALIA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Pepero 10.00 Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer, 12.00 Automan 13.00 Glasbeni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay tele Vision 14.00 Film: Battaglie nella Galassia (fant., ZDA 1978; r. R. J. Colla) 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Occhi di gat-to, Alvin, Popples 19.00 Nanizanke: Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Love me Licia, 20.30 Magnum P. L, 21.30 Simon e Simon 22.30 Filmska rubrika: Ciak 22.50 Glas. odd.: Rock opolnoči z znanimi pevci EMgH TELEPADOVA 12.00 Nan.: Senorita Andrea 13.00 Risanki: Ransie, 13.30 Mask 14.00 Nadaljevanka: Pagine della vita 15.00 Inf. oddaja: D come donna 16.30 Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie 18.00 Risanka: Continuava-no a, chiamarlo il gatto con gli stivali (Jap.) 19.30 Nanizanka: Misfits 20.30 Film: Bello come un arcangelo (kom., It. 1974; r. Alfredo Gian-netti; i. Lando Buzzan-ca, Paola Borboni) 22.20 Nanizanka: Spy Force 23.25 Filmska rubrika 24.00 Nočni film j ^ TELEFRIULI 13.30 Nogomet: Piša - Tries-tina 15.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.00 Oddaja o potrošništvu 17.45 Košarkarska tekma Al lige 19.00 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Nogomet: Empoli -Udinese 22.30 Dnevnik 23.00 Koš. tekma A1 lige 1.00 Glas. odd.: Musič Box [ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Ned. nog. tekma 17.30 Ned. kos. tekma 19.00 Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (1. del) 19.30 Fatti e commenti 19.45 Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del) 23.15 Športna rubrika (pon.) 23.45 Fatti e commenti 23.55 Športna rubrika (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Almanah: Iz šolskega sveta; 9.00 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - dr. Franc Kos; glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Lahkih nog naokrog; 14.30 Mladinski pas: Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana, dir. Muhai Tang, pianist Johannes Kropfitsch; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 5.30 Obvestila; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki orkestri; 12.40 Godbe; 13.30 Glasba; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Gorenjci; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simf. glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori; 18.00 Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 V harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Matineja in horoskop; 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glas-ba;21.00 Zarjavele trobente; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. Posvet društev, včlanjenih v ZSKD Več društev bo v prihodnjem letu pričelo uporabljati nove prostore Na prvem letošnjem srečanju predstavnikov kulturnih društev z Goriškega, ki ga je pripravila ZSKD, so ocenili trenutno stanje ljubiteljske kulture pri nas in začrtali kratkoročni program v letošnji sezoni. Uvodoma je tajnik zveze Rudi Pavšič poročal o težavah, ki so nastale zaradi odpovedi ----:xl-_ i-._i._-:.-------.--------ym Čanju, je dokaj zaskrbljujoč, saj pomeni korak nazaj v okviru kulturnega sodelovanja. Pri oceni stanja društvenih sedežev na Goriškem, so prisotni izrekli pozitivno mnenje in podčrtali prizadevanje SKGZ, da bi v vsaki vasi uredila primerne prostore za razvoj kulturne dejavnosti. V zadnjih dveh letih namreč so na Goriškem temu vprašanju posvetili precejšnjo pozornost, saj že veliko društev razpolaga s primernimi strukturami. Tako je predsednik društva Andrej Paglavec iz Podgore povedal, da bodo že letos poleti razpolagali z novim sedežem; v Dolu pa so na tem, da bodo v kratkem začeli z ureditvijo prostora, ki bo služil predvsem za prireditve na odprtem oziroma za športno-rekreacijske pobude. Na slavnostni otvoritvi sedežev se pripravljajo tako v Števerjanu kakor na Vrhu. Potem ko so v sovodenjskem Kulturnem domu odpravili nekatere težave, ki so bile vezane na uporabnost prostorov, je v domu stekla dejavnost, ki je dokaj pestra in kakovostna. Tudi v Doberdobu, na sedežu društva Jezero, so zaključili z nekaterimi popravili. Nazadnje velja podčrtati, da se bo tudi v Križni ulici kmalu začelo z obnovitvenimi deli za posodobitev Ljudske knjižnice Damira Feigla. Kar zadeva dejavnost zveze in društev samih velja omeniti vrsto pobud, ki se bodo zvrstile v naslednjih mesecih, v prvi vrsti pa bo šlo za počastitev Dneva kulture. Med ostale pomembnejše prireditve pa gre podčrtati predstavitev naj novejših slovenskih filmskih stvaritev, ki jih bo pripravil Kino-atelje januarja v Kulturnem domu, proslavo ob 40-letnici ustanovitve Godbe na pihala Kras junija prihodnjega leta, predstavitev nove kasete moškega zbora KD Jezero iz Doberdoba, fotografski natečaj, ki ga bo pripravila ZSKD, ter gostovanje štandreš-kih pevcev v Makedoniji. Na prodaj Jadranski koledar Letošnjo bogato knjižno zbirko, ki je priložena Jadranskemu koledarju (knjige je izdalo naše založništvo ZTT), raznašalci našega dnevnika v teh dneh izročajo tistim, ki so koledarsko zbirko naročili. Bralce sicer opozarjamo, da imajo raznašalci na voljo še nekaj dodatnih zbirk. Zaradi tega se lahko do njih obrne tudi tisti, ki je ni predhodno naročil. Za 25.000 lir je moč dobiti nekaj zares lepih in tudi koristnih knjig, pa še lep stenski koledar z naslikanimi starimi kartami - taroki. Urniki trgovin in lokalov ob bližnjih praznikih Kot vsako leto bodo trgovine v božičnem in novoletnem obdobju delovale z nekoliko spremenjenim urnikom glede na redno obratovanje. Za naše bralce objavljamo razpored delovanja trgovin v prihodnjih dneh, tako kot so nam ga posredovali z združenja trgovcev. Danes in jutri, 21. in 22. t. m., bodo vse trgovine ves dan odprte za zadnje predbožične nakupe. V torek, 23., bodo prav tako trgovine odprte, mesnice bodo ta dan obratovale tudi v popoldanskem času. V sredo, 24. t. m., bodo odprte vse trgovine, vključno z mesnicami, cvetličarnami in jestvin-skimi trgovinami, ki bodo delovale tudi popoldne. Vse trgovine bodo nato zaprte dva dni, v četrtek, 25., in petek, 26. decembra. V naslednjem tednu bodo trgovine ves dan odprte v ponedeljek, 29. t. m. Zadnji dan leta, v sredo, 31. decembra, bodo odprte vse trgovine, vključno v popoldanskem času mesnice, cvetličarne in jestvinske trgovine. Naslednji dan, 1. januarja 1987, bo veljala popolna zapora vseh trgovin. y;.!i SLOVENSKO ^Igledaušče v TRSTU v Kulturnem domu v Gorici WOLFGANG KOHLHAASE RITA ZIMMER RIBA ZA ŠTIRI Režija JOŽE BABIČ — jutri, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A v torek, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po sledečem razporedu: Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, Sovodnje (pred kulturnim domom) 20.10 in Štandrež (trg) 20.15. CASSA ltUI?ALIC im AltTIGIAMA OI»ICII»IA-Tltli;ST|r_____________ MltAMILMICA IN l■□S□^ILI>IICA občini: -ti*st Gozd jelk sredi Gorice Bilo bi že čudno če ne bi tudi letos prodajali jelk, s katerimi ljudje pred bližajočimi se božičnimi in novoletnimi prazniki opremijo njihova stanovanja. Tudi letos so zaradi tega domači ter uvoženi kramarji pričeli prodajati drevsesca v ljudskem parku v Gorici, ki je tako postal še bolj zelen kot je običajno. Cene so precej visoke. Kramarji sicer tarnajo, da ljudje neradi segajo v žep. Sicer pa to čujemo vsako leto. Potem pa, na predvečer božiča, ugotovimo, da je ostalo neprodanih le malo drevesc. Čeprav je treba globoko seči v žep, skoro vsakdo ustreže želji otrok, in še ta strošek doda tistemu za darila ob teh praznikih. O zahtevah govor v občinskem svetu Tretji dan stavke dijakov Goriški dijaki so včeraj ponovno stavkali in priredili zboravanje kar na Senenem trgu, pred znanstvenim licejem. Na skupščini so zavrnili obtožbe o nasilju in poudarili, da nameravajo protestirati na miren in nenasilen način. Obsodili so javne inštitucije, ki še niso pozitivno odgovorile na njihovo zahtevo po prostoru za združevanje in prirejanje javnih razprav. Protest je odjeknil tudi na petkovi seji občinskega sveta. V močno zastraženi občinski palači je bilo prisotno tudi večje število dijakov. Zeleni Fio-relli je polemiziral z županom zaradi prisotnosti oboroženih policistov in orožnikov znotraj županstva. Iz protesta je zapustil sejno dvorano in se vrnil dve uri kasneje, po odhodu policije. Ton razprave je bil bolj umirjen kot prejšnji večer na Pokrajini. Prisotnost dijakov in omejena razsežnost incidenta na znanstvenem liceju sta preprečili pretirano dramatizacijo zadeve. Podžupan Del Ben je povedal, da je dopoldne sprejel delegacijo dijakov, ki so mu postavili zahtevo po prostoru za diskusije in kulturne dejavnosti. Govor je bil o najemu bivših kinodvoran Stella Matutina in Modemissimo. Odbor bo vzel v poštev prošnjo, čeprav obstaja problem odgovornosti in reprezentativnosti dijaškega odbora. Salomoni (KPI) je te in informacije župana označil kot pristranske. Posebej je očital županu, da je telefonsko zavrnil prošnjo dijakov za dvorano, kjer naj bi priredili javno debato, z utemeljitvijo, da dijaški odbor ne predstavlja vseh dijakov. Salomoni je ugotovil, da zahtevajo dijaki samo izpolnjevanje v ustavi zajamčene pravice po svobodi združevanja. Na razliko od javnih inštitucij jim je edino uprava Kulturnega doma dala doslej dvorano brezplačno na razpolago. Brunello (PSI) in Zucalli (PSDI) sta obsodila nasilje med dijaki, predvsem pa ravnanje KPI, ki da pristransko izrablja protest. Paulin (SSk), Drufuca (PRI), Baresi (KD), Cosma (MSI) so menili, da zaslužijo nekateri postavljeni problemi pozornost in da je zato potrebna poglobljena razprava o šolskih in mladinskih vprašanjih, Busolini (KPI) in Fiorelli (Zeleni) pa sta pozvala upravitelje, naj na konkretne zahteve dajo že takoj po praznikih točne odgo- V Kulturnem domu večjezična prireditev V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 17. uri svojevrsten nastop skupine, ki ima naslov Giovani per un mondo unito. Gre za skupino, v kateri sodelujejo mladi Tržačani italijanske in slovenske narodnosti ter tudi furlanski mladinci, ki si prizadevajo, da bi se mladina raznih narodnosti spoznavala in spoštovala. Mladi te skupine so že imeli nastope v raznih krajih naše dežele. V današnjem programu bodo izvajali pevske, plesne in recita-cijske točke v treh jezikih: italijanščini, slovenščini in furlanščini. Danes na Palkišču svečanost pred spomenikom Danes zjutraj ob ll.uri bo pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI z novim predsednikom sen. Bacicchijem na čelu počastilo spomin padlih partizanov iz Dola pred spomenikom na Palkišču. Spomenik so namreč pred nekaj dnevi neofašisti pomazali. Kotalkarji Vipave drevi v Sovodnjah V sovodenjski občinski telovadnici bo drevi, ob 20.30, revija kotalkarjev Kulturno-športnega društva Vipava s Peči. Pripravili so jo v počastitev desetletnega delovanja te sekcije. V korist UNICEF tekma Segafredo - Jolly Čisti izkupiček današnje prvenstvene košarkarske tekme Segafredo - Jol-ly Colombani, je namenjen mednarodnemu skladu UNICEF. Pred tekmo bodo zaplesali tudi folkloristi iz Me-dee. Zaradi ledu z avtom v kanal Mesec dni se bo v splošni bolnišnici zdravil 66-letni Bruno Bean iz Gradišča, Ul. Eroi 3. Mož se je ponoči vozil po Majnici proti Gradišču. Na ovinku pred Faro ga je zaradi ledu zaneslo s ceste, tako da je avto zdrknil naravnost v namakalni kanal. Moža sta šele precej časa kasneje, okrog poldveh in potem ko se je sam izvlekel iz neljubega položaja zapazila dva mladeniča. Poklicala sta pomoč, tako da so Beana pospremili v bolnišnico. Dežeurni zdravniki so mu ugotovili pretres možganov, zlom dveh reber, udarce in odrgnine ter ozebline. Zdravi se v nevrološkem oddelku s prognozo okrevanja v tridesetih dneh. Pismo uredništvu Dijaki liceja Trubar o šolskih problemih Slovenski mladinski rekreativno-kulturni klub SMReKK vabi na ŠTEFANOVANJE ki bo v petek, 26. decembra, ob 20. uri v diskoteki »Tiffany’s« v Pierisu Prejeli smo včeraj s prošnjo za objavo naslednje odprto pismo: Prejšnji teden so predstavniki Klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici neuradno vprašali ravnatelja za mesečno medrazredno zborovanje. Ravnatelj nam bi odobril zborovanje, če bi sestavili pravilnik medrazrednih zborovanj in ga bi predstavili na Zavednem svetu, kot predvideva DPR 31. 5. 1974, št. 416, členi 42, 43, 44. Dijaki 3. liceja smo imeli v soboto, 13. 12., razredno zborovanje na katerem smo sestavili pravilnik medrazrednih zborovanj, na podlagi že omenjenega dekreta. V ponedeljek, 15. decembra, je bila popoldan seja Zavednega sveta, na kateri smo predstavili nov pravilnik. Člani Zavodnega sveta so pravilnik odobrili brez večjih pripomb, nasprotno, celo s pohvalo dijakom. V torek, 16. decembra, smo uradno oddali prošnjo za zborovanje za petek, 19. decembra. Zbrali smo ta dan, ker so bili drugi dnevi natrpani s šolskimi nalogami. Ravnatelj ni hotel odobriti prošnje, ker je hotel izvedeti imena tistih dijakov, ki so povzročili nekaj škode med prejšnjim medraz-rednim zborovanjem. Tile dijaki so se javili ravnatelju - očitno je bil presenečen, saj tega sploh ni pričakoval; vseeno pa nam ni hotel odobriti zborovanja, češ da se nekateri profesorji pritožujejo, ker smo zgubili preveč pouka. Pripomniti moramo, da smo si prejšnji teden ogledali film v Kulturnem domu, še prej je bila profesorska stavka, nekateri profesorji pa so bili večkrat odsotni zaradi osebnih obvez- nosti. Ravnatelj pa nam ne sme odbiti zborovanja zaradi didaktičnih problemov, ampak lahko to stori, če se ne strinja z dnevnim redom zborovanja. Nazadnje nam ni hotel odobriti zborovanja, češ da nima na svoji pisalni mizi pravilnika in je še trdil, da smo si zapravili mesečno zborovanje zaradi naše neprizadevnosti in neodgovornosti. Ker nam je tudi v petek, 19. decembra, dokončno odbil prošnjo za zborovanje, smo iz protesta odšli iz šole in se zbrali na dvorišču. Tu smo imeli naše zborovanje, kjer smo se odločili, da pišemo to pismo, da bi javnost zvedela, kaj se dogaja na naši šoli. Nikoli ni pravega človeka na pravem mestu,- kadar dijaki rabijo pomoč odgovornih organov, je večkrat ne dobijo. Vsakdo se izogiba kakršne koli odgovornosti in za vse, kar se dogaja na šoli, se moramo pozanimati sami. Vsa obvestila glede šolskega delovanja in sprememb pri poteku pouka ne pridejo do dijakov in do profesorjev pravočasno. Nadalje je vprašanje alternativnega pouka še nerešeno. Nekateri dijaki so že začeli z alternativnim poukom, toda so morali to dejavnost opustiti zaradi sprememb v urniku, tako da so se znašli prepuščeni samim sebi. Najslabše pa je dejstvo, da se ravnatelj ponaša, češ da je klasični licej »elitna šola«, ki ti lahko nudi nekaj več od golega znanja slovenščine, italijanščine in podobno, da nas pripravlja predvsem za nadaljnje univerzitetne študije in za bodoče življenjske iz- kušnje. Šola bi nas morala naučiti korektnega in poštenega obnašanja do sočloveka, toda z zgledom, ki nam ga daje ravnatelj, in dokaz za to je njegovo ravnanje do nas, ne samo glede zborovanja, dvomimo, da nam šola lahko nudi vse to, s čimer se ravnatelj Bogomil Rener ponaša. Nočemo trditi, da smo mi »nedolžni angelčki«. Toda v resnici smo se do sedaj vsaj skušali vesti kot zreli, civilni in odgovorni ljudje, čeprav smo storili marsikaj nepremišljenega; zanimalo nas je vse, kar se dogaja v šoli in izven nje na katerem koli področju, med našimi zborovanji smo debatirali o današnjih problemih, ki se ne tičejo samo nas dijakov. Očitno je to preveliko zanimanje motilo našega predstojnika. Danes, v soboto, 20. decembra, smo prišli v šolo z namenom, da spet zahtevamo to, kar je po zakonu naša pravica. Predstavniki dijakov so se znova pogovorili z ravnateljem, ki nam je odobril zborovanje, navzkriž vsemu temu kar je izjavil v prejšnjih dneh. Ali je mogoče, da morajo dijaki vedno nastopati s protesti in stavkami za dosego pravic, ki jim pripadajo in da jih javnost, katere se taki problemi direktno ne tičejo, neupravičeno obsoja, da so brezbrižni do socialnih problemov, neresni ter neodgovorni? Gorica, 20. decembra 1986 Pismo je podpisalo 56 dijakov. To so vsi dijaki Klasičnega liceja Primož Trubar. Pekarne bodo v času praznikov pripravile dvojno peko kruha v soboto, 20., in v sredo, 31. t. m., trojno pa v sredo, 24. t. m. Združenje obrtnikov je tudi že določilo razpored obratovanja frizerskih in brivskih salonov. Frizerji bodo v sredo, 24 t. m., redno delali do 19. ure, saloni bodo nato zaprti 25. in 26. decembra. Ob novem letu bodo saloni na Silvestrovo odprti do 19. ure, naslednji dan in nato še 6. januarja pa zaprti. Brivci bodo redno delali do 19. ure v sredo, 24., in sredo, 31. t. m. Od 25. do 29. t. m. bodo saloni zaprti zaporedoma kar pet dni, zaprti bodo tudi 1. in 6. januarja. Javni lokali navadno ob praznikih podaljšajo svoj delovni urnik. Še vedno velja za mesec december izjema k pravilu o obvezni tedenski zapori. Poleg tega bodo lokali 24., 25., 26., 27. in 31. t. m. lahko podaljšali urnik vse do 6. ure naslednjega dne. razna obvestila Doberdobska občinska uprava, ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov, vabi vse upokojence iz občine na srečanje z občinskimi upravitelji, ki bo v torek, 23. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici. Rajonski svet v Štandrežu bo imel sejo jutri, v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.45. Govor bo o nogometnem igrišču v Štandrežu. Prisotni bodo načrtovalec arh. Jože Cej, občinski tehniki in odbornik za javna dela. včeraj-danes V tednu od 14. do 20. decembra 1986 so v goriški občini zabeležili gibanje prebivalstva kot sledi: Rodili so se: Danilo Bisiach, Giulia Bressan, Karin Lugnan, Giada Argano, Alex Furlan, Aliče Bressan. Umrli so: 86-letna gospodinja Rosa Depretis, 88-letna gospodinja Luciana Viola vd. Marson, 77-letni upokojenec Angelo Plazzi, 81-letni upokojenec Giuseppe Travain, 86-letni upokojenec Au-gusto Clagnan, 61-letni upokojenec Danilo Martellos, 74-letni upokojenec Vinko Bratina, 60-letni mehanik Mario Arci-oni, 53-lena gospodinja Anellina Di Buo-no por. Vitale, 75-letna upokojenka Annita lacobbi, 63-letna gospodinja Franca Delchin vd. de Gressi, 77-letna gospodinja Angela Azzan, 66-letna gospodinja Antonia Zuanella vd. Loszach, 62-letna gospodinja Luigia Poletto por. D’Osvaldo, 86-letna upokojenka lolanda Caracchini, 74-letna gospodinja Giorgina Comuzzi. Oklici: paznik Vito Marinelli in gospodinja Giuseppina Riccinonna. Poročila sta se: delavec Roberto Marini in frizerka Fulvia Cettina. ' kulturni dom Danes ob 17. uri glasbeni, plesni in re-citacijski nastop skupine Mladih za mir iz Trsta. Na sporedu je italijanski, slovenski in furlanski program. kino Gorica VERDI 15.15-22.00 »Mission«. CORSO 15.15-22.00 »Fast food«. VITTORIA 16.00—22.00 »La monaca nel peccato«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trzic COMUNALE 16.00-22.00 »Regalo di na-tale«. R. Pupi Avati. EKCELSIOR 14.00—22.00 »Demoni due: l incubo ritorna«. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00-20.00 »Ne streljaj v nasled-njico«. DESKLE 17.00 »Poletje v školjki«. 19.30 »Pekoča paprika«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. Pogrebno podjetje GORIAN GORICA - Ul. III. Armata 3 Tel. (0481) 30202 NUDI KOMPLEKTNE USLUGE ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi predragega Vinka Bratine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z namisočustvovali in vsem, ki so kakorkoli počastilinjegov spomin. SVOJCI Gorica, 21. decembra 1986 Kako se mladi in stari med tekmo veselijo in jezijo Med kričajočimi navijači je tudi kdo ki izkoristi gnečo za ščipanje Sobota je. V štandreški telovadnici je že vse nared za odbojkarsko tekmo med domačim Valom Kmečka banka in tržaškim Ferroalluminiom. Pol ure pred pričetkom srečanja so tribune že v večji meri zasedene, to predvsem v veselje domače ekipe in seveda blagajničarja. Tudi mi si poiščemo prostor, tak, da bo čimlepše slediti dogodkom na igrišču. Publika je raznovrstna. Veliko je mladine, ne manjka pa tudi celih družin in celo že precej starejših ljubiteljev odbojke. Prav poleg nas je mamica, ki pestuje rdečeličnega sinčka. Vzdušje je domače, sliši se predvsem slovenska beseda, toda tudi Italijanov ne manjka. Minute počasi tečejo, no, končno so že tu igralci. Burni aplavz in gosti oblaki papirčkov pozdravijo vstop štandreških fantov. Tudi boben se oglasi, njegov zvok popolnoma napolni pretesno telovadnico. Pozdrav ekip in že se tekma prične! Naši vodijo 3:0. »Kdo je zabil? A ja, Palin, res je močan igralec!« se oglasi pred nami ne preveč pazljiva gospa. »Arbitro te son...« se pritožuje naš sosed (tudi mi se strinjamo z njim, saj je sodnik spregledal očitno napako nasprotnikov). »Dajmo Val, dajmo Val, dajmo Val...« buči v dvorani. 6:6 in prva menjava. Nekoliko oddaljena od nas je skupinica otrok, ki se smeje, kriči in klepeta. »Kaj si prinesel petarde? — Ne! — Che furbo, jaz sem že poprej dva prižgal!« Prvi set se že bliža koncu, stanje je 11:13 v korist Tržačanov. Naši prosijo sodnika minuto odmora, odmor je tudi v korist našim ušesom, sa| so se v trenutku gledalci pomirili. Žvižg in boben spet naviva, bum, bum, bum. Kljub vsem naporom našim gostom le uspe osvojiti prvi set. Škoda, z nekoliko večjo mero sreče, mah, bo pa v drugem setu šlo bolje. Drugi set se prične. Zopet očitna napaka sodnika, zato hiter komentar: »Arbitro, šemo in sette da guesta par-te, eh?!«. Našim ne gre najbolje. Skupinica otrok nima miru, saj neprestano hodi iz telovadnice in nato zopet v njo. »Že spet zgrešen servis, ma se ne da dobit na tak način, eh oštja!« Nasprotnik nepravilno zaustavi Pa-lina, toda sodnik spregleda to napako. »Arbitro očai, rete, mreža«. Prvič najbolj vroči navijači razvijejo belo-rdečo zastavo. Ale-oo, ale-oo! Kljub vsemu gostje osvojijo tudi drugi set. Mimo nas gre fantek, ki ima na glavi klobuček z napisom W VAL. In že se prične tretji set. 0:2 in publika sledi nenavdušeno igri. »Bašta, ne me ščipat! Si razumel ali ne, ali hočeš da te brcnem!« pravi luštna deklica, ki jo je za njo sedeči deček uščipnil. Na igrišču pa 2:2, 3:2, 5:2, 7:2 »Dajmo fantje, daj Pal!«. Ko dosežejo valovci trinajsto točko, pa black out. »Dajte se zbudit, orka!« pravi neka gospa. Mamica poleg mene odloži v naročje možu otroka in zažvižga na tak način, da mi uho trenutno onesposobi. 15:8, končno! In zastava pride zopet na svoj račun. »Kaj misliš, da bomo zmagali? — Če bomo igrali tako kot v tem setu, gotovo.« In že se prične žal poslednji set. Naši vse preveč grešijo, igrajo preveč nervozno in nezbrano. Nekdo izmed valovcev tolče žogo točno v nasprotnikov kot. Sodnik je trdno prepričan, da je žoga bila že v outu, ko se je dotaknila tal. Zvest domači navijač Kraški krti so te dni s primerno družabnostjo zaključili dejavnost v letošnjem letu. Zbrali so se na skupni večerji v domači gostilni na Vrhu ter v prijetnem in sproščenem vzdušju ocenili, da pravzaprav tudi v letu 1986 niso stali križem rok. Če ne drugega, so vendarle dokončali preurejanje jamarskega doma, ki so ga jeseni tudi s primerno slovesnostjo, izročili namenu. Ob doslednem spoštovanju uveljavljenih običajev, je bila družabnost tudi najbolj primerna priložnost za jamarski krst. Nekaj mladih je v zadnjem obdobju pristopilo k društvu. Ta pravi krst so že poskusili ob spustih v razna pa ni istega mnenja. Steče na igrišče in pokaže sodniku, kam je po njegovem mnenju padla žoga na tla. Toda sodnik žvižga dalje. Našim ne gre in ne gre, 10:13, 10:14, 10:15. V taboru Tržačanov je veselje nepopisno, Štandrežci pa žalostno zapuščajo igrišče. Gledalci vstajajo zelo nejevoljno, videti je precej dolgih obrazov, drugi pa si poraza ne vzamejo precej k srcu: »Bo pa drugič šlo bolje!«. Tudi mi se odpravimo k vratom, saj je tekma trajala dobro poldrugo uro in se nam mudi domov. Upamo, da nam je le uspelo v teh nekaj vrsticah prikazati čimbolj verodostojno vzdušje na tribunah med Va-lovo tekmo. Menimo pa, da je ogled takšnega srečanja gotovo prijetno doživetje, ki je vredno ponovnega obiska. MARKO CUBEJ brezna, zadevo pa je bilo treba seveda še primerno formalizirati in to ne gre drugače kakor v gostilni. Da ne bo napačnega tolmačenja: jamarji niso na družabnosti le bolj ali manj kritično, pa tudi s precejšnjo mero ironije, ocenjevali minulega dela, ampak so se pogovorili tudi, kako uspešno zastaviti delo v novem letu. Začeli bodo v nedeljo, 11. januarja, ko bodo skušali odpreti in raziskati nekaj nanovo odkritih jam, ki so jih prihranili nalašč za to priložnost. Kje so te jame, je zaenkrat tajnost, ki jo bodo razkrili šele drugo nedeljo novega leta. Preuredili so svoj dom na Vrhu Slovenski jamarji so tudi letos imeli polne roke dela ZDRAVSTVENI CENTER ZA ORTOPEDIJO IN FIZIOTERAPIJO Konvencija s K.Z.E. (U.S.L.) Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 od 15.30 do 18.30 GORICA - UL. CASCINO 8 - TEL.: 0481/33221 EKNOMEC GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032 STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE REGISTRATORJI SVVEDA A S® MARKET S. ANDREA Vam predstavlja decembrske ponudbe »GRAN SPUMANTE GANCIA« (4.787 lir/l) 0,75 1 3.590 lir PURANOVA STEGNA 1 kg 2.580 lir PANDORO BAULI 3/4 kg 6.280 lir SUROV PRŠUT »PARMA« 100 g 2.600 lir VISKI CHIVAS REGAL (28.000 lir/l) 0,75 1 21.000 lir KAVA »GORIZIANA« IN »S. GIUSTO« 500 g 5.380 lir PECIVO »PANETTONE MOTTA« 1 kg 6.950 lir želi vsem cenjenim odjemalcem VESEL BOŽIČ SH0PPMG V GORICI voščimo vam vesele praznike rf>~ r V? 07 odprti smo tudi DANES in JUTRI GORICA — Korzo Verdi 103 oblačila in intimno perilo za žensko in moškega »Confezioni L VISA« Ul. Carducci 46 — GORICA OBLAČILA »LO SPICCIOLO« meseca decembra promocijska prodaja s popusti do 70% Ul. Carducci 65 — GORICA »Donna piu« Trg XXVII. marec 9 GORICA obutve in usnjena galanterija AUTOSACCHETTI GORICA SEDEŽ: nadomestni deli Ul. Lungo Isonzo 9/11 Tel. (0481) 83771,2,3 AVTOSALON: Korzo Italia 65 Tel. (0481) 83627 TRŽIČ: Ul. A.Bolto 38/a VELIKA PRODAJA ZIMA ’86 GORICA Ul. Cascino 5 OBLAČILA IN JEANS vhod tudi z Ulice GARIBALDI 6 LL07D ITALIC0 Sektor Italia Ass.ni S.p.A. ZAVAROVALNA IN POZAVAROVALNA DRUŽBA Glavna agencija v GORICI Ul. Roma 4 — Tel. 84307 »Profumeria FLAVIA« Travnik 15 — GORICA parfumerija - bižuterija -darilni predmeti V DECEMBRU NUDIMO POSEBNE POPUSTE S: beneffon Travnik 39 GORICA CENTER ZA KONFEKCIJO Gorizia piu oblačila casual & sportswear GORICA — Trg sv. Antona 16 H ■tcvA/oar » POPUSTI OD 20% DO 80% V MESECU DECEMBRU parfumerija - drogerija - foto fotokopije - bižuterija SERGIO ROVIS Travnik 10 — GORICA — Tel. 84812 Podjetje ustanovljeno leta 1919 Časa del Carrozziere Ul. Giustiniani 40 Tel. (0481) 83788 - 87336 Autoforniture Ul. Bombi 1 - Tel. (0481) 84992 Ricauto Travnik 7 - Tel. (0481) 84601 nadomestni deli — karoserija za avtomobile — pritikline \ mS » ^ Ul- Oberdan 6 — GORICA BANCA del FRIULI delniška družba /1 /I ^ f /-\ ( I » _ 11 ~ obutve in usnjeni artikli 80 okenc v pokrajini: Belluno, ( /l/m/v) ^1 fnl/t obnedeljah Gorica, Padova, Pordenon, Trevi-so, Trst, Videm, Benetke VV v 11 A 1 /1 A'V 1 in ponedeljkih Vse banče in borzne operacije, V/V NUDIMO 10% popusta menjalnica. Lasten Leasmg servis in skupni investicijski skladi OK CORALL Travnik 40 Jeans & Casual Manufaktura PODOBNIK OPČINE - Telefon 211090 DANES IN JUTRI ODPRTO DANES IN JUTRI ODPRTO IT&etlng ^JudiaiioA HEAD ^^tenniS I SPORT5WFAPBB«B*B TT FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002 Kristali Sirca TRST — Stara istrska cesta 2 (nasproti stadiona) NEŠTETO IDEJ ZA BOŽIČNA DARILA rc r c l'' c VZEMI KARTICO IN DANES in JUTRI bo trgovina odprta zadeneš na tisoče NAGRAD TRGOVINA, VREDNA ZAUPANJA Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) TRŽIČ - Tel.: 0481/40148 • ODEJE • PERJANICE • PREŠITE ODEJE • PREPROGE • PREGRINJALA • ŽIMNICE • GRELCI IMETEC • ZAVESE • TKANINE ZA OPREMO Za božično darilo vam nudimo brezplačno srečke loterije »Italia« s katerimi lahko zadenete milijarde televizijske oddaje »Fantastico«. TRST Ul. Cicerone 10 Tel. 68360 □ □ □ Ul. Lazzaretto vecchio 19 Tel. 304541 NAJVEČJA IZBIRA ŽENSKE ZIMSKE KONFEKCIJE ZA MOČNE POSTAVE IIlCRETT/I PRIMO ROVIS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah lilOCOl SKICE nadomestni in okrasni deli oblačila za na motor in kolo najboljših znamk avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA kolesa ATALA Sesljati 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče) FOTOREX HERMES COPY PROGRESS REGISTRSKE BLAGAJNE HERMES z dvema seštevkoma 1.750.000 lir + IVA s štirimi seštevki 1.950.000 lir + IVA Prodaja in servis: TRST - Drev. XX. septembra 62 - Tel. 040/577626 Srečno 1987 OPOJNOST SPROŠČENEGA GIBANJA AtPSS Slovenijašport Nova premiera Slovenskega stalnega gledališča Kuhanje rib je lahko zelo nevarna zadeva Humorna kriminalka Kohlhaaseja in Zimmerjeve je brez literarnih in gledaliških pretenzij MARIJ ČUK Slovensko stalno gledališče končuje leto 1986 s humorno kriminalko. Najbrž je taka tematika kar primerna za križev pot naše gledališke ustanove, saj je njena eksistenca kar se da zagonetna, polna nepredvidljivih zastojev, vprašajev in pomišljajev na politično upravnem prizorišču. Le da je v vsaki kriminalki tak ali drugačen razplet, pri SSG pa ga še ni videti, tako da stopa v novo leto z že kroničnimi denarnimi težavami. Upati je, da bo vsaj na tem področju novi čas ugodnejši. Četrto avtonomno poglavje letošnje sezone (po Narodovem blagru, Širokih ustih in Vilinčku) se je pisalo torej v petek v Kulturnem domu, ko je SSG dalo na ogled »Ribo za štiri« VJoliganga Kohlhaaseja in Rite Zim-mer v prevodu Boruta Trekmana. Naj bo takoj jasno: gre za popolnoma ne-pretenciozno delo, ki je povrh še brez vsakršne literarne ambicije in povednosti. Njegov glavni adut naj bi bila zabava, zabeljena še s skrivnostnimi začimbami kriminalke, kar naj bi gledalce pritegnilo in jih sprostilo v dvo- urno lahkotno sedenje. Pri tem opravilu si avditorij ne muči možgan s »težkimi« pomislimi ideološkega ali kakršnegakoli drugega značaja, vse se začne s prvo in konča z zadnjo di-daskalijo. Po tem ni ničesar več. Literarna predloga in tržaška predstava postavljata dogajanje v podeželsko hišo (scenografija je delo Marjana Kravosa) v okolici Berlina. Tam so gozdovi in vrtovi, pa še jezera, v katerih se ribe kar gnetejo. No, hiša je last bogate pivovarnarske družine von Heckendorf, opremljena je s starodavnim pohištvom, naseljujejo jo pa tri sestre: Charlotta, Cecilija in Clementina, katerim streže že trideset let sluga Rudolf. Rudolf je tako rekoč član družine, saj je prodrl v vse njene skrivnosti in s tem tudi v vse tri sestre, ki mu za njegove ljubezenske in druge »usluge« obljubijo denarno nagrado, katero pa bi lahko užival šele po njihovi smrti. Jasno je, da je Rudolf dovolj pretkan in zvit, dovolj spreten, tako da nobena sestra ne ve o njegovem razmerju z ostalima. In tako druščina vegetira iz leta v leto ob uspehih piva Heckendorf, skriva se za zavesami meščanske morale, za katerimi pa kraljuje amoralnost. Rudolfovo zdravje v zadnjem času načenja črv bolezni. Zato bi rad uresničil svoj mladostni sen in se odpravil na popotovanje okrog sveta. Od treh sester terja svojo »doto«, te pa se branijo in mu je nočejo privoščiti. Še več, na noben način ne popustijo slu-ginemu izsiljevanju in zato ga sklenejo umoriti z arzenikom. Sam Rudolf pa razbere njihovo namero in v njem dozori misel o umoru vseh treh, zato ob kuhanju rib pomeša v svežo hrano tudi zastrupljeno ribo. Skratka, razplet je tak: Rudolfa in tri sestre doleti ista usoda — smrt. Vsi so premagani in izigrani, vsi mrtvi. In to je vse, kar nam ponuja ta igra, ki je ansamblu SSG ni uspelo dvigniti na raven napete kriminalke, kaj šele da bi ob tem dodatno zabavala in kratkočasila avditorij. Režiser Jože Babič se je znašel pred praznim tekstom. Skušal si je pomagati s povednimi in dobrimi songi Ervina Fritza, ki pa se s svojim Brechtovskim nadihom niso mogli vključiti v dogajalski kontekst, tako da so bili celota zase in se s predstavo niso ujeli, ali vsaj v celoti ne. Poleg tega je uprizoritvi manjkal prepotrebni ritem, tekla je zelo počasi in lagodno, mejila na dolgčas, ki ga niso razbrinili niti klavirski vložki Aleksandra Vodopivca, ki je spremljal pevko songov Mirando Caharijo. Konec koncev je bila to bleda predstava in ni dajala igralcem nobenih možnosti. Ženski trio Nika Juvan (gostja MGL v vlogi Charlotte), Mira Sardoč (Cecilija) in Bogdana Bratuž (Clementina) je sicer skušal potegniti na dan kako igralsko posebnost, vendar to našim igralkam tokrat ni uspelo, kot ni uspelo Alojzu Miliču v vlogi Rudolfa, da bi razkazal nekaj več »majordomskih« diaboličnih potez. V svojem prizadevanju je bil Milič sicer konsekventen, a preveč enoplasten, da bi lahko dajal ton dogajanju. Naj ob koncu zapišemo še, da je kostume izdelala Marija Vidau, lektor je bil Jože Faganel, za koreografijo (sadovi tega dela so bili milo rečeno neopazni) pa je skrbel Andeas Valdes. Popravek Tiskarski škrat se nepremišljeno vriva tudi v prispevke o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Tako je dvakrat spremenil tudi smisel v prispevku pisatelja Alojza Rebule (razmišljanje je bilo objavljeno v petek). Najprej v drugem stolpcu v osmi vrsti, kjer piše »propada revolucije«, pravilno pa je ...prepada revolucije...;in v zadnjem stolpcu v dvaindvajseti vrsti, kjer bi moralo biti namesto »razlikovanje nakupovalnih množic« ...razlivanje nakupovalnih množic... Avtorju in bralcem se oproščamo. Berite »Novi Matajur« Iz praznične vreče je pokukal Vilinček MARIJ ČUK Skoraj neverjetno je, kako lahko gledališka igra »zgrabi« otroke, jih popelje v tisti vrtinec, kjer je meja med resničnostjo in fantazijo, med konkretnim in fikcijo izbrisana. Prav začudujoča partecipacija: vriskanje, komentiranje, svarenje, odkrivanje hudobnih in podpora dobrim osebam, obsodba laži in hrupno negodovanje, ko »slabo« za hip prevesi tehtnico na svojo stran, a navdušeno odobravanje, ko pozitivni junaki zmagajo. Prava dogajalska arena je bil »Vilinček« Bena Minolija v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča, prav taka, kakršno smo opisali zgoraj, a seveda z dopolnitvijo odrskega dogajanja, brez katerega (to je povsem očitno) vsega ostalega ne bi bilo. Najbrž je igrica kot nalašč za praznični čas vseh otrok tja do 90 let starosti in moramo podčrtati, da pravo doživetje za vse tiste, ki se napotijo v naš Kulturni dom ali proti drugim prizoriščem, na katerih bi morali igrico po vsej sili še igrati. Vsako podcenjevanje »igre za otroke« je neutemeljeno, a to se žal tudi pri nas še vedno dogaja. Minolijeva igra je pripoved o Vilinčku, ki pade z lune na zemljo in tu ga zadenejo mnoge dogodivščine: najprej srečanje z Žabonom, nato s Pav- lihcem, Cepetepenogico, miško Miki, miličnikom Milkom in županom Medotom. Pavlihec, ki je seveda nadvse navihan, zakuha neverjetne grdobije in ukrade celo hruške z županovega drevesa in si privošči sladko torto miške Miki. Za ta hudodelstva pa je obtožen Vilinček, ki ni ničesar kriv. Doleti ga tudi zapor. Na koncu se seveda vse lepo in dobro izteče, Vilinček je spet priljubljeni mesečni otrok, Pavlihec pa bo moral za kazen nekaj časa gojiti in skrbeti za hruške... No, to je v kratkem privlačna vsebina igrice, pri kateri pridejo prav vsi na svoj račun: otroci v dvorani in igralci na odru, ki se morajo ob svojih vlogah spoprijemati še s hrupnim občinstvom. A ta »spopad« jim najbrž čez vse prija, saj to pomeni, da so zadeli v črno, da so znali vzbuditi zanimanje, še več, emocionalno doživljanje mladega avditorija. Liki Toneta Gogale, Adrijana Rustje, Vladimira Jurca, Maje Blagovič, Alde Sosič, Silvija Kobala in Tanje Pečar so bili tako prisrčni, da so morali naleteti na živ odmev. Naj nam bo na tem mestu dovoljeno omeniti vsaj dve imeni, ki sta se izkazali ob prekaljenih starih odrskih mačkih: Aldo Sosič in Tanjo Pečar. Sosičeva, ki ni prav brez izkušenj v takih vlogah, je precizno in nasmejano odigrala hitronogo miško Miki, Tanja Pečar pa se je za svoj gledališki debut spoprijela s težavno vlogo Vilinč-ka. Gledali smo tretjo ponovitev igrice (če ne bi ujeli, kljub dopustu, tega zadnjega vlaka, bi šel najbrž zapis o predstavi v nemar) in lahko rečemo, da je Pečarjeva igrala sproščeno in nežno, v harmoniji gibov in izraznega plesa ter mimike, pri čemer je treba opozoriti tudi na prispevek učitelja Andresa Valdesa. Prav gotovo pa gre eden izmed levjih deležev za uspeh predstave režiserju Sergeju Verču. Znal je biti do zadnjih potankosti prepričljiv in je ustvarjalno prisluhnil zahtevam otrok: igrico je zgostil v enodejanko in ji dal sodoben ritem, tako da ni bilo vrzeli in nikjer bojazni, da bi »Vilinček« zdrknil v dolgočasje. To pa je brez dvoma glavno in najpomembnejše pri vsej stvari. Verč se je pri svojem naporu naslonil še na tri vredne sodelavce, in sicer Janija Goloba, ki je napisal živo in polno glasbo, pravo poslastico za ušesa, Andreja Pisanija, ki se je izkazal z večplastno, enostavno, a zelo učinkovito in lepo sceno in Marijo Vidau, ki je oskrbela razkošne, duhovite, naravnost ekstravagantne kostume. O svojih songih pa iz razumljivih razlogov ne bi na tem mestu napisal ničesar. Nova monografija o Lojzetu Spacalu MILKO RENER Izidi Spacalovih monografij — doslej se jih je nabralo že kar lepo število — nam nudijo priložnost, da pozorneje pobrskamo po besedilih, ki so jih vanje zapisali v dobršni meri tudi italijanski kritiki in umetnostni zgodovinarji. Že ob samem listanju po Spacalovi bibliografiji razberemo, da je umetniku pozorno sledila vse od začetka najprej krajevna italijanska kritika (D. Gioseffi, R. Marini, nato G. Montenero, S. Molesi in L. Danelutti), po razstavah na rimskem kvadrienalu (1954) in beneškem bienalu (1958) pa se je kritiški prostor začel izredno hitro širiti po italijanskem likovnem prostoru, in to še posebno po letu 1960, ko se je v Italiji začela občuteno uveljavljati grafična govorica. Spacal je bil v tistih letih že mojstrsko zgovoren, zato je vzbujal pozornost že tudi pri najpomembnejših italijanskih kritikih. Med temi velja na prvem mestu omeniti Giuseppa Marchiorija, ki je Spacala s krajšimi premori spremljal od leta 1946 do 1976 in bistveno zasledoval ter vrednotil njegov opus in njegov razvoj. V letih 1962-63 je posegel v ocenjevanje Spacalove ustvarjalnosti tudi Um-bro Apollonio, Roberto Pallucchini pa zaokroženo v desetletju 1969-1979. Tu se nekje zaključuje delež »starejših« kritikov. V zadnjem desetletju pa se pojavljajo in izstopajo predvsem Gino Nogara, Enzo di Martino, Franco Solmi, Floriano De Santi, Gillo Dorfles in najmlajši — avtor zadnje, pred kratkim izšle monografije — Vittorio Sgarbi. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da se v ocenah o Spacalovem ustvarjanju v dobršni meri zrcali sama razvojna pot italijanske kritike v zadnjih petdesetih letih. Pri tem pa je Spacal kot umetnik poseben argument in pojav, ki ga ni mogoče vklopiti v italijansko likovno dogajanje, pač pa je »njegova raziskava omejena na vzhodno obrobje velike likovne kulture našega stoletja«, kot pravi Sgarbi. Soglasno, dejal bi, da skoraj zborovsko, pa proglaša vsa italijanska kritika Spacala kot vzornega umetnika predvsem v tem, da je on mimo vsakršne »literarnosti« odnosno podrejenosti raznim avantgardnim klicajem takorekoč iztesal svojsko sodobno govorico, izhajajoč iz naturalističnega pogleda. »Kar povzroča največje začudenje,« piše nadalje Sgarbi, »kaže biti dejstvo, da mejijo Spacalovi rezultati na najstrožji moderni govorici, prebijajoči se skozi najbolj ustaljen naturalistični pogled na kraško in slovensko pokrajino,« in se »skozi izčiščeno upodobljivost« prelijejo v znamenja, ki, kot pripominja Dorfles, »nadomeščajo nekaj, kar ni povsem istovetno, je pa jasno zaznavno.« Da je postal Kras v Spacalovem snovanju tako nezamenljiva metafora, za to 9re, po Dorflesovem mnenju, iskati izvor in razvoj iz folklorno-etnične in čustveno-kulturne dediščine v smer simbolnega zajedanja v kraško pokrajino in Prodiranja v skrivnostno zakonitost naravne in obenem človekove notranjosti. Spacal je postaven umetnik, ker je preudaren, dosleden in premočrten iska-telj neke trajno veljavne resnice, v kateri naj bi bila zaobjeta človekova bivanjska smiselnost in usoda. Zanimivo, čeprav na videz obrobno, je tudi ugibanje in ugotavljanje, zakaj se Spacal stalno vrača k unikatu: da zato, ker bi se sicer v grafiki fosiliziral, tako Pa ostaja v polnem pomenu besede slikar. Na slalomu za 26. pokal Vitranc in za svetovni smučarski pokal v Kranjski gori Popolno zmagoslavje Jugoslovanov KRANJSKA GORA — Zmagoslavje ob včerajšnjem uspehu Bojana Križaja, prvi letošnji jugoslovanski zmagi_ v svetovnem pokalu, in še ob drugem mestu Roka Petroviča, je bilo nepopisno, še večje kot lani, če je to sploh mogoče, ko je na podkorenskem smučišču prvi prismučal skozi cilj Petrovič, pred Nilsonom, Stangassingerjem in Pramotto-nom. Ta zmaga pa je bila še kako potrebna, saj se je pritisk na jugoslovansko alpsko reprezentanco v zadnjem času zaradi slabih rezultatov v veleslalomu in polemik v ženski vrsti že nevarno stopnjeval. Pred včerajšnjo tekmo za 26. pokal Vitranc in obenem za svetovni pokal, pa je bilo že nekako čutiti, da bo šlo. Upanje je bilo veliko, tudi dosedanji rezultati iz prvih dveh slalomov sezone so kazali, da je Križaj v odlični formi in da ne bo treba dolgo čakati, da se prebije prav v vrh. To se je tudi zgodilo, uspeh pa je dopolnil Petrovič, ki je bil v prvih dveh slalomskih tekmah sploh brez uvrstitve. Križaj je tokrat vozil izredno, zagrizeno, zlasti v zadnjem delu obeh spustov. Potem ko je vodil v prvem teku, ga je v drugem prehitel edinole Mader, ki pa se je moral zadovoliti s 4. mestom. Ekipni uspeh Jugoslavije sta dopolnila še Grega Benedik z 10. mestom, ter Tomaž Čižman z 18. Popoln polom pa so včeraj doživeli Švicarji in Italijani, medtem ko so se rešili Avstrijci in Švedi z neuničljivim Stenmarkom in Nilssonom. Italijanom se letos še na nobeni tekmi ni zgodilo, da ne bi na zmagovalnem odru imeli svojega človeka. Tokrat ne samo, da tega niso ponovili, večina jih je odstopila ali bila diskvalificirana že v prvem teku, tako da so se na drugem pomerili edinole Gerosa, Edalini in Holzer. Na koncu je ostal le Holzer, na 15. mestu. Švicarji pa med temi, ki so ostali na lestvici še po drugem teku, sploh nimajo svojega imena. Vsekakor so bili pogoji za tekmo težki. Po prvem dnevu, ko je deževalo in snežilo, je včeraj bil čudovit sončen dan, vendar je pritisnil precejšen mraz. Ta je obenem tekmo rešil, a proga je bila poledenela, tako da je bil že v prvem teku izpad precejšen (okrog 50 odstotkov), v drugem pa je od skupno 30 tekmovalcev ostalo le 18. Omenimo še, da je pokal Vitranc osvojil Inge-mar Stenmark. Časa za počitek pa ni. Takoj 'po včerajšnjem tekmovanju je bela karavana krenila v Avstrijo, v Hinterstader, kjer bo že danes nov slalom za svetovni pokal. VRSTNI RED: 1. Križaj (Jug.) 1'55"35; 2. Petrovič (Jug.) 1'56’T8; 3. Stenmark (Šve.) 1'56"32; 4. Mader (Av.) 1'56"38: 5. Nilsson (Šve.) 1'56"92: 6. Berthold (Av.) 1'56"99; 7. Orlainsky (Av.) T57"42; 8. Bouvet (Fr.) 1'57"79; 9. W6rndl (ZRN) 1'57"90; 10. Benedik (Jug.) 1'58"25: 11. Koehlbichler (Av.) 1'58"40; 12. Wenzel (Liecht.) 1'58"57; 13. McGrath (ZDA) 1'58"69; 14. Gstrein (Av.) 1'59"83; 15. Holzer (It.) 2'01"77; 18. Čižman (Jug.) 2'03"70. SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 112 točk; 2. Pramotton (It. 108); 4. Wassmeier (ZRN) 104; 4. Stenmark (Šve.) 91; 5. Gaspoz (Švi.) 88; 6. Erlacher (It.) 64; 7. Mueller (Švi.) 62; 7. Heinzer (Švi.) 51; 9. Križaj (Jug.) 49; 10. Strolz (Av.) 48; 11. Stock (Av.) 43; 12. Totsch (It.) 40; 13. Mayr (It.) 35; 14. Alpiger (Švi.) 34; 15. Girardelli (Luks.) 33 in Eder (ZRN) 33; 18. Tomba (It.) 29; 20. Edalini (It.) 25; 23. Petrovič (Jug.) 23; 31. Benedik (Jug.) 16. LESTVICA SLALOMA ZA SP: 1. Stenmark (Šve.) 60; 2. Križaj (Jug.) 49; 3. Nilsson (Šve.) 31; 4. Gaspoz (Švi.) 26; 5. Edalini (It.) 25; 6. Mader ( Av.) in Tomba (It.) 23; 8. Petrovič (Jug.) 20; 9. Benedik (Jug.) 16; 10. Pramotton (It.) 15. DANILO BIZJAK Nogomet: v italijanski A ligi Udinese v Empoli po točko Smučanje: ženski veleslalom za SP Spet Maria Walliser VAL ZOLDANA — Švicarska tekmovalka Maria Walliser je osvojila veleslalom za ženski svetovni pokal, ki je bil na sporedu včeraj v Val Zoldani. Za 37 stotink sekunde je prehitela presenetljivo Blanco Fernandez Ochoa, na tretjem mestu pa je pristala Miche-la Figini. Po »uporu« Svetove, Zajčeve in Leskovškove praktično Jugoslovank ni na vrhnjem delu lestvice, pa tudi domačinke Italijanke so povsem razočarale. Fulvia Stevenin je namreč osvojila 21., Cecilia Lucco pa 26. mesto. Danes bo na sporedu v Val Zoldani ženski slalom za SP (tudi po TV ob 9.55). VRSTNI RED: 1. VValliser (Švi.) 2'33"30; 2. Fernandez Ochoa (Špa.) 2'33 '67; 3._ Figini (Švi.) 2’33"79; 4. Schneider (Švi.) 2'34"08; 5. Oertli (Švi.) 2'34"28. LESTVICA ZA SP: 1. Walliser 110, 2. Schneider 106, 3. McKinney 81, 4. Hess 70, 5. Oertli 65, 6. Figini 64, 7. Ouittet 58, 8. Schmidhauser 55, 9. Gerg 50, 10. Steiner 40. LESTVICA VELESLALOMA ZA SP: 1. Schneider 52, 2. VValliser 45, 3. Fernandez Ochoa 36, 4. Hess 31, 5. Gerg 28. Sedaj ko se videmski prvoligaš v točkah nahaja »nad ničlo«, je nenadoma postal umirjen, bolj zaupa v svoje sposobnosti, predvsem pa je previdnejši (vsaj v izjavah). Tako je trener Udineseja De Sisti pred odhodom na prvenstveno tekmo v Empoli izjavil, da mu zadostuje neodločen izid in da ne bo več ponavljal napak, ki jih je ekipa storila v Comu ali v Brescii, ko so računali na zmago, prišel pa je poraz. Najbolj razveseljujoče pa je dejstvo, da se v ekipo spet vrača steber obrambe Edinho, na klop za rezervne igralce pa bo odšel Tagliaferri. Glede na to, da še ni mimo polovica prvenstva, Videmčani trdno verujejo v obstanek v najvišji ligi, predvsem ker se zavedajo, da imajo prvovrstni igralski kader. Vodeči Napoli bo igral doma proti izredno solidni enajsterici Comu. To bo tudi priložnost za »rehabilitacijo« italijanskega nogometa pred... mehiškim občinstvom. Po nedeljski temki Milan - Napoli, ki so jo neposredno prenašali tudi preko oceana so se namreč v Mehiki odločili, da ni vredno prikazovati tako slabega Spektakla. No, dali so mu še eno priložnost... Od neposrednih Napolijevih zasledovalcev ima na videz lahko delo In-ter, ki bo igral doma proti Ascoliju. Ne smemo pa jrozabiti, da so Rume-nigge in tovariši utrujeni od pokalnih tekem z Duklo iz Prage, pa tudi Ascoli se bo proti Trapattonijevim varovancem zelo potrudil. Drugi zasledovalec Juventus bo igral v Genovi proti »bizarnemu« nasprotniku Sampdorii, ki je sposoben velikih podvigov, pa tudi velikih razočaranj. Zanimiva tekma bo v Rimu med Romo in Milanom ter v Turinu med Torinom in Fiorentino. LESTVICA: Napoli 18, Juventus in Inter 16, Roma in Verona 15, Como in Milan 14, Sampdoria in Avellino 10, Torino 10, Fiorentina 9, Brescia in Empoli 8, Atalanta in Ascolin 7, Udinese 2 točki. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Atalanta - Avellino; Brescia - Verona; Empoli - Udinese; Inter - Ascoli; Napoli -Como; Roma - Milan; Sampdoria - Juventus; Torino - Fiorentina. Križaj: »Sedaj lahko tudi ne zmagam več!« Tone Vogrinec »Seveda sem bil ob vsaki zmagi v svetovnem pokalu vesel, toda zmaga doma je vredna, lahko bi rekel, desetkrat več, zlasti po neuspelih serijah, ki sem jih imel tu v Kranjski gori, po tistem uspehu leta 1982,« je še ves zadihan, a žareč od radosti takoj po svoji izredni vožnji povedal Bojan Križaj. Po prvem spustu se je kdo bal, da boste z dobrega izhodiščnega položaja nekoliko zdrknili, kot se je to letos že nekajkrat zgodilo... »Res je, vendar moram kljub temu poudariti, da sem bil tokrat izredno miren, da sem se počutil fantastično, da tudi na zadnjih tekmah, ko sem vodil po prvem teku, in ko je bila v igri tudi zmaga, nisem imel dovolj sreče. Vendar sem vedel, da sem zelo dobro pripravljen in da v vsaki tekmi lahko posežem v vrh. Mislim, da je današnji uspeh krona vse moje športne kariere in če ne bo nobene zmage več, bom kljub temu zadovoljen, da sem tako končal svojo športno pot.« Kaj ta uspeh pomeni za jugoslovansko reprezentanco? »V tem trenutku pomeni izredno veliko, ne samo zmaga, tudi Rokovo drugo mesto. Mislim, da je bilo nekoliko krize v jugoslovanski smučariji, vendar upam, da se bo s tem uspehom marsikateri problem rešil in da bomo lahko v miru nadaljevali sezono in pač za sabo potegnili tudi publiko, ki nam je tudi doslej vedno stala ob strani.« Tudi iz ust Toneta Vogrinca, direktorja jugoslovanskih alpskih reprezentanc, je kar bruhala (kot običajno) reka besed. Navsezadnje so se tudi uresničile njegove besede, da položaj le ni tako kritičen, kot bi ga nekateri hoteli prikazati in da ima jugoslovan- ska vrsta tri »res močne dirkalne konje«, kot je dejal: »K sreči, se je dobro končalo. Vedeli smo, da imamo močno ekipo v slalomu, vedeli smo, da so naši tekmovalci sposobni zmagati, oziroma osvojiti najboljša mesta in imeli smo tudi nekaj, kar vedno rabimo, to je sreča, čeprav sreča ni odločilna pri vrhunskem športu, kjer odločata le znanje oziroma neznanje, toda če jo imaš, ni nič slabega in tokrat smo jo očitno malce imeli. V tem trenutku, ko imamo kar precej problemov z našim smučanjem, je to seveda zelo dober obliž za naše ranice. Prepričan pa sem, da bomo vse probleme, ki smo jih imeli in ki jih imamo, razčistili.« Tudi trener moške vrste Šparovec ob veselju ni pozabil na prejšnje težave: »Ta uspeh je res prišel ob pravem trenutku. Bili so že veliki pritiski, ker ljudje od nas enostavno pričakujejo najboljše uvrstitve. Niso več zadovoljni, če smo tam nekje peti ali šesti, čeprav vsaka uvrstitev prinaša zadovoljstvo v ekipi in mislim tudi v javnosti, ki nas spremlja.« Italijanski trener Messner je bil seveda drugače razpoložen kot dan prej, kake posebne potrtosti pa ni kazal (ali jo je vsaj znal dobro prikriti), vendar ni niti iskal kakih opravičil: »V veleslalomu nismo dali vsega od sebe, zlasti v prvem spustu, še posebno Pramot-tog, ki pa je reagiral z izrednim časom v drugem, in je šel spet na oder. Zelo dobro je bilo tudi drugo mesto Erlac-herja, ki je bil regularen v obeh vožnjah. On je to potreboval. V slalomu je bilo nekoliko manj dobro (!?), slabo smo začeli, tako da ni mogoče reči, če so bili fantje v formi, če so smučali dobro ali slabo, saj so odstopili v zgornjem delu proge. Vendar je bilo napak precej in tem napakam se bo treba izogniti. To pa nikakor ne načenja naše morale. To se lahko zgodi nam, Švicarjem, komurkoli. V slalomu je to možno, tudi zato, ker je bila proga trda, ledena skorja. Lahko rečem, da je bila še kar dobro pripravljena, a organizacijo je rešil mraz. Če bi še bolj pritisnil, bi še bolj zdržala. Stenmark, ki mu zadnja leta ni več tako težko iztrgati kake izjave, je dejal, da je bila tekma sicer lepa, a izjemno težka in je pri tem še pristavil: »Vesel sem, ker je doma zmagal Križaj, ker vem, kako težko je bilo zmagovati pred domačim občinstvom. Vesel sem tudi, ker je Rok Petrovič prišel v pravo formo.« (db) Nogomet: v drugi italijanski ligi Triestini je dovolj remi Petnajsto kolo druge italijanske nogometne lige prinaša nekaj zanimivih srečanj. Tržačani se podajajo v Piso brez Bagnata in Di Giovannija, vendar v standardni postavi (gor navedena igralca sta le rezervi), ki je pred tednom dni briljantno pregazila Ceseno. Tržaški igralci so na svojem zadnjem treningu pred odhodom vadili predvsem protinapad, saj računajo, da bodo domačini, ki imajo dve točki več na lestvici, navalili na Gandinijeva vrata. Piša je na papirju zelo dobra ekipa, ki pa v letošnjem prvenstvu še ni pokazala vsega, kar zna. Sicer pa je prvenstvo dolgo in še vsaj polovica ekip tega prvenstva odkrito ali prikrito računa na napredovanje. V te (bolj prikrite kot odkrite »sanjače«) se je po zadnji prepričljivi zmagi vključila še Triestina, saj se nahaja »le« pet točk za A ligo. Brez penalizacije... Cremonese, ki se je na začetku prvenstva tako mučil s Triestino (in jo doma z izredno težavo premagal) ter se malce presenetljivo nahaja na vrhu skupne razpredelnice, bo igral doma proti Modeni ter ima torej možnost, da svoje vodstvo še poveča. Genoa, ki zaseda drugo mesto na lestvici s točko zaostanka za prvouvrščenim, bo igral v Parmi, ki je tik pod vrhom. Letošnje prvenstvo B lige je zelo izenačeno, tako da ni čudno, da je Messina na tretjem mestu skupno z Leccejem, ki je eden velikih favoritov za napredovanje v A ligo. Slednji bo igral na tujem s Ceseno in računa najmanj na remi. Od ostalih tekem bi omenili »derbi kaznovanih« Cagliari -Lazio, Pescara - Messina in derbi Juga Taranto - Bari. DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Cagliari - Lazio; Catania - Arezžo; Ce-sena - Lecce; Cremonese - Modena; Vicenza - Campobasso; Parma - Genoa; Pescara - Messina; Piša - Triestina; Sambenedettese - Bologna; Taranto - Bari. Košarka: danes v 17. kolu A-2 lige Segafredo doma, Stefanel v Trevisu Goriški Segafredo, ki je v nedeljo po edinstvenem boju izgubil v Reggio Calabrii, bo danes v drugem povratnem kolu A-2 lige gostil peterko Jol-lycolombanija iz Forlija, ki je z Benet-tonom in Annabello na prvem mestu prvenstvene razpredelnice. Jollyco-lombani se je doslej predvsem izkazal kot zelo homogena ekipa. Nedvomno še pred težjo nalogo bodo danes košarkarji tržaškega Stefa-nela. V Trevisu bodo igrali proti domačemu Benettonu. Huda kriza Tanje-vičevega moštva se je začela prav z domačim porazom proti Benettonu. V današnjem srečanju so seveda favoriti domačini, sicer pa so nas Tržačani doslej nekajkrat tudi ugodno presenetili... V včerajšnjem anticipiranem srečanju 17. kola je Fabriano doma premagal moštvo Facarja iz Pescare z 91:81. Drevišnji spored (17.30): SEGAFREDO GORICA - Jollycolombani For- li; Benetton Treviso - STEFANEL TRST; Viola - Citrosil; Fleming - Alfa Sprint; Pepper - Filanto; Spondilatte -Annabella; Corsa Trist - Liberti. A-1 liga: Fantoni na težkem gostovanju Videmski Fantoni, ki je v prejšnjem kolu zanesljivo premagal bolonjsko Yogo, bo danes igral v gosteh proti Divareseju, ki sodi med boljša moštva A-1 lige. Videmčani nujno potrebujejo točke v boju proti izpadu, po drugi strani si košarkarji iz Vareseja ne morejo privoščiti spodrsljajev, če želijo ohraniti stik z vrhom. Drevišnji spored (17.30): Divarese -FANTONI VIDEM; Allibert - Arexons; Mobilgirgi - Bancoroma; Hamby -Ocean; Tracer - Scavolini; Cantine Ri-unite - Dietor; Yoga - Boston; Berloni -Giomo. lili lil lili domači šport III 1 1 šport - domači šport ■ I I III ■lil DANES NEDELJA, 21. DECEMBRA 1986 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Coccagliu, Ul. Buscaroino: nastopa tudi Kras Globtrade ŽENSKA B LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade A -Urbino; 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade B - Azzurra MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Ital-cantieri KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran -Castelfranco PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.30 v Miljah: CGI - Polet KADETI 9.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Kontovel Electronic Shop DEČKI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -SGT Tecnoluce; 8.30 v Trstu, Ul. Forlani-ni: Ricreatori - Breg Adriatherm NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Kras; 14.30 v Bazovici: Zarja - San Sergio; 14.30 v Trstu: Stock - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - CUS; 14.30 na Padričah: Gaja - CGS; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Aurisina; 14.30 v Trebčah: Primorec - Hermada; 14.30 v Podgori: Ju-ventina - Fossalon; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Moraro NARAŠČAJNIKI 11.00 na Proseku: Primorje - Zaule; NAJMLAJŠI 9.30 na Proseku: Primorje - Portuale; 10.30 v Dolini: Breg - San Vito ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Fincanti-eri; 11.15 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI 10.00 v Tržiču: Fincantieri - Soča UNDER 16 ŽENSKE 10.00 v Trstu, licej Petrarca: Inter -Kontovel Electronic Shop obvestili < PRIMOTOR KLUB vabi svoje člane, da se udeležijo skupnega silvestrovanja. Rezervacije zbira glavni organizator Robi Slavec tudi po teleionu (228118) vsak dan od 18. ure dalje. SK DEVIN priredi 11., 18., 25. januarja ter 1. februarja SMUČARSKI TEČAJ v Ravas-clettu. Cena tečaja in prevoza 70.000 lir. Vpis na sedežu društva ali pri odbornikih (tel. 208551-200236-910327). professionaL TRST-Ul. Udine 45/a Tel. 040/418315 VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS vsem športnikom in prijateljem vošči vesel božič Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello danes oh 14.30 S.r.l. UVOZ-IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA TRST Trg N. Tommaseo 2 Tel.: 62053 -4 -5 -6 Telex: 460404 COMTAL-I Smučarski tek: na 20 km za SP Premoč Norvežanke Grete Nykkelmo COGNE (AOSTA) — Norvežanka Grete Nykkelmo je premočno zmagala v smučarskem teku na 20 km za svetovni pokal. Slavje Norveške je dopolnila Marianne Dalhmo z drugim mestom. Danes bo na vrsti štrafeta 4x5 km. Šah: Kasparov povečal prednost BRUSELJ — Po sedmem kolu velemojstrskega turnirja v Bruslju je svetovni prvak Garri Kasparov povečal prednost nad zasledovalci. Že res, da je Kasparov tokrat le remiziral v 24 potezah s Korčnojem, vendar pa je Short izgubil s Hubnerjem, v tretji tekmi tega kola pa je Nunn premagal veterana Portischa. LESTVICA: Kasparov 5, Short 4, Korčnoj 3 (1), Nunn 3, Hiibner 2,5 (1), Portisch 2,5. Od leta 1927 smo na razpolago svojim cenjenim odjemalcem z najlepšimi zlatarskimi izdelki priznanih mojstrov iz Valenze ter z urami prestižnih znamk. zlatarna urama LAURENTI-STIGLIANI TRST - LARG0 SANT0RI0 4 suuatchn Namizni tenis: v ženski A ligi v Coccagliu Odbojka: sinoči v ženski D ligi Dve zmagi Krasa Globtrade COCCAGLIO (BRESCIA) — Včeraj je ženska namiznoteniška ekipa Krasa Globtrade v Brescii odigrala dve tekmi drugega rednega kola A lige, katerega so zaradi pokalne tekme Krasa preložili na poznejši datum. Kras je v Brescio odpotoval zelo okrnjen, saj je zaradi bolezni manjkala Damjana Sedmak (nadomestila jo je Sonja Doljak), v prvi tekmi pa še celo Sonja Milič, ki je bila službeno zadržana. Mnogo je torej tudi bilo odvisno od žreba. Sreča pa se je nasmehnila Krasu, saj je prvo tekmo odigral z naj slabšo ekipo, z Re-coarom in Bočna. KRAS GLOBTRADE -RECOARO BOČEN 4:1 Bernardič - Donda 2:0 (21:19, 21:11); Doljak - Santifaller 2:0 (21:18, 21:7); Lara Širca - Fasolt 0:2 (12:21, 10:21); Doljak, Bernardič - Donda, Fasolt 2:1 (21:11, 8:21, 21:14); Bernardič - Santifaller 2:0 (21:9, 21:6). Tudi brez Doljakove in Miličeve je zmaga gladko pripadla krasovkam, ki so bile v tem srečanju seveda favoritinje. Lara Širca pa je opravila svoj krstni nastop v A ligi. ROV MILAN - KRAS GLOBTRADE 1:4 Moretti - Doljak 2:0 (21:7, 21:14); Bevilacgua - Bernardič 1:2 (17:21, 24:22, 15:21); Francosi - Milič 1:2 (18:21, 24:22, 15:21); Moretti, Bevilacgua - Bernardič, Doljak 1:2 (11:21, 21:17, 19:21); Moretti - Bernardič 0:2 (17:21, 14:21). Na tem srečanju je mnogo odločala razporeditev igralk, ki je bila vsekakor idealna. Na tem srečanju so tudi krasovke osvojile prvo pomembno zmago v dvojicah na tem prvenstvu. Tudi dvojica Bernardič - Doljak je prava rešitev. Danes bo Kras Globtrade igral proti Coccagliu, s katerim letos še ni zmagal. Postava bo ista kot proti Royu iz Milana. (M. Š.) Košarka: 1. jugoslovanska liga Derbi Partizanu V včerajšnjem 10. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige so dosegli naslednje izide: Zadar - Partizan 83:86; Budučnost - Gibona 93:109; C. zvezda -Bosna 94:84; Jugoplastika - MZT 84:80; Rabotnički - Šibenka 76:75; Borac -Sloboda Dita 80:77. LESTVICA: Gibona Zagreb 20; Partizan Beograd 16; Jugoplastika Split, C. zvezda Beograd in Šibenka Šibenik 14; Bosna Sarajevo; MZT Skopje, Borac Čačak, Zadar 6; Sloboda Dita Tuzla, Budučnost Titograd in Rabotnički Skopje 4. Rabotnički in Zadar imata tekmo manj. Ljubljančani brez zastoja V 1. B ligi je ljubljanska Smelt Olimpija v Zagrebu premagala domači Monting s 112:85 (53:32) in tako ohranila vodstvo na lestvici. V Ljubljani pa je Mineral Slovan izgubil proti Spartaku z 78:86 (29:47). Košarka: sinoči v promocijski ligi na Goriškem Sijajna igra Domove peterke Dom - Grado 117:76 (58:37) DOM: Kristjančič 13 (3:6), Puiatti 29 (3:6), Nanut 35 (6:18), Ugo Dornik 4 (2:2), Coretti 10 (2:8), Corsi 5, Orzan 12 (2:5), Mauro Dornik 6 (1:1) PON: Žullini (26). ON: Dom 16, Grado 33. 3 TOČKE: Nanut 3, Pujatti 2, Corsi in Mauro Dornik 1. Domovci so v 6. kolu letošnjega promocijskega prvenstva na domačih tleh in v clou matchu premagali močni Grado in to kar s stotico. Naši so igrali res izredno. V napadu so bili zelo učinkoviti, v obrambi pa so se borili kot levi. Srečanja je bilo praktično konec že po prvem polčasu, v drugem so naši le še povečali vodstvo. Pohvaliti moramo tokrat celotno moštvo, ki je dalo res vse od sebe. S to zmago so domovci utrdili prvo mesto na skupni lestvici, saj je Ardita v mestnem derbiju proti Libertasu nepričakovano klonila. (M. Čubej) NA TRŽAŠKEM Kontovel Electronic Shop -Alabarda 105:84 (53:42) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 10 (2:5), Grilanc 21, Lisjak, Sterni 4 (0:2), I. Starc 30 (2:4), Čuk 7 (1:2), D. Starc 16 (2:3), Sedmak 7 (1:6), Gruden. SODNIKA: Maizan in Cerebuch. 3 TOČKE: I. Starc 2, D. Starc 2, Grilanc 1. Z zelo dobro in organizirano igro so Kontovelovi košarkarji včeraj povsem zasluženo premagali solidno Alabardo. Kontovelci, ki so igrali brez Kojanca, so odlično pričeli in povedli s 15:6 ter tudi zanesljivo obdržali vodstvo do konca polčasa. Gostje so se našim nevarno približali v 35. min. na tri točke (80:83), kaj kmalu pa so zopet strnili vrste, priigrali si delno razliko 19:2 in tekme je bilo konec. V Kontovelovih vrstah bi pohvalili Grudna za dobro igro v obrambi, Grilanca in Iva Starca pa za igro v napadu. (D. Starc) Breg Adriatherm -Ferroviario 104:96 (55:40) BREG ADRIATHERM: Čok 6, Koren, Corbatti 27 (10:10), R. Žerjal 14 (3:7), Bandi, Sosič 8, B. Žerjal 7 (1:2), Barut 15 (1:3), Di Donato, Zobec 27 (5:7). SODNIKA: Ugrin in Della Torre. 3 TOČKE: R. Žerjal 1 in Corbatti 1. Ekipa Brega Adriatherm je bila tokrat dokaj dobro razpoložena in to predvsem v napadu. Gostitelji so takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke in stalno večali prednost do konca prvega polčasa. V drugem delu igre so domačini odlično nadaljevali in si v 25. min. priigrali kar 23 točk prednosti. Visoka prednost pa nasportnika ni iztirila, saj se je zagrizeno vrgel v boj in predvsem po zaslugi metov za 3 točke nekoliko omilil zaostanek. Ne glede na to pa končna in povsem zaslužena zmaga košarkarjev iz Doline ni bila nikoli v dvomu, ker so bili pri streljanju na koš res odlični prav vsi. (L. Koren) Libertas - Bor Radenska 96:91 (54:45) BOR RADENSKA: Civardi, Korošec 21, Salvi 5, Klobas 15, Pieri 11, Pregare 23, Štefan Semen 5, Aleksander Semen, Kovačič 2, Barini 9. V derbiju kola promocijske lige je Bor Radenska po izenačenem boju izgubil proti Libertasu. Po zelo napetem prvem polčasu je uspelo Libertasu povesti za devet točk razlike, da bi nato v drugem delu povečal razliko celo na 18 točk. Z zelo uspešno obrambo »1-3-1« so borovci nato stanje celo izenačili. V končnici tekme so košarkarji Li-bertasa ohranili mirne živce in tudi zmagali. V Borovih vrstah -bi pohvalili Bari-nija in Pregarca. (B. D.) S tradicionalnega srečanja Bor - Slovan V petek je bilo v Borovem športnem centru tradicionalno košarkarsko srečanje med pobratenima društvoma Borom in Slovanom iz Ljubljane. Pomerili so se v kategorijah propaganda, dečkov, naraščajnikov, kadetov in mladincev To je bila vsekakor dragocena izkušnja za obe društvi, predvsem pa za naše mlade košarkarje, ki so merili moči z izredno kakovostno šolo iz Ljubljane. Na sliki: postrojene ekipe pred srečanjem. Mladinski šport Mladinski nogomet UNDER 18: Kras - Staranzano 2:2 (2:1); Roianese - Breg 2:1. ZAČETNIKI: Primorje - S. Luigi Vivai Busa 0:0. CICIBANI: Zarja B - Zaule B 3:1; Chiarbola B -Primorje 4:1 (3:1); S. Luigi A - Breg 6:1; Zarja A - Portuale 1:1 (1:0). Mladinska odbojka UNDER 16: Sloga B - Bor Friulexport 0:3 (2:15, 3:15, 7:15); Julia - Sloga Koim-pex 0:3 (0:15, 0:15, 4:15). NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA: Dom Gorica - Borgo Verona 3:5. __________ROKOMET MOŠKA D LIGA: Kras Trimac - Virtus 18:19 (10:9). ■ Danes na Radiu Opčine Jadran, nogomet in Kranjska gora V okviru današnje športne oddaje na Radiu Opčine bosta krajša prenosa s tekem 2. nogometne amaterske lige Primorje - Kras in Zarja - San Sergio. Kratek prenos pa bo tudi s srečanja 3. amaterske lige med Gajo in CGS. Ob 17.30 bo seveda s tržaške športne Palače neposreden prenos drugoligaš-kega košarkarskega srečanja med Jadranom in Castelfrancom. V okviru današnje oddaje pa bo »poseben kotiček« o smučarskih tekmah za svetovni pokal v Kranjski gori. Današnja bo tudi zadnja nedeljska športna oddaja na Radiu Opčine v tem letu. Športno uredništvo Radia Opčine izkorišča priložnost, da vsem ljubiteljem športa vošči vesele praznike in srečno novo leto. • Meblo povedel 2:0, mislil, da bo zmagal brez težav, toda takšnega naivnega podcenjevanja si naše igralke, večina niso več tako mlade, ne bi smele privoščiti. Vendar so to le domneve. Kronike tekme praktično ni, saj je bil scenarij vedno enak. Nervesa je zanesljivo servirala, Meblo ni napadal in bil nato nema priča nasprotnikovih protinapadov. Trener Drasič, ki je tokrat v začetno postavo uvrstil Vidali-jevo namesto Klemšetove, je poskušal z nekaterimi menjavami, a zaman. Na koncu je zaigral še svojevrstno karto. Ob time-outu trenerja Nervese ni poklical k sebi igralk in jih same pustil na igrišču, da bi jih na kakšen način vendarle stresel, a tudi ta poteza se žal ni obnesla. Skratka, polom na vsej črti, kakršnega niti največji pesimist ni mogel napovedovati. Poraz je še toliko bolj pekoč, če vemo, da je Nervesa nastopila okrnjena in da je sicer ohranila nekdaj odlično strukturo igre, a nima več tako dobrih posameznic kot v preteklih sezonah. (A. Koren) NERVESA - MEBLO 3:0 (15:7, 15:6, 15:4) MEBLO: Nacinovi, Mira in Neva Grgič, Maver, Kralj, Klemše, Žerjal, Pertot, Vidali, Malalan, Garbini. TOČKE: Meblo 7:17 (Maver 4, Nacinovi 2, Vidali 1); Nervesa 22:45. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 5; Nervesa 8. TRAJANJE SETOV: 13, 15, 13 minut. OSTALI IZIDI: Cervignano - Ferrara 1:3; Vladana - Torrefranca 3:0; Soteco - Mogliano Venelo 0:3; Co-negliano - Tregarovani 3:1; Volpe -Albatros 3:0. LESTVICA: Tregarofani Padova in Mogliano Venelo 16; Nervesa in Co-negliano 12; Meblo in Viadana 10; Ferrara, Torrefranca Trento in Volpe Fiesso 8; Albatras Treviso 6; Soteco Gradišče 2; Cervignano 0. Vse naše ekipe zopet uspešne Odbojkarice Agoresta so tudi sinoči zmagale in so tako še nepremagane na vrhu prvenstvene lestvice FINCANTIERI - BREG AGRAR 0:3 (8:15, 1:15, 4:15) BREG AGRAR: K. in S. Slavec, P. in E. Žerjal, Malmenvall, Maranzma, Komar, Sancin, Mauri, Tavčar, Šturman. Bregove odbojkarice so osvojile nov par točk brez vsakršnih težav. Naše odbojkarice so pri domačinkah naletele na' lažji odpor le v prvem setu, ko so Tržičanke zbrale »celo« osem točk. V ostalih dveh setih pa so naše igralke opravile le lažji trening. (Fr.) LE VOLPI- AGOREST 0:3 (5:15, 12:15, 4:15) AGOREST: Pelerin, Orel, Zavadlav, Vižintin, Roner, Plet, Luvisutti, Cotič, Kocjančič, Klemše. Gostovanje Agoresta v Trstu ni bilo posebno težavno, saj je uspel zmagati z gladkim 3:0. Le v drugem setu je bilo občutiti nekaj negotovosti, ko so naše odbojkarice zmagovale 8:0 in se pustile dohiteti in prehiteti, nato so se zbrale in set je bil njihov. Trener Strgar je imel priložnost, da pošlje na igrišče vse svoje odbojkarice. (D. R.) SOKOL INDULES - CORRIDONI 3:0 (15:6, 15:10, 15:9) SOKOL: Legiša, Radetič, Ušaj, Rudež, Pizziga, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar. Na tekmi, ki ni bila preveč privlačna, je Sokol z lahkoto zmagal. Nasprotnice se se vseeno upirale in reagirale predvsem s servisi, saj ni bil Sokolov sprejem najboljši. Igralke Corridonija so plasirale mnogo žog ter dosegle na ta način mnogo točk. Več pa niso zmogle. (A. P.) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - MAIANESE 3:1 (15:5, 15:12, 13:15, 15:4) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Prašelj, Hrovatin, Cernjava, Umek, Danieli, Maver, Štoka. Kljub smoli so Kontovelke osvojile obe točki. Ekipa se je predstavila precej okrnjena zaradi gripe, nekatere igralke so nastopile celo z vročino, a so kljub temu zaigrele odločno in osvojile prva dva niza. V tretjem setu se je podajačica Umek poškodovala koleno in to je spravilo s tira domačo ekipo, ki pa se je takoj opomogla in premočno osvojila set in tekmo. Tokrat sta izredno zaigrali v napadu Danielijeva in Prašljeva v obrambi. Na koncu prisrčno voščimo podajačici Umkovi, da bi se najhitreje pozdravila. (M. Š.) Moška D liga: zmaga in poraz Pastificio Crisci - Sloga 3:1 (15:12, 15:5, 11:15, 15:9) SLOGA: Čač, De Walderstein, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Kralj, Sain, Zgubin. Slogaši so včeraj ponovno plačali davek svoji neizkušenosti. Tokrat res ne moremo reči, da so zaigrali slabo, žal pa v njihovi igri ni bilo kontinuitete, saj so lepim in dovršenim akcijam sledile banalne napake, ki so jih seveda izkušenejši domačini znali izkoristiti sebi v prid. Domača ekipa je poleg tega včeraj še res dobro zaigrala in slogaši so morali tako letos šestič poraženi z igrišča. (Inka) MOSSA - NAŠ PRAPOR VAL SIRION 1:3 (10:15, 9:15, 15:7, 10:15) NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Vogrič, Zavadlav, Devetak, Prinčič, Bevčar, Grinovero, Sošol in Lutman. Za goriške odbojkarje je bil spodrsljaj pred tednom izredno dobra šola. Na gostovanju v Muši so v prvih dveh setih pokazali zanesljivo odbojko in povedli z 2:0. V nadaljevanju pa so žal spet nekoliko popustili, kar je nasprotnik skrbno izkoristil. Potem pa so spet prevzeli vajeti igre v roke gostje in na koncu izbojevali izredno dragoceni točki v srečanju, ki ni bilo najbolj kakovostno in privlačno. (M. B.) Ženska C-2 liga: borovkam derbi kola BOR FRIULEKPORT - CRISCI 3:0 (15:9, 15:10, 15:2) BOR FRIULEKPORT: Kus, Foraus, Cergol, Debenjak, Stopper, Ukmar, Bandi, D'Ambrogio,Knez, Kralj, Centazzo. Ekipi sta bili do medsebojnega srečanja skupaj na drugem mestu lestvice, vendar je bila sinoči razlika na igrišču velika v prid borovk. Naše so odigrale eno od svojih boljših tekem ter zasluženo slavile. Tokrat zasluži pohvalo podajačica Cergolova. NATISONIA - SLOGA KOIMPEX 3:1 (15:9, 9:15, 15:6, 15:3) SLOGA KOIMPEK: Adam, Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidali. Po dveh zaporednih zmagah so v zelo pomembni tekmi včeraj prav vse sloaašice naletele na izredno slab dan. Zaigrale so medlo, neborbeno in tehnično slabo Zadovoljile so nas le v drugem setu, vendar je bilo učinkovitosti kmalu konec Prava škoda, saj bi se v primeru zmage proti res ne le nepremagljivemu nasprotniku Sloga Koimpex lahko povzpela na varno sredino lestvice. ^ ^ ^ MOŠKA C-2 LIGA 01ympia Kmečka banka - Libertas Turjak 3:1;. Libertas Sacile - Bor JIK banka 3:0. Italijanska prvenstva MOŠKA A-l LIGA: Santal - Enermbc 3:1; Tartarini - Acgua Pozzillo 3:0; Bistefani - Giomo 3:0; Ciesse - Belunga 3:1; Kutiba - Zip Jeans 3:0. LESTVICA: Tartarini 16, Panini in Santal 14, Acgua Pozzillo in Kutiba 12, Enermbc in Ciesse 10, Bistefani 8, Olio Zeta in Belunga 4, Giomo 2, Zip Jeans 0 (Panini in Olio Zeta sta igrala tekmo manj). ŽENSKA A-l LIGA: Conat - Vini Doc 3:1; Mangiatorella - Zalf Noventa 3:2; Cecina - Voghi 3:2; Spliigen - Acgua Lynx 3:1; Teodora - American Arrow 3:1; Civ e Civ - Nelsen 3:1. LESTVICA: Teodora 18, Civ e Civ 16, Voghi in Nelsen 12, American Arrow 10, Vini Doc, Mangiatorella in Conat 8, Zalf Noventa in Splii-gen 6 Cecina 4, Acgua Lylx 0 točk. MOŠKA A-2 LIGA: Chemio Ado Videm -Valeo Mondovi 1:3. ZENSKA A-2 LIGA: CUS Genova - Infinas Pordenone 0:3. Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 21. decembra 1986 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in liska LJ ZTT Trsi član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Dobri rezultati boja proti trgovcem z mamili na Brennerju V kontejnerju z dvojnim dnom našli 1.000 kilogramov hašiša BOČEN — Finančna straža je prejšnjo noč zadala hud udarec trgovcem z mamili. V dvojnem dnu holandskega kontejnerja, ki je prevažal otroške žimnice, je našla tisoč kilogramov hašiša. Aretirala je šoferja tovornjaka, Holandca 40-letnega Jacguesa Anthonisseja, doma iz kraja Graven-hang. Holandec je blago natovoril v Porto Marghera. Mamilo je odkril službeni nemški ovčar z imenom Nat, ki je usposobljen za takšno delo. Ko so finančni stražniki odprli kontejner, so v njem res našli zložene otroške posteljice s pripadajočimi žimnicami, v spremnem dokumentu vpisano blago. Pri temeljitejšem pregledu tovornjaka pa so, potem ko so prerezali dno, odkrili lepo zložene hlebčke hašiša znamke Kanada. V zadnjih mesecih so financarji okrepili nadzorstvo na Brennerju in doslej zaplenili 2.500 kg mamil v vrednosti 870 milijonov lir. Kljub poostreni budnosti pa blago še kar naprej prihaja v Italijo, delno zato, da ostaja na tukajšnjem trgu, delno pa zato, da ga odvažajo v druge države in tam zastrupljajo in upropaščajo mlade ljudi. Z odkritjem mamila na Brennerju so stopili na pravo hašiševo pot, ki ima v Benetkah svojo vmesno postajo. Beneška davčna policija je namreč našla v dnu kontejnerja avstrijskega avtovlaka 460 kg tega lahkega mamila, zavitega v staniolne liste. Financarji so aretirali šoferja 38-letnega Siegfreda Rauscherja iz Celovca in njegovo ženo, časnikarko 51-letno Ingrid. Kot je pokazala preiskava, je tudi ta tovornjak peljal na Holandsko otroške posteljice, izdelek tovarne Pianiga iz Benetk. Oba Avstrijca bodo v naslednjih dneh preselili v beneške zapore, kjer ju bo zaslišal državni pravdnik Gabriele Ferrari. Italijanska policija se je že povezala s holandsko, ki bo morala ugotoviti, kam hašiš potuje iz Amsterdama. Finančni stražniki, ki so že nekaj časa spremljali trgovino z mamili skozi beneško pristanišče, so ugotovili, da je prihajalo iz Libanona v kontejnerjih z dvojnim dnom, iz mesta v laguni pa so ga odpošiljali v druge kraje. Po odkritju dveh kilogramov čistega kokaina, vrednega 4 milijarde lir, v pasji hišici na rimskem letališču, o katerem smo poročali včeraj, agenti niso aretirali samo tistih treh oseb, ki so »blago« pripeljale, ampak še sedem drugih. Odkrili so jih po naključju: iskali so igralce v nedovoljeni igri na srečo, imenovani Totonero. V dveh stanovanjskih preiskavah v isti hišo so našli 2 kg kokaina, pol kg marihuane, 4 revolverje, enega z dušilcem zvoka, in veliko količino nabojev. Med zaplenjenim materialom je tudi aparat ameriške znamke za nadzorovanje čistosti mamil. To blago je kriminalpol našel v pisarni komercialista 36-letnega Antonia Zarrellija, edinega upravitelja kemične industrije ZAE, in 27-letnega Luciana Fariana. V tej preiskavi je policija prišla tako do trgovcev z mamili, ki sta sedaj v zaporu, kakor tudi do petih igralcev na srečo, ki so na začasni svobodi. Teorije ukrajinskega profesorja ki nasprotuje politični satiri Tortora podpisal pogodbo z RAI RIM — Po dolgotrajnem odlašanju, v prekipevanju polemik in po nevzdržnih Tortorovih televizijskih samogovorih, je vodja tiskovnega urada RAI Saverio Bar-bati sporočil novinarjem, da je Enzo Tortora podpisal pogodbo za novo serijo večerne oddaje Portobello. O milijardah, ki jih bo Tortora zaslužil s svojo novo oddajo, je bilo tudi na tisku vse preveč napisanega. Tortora je sicer vsako vest sproti demantiral, zaenkrat pa še ni komentiral podpisa pogodbe. Zato je vodja tiskovnega urada RAI posredoval vsaj dve temeljni informaciji: začetek in konec »sodelovanja« za drugo serijo Portobella. Tortora naj bi nam delal družbo od 1. januarja 1987 do 31. maja 1988 in, če se ga gledalci tudi do takrat ne bodo dokončno naveličali, mu bo RAI pogodbo še podaljšala. MOSKVA — Če sodimo po intervjuju, ki ga je objavilo glasilo komunistične partije sovjetske republike Ukrajine, je življenje priznanega profesorja Dubinina, ki vodi Institut za mednarodne odnose, dokaj čemerno. V svojem intervjuju je namreč Du-binin načel dokaj visokoletečo razpravo o smešnicah na politično tematiko in o politični satiri. Ne ene ne druga mu niso priljubljene, saj po njegovem mnenju »besedičenje in smeš-nice na politično tematiko niso v skladu s komunistično moralo«. Nato je v isti koš stlačil tako tiste, ki te smešnice pripovedujejo, kot tiste, ki se jim smejejo. Po Dubininovi teoriji smeha gre v tem primeru za ljudi, ki »so ideološko nezreli« in jih daje »politična naivnost.« Profesor Dubinin očitno še spati ne more več v miru, toliko ga skrbi nemoralno in prekomerno širjenje politične satire. Skoval je celo dokaj zani- mivo teorijo, da se za širjenje proti-sovjetkih vicev najbolj prizadevajo ideološki nasprotniki SZ, ki na političnem smehu gradijo pravo psihološko vojno. Brez vsakršnega oklevanja je nato izjavil, da za vse nove smešnice skrbi CIA, ki jih kuje na domačih tleh in jih nato vnaša v Sovjetsko zvezo. Nekaj blata je letelo tudi na tuje novinarje, ki imajo to slabo navado (»za to so plačani«, trdi Dubinin), da stikajo povsod, kjer se zbirajo ljudje. V vrstah za nakup živil ali na avtobusnih postajah vneto poslušajo (»prisluškujejo«, po Dubininovi interpretaciji) zasebnim pogovorom in iz tega bogatega materiala sestavljajo svoje razdiralne in protisocialistične vice, ki se jim le tepci smejejo. Dubininova poglobljena analiza fenomena, ki mu greni življenje, je kajpak zanimiva, le kaj, ko ga je tako težko jemati resno. Cm dan na italijanskih cestah V šestih nesrečah 17 mrtvih D RIM — Na italijanskih cestah se je včeraj v šestih nesrečah ubilo 18 oseb. Najhujša je bila v pokrajini Catania, kjer so umrle štiri osebe, ena pa se je hudo ranila. Pri Turinu so se ubile 4 osebe, ker je šofer vozil po levi, pri Rimu pa 3-članska družina. Pri Bariju sta trčila kombi in golf: ubile so se tri osebe, ena pa se je hudo ranila. Dva od ponesrečencev sta zaposlena v Zahodni Nemčiji in sta prišla domov za praznike. Ponesrečence so morali iz vozil spraviti gasilci z varilnimi aparati, tako sta bili skrotovičeni. Nadalje so bile tri osebe ob življenje na jadranskem delu italijanskega cestnega omrežja. Dve osebi sta se ubili, dve pa hudo ranili na Avtocesti sonca v bližini Or-vieta. Iz neznanih vzrokov je tovornjak za prevoz osebnih avtomobilov trčil v zadnji del osebnega avta, v katerem so bile štiri osebe. Po trčenju sta se obe vozili vžgali, z njima pa sta zgorela tudi dva potnika. Na sliki (Telefoto AP) razdejanje po nesreči pri Bariju: 3 mrtvi. Otok Solta vzrojil SPLIT — Iz splitske občinske skupščine so izstopili vsi predstavniki otoka Šolta. Zakaj? Občinska komisija za nadzor gradenj je dala porušiti v Nečujmu in Maslinici na Šolti osem vikendic, ker so bile zgrajene na črno. Otoško skupnost je to naravnost razjarilo in njeni zastopniki so iz protesta zapustili vse družbeno-politične organizacije v območju splitske občine. Morda pa zadeve ne gre poenostavljati. Predsednik skupščine mestne skupnosti Grohota na otoku Šolta Džulio Be-zič je namreč pojasnil, da protestu ni toliko botrovalo poru-šenje nezakonito zgrajenih hiš kot tako kolikor dejstvo, da je to bilo tudi vse, kar je znala splitska občina za otok narediti. Šolta ni posebno oddaljena od celine, je pa vseeno v bistvu izolirana in nihče se še ni potrudil, da bi zboljšal življenjske razmere na otoku, pravi Bezič, zdaj pa, ko so si ljudje začeli pomagati po svoje, so nam začeli rušiti nepremičnine. Otočani pa niso pesimisti, češ, naš protest bo le zalegel. Za božič na Antarktiki RIM — Italijanska antarktična odprava, v kateri je 62 raziskovalcev, tehnikov in vodičev, bo prebila božične in novoletne praznike sredi večnega ledu. Njena ladja Finn-polaris se je zasidrala 16. decembra v zalivu Zahodne Ter-ranove ob Rossovem morju (krog 2.000 morskih milj daleč od Ognjene zemlje in Nove Zelandije), kjer bodo člani ekspedicije uredili poletni del trajne raziskovalne baze. Izpeljavo »programa Antarktika« je minister za znanstvene raziskave Granelli zaupal državni ustanovi za alternativno energijo ENE A sporazumno z državnim svetom za raziskave CNR, ki je zadolžen za znanstveno plat dela, ki mu je baza namenjena. Odprava bo opravila raziskave geološke, atmosfersko-fizikalne, geokemijske, meteorološke, magnetske, klimatološke, morsko-biološke, vulkanološke in oceanografske narave. Njen namen je sicer zgladiti pot Italiji, da se polnopravno udeleži pogajanj za mednarodni sporazum o izkoriščanju Antarktike v miroljubne namene, ki bodo leta 1991. SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN A G R A R I A STOKOVAC Ul. Maovaz 46 - TRST (S. Sergio) - Tel.: 280596 semena — rastline — drevesa — sveže cvetje — lončnice božična drevesca Bazar Dolina STRAIN ALDO bonboniere - tobakarna - parfumerija - bazar - pisarniške potrebščine - fotografski artikli - igrače - spominčki DOLINA - TEL.: 228186 vošči vesele božične praznike Nova trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI od 20% do 80% obv. občni 23/7/86 SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA KOPALNICE SANITARIJE - POPRAVILA KOPALNIC IN KUHINJ -KABINE ZA KOPALNICE UL. MADONNINA 43 Tel. 768787 Modne novosti 1986-87 tudi za usnjeno galanterijo in torbice TRST - Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 SMUČI HEAD + VEZI TVROLIA 150.000 lir SMUČI FISCHER + VEZI TVROLIA 170.000 lir SMUČI ROSSIGNOL + VEZI SALOMON 170.000 lir SMUČARSKI ČEVLJI po 89.000 lir PUHOVKE Z ROKAVI KI SE SNAMEJO 129.000 lir Ob nakupu smuči nudimo servisiranje robnikov in drsnih ploskev v decembru smo odprti vsako nedeljo in ponedeljek ouiinc <*<#' TRST - UL. DEL BOSCO 10/A - TEL. 773902