SSsv. 2SS
V Trstu, v
29. oktobra 1919
Letnik Xltr*
IjfosJt vsak c.-n, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: u!!ct ev. FranBfts A*!5kesa $tev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-rHtvu. — Kefr.tnkinma pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edimsii. — Tisk tiskarne Edinert. — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol 1-tT, ^ Ig _ jo celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.

Posamezne številke v Trstu In okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Maii oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inserzini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Fraačjika As. 2flL
Dan mtfmn osuo&ojenja.
Včeraj dne 28. oktobra je »bila obletnica narodnega osvobojenia troimenc^a naroda: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse to, kar so prorokovali naši najbolji možje, kar je narod podpisoval v deklaraciji in česar je pričakoval v vsej vojni — vse to se je izpolnilo: Jugoslavija je bila tu: mlada, svobodna Prišla je po tolikih letih trpljenja kot zaslužen dar božji. In složni narod jo je sprejel in ji prisegel, da nikdar več ne rzgubi svoje svobode!
»Murska Straža«, izhajajoča v za narod naš zgodovinsko-znameniti Radgoni, vprašuje v lepem prigodnem članku:
V	Parizu slavijo vsako leto dan 14. junija, to je: oni dan, ko je padla bastila (ječa, kjer
zapirali politične zločince). To je bil začetek rjihove svobode, zato je to največji francoski narodni praznik. Dne 28. oktobra 1918. je tudi padla bastila: kaj je bila Avstrija druzega, nego ena sama velika ječa — bastila pol'ličnih preganjancev. Ta bastila je .padla — to je bil začetek nove svobode!,... Orle, če bi si naš narod po stoletjih trplje-«itp in ir»učeo'štvn ne znal ohraniti te s krvjo *n solzami pri^erjene svobode. Gorje, ker bi Ih'la morda zaigrana za vedno! To naj bo vsemu produ, vsakemu poedincu, vsakemu sinu an vsaki hčeri naroda v živi zavesti — vsakdo položi ch tej veliki obletnici sveto prisego: v staro sužen^tvo nikdar več! Ali ne zadošča samo prisega: treba je tudi dejanj v njenem dt*Hu in po njeni zapovedi.
In narod naj pomisli, da tudi novo, srečo zagotovi) a jo če življenje ne prihaja — kakor ne nobena stvar na svetu — kar hkratu na dlani in oopolno, da je \e treba še*e dograditi, dopolniti, izrfotoviti in postaviti na trdne, granitne te elje!l To bodi danes v zavesti vsakomur. Potem ne bo morečih jadikovanj, ampak borno videli veliko snovanje, na katerem bodo snovali vsi brez izjeme!
V	središču Slovenije slave danes prvo oblet-n:co osvabolenja. Ob 6. je fcila budnica vojaške go^be, ob 9. ponti likalna maša v stolniii cb Jelezbi vlade, uradništva, vojaštva, vseh zastopnikov javnih korporacij, vseh ljubljanskih društev in ostalega občinstva. Mesto je v zastavah. Po sv. maši velika ljudska manifestacija v veliki dvorani hotela »Union«. Pop vsa ljubljenska društva. Govori o zgodovini in pomenu narodnega osvoboienja. Zve-ifcer po vseh ljubljanskih gledališčih slavnostne predstave. Slavnostnemu odboru načel ujeta gospa Mara dr. Brejčeva in gospa Franja dr. Tavčerjeva, torej soprogi prvakov oi>eh glavat h strank. V tem slavju je torej združen na-fft>d ibrez razlike političnega mišljenja: vsi ©na falanga v veliki mislil Dofoer omeu, najboljše nade vzbujajoč znak!
Zaključujemo z Otonom Župančičem: Vso noč oči upiram v prazni mrak, vso noč po prsih tipljem bolečine, kot gora, Korotan, si mi težak, ..... kdaj mi jutro s?ne?f
Izid »volitev« na RekL
*$EKA. 26. Danes .?o se vršite »volitve« mestnega sveta. Od 1-0.331 vpisanih volikrev }e ^asovalo 7155. Od teh je glasoval G990 za listo Uninne Naziona',e«. ki 7>aj bi bilo »inc za -anefcs&K. Prebivalstvo e »seveda-- zc?pe-t prirejeno ovacije D'Anm:n/ru. k? i-e seveda monai zopet sovoritt Med izvo?;enimi čtem lihega sveta so stotnHc Jtost Ven'i:-r_ Riccardo Gigante, Iti Baccich. Os-soina■*.'<. BeUasich. dr. Sprlnshet*, Su^nel m dr.
Amerika odklonila Tittoitllev načrt za rešitev jadranskega vprašanja.
Ko se je Tittoni povrnil iz Rima v Pariz, je predložil predsedniku ameriške delegacije, Polku, nov načrt za rešitev jadranskega in reškega vprašanja. Tittoni je .predlagal, da dobi Reka poseben reški štatut, da se ustvari kontinentalna zveza med Italijo in Reko potom vključenja trikota voloskega okraja v neodvisno državico, da se da Italiji diplomatsko zastopstvo za Zader in da se priključi Italiji otok Lastovo.
Polk je poslal ta načrt Lansingu, ki zastopa Wilsona tekom njegove bolezni. Lansing se )<* pokazal prece* popustljivega, toda po nekolikih pogovorih z Wilsonom je izpremenil svoje stališče in stavljal razne ovire na pot. Tedaj je že prevladalo v Parizu mnenje, da bo ameriški odgovor na Tittonijev načrt bržkone nega* tiven.
Pred par dnevi Je prišlo jadransko vpraSa-nje zopet nenadoma na dnevni red v seji vrhovnega sveta, toda samo na eni šefi, kajti na predlog ameriškega delegata je bilo sklenjeno, naj se vrše najprej pogovori med Polkom in Tittonijem. Polk in Tittoni rešujeta torej jadransko vprašanje na eni, a časopisje na drugi strani.
Tako poroča agencija * Volta« iz Rima, 27.: »Znano je, da «o se vršila pred kratkim pogajanja v Washingtonu med italijansko in se-veroameriško vlado, in sicer potom italijanskega poslanika in ameriškega tajnika za zunanje stvari. Lansinga. Ti pogovori so imeli sicer samo informativen značaj, toda lahko bi se bili izpreobrnili v prava pogajanja vrhovnega sveta. Naglasiti se mora, da so skoraj istočasno opozarjali francoski inerodajm krogi na primernost neposrednih italijansko-. ;ugosloyanskih pogajanj. Sklepalo se je torej, da se vrhovni svet omeji samo na odobritev že pripravljene in dogovorjene rešitve. An-gleško-ameriška inicijativa, vsled katere Je j&dransko vprašanje zopet prišlo pred vrhovni svet, je izpremenila položaj. Dočim se da ta angleško-ameriški korak težko tolmačiti kot znak skorajšnje odobritve Tittonijevega načrta s strani Zedinjenih držav, je vsaj začasno izključena vsaka možnost pogajanj med Italijo in Jugoslavijo.
Agencija »Volta« opisuje nato notranji položaj v Jugoslaviji in nadaljuje: Jugoslavija ima večje interese pri rešitvi jadranskega vprašanja nego Italija in gotovo bi bila pripravljena stopiti v direktna pogajanja z Italijo, če bi se smatrala, da je bolje, če prepusti rešitev mirovni konferenci, kjer laJiko računa na zelo močne zaščitnike.«
Mirovna konferenca.
Baltiško v ornšanje.
PARIZ, 28. (S.) Med zavezniški vrhovna svet se ic sestal drass zjutraj. Prisostvovali so maršal Foch. ine—N:e-sol <n jnno«J zavezniški vojaški teveeench Medzaveznrška koirosi.a. kateri le po-veriero nadzorstvo nad tepraznjevarnjen* balti-<&'cih .-^krajin. je bila takote sestavHena: pred s. fc> z- 'ronik Francije. jerrernl Niessel; za AngHjo. ,rr.?- « Tir-ner; za Zed:n ene države, general •ICc - ' i Italijo, general Marietu, a za Japonsko.
■v-'A-tU. Komisija odide e»m pre>. Vrhovni ve* sestane »opet «utt'.
PODLISTEK
Za siiira mvfa
(25)
Avgiist Senoa: Seljačka bana. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
>Dobro je, Ibrahim.'c, je odgovoril Bošnjak, in Ibrahim je odšel. Sedel sem na klado kraj poti, Jusuf pa se je spustil s konja in rekel: >Cuj, kavrin! sem pojdi, da ti zvežem roki» in snel je s konja jermen ter pristopil k meni. Omenil sem ga in si rekel: Ilija, pri moji veri, močneji si« m nekaj mi je šinilo v glavo. Zge-nil sera se kakor da mu hočem ponuditi roko, ali v tem sem povesil glavo in se znletel Turku med nogi. Jusuf se je zrušil preko Milene, a jaz sem se zasukal strelovito, mu pokleknil na hrbet, potegnil izpod njega nož ter mu ga porinil v rebra. Ibrahim je 'bil dovolj oddaljen, da naju ni mogel videti. Snel sem z mrtveca orožje, plašč in turban, vrgel mrtvo iruplo za grm, posul krvavo sled s prahom, zašel konja in t-bral pot proti Kostajnici- Naenkrat sem čul za seboj:	Jusut! Oj človek \ Kje ni?« In videl sem. kako Je Ibrahim
-Secolov« pariški poročevalec torej pi5* med drugim: -Kakor se vidi, ni veliko tipa na ugoden izid pogajanj, toda z druge strani niso še vsi upi izgiAljeni. V tukajšnjih krogih s» že govori o tem, <kakšno stališče zavzame Italija napram-negativnenm ameriškemu odgovoru. Nekateri predlagajo, fin nekoliko francoskih ter italijanskih listov \e že govorilo o tem), naj Italija odgodi reševanje jadranskega vprašanja, vštevši zelo kočljivo reško vprašanje, ki se je doslej smatralo za italijansko notranjo zadevo, in naj poveri zaveznikom nalogo, da rešijo D Annun^ija. Govori se: Đ'Annunzio bo srečen, če se najde nasproti zaveznikom, namesto nasproti svoji lastni državi. Čeravno je naš nainenf pripominja .^Secolov« dopisnik, da poročamo brez komentarja vse, o čemer se govori, ne moremo vendar drugače, ne^o da opozorimo, da gredo
poletel za menoj. Nisem mu iiotet pokazati
hrbta. Zasekal sem • koitja in pohitel proti njemu. Videl je čaimo, videl dolamo, videl kooje, ali ni videl kavrina. Bila sva še razda-Ijena.-
->K;e je kavrin?
vTu je — sem za4clicai, izstrelil puško V glavo konju, ki se je zvrnil in pokril konjenika. Dolgo sem čul, kako Ibrahrm javka in psuje na ve? glas, a jaz sem hitreje odkuril v Kostajnico. Ko je knez Nikola Zrmjski čul o tej moji drzovitosti, mi je dal deset cekinov in dve puški ter mi zapovedal, da moram služiti pri njem. Služil sem mu pošteno, in fepo je služiti junaku; in Nikola, brate, je junak, T.-akor ga ri mrd Dravo in Savo. Žnjim sem branil Zrinj, žnjim sem šel pod Pešto. Moj Bog, čudno veselje je bilo to, ko smo se zale*-teli v janičarje. Treba je reči, dobri vojaki so, prej pade, nego da bi se umeknil za ped. Ali so tudi smešni! Vsak je zateknil za kapo žlico, a kape so jim kot vreče. Dotedaj je bilo vse dobro «n jaz sem se prebil skozi vse lombarde, strelice, puške in sablje. Ali, beseda pravi: •vrag gre po svoje. Bilo je ravno tistega leta, ko ?e knez Nikola postal ban. Mi smo v Za-
vsi tisti, ki govore tako, hote ali nehote za tem, da iztisnejo Italijo iz konference.
Italija stoji pred dilemo: »Če .prepusti rešitev jadranskega vprašanja mirovfd konferenci, se mora pokoriti vsem ukrepom, ki jih leta ukrene proti reškim prostovoljcem; če se pa hoče izogniti tej nevarnosti ter izstopi vsled tega iz konference, kakšno korist ima od vojne in zmage? Zato smatrajo tukaj vsi, ra-zun majhnih izjem, da mora Italija ostati na vsak način v veliki skupim, kjer se določa svetovna usoda. Naj li torej popusti? Popusti kratkomalo volji ubogega bolnika, ki ima Se toliko moči, da dvigne glavo iz vzglavja in da izreče nepravično razsodbo proti narodu, ki je sorazmerno s svojimi silami največ doprinesel za skupno stvar. (Vi:^ čast padlim italijanskim junakom, toda gornja ugotovitev ni točna, ker znano je vendar celemu svetu, da je država, ki je doprinesla sorazmerno največ žrtev za zavezniško stvar, da je ta država sedanja italijanska politična nasprotnica Srbija, ki je del Jugoslavije. Pr. ur.) Tudi to stališče ima tukaj malo pristašev celo med tistimi, ki se vedno sklicujejo na nevarnosti prekinjenja italijanskoameriških gospodarskih odnošajev, ki se medtem ne sme smatrati za izključeno. *Secolov« dopisnik opozarja, da se Italija laihko obskrbi s potrebnimi živili v južni Rusiji, Romunski in tudi v Kanadi. Tittoni je na vsak način odločno proti izstopu iz konference, toda z druge strani tudi proti čisti kapitulaciji pred washingtonsko razsodbo. Ko je prevzel težko nalogo, da zastopa Italijo na mirovni konferenci, ni skrival, da odstopi, če se mu ne posreči zagotoviti Italiji zasluženo zadoščenje.
Toda tukaj je še druga rešitev mogoča. Amerika lahko odkloni Tittonijev predlog, toda tudi Italija ne more sprejeti washington-skega načrta. V tem slučaju bi ostalo jadransko vprašanje nerešeno in bivša avstrijska ozemlja, ki so še »sub judice«, bi morala biti do rešitve spora podvržena premirnemu režimu, in vsled tega bi Italija lahko zasedla ozemlja, in mesta in otoke, do katerih ne naša sploh nikakršne pravice. Italija bi nato lahko začela jx>gajanja z zelo važnim zalogom v roki.
Sedaj pa prihaja odgovor agenciji »Volta«! »Govorilo se je o novih pogajanjih*, nadaljuje »Secolov« dopisnik. »S <kom? Prinašamo mnenje ozkih krogov, toda vrednih spoštovanja, ker so morda edini« ki niso tekom raznih zapleti j a je v na mirovni konferenci nikdar izgubili pravega vpogleda v realnost. Od začetka pogajanj, od našega vstopa ▼ vojno do danes so se v italijanski politiki pojavljale načelna ■apakr Italija je nadalje razpolagala z ozemljem, do katerili so drugi narodi naglašall sve* je pravice, izključujoč prizadete stranke od pogajanj o usodi tek ozemelj. Toda londonska pogodba ne nosi podpisa Srbije. Danes, kakor
včeraj smatrajo voditelji naše politike, da lahko rešijo jadransko vprašanje s pomočjo velesil« izogibajoč se stika s pravo prizadeto državo* Srbijo. Zgled iz t 1915. na velja za L 1919.
Dobro, toda so ljudje, ki smatrajo, da je prišel čas, ko se mora Italija odreči taki politiki ind oseči, da ji pride Srbija nasproti v živabni, lojalni in prisrčni razpravi. S tem je rečeno, da
grebu brusili salbije, kajti pred Turkom nisi nikoli varen. Bilo mi je v resnici lenarjenje zopemo. Neke noči so nas trobente pozivale skup. Moj gospodar, črevljar, kjer sem bil na stanovanju, se je silno iprestrašil, jaz pa sem zagrabil sabljo, kalpak in kopje ter mu rekel:
*Lahko noč!« Ban sam nas je vodil. Verujte, da sem si mislil, da bo krvi. kajti, ko je Nikola zasedel konja, ni bilo šale. Služil sem pri banovih konjenikih. Šli srno na sever kakor da nas vile nosijo. Komaj da si nakrmil konja! Kolikor se spominjam, smo šli kraj Kra-. pine. Pri Zaprešiču so se nam pridružili štajerski konjeniki: vodil jih je dolg Nemec s strašno brado. Medpotoma mi je rekel moj četnik, Mijo Kovačić. pošten Zagorec, da so Turki vzeli Moslavino, da so morda že prešli preko Križevca na Sveti Ivan, in da pojdejo na Varaždin. Nedaleč od reka Krapine smo dođi do mesta Konjšcine. Postavili smo se v ravani, a za nami je bila šuma. Tu, so rekli, pride Turek mimo, in res je: prišel je. Odda-leč sem spoznal te vražje butice. Sami konjeniki, kupljeni, štajerski železni ljudje so sedeli mirno na svojih konjih, ne pa mi Zrinjski.
fDalje.)
bi lahko prišel še enkrat čas za direktna po-gejanja med Italijo in Srbijo; upajmo, da ne pride ta čas še enkrat zastonj.«
Tako zaključuje »Secolov* poročevalec, tako pravimo tudi mi: »Upajmo, da ne pride ta čas še enkrat zastonj, kajti če pride zastonj, bo trpela Jugoslavija, toda nič manje tudi Italija.^
— Na glas o ameriški odklonitvi Tittonijevega načrta je del italijanskega časopisja vzkipel, toda samo navidezno: v resnici je delovala ta vest kot hladen tuš. »Messaggero-piše, da se mora Italija boriti z dvema trdovratnima nasprotnikoma: Wilsonom in D'An-nunzijem. Samo Francija je z Italijo, Anglija in Amerika ste ji nasprotni. Sedaj, ko Italija ve, na čem je, mora hoditi dalje po poti pravice odločno, toda previdno, brez iluzij, da bo dosegla ali si vzela več, nego ji da konferenca. Ni treba hiteti z rešitvijo. Treba izigrati z možato odločnostjo zadnji del igre. Reka bo morala bržkone preiti veliko postaj, preden pride v roke Italiji. Na vsak način pa mora dati Italija vse za Reko, toda pod pogojem, da ni vsebovan v tem obstoj Italije.
»Tribuna« je proti aneksiji Reke, ker bi bil ta čin upor ne samo proti Wilsonu, temveč proti celi konferenci, v kateri je še kakšen italijanski prijatelj. »Toda Italija ne .more sprejeti niti ameriške volje,« pravi »Tribuna«. Italija, ki se ni bala Kajzerja ne Nemčije se ne more upogniti, se ne more ponižati. Uj>ajmo, da bo znala vlada ukrepati, kakor zahteva čas, mirno in odločno. Mi imamo danes položaj, ki smo ga iskali, toda če se nam ta položaj zanika, -bomo odgovorili: Ne! Ostali bomo, -kjer smo, zaključuje »Tribuna«, m kamor nas je pripeljala naša pravica, moč po-godeb in predvsem junaštvo naše vojske, ki se je borila za italijanske interese, a ne zt tuje idealne cilje in interese. Ostali bomo, kjer smo, in bomo čakali, da pridejo drugi k nam s predlogi, ki jih bomo mogli proučevati z dostojanstvom velikega naroda. Ne delajmo s', iluzij. To vedenje ibo stalo mnogo žrtev in bo zahtevalo slogo vseh državljanov, tudi Italijanov, ki so na Reki.
12 teHCSSLOVaŠ^g.
Odnošaji čehoslovaške republike s papežem.
PRAGA, 27. (S.) Apostolski nuncij na Dunaju je prispel včeraj sem in izročil ministru za zunanje stvari, dr. Benešu, noto, v katen javlja papež, da je priznal čehoslovaško republiko. V noti se izraža prepričanje, da bosta videla vlada in narod v tem činu nov dokaz o papeževem zanimanju za civilni in religijozni blagor mlade republike. Zastopnik kurije v Pragi, mems. Mikara, je prisostvoval izročitvi note. Oiba prelata sta se nato pogovarjala z Benešem o (bodočih odnošajih republike s sveto stolico. Bržkone bo v kratkem Imenovan čehoslovaški zastopnik pri sv. stolici,__
IZ RUSUB.
Boljševlška poročila o bojih v Rusiji.
tURIH, 27. Nemški listr ne vklijo šo jasno vo-iaškeffa (položaja pri -Petrosradu. istočasno z vest-m\, prehajajo iz Loadona, Kopeubasna in Stock-holma o* Trookdjevem iporaztt pri Carskem Sdn, ofojavljado tudi otttcćr.a zanikanja boljše viko v, katera so leti pos.la'!i potom rad>obrzojavke. Neko bo^ševiško poročilo pravi: = Poročita U Švice opisujejo položaj netočno. Rdeče čete, kt so bile s prva odbite pri Krasitem Selu »n Gačitri. so črez nekc&ko ur	vkorakale v ite pokrajine, in
posrečilo se jim je, cdbifti sovražnike v smelih protinapadih. fPetrogragski proletarijat drži trdno svojo mesto na suhem in na morju. Kronstadt je vedno v rokah hoA}£evikov\
Trockij se baje vedru> nahaja v Petrogradu. Dt«£0 boljševiško poročflo pravi, da se v Petro--eradnr dela neumorno za notranjo obrambo mesta. Trockij je zelo delaven in navdušuje vse svoje tovariše, v katerih vzbuja s svojo besedo veliko zaupanje. Ofenziva preti Petrosradu je dobita, drugačno -smer. Res je sic«r. da se le posrečilo Averovovim č&tam prekoračiti povsod reko Dvi-no. m da so bile tako itemško-ruske Čete prisiljene iwedii v defenzivo In dobro braniti Riffo; toda za to so morale odpokJIcaiti čete n tx?l}ševiške iroitte, kar je omo^očHo boljševikom obrambo Petro grada, kanver bi bil moral sedaj general Jude nič že prispeti. Ta acnerai se jo moral umeJc-nti za kakih 10 km. Vendar ni n=cda glavnega mesta še določena, ki če verjamemo nemškemu Časopisju, mora Petrograd v kratkem pasti, in bi b»I ob tej uri že lalrko padel. To pa še nikakor oe pc-menia padca komunistične vladavine v Rusiji*.
O prisilni odstranitvi !etiskih čet piše neko uradno poročilo iz Kopenhagena. Iz poročila se cbosnava, da so bila tc čtste ogrožane od nem&kib topov. Dssno krilo ktf-Ske vojske na je prešlo pod zaščito artilerijskega ognia iz topov na zavezniški oba4i na levi breu rvke Dvrne. Sedai zaseda nekatere zadaj Je/.eče postojanke in se tftrjute na bregu reke Ae. Sedaj se nadaijuje ra-zun močnega arterijskega ognja .ze3o živahen I>er s ^trcpitcami in pirškamt. Obstreljevanje. R»co s strani Netnoev in LetLšev traja še vedno. Ena nemška granat* ;-e.padla na urad ameriške podporne komisije in ranila njenega .prsdsedsifka Or-dinsirhna. Tw trdovrrtnost tscrvjetskžh čet, ki hočejo kljubovati viziic vsem zanikanjem, vznemirja zslo Ju de niča, kateri je ra?Jal protglns v imenu \!ade sevsrozapadne Rusije.
Poročilo severozapadno ruske vojske.
HELSINGFORS. 23. (S.) Neko poročUo severo-<zapadne ruske vojske pravi, da so se začeli na desnem krHu srditi boji. Vojska se je polastila Vi.jaške šele v Ooroljevem ter ujela gojence; zavrela ;e mnogo vasi. Položaj je usoden. Nekatere vesti i. Revala pravijo, da sodelujete pri operacijah tudi angleška in estonska mornarica.
Boljseriki zopet v Krasnem Sel«.
PARIZ, 28. (S.) Po vesteh, ki so prišle vojnemu ministrstvu, so boljševiki zopet zavzeli Krasnoje Selo.
DenfUriaov pobod proti boljševikom,
REVAL, 27. (S.) Denjikinov glavni stan poroča: Pohod ae nadaljuje na celi črti. Veliki
sovražni oddelki so bili uničeni. V smeri proti Konjahinu smo ujeli veliko Število boljševi-kov. V smeri proti Briansku severno od Dmi-trijevosievska smo porazili dva sovjetska polka. Na kijevskem bojišču živahna bitka severno od Černigova. Na mohilevskem bojišču se nadaljuje pohod.
Petljurov vrhovni štab beži.
Iz PoSjska,
Padec ukrajinskega zrakoplova.
VARŠAVA, 27. (S.) V bližini mesteca Udatviu v Karpatih je ponesrečil ukrajinski zrakoplov \ desetimi potniki. Med ;temi so bili trije Nemci.
Iz Amerike.
Proti revolucijonarni propagandi
WASHINGTON, 27. (S.) Senat se je izjavil za zakon, ki dovoljuje postopanje proti vsakemu, ki razvije rdečo zastavo in dela revolucionarno propagando.
Proti stavki.
WASHINGTON, 28. (S.) Senat je predložil vojaški 'komisiji zakonski načrt, s katerim se pooblašča uporaba vojaštva pri delu v rudnikih in žleznicah v slučaju stavke.
Belgijski kralj v Washingtonu.
WASHINGTON, 28. (S.) Prispela je belgijska kraljeva dvojica, ki jo je prebivalstvo navdušeno pozdravilo.
Proti uživamu alkoholnih pijač.
WASH TNOTON. 28. (S ) Vsled W«sonovesa odpora proti izvrševanju zakona, k« prepoveduje prodajanje alkolioličnih pijač, je poslanska zbornica zopet odobrila ta zakon.
VV ASHI NOTO M, 28. (S.) VVilson ^e io uprl iuc-vrševanui zakona, ki prepovedue (prodajanje al-kofroUčnih ipijač. Predsednikov veto se tiče vojnega eikirepa, ki bo razveljavljen do pri!^Jrvjesa januarja, ko postane prepoved proca:anja lakih pijač redna na podlagi ustavne Soločbe. če ne •ukrene kongres drugače.
Iz flng^ro.
Angleški državni treški in dohodki.
LONDON, 2S. (S.) Iz proračuna 1. 1919. in 1920. za troske na vojsko je razvidnu, da znašajo troški 500 milijonov funtov, dečim znašajo dohodki 95 milijonov funtov, vsled česai znašajo čisti troški 405 milijonov. Predvidevalo se je, da bodo troški znašali 450 milijonov, dohodki 153 milijonov in čisti troiiki 297 milijonov. Troški so se zvišali vsled zakasnele demobilizacije in vsled nabiranja prostovoljcev tekom železničarske stavke. Dohodkt so se znižali vsled zakasnelega nemškega plačila za vzdrževanje zasedbenih čet. Zakladni kancelar je izjavil, da se predvideva 1.642,295.000 funtov troškov za civilni proračun 1919. in 1920., kar (pomenja 119.195.000 več, nego se je prej mislilo. Dohodki se računajo na 1.168,654.000, to je 32,150.000 manje, nego se je predvidevalo. Celokupni deficit bi torej znašal 473,645.000 funtov, to ja 226,645.000 več, nego se je predvidevalo.
Is Nem t? J a.
Promet v baltiških pokrajinah. — Povrnitev zvestih čet.
CURIM, 27. Nemška vlada javlja v Kekem uradnem poroči-hi, da so zavezniki ublažili blokado baftiškth .pokrajin. Nemški zastopniki so zahtevali v Parizte, c-aj se dovoli vsaj trgovinski promet v vzltodnt pokrajini, tia ne umre ono (prebivalstvo od lakote. Nemška trgovinska plovba je — da-siravno še vedno pud kontrolo — začela zopet delovarti. Odstranitev /zvestih čet se vedno polagoma. vrši. Včeraj Je moglo .preki mejo samo 5000 vojakov, fci so se pokorili vladnemu ukazu.
Tittooi prt Clemenceanh«.
PARIZ, 28. (S.) Clemenceau je danes sprejel TitionjVa.
»EDINOST, iker.
V Trsir. dne oktobra
t
Domače vesti. ~
Presenečenje. Čete je v današnji) časih pot i p aJ a raka cenzor«, te oe preseneča. Danes zanič v a eoe-' jutri <frvffe®a. Ali, zapiemba prve notice v >«TĆera*Snj»m izdanju oa&a^a tista nas le prese-•^istjOa. KH* v tanjrb «1 oe bi biti trnslUi, da priete-: Tii^i ji? v smvzfcrttie z shodom oe«(>ra«ii.
^jj ;ii blio v iKNid tik* e-ic besede, -i* bi mogla ■sinamrjati ali žaSiti drujra nanicnsst. -ki bi r.a-^jrcSovaSa Iv^keJiu <fa-žaviiatrn fctfcsresu, ali k' bi tiprR-vSrsia v nevarnost kak ma!karićni interesi Wo nd	iesa. Naperjena je biia lu iDroti Hsiu
-teizjf k - kt sjoeovi s^oraH« — torej Hstu, ki iz-diimie. ker sa mti ogromna večina Trisačanov ne mara. Lc z rN^-zione* smo imeli maiben obračun. A* kiA-o -bi si bi*i ino?K mi orisati, da >e Jaak po-edJn !«si pod posebno zaščito države, da je luknja-str. morate teJoesa ftsra med trs tirni visokim! dr-žavntm interesi, ki jtb snora ščititi ceaznra?!! Ne, tesa si n!smo mogli misliti, i« zato as s včerajšnje zaplemba presenetila.
Družbeno utitcljstvo itai se z^ius« v £oH v petek. 31. t. «n. ob 16. — R.
izplačevanje pokojnin za nesec ooreatK* 1919. Pokojnine. vxgc5ev<2dmoe. milošdhie, podpore ra dnup afečrji	eseb. ytaatuočui v Trsta. ki
so rojene a*i pris-RAiae t ocemiju. zasedeaiein po kr. vojaki, se bndo Kkvkffraii in izp'acevaSi aa irce-«oc nov en tihe r 1919 v 2 tumns-ii in sicer civilni pre-?cmki \ftcvfi trtme=*>£ne pcćpore. od 1. do 30. in vojaški prejemki od 12. do 15. novembra: 1. CMt« pBcJmkl: 1. novanbra za preennrike z načemikl črkami A—B; 2. nov. C—D; < E—G; 5. nov. M—L; 6. ncv. M—O; 7. nov. P—R; 8. nov. S—T: 10. nov. U—Z. Vojaške pokojnine in ped^jore: 12. sov. A—Jr; 13. nov. G—L; 14. hov. M-R; 15. nov. S—Z. Dne I., 2.. 3. in 4. novembra se bo likvidacija vriika <*} 8'30 do ll'Su; v družil dnevih pa. kakor se je to vršilo v prej-S-tSSi mesecih. Pre?en?nik« v 3asbvcm interesa poziv ačo, da primio po svcie prijemke na sorj cdočen d^n, ker bodo drnfcačuo imrrdi Čakali do 16. novembra 1919. kjpktčevado bo pri računskem urada fca;aiv£r>ega Tovnaftelčstva, pokojninski odsek. na evaauselsk«® trsu 2, III. s>wdstr., soba 131. Pobotnice fr.orejo biti oprenrfiene t vsemi potreoaimi izkazl4i, katera so sc nw}i v preišiijib mesecih /ahtevnii. Dnijjini oaebam se bo le tedaj izplačaia pekojnina ati podpor«, če so presta-l?4jene z uradnim pooblastilom. Likvidacija in rapkičevan^e teh prejemkov na deželi se brsta \T<jla na isti nečin pri totr?«c«vni]i davčnih nradili.
Likvidacija In izplačevale poko^aki občecsi;in uslužbeocem in npt=ovkn \ do\am se boj^ta wšHa. kakor javlja tnki^iii magisitrat, v noddio. 2. novembra 1919. od 8 dc 12.
Direktna brrojavna *veea med Trstom hi Du-najcni. 25. t. m. zvečer ob 18. se jc <Ki^Tia ob-čSnstATi vcievažna direktna brnojavna prosa Trst-Diujfei oe« Gorico ki Be?.ak. Pri£iioLb-<ia je nasli-d-nfa: 2J>» stcthik za besedo in 40 <xJsto»Ki ned-pristojbfeia Kr 15 stotink za sprejeiano potrd?lo.
Zvišanje ccn benci&a in petroleja. Uradni »Os-eervirfore-c javfea: Finančno nanistrstvo sporc-ia: Vsled pov4$a®wi nabavne ce:ie se z\ii.a od deljka, 27. t. m.r daije prode jna cena petrcie}« občinstvu za 10 stotink, beiicina pa za 25 -stotink ks. ProJaiaki. ki bi zahtevali všijo ceno, negu je doIoCeira, se kaznujejo po določbah ziakosia.
Naznanlio potnikom. Kot prdjmso se od ssdaj da^je sprej.-re^o za pošiijatev sasrno predmeti za osebno trporabo iri \itorci. Ta ekrep '"e ukrenilo ra\nat«Kistvo že*?Trr.c, č? se izpremrjo osebi;: v^aki o:ie vedno naraščajoče množine zabošev. ki se po5tf.<24o kot prtljaga ki ki vsebuje.o večkrat navadno Wago.
Aprovizacijbka komisija tržaške občine naznanja. da cetanejo 30. cklcbra 1919. njene prevajalne ki njeni uradi ves den esprU. Prodajne knt-ba bodo Hfti v Četrtek, 30. oktobra, odprte kakor cb neddjah samo do 12.
Celii zbero ea mil'R*n za CeSke 5o!e na Danajki! Po niiro.-ni pesodbi bi moralo dimajsko m-C5to samo Skrbeti >za češke ioki na Dunaja, kjer fivS o^.iU; 300 000 Celi o v. Dunajski Ncntci pa niso boteJi iz-pc!a;ri zaintev pogodbe in zato so češki otroci na Dunat'a ©tavkalL Da l>> pa poka;zaJi pred sve-tum svojo resno voHo, skrbeti jki narodno vzgojo s\-orii otrok na Dunaju, zbero te dni eo i«Hij.n samo za čc^ke Sole na Dunafn. To bo na Udarnejši protest proti Dunajčanem. Zbirka je že dosegki pd milijona. Zopet cclejo Cehi sijaen zgled nam Slovencem, kako je fTreha skrbeti za kuVtumi napredek ceioknpnega naroda!
Slovensko gledališče v Trst«. Nedeljski predstavi je obiskalo precrrSfffe Število občinstva, ki je pridno apiavdiraio m odnerfo od predstav najboljši vtJs. Zadeva dolgih pavz je. kakor kaže. srečno rečena. Reprfea »SkledoHznOtov« je izpadla bertjše od premiere.
— Jutri, v četrtek, 30. t. m., ob 20 se prvič Mprigori A2exandre Bissonova velezabavna burka v treh de^mjfti »Nadzornik spaliifb voz« z gg.: S8o hi Terčičem ter gdč. Mezgečevo in go. f: o v glivnai o!cga5i. Burka }e polna komičnih si-tnaci? in >e dosegla po\-sod, kjer se je predstav-fiaJa, N-^ikanski uspeb. To v Trstu smo io videli pred mnogrsni leti v ttaJiianskcm jeziku, pa tudi na§e igle^šče jo je te uprizorao pred kakimi osžnimff leti to sšccr « izroenim uspehom. Vstopnice in sedeži so v predprodajl od 10 do 12 m od 15 do 17 pri bfasajaičarkš v ve« »Nar. dom^?«.
»Predsednik WHson« se ni potopiJ. Predsitrč-njšm se je rar^icsla po Trstu vest, da s* je potopil para!k >Pr&dse»;rtk WHson« (prej »Kaiser Franz Jorsei Jasi bivše Austro-Amerikane). Vest je seveda pobudiki vetko raziburienje v vseh tržaških krogfh, zlasti pa v pomorskih. Po sreči pa se Je soda* fczkacalo. da ie bila vest pop-:Jr!c.ma oe utemeljena. Pai uik namreč tsL niti odrftrl iz Ne\v Vorka zaradi stavke v taimožJijem prisun^šču.
Odborov a seja Tržaške kmetijske družbe zarodi nakupa moizne živine se bo vršila v petek, 31. t. m., ob lb v c¥uštvenem oradu. Vabijo se vsi odborniki in zavpnikri družbe, da se te seje gotovo udeleže.
Mestna zasiavijalnica. Danes, v sredo, pred-pokioe in i>opokHre sc bodo prodajali r^o: ne-dracoceni predmeti, sprejeti meseca januarja 1919., od št. 200.001 do št 200.900, kakor motilije in <irug» preifcneti.
Opozoiimie. Sedaj »no ugotovil, da nask>v-fictika pisma, ki leži v našem ureepištvu, biva pri Sv. hnmi št. 656. Nask>v\jeaka na} pride torel po pismo v naše uredništvo.
Popravek. V včerajšnji vestS »Zrelostni izphl na slov. učiteljišču v Gorici« naš «« beseda »nesposoben« v zadnčem stavku, kš se ^ javiJa pomo-totrta. Mpremeni v sposoben.
Ne morejo ca pasHti pri mir*. V skladišče Ru-
ckćfa Forcosina. v ulici BeJveder© 2, so tartovi že mnogokrat vdrii «n ie odnesli marsikaj. Minuli te-c-on so mu ukradli za 4000 fir blaga. Včera* popoldne ob 4 p« se jam «n posrečilo. VdrtI so «aoer že v skiadiSče, kida 4jnd»e, ki so kodiii mimo, so ph vedno tnoerti. Siednpč je oekdo 4avil tat\ ino orožnikom; toda premeteni tički so to zrvobaii in pravočasno oduosU pete. Takrat nso snredib nobene škode.
Pretep med saliMmM I' n> Heka Amalija Planica, stana 38 let, stanujoča v niict Risutti 7, se še ®aljubiJa v mladega, lepega iasta. katerega pa ie IjubiVa tudi djniga ženska, česar AmaKja rt morfa prenašali. Čakala |e vedno pritike, da bi pov-edala soSjubici svois mnenje. Včersj popoldne io je srečala, začeti sta «e živo pogovarje-t« hi konec fe bi tak. da ie dobila Pianka 1 cm dolgo rano na zgon* ustaicl ter več modrih žigov, Id jfi» j| je pritisnila eoljubica S poštari In čevlji na
razne Ur-e ičJesa. Ši:i *e v bebrf^nicn K kat po- ] moči.
Pr-anna. Trgovec Ivan BitriMu«. star *** tet, vta- j iwjuć v uiici Revolre&a 465, .je botel piti Cbian:*':; vze' pa >e notntnoma stfekkmicc. v kaseri ie ucaht i njegova «tcprr»fift spravi j eno lažnico, in potegnS prčevi iz nie. Se! je na to s sincan na cdrzviAo pc ,tajo, kjer mu k? zdravnik »zpral želodcc; nato vj ira cdpeijaJi mi «icgwo stanovanje. Ni nfks^ke nevamesti.
Živčni napad. Včcrai upokfee je pribiic' ssdrav-nik rešilne postaje na stanovanje Roze Caiscnffti, stare 50 let, v nbco Pieta 13; domačini so ga poklicali. ker so mielifi, da se le Cafecintti pila. pa je le za precej močan živčni napad. Zdrav, tik ji je dal injekcijo mor ime, nakar se ie žena pomir3a.
Po stenicah |e padel neki Jemej Ziberna, star 63 let. stanujoč v ulici Ghi!»a 19; starček si je pri padcu zlomH t!«sno roko. Prvo pomoč je dobil na rcšHiti postan, odkoder so ga z avtomobilom u-repeljaS v mestno bobjišaico, kjer so ga ^preirfi v IV. oddelek.
V prebde! v uiici Giatta 2 je ranil med delom streš neko Mar«o Bemetič, staro 43 Jet; dobile je pogodbe na razni, zlomilo ii še ioći zgornji de? dei»je rc-ke. Z vozom so jo peljali na rešilno postajo. kjer Ji je zdravnik dal prvo pomoč in ii poveva? ro?tt>; <iato se je odpeljala z avitomobiiom na svoje stanovanje v niico Pernice SccrcoSa 44.
)e razbil. Josip Požar, strojnik, star 21 let. stsmtfcč v irfict McJm a ven to, je stojKl, najbrže malo \irt1en. po .iHci Sclitario «n odarll & ipestjo ob Šipo ne>:c mlekarne v isti tdici št. 3. Lascnlk mlekarne je seveda ta^ol poklicai orožnike, ki so hoteli aretirarts. Pož^r pa je iz-avil. da so ga na-pct;"5i nekakšni vojaki m boteli oropati, pri tem •da so &> pcriniii v z:d ki da je uchcte u<jhtU cb š;po. Vojaki so ga tudi ranili z bajonetom; pokazal ie rano na nogi. Orožniki so ga nrto na rezilno postaio in odtod v bolnišnico. Josip Požar ni aretiran.
UfcfKccJski iffior ktmsCTRirati firitsia v Kmm l 8161. Zfi^II
»ae^Ttta. da «e bo \rši?
občni zbor
Ili. aevembra ob 16 v dvorani krčme pri dnt^tvu
z «saslednikn tUievninj redom:
1.	Volitev predsednika.
2.	Poročilo likvidacijskega odbora.
3.	FVedfož.itev računskega zaključka za 1918.
4.	Volitev bkiTdncrtskega odbora.
5.	Slučajnosti.
Za likvidacijski odbor:
F. K OKENC AN.
Opomba. Ako se nc ogiasi zadostno število zadružnikov, se vrši zborovanje eno aro por-nele pri vsakem številu zadružnikov.

obrnite se na založno tvrdko
Edsard Prister — Trst
hL Cesare MM IY telefon 1148.
lil
Z USCA UR 13 ZLflTABlKE ~
na veliko izbero se vdobi pri
a. P€»VH v Trstu
TRQ GARiBALDi (BARIviEiiA) 3.
n
m
Županstvo v Bovcu
razpisuje mesto

Pepina Volarič Franc Zadnik
poročena
«tsro Selo pri Kobarldu-Senožcče, okt. 1^9.
NULI OGLASI
DRVA za kurjavo Vnpitn takoi v velikih »n malih jnHtolrnah, suha in sveža. Prosim s:clne na Q. Angeli. Trst, H. Ptsce 5t. 2.	4284
MLADI PRAŠIČKI so na prodaj. Kjadin, Sv. Aloj-zii 553 pri Gregorčiču.	4287
ELEGANTNE sobe iz orehovine. svetle, se prodajo po ugodni ceni. Scala MonPedie 3 I. vr. 9 ali cL Giuiia 98.	4?7g
Dr. PRUMZUTfl
ZOBOZDRAVNIK v Trsta, ^ica Genova it 13, I nadstr (prej »lica Campanile) T^hniSki v >dja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaki -	znh
Dre* nofečin. Plo-.nbiranja. Umetci zojje.
Ka prodaj
j« posestvo v Sežani ob glavni cesti, sestoje če iz sledečih parcel:
bi<a in dvorišče z vodnjakom obsega 6 ar io 94 ma,
travni pri hiši obsega 24 arov in 93 m9
vrt prj hiši obsega	4 are in 49 m*
travnik ois ga	19 arov in 18 sn*
paSnfk obsega	12 arov in 42 m*
njiva o stga	5 arov in 41 ms
gozd o'^sega	47 arov in 1 m2
dei p sestn h prav'c na občinskem g zdti.
Piemoženje se proda radi izselitve, in je tena radi t< ga zelo nizka
Za pcjasr.ila og"as*ti se v p s^.rnt
D . FERFOLJA.
Zahteva se popolno znanje slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi.
Prošnje, opremljene z dokazili dosedanjega službovanja in z zahtevo plače, naj se vložijo do 1« novembra.
Nastop službe 1, januarja 1920.
Županstvo v Bovcu
dne 15. oktobra 1919.
Župan : Leopold Jonko.
$m Mscijs pristnega •riitl
- En -
PRODASTE se <Ive hiši v Rcranu s tremi stanovanji, majhno trgovmo,
dovodom in p'inom. UI. Saradavis št. 28. 42/9
SLUŽKINJO, Slovenko, veščo tudi v kuhanju, IšJe majhna siovenska dru/Ina. Nas'ov: Lendč, ul. Telicc Venezian S, pisarna, od 10—II. 3325
DAMSKI klobuki v veliki i2beri po jako ugodni ceni. Sprejemajo se narcčiia in popravila. Modni safon, Corso Garibadi; 15 III.	42^0}
ZOBOZDRAVNIK	>
imi
Corso 24f 1. nadstropje
Ordinira od 9 - 12 dop. in o J 3 - fi pop.
SteHfllatnB \iimm z«.	ft krIA n 8
ZEMLJIŠČE se proda v Rojanu Scala Santa. Za pojasnila: ud. Felice Venezian 10 IV. 42M
GOSTILNO s staiK)van>em, v bližini Trsta išče v nujem premožna oseba. Ponudbe pod s=Go-stilnac na ms. oddelek »Edinosti«.	42S5
KROJACNICA RupniK Fr. ul. Geppa 10 L, s: pr-poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177
SREDRN denar kupuje po najvišjih cenah urar ul. M a« zoni št 17, vr. 2, priti.	42S6
RADI selitve se proda pod ceno: hiša e. 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekarno, z velikim, s kostanji obsenče-nim dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 m3 in kmetska hiša, hlev, več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postaji. Katarina Ličen, Rlhemberk 174 pri Gorici.	4256
Dramatična flnšho o fj^ščicl
uprizori
v soboto, 1. nov., ob 20 in v nede jo, 2. nov. ob 16 igro
Mlinar in njetooa ML
K obilni udeležb vabi
OD^OR.
aznanilo.
Slavnemu občinstvu nazna-nanjamo, (^a pridemo na semeni v Herpelje 4. nov. ker je 3. nov. semenj v Sežani.
Sežanski trgovci.
48 - AUa citlS (K Trlestc - 40
ulica 6. Carducd (prej Tom&te) m. 4a.
(zgotovljene moške ob eke lastnega izdelka Črne, modre, s ve ob'eke po L 90.—, dežn plašči L 105.—, površniki L 130.—, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene srajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih oblek za moške in dečke po abso---lutno konkurenčnih cenah.--
Zobozdravniki kabinet
ulica Chlozza št. 5, L nadstr.
Sprejema od 9—13 te od 15-17. Izvršujejo •e umetni zobje v katainemribodl »istemu a
nebom In brez neba po moderni tehniki. Posebej m dovoljuje manj imovitim slojem olajtava v plačila — Najngodnejie cm«.
Dr. Wm
■HHHHHBnBnUSHSra
URvUacOsU ciSor fe^nilncga in LcsaUlncuu društva v R cmnn Iti z nem zlv.
naznanja, da se bo vršil
16. novembra 1919 ob 10. dopoldne krčme pri društvu
z naslednjim dnevnim redom:
v dvorani
1.	Volitev predsednika.
2.	PoTCČilo likvidacijskega odbor«.
3.	Prediožitev račuiiskih aakijučkov za ieti 1917 In 1918.
4.	Volitev v likvidacijski odbor.
5.	Slučajnost«.
Za likvidacijski ocbor:
F. KORENCAN.
Opomba. Ako se ne oglasa zadostno Število zadružnikov. se bo vršilo zborovanje eno uro po-zn«'e ob vsakem števšJu prisotnih zadružnikov.
limiPira^S-TKt
Lnrtna	Jtedsal šl 1C-21.
Urad v mestu:
bL DuiiM 5(idf<il nI. L FraDteice)
Sklatite vmouSa ntifinclic vrste in draslii ilkerlev.
— Transito: prosta luka. —

Deln ^Utf. K 3 >, );l).f) K), Reserva K {J,5JJ.OjO Centrala: Mlf
flatai iSi tennii i -liai. ?
Podružnice; Dubrovnrc, DanaJ, "Cot^r, ?-jti!>* ljana, Metković, Opatija S? it.	Z4Jar
EkspozhJira: Kranj.
Olnvlja vse v b -.i5aa strata	paila
Sprojana ubso
na hranilne knjižice proti ' tV , letni ti obre-$ti:n v b;ia:ogiro-prjiuetu proti let ii n o-bresti m. ;,a odpoved navezdiie zucsa sprejema po najugo<tnej5 h pobojih, ki se i:naj» pogoditi od slučaja do sluč-ija
bitv ujta iniiii (IjIii iur>; i;i.
Blagaj:ia posluje od 9.30— :2.30 in ! 1. -> lfi • i. ji i ii mi m* i ki *~prn 'TT- ~ t - ■ •
'ICIKU LU^IH & u —
Poiružnka v Trs?«,
SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B.
PosSovcd a in : alo2nik
i
ShSadllča :
Jakin (Anconn), Bolo-na, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Nerpolj, Milan, Paiermo, Rim, Spezia, Taranto. Trident, Trst, Benetke.
Direktno uva anja: Mineralnega olja, Industrijalca o ja, kitove-a o^ja ianenega olja, olja za volno, mazilnih masti, bombaževih odpadkov itd. StaEsii cs^rbo/alec.
Kral'eve mornarice, vojnega ministrstva, Industnjal >1h pomožnih zavodov itd ogavnih železnic, postranskih želeinlc, paroplovnih družeb, avtom, podjetij.
Oblastveno koncesijonirana posredovalnica,	g
promet z zemljišči itd. itd.	g
Josip Simčič - Maribor,	|
Schillerieva casta stev. 6	g
se priporoča rojakom za posredovanje	®
pri nakupu zemljišč, posestev, hiš,	§
<a	obrtov itde itd.	|