Po pošti prejeman: za celo leto naprej '26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta Četrt „ mesec 10„-, 1 .70. Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice 6t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovai a pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 63. V Ljubljani, v soboto 17. marca 1900. Letnik XXVIII. Državni zbor. Dunaj, 16. sušca. Papeževa zahvala. G. Povše je kot načelnik »Slov. kršč,-narodne zveze« danes (16. marca) na čestitko sv. očeta povodom njegove 901etnice dobil naslednji brzojavni odgovor iz Rima: Libentissime beatissimus pater habuit vota gratulationesque tuas, idcirco tibi et optimis viris in comitiis imperialibus Viennae delegatis apostolicam benedietionem pera-manter gratocjue animo impertit. Card. R a m p o 11 a. Dekorativni parlament. Tako je svoj čas knez Bismarck imenoval parlament, katerega člani iščejo le vnanjega učinka. Ako kateri, gotovo avstrijski parlament zasluži to grajo. Kaj je ob strukcija druzega, nego agitacijsko sredstvo, mamilo za volilske kroge ! Zadnja leta je parlament obravnaval skorai samo o poslovnem redu, stranka je stranki metala polena pod noge in vlada za vlado je barantala za državne potrebe. Namesto da bi vlada sekiro nastavila na korenino, iskala je pogojev življenja v borbi nasprotnih si strank. Sedanja vlada kaže sicer mnogo dobre volje, toda v zadregi je z deželnimi zbori in mora preložiti državni zbor ravno v trenutku, ko je pokazal nekaj delavne sile. Vlada sama je predložila celo vrsto važnih predlog in ob ljubila v kratkem času novih, toda jutri se poslanci razidejo na vse štiri vetrove. Posebno levičarji kažejo veliko trudo-ljubivost. Vsak dan poživljajo načelnike raznih odsekov, naj sklicujejo seje in zbornici pripravljajo dela. In res so razni odseki zadnje dni resno se lotili dela, le proračunski in železniški odsek nista imela nobene seje. Prvemu je načelnik dr. Začek, drugemu Kaftan. Oba načelnika pa sta vezana na sklep mladočeskih poslancev, da se protivijo vsaki vladni predlogi, dokler se jim ne izpolni zahteva glede češkega notranjega jezika. »Slov. kršč.-narodna zveza« je po svojem načelniku, g. Povšetu, opt tovano prosila češki klub, naj opusti obstrukeijo vsaj proti investicijski predlogi, ki je za Slovence in Čehe zaradi drugo železnice do Trsta velikega pomena. Toda Cehi ne od-jenjajo. Upanje pa je, da vlada do maja ugodi Čehom in da državni zbor v bodočem zasedanju tem hitreje reši razna važna vprašanja. Danes je dr. Hofmann vimenu nemške ljudske stranke uganjal dekorativno politiko. Očital je vladi, zakaj že jutri prelaga zborovanje, ko se je državni zbor komaj začel zavedati svoje dolžnosti nasproti volivcem. To je isti graški profesor, ki je bil mej režiserji nemških glumcev ob dveletni ob-strukciji. Levičarjem se tudi to zdi sumljivo, da vlada že sedaj hoče imeti nove delegate. Boje se namreč, da bi vlada brez državnega zbora vladala zopet s § 14. Ministerski predsednik je takoj odgovoril, da tega ne misli, ampak hoče čimpreje sostaviti državni proračun. Državni zbor se gotovo snide po deželnih zborih meseca maja in bode imel precej časa za nujne stvari. Ako torej vlada hoče, da se zopet ne ustavi parlamentarno delo, naredi naj vsaj premirje mej Čehi in Nemci. Kakor se govori, hoče vlada že v maju parlamentu predložiti načrt jezikovnega zakona Delnice so zopet malo poskočile v svoji ceni. Današnja seja se je pričela zopet z velikim škandalom, ki so ga provzročili Schonerer in tovariši. Poslanec I r o jo namreč v eni zadnjih sej predložil interpelacijo, v kateri je dobesedno navajal razne zaplenjene članke iz svojega in Wolfovega lista. Po tem ovinku je namreč mogoče spraviti v javnost razne škandalozne stvari. Toda predsednik dr. pl. Fuchs ni dopustil, da se prečita dotična interpelacija. Zato je že včeraj razsajal Iro ter vprašal predsednika Pradeja, ali hoče porabiti svoj vpliv pri predsedniku. Prade je seveda obljubil. Ker pa danes dr. pl. Fuchs ničesa ne omeni in hoče preiti na dnevni red, začno Schonererjevci besneti in divjati, kakor pijanci. Iro psuje predsednika na nečuven na- čin. Okoli pol ure je trajal krik. Toda predsednik se ni dal strahovati. Nato je zbornica po kratki debati, katere sta se udeležila posl. dr. Menger in poročevalec dr. Rosen-stock, vsprejela nagodbo s Španijo glede varstva iznajdeb, tvrdk in uzorcev. Imunitetni odsek je predložil poročilo, da naj zbornica dovoli kazensko postopanje proti poslancu Zimru (poročevalec Axmann), proti Schonererju (por. Vencajz) pa odkloni. Zbornica nato brez ugovora dovoli, da sme mesto Krakov za vodovod najeti 3,600.000 kron posojila proti poroštvu dežele. Delavska statistika. Za gospodarsko in socijalno zakonodaj-stvo in upravo je delavska statistika jako potrebna. Taki podatki nam kažejo razmere v industriji, obrtu, rudnikih, trgovini, prometu in poljedelstvu. V ta namen je vlada že ustanovila v trgovinskem ministerstvu poseben odsek, ki nabira, urejuje in objavlja delavsko statistiko. Ker pa je vlada ustanovila ta urad le z naredbo, treba je bilo, da se dotični statut spopolni s posebnim zakonom. Vlada je bila že trikrat predložila dotični načrt zakona, ki pa je obležal v odseku brez rešitve. Soc. politični odsek pa je posegel po vladni predlogi iz 1. 1898 in jo le neznatno izpremenil. Danes je zbornica po kratki debati vsprejela načrt zakona, ki obsega 14 paragrafov. Statistiško gradivo bode nabiral poseben urad, kateremu morajo vsa podjetja pošiljati zahtevane podatke, oziroma dajati na razpolago svoje delavske zaznamke, delavske rede, razne knjige itd. Pri tem delu morajo statistiški urad podpirati občinski uradi, trgovske in obrtniške zbornice, obrtniške zadruge, obrtniška sodišča, zadružna razsodišča, delavske zavarovalnice proti nezgodam, sploh vsa društva podjetnikov in delavcev. Statistiški urad bode vsako leto državnemu zboru predlagal svoje poročilo o delavskih razmerah. Kdor bi zapiral organom tega urada svoje prostore ali oviral uradno poslovanje, zapade kazni 14- dnevnega zapota ali denarni globi od 10 do 200 kron. Prememba obrtnega reda. Mali trgovci in obrtniki se vedno pritožujejo, da jim krošnjarji in potujoči agentje delajo mnogo škode, ker od hiše do hiše prodajejo razne predmete in tako obrtnikom ter malim trgovcem delajo konkurenco. Zato so mnoge trgovske in obrtniške zbornice prosile, da se predrugačita, oziroma zbolj-šata dotična §§ 59 in 60 obrtnega reda. Obrtni odsek je izdelal dotično premembo in jo predložil zbornici, ki je danes pričela debato o predmetu. Govorila sta doslej soc. demokrat Kiesc\vetter in dr. Schucker. Ob Vj4. uri je predsednik pretrgal debato. Koncem seje so zopet razsajali Schonerer, Iro in Wolf nad predsednikom, ker ni hotel v stenografskem zapisniku objaviti Irotove interpelacije. Ob 6. uri je druga seja, v kateri se bode vršila volitev avstrijske delegacije. Delegatom za Kranjsko bode izvoljen Vencajz, njegovim namestnikom dr. Krek. Interpelacija Poslanec Einspieler in tovariši so danes predložili interpelacijo na minister-skega predsednika in pravosodnega ministra zaradi postopanja političnega in sodnega oblastva v Velikovcu proti gospodarski zadrugi v Sinčivasi in zaradi zaplembe »Mira« v Celovcu. »Mir« je dne 15. t. m. objavil članek »Rotšedl na delu« in bil zaradi tega zaplenjen. Članek navaja dokaze, da oblastva niso naklonjena zadrugi, kar se gotovo ne strinja z intencijami sedanje osrednje vlade. Zato vprašajo interpelantje, ali hoče vlada preprečiti razne sitnosti, ki jih oblastva naprav-ljajo zadrugi, in dopustiti malo več duška javnemu mnenju, kakor se to dogaja slovenskemu listu v Celovcu. Dva nezadovoljneža. Iz Zagreba, 10. marca. Od onega časa, ko ste sklenili neodvisna stranka in stranka prava med seboj L f\o Reformatio in capite et membris. Naši liberalni prijatelji imajo nebroj skrbij radi katoliške cerkve. Razun eksistence katoliške cerkve jim ni všeč njena hirarhija, pa jim tudi ne ugajajo njeni nauki. Vse to treba deloma odpraviti, deloma popraviti. Odpraviti seveda eksistenco, drugo bo potem popravljeno seveda. Čemu pa pozitivna vera ? Čemu pa spoved, post, maša ? Duševnim vojakom, in to so brez vsakega dvoma liberalci, je vse to nepotrebno, da celo sitno in nadležno. In tisti, ki jim razlagajo, da je vse to resnično in potrebno, so jim neprijetni, ker delajo senčnov njihovo solnčno življenje, mračijo jim jasne dneve žitja in zatorej jih imenujejo mračnjake. Izgubiti se morajo iz javnosti ti mračnjaki. Ker pa je amicus liberalis dober kri-stijan, toraj skrbi v prvi vrsti za cerkve in pravi: »Duhoven deluj samo v cerkvi, izven cerkve ni mesta zanj!« Ker pa liberalna gospoda cerkve rada občuduje od zunaj, bi teh mračnjakov nikoli ne videla in ne slišala, senca bi izginila iz soinčnega nje življenja. To je torej poglavitna točka, kjer treba zastaviti reformatorjem vse sile. Ampak to še ni vse. Reformatorične misli in nakane naših liberalcev sezajo se veliko dalje. Kako mislijo ti gospodje o pa-peštvu, to je itak znano. V četrtek pa piše »Slov. Narod« glede škofov sledeče, reformatorskega duha polno besede: »Razumljiva stvar je tudi, da bi moral pasti dosedanji škofovski despotizem in stopiti bi morala na njegovo mesto razumnejša, pošte-nejša cerkvena oblast«. »Slov. Narod« še sam ne v«, kako je s temi besedami, ki naj bi v živo zadele škofovsko avtoriteto, nehote škofovsko oblast pohvalil. Ako naj stopi na mesto nje »razumnejša in poštenejša oblast«, potem sledi iz teh besed, iz tega kompara-tiva z logično silo, da je škofovska oblast razumna in poštena. Čemu se pa potem »Narod« zaletava tolikokrat vanjo, čemu v istej sapi zahteva, da mora »pasti - ? Kedor se proti razumnim in poštenim oblastim bori, ali dela modro ? Previdno izražanje je torej v tem slučaju »Slov. Narod« pripravilo v precep. Tudi nam »Narod« oziroma njegov člankar ne pove, kaj naj stopi na mesto razumne in poštene škofovske oblasti? Mar oblast liberalnih prvakov? Čudno, »Narod«, kolikor se spominjamo, še nikoli ni imenoval oblasti svojih prvakov razumne in poštene. Poleg tega bi v vrstah liberalnih gospodov nastal hud boj za to oblast; kedo naj jo izmed njih dobi v roke? Mi si ne upamo ob obilici vrednih in poklicanih presoditi in razrešiti tega važnega vprašanja. Morda razrešijo to težkočo z lahkoto gg. liberalci. Kedar bodejo tako reforrnovali škofovsko oblast, spravili se bodejo nad sv. mašo. Isti »Slov. Narod« od četrtka piše: »Kar se tiče sv. maše,... naj bi se darovala redkeje«. Res, priznavamo, težava je za vsaeega pristnega liberalca, prisostvovati vsak dan sv. maši, kar delajo ti gospodje s tako vnemo. Torej iz usmiljenja do teh trpinov že treba, da se daruje sv. maša k večjem po enkrat 8amkrat na leto. Reformovati bo seveda potem treba tudi dotično cerkveno zapoved, pa nič ložjega kot to, pri splošnem, vse-občem reformovanju so z lahkoto pristriže tudi ta ali ona cerkvena zapoved. Videli smo torej reformatorske naklepe naših liberalcev. Ti naklepi so jako resni in posebno duhoviti, ta in oni pa se jim bo le vsedel na limanice, odkoder ga bojo rahlo vzeli, osnažili mu perje in vtaknili ga v liberalno kletko, kjer bo kot pristen liberalen »gimpelj« do konca dni cvrčal enolično pesem o pogubnosti klerikalizma. Samo eno stran reformatorskega delovanja naših liberalcev bi šo radi osvetlili. Prav premišljeno ti ljudje izpodkopavajo temelje zakonu. Razni slovenski listi so že oce- njevali ali ožigosali nazore, ki jih je n. pr. glede zakona širiti jela »Slovenka«. Zakonu vzeti zakramentalni značaj, napraviti ga samo za navadno pravno pogodbo, kar se potem s časom lahko odpravi in tako pripelje človeštvo od stopinje do stopinje do »naravnega stanja«. To je načrt liberalcev ne samo pri nas, marveč povsodi. Toda za duhovne se pa zahteva zakon, tu je zakon nakrat liberalcem svet. Tako piše tudi »Narod« v preteklem tednu z nekim plamtečim navdušenjem o vzvišenosti zakona duhovnov. »Man fiihlt die Absicbt . . .« V šoli življenja. Sličica iz modernega življenja. Spisal Rastislav. (Konec.) To nesrečno dekle je bilo še pred dvema mesecema povsem zdravo, do lanske velike noči tudi srečno in zadovoljno. Živelo je skromno, a brez skrbi in težav s svojo materjo vdovo, »halb Gott, hali) Kinderspielc im llurzen,« kakor pravi Mephieto. O veliki noči pa ji je ukral srčni mir bogatega soseda sin, ki je prišel od vojakov za praznike domov. Brezsrčnemu premetencu pač ni bilo težko premamiti mladega dekleta. Mati ji je resno prepovedala, naj se ne peča prav nič s sladkoustnim zapeljivcem. ako noče biti ne- koalicijo, širijo se po mažaronskih in njim sličnih časopisih vesti, da takšnej koaliciji nima obstanka in da mora čimprej razpasti. Vkljub tem glasom, v katerih se iz-ražuje le vroča želja po razpadu koalicije vseh sovražnikov hrvatstva, se je vzdržala koalicija do dandanes jaka in čvrsta, ter je v zadnjem saborskem zasedanju pokazala in dokazala, da ima v sebi toliko životne moči, kolikor je niso v stanu razviti vsi njeni pro-tivniki. Mažaroni in njihovi privrženci neprenehoma zatrjujejo, da ni mogoče, da bi mogli ostati dve tako protivni stranki v zvezi, a koalicija je dokazala, da to more biti, ker imate obe stranki za glavni cilj v svojej politiki neodvisnost in blagostanje hrvatskega naroda. Pred vsem brani koalicija narodno čast in narodni ponos, za kar je mažaronska stranka izgubila že zdavnej vsak zmisel. Boja za narodne ideale se ne boji koalicija, marveč se drži v njem hrabro ter se ne umiče nikjer tudi ne z najnevarneje postojanke, dočim je mažaronska stranka že zdavnaj vrgla orožje od sebe ter prepušča svojemu zavezniku Mažaru, da se po svojej volji učvrščuje na hrvatskih tleh. To je pokazala zadnja razprava o Reki. In vkljub temu, da vidi mažaronska stranka zedinjeno opozicijo vedno složno in vkljub temu, da je to slogo proglasil tudi klub zedinjene opozicije, trobijo mažaronski in mažarski časopisi med svet o razpadu koalicije. In zakaj ? Imajo li povoda zato ? Radi dveh nezado-voljnežev v koaliciji bi morala ona razpasti. Ta nezadovoljneža sta dr. Potočnjak in dr. Ružič. O poslancu dr. Potočnjaku smo že omenili v naših poročilih iz hrvatskega sabora, da je postal divjak ter izstopil iz kluba zedinjene opozicije, ker mu le ta ni mogla izpolniti vsake želje, posebno v prvih časih njegovega poslanstva v saboru. S početka je bil Potočnjak najhuji radikalec ter je hotel vse s silo prebrniti, kar koalicija seveda ni mogla. K tej radikalnosti so se morda pridružile tudi takšne gmotne okolnosti, da je Potočnjak postal socijalist ter začel slednjič iz ljubezni do splošnega človeštva zagovarjati korist mažarskega jezika za Hrvate in hrvatskega za Mažare. S to izjavo je stopil nekdanji radikalec v mažaronski tabor, saj so ga mažaronski časopisi od tega časa hvalili kot treznega in pametnega poslanca ki se je spreobrnil. Vse njegove napade na opozicijo so mažaroni sprejeli radostno in za čisto resnico ter ga zdaj rabijo za dokaz proti zedinjenej opoziciji. A kako kratkovidni so ti ljudje, se vidi najbolje iz tega da so pozabili ono, kar je Potočnjak še pred nedavnim pisal in govoril proti Mažarom in današnji vladi, in radi česa so ga preganjali in grdili do skrajnosti. So li to trezni ljudje, ki tako ravnajo? More li jim biti tak prevrtljivec v politiki verodostojna priča? Ce so smatrali poprejšnje njegove izjave za neresnično ter so jih srečna, kakor več drugih deklet S težkim srcem se je udala materinim besedam ter se nekoliko pomirila. Znova se je pričel zanjo trd boj med srcem in vestjo, ko je prišel sosedov sin jeseni domov. Mati se je nekoč napotila v sosedno vas, naglo obolelo sestro obiskat. Sosedov sin, ki je že ves čas prežal na dekle, je porabil to priliko. Dekle je bilo uničeno. Mučila jo je grozna zavest, da je lahkomiselno zapravila svoje poštenje. Vrh tega se jo je lotila huda bolezen, ki jo je pa morala skrivati pred materjo in svetom. Cele noči je pretakala grenke solze nevednosti. V svoji nevednosti in neizkušenosti si je zatrovala oči. Z gnojno vnetimi očmi je prišla sem kaj iskat rešitve. Bilo je že prepozno, obe očesi sta ji iztekli. A vnetje se ni vstavilo. Razširilo se je po obrazu, in ako nas vsa znamenja ne varajo, prišlo je že blizu možganskih mren. Zunaj ne napreduje bolestni proces že nekaj dni, a ker vročnica ne od-jenjuje, sklepamo prav za trdno, da se vnetje širi proti možganom. Sicer pa se že pojav-javljajo prvi znaki vnetja možganskih mren. Z veliko gotovostjo upamo, da ne izostane navadni izid te bolezni.« Zgodba me je pretresla. „Ali se zaveda bolnica svojega položaja?« pobijali, kaj jih jo moglo napotiti, da verujejo klevetam o koaliciji? Kje je tukaj objektivnost? Sicer pa nikar ne iščimo objektivnosti proti koaliciji v mažaronskem taboru, kjer se veruje vse, kar je le kaj ne-po volj nega kak nezadovoljnež izgovoril proti tej domoljubnej stranki. Poslancu Potočnjaku se je pridružil še drugi politiški nezadovoljnež. To je dr. Ružič Le ta je bil izvoljen pri prvih volitvah na temelju programa zjedinjene opozicije v hrvatski sabor; toda njegova volitev je bila ovržena; pri ponovnej volitvi je pa propadel vsled poznatega vladnega pritiska. Od tega časa je sicer ostal še privrženec zjedinjene opozicije, ali v javnosti ni deloval, dokler ni začel izdajati časopisa za narod. Toda tudi v »Hrvatskem narodu« je s početka držal z zjedinjeno opozicijo, v novejšem času pa se je začel z vso silo v njo zaganjati ter posebno hudo napadati »Obzoraše«. Treba znati, da je on pravaš. Vse, kar so protivniki neodvisne stranke napisali proti njej skozi več let, vse to on zdaj pregreva po predalih svojega časopisa ter ne vpraša, je-li resnično ali neresnično. Vse te članke je potem zbral v brošuro ter jo te dni izdal. Da so njegovo trditve o neodvisnej stranki neresnične, ko jej oponaša malomarnost za narodno stvar, ve vsakdo, saj se je ravno neodvisna stranka najodločneje borila za narodne ideale. Da je v dogovorih z Mažari storila kakšno pogreško, to se ne more zanikati, toda o katerej stranki se more reči, da ni nikdar nič skrivila. Sicer pa naj se oponaša tej stranki, kar se hoče, nekaj se jej ne more oponesti, namreč da bi bila le trenutek izgubila izpred oči domoljubje hrvatsko in hrvatsko vzajemnost. Prigovor in oponašanje, da teži koalicija le za tem, da pride na krmilo vlade, je pa že preveč trivijalen ter se sliši le od političar-jev nižje vrste ne pa od razboritih, resnobnih mož, saj se vendar že samo po sebi razumi, da more stranka še le tedaj osnove svoje izvajati, kadar pride do vlade. To isto bi storila tudi oba naša nezadovoljneža. Dokler se pa ne pride do krmila, se mora resnobno delati in pot za to pripravljati, ne pa postavljati zapreke, da se razruši če to, kar je dozdaj za Hrvatsko dobrega storjeno. Za-toraj mora vsak pravi domoljub tako delovanje obsoditi, ker se na ta način krši prava sloga, ki mora biti v današnjih žalostnih po litičnih odnošajih edini uvet bolji bodočnosti celokupnega hrvatskega naroda. Politični pregled. V Ljubljani, 17. marca. Volitve v delegacijo so se izvršile v včerajšnji večerni seji popolno mirno po predlogih posamnih parlamentarnih strank. Slovenci imajo v delegaciji samo jednega člana in jednega namestnika, ker so štajerski, koroški in primorski naši narodni nasprotniki pridržali vsa mesta v teh kronovinah za svoje »Popolnoma,« mi je odvrnil prijatelj. »Že včeraj mi je izrazila zlo slutnjo, da je blizu smrti, in me rotila pri vseh svetih, naj ji otmem življenje.« * Neverjetno," sem se zavzel. »V tem bednem, brezupnem stanu ne pozdravlja bližajoče se smrti z veseljem kot jedine rešilke iz tega brezmejnega gorja?« »Tudi jaz sem se čudil nje želji,« odgovoril je Bogdan, »a naposled bi že kako umel to željo, saj je nagon, da si ohranimo življenje, med najbolj silnimi in močnimi nagoni, ki delujejo v nas. A mnogo bolj, nego želja po življenju, me je presenetila obrazložitev te želje. V daljšem in zaupnem pogovoru z dekletom sem jo vprašal, po ovinkih seveda, zakaj si ne želi smrti, ko jo v življenju čaka le najhujša beda, dočim jo smrt reši vsega trp-pljenja in ji zdaj, ko so je skesano spravila z Bogom, prinese boljšo usodo. Videti bi jo moral, kako odločno je zavrnila moje nizkotno mnenje o nji. Užaljena me je vprašala, če jo res smatram za tako propalico, ki bi hotela ubežati in odtegniti se zlim posledicam, ki jih jo sama zakrivila s svojim dejanjem? Razžalila je Boga, ki jo je obsipal z dobrotami, razžalila je svojo skrbno mater, ki ne bo preživela hčerine sramote. Ne zahteva li nje velika pregreha somišljenike. Mej poslanci čeških in morav-skih strank seje sklenildosedaj običajni kompromis. Poleg naših slovenskih liberalcev, ki ne morejo pojmiti, kako more priti načelnik vinogradniškega društva v delegacijo, je z volitvami najbolj nezadovoljen poslanec K. H. Wolf, ki je do zadnjega živel v nadi, da ga bo koroška nemško-nacijonalna delegacija izvolila svojim zastopnikom. Možu menda niti ni prišlo na um, da je njegov resen tekmec posl. Lemiš in da ga gotovi krogi vodili le za nos. „Losvon Romarjem" vprevdarek. Mej tem, ko nemški prenapeteži v katoliški Avstriji z vsemi silami razširjajo agitacijo za »Los von Rom«, pojavlja se mej protestanti v Nemčiji živahno gibanje za Rim. Protestantovski svetnik v cerkvenih zadevah Fleischmann piše v »Feierstunde« mej drugim sledeče: Nemčija stori prav dobro, ako več ne računa na zvezo z Italijo; zveza z njo ni vredna niti beliča. Trdim celo, da bi nam papež več koristil, kakor kralj Um-berto. Hipoma bi si pridobili simpatije celega katoliškega sveta, in to bi bilo nekaj vredno. Seveda ne bomo papežu osvojili Rima, toda ugovarjali tudi ne bomo, ako se ga polasti na kakoršenkoli način. In ako katoliki v Nemčiji izjavljajo, da potrebujejo jezuitov, naj se jim dovoli te redovnike, in ako sv. oče želi imeti v Berolinu svojega zastopnika, naj se prijazno vsprejme rimski cerkveni dostojanstvenik. Ko bi slonela cela protestantska cerkev na jednem stebru, podrl bi ga brez pomisleka takoj. Lejc-ILeinze v nemškem državnem zboru. Toliko krika in vika še ni kmalu provzročil kak zakonski načrt, in če prav se je morda šlo za več sto milijonov, kakor lex Ileinze v nemškem parlamentu, akoravno bi se z uveljavljenjem tega načrta prav za prav nikomur ne skrivil niti las. Mej vlado in desniškimi strankami se je pred pričetkom nadrobne razprave sklenil kompromis, po katerem se opusti nekaj neznatnejih točk, o katerih menijo oficijalni krogi, da bi oropali umetnost in literaturo popolno vse svobode, toda ostalo je v načrtu še toliko, da je zadovoljen centrum z ostalimi konservativnimi strankami. Načrtu je bila vsled kompromisa že a priori zagotovljena zadostna večina. Toda vkljub temu so napeli liberalci s socijalnimi demokrati vred vse sile, da bi preprečili uresničenje tega načrta. Razpravo zavlačujejo z dolgimi govori ter z obstrukcijo skušajo preprečiti razpravo. Ker jim tudi to ni ugodno izpadlo, po-služili so se v zadnji seji abstinence ter se le tu pa tam prikazali v zbornici, ko so videli, da ne bo glasovanja. A tudi ta poskus se jim izjalovil vselej, šele pozno zvečer se je pokazala nesklepčnost, vsled česar se je moral preložiti sklep razprave na prihodnjo sejo. Zakon seveda vkljub temu rogoviljenju ne bo pogorel, in zato v levičarskem taboru tolika poparjenost. To se najbolj razvidi iz pisave njih glasil, ki apelujejo že na cesarja pokore že na tem svetu? Kako naj stopi pred sodnji stol, ko je doslej tako slabo vršila svojega življenja nalogo? Koliko zatajevanja, koliko trpljenja je bilo prestati mu-čencem, da so dosegli venec zveličanja, ki je nas vseh edini in zadnji namen! sme-li kdo upati, da pride do tega cilja z manjšim trpljenjem, z manjšimi žrtvami svojega poželenja? Zdaj prosi Boga samo te milosti, da jo ohrani pri življenju! Kot slepa bera-čica se hoče z molitvijo in voljnim prenašanjem kakoršnihkoli nezgod vsaj nekoliko spokoriti in si tako vsaj nekoliko zaslužiti boljše življenje po smrti. Jaz sem strmel in se divil veliki nravni sili priprostega dekleta. A hkrati sem se moral v dno duše sramovati samega sebe.« Bogdanova pripoved me je zadela v živo. Poparjen sem šel domov ter se z vso vnemo lotil stanovskih dolžnosti. Dva dni kasneje je bolnica umrla. V moji duši si je postavila trajen, lep spomenik, na katerega se čestokrat poln hvaležnosti do nje oziram. Tonil sem v mlakuži moderne mehkužnosti in plitve umske izobraženosti, že sem izgubljal izpred oči smisel za pravi namen našega življenja, ona pa, neuko kmetsko dekle, me je s svojim junaškim zgledom opozorila, da le eno je potrebno . . . Viljema in mu celo nekako zapovedovalm namigavajo, kako naj postopa nasproti le) Ileinze. Pišejo namreč, da je sicer lahk« uveljaviti zakone samo za Prusijo, a ne tak< za celo Nemčijo, ker smejo temu ugo variati vse zvezne vlade. Ker je pa upanje da bodo v tem slučaju storile vse svojo dol žnest, bi konečno ne bilo umestno potrdit nesrečni zakon. Se bo li vlada ozirala ni levičarsko jadikovanje ali ne, eicer ni ši povsem gotovo, toda dosedaj vsaj še ni bili navada, da bi katera vlada ne priporočila i potrjenje zakonskih osnov, ki jih je v spo razumu z vlado odobrila velika parlamen tarna večina. Papež Leon XIII. o Rusiji. Pret kratkim je bil ruski polkovnik Kozlov v av dijenci pri sv. očetu in pripoveduje o ten v »Ruskem Invalidu« nekako takole : Svet oče je govoril o veliki nalogi Rusije, c ugledu in veljavi njenega vladarja, ki st opira na ljubezen naroda ter na trdno vero ter primerjal t.> državo z zahodom, kjei vedno bolj cvete liberalizem in socijalizem Jaz odkrito ljubim Rusijo, nadaljuje sv. oči in sem vdan njenemu mlademu vladarju dve taki sili, kakor Rusija in pa ona, ki iz haja iz Vatikana, ste pozvani izvesti skupno jasno nalogo, ki meri na blagor in civili zacijo človeštva Taka popolna skupnost b bila moje veselje. Papež je potem govori o razmerah mej Rusiio in Vatikanom tei se zelo laskavo izrazil o vspehih prijateljatve v zadnjih dneh. Francoska vlada nima sreče pri svo jih podjetjih, s katerimi hoče popolno zatret katoliško cerkev na Francoskem, akoravnr je tudi v parlamentu znatno število nasprot nikov krščanstva. Vlada pri svojih protiver skih korakih največ radi tega nima nikakegi vspeha, ker se pri tem pregreši proti nače lom najnavadneje slobode, ki jo more zahte vati za-se najnižji francoski državljan. In m to se vlada ne ozira. Ministri kujejo in pred lagajo zakone, ki dijamentralno nasprotujejc načelom slobode. Popolno jednaka je z naj novejšim zakonom proti katoliških škofon in drugim duhovnikom ter njih propovedinr in pastirskim listom. Odsek poslanske zbornice je, kakor smo pričakovali, s sedmim proti štirim glasovom odklonil vladno pred logo, ker je videl, da bi se parlament pre grešil že proti načelom navadne slobode, kc bi vsprejel vladni nasvet. Na ta način se iz-podmikajo stoli. S posredovanjem severoameriških zveznih držav bržkone ne bode nič, akoravno je Mac Kinley nastopil vse bolj odločno, kakor katera si bodi evropska vlada. Kakor je namreč v predzadnji seji naznanil lord Balfour, je ameriški poslanik White izročil Salisburyju brzojavko tajnika IIaya naslednje vsebine : Potom prijateljstva naznanim angleškemu zunanjemu ministru, da sem prejel danes brzojavko ameriškega konzula v Pretoriji, ki naznanja, da obe južno-afriški vladi prosita predsednika Mac Kinleya, naj posreduje v sedanji vojski, da se čim prej doseže mir, in da so jednako prošnjo prejeli tudi drugi zastopniki. Ko Vam naznanjam to prošnjo, izražam nado po predser mkovem naročilu, da se bo našla pot, 1 vodi do miru, ter povem, da je predsedni Mac Kinley radovoljno pripravljen na kako: šen koli način sodelovati v dosego min (Živahna pohvala pri Ircih.) A balisbury j odgovoril na to ponudbo, da se sicer izraž priznanje za prijateljsko izraženo mnenje, d pa mora sporočiti ameriški vladi, da Anglij ne namerava vsprejeti posredovanja noben zunanje države (Živahna pohvala pri vladi novcih.) — Jedina Amerika se je toraj drznila ponuditi roko v posredovanje, a še tc so Angleži kratkomalo odbili, da s tem po kažejo, da so na svoji (?) zemlji neomejen gospodarji. Amerikanci si bodo seveda ti prijazni vsprejem dobro zapomnili. Slovstvo. Pregled knjižnic. Pred kratkim sta amanuenza dunajske vseučiliške knjižnice, dr. Iv. Bohatta in dr. M. Holzmann, dokončala jako zanimivo knjigo, »Adressbuch der Bibliotheken der oster.-ung. Monarchie«. Delo sicer samo na sebi ni čisto novo, marveč le predelek starih statističnih dat, ki sta jih objavila 1. 1874 in 1875 Piz-zala in Petzhold, a zahtevalo je mnogo truda in potrpežljivosti, seveda tudi časa. Žal pa, ia predstojniki raznih knjižnic niso šli izda-ateljema dovolj na roko; obrnila sta se namreč do 4000 avstro-ogerskih knjižnic z vpraševalnimi polarni, v katerih sta zastavila knjižničarjem 12 prav spretnih vprašanj, a odzvala se prijazni prošnji ni niti polovica. Ne premišljujmo, kaj je bilo vzrok toliki brezbrižnosti, ali lenoba ali strah, da ne bi drugod izvedeli o krasno urejenih knjižnicah, ampak bodimo zadovoljni s številkami, kar jih je. Želimo pa, da bi bila morebitna druga izdaja popolnejša, in naj bi se vstavilo še novo vprašanje, koliko knjig izposodi kaka knjižnica na leto? Vrednost knjižnice moremo namreč prav presoditi le po tem, koliko se iz nje izposodi in bere. Kaj koristijo cele skladalnice, če pa jih bero samo — molji! Pa naj je imenovano delo tudi nepopolno z ozirom na celoto, vendar so posamezni podatki natančni in zanimivi za vsakega, posebno pa še za duhovnika, ki lahko marsikaj povzame iz sicer suhih, a mnogo govorečih številk. Da, prav to knjigo priporočamo prav posebno tistim, ki pitajo katoliško duhovščino z mračnjaki, nazadnjaki, sovražniki omike in ne vem, s čim še. Vsa knjiga obsega 1014 cislitvans^ih, 656 ogrskih in 23 knjižnic v okupacijskem ozemlju, skupno 1G93 številk. Toliko odgovorov torej na 4000 vprašalnih pol' — Oglejmo si za danes samo številke iz tostranske polovice s posebnim ozirom na knjižnice v duhovskih rokah. V vseh knjižnicah v tostranski polovici se hrani okroglo 12 milijonov zve/.kov, katerih pride na duhovniške knjižnice 2,800.000. Morebiti se zdi komu to število malo preti rano in neskladno, a po vsej pravici smemo duhovniškim knjižnicam prištevati tudi knjige v duhovniških zasebnih učnih zavodih, česar pa izdajatelja nista storila. Skupno smemo tedaj imenovati duhovniških knjižnic 196, ki se razdele po naslednjem redu: Svetni duhovniki 33, frančiškani 32, benediktinci 20, dominikanci 16, jezuitje 15, cistercienci 13, minoritje 12, redempto-risti 10, kapucini 9, avguštinci in premon-stratenci po 7, servitje 5, karmeličani, pi-aristi, križarji, avguštinci-puščavniki, usmiljeni bratje po 2, nemški red, barnabitje, mehitaristi, lazaristi, bazilianci in šolski bratje po eno. Ako primerjamo število moških oseb s številom knjig v teh knjižnicah, ki so opisane v našem viru, dobimo precej čuden rezultat. Duhovnih oseb moškega spola je v naši polovici okroglo 27.000, moških oseb sploh 12,000.000 Potemtakem pride z ozirom na gornje podatke na moško glavo ena knjiga (12,000.000 : 12.000.000). To je sicer že nekaj samo na sebi, a nič v primeri z duhovniki, pri katerih pride na glavo 100 zvezkov (2,800.000 : 27.000). Gotovo ogromno in častno število, in ni ga stanu, ki bi se mogel ponašati s tolikimi knjižnimi zakladi. Po našem viru ima namreč katoliška duhovščina devetdesetkrat več knjig nego vse imenovane pripravniške, okrajne in zvezne učiteljske knjižnice, dalje dobrih 300.000 zvezkov več nego vse avstrijske učne knjižnice, visoke šole, rudarske in vojaške akademije in še povrh mnogobrojne vseučiliške priročne knjižnice, (skupaj 128). (Konec prih.) mestni cerkvi sv. Jakoba v nedeljo velika maša ob 9. uri: Vokalna maša v A-dur zložil Fr. Schopf, graduale in tractus >Exurge Domine« zložil Ant. Foerster, offer-torium »Justitiae Domini« zložil Fr. Schopf. — Sv. Jožefa dan velika maša ob 9. uri: Missa in honorem beatae Mariae Virginis v G-mollu zložil Jan. Sclnveitzer, graduale in tractus »Domine praevenisti« zl. Ant. Foer-ster, offertorium »Veritas mea« zložil M. Brosig. „Kat. Domu". Pri- »Kat. Domu« predaval o črticah iz dar- Dnevne novice. V Ljubljani, 17. marca. Predavanje v hodnjo sredo bo v kanonik dr. L a m p e v i n i z m a. Obrtniški shod. Konservativno obrtno društvo v Ljubljani vabi k javnemu shodu, ki bode v ponedeljek 19. marca 1900. (praznik sv. Jožefa,) ob 10. uri dopoludne v salonu pri Maliču nasproti poŠte. Vspored : 1.) Prisilna delavnica in obrtniki (poročilo o uspehu deputacije, katera je bila pri predstojnikih raznih zavodov) 2.) Mestne vožnje. 3) Brez »brestno posojilo, katerega so ob času potresne katastrofe prejeli obrtniki, in kaj nam je vkrenit'. 4.) Raznoterosti. Obrtniki, vstopimo skupno v boj za obstanek poštenega obrta! V združenj je moč. Ivan Kregar t.č. predsednik. Fran Zm, t. č. tajnik. Repertoar slovenskega gledališča. Jutri v nedeljo, dne 18. t. m. ste dve predstavi; popoludne ob pol 4. uri zadnja popoldanska ljudska piedstava sezone, ob izredno znižanih cenah igra Zapravljivec; zvečer ob pol 8 uri pa se poje prvikrat v sezoni Bellinijeva tragična opera Norma. Glavne uloge pojo Garneri, Noiimi, Desari Tedenski koledar. Nedelja, 18. marca: 3. postna; Ciril Jeruz. šk.; evang.: Jezus izžene hudobnega duha iz mutca. Luk. 11. — Ponedeljek, 19. marca: Jožef, ženin M. D. — Torek, 20. marca: Benedikt op. — Sreda, 21. m.: Serapion šk. — Četrtek, 22. marca: Ok tavijan m. — Petek, 23. marca: Akvila in Pel. mm. Sv. pet. rane Gosp. — Sobota, 24. marca: Gabrijel nadang. — Solnce izide 20. marca ob 6. uri 6- minut, zaide pa ob 6. uri 9 minut. — Lunin spremin: Zadnji krajec 24. marca ob 6. uri 35 minut zjutraj. — Musica sacra v nedeljo dne 18. t. m.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša, graduale in tractus zložil A. Foerster, oflertorium dr. J. Witt. V ponedeljek dne 19. marca pontifikalna maša: Inštrumentalna maša v čast sv. Jožefu zložil Karol Greith, graduale in tractus A. Foerster, offertorium Kašpar Eit. — V in že Lebeda. Torek, skoro pretekle 20. t. m. je šestmesečne Pestkovski zadnji dan sezone. Umrl je danes v škofjeloškem samostanu oo. kapucinov vikarij P. Jakob e r š i n. Bil je znan širom domovine kot skromen, ljudomil in blag redovnik, ki si je svojo dobrosrčno veselo naravo pridobil takoj vsakega za prijatelja. Posebno je bil skrben prijatelj dijakom, bogoslovcem in mladim duhovnikom. Rodil se je 26. nov. 1845 1. v Št. Jurju pri Smarji. L. 1871 je bil posvečen za duhovnika. Bil je dalj časa gvar-dijan v škofjeloškem samostanu. Bolehal je že več let, a zadnje leto se ga je lotila huda vodenica, ki ga je sedaj položila na mrtvaški oder. Pogreb bo jutri v nedeljo popoludne ob 5. uri. — Bodi mu blag spomin in večni mir ! Izpred mariborskega porotnega sodišča. Dne 17. t. m. je dobil pred porotniki neki Herman Konrad Kunstič radi goljufije pet let ječe, poostrene vsak mesec z jedenkrat trdim ležiščem in postom. Sle-paril je okolu, da je trgovec, in tako izvabil od raznih tvrdk mnogo blaga, katerega je potem prodajal pod ceno in denar zapravljal. »Nemški Dom" v Celju. Celjski »Germani« beračijo po vsem svetu, koder se raztega nemški jezik, za »Nemški Dom« v Celju. Radi bi imeli kaj tako lepega, kar imajo Slovenci v svojem »Narodnem Domu« Dosedaj so »nemški« Celjani pribera-čili 320.000 kron. Najbolje bi bilo, da razdele ta denar mej razne celjske hajlovce, ki počasi prihajajo na kant. Štajarske novice- Ptujski občinski očetje so pričeli Slovencem prošnje enoglasno odbijati. To bi bilo cvilenja, ko bi tako napram Nemcem pričel postopati ljub ljanski obč. zastop. — V Šmarju pri Jelšah je kupil dr. Josip Georg, odvetnik in nač. okr. zastopa, nekdaj Skazovo hišo na pošti. — V Rajhenburgu je umrl župan Gustav Unschuld, rodom Čeh. - Za slov. nemško šolo v Št. Ilju nad Mariborom sta v temo sprejeta ščavniški nadučitelj badu, vnet šul-ferajnovec, in nek koroški učitelj, ki slovenščine niti no zna. — Razstavo cvetlic in ze-leniave napravijo vrtnarji v Gradcu od 5. do 8 maja t. I. — Prihodnji torek bodo v Gradcu pred sodiščem 22 večinoma uglednih Gradčanov, ki so okoliške kmete sleparili z raznimi goljufnimi igrami. — Deželno bram-bovške orožne vaje bodo letos v treh dobah, prva koncem majnika, druga sredi jun ja in tretja sredi avgusta. — Proti šnopsarjem so izdane tudi v Brucku na Dravi slično na-redbe kakor v Ljubljani in kamniškem okraju. Konfiskacija. Zadnja številka »Mir« a je bila zaplenjena ziradi članka, v katerem se je označilo postopanje vehkovškega sodnika Rotšedla, ki je obsodil slovenskega kmeta — zadružnika na 24 uren zapor, ne da ga prej zaslišal. Celo naslov članka je zapadel svinčniku državnega pravdnika. Slov. gledališče. (Jakob Ruda, Drama v treh dejanjih. Spisal Iv. Cankar.) Izvirna drama na našem odru ! Gotovo novica, ki je skoro napolnila hišo. Vabila je takisto tudi uloga glavnega junaka Rude — gosp. Ig. Borštnika. Splošen utisek moramo imenovati gotovo dober, dasi dvomimo, ali bo bo obdržala drama na odru. Vzrok temu ne bo igra, ampak občinstvo. Iz drama je vel karakteristični Cankarjev duh, ki nam je znan iz njegovih Vinjet. Vinjete pa niso berilo jedino za kratek čas, ampak čtivo, ob katerem je treba misliti — in da se često še vkljub mišljenju ne more priti do dna. V tej drami je Cmkar posegel v sredo človeškega srca, podal realistično sliko življenja — življenja, katero rodi greh — deset let preje trajajoč greh. Jakob Ruda bogat — živi pohotno veternjaško življenje — z njim ubi|e ženo, Iti ga je ljubila, uniči svoj dom — nazadnje v rešitev hoče celo izdati hčer v roko podlemu bogataSu — da bi njeno telo rešilo podirajoči se dom. Tedaj se mu obudi vest, z vso silo, z vsemi mukami, povsodi vidi peg, madežev — povsodi črne sence preteklosti. To ga mori, um se mu nirači — in v vodi — v grobu išče miru. i Slika je grozna in g. Borštnik je igral to ulogo mojsterski. Človeku gre mraz po mozgu, ko vidi trpečega očeta, trpečega radi lastne krivde. A hkrati se zgraža nad tem grozovitim razdejanjem in to mora sčistiti one silne strasti, ki so v današnjem svetu navod, pehajoč toliko družin v nesrečo. Gotovo je Cankar tu nekoliko posnemal Ibaena. O tem ni dvoma. Spominjali so celo posamezni vskliki, prizori na Ibsenove »Strahove«. A kljub temu je drama gotovo izmed doslej igranih izvirnih del po duševnem aparatu najgloblja in tudi za vprizoritev najtežja. Ideja sama ni bogve kako izvirna : da oče proda hčer — kar se nazadnje lepo razvozla in pride v naročje pravega ljubimca — to se v življenju dandanes le prečesto dogaja in to je brez dvombe hotel dramatist šibati. Kratko : v drami ni bilo nič uzorov, nič junakov, da bi jih posnemali — izvzemši seveda slikarja Dolinarja, ampak negativni značaji, ki naj s tem, da postanejo grozne posledice greha, straše in kličejo občinstvu: »Ne bodite taki ! Ne posnemajte nas 1« To je težnja vseh velikih duhov sedanje dobe. Le žal da žele solnca, žele luči — a vender tavajo v temi, ker se negira, ali vsaj kot m bivajoča, nepoznata smatra jodina zavora takega življenja — krščanstvo o tem je izražena glavna misel te izvirne drame. Glede tehnike bi bilo na vsak način še želeti kaj malega izprememb : postavim prazen oder konec druzega dejanja, ko zblazne Jakob Ruda, jo bil zelo mučen. Ko bi padel zastor takoj, bilo bi več učinka in za poslušalce ugodneje. Gotovo bi bilo umestneje, da bi smrt naznanil kdo drugi mesto učitelja, ki je izvabil v najžalostnejem trenotku občinstvu smeh, ki gotovo skvarja estetiČni užitek. Ali pa bi vsaj prihitel sicer razburjen, a no privlekel suknje za rokav, ker pri nas se mora žalibog intendanca ozirati na občinstvo, ki skače tako rado, od najvzvišenejšega v — kot smo čuli celo sinoči sodbo smesno pač votle glave: »dolgočasna reč jo to«. Sicer pa želimo drami še vspeha in naj se čisti svet podlosti in kovarstva, krink in propalosti če ne z mikavnimi junaki pa \saj z groznimi vzgledi — nasledkov črnih grehov. In kdor to doseže s svojim umotvorom — dosegel je po Aristotelu smoter odra. — G. Ig- Borštnik se ju iznova sijajno pokazal pravega mojstra. Pri njem ne učinkujejo samo kretnjo, temveč tudi globoko izrazita mimika na obrazu. Gdč. Ogrinčova (Anica, hči Jakoba Rude) jo obče dobro igrala. Slabo navado ima, da se krivi preveč nazaj, kadar zaigra ponosno. V nekaterih sc enali se nam je zdelo igranje gdč. Ogrinčeve zelo "prisiljeno, no, s časom si bodo že navadila na-ravnejšega igranja in naravnejšega glasu. G. Inemann (trgovec Poter Brož) je moj-stersko kazal sliko podle duše, ki misli z denarjem »velikodušno« deliti »pomoč«, da naredi ob jednem dobro kupčijo. Druge uloge so neznatnejše, a so bile dobro igrane. G. Verovšek zlasti je bil povsem na svojem mestu ter je znal dobro karakterizirati svojega Dobnika. Dobri so bili gospa Danilova (sestra Jakoba Rude), g. Deyl (slikar Ivan), Danilo (inženir Koželj), llousa (učitelj), gospa Polakova je razvila Almo subretski. F. S. Finžgar. Kontrolni shodi ob nedeljah in praznikih odpravljeni. Na interpelacijo poslancev Znamirovski, Pastor, Kozlovski in tovarišev je odgovoril minister za deželno brambo grol \Velsersheimb, da je odredil v sporazumu z vojno upravo, da se kontrolni shodi v bodoče več ne vrše ob nedeljah in praznikih. S to odredbo, ki je bila že davno potrebna, bo mnogim ustreženo. Novice iz Stare Loke. Znano je, da mesto Loka in Stara Loka, kljub temu, da se ob in skozi nje pretakata bistri Sori, vendar nimata čiste pitne vode, kakor so dokazali veščaki. Če je voda tudi na oko čista in dobrega okusa, ni to nikak dokaz, da ne bi bilo v njej polno miazmov, ki prihajajo v razno vodnjake vsled kanalizacije, po kateri su odteka celega mesta nesnaga in gnojnica. Radi tega je brez dvoma velikega zdravstvenega pomena vodovod, kateri se zgradi pri nas tem lažje, ker je vendar Gorenjska v tem kotu bogata na izvrstnih virih. Zato je treba v prvi vrsti moža, ki se gane, ki ima nekaj podjetnega duha, da ljudem stvar pojasni in prevzame vodstvo pri tej vseskozi dobrodelni napravi. In takega smo dobili Staroločani v osebi g. nadsvttnika v p. Karola viteza Strahla. Poslovivši se od urada, vrnil se je na svoj gradič ter se posvetil koristi občine, v kateri ima svoj mirni kotiček na stara leta Osnoval se je pod njegovim vodstvom odbor za vpeljavo vode, zavezalo se je krog trid set posestnikov, ki so prispevali vsak toliko, da se je delo pričelo, in sedaj je vse v najlepšem tiru. Cevi se že polagajo in kmalu se bo Stara Loka veselila čisto studenčnice, ki je ne bo samo oskrbljevala s pitno vodo, marveč na šesterih mestih tudi stražila, če bo treba ob priliki požarne nezgode brizgniti na pomoč. In ta vodovod, velikega pomena in koristi, m nikakor predrag. Zakaj stroški so preračunani na okroglih 24.000 kron. Če bi pa vode pre-ostajalo, je odbor tudi pripravljen dovoliti vodovod mestu, v prvi vrsti nunskemu sa-moBtanu, ki radi velikega števila gojenk nujno potrebuje dobre vode. Velik ,bene' bi to bilo za samostan, od katere dobrote bi uživali ugodne nasledke otroci premnogih najboljših družin skoro vseh avstrijskih dežela in bi samostan ceneje ne prišel do vodovoda ; kajti vir je tako visoko, da bi tekla voda prav na grad. Delo napreduje tako vrlo, da se je nadejati o veliki noči že ,nove vode'. — Vsak, kdor opazuje sedanje gibanje in življenje, mora priznati, da se žariva po-surovelost in verska mlačnost grozovito v ljudstvo. Tudi temu se nam je posrečilo postaviti nekoliko jezu. 40 mladeničov se je združilo v Marijino četo, da bodo nosili vselej in povsodi prapor sv. vere javno in trdno. Da pa bodo napredovali v duševni izobrazbi, ustanovila se je tudi farna knjižnica. Hrvatski gimnazij v Pazinu je v prvem poluletju imel ta - le vspeh : Od 94 učencev prvega razreda jih je dobilo 14 odliko, 64 prvi rod, pri 16 vspeh ni bil po-voljcn, ker so prišli iz šol, v katerih niso imeli dovolj pouka v materinskem jeziku in so tedaj zaostali v izobrazbi. Hrvatsko - slovenska slavnost v Varaždinu llrv. pevsko društvo »Vila« v Varaždinu proslavilo bodo 3. in 4. junija t. 1. svojo petindvajsetletnico. O tej priliki sestala so bode v Varaždinu zveza pevskih društev hrvatskih. Do konca tekočega meseca pozvana bodo k tej proslavi tudi vsa slovenska pevska društva. Ogenj |e včeraj dopoludne ob 8. uri uničil poslopje kovača Andreja Prelesnika v Ribnici. Vnelo so je oglje v bližnji kolibi i pozneje poslopje. Škode ima 400 gld. Ogr gasci so bili takoj na licu mesta in ogenj omejili. Samomor okrajnega komisarja v Kranju. Včeraj smo dobili poročilo s Ustrelil se je danes ob 1. uri po noči okrajni komisar v Kranju gospod Avgust pl. Fla-dung. Cel teden se mu je že baje mešalo. Govori se, da je hotel 9. t. mes. ustreliti kranjskega okrajnega glavarja Gstetten-hoferja, ki ga je opozoril na neke nedostatke. Ker se mu to ni posrečilo, pomeril je nase, a takrat mu revolver ni hotel storiti usluge. Glavar je naznanil Fladunga na pristojnem mestu. Bilo je danes že vse pripravljeno, da se Fladungov napad preišče ter so ga eventuelno popelje v blaznico. Ta posel je prevzel tajnik deželnega predsedstva Haas, a Fladung si je sam končal življenje. Kot uradnik je bil zelo prijazen ter je s svojo soprogo živel v najlepši složnosti. To je že tretji slučaj, ko se je okrajnemu glavarju Gstettenhoferju usmrtil uradnik. Iz siavine. V sredo 14. marcija poslovil se je od nas kanonik g. Jan. Sajovic in odšel v Ljubljano na svoje novo mesto. Skoro 21 let služboval je v veliki župniji slavinski. Koliko zaslug si je nabral tekom tega časa, znano je dobro vsakemu Slavincu. Popravil je domala vse podružnice, olepšal župnijsko cerkev. Bilo mu je to mogoče pri izbornem gospodarstvu, katerega je razumel v upravljanju cerkvenega premoženja, kakor malokdo. Bil je znan po svoji veliki natančnosti v cerkvi in pisarni. Bolniki in reveži ga bodo jako pogrešali; zakaj potrebnim bila je njegova kuhinja vedno odprta. Zato ni čudno, da je bilo slovo tako težko. Vič. g. kanonik je postal sam Slavinec ; saj je bil toliko let tukaj, kjer je pustil svoje najboljše moči. Ljubil je ljudstvo in ljudstvo je ljubilo njega. Zadnje dni bilo je župnišče vedno polno ljudij, ki so se hoteli še enkrat poslovili od svojega dušnega pastirja. Na dan odhoda pa ga je spremljala velika množica ljudij na postajo, tu se poslovila od njega, želeč mu tudi v Ljubljani vsega naboljšega. Hlače se treso slovenjegraškim nem-čurjem. Na nedeljskem shodu »Slov. kat. političnega društva« v Šmartnu pri Most-narji so se zavedni posestniki iz celega okraja izrekli za ustanovitev kmetijske zadruge. Slovenski denar naj ostane Slovencem! Prof Frischaufa ministerstvo ni več imenovalo članom izpraševalne komisije za učiteljsko sposobnost na gimnazijah in realkah. Na njegovo mesto je porinilo vseuči-liškega profesorja dr. Peithner pl. Lichten-lelsa. Ubegel vojak. Topničar Viljem Knapp je pobegnil iz Gorice brez čevljev, kape in jopice. Sklepa se, da se je najbrže usmrtil. Pogreša se že nekaj dnij 11 let stari šolski učenec Adoll Volkar. Stanoval je pri Mariji Kiein na Mestnem trgu št. 24. Posneto mleko. Včeraj imele so mle-karice na prodaj izvanredno veliko mleka, katerega so zelo ponujale. Branjevke so jih nekaj naznanile, češ, da imajo staro posneto mleko. Dotičnim mlekaricam se je mleko odvzelo. Bilo je res posneto. Umorjen otrok v skrinji. Terezija Lavsekar, dekla pri Mačku na Preblah poleg Kotmarevesi je svojega novorojenega otroka zadavila in skrila v skrinjo. Ta hitrica se je domačinom zdela sumljiva. Odprli so škrinjo in našli v njej mrtvega otroka, zavitega v deklino obleko. Namestu domov, je šla dekla v zapor. * * Iz Berolina v Prago po zraku. 3. marca ob dveh popoldan se je spustil na tla blizu Prage vojaški zrakoplav. V njem se je pripeljal en nadporočnik z dvema poročnikoma. Iz Berolina so se vzdignili ob enajstih dopoldan; potrebovali so torej za dolgo pot dobre tri ure v poprečni visočini 3000 m. Koliko stanejo Angleže ogrski konji ? V zadnjem času so časopisi pogosto poročali o neki angleški družbi, ki kupuje konje za vojno. Nakupiti mora skupno 3000 konj. Poprečna cena za konja znaša 800 K. Na ladijo jih bodo spravili v Reki, kjer so že »Mount Libanoon« spremenili v velikanski hlev. Potem jih bodo prepeljali v Durban in sicer v 35. do 40. dneh. — Koliko bo stalo 3000 konj, naj kaže naslednji račun: Kupna cena a 800 K je 2,400.000 K, stroški Ia Rolro vsakega konja 100 K, torej 300.000 K, priprave na parniku 240.000 K, stroški na potu za konja po 6 K na dan, torej v 35 dneh za 3000 konj 610.000 K, plača in hrana par-nikovega osobja do Durbana in nazaj 17.880 K in pristojbine raznim lukam 1,200.000 K. 3000 konj bo tedaj veljalo okoli 4.777.880 K. Katoliška cerkev v Zveznih dr žavah. Po Hoffmannovem »Catholic l)irec tory« za 1. 1900. je od 70 milijonov prebivalcev v Zvez lih državah 10,129.677 kato ličanov: prirastek proti lanskemu letu 222265. Število svetnih duhovnikov znaša letos 8660 proti 8383 v lanskem letu; število redovnikov — duhovnikov 2976 proti 2756 v janu-variu 1899. — Radi lažjega pregled« hočemo pri naslednjih podatkih številke mino-lega leta pristaviti v oklepaju. Cerkva 7. duhovniki je 6409 (6036), misijonskih postaj s cerkvami 3930 :3766j, s kapelami 1723. Katoliških vseučilišč je letos 10, dočim jih je bilo lansko leto 11; višjih šol z* dečke je 178 (191), »Academies« ali višjih dekliških šol 662 (665). Župnijskih šol je naštetih 3811 (3581) z 854 523 (815.063) obiskovalci. Duhovnih semenišč in s cer takih, ki jih vodijo ordinariati 30 (32) z 2630 (2436) slušatelji; takih, ki jih vodijo rt»z)ični redovi 79 (70) s 1998 (2518) gojenci. V 251 sirotišnicah je preskrbljenih 35.453 (35030) otrok; raznih drugih haritativnih zavodov je 827 (757). Število otrok, ki se vzgojujejo v katoliških zavodih, se ceni na 980670. — Skoro povsod se kaže velik napredek, le župnijskih šol je premalo. Iz raznih krajev. Kosciuszkov spomenik postavijo v Krakovu. — Za mažarsko liturgijo so šli prosit sv. očeta nekateri mažarski romarji. Papež jim ni povoljno odgovoril. — Celo vas podrli so v okrožju Neuhaus blizu Hannovera. Neko hamburško delniško društvo jo pokupilo vse hiše in zemljišča, da bode izrabilo tamošnjo zemljo. — V peč pobasala e žena seljaka Mihajla Nemesa iz Szarvasa na Ogerskem svojo 61etno hčer, ker je dekletce vedno bolehalo. — Burski general Botha je Hrvat, trdi »Agramer Zeitung«. Doma je iz Velikog Godjevca v belovarski župniji. Služil je do leta 1880 v avstro ogerski vojski kot poročnik, potem je pa odšel v Ameriko in potem v Južno Afriko. — Močan potres so čutili v nedeljo v Meranu in Arco. — Angleške z g u b e v vojni z Buri znašajo po uradnih naznanilih 16.472 mož. — Ženin Štefanij in obolel je v Benetkah. Da se ozdravi od nasledkov, je šel v Gorico. Vsled tega je poroka zopet prestavljena. Cuje se, da zaročenca še nimata vse za poroko potrebno v redu »Fremdenblatt« javlja, da še ne bo poroke, ampak še le zaroka. Poročajo, da je okolica Miramara vsa zastražena z orožniki. Čudne novice l » * * Sejmi po Slovenskem od 19. do 24. marca. Na Kranjskem: 20. v Št. Vidu na Blokah, Premu, Starem Trgu pri Poljanah, na Igu, v Moravčah, Kočevju, Dvoru, Metliki in Motniku; 21. v Žireh. — Na si o v. Štaj er skem : 20. pri Sv. Je-derti, pri Sv. Barbari v Halozah; 21. v Vitanju, Rogatcu in Pernovi blizu Aalca; 24. v Celju. — Na Koroškem: 20. vGribeni; 25. v Št. Lenartu. — Na Primorskem: 20. v Tolmecu, Komnu, Ricmanjih, Tržiču in Bovcu; 25. v Gradiški. Društva. (Slovensko delavsko stavbeno društvo) ima v ponedeljek, na dan svojega zavetnika sv. Jožefa, zjutraj ob 8. uri sv. mašo v stolnici, zvečer ob sedmih pa družinski večer v gostilniških prostorih rokodelskega doma v Komenskega ulicah. Odbor vabi vse društvene člene in prijatelje k obilni udeležbi. (Društvo tiskarjev na Kranjskem) je izdalo letno poročilo za leto 1899. Pregled števila društvenikov je sledeči: V začetku leta 1899 je bilo 91 stavcev in 12 strojevodij, skupaj 103 društveniki. Društvo ima v Ljubljani brezplačno posredovalnico za delo. Društvena knjižnica šteje 717 knjig. Načrt, da bi se zidalo iz društvenega premoženja društvenikom hiše s cenenimi stanovanji, in sicer da bi hiša stala 6000 kron ter bi bila plačana v 36. letih, se je opustil, ker bi se člani omejevali v svoji prostosti. Društveno premoženje znaša 34.969 kron 86 h. Tarifna komisija je izposlovala tiskar-nkim iisluihencem 31 85 odstotkov priboljška. Dohodkov je imelo društvo 9291 K 50 h in izdatkov 8778 K 12 h. Bolniških podpor je društvo izdalo 2154 K 52 h. Častnih udov je 8 kranjskih tiskarskih podjetnikov in 1 zasebnik, izmej redndi udov je uslužboval Kleinmayer in Bamberg 34 članov, Katoliška tiskarna 20, Narodna tiskarna 14, Blaznikovi dediči 12, Klein et Comp 8, Millitz 7, Krajec v Novem Mestu 3, Pysch et Lanr d v Kranju 2. Knjige ln čaNopiai. »Slovenskega Učitelja« izišla šesta šte vilka ima naslednjo vsebino: Učiteljica in javnost. 4. Časopisje. — Učiteljska plača in državni zbor. — Nekaj mislij o risanju. (Konec ) — Listek : Mozaik II. Kančnikov honorar. — Dopisi. — Šolske vesti. — Drob-tine. — »Slov. Učitelj« izhaja dvakrat na mesec in stane za celo leto 5 kron. »Pučki Prijatelj«. Vsebina 6. številke: Papa Leo XIII. — O gojerju i navroanju amerikanskih loža. (Nastavak.) — Pepeo ili lug (Oidium Tuckeri). — Svinjska kuga. (Nastavak.) — Vinarstvo. (Nastavak.) — Gnojenje maslina. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti i silnice. — Razne viesti. — Pripoviest iz seoskog života. — »Pučki Prijatelj« izhaja u Krku dvakrat na mesec in stane za celo leto 2 kroni. Telefonska ia fcnoj&viia poročil*. Dunaj, 17. marca. V večerni seji je hotel Wolf, da bi se še enkrat glasovalo o njegovem predlogu, da se interpelacija prečita. Predsednik ga je zavrnil in potem so se vršile volitve v delegacijo. Dunaj, 17. marca. V sinočnji večerni seji, ki se je pričela ob 6. uri, je poslanska zbornica izvolila člane v delegacijo. Za Kranjsko je izvoljen kot član poslanec Ve n c a j z, dr. Krek kot namestnik; za Štajersko poslanec Mos-dorfer in grof Stiirgkh, Pommer namestnik ; za Koroško Lemiš, Hinterhu-ber namestnik; za Goriško Lenassi, Verzegnassi namestnik; za Trst Mauro-ner, za Istro Gambini, za Dalmacijo Bulat. namestnik Borčic. Dunaj, 17. marca. (C. B) Posl. zbornica je vsprejela razne predloge glede podpor po uimah prizadetim, potem pa pričela razpravo o spremembi §§ 59 in 60 obrtnega reda. Berolin, 17. marca. Zbornica je z veliko večino vsprejela kompromisne predloge v lex Heinze tudi v tretjem branja. Glasoviti paragraf 184b, tako-zvani gledališki paragraf, je obveljal s 166 proti 124 glasovom. Rojaka v Južni Afriki. Z bojišča objavlja Reuterjev urad jedino poročilo o prehodu Clementove armade preko reke Oranje na južni meji jednako imenske republike. Buri se »iznenadeni«, niso postavili v bran, vendar pa pričakujejo Angleži, da zadenejo ob hud odpor pri na-daljnem prodiranju proti Bloemfonteinu. Sicer je vse m rno in v angleških listih se piše sedaj samo o dohodu Angležev v Bloem-fontein, in o prijaznem vsprejemu Robertso-vem v tem mestu. Bloemfontein, 17. marca. Reut. urad poroča: Angleški general Pretyman je postal guverner v Bloemfonteinu ter izdal proklamacijo, v kateri pod kaznijo zapoveduje prebivalstvu v raz-sežju 10 milj, naj odloži orožje. Mej prebivalstvom vlada velik nemir. Kapstadt, 17. marca. Oddelek kapske policije je pod vodstvom kapitana Wooleia zasedel Barky East. London, 17. marca. Večerni listi poročajo iz Vancylhilla 15. t. m.: Danes se je uspešno izvršil prehod preko reke Oranje, bržkone pod vodstvom generala Olementa. Bure na holmih so Angleži presenetili, vsled česar se niso prav nič uprli. V trenutku grade most za silo preko reke za velike topove. Pri čakujemo hudega boja. London, 17. marca. „Times" poročajo iz Kapstadta, da so bili 2. t. m. zlati rudniki pri Johannesburgu še nepoškodovani. London, 17. marca. „Daily Ohromele" poroča iz zasebnih virov iz Bloem-tonteina: Predsednik Steyn je po- begnil, sicer bi bil ustreljen. Na viharnem shodu v ponedeljek se je dolžilo Steyna, da je državo Oranje izdal in prodal Krilgerju. „Naša straža". Vplačali so udnino : Ustanov niki: Fr. Ferjančič. kapelan pri Sv. Jakobu, 10 K dr. Jos. Pavlica, profesor bogoslovja v Go riei, 10 K; Jos. Razboršek, dekan v Smartnem pri Kranju, 10 K; J. Gomilšak, profesor v Trstu, 10 K; Fr. Ogradi, opat v Celju. 20 K; Liud. Jenko, župnik pri Sv. Duhu Krško, 10 K; Fr. Cizej, župnik v Šmartnem pri Šalehu, 10 K ; Tomaž Kajdiž, kanonik 10 K; dr. Ign. Žitnik, drž. poslanec, 10 K Ivan Topolnik, kapelan, 10 K. Društva: Slovenski klub v Celovcu 20 K ; Posojilnica pri Sv. Lenartu pri Sedmih studencih, 20 K. Letniki: Po 6 K: J. Kocbek, kape-an, Maribor. — Po 4 K: Anton Hočevar župnik, Brezovica; Ivan Pintar, odvetnišk solicitator v Ljubljani; A. J.; župnik Marešič v Šmarji. — Po 3 K: Ivan Košir, kaplan Tolmin. — Po 2 K: Dekan Drobnič v Šmarji župniki Novak, Pipan, Sitar, Texter, Avguštir Vidergar, kapelan Paulus; Kokelj Al., kaplan, Sv. Jurij pri Taboru; Zdolšek, župnik istotam; Jemec Anton, župnik, Podlipo Sterle Terezija, učiteljica, Gorje; Eferl Mat., kaplan, Rečica; Martin Poljak v Ajdovcu: M. Erzar, župnik, F. Cemažar in A. Westei v Selcih; Celjani: Kardinar Josip, profesor Cestnik Anton, Rančigaj Anton, vikar, Po-tovšek Josip, nemški pridigar, Janežič Rud., kaplan, Krančič Ivan, katehet. Iz Zagorja ol Savi: Gospa Medvedova, T. Koprivec, Nike I., Niko II., Škerj anec Martin, kaplan; Laz-nik Josip, župnik, Polhovi Gradec. — Po 1 K : Vatr. Holz, zavarovalni uradnik; župnik Maly. k Zagorja ob Savi: J. Gross, župnik; V. llybašek, kaplan; Sterle Fr., železniški uradnik. Gregor Demšar, pos., Žiri; Anton Hribar, kaplan, Polhovi Gradec; J. Šifrer, vikar; kaplan Debelak. Marib. bogoslovci: Adlasnik Fr., Gašparič Jak., Kociper Anton, Lorenčič Vinko, Pšunder Ferdinand, Vogrin Janez, Bosina Ivan ml., Florjančič J., Goričan Janez, Jager Avgust. Kociper Janez, Kosi Jakob, Nardek Martin, Potrč Vekoslav, Pučnik Anton, Ravter Jakob, Slavič Matija, Spindler Fr. Sal., Stuhec Fr., Strgar Anton, Vračko Ev., Zaje Janez, Goričar M., Gorjup Peter, lic Janez, Jelšnik Janez, Lončarič J., Lovrenc Andrej, Lubrin Albin, Rabuza Jak.. Skamlec Ognjeslav, Vraber Makso, Zakošek: Laksar Janez, Škrbec Janez. — Iz Logatca: župnik Lavrič, Jenko Franc in Jenko JoBip. Darovi: Lovro Pintar po ves. družbi v Borovnici, 10 Iv; Ivan Fatur na Rakeku nabral v veseli družbi rakovskih možakov 8 K; zbirka »Slov. Lista« 28 K. Slovenci! Zadnje dni so »Naši straži« silno rasti i stroški. Prihitite ji na pomoč vsi stari člani z vplačevanjem udnine in prido bivajte novih. Hvala vsem imenom trpečil obmejnih bratov! Blagaj nistvo »Naše straže«. Pozor' Kdor hoče imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi' zobozdravnka dr. R. Frlana ustne vodo z novim antisept kom, ki zabranl vsako gnjilobr, zob Steklenica zadoščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri Ervinu Burdychu, lekarju v S kot j i L o ki. 45 9 Čisto medicin, ribje olje. Deželna lekarna S^^^m pri Marij Pomagaj Čubar, Primorsko, septembra 1899, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani, h srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VašOf neprccenjeno dobrog in pristnog medloinskog ribjoj Olja, katerog že dle časa samo iz VaSe dobro znani lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rod bino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa n lahko prebavljivo. Prosim, poSljite mi zopet šest ste kleuic za 2 gld. 60 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 15 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., 6 ateklenlo 2 gld. 50 ki Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomaga, Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta St. 1., poleg me«ar«kega moati Umrli ho: IV maica. Jera Po/.lep, posestnikova žena, 39 let, Komenskfga ulice 19. jetika. — Jakob Lumhar, posestnikov sin, 1 leto. Trnovske ulice 1. pljučnica. — Ana ZdovSek, koudukterjeva žena, 71 let, Kolodvorske ulice 25, ostarelost. 16. tuarca. Jožefa Jankovič, posestnikova žena, Kolodvorske ulice 27, jetika. V bolnici: 12. Jera Gregorič, dnicarjeva hči, 7 dni, debilitas vitae. ... 13. marca. Ivan Jekovc. kajžar, 48 let, pljičmca. — Mdiajl Pavlin, dninar, 74 let, pyemia. — Andrej Tekavc, fcsgar, 41 let, jetika. 14. marca. Andrej Ileršič, dninar, 23 let, jetika. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. Cm opa-v.ovunja »tanje biiro-inatm t mm. Tempo- ; latura | po CeUijn Vetreri Nebo |1 | i*: 16" 9. zveč. | 28 8; 7J77zjutr. I 26 67 |2. popol.) "25 8 1 dež 4 7i„sr. j/,an i__ 5 6 I sr. zab. (pol ohlač. 37 7 7 | si. jug | dež Srednja včerajšnja temperatura 4 2'; normale: 3 7 Gena žitu na dunajski borzi dm$ 16. marca 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad, gl. 7 72 do gl. 773 • » maj-juni » 7 76 » » 7-77 » » jesen . . » 7'97 n » 7 98 Rž za pomlad . . » 6'72 » » 6 74 » » maj junij . d » jesen . . . Turšica za maj-junij » » jul.-avgust » Oves za pomlad . . » » » maj-junij . » » » jesen . . „ n o » » » » 6 75 „ » 6-76 6 91 » » 692 5-59 » » 5-60 5-69 » » 5-70 5-30 » » 5 31 5 36 » » 5 37 5 62 » » 5 63 Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj „ 2. „ OH „ popoldne „ O. „ dO „ zvečer ,, 10. ,, 23 ,, ,, (le ob nedeljah in praznikih). v Kamnik. Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob (i. uri C>(i min. zjutraj „ 11. „ OS „ dopoldne , O. „ JO „ zvečer O. „ .55 ,. . Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem časa. Srednjeevropski čas je kraj- nemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. uri S min. po noči. osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri. 54 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri .5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; eez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Ileb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob ln. uri SO min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 1. uri i> min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klem-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Franuove vare. Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob O. uri i>i> min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob !>. uri 40 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 8. tiri 21 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 17 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra. Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri .32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri .37 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 8. uri 48 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 9. tiri O min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vsebina 6. zvezka £900: O lepoti. b|>isal dr. Fr. L (Dalje.1 — Zimzelen . . . Zložila Ljudmila. — Rožmarin. Zložila Ljudmila. — Za narod. Povest Spisal Mirovič. I Konec, i — Srečan j**. Zložila Ljudmila. — Prijazen. Novela Spisal Fr. Kočan. (Dalje) — Č idna s.-nca. Zložil Sil-vin Sardenko — Prof. dr Gregor Krek. Ob njegovi šestdesetletniei nap. M P. (Konec.) — Ne verjemi! Zložil Leo Levič. — Gior-dano Bruno in svobodna misel. Spisal dr. Fr. L. — Književnost: Slovenska književ nost. — časopis. — Razne stvari. — Na platnicah: Pogovori. (Dalje.) — Slike: Naš Janko. Slikal Fr. Horvat. - Predsednik Pavel Kriiger pri svojih vojakih. — Dr. Gre gor Krek. — Dvorana v wagensperškem gradu. Naris. Ivana Kobilica. — Grobni spo minik Iv. Bapt. Valvasorja. VABILO na I. občni zbor .Kmetijskega društva y Loškempotoku registr. zadruge z omejeno zavezo1', kateri bode v nedeljo dne 1. aprila 1000 ob '/,4. uri popoldne v društvenih prostorih na Hribu. Vsporeii: 1. Poročilo načelnika. 2. Odobritev letnega računa za I. upravno leto 1899. 3. Volitev 4 članov načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5' Volitev razsodišča. 6. Prememba pravil. 7. Razni nasveti in razgovori. 265 i-i Načelništvo. VABILO na redni občni ifeor Jonsumnega društva v Cirknici, registr. zadruge z omeieno zavezo ', ki se bode vršil v nedeljo, doč 1. aprila 1900, ob '/*4- url popoldne v prostorih hranilnice in posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za leto 1899. 3. Volitev 3 članov načelstva. 4. Volitev enega nadzornika. 5. Prememba pravil 6. Razni nasveti in razgovori. V Cirknici. dne 11. marca 1900. 259 1-1 Načelstvo. VAElLkO na •£ -.miiium Varstvena znamka: Sidro, umnim; lilMMEECfflCI COfflP.! T-'J. •A' I I II i ■T. £ li iz leKarne Richterjeve v Pragi, I pripoz ano izvrstno bolečine olnj-Š šujoče mazilo je dobiti sieklemca po I 40 Kr., 70 kr. in 1 gld. v veh lekarnah. 1 Zahteva naj se to 509 15—21 I sploh priljubljeno domače zdravilo | vedno le v iivirnih steklenicah z nnšo 1 varstveno znamko „sidro" iz Richter--jeve lekarne ter sprej i e i/, previdnosti | le v steklenicah s lo varstveno znamko | kot pristni izd?lek. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabethstrasse 5. niiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiim ,Narodna kavarna, v Ljubljani. V nedeljo, 18. in ponedeljek 19. marca 1900 v časi PspiG&m is Pepckom £oncerf bosensko-hercegovinske tamburaške družbe iz Sarajeva. Vstop prost. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi z odličnim spoštovanjem Fran Krapež. 262 1—1 Domača umetnost! občni zbor »Posojilnice na Slapu pri Vipavi, regist. zadruge z ncomej'eno zavezo", kateri se vrši v soboto dne 31. marca 1900 ob 3. uri popoldne v pisarni posojilnice v Vipavi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu. B. Razdelitev čistega dobička. 4. Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorstvu 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Prememba pravil. 7. Razni nasveti in predlogi. Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob V,4. uri isti dan drugi občni zbor na istem mestu in z istim vsporedoin ter se bo sklepalo brez ozira na število navzočih udot. Na Slapu, dne 18. marca 1900. 260 1- 1 Načel stro. Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ R0V8EK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 M hiši gospe Wessnet*~jev« 60 52-10 se priporoča ptečasliti duhovščini in cerkvenim predstojništvora v naročila za izvrševanje vsakovrstnih stroffo umetniško izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soli od kainpnat gipsa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega materi jala. Priznano umetniško dovrišoua dolut Prisnalna pisma ko na razpolago. zDomačnz tvrdka ! Franc Omersa v K r a 11 j n prodaja dobro in po ceni specerijsko blago deželne pridelke žele70, izdelke iz železa in kovin raznn orodje za kmetijstvo, rokodelstvo iu hišno opravo. Karboiineum. firneže, lake, oljnate in suhe barve, Roman- in Portland-cement, okove, traverse in šine za stavbe itd. Semena, trave, detelje, domače, najfinejše lucerne, pese itd. Najfinejše mazilo za kola stroje in usnje. Išoe se za Ijnbljano gosposka kuharica, ki zna dobro kuhati in se more izkazati, f. ugodnimi spričevali. 206 l—i Kje, pove upravništvo „SloV'enca". :mm> flNT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petrn cesla «( . ,■/->■).V.-/-.s okrajni in redni bolniški zdravnik v Krškem, ordinuje od 8. do 10 ure dopoldne v Franc Jožefovi bolnici, poznej v svojem stanovanju v mestu. Peča se tudi 255 (3—1) z zobozdravništvom, plombira zobe ter izdeluje zobovja po najnovejšem načinu. Zadrugi) brivcev, frizerjev in lasiiiearfev V Ljubljani dovoljuje si uljudno naznaniti, da se vsled sklepa vseli članov z dne 8. marca igoo cene pri brivskem, frizerskem in lasni- čarskem ohrtu povikšajo. Minimalne cene za vse vrste postrežbe bodo v vsaki posamezni brivnici razvidne. — Razglas stopi v veljavo s 1. aprilom. 264 (5-i) za želodec Dobiva se povsod. ""^Mf je pristavljena postavno vpi sana varstvena znamka. §0T Najboljše in najcenejše iredštvo za čiščenje zob. Mala strana, vogal Spornerjeve ulice. Se vsak dan razpošilja. ""SSb® V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschliiger, J. Mayer, ter v vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 760 26—14 nrar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali po-p-avo stanh stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, m ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-9 Cene so nizke, lamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča preeast. duhovščini in slav. j cerkvenim predstojnikom svoje izdelke in zalogo t cerkvenih posod U, i ; i is orodja ' ' mmi f.Pi siovemscn in. SSflT' Delavnica kleparskih, kijučarskih. kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. nad Ljubljano jT^ittSjt izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kosita r j a 12, 15. 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice izkositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz k osi t ar j a po gld. 150, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 20 11 Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne železne ograje, vrata, omrežja 7.a pokopališča itd. zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. S kritevjo ¥ Poezije doktorja Franceta Prešerna. - ♦ HEMKO VEZANA STANE 5 K, V PLATNO VEZANA 6*40 K, V 5VINJSKEH USNJU VEZANA 3 K; PO POŠTI 30 H VEt. - -* t V LJUBLJANI, 5NE grunte* 1300. i » i t t « t » i i IQ.FL. KLEINfl/ITR & F£D. B/inBERQ. mm > >n O a >01 O) 38 4> n fl -m 3 N « J« 5 a O N rt d SI >sn O o en ti a Ž Cenj. gg. ženinom in nevestam priporočam izredno veliko svojo zalogo srebrnine in zlatnine, srebrnih in zlatih žepnih, stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, zapestnic Dobiti je tudi krasna namizna oprava (žlice, vilice in noži) iz pravega in k i na-srebra, vse po najnižji tovarniški ceni. Blago je solidno, oblika predmetov najnovejša. — Ceniki so zastonj na razpolago. V obilni obisk se najuljudneje priporoča g^ ^^ ^ 1 It (1 <3 SI urar v Ljubljani, na velikem trgu nasproti rotovža. 48 10 M ?! SK ° M g £ g ^ ca * ?' S M H 38* ii* O pj «5 mi pS wm 8> ' Josip Kastelie, krojaški mojster, v Ljnbljimi, Vodnikov trg «t. I. priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne !b> i O k 9 posebno tatarfev, ]M»vi'SKiiSi'>v i?d. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šemisote, kakor tudi vsa druga v to streko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvrš m vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč.naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 7 Zunanja narečila točna — Cene primarno nizke. e ,V'.< O .i* ^ > < V^ A Ljubljana, Špitalske (Lingerjeve) Dunaj ska lili a 1 k a Hranilne vloge na, knjižice s 4%- Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 35 razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska banka na Dunaju, S.. SBeiTenrasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budajevicah. Pardubicah Taboru, Beaesavi. Iglavi, Moravski Ostravi. I > x\ 11 a J ss k a borz E>n6 16. ciarca. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4u/0 . ...... Avstrijska kronska renta 4°;„, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4"/„ . ....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . • Kreditne deinice, 160 gld...... • London vista ...... • Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli 9920 99-— 98 20 99-45 96 95 93-65 127 80 234-85 242 75 118-45 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dno 16. marca 3-2°/0 državue srečke 1. 186-1 250 gld.. 6°/0 državne srečke l. 1860, 100 gld. . Državue srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zndolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ 23-64 19-27 90-15 11-37 164 50 159-75 2( 0 nO 9620 141-25 257 25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . 1C8- — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 95-90 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 87 50 » > južne železnice 3°/0 . 69 75 > » južne železnice 5°/„ . 9!r25 » dolenjskih železnic 470 . 91125 Kreditne srečke, 100 gld.......39r— i°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gid. . 335-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 4J-50 Ogerskega » „ » 5 . . 22.20 Budimpušt. bazilika - srečke, 5 gld.....13.— Rudoltove srečke, 10 gld. • 66 — Salmove srečke, 40 gld. . ... St. (renčiš srečke, 40 gld...... Waldsteinove sreuke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. at. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gid. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družbs . Montauska družba ;ivstr. plan. . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 . ..... 172-50-180— 178'— 50. — 124-50 295-26 77-50 25-70 96--263 — 322 — 255-50 _ Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreCk, denarjev itd. iavur-jvanja za zgube pri irebar.Jlb, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Pron-.eso za vsako žrebanje. K u i a n I n a izvršitev naročil ne borzi. 99 Menjarnicna dJilniška, d.-uzlsa tn Vj m m HlloilzBile 111 in 13, Dtmaj, i., Strobelpsse 2. ^SjT Pojasnila "iJSt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špokulacijskih vrednosWb papirjev m vestni svšti za dosego kolikor je mogoče viuoceg* obrestovauja pri popolni varnosti nulož e n i h tz 1 >.j v «1 i «•■