PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _ /n !• J*, postale I gruppo LCDil OU ITT Leto XXV. Št. 122 (7316) TRST, torek, 27. maja 1969 TOPEL SPREJEM NA LETALIŠČU V SURČINJU Zunanji minister Nenni v Danes se začnejo uradni Beogradu razgovori Jutri bo Nennija sprejel predsednik Tito - Jugoslovanska javnost skrbno spremlja obisk - Velik odmev pisma predsednika SKGZ Nenniju - Komentarji tiska - Nennijeve izjave dopisniku Tanjuga (Od našega posebnega dopisnika) | strijskega sodelovanja in trgovin- BEOGRAD, 26. — Obisk italijanskega zunanjega ninistra Pietra ske izmenjave med obema država- "•nnija se je danes neaaj po 17. uri pričel v Beogradu brez poseb- ma in nekatera vprašanja v zvezi m *'ovesn°sti, telo brez običajnih uvodnih izjav. ■ "*nni je želel spoštovati stav l° odužbencev RAI in televizije RAi**- n' ^°*e* držati pogodbe med I ® vlado, da morajo uslužben-' kljub stavki, delati v primeru "^narodnih obiskov. Pa seveda še zdaleč ne po-v 0c’ da ie sprejem na letališču “?u pri Beogradu potekal biln ’n formalno. Verjetno je . o prav zaradi odsotnosti bučnih (.Lf^ttjskih sredstev množičnega Irti-canJa prvi stik med že pri-italijanskim zunanjim mi-in novim ter mlajšim ju-zart 1aoskim tajnikom za zunanje ?eve Mirkom Tepavcem še zlasti K »rcen brez zunanjih protokolnih jJJSfflosti, s prijateljskim stiskom hfo i ln predstavitvijo Nennijeve sSa i- senat°rke Giuliane. ki ga remija na njegovih mednarodnih “^eznostih. . Istočasno so se tudi brez proto-ni ? Pozdravili sodelavci obeh mi-sttov in med njimi tudi generalska ravnatelja zunanjega ministr-s, . Veleposlanik za politična vpra-j ”la Gaia in za gospodarska vpra-binJ? Bonin, njegov načelnik kaši “ta 'n druge osebnosti. Z jugo-vans^e sjranj pa srn0 opazili ^ močnika zunanjega ministra Mit-drf,v°šnjaka, posebnega svetnika rij:?VT1ega tajnika dr. Zvonka Pe-,]rj~a m druge visoke funkcionarje de avnega tajništva za zunanje za- tjf' ^a letališču sta bila prisotna v j, °Pa veleposlanika: italijanski sjjj a°S^adu Trabalza in jugoslovan- . v Rimu Priča s soprogama. obisUi®0sl°vanska javnost je dala tistra .'lalljanskcga zunanjega mila tiiH-,z-re^en P°u(larek, kar izha-sj. v ]z uradnega programa obi- Nenni bo jutri ob 8.15 položil venec na grob neznanega „oi*a na Avali, nato venec na „b jPališču italijanskih vojakov. UtičnV Uri pa se Bodo pričeli polt?, razgovori na zveznem tajni-tii zunanje zadeve pri Tepav-Karr,'i° 12. uri bo Nenni obiskal ob j7elia, ki mu bo priredil kosilo, Vtšn,; uri predsednika zveznega iz-kaj syeta Mitjo Ribičiča, ne-tajKasneje predsednika zbora na-ljaisg jvezne skupščine Miko Špi-aporni delovni dan se bo vobn‘- • narodnih ter demokratičnih W"?n- rvlja j'kntator pa obenem ugo-Mi L- . gre pri tem obisku in TO, izredni toplini za nekaj Hj(, le Nenni v zadnjem raz-na jubilejnem zasedanju tozvai 'Bga Pakta v VVashingtonu stp>Zai?°dne vlade, naj delajo „ .nju vzhoda in zahoda, in J6 sL?1 P-'01 predvidel štiri opor-t-hpdtinii, k integraciji stremečo J1 sg p Evropo; vzhodno Evropo, Me (JPera odpreti; nevtralne de-MjčnrT ^vedske do Jugoslavije in , V jst °Pa superbloka. u se i kotnentarju se ugotavlja, S Ust,a ‘Ped Italijo in Jugoslavijo v1 Odri?1 določen vzgled bodo-? Spor v in to ne samo na osno-i* (2Ta2Umov, temveč predvsem stvarnih dejstev, pri \Vsem,- Je. bistvena odprta meja bjenimi posledicami. M ttidi VncifP rcdu razgovorov bo-a Ruski nekatera vprašanja dvo-r? SoKAgu interesa, glede katerih st v? Beogradu mnenja, da gri .iltOH?-’ kier je «manj težav ko Učenih možnosti*. i-?icer!nt?tor tudi ugotavlja, da NA POBUDO SKUPINE ČASTNIKOV IN POLITIKOV Nov državni udar v Sudanu Baje so novi voditelji napredno usmerjeni ■ Izjave predsednika vlade tujim akreditiranim predstavnikom časovno povsem slučajno al. juir,iiav te dni do priprav, ko Kitala ?anska vojna mornarica jn 'talijansko pristanišče Ta-tiL Se bosta obe sili obram- ..Pozdravili kot sili dveh w. Zav?L,‘n držav ter potrdili svo- J za mir. JP\P dvostranskih razgovorov vLvednn sbupek vprašanj, ki so ? odprta med dvema drža-L' v ta sklop spadajo na t,Mavanfosp°d arski odnosi ter ju-gjj, e težnje, da se odsti'a-k? A,,?6. diskriminacije, do ka-{i&tiA„*naJa v okviru evropskega C' ta A tPžišča. iijj1 še n iir pa scveda spada.jo V’ Otto Pekatera nerešena vprašaja ZveZj°s°v do narodnih manjšin, ta v t> s tem smo izvedeli, da «m!*V »Sjttradu naletelo na velik C1’!* ki?10' bi ga, je poslal pred jtJMse ,°venske kulturno - gospo sitriju ; Ze Gorazd Vesel Pietru iS tisp ln katerega je jugoslovan-2; °bjavil v obširnih izvleč- fla'vprašanja, ki so na-»Ov .tem pismu, predmet ti^šhirriA- tudi druga vprašanja, m >1° italijansko etnično sku> raz- &tri Reki, in o če- s prodajo blaga široke uporabe v Italiji in Jugoslaviji. Jugoslovanske vojne ladje na obisku v Tarantu TARANTO, 26. — Davi so prispele v Taranto na obisk italijanski vojni mornarici jugoslovanske vojne ladje «Split», »Mornar« in ((Poreč«, Ljuba Trute. Ob prihodu pred pristanišče so si izmenjali pozdrav s topovskimi salvami. Pozneje je viceadmirai Trota v spremstvu odpravnika poslov jugoslovanskega poslaništva v Rimu Močivnika napravil vljudnost ni obisk poveljniku pomorske e- Premirje v Vietnamu ob budističnem prazniku Kiemove izjave <>New York Timesu« SAJGON, 26. — Oddajnik FNO «radio osvoboditve« je sporočil, da bodo osvobodilne sile uvedle 48-urno premirje ob priliki obletnice rojstva Bude. Premirje se bo začelo 29. maja ob 7. uri (po krajevnem času). Pred nekaj dnevi pa sta južno-vietnamsko in ameriško vojaško poveljstvo napovedali ob isti priliki 24-urno premirje, ki se bo začelo 30. maja ob 6. uri. V zadnjih letih ni bilo za budistični praznik nobenega premirja. «Radio osvoboditve« ie sporočil, da so uvedb premirje «v znamenju spoštovanja verske svobode v Južnem Vietnamu«. Ameriški Ust ((New York Times« objavlja danes intervju svojega dopisnika Harrisona Sabsburvja z na-čeinikom delegacije FNO na pariških pogajanjih za Vietnam Tran Buu Kiemom. Kiem je med drugim OB UDELEŽBI ŠTEVILNIH VISOKIH OSEBNOSTI V Umagu so slovesno proslavili 25-letnico Italijanske unije Na velikem zborovanju v nedeljo je govoril Edvard Kardelj Številna udeležba predstavnikov iz naše dežele r^^Po^ku5^- mfd «1 r.omnrckpoa rtenartmaia za Jon. WaShingtonom in novo južnoviet- namsko vlado plodni odnosi v vzdušju političnega in gospodarskega sodelovanja. Pogoj za to — je dejal delegat fronte — je, da bodo ZDA spoštovale pravice južnoviet-namskega ljudstva, v prvi vrsti pravico do samoodločanja. Glede pariških pogajanj je Kiem dejal, da je glavna ovira stališče ZDA, ki nočejo popolnoma priznati neodvisnosti in suverenosti Južnega Vietnama. ga pomorskega departmaja za Jonsko morje in Otrantski prebv admiralu Paceju in glavnim mestnim oblastem. Jugoslovanske vojne ladje bodo odplule v petek. PRAGA, 26. — češkoslovaško o-brambno ministrstvo je sporočilo, da so se danes zaključili sovjetsko - češkoslovaški vojaški manevri, ki so se začeli 18. maja. UMAG, 26. «In vendar tudi na tem področju ne smemo nikoli biti zadovoljni z doseženimi uspehi. Brez dvoma ;e še nerešenih vprašanj v zvezi s stanjem italijanske narodnostne skupnosti, posebej v upravi, v šoli, v javnem življenju ter v vsakdanjem sodelovanju med Italijani, Hrvati in Slovenci. Prepričan sem, da boste s skupnimi napori znali rešiti tudi ta vprašanja. V teh svojih naporih boste imeli vsekakor podporo vse naše socialistične skupnosti in njenih samoupravnih ustanov. «Pri tem more vprav Italijanska unija za Istro in Reko še naprej vršiti pomembno vlogo v teh naporih. Ona že dolga leta uspešno uresničuje težnje delovnih ljudi italijanske narodnosti v družbenem življenju nasploh, posebej pa še v kulturnem uveljavljanju. S tem da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« LADJA «APOLLO 10» JE PRISTALA NA TIHEM OCEANU Ameriški vesoljci so se srečno vrnili z napornega potovanja okoli Lune Po pristanku na morju so jih sprejeli na ladjo «Princeton» 9. junija bo znano, ali bodo sredi julija skušali pristati na Luni - Izjave sovjetskega znanstvenika HOUSTON, 26. — Vesoljska ladja «Apollo 10» je danes ob 17.52 srečno pristala na Tihem oceanu v razdalji nekaj več kakor en kilometer od ladje «Princeton». Priprave za povratek so se začele ob 17.22, ko se je del ladje, v katerem je motor, ločil od glavne kabine. Ob 17.47 je kabina prišla v prve plasti atmosfere, in te-da je bil za nekaj časa prekinjen vsak stik po radiu z ' Zemljo.. Kabina je bila tedaj oddaljena 181 kilometrov od Zemlje. Prekinitev radijskega stika je trajala do 17.41. Glavno padalo, ki je zadrževalo padec kabine, se je odprlo ob 17.47. Takoj ko je kabina pristala na morju, so nad njo leteli helikopterji. Vesoljci so sporočili, da se počutijo dobro in da lahko čakajo, da so priprave za njihovo izkrcanje izvedejo brez vsake naglice. Skupina potapljačev, ki se je spustila iz helikopterjev, je pritrdila okoli kabine posebne pasove, da je lahko ostala na površju. Petindvajset minut po pristanku so odprli vratca kabine, in vesoljci so prestopili na gumijast splav, nato pa so jih prepeljali s heli-vorih z jugoslovanskimi gospodar- kopterjem na ladjo «Princeton». stveniki proučila vprašanja indu- |Tu so jih ob 18.30 pozdravili mor- datke o poletu ladje «Apollo 10» in po poročilih vesoljcev, bo NASA vedela, ali je odhod na Luno mogoč 16. julija. Agencija Tass je danes objavila naslednjo izjavo sovjetskega akademika Parina: «Polet, ki ga je ameriška vesoljska ladja s posadko uspešno zaključila na poti Zem-,!ja - Luna - Zemlja, je velik de- narji in vsa posadka. Pozneje se je z vesoljci pogovarjal po telefonu predsednik Ni-'con, ki jim je čestital. Upravnik NASA dr. Paine je izjavil, da je sedaj gotovo, da bodo ameriški vesoljci pristali, na Lupi, _ Dodal je, da je giavni smoter pri, godek v zgodovini vesoljstva.-potem razvijati in dokazati možnost let je dokazal varnost sistemov tem, razvijati medplanetarnih potovanj. Povedal je, da bo NASA javila 9. junija, aii bodo vesoljci ladje «Apollo 11» odpotovali na Luno 16. julija ali ne. če bodo odpotovali 16. julija bosta vesoljca Armstrong in Aldrin pristala na Luni 20. julija. Tretji vesoljec, Collins pa ju bo čakal v matični kabini, ki bo krožila okoli Lune v višini 112 kilometrov. Zatem je dr. Paine Izjavil, da so načrti spremenljivi in da se ne bodo obotavljali z odložitvijo odhoda, če ne bodo popolnoma pripravljeni. Ko se bo polet začel, pa ne bodo pomišljali, da takoj odpokličejo posadko na Zemljo, če bi nastale težave, čez dva tedna, ko bodo skrbno proučili tehnične po- za oskrbovanje zraka in za življenje med poletom na Luno in nazaj. Upam, da bo vesoljska biologija pridobila mnogo podatkov, ko bodo proučili podatke o tem poletu. Zelo občudujem pogum ameriških vesoljcev, ki niso nikoli zgubili svojega humorja tudi v težavnih trenutkih. Skrbnost vseh potrebnih manevrov pri tem zapletenem poizkusu, je napravila velik vtis.« Predsednik Saragat je poslal a-meriškemu predsedniku brzojavko, s katero čestita nad velikim uspehom. Podobno brzojavko je Nixo-nu poslal tudi predsednik vlade Rumor. Zunanji minister Nenni je čestital državnemu tajniku Roger-su, predsednik poslanske zbornice Pertini pa predsedniku ameriške predstavniške zbornice. masovnih manifestacijah, ki so jih priredili v vsej državi v podporo kitajske izjave iz 24. maja o problemu kitajsko - sovjetskih meja. «New York Times« poroča danes, da se na mejah med LR Kitajsko in Mongolijo množijo ol> mejni incidenti ter da so se odnosi med obema državama v zadnjih časih močno poslabšali. KARTUM, 26. — Včeraj zjutraj so v Sudanu napravili državni u-dar ter vrgli z oblasti koalicijo konservativnih strank Umma in nacionalne unioniste. Oblast je prevzel revolucionarni svet, ki ga vodi polkovnik Dzaref Mohamed el Muniri, ki je hkrati tudi novi obrambni minister. Sestavili so novo vlado, ki ji predseduje bivši predsednik vrhovnega sodišča Abu Bakron Audalah. Po prvih nepopolnih vesteh gre za skupno akcijo skupine častnikov sudanske vojske in več politikov, o katerih menijo, da so bolj ali manj naprednega prepričanja Prekinili so veljavnost začasne ustave iz leta 1964 in razpustili parlament. Novi predsednik vlade Audalah je poudaril nekatera temeljna načela politike novega režima. Izjavil je, da se želi Sudan uvrstiti med napredne revolucionarne sile ter da bosta revolucionarni svet in vlada vodila deželo po poti graditve resnične demokratične, socialistične družbe. Dejal je, da bo novi režim neusmiljeno obračunal z vsemi tistimi, ki se mu bodo skušali upirati ali ki bodo hoteli vrniti na oblast stari režim. Radio Omdurman je danes objavil sporočilo sveta revolucije, ki poudarja, da ni bila prelita niti kapljica krvi in da revolucijo podpirajo v vseh plasteh prebivalstva brez izjem. Zatem pozivajo prebivalstvo, naj prijavi štiri ministre, ki so zbežali. Nocoj je novi predsednik vlade sprejel poslanike, ki so akreditirani v Kartumu, in jim obrazložil politiko novega režima. Poslanikom je izjavil med drugim: «Uvajamo socializem, toda na sudanski način. Uvedli bomo tisto demokratično obliko, ki je primerna za našo deželo. Naš arabizem ni v nasprotju z našim afriškim značajem, temveč se drug drugega spooplnju-jeta. Vsaka oblika vmešavanja od zunaj bo veljala kot odkrit napad na nas.* Zatem je izjavil, da Sudan podpira napore arabskih držav, da znova osvobodijo odvzeto zemljo v Palestini, ter da bo o-krepil odnose z vsemi arabskimi državami. Zvedelo se je, da sta bivši predsednik vlade Magub in bivši predsednik Azari v hišnem zaporu, Prav tako so v hišnem zaporu drugi člani vlade in visoki predstavniki o-boroženih sil in uprave. Husak na obisku v NDR ERFURT (Vzhodna Nemčija), 26. — Prvi sekretar KP češkoslovaške Gustav Husak Je dospel danes na enodnevni obisk v Vzhodno Nemčijo, na povabilo stranke socialistične enotnosti (SED). Na letališču v Erfurtu ga je sprejel predsednik vzhodnonemškega državnega sveta VValter Ulbricht. Po neuradnih vesteh iz Moskve Nesoglasja med delegacijami na pripravljalni konferenci MOSKVA, 26. — Ob popolnem molku uradnih informacijskih virov se v Moskvi nadaljuje pripravljalna konferenca komunističnih partij. Danes se je zaključila faza ((načelnih izjav« posameznih delegacij, jutri pa bo pripravljalna komisija začela pravo organizacijsko delo. O zasedanju krožijo samo neuradne vesti Po teh vesteh se zdi, da je Kuba potrdila, da bo prisotna na komunističnem vrhu 5. junija v Moskvi. Ta udeležba je bila do danes v dvomu. Glede načelnih izjav se zdi, da je romunska delegacija ostro kritizirala del političnega dokumenta, ki govori o odnosih med komunističnimi partijami. Romuni menijo da morajo biti komunistične drža ve enotne v protiimperialističnem boju, da pa je vsaka avtonomna in svobodna, da si izbere lastne smernice. Delegacija KPI — kot poroča a-gencija ANSA — je predložila svo je popravke samo k tistemu de iu dokumenta, ki obravnava proti-imperialistični boj, ne pa k ((marksistični leninistični analizi« mednarodnega položaja, niti ne k poglavju, ki govori o odnosih med partijami. Mnenje delegacije KPI — poroča dalje agencija — je, da bi morala omenjena dva dela odpa. sti iz dokumenta. Analiza medna rodnega položaja s strani posameznih partij je namreč lahko zelo različna ter je v tej zvezi zelo težko izvesti skupno analizo. V zvezi s problemom odnosov m.d komunističnimi partijami pa nasprotuje italijanska delegacija sovjetski tezi o ((Omejeni suverenosti« in o «obvezni solidarnosti SZ«. Istočasno z moskovskim zasedanjem komunističnih partij so danes iz LR Kitajske sprožili nov val obtožb proti SZ. Radio Peking je obtožil SZ, da zbira vojaške eno-te na področju otoka Cen Pao (Da manski) ter opozoril sovjetske voditelje, naj ((prekinejo provokacije in grožnje proti kitajskemu ozem-lju«. Tiskovna agencija «Nova Kitajska« pa po drogi strani obnavlja danes polemiko v zvezi z dogodki iz leta 1962. Po poročanju pekinške agencije je sovjetska vlada tedaj prisilila 60 tisoč Kitajcev, da so se preselili iz pokrajin Ili in Tahčeng v SZ, sedaj pa jim ue-dovoljuje, da bi se vrnili na Kitajsko. Ista agencija poroča tudi ustanavlja številne kulturne krožke, knjižnice, pevske zbore, dramske sekcije in druge oblike kulturne dejavnosti, je dala in daje pomemben delež ne samo kulturnemu in družbenemu napredku italijanskega dela prebivalstva Istre, pač pa tudi delež družbenemu napredku in kulturi vseh narodov Jugoslavije, še posebej krepitvi in večanju prijateljstva in bratstva med delovnimi ljudmi vseh narodov in narodnosti Danes Italijanska unija vsekakor ni več le Kulturno prosvetna organizacija, pač pa v vedno večji meri predstavlja tudi obliko samoupravne organizacije italijanske narodnosti, na katero bodo državni organi — tako republiški, kot občinski — verjetno mogli prenašati določene svoje sedanje kompetence, ki se nanašajo na reševanje posameznih vprašanj iz življenja italijanske narodnostne skupnosti. «Takšna smer notranjega razvoja je velikega pomena tudi za naše mednarodne odnose, posebej s sosednimi deželami, kjer na obeh straneh meje žive narodne manjšine. Kot sem že prej poudaril, sodobni materialni in kulturni razvoj, kakor tudi splošne težnje za utrditev mi nje in zbliževanje med jugoslovanskimi in italijanskim narodom. V svojem govoru je Edvard Kardelj prikazal tudi kratko zgodovino revolucionarnega gibanja v Istri >n Slovenskem primorju, pri čemer je znatno pobudo dal med drugim tudi dogovor med komunističnima partijama Italije in Jugoslavije iz leta 1934, dogovor, s katerim sta obe partiji potrdili svojo pripravljenost, da skupno delujeta na tem, da se uveljavijo pravice Slovencev in Hrvatov Istre in Slovenskega primorja uo samoodločbe in združitve v njuni nacionalni državi. Ta načela in ta internacionalistična dediščina pa so bila tisti dejavnik v Istri, ki je pripomogel, da je v času NOB prišlo uo izraza revolucionarno bratstvo med delovnimi ljudmi, ki v dneh naj-hujše preizkušnje ni ošibilo. pač pa se je celo okrepilo, ko je v skupnem boju proti fašizmu in nacizmu prišlo do vedno širšega vključevanja predstavnikov istrskih italijanskih antifašistov v najrazličnejše oblastvene in družbene organe na Hrvatskem in v Slovenskem primorju. Edvard Kardelj je tudi omenil ((plebiscit v krvi*, ki so ga dali Slovenci in Hrvati Slovenskega pri- ru in enakopravnega mednarodnega ’ mor.a in Istre, da bi se združili s sodelovanja, vse to zbližuje ljudi in svojim narodom v skupni državi. narode !n zmanjšuje moč meja. Tak razvoj, če ga spremlja še ustrezno vzdušje političnega zaupanja, znatno izboljšuje življenjske razmere in obstoj narodnih manjšin. vendar pa hkrati postavili tudi temelje za popolno nacionalno, družbeno in politično enakopravnost Italijanov v Istri in Slovenskem pri-' morju. «Z druge strani pa more v tem Ko je nato Kardelj poudaril, da okviru tudi vloga samih nacionalnih je narodnoosvobodilna borba zrna-vsaki deželi, posebno pa ‘ 1,4 ' Minister Mazza o poštni upravi RIM, 26. — Danes opolnoči se zaključila 24-urna stavka uslužbencev radlote,evizije. Zvečer so se ia sedežu radiotelevizije v Rimu on nevila pogajanja med sindikalnimi predstavniki ter predstavniki radiotelevizije. Nadaljevala se bodo jutri. V zvezi s stanjem, ki je nastalo v poštni upravi, je minister za pošte Mazza v poslanski zbornici izjavil, da je sistem razdeljevanja pošte in brzojavk, ki so ga bili pripravili na podlagi prejšnjih zakonskih določb, zašel v krizo, ker je nepričakovano predčasno dalo odpoved 17 tisoč uslužbencev poštne uprave Na podlagi zakona iz leta 1968 so namreč dali nekaterim kategorijam o-sebja možnost, da se predčasno u-pokojijo, s tem da so iim v ta namen skrajšali potrebno delovno dobo za osem ali deset let. Računali so. da bo na podlagi tega zapustilo službo dva do tri tisoč uslužbencev, zapustilo pa jo je 17 tisoč. Minister je nato trdii, da se stanje polagoma normalizira. Kakor je znano, so poštni u-službenci, včlanjeni v sindikatih CISL in UIL, prekinili stavko, medtem ko jo uslužbenci, včlanjeni v CGIL, nadaljujejo. Kar se tiče stavke osebja INPS so sindikati CJSAL, UIL in CIS NAL sklenili, da bodo stavko nadaljevali. Medtem ko so jo sindikati CISL, CGIL in CIDA prekinili. Vsedržavno tajništvo ULL in federacija poldržavnih nameščencev sta obsodili dejstvo, da je sindikat uslužbencev INPS, včlanjenih v UIL, sklenil nadaljevati stavko, in sta poudarila, da to škoduje drugim kategorijam delavcev in zlasti upokojencem. V petek seja vodstva PSI RIM, 26 — Za petek ob 9.30 so sklicali sejo vodstva PSI. Dnevni red ni bil še določen, domnevajo pa, da bodo predvsem proučili dokument, ki ga je pred dnevi odobrila socialistična internacionala. Podtajnik PSI Cariglia je časnikarjem izjavil, da je ta dokument sestavil začasni odbor, ki ga je imenoval izvršni odbor internacionale in v katerem je bil tudi on kot predstavnik PSI. Cariglia je dodal, da se v notranjosti PSI ne more ugovarjati temu dokumentu, razen če PSI noče zapustiti te internacionale. manjšin v še, če njihovo življenje in razvoj temeljita na svobodi in enakopravnosti, postati vedno pomembnejši faktor prijateljskega sodelovanja nned narodi in državami. Prav takšno vlogo vršita sedaj slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji. «Obstoj narodnih manjšin na eni in drugi strani meje je vsekakor razlog več, da bo paše sodelovanje z Italijo še bolj intenzivno. Prepričan tsm, da se bosta obe strani še nadalje trudili v tem smislu, v tej smeri, s čimer naj bi obojestransko gaia in da so se v tem srditem boju načela socialistične demokracije in humanosti vendarle ohranila, da pa v zgodovinski bitki socialistična družba ni bila neranljiva, ko so v posameznih trenutkih prevladali ali vplivi dogmatsko-konservativnih ali buržoazno-nazadnjaških sil, da pa je internacionalistični koncept mednacionalnih odnosov vendarle prestal svojo preizkušnjo, je nadaljeval: «Kadar ocenjujemo rezultate na-cionalue-. politike naše revolucije, ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da ima takšna usmeritev še nasprot- prispevali k temu, da se pravice m I nike v naši deželi in da je treba potrebe nacionalnih manjšin kar se tudi v prihodnje računati z odpori da v celoti uresničijo.* S temi besedami in s temi mislimi je zaključil svoj govor član sveta federacije Edvard Kardelj v nedeljo na Trgu 1. maja v Umagu na proslavi 25-letnice Italijanske unije za Istro in Reko. V svojem govoru je Edvard Kardelj najprej čestital pripadnikom italijanske manjšine, ki so se opredelili za pot, ki jo je pred tolikimi leti začrtala Italijan- proti taki politiki Ni naključje, da se prav zdaj, ko je razvoj družbenega samoupravljanja širše kakor kdajkoli odprl pota napredku socialistične demokracije na vseh toriščih družbenega življenja, vštevši mednacionalne odnose, spet pojavljajo in aktivirajo razni nacionalistični dušni pastirji, ki si prizadevajo vnesti v odnose med narodi in narodnostmi Jugoslavije, strah, mrž- ska unija za borbo proti fašizmu in j nJ° in šovinistične kriterije Takoj za socialistično revolucijo, za ple-1za. pJlrru se pojavlja druga vrsta meniio borbo za bratsko sožitje med clusm l aastirjev, ki svoj nacionah- narodi. Kardelj je poudari], da mo- žem in antidemokratizem skrivajo re biti italijanska unija ponosna na lažno zaskrbljenost o enotnosti tradicijo revolucionarne doslednosti I caroday Jugoslavije m ki vztrajno in internacionalističnega humaniz ponavl.ajo znano krilatico: »Glejte, ma. Nato je govornik omenil vlogo ^am. ?as PrlPe^Ja^a demokraci* Istre kot primera, kjer so živeli, ja. ln aase samoupravljanje*, ter živijo in tiodo živeli ljud.e, ki go prl. tem Izstavljajo internacionali-vore tri jezike, ki pripadajo trem lenemu in humanističnemu kon-narodom in so pod vplivom treh na-1 ceptu svotx)de ln enakopravnosti nacionalnih kultur. Zaradi tega more' rodov _ koncept hegemonizma in ve-Istra prispevati svoj delež pri or- Nedržavnega absolutizma. ganskem povezovanju narodov Jugo slavije z evropskim kulturnim prostorom, še posebej pa daje ta zna čilnost Istri možnost ustvarjanja vzdušja za medsebojno razumeva- «Naši oelovni ljudje vseh narodov in narodnosti morajo biti budni pred takšnimi dušnim’ pastirji ene (Nadaljevanje na 3. strani) liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiii TITOV 77. ROJSTNI DAN Slovesnost v Beogradu ob dnevu mladosti Tito je v Belem dvoru sprejel številne delegacije, ki so mu prišle čestitat Upor kaznjencev v zaporu v Perugii PERUGIA, 26. — Nocoj okoli 22. ure so v zaporih v Perugii izbruhnili neredi. Skupina dvesto kaznjencev, ki je gledala televizijsko oddajo, je na dogovorjeno znamenje i-mobilizirala navzoče paznike. Zatem so kaznjenci vdrli v zdravniški center ter odpeljali ravnatelja dr. Zeppo kot talca. V nekaj minutah so se kaznjenci razpršili po vsej kaznilnici ter imobilizirali še druge paznike. Nekateri so zlezli na streho ter začeli metati opeko na varnostne sile, ki so obkolile zapor. Okoli polnoči je bil zapor še vedno v rokMi kaznjencev. Varnostne sile so izpustile več strelov v zrak, da bi ustrahovale kaznjence. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — «Samo eno je življenje, zato ga ljubimo, kot so ga ljubih tisti, ki so dah življenje za nas«. S temi besedami je oiia sinoči na stadionu JLA v Beogradu v navzočnosti nad 50.000 gledalcev, predsednika Tita in njegove soproge, predsednika zvezne skupščine Milentije Popoviča, predsednlsa zveznega izvršnega sveta Mitje Ri bičiča in drugih jugoslovanskih visokih državnih in partijskih funkcionarjev, velika revija mladosti in ljubezni v čast dnevu mladosti in 77. rojstnega dneva predsednika republike. Nad eno uro se je vrstil pester spored, v katerem je nastopilo izmenjavno skupno okrog 7000 fantov in deklet, članov raznih šol in folklornih skupin iz vsen krajev Jugoslavije, pripadniki ju goslovanske mornarice in vojske. Na koncu je bila točka s pesmijo «Bodi vedno močnejša« (op. misli se na Jugoslavijo), v kateri je na stopilo 3680 fantov in deklet, oblečenih v modre, bele in rdeče o-bleke, ki so travnato ploščo stadiona spremenili v prekrasno živo jugoslovansko zastavo z rdečo zvez. do v sredini. Iz te zvezde je na koncu poletela Katica Stevanovič, asistentka tehnične fakultete vseučilišča v Nišu, ki se je kot zadnja nosilka štafete oh navdušenju vseh zahvalila predsedniku Titu za zaupanje, ki ga ima v mladino in v imenu mladine in narodov Jugoslavije čestitala predsedniku Titu ob 77 rojstnem dnevu z željo, da bi še dolgo vodil narode Jugoslavije v nove zmage. Predsednik Tito se je toplo zahvalil za čestitke in položil mladini na srce, naj širi in varuje ter utrjuje bratstvo in enotnost in ljubezen med narodi Jugoslavije, ki je najdragocenejše jamstvo oodočega napredka in u-spehov. Predsedniku Titu so včeraj dopoldne na tradicionalnem sprejemu v Belem dvoru čestitali ob rojstnem dnevu delegacije pionirjev, mladine, delovnih kolektivov, družbenopolitičnih organizacij iz raznih krajev Jugoslavije ter visoki zvezni in republiški funkcionarji. Skoraj tri ure se je predsednik Tito zadržal v razgovoru s svojimi gosti in se zanimal za njihovo življenje in probleme. Predsinočnjim se je predsednik Tito s soprogo m skupino zveznih in republiških funkcionarjev udeležil v Domu mladine v Beogradu tradicionalne kulturno -umetniške prireditve, ki jo vsako leto mladina iz Beograda in ostalih krajev Jugoslavije prireja ob rojstnem dnevu predsednika Uta. Tito se je do pozno v noč zadržal v razgovoru z mladino. B. B. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.6, najnižja 19, ob 19. uri 20.3 stopinje, zračni tlak 1012,1 pada, veter 5 km zahodnik, vlaga 77 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 20,1 stop., dežja je padlo 2.7 mm. Tržaški dnevnik Danes, TOREK. 27 maja JANE/ Sonce vzide ob 4.22 in zatone 19.42 — Dolžina dneva 15.20 ® na vzide ob 14.56 'n zatone o Jutri, SREDA. 28. maja GOJKO ■ LEPA SLOVESNOST V KRIŽU, OB UDELEŽBI PREDSTAVNIKOV OBLASTI IN DOMAČINOV V nedeljo popoldne v Marijinem domu Odkritje spominske plošče Albertu Sirku v osnovni šoli v Križu, ki nosi njegovo ime Poleg govornikov, so sodelovali otroci osnovne sole, dijaki nižje srednje šole Fran Levstik, pevski zbor p. d. «Vesna» in cerkveni zbor ter mladinska godba ■ Pozdravno pismo Sirkove vdove Od nede je ima osnovna šola v, je po našem proseškem rojaku pro-Križu, prva med slovenskimi osnov- lesorju Bogomilu Gerlancu poslala Nastopili so šolski olroci in cerkveni pevski zbor - O pomenu jubileja je govoril Angel Turk nimi šolami na Tržaškem, tudi zunanji znak svojega imena, v obliki odprte knjige izdelano marmornato ploščo z napisom cAlbert Sirk 1887-1947» in vklesano skico kriškega portiča s čolni in ribiči. Slovesno odkritje plošče je bilo dopoldne ob 11. uri ob prisotnosti pred- svoj pismeni pozdrav, ki ga je prot. Genanc uku prečitai. Gospa Gora je zapisala: «Z veiitcm zadovoljstvom sem sprejela Vase cenjeno vabijo, da bi 26. t.m. prisostvovala svečani proslavi ob poimenovanju slovenske šole v Sv. Knžu po mojem Mi * (»*wvv..uw». f** “ .- ^ f/V lirc/jnill stavnikov šolskih in drugih oblasti, I pokojnem soprogu, Slovenskem sli-gostov in številnih domačinov, ki j kurju-umetnUu Albertu Sirku. Žal so prihiteli na ta pomembni kriški pa mi moje zdravstveno stanje ne kulturni praznik, ki je bil obenem, aopušča daljšega potovanja in s tudi lepa manifestacija narodne tem združenih naporov ter zato zavednosti Križanov. Uradno je kriška osnovna šola bila poimenovana po A.bertu Sirku, slikarju našega morja in ljudi ob njem, že pred letom dni, vendar že na samem zaključku šolskega leta, zaradi česar ni bilo mogoče že takrat odkriti spominske pio- ne morem biti ob tej tudi za mene tako častni prireditvi osebno navzoča. Tako bom. primorana, da bom le v auhu in z vsem srcem spremljala to slovesnost v domačem Križu, ki ne pomeni le počastitev mojega moža in njegovega deta, marveč je to velika poča-šče. Pripravljalni odbor, ki je bil stitev tudi slovenske kulture, ka-sestavljen v ta namen, je zato j lere soustvarjalec je bil tuai moj svečanost odložil in jo priredil še-, aobri in mko.i pozabljeni Berto. le to nedeljo, a obenem poskrbel, | Trosim Vas, vse člane učiteljske-da je bila res dostojna, vredna ga zbora in vse, ki so bili soudele-pomembnosti dogodka in vredna! ženi pri sklepu o tem častnem spomina na človeka, ki je v s o- > poimenovanju, da bi sprejeli ob venski slikarski zakladnici oveko- tem aogodku mojo iskreno zahvalo večil lepoto sinjega morja pod kri- | za poaeijeno priznanje svojemu rojaku in kulturnemu ustvarjalcu. Žetim, da bi nuadino, ki bo obiskovala to soio, spremljala v mia dosti in skozi vse življenje tista ljubezen do vsega lepega in dobrega, kakor je ožarjala de.o umetnika Alberta Sirka. S tem mu bo postavljen najlepši in najdragocenejši spomenik med najimmi kriškimi rojaki in vsem slovenskim ljudstvom. Sprejmite moje iskrene pozdraven Prisotni so to prisrčno pismo umetnikove vdove pozdravili s toplim aplavzom, prot. Gerlanc pa je nato še aoaal, da se je Albert oirk posvetu z vsem srcem mia-oini tutu sot ilustrator znamenitega miaamsKtga usta jNovi rod v Trstu od leta raži ao i.926 in potem kot sodelavec mladinskega us-a Naš rod. še posebej pa je omenil edinstvene slike, ki jih je naslikal za mladinsko povest »Bratovščina Sinjega gaieoa* Toneta Seliškarja, ki je izšla že v mnogih jezikih v več kot 200.000 izvodih. Prof. Gerlanc je tudi sporočil, prirediteljem, da bo MK darovala šoli za šolsko knjižnico 100 knjig. Preostali del sporeda sta izpolnila cerkveni mešani pevski zbor, ki je pod VergineLovim vodstvom zapel Aljaževo «Opomin k veselju« in Prelovčevo «Pozdrav», moški zbor prosvetnega društva «Ves nav pa je pod vodstvom Frančka Žerjala res navdušujoče in tuai odlično zapel Hajdrihovo »Morje Adrijansko«, Ipavčevo «Domovini» s solistoma in Vrabčevo « Zdravljico*. Deklice v narodnih nošah so sprejele v dar veliko Sirkovo fotografijo, ki bo poslej krasila šolski prostor, nato pa je nekaj priložnostnih besed spregovoril še škofov vikar msgr. dr. Lojze Škrlj, ki je izrazil željo, da bi se s.ovenska šola v Križu še okrepila in da bi otroci ponesli iz nje v življenje veliko dobrih naukov, znanju in ljubezni do svojega rodu. Msgr. Škrlj je nato v veži šolskega po slopja (res škoda da niso plošče Učenke s sliko Alberta Sirka vgradili na pročelju), kjer so ploščo odkrili, opravil blagoslovitveni 20 ali 25 let, prlčenši dve leti potem, ko bodo ustrezne ceste dograjene in izročene prometu. O-brestna mera, ki jo bo zahteva'a Mednarodna banka za obnovo in razvoj, se bo menda sukala med € in 8 od sto. Kakor hitro bo po-------- , . sojilo pod streho, bodo investitorji obred, godba pa je zaigrala slav-1 razpisali mednarodno licitacijo za nostno koračnico. oddajo ustreznih del. Gradnja no- škim bregom in tisto kriško ribištvo, ki je danes kot gospodarsko donosna panoga praktično že izumrlo. Med udeleženci nedeljske svečanosti smo opazili slovenskega poslanca v rimskem parlamentu Albina Škerka, šolskega nadzornika Oskarja Boleta, ki je zastopal tudi šolskega skrbnika prof. Angioletti-ja, odbornico za šolstvo tržaške občine ga. Faraguna, ki je zastopala tržaškega župana, msgr. dr. Lojzeta Škrlja, ravnatelja višjih slovenskih srednjih šol prof. Turino, prof. Abramijevo in prof. Ježa, predstavnika SKGZ Edvina Švaba, predstavnika Mladinske knjige iz Ljubljane Bogomila Gerlanca, predstavnike Sindikata slovenske šole, slovenske komisije PSI in druge, medtem ko so nekateri drugi, opravičili svojo odsotnost zaradi zadržanosti. Vse in zlasti še domačine, ki so napolnili šolsko dvorišče, je v imenu šolskih otrok pozdravila Silvana Glavič, zaigrala je domača mladinska godba na pihala, šoski zbor pa je zapel Harejevo pesem «Pozdrav». V imenu pripravljalnega odbora za to slovesnost je spregovoril didaktični ravnatelj Edvard Strnad, ki je med drugim dejal, da ima slovesnost dvojni namen, «predvsem nas hoče spomniti, da naša šola V Križu m več brezimna in drugič, da je dobila ime po domačinu Albertu Sirku, ki je Križu, svoji rojstni vasi, v ponosa. Potem ko se je zahvalil vsem za udeležbo, je prisotne pozdravil v imenu šolskega skrbnika in opravičil njegovo odsotnost šolski nadzornik Oskar Bole, ki je Križanom tudi čestital k lepi in pomembni slovesnosti, nato pa je imel slavnostni nagovor nadučitelj Tone Kos.napfel. Potem, ko je omenil, da sovpada slovesnost tudi z obletnico Sirkovega rojstnega dne, je v nadaljevanju dejal: , ... Med osnovne značilnosti kriškega temperamenta, ki ga na današnji slovesnosti častno zastopa u-metnikova simbolična navzočnost, sodi brez dvoma velika ljubezen in navezanost na rojstni kraj, njegove ljudi in na vse, kar je z njimi v zvezi. Zato je povsem naravno, da se je izbira osebnosti po kateri naj se šola kriških otrok imenuje, ustavila na zaslužnem domačinu Albertu Sirku.* Potom ko je opisal umetnikovo življenjsko pot od rojstva preko umetnostnih študijev in pouceva nja na raznih šolah, med drugimi v letih 1924-27 na slovenski zasebni šoi Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu ter življenja in delovanja v Sloveniji, kamor se je moral umakniti pred fašizmom, in kjer je jeseni leta 1947, komai 60-leten, tudi umrl, in potem ko je opisal Sirkovo navezanost kot človeka in umetnika na svoje morje in svoje ljudi, ter poudaril še, kod vse je pokojni Albert Sirk razstavljal, je zaključil svoja izvajanja z bese dami : . , . , . . «To je v bežnem obrisu le nekaj najznačilnejših podatkov, ki sem jih želel navesti o živ jenju m delu Alberta Sirka. Iz njih nam govori osebnost zavednega Slovenca., žilavega Primorca, ponosnega Križana in umetnosti z vsem srcem predanega človeka, o katerem so zapisali, da je bil 'preprost kot otrok in močan kot atlet, toda z atletsko zunanjostjo se je popolnoma skladala tudi njegova notranjost oziroma ustvarjalna volja, ki mu •Sil PR' TRČENJU MTŠ V DMV0 0« CISTI med tiste, ki so si v raznih, tudi izredno težkih dobah nase bližnje in odmaknjene preteklosti, vztraj no prizadevali, da doprinesejo svoj žlahtni de ež in tako obogate našo skupno kulturno dediščino. In prav v tem dejstvu vidim osnovni razlog, zaradi katerega sprejema naša šola v tem slovesnem trenutku ^sfedila 'le šolska akademija, pri kateri so z izborom pesmi in recitacij iz del Iga Grudna, Prešerna, Kosovela, Gregorčiča in _ Aškerca sodelovali učenci Sara Košuta, Miran Košuto, Dario Milic, Bogdan Kralj, Aleksander Tretjak in Robert Vidoni, vezalni tekst pa je napovedovala Anamarija Savi-Svab. Za njimi so nastopili ucenci nižje srednje šole Fran Levstik iz Križa, Katy Kostnapfel, Frida Sed mak in Odineja Knez z recitacijami, zbor nižje srednje šole pa je pod vodstvom Nore Jankovičeve zapel dve pesmi »Šumijo gozdovi domači* in «Slovenska zemlja*. Prireditelji slovesnosti so seveda povabili na odkritje spominske plošče tudi vdovo po Albertu Sirku, gospo Doro, ki pa se vabilu zaradi betoni ni mogla odzvati. Zato spodbudna slovesnost, ki bo ostala v spominu vsem, ki so se je udeležili, zapisana pa bo tudi v zgodovini kriške vasi in njenih ljudi, zlasti pa šole, ki vzgaja nov narod- no zaveden rod Križanov. Prirediteljem in vsem sodelujočim, učiteljstvu in šolskim otrokom, godbenikom in pevcem zato vse priznanje. V nedeljo popoldne je bila v Rojanu v Marijinem domu lepa prireditev v proslavo 100-letnice ro-janske čitalnice, pri kateri so sodelovali rojanska osnovna in nižja srednia šola ter cerkveni pevski zbor pod vodstvom prof. Humberta Mamoia. Daljši govor o ustanovitvi čitalnice in njenem delovanju ter pomenu je imel Angel Turn. Govor bomo objavili v jutrišnji številki našega lista. Istočasno so pred vhodom v dvorano pi medili tudi razstavo dokumentov o nastanku Kmečke čitalnice, pevskega društva Zarja, Konsumnega in posojilnega društva v naslednjih letih. Sam spored je mirno govora obsegal pet točk. Najprej je cerkveni zbor zapel Foersterjevo «V hribih se dela dan», nato so učenci osnovne šole podali nekaj deklamacij, kratek prizorček, folklorni ples Kolo v narodnih nošah, ki je bil deležen še posebnega odobravanja ter zapeli tri pesmi pod vodstvom učiteljice Poljšakove. Sledil je nastop otroškega harmonikarskega zbora «Miramar» pod vodstvom Elijane Zajčeve nakar so se zvrstili dijaki nižje srednje šole z recitacijami in pevskimi točkami, ki jih je vodila prof. Nora Jankovičeva. Za zaključek je spet nastopil cerkveni zbor, ki je zapel ničevo «Pustna», Adamičevo «V snegu*, Gobčevo «Hrasti» ter Vrabčevo «Sinoči». Celotni spored je napovedovala Matejka Peterlinova, ki se je v sklepnih besedah tudi zahvalila vsem prisotnim, ki so do kraja napolnili dvorano in z odobravanjem sprejemali izvajane točke za udeležbo ter z nekaj besedami povzela pomen čitalnice za našo narodno in kulturno življenje pred sto leti in kasneje. Konferenca o prometu s kontejnerji v Trstu Kakor napovedano, bo nocoj v prostorih pomorskega krožka «N. Sauro» (Ul. Roma 15) konferenca o tržaškem pristanišču in o njegovi usposobljenosti za prevzem sodobnega prometa s kontejnerji. Pozdravni nagovor bo imel predsednik kap. Mario Crepaz, ki je tržaškemu občinstvu dobro znan zlasti od časa, ko je poveljeval ladji «Michelangelo»; strokovna poročila o pristaniških dejavnostih in pripravljenosti našega pristanišča, da preide na blagovni promet s T kontejnerji, bodo podali dr. G. Bor- Ipavcevo »Pozdrav Gorenjski*, Ar- ruso< ^ p Del Bono dr Favati RAZPRAVA V GOSPODARSKEM ODBORU IS SLOVENIJE V septembru bodo začeli graditi odsek avto ceste Vrhnika-Postojna Sedaj čakajo na odobritev prvega posojila 30 milijonov dolarjev, ki ga bo dala Mednarodna banka za obnovo in razvoj ................................................................................................... jn dr. Colautti. Konferenca se bo začela ob 18.30, po poročilih pa bo javna razprava. Hudo trčenje pri Trebčah V nedeljo ponoči, ob 22.45, se je pripetila v Trebčah huda prometna nesreča, pri kateri so bile , tri osebe ranjene. Neki tržaški av-j lomobil, v katerem sta se peljala j zakonca živodrag in Olgica Obra-| dovič, ki sta jugoslovanska držav-[ Ijana, a prebivata v Trstu, v Ul. Cumano 2, se je čelno zaletel v nasproti prihajajoči milanski avto fiat 1500 z evidenčno tablico MI A19415, ki ga je upravljal v smeti Opčin 35-letni Massimo Colombo Jugoslovanska zakonca, ki sta se pri nesreči precej potolkla in porezala po obrazu in drugih delih telesa, so v tržaški glavni bolnišnici sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer bosta ozdravela pri bližno v dvajsetih dneh. Milančanu pa, ki se je le lažje poškodoval, so v bolnišnici' nudili le prvo pomoč, nakar so ga odpustili. Vse zadevne formalnosti na kra ju nesreče so opravili orožniki iz Istrske ulice, ki so med drugim poskrbeli za odvoz precej poškodovanih avtomobilov. Odbor za gospodarstvo pri repu- Nova Gorica, pravkar kadrovsko bliškem izvršnem svetu je na svoji in organizacijsko^ utrjuje^ ter pri-zadnji seji pod vodstvom člana IS R. Simonetija ponovno razpravljal pravlja za pristop k operativni iz gradnji prvih odsekov avtoceste Sprva je kazalo, da se bo gradnja avtoceste Šentilj . Nova Gorica na odseku med Vrhniko in Postojno lahko pričela graditi že maja letos, zdaj pa napovedujejo, da se bo ‘O zgodilo septembra Pred tem časom je namreč nemogoče pripraviti mednarodno licitacijo za od- Italijani prof. Broglio iz Rima, direktorja observatorija iz Milana in prof. Marussi s tržaškega vseučilišča. Opekel se je z vrelim katranom Včeraj ob 12.30 so na dermatološkem oddelku glavne bolnišnice o napovedani gradnji nove avtomobilske ceste Šentilj - Nova Girica, oziroma o njenem prvem odseku Vrhnika - Postojna. Strokovni krogi v sosedni republiki pričakujejo, da bo izvršni odbor ravna teljev Mednarodne banke za obnovo in razvoj odobril Jugoslaviji v ju uiciui»iuui.u k snreipli na je prvo posojilo v višini 30 milijonov i dajo del, kar pa izrecno zahteva? sprejeli na zdravljenje 45-letnega dolarjev še pred koncem junija le-: Mednarodna banka za obnovo in “okra .mslteoa neslana Gar,™ tos. Po predvidenem ključku bodo razvoj. od omenjenega zneska potrošili 10 i Jeseni bo ponovno obiskalo Ja-milijonov dolarjev v Sloveniji, in! goslavijo odposlanstvo washmgtou-sicer za gradnjo že omenjenega 1 ske banke ter si ogledalo področja, odseka avto ceste Vrhnika - Postoj-i koder nameravajo speljati nove av-na, 16 milijonov bodo potrošili na j to oziroma hitre ceste Beograd -Hrvatskem, in sicer za gradnjo od-; Novi Sad, Sarajevo . Zenica, Ul-seka Zagreb Karlovac nove avto i cinj-Bar, Šentilj - Maribor - Celje ceste Zagreb Reka Trst, pre-: ter Niš - Priština - Peč. Zvezni ostale 4 milijone dolarjev pa bo; izvršni svet je že lansko leto za-prejela republika Makedonija, ki j prosil banko za nadaljnje posojilo ima tudi v načrtu speljavo kraj- 10 milijonov dolarjev za njihovo šega odseka svoje prve avto ceste j uresničitev: med jesenskim obiskom Kičevo - Gostivar. naj bi se strokovnjaki mednarod Posojilo bo Jugoslavija vračala1 nega zavoda prepričali o umestno- Uradni del slovesnosti je bil s tem zaključen. Prisotni so bili nato povabljeni na prigrizek in kozarec dobrega kriškega vina, pevci prosvetnega društva »Vesna* pa so na dvorišču še zapeli kot znajo, lepo ubrano in zanosno. Bila je to res lepa. prisrčna in oddajo vih avto cest naj bi se po vsem tem začela v letošnji jeseni, in naj bi trajala približno dve leti V tem smislu se je nedavno tega izrazil tudi član republiškega izvršnega sveta SR Slovenije Boris Vad-njal, ki Je dejal, da se Cestni sklad, to je investitor za cesto Sentili- sti podelitve zaprošenega posojila. Potrjeno deželno tajništvo PSI pokrajinskega cestarja Franca Šte-faniča iz Sv. Križa št. 17 zaradi opeklin I. stopnje po obrazu in II. stopnje po rokah. Ponesrečenec, ki so ga pripeljali v bolnišnico z zasebnim avtomobilom, je dežurnemu zdravniku izjavil, da je omenjene opekline dobil pri delu v Sa-matorci, kjer asfaltirajo tamkajšnjo pokrajinsko cesto. Štefanič je bil zaposlen pri stroju za segrevanje katrama, ko je zaradi premočnega pritiska začel iz stroja uhajati ogenj in vrel katran, ki je delavca oplazil po obrazu in po rokah. Ponesrečenec se bo moral zaradi omenjenih opeklin zdraviti 20 dni. Na trgovinski .zbornici se danes dopoldne ob 9. uri prične dvodnevno zasedanje Sveta evropskih koristnikov pristaniških storitev. Zasedanje organizira združenje indu-strijcev iz tržaške pokrajine. Deželnemu svetovalcu dr. Dragu Štoki je žena Mirka povila brhko hčerkico Alenko. Srečnima staršema ob rojstvu prvorojenke iz srca čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje uredništvo «Primorskega dnevnika». Pozno zvečer se je v Vidmu zaključila seja deželnega odbora socialistične stranke, na kateri je prišlo do živahnih razprav in ki se je zaključila z glasovanjem. Po vesteh, ki smo jih prejeli ob zaključku redakcije, je bil deželni tajnik odvetnik Laris Fortuna ponovno potrjen za tajnika Ponovno je bil potrjen tudi deželni izvršni odbor stranke v prejšnji sestavi. Kot je znano je tajništvo, ki ga je vodil Loris Fortuna pred časom odstopilo zaradi nastalih nesoglasij. _______________ Občni zbor delničarjev družbe Navalgiuliano Včeraj je bil v Trstu občni zbor delničarjev družbe «Navalgiuliano». Na dnevnem redu je bila predložitev obračuna za poslovno leto 1968. Obračun so delničarji sprejeli in odobrili. Pred dnevi pa je prevzel pri druž- u _________m _____________ bi predsedniške posle kap. Cailisto rjj vJ jeziku, ki ga presenečeni mo- iiiiiitiiiiifiiiiiiiiitiiiiiliiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiaiMiiiiiiiiii NA STOPNIŠČU S SV. JUSTA PROTI UL. S. MICHELE Divjaški roparski napad treh mladih dolgolascev Policisti so napadalec, dva Francoza in Italijana, izsledili na kraju napada, prijeli in prijavili sodišču Pogled na del množice, ki je prisostvovala nedeljski slovesnosti v Križu HllllllllllluMlinillMMIIIMIIHIIIHMlUIIIIIMIIIIIIUIIllllllHinuUIltlHMIIIIinnlllllHIIIIIIIIIIIIItlimilllMiliMn Tržačan izgubil življenje na cesti Trst-Škofije 45-letni Antonio Giacovani je podlegel med prevozom v izolsko bolnišnico - Sopotniki lažje ranjeni Na cesti Koper — Škofije se je predvčerajšnjim nekaj čez polnoč pripetila huda prometna nesreča. Tržaški avto s petimi potniki, ki se je vračal z izleta po Istri, je na nekem ostrem ovinku zaneslo s ceste, pri čemer je silovito treščil v obcestno drevo. Novico je tržaškim policijskim oblastem sporočila koprska prometna policija, ki je med drugim povedala, da niso znani vzroki nesreče. Vse potnike malega avtomobila z evidenčno tablico TS 112115 so z jugoslovanskim rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v izolsko bolnišnico, toda za enega od po- nesrečencev, šoferja avtomobila, 45-letnega pristaniškega čuvaja Antonia Giacovanija iz Drevoreda e-lizejskih poljan 18, ni bilo več nobene pomoči. Preminil je že med prevozom v bolnišnico. Drugi potniki, Antoniova žena, 40-letna El Gerolimich, ki je znana osebnost na našem področju ne le med pomorskimi poslovnimi krogi, temveč tudi v diplomatskih vrstah, saj je hkrati že dalj časa konzul Švedske. Dosedanji predsednik Naval-giuliano dr. G. Zecchin je, kakor znano, odstopil konec aprila letos, do česar je po mnenju nekaterih prišlo zaradi preusmeritve, ki naj bi jo Navalgiuliano nameraval narediti s tem, da bi se povezal z neko večjo družbo — morda z Grandi Motori Trieste. Od trenutka, ko je odstopil dr. Zecchin, pa do nastopa novega predsednika kap. G. Gerolimicha, je opravljal predsedniške posle podpredsednik Navalgiuliano dr. M. Benussi. Znanstveniki na ogledu geodetskega satelita V rektoratu tržaške univerze se je včeraj sestala posebna mednarodna komisija znanstvenih izvedencev, ki preučuje značilnosti in vira Babic, njegova dva sinova, namen bližnje izpustitve posebnega 10-letniAlfloinl2-letnaLiliana ter 3 n u A K-nJ1te-• ’ 7 ^^hPafn°n6hnvn 1 platforme »San Marco» pri Sardi-so dobili lažje poškodbe in njihovo . Satelit sl ,e ogledala skupina življenje ni v nevarnosti. Tako so ameriških, angleških, nemških, transe namreč izrekli zdravniki izol- coskih in grških znanstvenikov, ki . ske bolnišnice, ki so ponesrečence so preučili njegovo krožno pot, in- to®- 110 pregledali in sprejeli na zdravlje- strumentacljo in druge tehnične po- Muro. nje. Kaj več podrobnosti o tem , datke. niso izdali. 1 Med udeleženci sestanka so tudi Ves iz sebe zaradi strahu in bolečin je včeraj zjutraj ob 5.15 pritekel na kvesturo mlad moški in zasopel začel pripovedovati dežurnim agentom čudno zgodbo Moški, ki se je predstavil za 33-let-nega zidarja Francesca Muro iz TJ1. Conti 3, se je namreč malo prej odpravljal na delo. Ko se je spuščal po stopnišču, ki vodi s Sv. Justa v Ul. San Michele, je iz grmičja na levi strani stopnišča skočila predenj trojica «dolgolascev» ter ga obkrožila. Se preden si je prestrašeni Mura opomogel od prvega presenečenja, ga je najmanjši a najodločnejši od trojice nagovj- ški ni razumel. Da bi se nadležnih mladeničev čimprej odkrižal, jim je s prepričljivo kretnjo roke p ,-kazal, da nima namena zgubljat’ z njimi časa, ter skušal nadaljevati pot. Toda s tem Je samo raz dražil zlonamerne dolgolasce, ki so se kot podivjani zagnali vanj ter ga z brcami in pestmi zbili na tla. Mura se je zakotalil po stopnišču navzdol ter se pri tem precej po tolkel, zaradi česar se je morali pozneje zateči po prvo pomoč v bolnišnico. Vsiljivci pa niso še prenehali. Spet je bil najmanjši na-dležnež nad njim ter mu skušal iz desnega hlačnega žepa izmakniti denarnico. Na srečo je bil moški še toliko pri močeh, da se je lahko predčasno dvignil na noge ter jo na vso moč ubral po Ul. San Michele navzdol. Sele na kvesturi se je nekoliko oddahnil. Njegove pustolovščine pa ni bilo še konec. Policija ga je namreč povabila, naj Jo spremlja na kraj dogodka, kar je zbegani moški tudi storil. Ko so skupno dospeli do omenjenega stopnišča, je bilo z vrta zapuščene stavbe, od koder so malo prej pridivjali Murovi napadalci, slišati čudne glasove. A-genti so se neslišno odpravili v smeri glasov in prišli do omenjene osamljene hiše, v kateri so na tleh ležali ravno tisti trije dolgolasci. Njihovemu prvemu presenečenju, ko jih je policija obkolila, je sledil ponoven izbruh njihove so zagledali pobeglega da mu prereže vrat, obrcal Tudi policiji, ki je intervenirala, se je krčevito upiral. Končno pa je a-gentom le uspelo onesposobiti up'-rajoče se mladeniče, katere so od vedli na kvesturo ter prijavili sodišču zaradi poskusa ropa, povzročitve telesnih poškodb in upiranja javnim funkcionarjem. Aretiram dolgolasci so: 2I-letni francoski državljan Aime Joseph Vicente lz Cannesa, t. j. najnasilnejši od trojice, 36-letni Jean Claude iz Vals. Les-Bains, tudi francoski državljan po poklicu slikar dekorater, ter 31-letni italijanski državljan Giam-plero Crespi, čevljar brez službe in stalnega bivališča. Najognjevitejšl se Je znova zagnal vanj ter ga, med grožnjami, Taksi v tovornjak: dva hudo ranjena Dva ranjenca, od katerih je e-den v kritičnem zdravstvenem stanju, je tragična bilanca nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne v tržaškem novem pristanišču, pred skladiščem št. 57. Huje ranjen je 43-letni taksist Giovanni Arnoldo iz Ul. San Maurizio 3, ki se je močno udaril v prsni koš in dobil verjetne kostne poškodbe, drugi pa je njegov priložnostni sopotnik Ioan-nis Papathanidis, 21-letni častnik trgovske mornarice iz Patrasa v Grčiji, ki se je pri nesreči ranil po obrazu in si verjetno zlomil desno podlaket. Vzroki nesreče niso še znani. Ve se le to, da se je Arnoldo, ki je službeno peljal častnika v pristanišče, zaletel s svojim taksijem fiat 1100/D z evidenčno tablico TS 45079 v tovornjak s prikolico fiat 682 (GO 18172), ki ga je upravljal 31-letni Dario Tullio iz Gorice, Ul. Transalpino 2. Kot rečeno, se zdravniki še niso izrekli o zdravstvenem stanju hudo potolčenega Arnolda, medtem ko se bo moral Papathanidis zaradi omenjenih poškodb zdraviti kakih 30 dni na ortopedskem oddelku. Nastop gojencev šole Glasbene matice v Postojni Kot gosta Društva glasbenih pedagogov Primorske in glasbene šole v Postojni sta v nedeljo dopoldne nastopila pri koncertnem nastopu učencev glasbenih šol v kinodvorani v Postojni baritonist I-van Možina in violinist Črtomir Si-škovič. gojenca šole Glasbene matice iz Trsta. Ivan Možina je ob spremljavi prof. Neve Merlak - Cor-rado zapel Vilharjevega Mornarja, Črtomir šiškovič pa je zaigral oh spremljavi Mojce šiškovič I. stavek Vivaldijevega koncerta za violino v a-molu. Zaradi nenadne bolezni je izpadel nastop Evalda Krevatina (trobenta). Pri koncertnem nastopu so sodelovali gojenci glasbenih šol Ilirske Bistrice, Postojne, Sežane, Izole in Kopra. Nastopili so gojenci s klavirjem, klarinetom, rogom, violino in flavto ter za zaključek godalni orkester glasbene šole iz Kopra. Prireditev je bila na lepi kvalitetni stopnji, edini nedostatek je bil slab klavir, ki je bil na razpolago mladim izvajalcem. Nastopajoče in predstavnike glasbenih šol je na začetku poozdravil in se jim na zaključku zahvalil prof. Miran Hasl, predsednik Društva glasbenih pedagogov Primorske; še posebno prof. Svetku Grgiču zastopniku Glasbene matice. Revija glasbenih šol Primorske, ki jo organizira društvo že 6. leto. vsakokrat v drugem kraju, pomeni koristen prispevek k medsebojnemu spoznavanju, in zbliževanju mladih glasbenih talentov. DANES V FILHARMONIJI Pianist Vodopivec koncertira v Ljubljani Pianist Aleksander Vodopivec, profesor na Glasbeni matici v Gorici, nastopi danes v dvorani ljubljanske Filharmonije. Z orkestrom Akademije za glasbo pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica bo izvajal znani Hačaturjanov koncert za orkester in klavir. Koncert bo ob 20. uri. Sestanek Sindikata slovenske šole v Trstu Danes, 27. t.m. bo ob 16. uri sestanek vseh odborov Sindikata slovenske šole. Tajništvo priporoča odbornikom, da se pravočasno in zanesljivo udeležijo sestanka. Gledališča Verdi Zadnji koncert spomladanske simfonične sezone bo v petek, 30. t.m. ob 21. uri. Orkester ’'n zbor gledališča Verdi bo dirigiral Thomas Schip-pers, program pa bo v celoti posvečen Richardu Straussu in Beethovnu. Od prvega bodo «Vier letzte Lie-der» za sopran in orkester, od Beethovna pa 9. simfonija op. 125 za soliste, zbor in orkester. Vokalni kvartet bodo sestavljali sopranistka Anne Lou W ckoff (ki bo pela tud! štiri Straussove speve), mezzosopranistka Bianca Rosa Zanibelli, tenorist Ermanno Lorenzi in basist Justino Diaz. Zborovodja Gaetano Ric-citelli. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Nazionale 16.00 «L’irreslstibHe cop-pia». Stan in Olio. Grattacielo 16.30 «La pulce nell’o-recchiOD. Rex Harrison. Technico-lor. Fenice 16.00 «L’orgla del potereo. Yves Montand, J. L. Trintgnant, Irene Papas. Eastmancolor. Eden 16.00 «Flashback». Fred Robs-ham, Pilar Castel. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Diamanti a colaz o-ne». Marcelio Mastroianni, Rita Tushlngham. Eastmancolor. Ritz 16.00 «Bisexual». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «11 matrlmonio per-fetto». Iz knjige Van De Valda. E. Chrisfan, G. Stoli. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Fllodrammatlco 16.30 «Una lezione particolare«. Nathalle Delon, R. Werney. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom Aurora 16.30 «La brigata deti diavo-lo». Technicolor. Zadnja predstava ob 22. uri. Cristallo 16.30 «Colpo grosso alla na-poletanao. Robert VVagner. Panavl-sion. Technicolor. Capltol 16.30 «G!i uccelll vanno a morire in Peru«. Jean Seberg, Mau-rice Ronet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor. Impero 16.30 «11 cervello da uri ml-liardo di doll»ri». Technicolor. — Zadnji dan. Jutri: «La monaca di Monza«. Vittorlo Veneto 16.30 «Tre passl nel dellrlo«. Brigitte Bardot Technicolor. Astra — Zaprto. Jutri: «Nessuno mi pub giudicare«. Caterina Casell:. Ideale 16.00 «S 3 S massaco e diamanti«. Marlsa Meti, Ken 0’Brien. Technicolor, ktaemaskop. Abbazla 16.00 «Mister X«. Norman Clark, Gola German. Technicolor. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 barvni film: TENDERLV (Dekle, ki ni znalo reči ne!) Igrajo: Virna Lisi in George Segal — Mladini pod 14. letom vstop prepovedan Slovenski klub vabi vse svoje prijatelje in obiskovalce na ji torkov večer, danes, s katen.„ bo klub zaključil sezono 1968-W- Predaval bo prof. Srečko har o temi: Pomen Študijske knjižni' ce v Kopru za tržaške Slovence Za prijetno vzdušje bo skrbel pevski zbor «Jacob Gallus«. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA — TRSt V sredo, 28. maja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega dofflS I. zaključna akademija Sodelujejo gojenci - solisti je, violina, klavir, čelo klarinet in godalni kvartet. Vljudno vabljeni Slovensko gledališče v Trstu Danes, 27. t. m. ob 20. ur’ v Idriji Josip Tavčar RED MORA BITI Vsem, ki so pripomogli ^ lepemu uspehu slovesnosti ® poimenovanju šole v Sv. K1®'* po slikarju Albertu Sirku, prisrčno zahvaljujemo. Pripravljalni odboi Prosvetno društvo «SLAVK® ŠKAMPERLE« vabi vse čla£ in prijatelje na predavanje toreporterja Maria Magajne ** Škotski in zeleni Irski«, & v četrtek, 29. maja ob 20.30 društvenih prostorih. Šolske vesti Osnovna šola v Boljuncu Pr jjj. v sredo, 28. maja ob 20. url s kih prostorih pravljično i£r0 guljčica«. Razstave V galeriji Kulturnega doma J n prta razstava Miiligoja Domin |, Ljubljane in Silvestra K° ,unljj: Nove Gorice. Umik do 4. J , j7. vsak dan od 10. do 13. ter do 19. ure. V občinski umetnostni galefO* n» Trgu Unitš bo razstavljal od 2®-ja do 4. junija Fulvio Monal- V umetnostni galeriji «L* na« razstava slik japonskega od-ja Kuri Tsujimota. Razstava prta do 13. junija. V dvoranah italijansko - ad-Wa 011 tega. kakšna je bila nji-lo * Prehrana v detinstvu in ca-tiijiirehrana nosečih mater Prof. je dal na zasedanju važne sa , uoioškf, nricnpvirp s katerimi ) tudi 'xi-Prof. Zatti sy\iaske univerze je obširno ori-koft.^rgšanje fiziologije s poudar-Vj pha izbiri živil in na preosno-tH^mf. Carrara pa je obravnaval hi»5rč:ha vprašanja v zvezi s pre-otrok od dojenja dalje in kohSftil na nevarnosti prehrane s IjjjVutekega in kakovostnega stikat^' rako lahko povzroči pomanj-tjuii Proteinov in vitaminov ter Dro-Tf^kih snovi dojenčkom nepo- člen, ki pravi, da je s podpisom mirovne nogodbe prenehala suverenost Itali.ie nad vsem območjem s pogodbo ustanovljenega Svobodnega tržaškega ozemlja, t. j. nad obema njegovima conama. 2. K^r se tiče tistega dela meje, kjer 15. septembra 1947 «jugoslavi compirono un’avanzata di un certa consistenza« in nato položaja «al-cuni piccoli centri abitati' come Breg, čase Crobola e čase Marchio-li». se spominjam, da je isti tržaški list to zadevo že pred leti napihoval in da je že takrat vse prav kmalu končalo z običajno «luknjo v vodi». Sicer pa se tudi spominjam, da sem nekoč nekje bral, da sep baje vojaki leta 1947 «in attesa di arrivo di quelli italiani« postavili zelo nerodno «paletti confinari« na mejnem odseku Medvedjak (475 m) — Goli vrh (476 m) — Kokoš ali Ožeg (672 m). Tako nerodno so jih baje postavili, da je prišlo do «avanzate». «di una certa consistenza« v jugoslovansko škodo. Sodeč po izjavi jugoslovanskega zunanjega ministra Tepavca, ki so jo objavili v nedeljo m ki jo omenjeni dopisnik, ne vem zakaj, ni objavil, pa seveda verjetno o vsem tem Nenni v Beogradu ne bo razpravljal, seveda če ne bo ubogal tistih, ki dajejo orne- naj njenemu dopisniku navodila take reči pogreva. 3. Glede dopisnikovega ugotavlja-nja, da je «Tito di nuovo rimasto il solo esempio...« itd. pa se jaz, ki imam — kot rečeno že «svoja leta», spominjam, da Jugoslavija niti takrat, ko je bila še bolj sama kot sedaj, ni porajtala za besede kot so dopisnikove: «...che la Farnesina non fosse aliena dalTof-frire a Belgrado... nel quadro dello atteggiamento di appoggio che 1’Oc-cidente...» itd. Zato bo verjetno Jugoslavija za take «offerte» porajtala danes še dosti manj. Vsaj jaz tako domnevam. 4. Kar se pa tiče «želja» naše manjšine glede šolnikov in podpor manjšinskim organizacijam pa mislim, da že ves svet dobro ve, da je prvo in drugo že petnajst let razločno zapisano v Posebnem statutu londonskega memoranduma in je sramota, da je potreben Nen-nijev obisk, da se te zapisane obveznosti Italije začnejo končno izvajati. Verjetno bi se dalo o pisanju o-menjenega dopisnika še marsikaj povedati. Toda oglasi naj se še kdo drug, ki se na te reči bolj spozna S spoštovanjem Sledi podpis Trst, 26. maja 1969 1,11. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojen bivši lastnik avta zaradi ponovne prisvojitve Visoke denarne globe jugoslovanskima državljanoma, ki sta imela pri sebi večje količine cigaret - Štiri opro-stitve v primeru «tatvine» ribiških mrež Pred tržaškim kazenskim sodi-1 moževega avtomobila, ko se je sčem (predsednik Edel, tožilec Pa- nekje na Greti Drtoravliala ria 'hi scoli, zapisnikar Rubini, obramba j f . Giacomelli in Catalan) se je mo-! !‘nop v.ai?^ 'In se odpeljala do-ral zagovarjati včeraj 32-letni Dino m(X* X m, “ Je preletela vso pot tti t-»_• AA '7 (Lrnrlz}** -ir* nTTtnmnb;i posledice Devetag je omenil *e totSutitik „ . kov n,3, raznih drugih strokovn;a-Sorii' /ako je na primer prof. Pas-Pordenona obravnaval vpra-V SJ® racionalnega prenosa hrane it -pl??11 bolnišnicah, prof. Stagni kfodnose med slabo pre-to kratkovidnostjo otrok, ■ Tecilazich vprašanje prehra-.Predšolskih letih, dr. Cristia-kranin dr. Degrassi vprašanje pre-Vat Soriških otrok, dr. Blasina tJstj atoe javnega zdravstva v dobi toyuOCevalci so dali natančna na-1'O f? ,° pravilni prehrani za zdra-otrok ter nakazali tudi raz- ^ ffie a’ w s0 P°sledica zgre' A s* zasodanju so bili navzoči tu koiaslni Profesorji, ki poučuje j: vo a dt\ znanstvene predmete, ta-svoie “odo lahko v šoli seznanili llČdtAA,., 1_ n Aa\1! hčence in dijake z načeli ki6 Prehrane. Devetag je dejal, % toorah v s0iah uvesti v pouk da szaravstvene teme in poudaril, študij navzoči šolniki v celoti ra-ti. ni,Važnost zasedanja o prehra-'°mik je v zvezi s tem za-kt&tt.1’ da bodo v naši deželi v ttaj^to izvedli raziskavo o pre-Se sLftooobveznih otrok, tako da JOsL^hanijo z raznimi pomanjklji-^ rtl' v načinu prehrane. Namen ttoSrtkave je odstraniti te po- ....7lvosti- l,,Ml|||||„l|||||||,|||l|ll||„„||||iiiimiillllll Kthta utedničtivu Gladulich iz Ul. Beccaria 9. Mladeniča, ki je bil že sicer kaznovan, so obtožili, da je ukradel avto znamke «fiat 500» z evidenčno tablico TS 56479. Obtožnica je trdila, da je Gladulich ukradel avto zakonitemu lastniku Brunu Poropa-tu, ki ga je bil parkiral v bližini svoje trgovine v Ul. Foscolo. Videti bi bilo, da gre za navadno tatvino, eno izmed tolikih, ki se dogajajo skoraj vsak dan v razmeroma velikem mestu. V resnici pa je bil primer precej bolj zapleten, ker je bil Gladulich prvotni lastnik vozila. On ga je prodal Poropatu, toda ta še precej časa potem ni poskrbel za prepis lastništva. Gladulich- je menda celo sporočil Poropatu, da preklicuje kupoprodajno pogodbo, toda medtem se je že polastil vozila. To ni predstavljalo zanj nobene težave, ker je imel ključ, ki mu je odpiral vrata «prodanega» avtomobila. Ta primer je bil pravno zelo zapleten. Med preiskavo je prišlo do številnih izjav prizadetih strank, ki so se sklicevale na ta ali na drugi zakonski paragraf. Na včerajšnji obravnavi sta tako obtoženec kot tožitelj potrdila svoje prvotne izjave. Javni tožilec je zahteval naj sodniki obsodijo Gla-dulicha na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 160.000 lir globe. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so mu pripisali 8 mesecev in 15 dni zapora ter 35.000 lir globe. z Grete, od koder je avtomobil odpeljal z njeno torbico na strehi, skozi razne mestne ulice do doma. Celo tega se je spomnila, da je v Videmski ulici neki avtomobil, ki je vozil za njimi dolgo trobil, da bi jo opozoril, na vrednost, ki jo prevaža na strehi svojega avtomobila. Ženski ni preostalo drugega, kot vso zadevo prijaviti policiji. Na kvesturi je tako pojasnila posledice svoje raztresenosti in povedala, da je bilo v izgubljeni torbici, ki je po njenem mnenju padla s strehe avtomobila nekje v Ul. Paulia-na, imela poleg ražnih dokumentov ter ključev, še hranilno knjižico z vlogo 300.000 lir Narodne in delavske banke s sedežem na Trgu Stare mitnice. V SOBOTO IN NEDELJO JE BIL ŠTANDREŽ VES ZIV Veličastna proslava 100-letnice ustanovitve štandreike čitalnice Prot. Andrej Budal govoril ob odkritju spominske plošče Mogočen nastop pevskih zborov - Odprte razne razstave Del udeležencev odkritja spominske plošče V teh dneh je bil štandrež sre- svojem pozdravnem govoru dejal dišče cele vrste pomebnih kulturnih in športnih manifestacij, ki so domala zajele vso vas in na katerih so bili prisotni številni gostje iz Gorice in drugih krajev naše dežele. Da bi poudarili kmečki značaj svoje vasi se niso štan-drežci poslužili običajnega avta z zvočniki, ki bi javljal po mestu njihovo prireditev. Na pot so poslali star kmečki voz, na katerem med drugim sledeče: «Spominska plošča je skromna, a važen je njen pomen, ne la zaradi preteklosti, katero beleži in se je spominja, ampak tudi zaradi sedanjosti in prihodnosti, kateri bi morala pomagati, da bi bila tako plodna in neomajna, kakor je bila naša preteklost. Besede na njej bi morale jasno kazati vsakemu, ki se mu v srcu pojavi dvom ali je bil viden le šop špargljev. Voz- j omahovanje nad svojo narodnost- cona B, ^•tonijev obisk in še kaj , uredništvo! ;°t u. ste storili, da se niste — ,*sto ‘ Se lahko —, spotaknili ob Jhišha barjenje ezulskega istrskega % ki ima svoj sedež v isti JjjMe v italijanski tržaški dnevnik, % 0?,vse cone B v zvezi z urad-h Onši °m italijanskega zunanje-► edlrtoilstra v Beogradu in glede iredentističnega turistič-i'i Po Dalmaciji: saj so /tOfcilf krogi, ki so sitnarjenje « Eri' Posiljeni končno povedati, Pravzaprav za znamenito v vodi«. Toda tisto, kar j® dopisnil (SbiL prejšnjo nedeljo —h—— ?*>6vnji?ega italijanskega tržaškega > *rn ia. i?‘ Beograda pred Nenni-^luj.Ptihodom tja, pa mislim, da s^Ea *Vsa' tri pripombe podpi « tein. a^kega Slovenca, ki ima Svili,0 let, da je spremljal in J* konV vse razburljive mednarod-rt!1® ra.rence, na katerih so nasta-ro.ne c°ne A in B in sedanje (1: °*rog Trsta. Pripominjam to- 4'J! p ■ ha v bivši‘coni B «il no-rtJistkii iSe ne conserva la nuda pro-"hiritti giuridici«, naj bi A r™ dopisnik najprej vzel v Cesto se dogaja, da prihajajo v Italijo in posebno v Trst jugoslovanski državljani, ki nosijo s seboj precejšnje količine jugoslovanskih cigaret. Ko jih italijanski financar-ski organi ustavljajo na meji ter ugotavljajo, da prinašajo čez mejo večje količine cigaret, kot jih dovoljuje italijanski carinski zakon, se navadno izgovarjajo, da niso vedeli za predpise. Posledice pa so v vseh takih primerih zelo hude, ker fi-nancarske oblasti krivca priprejo in ta mora počakati v pripornem stanju na obravnavo na kazenskem sodišču. Res je, da sodniki skoraj v vseh primerih ukažejo, naj krivca izpustijo iz zapora, toda ta je v mnogih primerih presedel v zaporu vsaj pet dni. Prav včeraj so kazenski sodniki obravnavali dva taka primera. Pri obeh je šlo za prehod iz Jugoslavije v Italijo čez železniški blok na Opčinah. , , , , Prvi primer je zadeval 24-letnega Saliha Abdulaliija, katerega so fi; nancarji zasačili v vlaku z nekaj več kot 5 kg cigaret. Sodniki so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 213.000 Ur globe. Po obsodbi so ga izpustili na svo-bodo. Saip Redeči iz Mališeva (gre za isti kraj, kjer stanuje tudi Abdu; lahi) pa je prinesel čez mejo nekaj več kot 2 kg cigaret. Tudi v tem primeru so sodniki kaznovaU obtoženca le z denarno kaznijo (129 tisoč lir globe). Tudi njega so izpustih iz zapora. • * • Kazenski sodniki so obravnavah tudi primer mladoletnikov, ki sta u-kradla 540 metrov ribiške mreže. Gre za 16-letnega Federica W. in njegovega 17 - letnega brata Wolf-ganga Mladeniča sta ukradla mreže Romeju Ulcigraiu, ki jih je postavil zunaj pomola pri glavni ribarnici. Dečka sta mislila, da mreža ne pripadajo nikomur ter sta se Jih polastila. Prodala pa sta jih skupaj s svinčenimi utežmi 51-let-nemu Silvanu Justu in še nekemu mladeniču. Sodniki so oprostili oba mladoletnika, ker sta ravnala v dobri veri, Justa in soobtoženca pa zato, ker dejanje ni kaznivo. Dve nesreči na delu Včeraj ob 14. uri so sprejeli za 15 dni na zdravljenje v goriško bolnišnico 43-letnega Michela Gra-megno iz Gorice, Tržaška cesta 74. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve noge, ki si ga je povzročil na delu pri podjetju Siles, kjer mu je spodrsnilo in je padel z višine poldrugega metra. Na delu pri lekarniškem podjetju Linfa v Ul. Volta v Gorici, pa se je popoldne porezal na desnem zapestju 23-letni Luciano Franco iz Koprive. Nekaj po 18. uri so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč. O-kreval bo v šestih dneh. Zvezi z dopisnikovimi be "tn £*• da v Vuv4i nnni R «il no r.ik, ki je po Gorici krožil dva dni, je bil oblečen v staro kmečko nošo, po mestu smo lahko spet videli konjsko vprego, ki ni prav nič ovirala gostega avtomobilskega prometa. Praznovanje ob stoletnici štan-dreške čitalnice se je pričelo v soboto zvečer, ko je v vas prikorakala godba iz Doberdoba, šla je skozi vso vas, navdušila domačine in posebno še otroke, ki so za njo navdušeno korakali, kot so to delali zelo pogosto otroci prejšnjih generacij. Nekaj pesmi je godba zaigrala še na glavnem trgu, nato pa je nastopila na odru, ki je bil nalašč za vse prireditve prirejen na dvorišču župnijskega doma. Za godbo je nastopila z več folklornimi plesi skupina «Breg» s Tržaškega. Niso pa nastopili že napovedani folkloristi iz Gorice, niti niso prišle narodne noše iz Sovodenj. Na glavnem trgu v Štan-drežu pa se je do poznih jutranjih ur kar trlo ljudi pred stojnicami, kjer so prodajali šparglje, klobase in razne pijače. Najpomembnejša prireditev pa je bila v nedeljo zjutraj, ko so na hiši v Ulici sv. Mihaela, kjer je bila pred sto leti ustanovljena čitalnica, odkrili spominsko ploščo. Pred stavbo se je zbralo precej domačinov in gostov (orožniki so medtem preusmerili ves promet po drugih ulicah), na oder je stopil predsednik odbora za proslavo stoletnice Dino Roner, ki je v Spominska plošča z besedilom jo. Morala bi mu narekovati do slednost in ponos nad svojim poreklom, nad slovenskim jezikom, ki je tako trdno vzdržal skozi stoletja kljub raznarodovanju. Odraslim mora narodna zavest narekovati zlasti to, da vestno delujejo na polju slovenstva, da gojijo našo besedo in običaje v kateri koli obliki, v petju, pisani besedi in glasbi. Zlasti pa mora narekovati staršem, naj se zavedajo svoje odgovornosti, da ljubezen do našega jezika gojijo že v kali, to je, da pošljejo svoje otroke v slovem sko šolo. Kajti zavedati se morajo, da bo njihov otrok bolj spoštovan, če ne bo pozabil ali zatajil jezika svojih prednikov. Le če bo ta plošča dosegla, da se bodo Štan-drežci trdneje zavedali, da so Slovenci, bo dosegla svoj cilj, ne bo le mrtev kamen na steni, tarča dežja in vetra, a bo to, kar mora biti — narodu simbol in onomin.* Po teh besedah, ki so jih prisotni sprejeli z velikim aplavzom, so pevci društva «štandrež» zapeli dve pesmi, nato je stopil pred mikrofon štandreški rojak, prof. Andrej Budal, ki je imel priložnostni govor, ki ga bomo objavili v celoti na tretji strani našega jutrišnjega lista. Besede dr. Andreja Budala so bile polne domačnosti in Štandrežci so jih zato sprejeli z velikim odobravanjem. Po govornikovih besedah so dve pesmi zapeli mladeniči društva «Oton Župančič* pod vodstvom dirigenta Franca Lupina. Še prej sta dva predstavnika najmlajše štandreške generacije Mirjam Marvin in Jordan Marušič odgrnila zaveso, ki je pokrivala1 spominsko ploščo. Med gosti smo opazili predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela, podpredsednika Zveze odv. Angela Kukanjo, predsednika Zveze kulturno prosvetnih organizacij iz Nove Gorice profesorja Darija Bratoša, ravnatelja muzeja v Novi Gorici prof. Branka Marušiča, pokrajinskega odbornika Marka Waltritscha, občinskega odbornika prof. Slavka Bratino, občinskega svetovalca odv Avgu sta Sfiligoja, predsednika društva beneških Slovencev «Ivan Trinkoo Izidorja Predana, tajnika Kmečke zveze dr. Mirka Primožiča, zastopnika Slovenske prosvetne zveze Sa-verija Rožiča. Pozdravni telegram je poslal deželni svetovalec Drago Štoka. Po otvoritvi sta bili v dveh dvoranah župnijskega doma otvorjeni razstavi slovenskih slikarjev, či- gar umetnine so last goriških Slovencev in razstava slovenskega go-riškega tiska. O prvi je na kratko spregovoril prof. Milko Rener, a drugi pa prof. Rado Bednarik. Praznovanje se je nadaljevalo popoldne na športnem igrišču Ju-ventine, kjer so se štiri slovenska nogometna društva potegovala za naslov tretjega cPokala štandre-ža». Naključje je hotelo, da so ob tako važnem praznovanju zmagali prav domačini. Po zaključku tekem je pokrajinski odbornik Marko Waltr'tsch razdelil, po kratkem nagovoru predsednika Juventine Di-na Ronerja, pokale štirim sodelujočim moštvom. Pokal deželne u-prave je dobila Juventina, pokal «Primorskega dnevnika* Vesna iz Križa, pokal goriške občine Breg s Tržaškega in pokal pokrajinske uprave šnortno društvo «Sovodnje». Velika množica ljudi se je zvečer zbrala na dvorišču župnijske- ter gojiH slovensko in krščansko prosveto za vse čase.* Za njim je stopil na oder predsednik SKGZ Gorazd Vesel, ki je v kratkih besedah prinesel pozdrav osrednje slovenske organizacije. Dejal je: «Dva sta razloga, dragi rojaki, zavoljo katerih z veseljem pozdravljam današnjo proslavo stoletnice, ki jo proslavljate pod okriljem enotnega odbora, v katerem sodelujejo različne skupine štandreške-ga prebivalstva. Prvič zaradi tega, ker ste našli ob tako pomembnem dogodku skupno govorico, kako bi najbolje izrazili svoje občutke o dogajanju izpred sto let, ki je predstavljalo začetek živahne narodne dejavnosti v Štandrežu; drugič, ker ste se spomnili rojstva plemenite misli, ki je vzklila tu v štandrežu, v drugih vaseh, na taborih slovenskega naroda, narodne misli o Zedinjeni Sloveniji in narodnem napredku, ki se je krepila s samim razvojem slovenskega naroda ter se zmagovito uveljavila v partizanski borbi primorskega in slovenskega naroda za svobodo in družbeni napredek. Ta narodna misel je misel posebne vrste, ki nam narekuje živeti po naši vesti in po naši časti, ki ničesar nikomur ne jemlje, le nam daje pravico živeti v skladu z našo tradicijo in našimi potrebami. Če so pri vašem delu in mišljenju prisotna takšna tolmačenja doga jan ia v tem stoletju, in jaz sodim, da ,ie tako, potem ste na pravi poti in vam želim, da po njej pogumno stopate.* Po teh besedah, ki jih je .množica z navdušenjem sprejela, se je pričel bogat kulturni program. Nastopili so razni pevski zbori, in sicer otroški pevski zbor društva «štandrež», zbor «Miren» iz Mirna, cerkveni pevski zbor iz štandreža, «M. Filej* iz Gorice, «Fantje izpod Grmade* iz Devina, «Jezero» iz Doberdoba, «L. Bratuš* iz Gorice, «0. Župančič* iz štandreža. Igralci prosvetnega društva «štandrež» so nastopili z Vilharjevo enodejanko «Poštena deklica*. mi na glavnem vaškem trgu in v bližnjih gostilnah, V.,štandrežu že dosti., let ihiso. imelLi tako uspelega praznovanja, ki je zajelo vso vas. Prireditve se bodo nadaljevale v soboto, nedeljo in ponedeljek. V petek predavanje dr. Franceta Bernika v klubu «S. Gregorčič» Klub «Simon Gregorčič* vabi na zadnje predavanje letošnje sezone, ki bo v petek, 30. maja, v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. O zadnji knjigi tržaškega pisatelja Alojza Rebule «V Sibilinem vetru* bo govoril tajnik Slovenske matice iz Ljubljane, dr. Franc« Bernik. Nastopil bo tudi moški pevski zbor društva «Oton Župančič* iz Štandreža, pod vodstvom pevovodje Franca Lupina. Fotografska razstava v dvorani Petrarca V dvorani bivšega Trgovskega doma v Gorici (Petrarca) so v nedeljo otvorili tretjo fotografsko razstavo «Citta di Gorizia*, ki je bila organizirana v državnem merilu po ENAL iz Gorice, ob sodelovanju občinske uprave in EPT. Ob otvoritvi sta govorila Arduino Al-tran v imenu fotografov in odbornik Agati v imenu občinske uprave ter ravnatelj ENAL Visintini. Prvo nagrado je ocenjevalna komisija prisodila Ginu Marassiju iz Genove za njegovo delo «Mati u-morjenega* drugo nagrado je prejel Enzo Agnelli iz Albe za posnetek «Poslednji portret*. Razstava bo za občinstvo odprta do 5. junija. Slikarski ex-tempore v nedeljo na Dobrovem V okviru proslave 100-letnice slovenskega tabora v Brdih, ki bo v nedeljo, 1. junija na Dobrovem, bodo priredili tam tudi slikarski ex-tempore, ki naj bi postal tradicionalen. K udeležbi vabijo organizatorji tudi slikarje z Goriškega, se pravi z naše strani meje. Z delom bodo pričeli v soboto, 31. maja. Platna bodo označili na šoli na Dobrovem med 8. in 12. uro. Pripravljene so tri nagrade in sicer: prva 1.500 Ndin, druga 1.000 Ndin in tretja 500. Popoldne bodo napravljene slike razstavili v šoli na Dobrovem. Kdor se želi udeležiti tekmovanj naj to sporoči čimprej na 2KPO (Zveza kulturno prosvetnih organizacij) v Novi Gorici. Štipendije za trgovsko prakso v inozemstvu Občinska uprava v Gorici sporoča, da so z, odlokom ministra za trgovino od 8. februarja letos razpisali natečaj z dokumenti in izpiti za dodelitev 25 štipendij aa trgovsko prakso v inozemstvu. O-menjeni odlok je bil objavljen v uradnem listu št. 79 od 27. marca 1969. iimittimmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiimiiiiimiiimiiiiiiiiniminiiiiiimutMtiiiimiiiiiiiiniii SEJA JE BILA V SOBOTO IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Po trčenju na avto zavozil na I IVIv v križišču pločnik Na strehi avta je pozabila torbico Ko se je 31-letna uradnica Illu-minata Ruffino por. Chiapparino iz Ul. Damiano Chiesa 13 v nedeljo popoldne vrnila z možem domov, je presenečena opazila, da nima več torbice. Tedaj se je spomnila, ^rovno^pogSdboTn'si šTprav več torbice Tedaj se je spommla Prebral tisti njen posebni da je torbico položila na streho Dva lažje ranjena v cirkusu Orfei ■ Otrok je padel po stopnicah Prejšnji večer se je pripetila na Travniku v Gorici avtomobilska nesreča, pri kateri so po trčenju dveh avtomobilov podrli še neko žensko na pločniku. Kočni rezultat so bili trije ranjeni, ki se zdravijo v splošni bolnišnici v Gorici. Iz Raštela je prihajal s svojim avtom 21-letni Donato Leonardi iz Trsta, v smeri proti Ul. Carducci. Z njim je bila tudi 17-letna Lore-dana Zanin iz Gorice Ul. Friuli. Na križišču z Ul. Bombi pa je trčil z avtom, ki ga je vozil iz Ul. Mameli 34 letni Bruno Della Pria, iz Gorice Drevored XX. septembra. Po trčenju .j« avto De1 la Prie vrglo na bližnji pločnik, kjer je podrl 66-letno upokojenko Štefanijo Bremez iz Ul. Raštel. Vse štiri so odpeljali v bolnišnico, kjer so Della Prio pridržali za 10 dni na zdravljenju: Bremčeva, ki so ji nudili prvo pomoč bo okrevala v 7 dneh in Zaninova pa v 5 dneh. Precejšnjo škodo sta utrpela oba avtomobila. Tudi v cirkusu Orfei se je pri prvi predstavi v soboto zvečer pripetila nesreča, pri kateri sta bili lažje ranjeni dve osebi. Ko so se precej številni obiskovalci o-krog 1 ure po polnoči usuli proti izhodu, se je odtrgala neka deska z ogrodja ter zadela nekaj obiskovalcev, katerim so takoj nudili prvo pomoč v bolnišnici. Na srečo je šlo le za lahke poškodbe in bosta oba poškodovanca, 28-!etni Mario Chinese in 25-letna Nella Comar oba iz Gorice okrevala v nekaj dneh. V nedeljo zvečer nekaj po 18. uri pa so pridržali za 10 dni na zdravljenju v bolnišnici 3-letnega otroka Klavdija Kistančiča iz Šlo-vrenca, ki je malo prej padel doma po stopnicah ter se pri tem udaril na lobanju in ranil na levem sencu. Dino Roner predsednik pripravljalnega odbora ga doma, kjer je spet stopil pred mikrofon predsednik odbora za proslavo Dino Roner (Ronerju moramo čestitati za uspele prireditve, saj je vse lepo teklo po začrtam poti), ki je tudi ob tej priliki ponovil svoje misli ob tem proslavljanju. Za njim je spregovoril predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete prof. Kazimir Humar, ki je dejal:. «Ko obhajate, dragi Štandrežci, svoj domači praznik, stoletnico svoje čitalnice, ne pozabimo, da pomeni to sto let kulturnega in- narodnega dela ,v vaši vasi. V teh sto letih je Štandrež iz mirne kmečke občine postal moderno predmestje Gorice, predmestje, v katero sta začela vdirati industrija in moderna obrt. Tam, kjer so še nedavno rastli šparglji in ste pridelovali krompir, je vedno več industrijskih objektov. In napovedujejo, da bo šel ta razvoj svojo neizprosno pot naprej. Vendar to ni samo vaš problem, to je problem, ki zajema celotno goriško okolico in s tem vso našo manjšino na Goriškem. Industrijski razvoj polaga namreč na našo generacijo in do še bolj polagal na prihodnje generacije vprašanje obstoja in razvoja naše narodne manjšine. Potreb no je, da o tem vprašanju razmišljamo in da mu iščemo ustreznih rešitev zato, da nove tovarne, ki odjedajo polje in njive, ne odtujijo naših ljudi njihovemu rodu in jeziku. V preteklosti so vaši dedje iskali rešitev v kulturnem in prosvetnem delu, ki je prinašalo omiko v vas in z omiko tudi narodno zavest. Tudi vi ste pravilno spoznali, da kulturno in prosvetno delo še vedno ni izgubilo na vred nosti in pomenu. Zaradi tega ste, kakor hitro so razmere dopustile, to delo obnovili in ga zlasti v zadnjih letih še bolj razširili. Današ nji jubilej naj bi to zanimanje še povečal in mu dal novega zagona. Kulturni delavci iz mesta in iz okoliških vasi, zbrani v Zvezi slovenske katoliške prosvete, vam k temu čestitamo in iskreno želimo, da bi ne odstopili od lepo zastavljenega dela, temveč da bi složno, z roko v roki, stali tu na zadnjem hroniku slovenske zemlje in čuvali Upravne zadeve na seji pokrajinskega sveta V petek bo debata o letošnjem proračunu, ki izkazuje velik deficit Kot smo že poročali, so imeli pokrajinski svetovalci v soboto sejo, na kateri je odbornik za finance Perissin prebral poročilo o letošnjem proračunu, ki izkazuje letos primanjkljaj, ki je višji od lanskega, in za katerega zahteva odbor pomoč s strani države ali pa s strani deželne uprave. O tem problemu se bomo še povrnili, kajti v petek bo ponovna seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali z debato o proračunu. V nadaljevanju seje so svetovalci potrdili sklepe o načrtih za razne turistične ceste, ki jih je nujno odobril odbor. Dalja, so odobrili prispevek 300.000 lir odboru stavkajočih elektrovarilcev v Tržiču, kot je bilo svojčas obljubljeno. Odbornik za fingnce Perissin je še poročal o razdelitvi podpor nekaterim socialnim to kulturnim u-sta novam. Zaradi znane zadeve o cesti Go-rica-Sovodnje pri Štandrežu je od-.bomik Dissette predlagal povečanje vsote, ki je potrebna za gradnjo te ceste. Na predlog odbornika Waltritscha so odobrili raztegnitev ugodnosti, ki jih uživajo državni uslužbenci, tudi na uslužbence pokrajinske u-prave. Začenši s 1. januarjem t.l. bodo ti dobili po 8.000 lir mesečnega poviška na plačo. Prav tako so svetovalci odobrili vključitev v sezname stalnih nameščencev vseh tistih nestalnih uslužbencev, ki so bili vzeti v službo do 31. decembra 1966. V državno konzulto pokrajinskih uprav so izvolili svetovalce Ma-corattija (PSI)), Cosanija (KD) in Menichina (KPI), v deželno komisijo za strokovno formiranje delavcev pa Colauttija (KD). Mednarodni šahovski brzoturnir v Gorici V nedeljo je bilo v kavarni Garibaldi v Gorici tekmovanje v šahovskem brzotumirju, ki ga je organiziralo šahovsko društvo iz Gorice. Tekmovarije je prav lepo uspelo, saj se ga je udeležilo kar 15 društev in od tega 8 z druge strani meje, dalje iz Trsta, Gorice in Fogliana s 75 šahisti. Tekmovanje je bilo po ekipah in pr\»o mesto s 44 in pol točami je doseglo šahovsko društvo iz Trsta A; na rirug^m me°hi so šahi- sti iz Idrije, ki so nanizali 40 točk: sledijo šahisti iz Kopra s 37 in pol točkami; šahisti iz Postojne s 36; šahisti iz Anhovega s 35 in goriški šahovski krožek iz Goric« s 34 točkami. Nova Gorica je nastopila z dvema ekipama in jf ekipa A dosegla 30, ekipa B pa 13 točk. CORSO. 17.30: «La forza mvisibllej, G. Hamilton in S. Pleshett. Ameriški kinemaskope v barvah. VERDI. Ob 21. uri gledališka predstava s Peppinom De Filippom. MODERNISSIMO. 17.00: «La pelle brucia«, S. Davis in F. Sinatra. Ameriški kinemaskopski film. V1TTORIA. 17.15 sTherese and Isa-belle«, E. Person in A. Gael; fran coski kinemaskopski film, mladi ni pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «11 piti grande colpo della malavita americana«. G. Nadir in S. Solari. Ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Un bellissimo novembre». Gina Lollobrigida ii Lawrence. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «La ruota d scorta della signora Blossom«, S Mac Laine. PRINCIPE. 17.30: «Cimitero senca croci», M. Mercier In R. Hoseeln Barvni film. /Vorvj (,nrira Soča (Nova Gorica): «Tetka Zita», ameriški barvni film — Ob IS. in 20.15. Svoboda (Šempeter): ((Deklica kot morje«, Francoski barvni hlm — Ob 18. in 20.15. Deskle: Danes zaprto. Prvačina: Danes zaprto. Šempas: «Dr. Syn ali strašilo«, angleški barvni film — Ob 20. Kanal: Danes zaprto. DE2UKNG LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Soranzo, Verdijev borzo 57. tel. 28-79. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «Rlsraondo», Ul. Toti, tel. 72-701. 5 PROSLAVE 25-LETNICE ITALIJANSKE UNIJE ZA ISTRO IN REKO PREGLED VAŠKEGA UPRAVNEGA IN PROSVETNEGA DELOVANJA Kardelj: Narodne manjšine so lahko faktor prijateljstva med državami Razstava o dosedanjem delu italijanske manjšine v Istri - Slavnostna seja vodstva - Mogočno zborovanje desettisočev ljudi v Umagu - Nastop ital. zborov (Nadaljevanje s 1. strani) in druge vrste. Prav oni so namreč — eni in drugi — edina stvarna notranja nevarnost za dosledno uveljavljanje resničnega internaciona-lističnega, to se pravi demokratičnega in humanističnega koncepta naše revolucije. S tem pa predstavljajo nevarnost za pravice, svobodo in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije. Nikakor ni naključje, da se ti ljudje zelo mnogo ukvarjajo z dozdevnimi nevarnostmi, ki da groze enemu ali drugemu narodu Jugoslavije s strani drugih jugoslovanskih narodov, vtem ko «ne vidijo* ali «naključno» pozabljajo omeniti, da vse narode in narodnost^ Jugoslavije enako in dejansko ogrožajo določene imperialistične in hegemonistične težnje v svetovni sodobni politiki in obstoječem razmerju sil v svetu. Edvard Kardelj je nato prikazal, kdo se dejansko krije za nacionalizmom in kdo za demago-škim ultra radikalizmom, nato je rekel, da narod, ki ne bi bil sposoben postaviti se po robu takim notranjim pritiskom, ki bi torej ne bil sposoben zgraditi si mostov prijateljstva do drugih narodov, posebno do tistih, s katerimi živi v stiku, tak narod bi ne bil sposoben niti braniti svojo lastno svo- bodo, svoj lastni obstoj. Pri tem pa je treba vendarle upoštevati dejstvo, da se čuti v svetu pritisk imperializma in hegemonizma, praktično posledice blokovske razcepljenosti sveta, kar je velika o-vira za bolj sproščeni razvoj mednarodnih odnosov. Imperialistični in hegemonistični pritisk, je rekel Kardelj, morejo narodom, ki se borijo za boljše odnose, zadati tudi udarce in poraze, morejo privesti tudi do omahovanja, toda volja narodov do neodvisnosti in do svobode je neuničljiva. Ko je nato Kardelj spregovoril o tem, kako je za enakopravne odnose med narodi odločilen nadaljnji razvoj samoupravljanja, je poudaril, da so tudi ljudje Istre in Slovenskega primorja v preteklih letih razvijali ta najvplivnejši demokratični mehanizem — socialistično samoupravljanje in da se je treba prav krepitvi samoupravnega sistema zahvaliti za rešitev marsikaterega vprašanja, ki je zaviralo razvoj mednacionalnih odnosov. Edvard Kardelj je poudaril, kako je kljub vsem težavam končno vendarle zmagalo ozračje borbenega bratstva med delovnimi ljudmi Istre in Slovenskega primorja. Italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji je v soboto in nede- Na slavju, ki so ga v nedeljo pripravili v Križu ob preimenovanju svoje šole po kriškem slikarju Albertu Sirku, so sodelovali: otroški zbor domače osnovne šole, mešani zbor domače nižje srednje šole, moški zbor domačega prosvetnega društva «Vesna» kriški mladi godbeniki mešani cerkveni pevski zbor ljo zares dostojno proslavila 25-letnico svoje množične organizacije — Italijanske unije za Istro in Reko. Velika razstava slik, dokumentov in črtežev v Domu kulture o dejavnosti italijanske skupnosti od časov vojne in odpora do danes, svečana seja razširjenega vodstva unije in podelitev odlikovanj, s katerimi je predsednik Tito nagradil nekaj italijanskih organizacij, ustanov in posameznikov za njihove napore in uspehe v dosedanjem javnem, kulturnem in socialnem delovanju, pevski nastopi združenih italijanskih pevskih zborov in godb in, končno, veliko zborovanje, ki je bilo v nedeljo v opoldanskih urah na Trgu 1. maja sredi Umaga in katerega se je udeležilo okoli 30 tisoč ljudi, so glavne točke obsežnih manifestacij, ki so bile pripravljene za počastitev dneva, ko je bila v majhni vasici blizu Lahinja pred 25 leti ustanovljena organizacija antifašistično usmerjenih Italijanov Istre in Reke, organizacija, ki si je nadela nalogo pritegniti v svoje vrste vse tiste Italijane, ki niso hoteli imeti nič skupnega z vso tisto preteklostjo, ki je do tedaj ločevala italijanski del prebivalstva od hrvatskega in slovenskega. Izredno velik poudarek temu slavju je dala tudi navzočnost na proslavah cele vrste predstavnikov in predstavništev jugoslovanskih oblastvenih organov in množični organizacij. Poleg člana sveta federacije Edvarda Kardelja, ki je imel na proslavi govor, ki ga objavljamo v začetku, so se proslave udeležili člani predsedništva zvezne konference SZBLJ Puniša Perovič in Neda Krmpotič, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Ante Dmdič, podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Jože Brilej, član izvršnega sveta SR Slovenije Bojan Lubej, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. France Hočevar, predsednik republiške konference SZDLS Janez Vipotnik, nadalje podpredsednik Sabora SR Hrvatske Maks Bače, namestnik tajnika izvršnega komiteja ZK SRH dr. Dušan Dra-gosavac, podpredsednik izvršnega sveta SR Hrvatske inž. Boris Ba-krač, tajnik republiške konference SZDLH Anton Krajnovič, načelnik drf a*m#gjp šfeBreta riata za zunanje zadeve Nikola Mandič, tajnik istega sekretariata Zvonko Perišič in številni drugi funkcionarji, nadalje predsedniki občinskih svetov vseh istrskih občin in občin slovenske obalne Istre. Na proslavi smo nadalje videli tudi številne druge jugoslovanske javne in kulturne delavce, med katerimi n.pr. Toneta Fajfarja, Majdo Bojčevo, dr. Sve-tozara Poliča, Ivana Renka, istrska prvoborca Stipa in Ljuba Drn-diča in mnoge druge. Z našega področja so se svečanosti med drugimi udeležili predstavnika SKGZ njen tajnik Bogo Samsa in član predsedstva Boris Race, predstavniki KPI in sicer Silvano Bacicchi, Mario Colli in Ar-turo Calabria, Branko Pahor za PSI, Eugenio Laurenti za ANPI. Nadalje smo videli na svečanosti predstavništvo tržaške ljudske univerze, jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu inž. Marjana Tepino in italijanskega generalnega konzula v Kopru dr. Maria A-lessija, dolinskega župana in deželnega svetovalca KPI Dušana Lo-vriho, nabrežinskega župana Draga Legiša in mnoge mnoge druge. Tržaški župan inž. Marcello Spac-cini, predsednik deželnega odbora Alfredo Berzanti in pokrajinski odbor krščanske demokracije pa so zborovalcem poslali brzojavne čestitke. Slavje se je začelo v soboto z otvoritvijo razstave, nakar je bila v prostorih hotela -»Adriatic* slavnostna seja, v nedeljo zjutraj pa so se ob zvokih godb na pihala začeli že zgodaj zbirati na glavnem trgu v Umagu ljudje, ki so prihajali z osebnimi avtomobili in avtobusi iz vseh krajev Istrskega polotoka. Samo ob sebi se razume, da je prišlo na slavje v to lepo in prijazno istrsko mestece največ Italijanov iz vseh istrskih središč, toda z njimi je prišlo na slavje tudi veliko istrskih Hrvatov in Slovencev. Umag je zadobil zares svečano podobo. Vse mesto je bilo v cvetju in povsod so plapolale poleg rdečih zastav tudi nacionalne trobojnice. Iz zvočnikov je odmevala glasba, po ulicah mestnega središča pa so se vile množice ljudi, ki so se okoli 11. ure zbrale na velikem trgu. Svečanost se je začela z «Internacionalo2>, ki jo je zapelo okoli 250 pevcev italijanskih pevskih zborov ob spremljavi godbe na pihala. Nato je množico in goste pozdravil predsednik Italijanske unije prof. Antonio Borme, ki je orisal vlogo in pomen Italijanske unije za borbo za nove odnose med italijanskim in slovenskim ter hr-vatskim življem v Istri, za bratstvo med narodi. Hkrati pa je tudi podčrtal, da «današnji dan je zgodovinski dan za italijansko skupnost* v Jugoslaviji. Po kratkem nagovoru prof. Bor-meja je zborovalcem voščil dobrodošlico in čestital k prazniku predsednik občinske skupščine Umag Jure Makovac. Oba govora, podobno kot vse napovedi in pozdravi so bili v vseh treh jezikih, v italijanščini, hrvaščini in slovenščini. Ob koncu zborovanja so združeni pevski zbori, ob spremljavi godbe jugoslovanske vojne mornarice, za- peli nekaj pesmi, predsedniku Titu pa so zborovalci poslali poslanico, v kateri mu zagotavljajo, da bo Italijanska unija nadaljevala pot, ki jo je ubrala že pred 25 leti in da italijansko skupnost v Jugoslaviji vidi v izboljšanih odnosih med Italijo in Jugoslavijo možnost, da se vključi v konstruktiven dvogovor med obema državama v njunih naporih za mir v tem delu Evrope in na svetu. Ko se je veliko zborovanje na Trgu 1. maja končalo, so se množice ponovno vsule na ulice in si poiskale prostor po javnih lokalih tega tipičnega istrskega turističnega mesteca, ki je kljub svoji gostinski zmogljivosti tokrat postalo pretesno, da bi sprejelo vse domače ljudi in goste. Življenje v Štandrežu leta 1901 Kulturno življenje je bilo precej živahno - V isti dvorani sta nastopali obe prosvetni društvi - Nevšeeno odkritje v pekarni Liberalno «Bralno in pevsko društvo Št. Andrež» je bilo zelo delavno, prirejalo je veselice, u-pravljalo je knjižnico; pevski zbor, ki ga je vodil naš znani pevovodja Emil Komel, je sodeloval tudi na prireditvah drugih liberalnih društev v Gorici in okolici. Marca je imelo društvo občni zbor. Poročilo pravi, aa je bilo prisotnih precej članov. Za predsednika je bil izvoljen Josip Budal, za podpredsednika Anton Nanut, za tajnika Anton Tabaj, za blagajnika Izidor Nanut, za pevovodjo glasbenik Emil Komel, za namestnika pa Matija Plesničar. V odboru so bili še Ivan Boštjančič, Anton Reščič, Anton Marušič, Peter Briško, Andrej Nanut. Samo znana štandreška imena torej in današnji bralci bodo brez dvoma v njih spoznali svoje prednike. Morda je še kdo izmed teh živ. Na drugi strani pa je bilo «Pev-sko-tamburaško društvo Št. Andr ež», ki je delovalo pod okriljem župana s privoljenjem žup- iiimiiiuiiiniiiiiiiimimiiiiiiiiiiitiimmiiiiimiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHUiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Dominko in Komel Stene balkonske dvorane Kulturnega doma so spet zacvetele s slikami razstave, ki naj bo nekakšna nagrada za kulturno zanimanje obiskovalcev. So to olja Milovoja Dominka in Silvestra Komela, ki sta sredi preteklega desetletja dovršila akademijo v Ljubljani. Tam je prvi profesor likovne vzgoje, drugi pa vrši isto službo v Šempetru blizu rojstne Gorice, kjer sta nedavno z uspehom razstavljala v Pro Loco. Tržaška razstava preseneča po kakovostni izbiri del. Na glavni steni se razvršča strogo enotna vrsta Komelovih olj toplo žarečih barv, ob straneh pa živopisnost oblik in barv Dominkovih del, domiselno zbranih v idejno za-ključenost, ki jo slikar imenuje uigra s smrtjo». Ta se pričenja s sliko «Vseh mrtvih dan», končuje pa, oziroma povrača se v začarani krog, z značilnim delom «šah-mat», to je, smrt, poslednja pozemska postaja človeka, ki čeprav, kot v slikah Ikarusa, Kristusa in Don Kihota, stremi za višjimi večnostnimi vrednotami duha, ostaja pa vendar le kratkotrajen življenjski pojav. Minljivost tega Dominko išče najraje v ribah, katerih hitro razkrajanje po-nazoruje v sliki izstopajoče okostje. Odličnost Dominkovega slikarstva ekspresionistične razkrojeno-sti je torej miselno pogojena. U-spe pa povsod, brez širše resničnosti, dramatično stopnjevati točnost vsebine do sprostitve močne emocije pri gledalcih. Povsem drugačna je Komelova likovnost. Poteka tu ravno kot široka reka ožarjena od silnega požara. Barve ognja, ki vse prečiščuje, so prva značilnost teh olj skupnega naziva Metamorfoza Krasa». Ne glede na različnost njih neobičajnega poimenovanja, se nam ta olja, gledana od daleč, kažejo kot res lepi izrezi pokrajin v žarečem zatonu dneva ali odsevih gozdnega požara. Sele korak ali dva pred njimi se v naše začudenje, njih snovni videz spremeni nenadoma v duhovni obraz kraja. So kot izginjajoči prividi, za katerimi zaman hitimo, ostaja pa njih lepota v naši duši. Komel izpričuje neoporečno dovršenost slikanja v odločni jasnosti sicer mrzlično krepkih potez, s katerimi pa mimo vsake vsakdanje podrobnosti ume ohraniti verjetnostni videz prostora bodisi v kraški značilnosti kamnolomov ali zidanih naselij, v razgibanosti rastlinstva ali skal, kot je opazno v podobah «Kraška paleta», «Umirjeni kraj», «Prekomerna rast» in «Tektonika 11». Silvester Komel je vsekakor slikar, ki ve, kaj hoče in zato bo verjetno v bodoče zarisal še vidnejšo razo v našem slikarstvu. Renarjeva tenkočutnost Na sedežu združenja italijanskih šolnikov dežele v Ulici Ugo Polotilo 5, razstavlja Angelo Renar lepo zbirko svojih risb v črnobe-lem, s kakršnimi se nam je uspešno predstavil že- na nekaterih razstavah. Za vse trpeče izredno tenkočutni slikar občuti tragedijo nebogljenega brezmočja, lastno starim ljudem, tudi v starih stavbah mesta in okolice, ki se umikajo in izginjajo pod navalom toka novih časov. V razpoke starinskih zidov ume Renar vdahniti trepetanje gub starčevskih obrazov, v oslepele počene šipe trhlih oken pa ugasli pogled njih oči. Pred nami se vrste slikoviti kotički, ozke mračne uličice starega tržaškega mesta, v katerih se tišče druga ob drugi propadajoče stavbe, kot vzajemno podpirajoče se prababice, pa tudi stare kmečke hiše, ki so še ostale po pozidanih predmestjih Rojana, Kjadina in drugod. Da neki slikar uspe v risbah pričarali varljivi utrip življenja v teh odmrlih kamnitih ožil jih mesta, ga mora pač ljubiti. To veliko ljubezen pa je Renar dokazal s svojim povratkom iz Avstralije, odkoder ga je prigna o domotožje, kljub dejstvu, da si je v Sidnegu z odlično dovršenim triletnim študijem na tamkajšnji šoli za umetnost, tako rekoč pridobil domovinsko pravico. V sebi prisvojeno angleško resnicoljubnost točnega podajanja motiva, opažamo sedaj v teh zgodovinsko pomembnih razgledih mesta, z vložki onih iz Bazovice in Milj. In prav zato menimo, da ne bi mogel nihče drug napisati boljše spremne besede v katalog razstave, kot jo je napisal prof. Silvio Rutteri, znani proučevalec preteklosti Trsta in nekdanji ravnatelj muzeja Revoltella, v katere šoli risanja je Angelo Renar pričel svojo umetniško pot. MILKO BAMBIČ nika in ki je prirejalo lastne prireditve, sodelovalo na prireditvah drugih društev in tudi na banketih, kot smo že zgoraj omenili. Kulturno življenje v vasi je bilo precej živahno in to je tudi razumljivo, saj sta si društvi delali neko določeno konkurenco. Prvo prireditev v letu 190? je organiziralo «pevsko - tamburaško društvo* v nedeljo 13. januarja v dvorani Petra Lutmana. Prireditev se je pričela ob pol štirih popoldne. Kulturni spored veselice je bil naslednji; Brož «Slava Slovencem*, koračnica, tamburanje; Ze-ga »Kraljevič Marko*, pel je moški zbor društva; šaljivi prizor «Kmet in fotograf*; Brož «Na valovih Jadranskega morja*, valček, tamburanje; Flajšman «Jadranska poskočnica*, petje s spremljeva-njem tamburašev; igra «Krčmar pri zvitem rogu*; «Spomin na Ptuj*, koračnica, tamburanje; šaljivi prizor «Pred sodnikom*; nastop tamburašev v ciganski obleki. Po sporedu se je pričel ples. Katoliško usmerjeno društvo je priredilo poleg kulturnega sporeda tudi ples, kljub temu, da je bil domači župnik odločno proti taki obliki zabave. Že na novega leta dan, ker je vedel da se v vasi pripravljajo običajni plesi, je s prižnice napadel vesence s plesom in njih prireditelje. Po besedah «Soče» z dne 17. januarja je župnik na novega leta dan »klical sramoto tistim, ki so jih dovolili in priredili. To je šlo na naslov župana in društva. No, veselice v Št. Andrežu so res lepe, in društveni plesi so vse kaj drugega kot javni plesi. Namesto da zabavlja v cerkvi, naj pride rajši pogledat na kako veselico; potem najbrž preneha z zabavljanjem. Kljub «voščilu» pa se bodo vršile dostojne veselice v Št. Andrežu tudi v bodoče.* V isti dvorani je 27. januarja, torej dan po izvolitvi župana, «bralno in pevsko društvo* priredilo svoj predpustni ples, ki je zelo uspel. Igral je vojaški orkester. Dva tedna pozneje, 9. februarja, je bil na vrsti predpustni plesni venček «pevsko-tamburaškega društva*. Tudi ta prireditev je bila v Lutmanovi dvorani, ki je služila vsem vaškim prireditvam brez razlike. Ob tej priliki je glasbo izvajal tamburaški zbor, vmes pa so pele članice ženskega pevskega zbora. Smo že omenili, da je imelo liberalno «bra’no in pevsko društvo* svojo knjižnico, ki jo je večalo skladno s svojimi možnostmi in z darovi, ki so prihajali ob raznih prilikah. V časopisu smo zasledili vest, da so denar za štandre-ško knjižnico zbrali nekega dne v veseli družbi v Kuzminovi gostilni v Rubijah. Prisotni so zbrali 5,60 krone, družbi se ie pozneje pridružil liberalni veljak Pavletič iz Gabrij, ki je iz lastnega žepa primaknil še 10 kron. PROSLAVA 10-LETNICE «BRALNEGA IN PEVSKEGA DRUŠTVA* «Bralno in pevsko društvo* _ je nameravalo prirediti na binkoštni ponedeljek veliko veselico na dvorišču gostilne Karla Turrija. Na tej veselici bi proslavili deseto obletnico ustanovitve društva in prvo obletnico razvitja društvene zastave. Prireditev so morali odložiti. ker ni hotel župan dati za ta dan dovoljenja, bila je zato naslednjo nedeljo, 26. maja in dosegla velik uspeh, saj so na njej sodelovale umetniške skupine iz raznih krajev. Izvajali so sledeči program: Bort «Oj planine*, pel je mešani zbor bralnega in pevskega društva*; sledil je govor domačina Alojzija Brajnika, ki je orisal zgodovino in delovanje društva (kaj bi dali, da bi danes dobili v roke ta govor!); moški zbor društva «Nada» iz Sovodenj je zapel Adamičevo »Naša zastava*, «tamburaško-pev-sko društvo* iz Štandreža pa je izvedlo Brožovo «Na valovih jadranskega morja*; nastopil je še moški zbor «Slovenske čitalnice* iz Solkana z Zajčevo »Zrinski*, za njim pa še moški zbor «brainega in podpornega društva* v Gorici s Hudovernikovo «Prešernu». Kome-lovo «Noč na blejskem jezeru* je zapel moški zbor «bralnega in pevskega društva Št. Andrež*, nato pa so nastopili pevci in igralci društva «Nada» iz Sovodenj s spevoigro «Zanikerna triperesna deteljica*. Vmes je vojaška godba igrala poskočne in koračnice. Po kulturnem sporedu je bil ples, igrala je vojaška godba. Ljudje so seveda zahtevali največ valčke in polke. Prireditev je uspela nad vsa pričakovanja in nekaj dni pozneje se je odbor »bralnega in pevskega društva* v «Soči* zahvalil vsem, ki šo na katerikoli način sodelovali na prireditvi. Odbor se je zahvalil tudi dr. Tumi za preplačilo 2 kron pri vstopi ^ Naj povemo zaradi zanimivosti^ primerjave še cene vstopnine-deži prve vrste za veselično P .. ditev so veljali 1 krono, s 2. vrste pa 50 vinarjev. Za v k plesu pa so društveniki P*ac, po 1 krono, nečlani pa P° kroni. ^ Naslednja prireditev je **da , junija v dvorani Petra Lutrna ■ Tokrat je bilo na vrsti ''ta*11***1” ško in pevsko društvo*, ki J* prireditev povabilo še neka druge tamburaške skupine 'z lice. Tudi ta prireditev je uspeh. unuuju ..v.,,..,.., . m „l,p. bila v režiji «bralnega in Pe*Vjj ga društva* v Lutmanovi <*v ^ 24. novembra. Tudi tokrat J ^ spored kvaliteten in na P°^reCej sko prireditev je in na . prihitelo P1,1 ljudi tudi iz Gorice in drugjhjL jev. Spored veselice: Kon*j «Naša zvezda* je zapel arul n s moški zbor, isti zbor, pevkami, je nato zapel se lovo «Pobratimijo». MARKO VVALTRIT®08 (Konec jutri) TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Trobentač Davis; 12.00 Pod farnim zvonom; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Klarinetist G. Brezigar; 19.10 B. Magajna, Legenda o prevzetnem zidarju; 19.25 Gersh-vvinovi motivi; 19.45 Oktet »Planika*; 20.00 Šport; 20.35 De Ban-field: »Ljubezensko pismo lorda Byrona»; 21.50 Godalni ansambel; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Juke box; 13.45 Radijska priredba; 14.25 Koncert. KOPER 6.30, 7 30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Operna glasba: 8.30 Popevke; 10.00 Polke in valčki; 10.15 Orkester; 10.45 Znane popevke; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Jugoslavija v svetu; 14.00 Za mlade poslušalce; 15.30 Popevke; 16.40 Ital. narodne; 17.00 Tretja stran; 17.15 Poje B. Goldsboro; 17.30 Duo Viezzoli-Kostoris; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Stare pesmi; 22.10 Orkester NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.35 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Anna Moffo; 12.05 Kon- T0REK, 27. MAJA 1969 trapunkt; 13.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 17.05 Program za mladino; 19.13 Roman; 20.15 Wagner: »Somrak bogov*; 22.00 Glasbena fantazija. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.55 Brez naslova; 14.00 Juke box; 15.18 Sopranistka Licia Falcone; od 15.35 do 16.45 Giro dTtalia; 17.10 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Ping pong; 20.11 Glasbeni kvizi; 21.20 Roman; 22.15 Plošča za poletje. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Koncert za orgle; 12.20 Operna glasba; 13.00 Mozart, Salieri, Beethoven; 14.00 Ital. sodobna glasba: 15.30 Simf. koncert; 17.20 Angleščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 21.00 Glasba izven programa. FILOD1FUZIJA 8.40 Straussove skladbe; 9.20 Polifonia; 9.45 Plošče; 10.05 Boc-cherini; 11.45 Veliki interpreti; 12.30 Iz Beethovnove opere «Sam son in Dalila*. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Pesnik G. Vitez; 9.25 »Morda vam bo všeč*; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Tenorist Jan Peerce; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. na rodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih. 14.25 Lahka glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. orkester RTV; 18.00 Aktual nosti; .'8.15 V torek na svidenje!; 18.45 Družba in čas, 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Rafko Irgolič; 20.00 B. Behan: «Vrtna zabava*; 20.50 Znani napevi; 21.15 Deset glasov; 22.15 Jugoslovanska glas ba; 23.05 Iz Plutarha: 23.15 Plesni orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kitajska civilizacija; 13.00 slikanice; 13.30 Dnevnik; 15.45 Giro dTtalia; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spo red za mladino; 18.45 Nabožna od daja; 19.15 Najdaljša leta; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Cuocolov proces; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Nemščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Od Masaryka do Dubčka; 22.15 Plošča za poletje. JUG TELEVIZIJA 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.45 Risanka; 18.00 Lutkovna oddaja; 18.20 Po sledeh napredka; 18.40 Plošča za Evropo; 19.05 športna oddaja; 19.50 Cikcak: 20.30 3-2—1; 20 35 Brovvningova verzija — film; 22.05 Veliki mojstri: Beethoven, ob koncu poročila. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMmiiiiiiiiiHiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii|1 Moretti d Oro 1969 Letošnjih nagrad «Moretti d’oro», ki so bile svečano po^jfggjj so bili deležni (kot smo _v..?s^e{jfcof soboto na videmskem gradu, _____________________ .____ ____ poročali); Giuseppe Francescato za esejistiko, Zoran Mušič za no umetnost in Giovanni Arpino za literaturo. Naj jih na kratko r stavimo: GIUSEPPE FRANCESCATO se je rodil 19. sept. 1922 v Vidmu. Univerzo je dokončal v Padovi 1. 1945, nato pa je dosegel še izpopolnitveno diplomo v glo-tologiji in doktorat, v filozofiji. Svoje lingvistične študije je nadaljeval v ZDA (1951—52), na Danskem (1953—54) in v Avstriji (1955). 1956 je poučeval italijanščino na italijanski univerzi za tujce v Perugii, nato pa je bil dodeljen italijanskemu kulturnemu inštitutu na Nizozemskem. Poučeval je na univerzi v Leidu, Utrechtu in Amsterdamu. 1967 je kot drugi Italijan dosegel katedro za splošno lingvistiko. Je član številnih italijanskih in tujih akademskih znanstvenih druženj. Mnogo let svojega dela je posvetil proučevanju furlanščine. L. 1966 je izdal zbirko «Furlanska dialektologija*. Ko je bil 1963 in 1966 gost romunske akademije znanosti je raziskoval jezik fur lanskih kolonij v Romuniji. Giuseppe Francescato ZORAN MUŠIČ se je rodil 1. 1909 pa mu je po Gorici- rodu L sSjgf v goriških Brdih. Likovno0"' * rmjo je obiskoval v Madridu, dolga leta pa J? v Dalmaciji^ na Korčuli- *^j v naP5 je prišel v Italijo in se nas Benetkah. L. 1943 so ga , odpeljali v N,emčijo v pOi-od koder se je vrnil ob os tvi ponovno v Benetke- ,(°' ir je skupno z Mascherimje* rgs Corporo prejel nagrado r vCir in se tudi preselil v Par*2'stud*0 dar je v Bent.tkah ohrani* ^ in se tudi redno vrača v L. 1956 je prejel grafično pi do beneškega bienala, *■ cLfič**1 nagrado na mednarodni ji razstavi v Ljubljani. L- V prejel nagrado UNESCO " s\#r r.eškem bienalu. Redno - pa-lja v »Ga lerie de France’ se Zoran Mušič GIOVANNI ARPINO se je rodil 1. 1927 v Pulju, vendar je bilo to le slučajno, saj je po starših iz Piemonta, kjer tudi živi med Brero in Turinom Diplomiral je l 1951 v Turinu iz leposlovja in filozofije. Doslej je objavil že šest romanov: «Gli anni del giudizio* 1958, «La suora gio-vane* 1953, «Un delitto d’onore» 1961, <;Una nuvola d'ira» 1962, «L’omora delle colline* 1964, «Una anima persa* 1966, «11 buio e il miele* 1969 ter zbirki «La bab-buina e altre storie* 1967 in «27 racconti* 1968. L. 1957 je objavil tudi zbirko pesmi «11 prezzo del-l’oro». Je človek širokih kulturnih obzorij, sodeluje tudi pri raznih listih, kot «Mondo», «Europeo» in sedaj pri «Stampi». Veliko se posveča mladinski literaturi, kar dokazujejo njegova tri mladinska dela «Rafe e Micropiede, «Le mille e una Italia* in «L’assalto al tre-no» ter zbirka «1 Gemelli* za otroke, ki jo urejuje za založnika L'Editore Rizzoli. rižu, z osebnimi razstaven1’Jjjj-o*'-je predstavil v vrsti velik**1 L Giovanni Arpino uiiiiitiiiiiuiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiiimiiii' ,11110'»' HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Koristno bo, če boste spremenili svoje delovne navade, ki niso več učinkovite. Manjše motnje v čustvenih od nosih. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skoraj gotovo boste že v teku predpoldneva sklenili sijajno kupčijo Odgovorite čimprej na pismo drage osebe. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V zvezi z nekim obsežnejšim poslom boste imeli precej skrbi. Ne utrgajte nekega cveta, da bi ga potem zavrgli. RAK (od 22.6. do 22.7.) V svojem delu uporabljajte pamet, ne se gajte pa po zvijačnosti. Odvadite se tega, da se sami sebi zdite naj pametnejši. LEV (od 23.7. do 22.8.) Usoda vas je udarila s slepoto, saj je očitno, da vas vaša prenagljenost vodi v pogubo. Bodite bolj iskreni do sebe in drugih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zavrnite neki zlonamerni finančni pred log. Čas bo zacelil vašo srčno rano. TEHTNICA (od Prepovejte svojim heimo samovoljno 23.ifl 23.9 d% ^ sodeU-vffrf ukrepf^sp^ boste v roko nekdanjeh1*1 niku. ŠKORPIJON (od 24.16' ^e, ■ Dan bo zlasti ploden «* se ukvarjajo z umetnosti • dolgčas, ki bi ga ni' STRELEC (od 22.11 e . . Polni ste dobre vol.e, k‘ ^ji * .j stuje, treba je izpopoln'*1 Il3 s jo strokovnost. Pazite n° ng'cd. KOZOROG (od 21.12. J ^ merno bi bilo, da st *uu' sik^3.l-i s čim se ukvarjajo vi[?cC)ke ^ izven delovnega časa. 11 ^ niško doživetje. ,g2-) VODNAR (od 21.L d° ‘suit0’.« jatelj vam bo povedal ,:ajte vas bo /bodla. Ne pld'18 .,jgsne’j bežni, ki je na tem, da RIBI 'od 20.2. do 20 ,‘anjo lini« gajte pustolovščine, ki rfa** ustvarjeni. Topel pozdra krajev vam bo povrni* PRIMORSKI dnevnik — 5 — FINALNI TEKMI ZA III. ŠTANDRESKI POKAL Juventina premagala Vesno Breg pa enajsterico Sovodenj ZA 1. MESTO Juventina 2 Vesna 0 JUVENTINA: Tomasin (Pelicon), anut (Močilnik), Pavlin, Faganel, astelli, Ferfolja, Pertini, Marvin Klaučič), Milocco, Makuc, Starnio-l0' Makuc II. . y®sNA: Tence R., Verzier, Tret-Mandanici, Nicolli, Emili, Ko-,3 De Michele, Codemo, Klemen-Tence B., Gardini, Rabusin. STRELCA: v 44’ p. p. Milocco (J) v 38’ d. p. Storniolo (J). SODNIK: Beltrame. . retja izdaja turnirja za «pokad j,;®1!drež» se je zaključila v neda-2 zmago Juventine nad Vesno v.,, 2:0- Zaključno nagrajevanje je ^ ob 19.45 jn ob tej priložnosti j 3 Predsednik Juventine Ronpr valil igralcem in društvom vseh Ropajočih ekip za udeležbo na Pokale je nastopajočim e-btsrvf^cani razdelil Marko Walt-’ svetovalec goriške pokrajine V1 Pokal, ki ga je poklonila po- krajinska uprava, je torej odnesla Juventina, pokal Primorskega dnevnika je dobila Vesna za drugo mesto, tretji je bil Breg in dobil pokal občine Gorica, četrto mesto pa so zasedli Sovodenjci, ki so jim poklonili pokal goriške pokrajine. Zaključna tekma med Juventino in Vesno je bila ves čas zanimiva in bojevita. Juventina je razvila živahnejšo in bolj prodorno igro kakor preteklo nedeljo proti Bregu, medtem ko je Vesna, čeprav je dobro igrala, v napadu včasih opustila na tem ali onem mestu in občutiti je bilo, da ji je v centru in napadu manjkal kak močnejši element. Vesna ima namreč v ekipi dobro ogrodje, toda manjkajo ji dva ali trije igralci, ki bi igro koristneje usmerili, da bi tudi prihodnjo sezono v II. kategoriji zmogla nadaljevati dosedanjo dobro pot. Zmaga domače ekipe ni bila slučajna, a popolnoma zaslužena, kar dokazujeta oba lepa gola. Prvega je v 44’ p. p. realiziral Milocco, v 38’ d. p. pa je drugega dosegel Storniolo. V 26’ d. p. je Ferfolja, potem ko je preigral kar tri na- sprotne igralce, poslal žogo v prečko. D. R. ZA 3. MESTO Breg 3 Sovodn j e 1 BREG — SOVODNJE 3:1 (1:0) BREG: Favento, Bertesina, Maver (Kozina), Sau (Zocchi), Gombač, Race, Rodela, Bassanese, Švara, Leban, Grahonja. SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin. Fajt R., Ferfolja R.. Bru-mat, Benossi, Devetak, Visintin. Mar-son, Trampuš, Fajt D., Uršič. Z nastopom proti Sovodnjam v okviru «Pokala Standrež« je prva breška ekipa zaključila letošnjo dejavnost. S Sovodenjci so se v tej sezoni že drugič pomerili in tokrat r.magali. Zmaga jim je doprinesla tretje mesto na omenjenem turnirju. Za srečanje je vladalo precejšnje zanimanje, saj so Brežani v srečanju z Juventino imeli števil- MOŠKA ODBOJKARSKA D LIGA Pristranski sodnik zapečatil usodo Krasa Velik uspeh tekmovanja v bližanju in ruskem kegljanju ne prilike za zmago, da bi se nato lahko potegovali za prvo mesto. So-vodenjce pa so premagali Križani z visokim rezultatom. Zmagovalec ni bil gotov, toda breška ekipa je bila večji favorit. Brežani so nastopili v svoji običajni postavi. Vključili pa so še Gombača in Raceta, ki nastopata za Union oziroma Campanelle. I-gralca sta precej dobro zaigrala, toda poznalo se jima je, da nista uigrana ter ne poznata brežanske-ga načina igre. Sovodenjci so se izkazali za solidno in razigrano moštvo, žal pa se za to srečanje niso preveč pripravili. Poleg tega pa se ob začetku niso prijavili v popolni postavi, saj sta jo nekaj minut kasneje dva igralca izpopolnila. Takoj v začetku so Brežani vsilili svoj tempo in prevzeli vodstvo igre. Sovodenjci se niso znašli ter sc se le s težavo branili, že v tretji minuti uspe Brežanom povesti s Švaro, ki na Grahonjevo podajo ukani z močnim strelom vratarja. Goi je precej zmedel nasprotnike, ki dalj časa niso bili v stanju nuditi resnejšega odpora ter so le redko kdaj prešli polovico igrišča. V 27’ si Grahonja s hitrim protinapadom zapravi odlično priliko za podvojitev rezultata. V 33’ Sovodenjci ogrožajo Faventova vrata: Visintin preigra branilca in močno strelja, Favento s krasno parado odbije. Nekaj minut kasneje si Brežani ponovno zapravijo krasno priložnost. Grahonja in Švara sta sama pred vratarjem, obotavljata pa se preveč in branilcu uspe rešiti. S hitrim protinapadom bi kmalu Sovodenjci lahko dosegli izenačenje. V zadnji minuti si Leban, ko sam pred vratarjem strelja visoko nad prečko, zapravi gol. V drugem polčasu so Brežani nekoliko popustili in igra je agoni-stično precej padla. K temu je delno prispeval tudi sodnik, ki je začel že v drugi polovici prvega polčasa precej šepati v sojenju. So-vodenjoi pa so se opogumili in začeli odločno napadati. Njihove napade pa je brežanska obramba vselej ' dobro odbijala, tako da so le redko ogrožali Faventova vrata. Brežanskj napad pa je medtem, nekoliko šepal. Sau. ki je prešel na švarovo mesto, se ni znašel, Grahonja in Rodela pa sta začela kazati znake utrujenosti. Kljub trenutni zmedi Brežanov pa Sovo-denjcem ni uspelo izenačiti. Obe e-kipi sta si medtem zapravli odlične priložnosti, V drugi polovici polčasa so Brežani ponovno prešli v napad. Videti je bilo. da so ponovno močnejši na igrišču. V 32’ doseže Sau drugi gol. štiri minute kasneje pa Grahonja tretjič pretrese Ferfoljevo mrežo po krasni Rodelovi podaji. V 39’ Kozina podere sovoden.iskega napadalca in sodnik prisodi enajstmetrovko, ki jo realizira Marson. Upamo, da se bodo ekipe, ki so se udeležile turnirja, v prihodnji sezoni ponovno srečale, saj bodo vse nastopale v 2. ligi in morda tudi v isti skupini. K. B. KRAS — GASILCI GORICA 2:3 (15:10, 6:15, 12:15, 15:7, 11:15) KRAS: živec (k), B. in L. Milič, Kobal, Škrk, Budin, Guštin, Z. in B. Simoneta. GASILCI: Tuzzi (k), Simonetti, Visintin, Leban, Malfatti, Bensa, Zoff in Zavertan. SODNIKA: Fornasar iz Vidma in D’Anna iz Trsta. V okviru zaključnega kola moške odbojkarske D lige sta se na zgo-niškem odbojkarskem pravokotniku pomerili šesterki goriških gasilcev in domačega Krasa, ki predstavljata elito te lige. Obe šesterki sta zaigrali na višku svojih sposobnosti in številni gledalci so bili zadovoljni s prikazano igro, na žalost pa je skrajno pristranski in nezrel sodnik skvaril igro ter je s svojimi čudnimi posegi dobesedno daroval zmago Goričanom. Dogajalo se je med celim prvenstvom, da so sodniki prej oškodovali kot pa pomagali Krasovi šesterki, nedeljski «gospod s piščalko* pa je očitno »prekašal« vse svoje kolege. Tokrat se mora sodnik zahvaliti le zgledni športni zrelosti in potrpežljivosti zgoniških navijačev, če je odnesel iz Zgonika zdravo kožo. V otvoritvenem setu si je Kras zrelo igro zagotovil precejšnjo prednost (12:5), katero so znali domači igralci uspešno braniti, ko so se Goričani zbrali in prešli v protinapad. V drugem setu sta si šesterki zamenjali vlogi in gostje so sl brez velikega naprezanja zagotovili niz. Tretji se je bil najbolj izenačen ter igra je pridobila na napetosti in tehnični dovršenosti. Obe šesterki sta se borili zelo zagrizeno in postalo je problematično »najti luknjo* v nasprotnikovi obrambi. Kljub začetni rahli prednosti gasilcev je krasovcem uspelo v teku osemnajstih (!) menjav servisa najprej dohiteti nasprotnika ln celo povesti (10:9 za Kras, potem ko so gasilci vodili s 9:6). Predstavniki soškega mesta so se zbrali in zelo potrudili: manjša zmeda v Krasovih vrstah je bila odločilnega pomena in Goričani so to skrbno izkoristili ob podpori širokogrudnega sodnika. Gasilci so bili tako «zdelani», la niso v če trtem setu niti «dihali» in gostje sp zbrali le sedem točk. Ista slika se je ponovila v petem setu in po izrednem pritisku so Zgoničani povedli kar s 7:0, ob menjavi igrišča pa je Kras vodil z 8:3. Tedaj pa se je začel sod nikov «show». ki je z neverjetnimi odločitvami očitno oškodoval in predvsem demoraliziral Krasovoše-sterko. Naj le omenim, da je sod nik spregledal vsaj štiri zaporedne napake gasilcev, ko so goriški igralci izvajali podaje, ki so bile Istočasno dvojne in nošene: morda se po sodnikovih kriterijih dve i-stočasno zagrešeni napaki medsebojno izločata... Poleg tega smo lahko ugotovili dve «četrti žogi« in nekaj prestopov, vedno s strani Goričanov, a sodnik ni piskal! Samo po sebi no sledili poteku igre. V bližanju se je izkazala za najboljšo dvojica Boris Simoneta - Danilo Simoneta iz Zgonika, ki je «pcmetla» z vsemi nasprotniki in je le v finalnem spopadu naletela na zelo oster odpor drugouvrščene dvojice. Prvim trem dvojicam so ob zaključku tekmovanja podelili bogate nagrade. Izidi: 1 mesto: Boris Simoneta - Danilo Simoneta (nagrada: pečen pršut) 2 mesto: Teodor DelTAnno - Anton Kobal (nagrada: dve šunka-rici) 3 mesto: Marij Tavčar - Vojko Škabar (nagrada: dve salami) 4 mesto: Oskar Milič - Milko Milič. Tekmovanje v ruskem kegljanju se je udeležilo 9 trojic in čeprav se je večina prvič ukvarjala s to zvrstjo, so bili rezultati še kar dobri. Izidi: 1. mesto: Miro Furlan - Ladi Mi- Jugoslovanska nogometna prvenstva I. ZVEZNA LIGA Izidi Rijeka - Vojvodina 2:2 Maribor - Velež 2:f željezničar - Čelik 2:0 Partizan - Vardar 1:1 Zagreb - Dinamo nočna tekma Beograd - C. zvezda 0:2 Hajduk - Sarajevo 2:0 Bor - Radnlčki 2:0 Proleter - Olimpija 2:0 Lestvica C. zvezda 29 16 9 4 66:25 41 Dinamo 28 16 4 8 60:29 36 Partizan 29 13 10 6 51:33 36 željezničar 29 14 6 9 43:31 34 Hajduk 29 10 14 5 41:32 34 Vojvodina 29 13 8 8 36:35 34 Velež 29 8 14 7 34:33 30 Radnički 29 10 8 11 29:32 28 Čelik 29 9 10 10 32:37 28 Sarajevo 29 18 11 10 33:40 27 Vardar 29 9 8 12 27:32 26 Beograd 29 11 4 14 37:44 26 Zagreb 28 10 6 12 34:42 26 Bor 29 7 12 10 26:37 26 Olimpija 29 8 9 12 23:37 25 Maribor 29 6 11 12 29:51 23 Proleter 29 7 7 15 20:37 21 Rijeka 29 7 5 17 25:41 19 LIGA - ZAHOD Izidi bi lahko bilo tako sojenje tudi sprejemljivo, če bi se sodnik posluževal istega merila tudi za Zgo-ničane. Zgodilo pa se je nasprotno: Krasu je piskal nekaj «noše-nih žog» s tako strogostjo, kot da bi bila to B liga. Vsi ti činitelji so se vsevprek kopičili, kar je popolnoma potrlo razjarjene kra-sovce, ki so v teku neja menjav od vodstva 8:3 močno zaostali (9:12). Kras je tedaj stisnil zobe in zmanišal razliko na 11:12, toda zaslužnost Goričanov, predvsem pa smola in sodnik, so dokončno zapečatili Krasovo usodo. Domači navijači so ob koncu tekme nagradili krasovce z zasluženim aplavzom, saj se je moral Kras boriti proti dvema nasprotnikoma: gasilcem in pa sodniku, kar je nagnilo tehtnico v korist Goričanov. Tako so si goriški gasilci matematično zagotovili zmago na letošnjem prvenstvu. Zgoniški Kras pa, ki trenutno zaseda tretje mesto na točkovni razpredelnici, mora odigrati še zaostalo tekmo z videmskim PAV. V nedeljo popoldne je domači športni krožek Kras organiziral v Zgoniku tekmovanje v bližanju in ruskem kegljanju. Kot je bilo predvideno, je ta dogodek vzbudil izredno zanimanje med prebivalstvom zgoniške občine in prireditev je vsestransko odlično uspela. nov^nia v bližanju se je u-deležilo 28 dvojic, ki so se borile za končno zmago po izločilnem sistemu. Omeniti moramo, da so se tekmovanja udeležili tako stari kot mladi igralci in ob posameznih tekmovalnih stezah ie bilo zbranih veliko ljudi, ki so pozorno in aktiv .... iiiiini m 1111111111111 m ■■ mu im............................... Ljubljana - Zadar 2:1 Jedinstvo - Varteks 1:0 BSK - Split 4:0 Istra - Lokomotiva 0:1 Trešnjevka - Šibenik 2:2 Mura - Borac 0:0 Metalac - Rudar 1:0 Orijent - Aluminij 6:0 lič - Ladi Rebula (nagrada: pečen pršut) Orijent Lestvica 27 20 3 4 58:23 43 2 mesto: Janko Budin - Ladi Re- Borac 26 16 6 4 83:20 38 bula - Stanko Budin (nagrada: Trešnjevka 27 13 8 6 36:22 84 dve šunkarici) Varteks 27 12 8 7 42:27 32 3 mesto: Milko Pirc - Stano Gru- Rudar 27 13 5 9 44:33 31 den - Boris Milič (nagrada: dve Metalac 27 13 5 9 44:44 31 salami) Šibenik 27 9 12 6 46:37 30 4 mesto: Pavel Colja - Jan Godnič Split 26 11 6 9 40:34 28 - Milko Križman. Lokomotiva 27 10 4 13 39:42 28 Po končani športni prireditvi, ki Zadar 27 8 10 9 36:39 26 je dobro uspela, je sledil družabni Mura 27 7 9 H 44:47 23 večer. Vsi prisotni so bili edini v Ljubljana 27 10 3 14 39:44 23 tem, da bi bilo treba pogosteje or- BSK 27 10 2 15 47:58 22 ganizirati podobna športno - dru- Istra 27 7 6 14 28:42 20 žabna srečanja, Jedinstvo 27 6 3 18 24:54 15 — bs — Aluminij 27 3 2 22 23:107 8 «POKAL ITALIA* Športno združenje Bor na odličnem sedmem mestu Deželno tekmovanje za «pokal Ita-, zelo dober uspeh. a» je potrdilo, da je videmski V drtfgčhi dčftiTekmavanja lia» Libertas najboljša ekipa v deželi. Videmčani so zmagali s skoraj 1000 točkami prednosti nad Ginnastico Triestino, ki je sama za malo prehitela Italcantieri iz Tržiča in Tor-riano iz Gradiške. Te štiri ekipe so za več tisoč točk prehitele drugo jakostno skupino, v kateri je presenetljivo tudi ŠZ Bor. Borovci so končali na sedmem mestu s 1600 točkami zaostanka za Fiammo, ki je bila peta, čeprav so nastopili v eni panogi manj kot ta ekipa. Zal se nekateri atleti niso predstavili na startu in izgubljene so bile dragocene točke. Ce bi Bor nastopil s atleti Bora niso dosegli takih rezultatov kot v soboto, bili pa so še vedno dobri. Švab je 400 metrov pretekel v 54”8, Cesar pa 100 z ovirami v 17”5. Emil Sedmak je metal kladivo letos prvič in vrgel orodje 41.56 metra daleč. Presenečenje je pripravil Fabjan v skoku v višino. Bivši lahkoatlet in sedaj košarkar Bora je dosegel 165 cm, to je samo 5 cm manj od osebnega rekorda izpred 6 let. Fabjan je 165 cm navadno dosegel ko je bil še aktiven atlet. Zadovoljil je tudi Sancin na 1500 m. V posameznih panogah je naj- Končna_ ekipna lestvica je naslednja Tv' oklepaju število veljavnih rezultatov): 1. Libertas Videm 16.742 (24) Ginnastica Triestina 15.849 (24) Italcantieri Tržič 15.346 ( 24) Torriana Gradiška 15.068 (24) Fiamma Trst 9.089 (15) CUS Trst 8.710 (19) Bor 7.436 (14) 8. AS Udinese 2729 (4) 9. Acegat 2.430 (5) San Giacomo 872 (2) Sordomuti 607 (2) CRDA Trst 451 (1) - Mn — 10. 11. 12. predvideno postavo, bi zbral kakih boljši tehnični rezultat zabeležil me- 6 rezultatov več in bi tako zlahka dosegel peto mesto, kar bi bil res NA TURNIRJU ZA 1. POKAL INTER SS Primorje osvojilo 2. mesto za zmagovitim Fortitudom 3. jo bila S. Anna in 4. Inter - Lepe nagrade za udeležence FORTITUDO: Ciliberti (Premate), De Grassi (Borroni), Celant; Barbieri, Pugliese, Cerebuch, Milocco, Gobet, Bazzara, Drioli, Schipizza. PRIMORJE: Canciani, Hervatich, Ossich, Francolla, Pressi (Štoka), Del Bene, Prašelj, Tomizza, Verginella, Doglia, Zužič (Frassinelli). STRELCI: 9’ in 24’ pp. Bazzara, 44’ p.p. Drioli, 22’ d.p. Verginella. KOTI: 7:2 za Fortitudo. SODNIK: Tamburini (Trst). Igrišče v dobrem stanju. Razsvetljava slaba, približno 1200 gledalcev. V 31’ d. p. se je poškodoval Zužič, zamenjal ga je Frassinelli. V soboto zvečer sta se pomerila v finalni tekmi za pokal Inter SS Fortitudo in Primorje. Končna zmaga je šla vsekakor zasluženo milj-skemu Fortitudu. Čeprav v vrstah Fortituda ni igralcev, ki bi izstopali, je moštvo v celoti zadovoljilo. Moč Fortituda je prav skupna igra in hiter tempo. Miljsko moštvo je solidno v obrambi, dobro organizirano na sredini igrišča, v napadu pa razpolaga s tremi hitrimi in iz prvih udarcev je bilo razvidno, da je zamenjava posrečena, saj je z vključitvijo Štoke obramba postala bolj odločna. Sredina igrišča je bila bolje razpoložena in napadalci to tako imeli priliko, da zaposlijo vratarja Fortituda. Primorje je tako bilo enakovreden nasprotnik Fortituda. Prisostvovali smo tako lepemu drugemu delu igre. Aplavzov in bodrenja ni manjkalo. Žoga je bila sedaj pred vrati spretnimi napadalci, ki so Selii-1 p>rjmorja> nato pa pred vrati For- t-iinno ivi ATIlnnnn (aV\o etn An iOTO 1 o ■ _ _ „ • •% • . SOVODNJE pizza in Milocco (oba sta že igrala pri rezervah Triestine) ter srednji napadalec Bazzara. Moštvo je atletsko in kondicijsko dobro pripravljeno, tako da ni čudno če si je že v prvem polčasu praktično zagotovilo zmago. Čeprav poražena, je enajsterica Primorja zapustila igrišče z dvignjeno glavo, saj se je morala sprijazniti z dejstvom, da proti tako močnemu nasprotniku ni bilo mogoče doseči več. Enajsterica Primorja je zaigrala medlo v prvem polčasu. V obrambi je bila precej negotova, tudi na sredini igrišča je precej šepala. Zelo se je poznala odsotnost Cadellija. Napadalci so dobili malo podaj in prvi polčas se je zaključil s 3:0 v korist Fortituda. V drugem delu tekme pa je trener Fragiacomo naredil zamenjavo: Stoka Je prevzel mesto Pressija. 2e tituda. Končno je Primorje prišlo do zasluženega plačila, ko je Verginella znižal rezultat na 3:1. Morda se Je tedaj nekaterim povečalo upanje, sodeč tudi po tem, kako je Primorje igralo v drugem delu tekme. Nekaj prilik je seveda bilo, priznati pa je treba, da je tudi Fortitudo imel svoje priložnosti Tekma se je tako zaključila ob burnem aplavzu občinstva, ki je pozorno sledilo poteku tega srečanja med ekipama, ki sta bile res vredni tega finala. Kronika: Prvi udarci so za Fortitudo, že se opaža negotovost proseške o-brambe. V 5. minuti Bazzara izkoristi eno izmed teh ter silovito stre Ija izven vrat. V 9. minuti prvi strelja izven vrat. V 24’ drugi gol za Fortitudo. Prosti strel in Bazzara spret preseneti proseškega vratarja z glavo. Canciani mora tako drugič po žogo v lastno mrežo. Tri minute kasneje ima Prašelj priliko znižati rezultat, a vratar je za las hitrejši. V 32’ lepa akcija Fortituda, strel Driolija pa odbije prečka. V 44’ prosti strel za Fortitudo, Bazzara z glavo poda Drioliju, ki tretjič potrese mrežo. V drugem polčasu se že vidi boljša igra Primorja, kljub temu prvi nevarni strel izvede Fortitudo. V 16’ lepa akcija Milocca, toda brez uspeha. V 22’ Celant zgreši, Tomizza izkoristi ter poda pred vrata prostemu Verginelli, ki brez težkoč porine z glavo usnje v mrežo: 3:1. V 34’ se ponesreči Zužič. Njegovo mesto prevzame Frassinelli. Primorje pritiska. V 37’ skoraj pride do cilja, ko Cerebuch poda vratarju, medtem ko slednji zapušča vrata, še ena nevarna akcija Fortituda z Bazzaro v 40. minuti, a strel slednjega reši Canciani. Kmalu nato trikratni žvižg odličnega sodnika Tamburinija, kateremu je šel zaslužen aplavz. Skratka, vse je lepo, kar se konča dobro. Kdor se je v soboto udeležil te finalne tekme, mu bo ostala v lepem spominu, kot tudi igralcem, katerim so ob koncu čestitali in izročili pokale ter darila podžupan Lonza, odbornik za šport Ceschia, za FIGC Havse, za CONI prof. Combatti, za deželo odbornik De Gioia. Fortitudu je šel pokal Inter SS, Primorju pokal dežele F- kot za Fortitudo. Bazzara je naj- J k, spominske plakete pa S. Anni spretnejši ter z glavo usmeri usnje in ekipi Inter SS. v mrežo: 1:0. V 16. minuti Praieljl Bruno Rupel talec kladiva Vecchiatto Njegov rezultat je bi) 57.20 m. Za njim je Flaibani ponovno presegel 50 m. Borovec Sedmak je bil v tej panogi četrti. Zelo dober je bil troskok. Serafina, ki je pred kratkim prvič presegel 14 m, je sicer po pričakovanju premagal Marchesan. Zmagovalec je dosegel 14.22 m, Serafin pa 14.13 Z dvema odličnima dosežkoma v skoku v daljino in troskoku je Marchesan dokazal, da je trenutno najboljši v deželi. Nekoliko pod pričakovanjem je bil met krogle Radovan Fučka je doživel v tej panogi letos prvi poraz. Zmagal je Francescutto z normalnim dosežkom 13.87, Fučka pa ie bil s 13.46 poprečen. Tek na 400 m je bil med najbolj razburljivimi Bramuzzi, ki je bil favorit, je zmagal le za malenkost pred borbenim Tržačanom Brezzo-niiem. Tassini, ki zadnje čase malo trenira, je bil tretji. V orvi skupini teka na 400 m je nastopil tudi Švab Dosegel je 4. mesto, rezultat pa ie ustrezal njegovi trenutni formi. Rezultati: 110 m ovire: 1. Carrara (Torriana Gradišča) 16”5, 6. Cesar (Bor) 17”5 100 m: 1. Zadro (Torriana Gradiška) 11”2 višina: 1. Munini (Libertas Videm) 1.80, 3. Fabjan (Bor) 1.65 kladivo: 1. Vecchiatto (Libertas Videm) 57.20. 4. Sedmak (Bor) 41.56 10.000 ni: 1. Arban (Ginnastica Triestina) 34’45”1 3000 m steeple: 1. Milocco (Libertas Videm) 9’57”1 400 m: 1. Bramuzzi (Libertas Videm) 50”7, 8. Švab (Bor) 54”8 troskok: 1. Marchesan (Torriana Gradiška) 14.22 1500 m: 1. Blasig (Italcantieri Tržič) 4’6”8, 6 Sancin (Bor) 4’37”1 krogla: 1. Francescutto (AS Udi-, nese) 13.87, 2. Fučka (Ginnastica Triestina) 13.46 štafeta 4x100 m: 1. Ginnastica Triestina (Jugovaz, Sterpin, Dequal. Marion) 44”4. Tehnična raven ni bila na taki višini kot zadnja deželna tekmovanja. Vzrok zato je v omejitvi tekmovanja za pokal «Italia», ki je bil ta teden samo za člane. Mladinci, ki so v nekaterih panogah boljši od članov, bodo v kratkem nastopili na podobnem samostojnem tekmovanju. KOŠARKARSKI TURNIR BOR SENIOR Univerzitetni študentje osvojili 1. mesto V soboto popoldne se je zaključil turnir «Bor Senior«. Izida zadnjih dveh tekem sta naslednja: UNIVERZA REALNA 65:61 (32:30) UNIVERZA: Tavčar 12, Fabjan 36, Čermelj 2, Spacal 32, Zavadlal 5. REALNA: Rudeš 12, Ambrožič 20, Sancin 23, Pertot L. 2, Pertot S. 4 Sosič, Kralj. Kazenski streli: Univerza 9:14, Realna 5:10. Tekma med Realno in Univerzo, ki je odločala o prvem mestu, je bila zelo napeta in tehnično zanimiva. Slo je 'za srečanje med najmočnejšima peterkama turnirja. Zmagala je Univerza s štirimi točkami prednosti, potem ko je bilo stanje skozi celo tekmo zelo negotovo, Za zmago Univerze sta v največji meri zaslužna Fabjan in Spacal Borut. Slednji se je uspešno postavil po robu očitni Ambroži-čevi premoči pod košema, medtem ko je Fabjan odlično opravil vlogo napadalca. Zbral je 36 točk. V treh srečanjih je nanizal 108 točk in tako odnesel naslov najboljšega strelca sploh. V nasprotnem taboru so se odlikovali Sancin, Ambrožič in Rudeš, ki predstavljajo ogrodje moštva. TrGOVSKA - KLASIČNA 52:61 (34:32) TRGOVSKA: Kafol 13, Prinčič 6, Švara 10, Maurič 4, VVilhelm 19. KLASIČNA: Starc 45, Štokelj 8, Krauner, Škerlj 8, Tavčar, Jelinčič. Kazenski streli- Trgovska 2:14; Klasična 7:18 Klasična, ki Je nastopila brez Sirka, je s težavo zlomila odpor Trgovske Zmaga klasikov je prišla v glavnem po zaslugi Starca, ki J« zabeležil rekordno številko točk: 45. Cela ekipa, kateri začetek ni bil naklonjen je odigrala v funkciji Starca in ta je nizal koše iz vseh položajev Trgovcem ni uspelo ohraniti začetnega ritma, ko so v 7. minutah šteli 11 točk naskoka (13:2). Peterka Trgovske je odigrala bolje kakor v prednjih srečanjih in vsi so se potrudili, da bi odnesli vsaj eno zmago Starc jim je to preprečil. Adrijan Zavadlal PRIMORSKI DNEVNIK PRVENSTVO C LIGE Triestina v Legnanu s težavo rešila točko Tržačani niso zaslužili točke - Piacenza je dokončno osvojila prvo mesto LEGNANO — TRIESTINA 0:0 LEGNANO: Castellazzi: Crocco, Melgrati; Lamei'a, Lesca, Marella; Turri, Gorino, Gerosa, Proietti, Capelazzo. TRIESTINA: Colovatti: Kuk, Martinelli; Del Piccolo, Sadar, Pe-strin; Ive, Varglien, Paina, Seala, Ridolfi. SODNIK: Frasso iz Capue. _ Približno 2000 gledalcev. Sodnik je opomnil Sadarja. Lažje se je poškodoval Gerosa. Koti: 11:3 v korist domačega moštva. B IZIDI Bari * Mantova Brescia ~ Catania Padova " “Catanzaro Como - Ternana Eazio - Reggina Lecco - Cesena Livorno " Foggia Modena " Spal Monza - Genoa Reggiana - Perugia LESTVICA 0:0 3:0 1:0 1:0 0:0 1:1 1:0 1:0 0:0 3:0 uazio 34 16 14 4 50 24 46 Brescia 34 15 12 7 39 23 42 Reggiana 34 16 9 10 34 22 41 Bari 34 n 18 5 30 26 40 Reggina 34 10 18 6 30 23 38 Genoa 34 9 19 6 34 27 37 Foggia 34 il 14 9 31 27 36 Como 34 11 12 11 27 28 34 Livorno 34 11 12 11 28 30 34 Perugia 34 7 19 8 25 22 33 Ternana 34 10 13 11 32 34 33 Mantova 34 9 14 11 26 26 32 Catania 34 9 14 11 18 26 32 Cesena 34 9 13 12 26 32 31 Catanzaro 34 9 13 12 21 28 31 Monza 34 7 16 11 30 37 30 Lecco 34 7 15 12 24 30 29 Modena 34 8 13 13 21 29 29 Snal 34 6 14 14 26 35 26 Padova 34 7 12 15 22 45 26 PRIHODNJE KOLO Catanzaro - Lecco; Cesena -Spal; Foggia - Monza; Genoa -Reggiana; Livorno - Bari; Modena - Lazio; Padova - Mantova; Perugia - Como; Reggina -Catania; Ternana - Brescia. A SKUP/NA Ci ifi ZX = —— Cremonese - Rapallo 2:1 Legnano - Triestina 0:0 Monfalcone - Pro Patria 3:0 Venezia " “Savona 1:0 Piacenza - “Solbiatese 3:2 Sottomarina “ Asti 1:0 Trevigliese - Biellese 1:1 Treviso - Novara 1:0 Udinese - Alessandria 1:1 Verbania - Marzotto 0:0 IZIDI LESTVICA Piacenza 34 20 9 5 46 18 49 Triestina 34 15 13 6 39 24 43 Treviso 34 13 16 5 30 18 42 Solbiatese 34 16 9 9 47 34 41 Savona 34 13 14 7 30 22 40 Udinese 34 13 13 8 40 20 39 Alessandria 34 12 15 7 36 24 39 Novara 34 11 15 8 39 29 37 Monfalcone 34 12 12 10 38 36 36 Pro Patria 34 U 12 11 35 36 34 Legnano 34 10 14 10 30 32 34 Venezia 34 10 13 11 30 32 33 Trevigliese 34 7 19 8 28 27 33 Biellese 34 8 14 12 25 31 30 Verbania 34 7 14 13 20 33 28 Sottomar. 34 7 14 13 26 44 28 Marzotto 34 7 13 14 29 44 27 Cremonese 34 6 14 H 23 37 26 Asti 34 7 8 19 26 54 27 Rapallo 34 3 13 8 15 42 19 PRIHODNJE KOLO Alessandria - Trevigliese; Biel-lese - Sottomarina; Macobi A-sti - Savona; Marzotto - Tre-viso; Novara - Cremonese; Piacenza - Udinese: Pro Patria -Solbiatese; Rapallo - Legnano; Triestina - Monfalcone; Venezia - Verbania. Po zadnjih obetajočih nastopih je Triestina v Legnanu razočarala gle dalce in je s skrajnim naporom komaj rešila točko. Rezultat sicer sploh nima več pomena, saj ;e Piacenza z nepričakovano zmago v Solbiate Arnu dokončno osvojila prvo mesto. Kljub temu pa je bilo v Legnanu precej zanimanja za goste, k* so v zadnjih tekmah dosegli le- j pe uspehe. Ti so vsaj na papirju j predstavljali težak izpit za domače! moštvo, ki je prav tako dalj časa ; pozitivno v svojih nastopih. Tekma pa je bila v glavnem monolog domačinov, ki so se na močni, razmočenem igrišču (deževalo je vseh 90’) bolje znašli in so izvajali vso tekmo oster pritisk na tržaška vrata. Glavni vzrok slabega nastopa Triestine je bila pomanjkljivost veznih igralcev. Seala tokrat m znal organizirati srednje vrste, v kateri je Varnier z nelogično po zicijo povzročil hudo vrzel, ki je tudi Ridolfi in Ive s številnimi premiki v obrambo nista znala zapolniti. V napadu je tako deloval !e Paina, katerega je Lesca brez težav zaustavil. Težo tekme je tako zopet nosila obramba, ki pa kljuo neodločenemu rezultatu ni popolnoma zadovoljila. Domačini se namreč pritožujejo nad sodnikom, češ da je v dveh primerih spregledal prekršek roko tržaških branilcev. Del Pic-eolo se je znašel tokrat v škripcih proti gibčnemu Gerosi, Sadar je z iskanjem fines nekajkrat spravil v nevarnost lastna vrata, Martinelli in Kuk pa sta se omejila na obrambo in nista nič doprinesla k napadalni igri. Sreča za goste, da je Colovatti s svojo izkušenostjo pre prečil nekaj zelo nevarnih napadov in rešil svoje moštvo. Na splošno lahko torej trdimo, da je Triestina rešila točko in je rezultat zanjo sprejemljiv, čeprav je odpotovala v Legnano s trdnim namenom, da nadaljuje s serijo zmag. V tržaških vrstah oi tokrat lahko nastopil Tu-miatti, katerega pa je Radio v zadnjem trenutku pustil izven igrišča, predvsem zaradi razmočenega in zato nevarnega polja. Po nekaterih izmeničnih prodorih (v 9’ je Ridolfi z nenadnim strelom iz polobrata skoraj presenetil Ca-stellazzija) je Legnano začel dobesedno oblegati tržaška vrata. V 16' je po lepem prodoru Turrija in Ge-rose slednji z ostrim, diagonalnim strelom presenetil Colovattija, žogo pa je nehote prestregel Cappellazzo in jo odbil v out. V 22' je Proietti za las zgrešil cilj, v 30' pa je Co lovatti z drznim skokom odbil Cap-pellazzov strel. V začetku drugega polčasa je Triestina izvedla najnevarnejši prodor. Takoj po sodnikovem žvižgu je Paina prepustil žogo Scali, prodrl hitro v napad in ko mu je Paina vrnil žogo je streljal iz približno tridesetih metrov razdalje. Vratar je žogo le prestregel in Ridolfi je takoj startal na njo. V zadnjem hipu pa ga je prehitel Crocco in rešil svoja vrata. Ta do godek je le še podžgal domačine, ki so se znova spustili v napad. Po številnih strelih, ki so švignili mimo Colovattijevih vrat, je v 19’ Sadar z roko nehote prestregel Cappellaz-zov strel: za sodnika je bil prekršek nenameren in igra se je kljub ugovarjanju domačinov nadaljevala. V nadaljevanju so domačini še napadali, pa tudi gostje so z nekaj streli od daleč skušali presenetiti negotovega domačega vratarja, toda rezultat se do konca tekme ni spremenil. uk «GIRO D ITALIA : 11. ETAPA Schiavon za 4 sekunde prepočasen za osvojitev roza majice Etapna zmaga je pripadla Bitossiju, na skupni lestvici pa še vedno vodi Merckx SCANNO, 26. — V zadnjih dveh etapah poteka borba med najbolje uvrščenimi tekmovalci na «Giru» v časovnem razmaku nekaj sekund. Kljub temu pa ne uspe nikomur zrušiti s «prestola» Merckxa. Belgijec je tudi danes uspešno branil svojo roza majico, čeprav je bil pri stotem km praktično že brez nje Začetek današnje etape je bil dokaj miren, vožnja pa je bila počasna. Pri 60. km se je ustvarila v ospredju skupina tridesetih tekmovalcev, v kateri so bili vsi najboljši. Tem se je kasneje pridružilo še deset drugih vozačev. Pri 88. km sta ušla Taccone in Marcelli, ki sta si kmalu priborila skoraj poltretjo minuto naskoka. Ubežnikoma se je 20 km pred ciljem pridružilo še pet zasledovalcev in sedmerica je družno hitela proti Scannu. 10 km pred ciljem je imela sedmerica 1’40” prednosti pred Merckxovo skupino in iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniuniniiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pilone iz Brescie na abarthu zmagal na dirki Trst-Opčine Dve leti stari Lualdijev rekord proge ni padel Po tolikih alarmantnih govoricah | je sredi proge ustavil. Časi so «Turizem» o prekinitvi tradicionalne avtomo- 1 znova «padl» pri vozilih giuliado 500 cmc. Scandale elemente GTA in porsche ter BMW do 2000 (fiat giannini) 6’19”8 ccm, težke alfa 2600 so pa z zelo do 600 cmc. Bettazzi Carlo (abarth Ostal«* športne vesli peli strani na bilske dirke Trst — Opčine, je ta v nedeljo le dočakala svoj 28. nastop in celo rekordno število prijavljenih tekmecev. Navdušeno občinstvo, ki se je že dobro uro pred začetkom zbralo ob progi je tako lahko še enkrat sledilo zanimivi borbi med najboljšimi italijanskimi vozači. Po predvidevanjih pa Lualdijev rekord 4'23 "7 (fer-rari dinc, 1967) ni pauei, in to predvsem zaradi variante na ovinku Faccanoni, pri katerem so najhitrejša vozila izgubila do 5”. Zmagal je Franco Pilone na vozilu fiat abarth 2000 šport s časom 4’27”3 in poprečno hitrostjo 136,700 km na uro, s časom ki pa m zadovoljil zmagovalca. Ta je namreč po dirki potožil, da se ni mogel dovolj pripraviti, to pa zato, ker je veliko število tekmovalcev prisililo organizatorje, da so omejili število poskusnih voženj. Borba za prv» mesto se je omejila na športna vozila, saj so prototipi, po predvidevanjih, zaradi zaradi svoje okornosti dosegli znatno slabše čase. Največ zanimanja je bilo za dvoboj Piione-Noris, ki sta že v soboto zabeležila najnižje čase. Noriš, ki je startal tik pred Pilonejem, je sicer z izvrstno tehniko navdušil občinstvo in je tudi na ovinkih izkoristil vso moč svojega težkega porscheja carre-re 10. Takoj za njim pa se je pošastnim abarthom 2000 z enakim poletom podal na progo in je za 4" izboljšal nasprotnikov čas. Vzrok za njegovo zmago je treba pripisati, kot sta soglasno potrdila oba vozača, boljšim plaščem na kolesih, pri čemer je Pilone kljub manjši moči vozila na številnih ovinkih pridobil nekaj dragocenih sekund. Kot po navadi so prva startala vozila kategorije «turizem», začenši pri najmanjših fiatih giannini (do 500 ccm) Prvo vzburjenje pa so povzročili abarthi do 1000 ccm, ki so zaradi svoje okretnosti lahko prikazali najlepšo tehniko na ovinkih, predvsem pri Faccanoniju, kjer je dolg zavoj zahteval pri vozačih največ pazljivosti. Prav ta vozila so prva zabeležila čase pod 5’30”, kar se ni posrečilo niti močnejšim mini cooperjem in GTA v višjih kategorijah. Poudariti je treba lepo vožnjo Tržačana Tandoia, ki je v kategoriji do 850 ccm osvojil 2. mesto kljub temu, da je izgubil nekaj jsekund zaradi tekmovalca, ki je startal pred njim in ki se skromnimi časi komaj odbile napad šibkejših fiatov 2300. Zgovorna je primerjava časov med zmagovalcem kategorije do 1000 ccm (Sa-ria 5'27”4) in kategorije do 3000 (Colzani 5'45’T). Zuccoli in Furlan pa sta z vozili do 1300 ccm zasedla v absolutni lestvici 16. oziroma 17. mesto s 5’H"5 oziroma 5’15”9. Brez vidnejših dosežkov je potekala tudi dirka med vozili «veleturizma» (ki niso zavzela nobenega mesta pred prvimi dvajsetimi tekmovalci) s kategorijo «sport» pa je dirka prešla v od'očilno fazo. Zopet so se izkazala lažja vozila in Bottala je z vozilom abarth 1000 zasedel sedmo mesto (4’55”7). Ta čas je izboljšal le porsche 911 (do 2000 ccm) Ennia Bonomellija. Ta čas so izboljšala le najmočnejša vozila: najprej je Brodner s porsche carrera 6 zabeležil 4' in 36”7 (tretje mesto v absolutni lestvici), nato Norris s porsche eprre^a 10 (4*31") ih končno zniar govalec Pilone. Na vrsti so bila nato še vozila ssport prototip*, ki pa niso mogla izboljšati teh treh časov. Nicodemi je s porsche carrera 907 zasedel 4. mesto, Bardelli z AR 2000 pa peto mesto. Med tržačani je bil najboljši A-lessandro Moncini, ki je z vozilom giulia «GTA turismo» do 1600 ccm zasedel osmo mesto v absolutni lestvici in zmago v lastni konkurenci. Omenimo še zmagovalce posameznih kategorij: 590) 6’06”8 do 700 cmc. De Martiis Giancarlo (steyer puch) 6T2” dc 850 cmc. «Gibi» (abarth 850 TC) 5’34”3 do 1000 cmc. Saria Achille (abarth 1000 B) 5’27”4 do 1150 cmc. Pittini Silvano (mini Cooper S) 5’44”4 do 1300 cmc. Zuccoli Carlo (giulia junior GTA) 6’11”5 do 1600 cmc. Moncini Sandro (giulia GTA) 5’40”7 do 2000 cmc. Dolcetti (BMW 2002) 5’16”8 do 3000 cmc. Colzani Luigi (alfa 2600 sprint) 5’45”1. «Veleturizem» do 1000 cmc. Rossi Eugenio (abarth 1000 OTS) 5'49” do 1300 cmc. Locatelli Ugo (fulvia S 1,3) 5’16”4 do 1600 cmc. Ortugno Nicolo (fiat 124 špider) 5’30”7 do 2000 cmc. Bonomelli Ennio (porsche 911) 5’2p”4 «šport» do 1000 cmc. Botalla Piero (abarth 1000) 4'55”7 do 1300 cmc. Fabroni Alessandro (abarth OT 1300) 5’21”2 do 1600 cmc. Glavitza Erich (lotus 47) 5’08”2 do 2000 cmc. Pilone Franco (abarth 2000) 4'27”3 »šport prototipi« da 1000 cmc. Zanetti Maurizio (a-barth 100) 4'52”4 do 2000 cmc. Nicodemi Antonio (porsche carrera 907) 4'49”7 Schiavon, ki je bil med ubežniki, je bil v tistem trenutku dejansko roza majica. V zadnjem kilometru pred belo črto je Merckx zmanjšal zaostanek svoje skupine na 1’33” in je tako za same 4” ohranil svoje vodstvo na skupni lestvici. LESTVICA NEDELJSKE ETAPE: 1. Chiappano Carlo, ki je prevozil 254 km dolgo pot v 7.57T6” s poprečno hitrostjo 31,931 km na uro. 2. Colombo 3. Schiavon 4. Panizza vsi v času zmagovalca 5. Neri 1’28” zaostanka 6. Dancelli 1’38” LESTVICA 11. ETAPE 1. Bitossi 5.10’51”, p h. 31,848 km n. u. 2. Panizza 3. Boifava 4. Di Caterina 5. Taccone 6. Moser 7. Schiavon, vsi v zmagovalčevem času 8. Merckx 1’33” zaostanke 9. Zandegu 10. Gimondi SKUPNA LESTVICA 1. Merckx 49.07’04” 2. Schiavon 4” zaostanke 3. Colombo 30” 4. Adomi 33” 5. Gimondi 34” 6. Bitossi 37” 7. Zilioli 40” 8. Michelotto 1’ 9. Dancelli 1’29” 10. Mori 2’19”, itd. Jutrišnja 12. etapa bo privedla kolesarje po 180 km dolgi progi do Silvi Marine Prva polovica pro. ge bo primernejša za gorske vozače, saj bodo morali prevoziti dT;e sedli (1.282 m in 1.564 m), nato pa se bo karavana dirkačev spustila proti morju in odtlej bodo bolj prišli na svoj račun ravninski vozači. Nfl TURNIRJU AMATERSKIH DEŽELNIH REPREZENTANC Nepričakovana zmaga reprezentance Slovenije 2. je bila Jugozahodna Nemčija, 3. Furlamja-Julljska krajina, 4. Koroška Amaterska nogometna reprezentanca Slovenije še, Steiner (Lešnik), Sevšek, lin, Morjak. Marušič. . Strelca golov sta bila Guli® Sevšek. GRADEž. 25. — Sloveniji je letos prvič uspelo zmagati na turnirju štirih deželnih amaterskih nogometnih reprezentanc, odkar (šest let) prirejajo ta turnir. Slovenci so ta uspeh dosegli povsem zasluženo, saj so predvajali hitro, lepo koristno in učinkovito igro. SLOVENIJA — JUGOZAHODNA NEMČIJA 2:0 (2:0) Izid te finalne tekme predstavlja pravzaprav precejšnje presenečenje. Nemci so bili pred začetkom tega srečanja dokajšnji favoriti, zlasti po polfinalni zmagi v červi-njanu. Toda Slovenci so se predstavili kot izredno uravnovešena e-najsterica, s trdno obrambo in izredno dinamičnim napadom, ki je prevladovala na igrišču od prve do zadnje minute. Nasprotniku je vsilila svoj tempo igre in mu ni pustila do sape niti za hip. Nemci so se po obeh prejetih golih sicer z zagrizenostjo pognali v boj za znižanje poraza, toda vsi njihovi napori so ostali brez uspeha. Postava Slovenije: Jagečič, Filipovič, Galoši, Mavrič, Zavrl, Kum- Skupna lestvica 1. Pilone Brescia abarth 2000 p. h. 136,700 km n. 4’27”3 u. 2. «Noris» Brescia porsche carrera 10 4'31”5 3. Brodner A.M.T.C. porsche carrera 6 4'36”7 4. Nicodemi Piccionaia R. T. porsche carrera 907 4'49”7 5 Bardelli Monzeglio A R. 2000 4’50”9 6 Zanetti Milan abarth 1000 prot. 4’52"4 7 Botalla BardahI abarth 100 4'55”7 8 Moncini Jolly Club giulia GTA 5’04”7 9 Formento Monzeglio giulia GTA 5’04”8 iti. «Sangryla» Biondetti ATS šport 5’04”8 11. Reisch A.S.C. giulia GTA 5’06”9 12. Glavitza A.M.T.C. lotus 47 5’08”2 13. Bersano Turin giulia TZ 5’09”6 14. Nardari S. Marco abarth 1000 sp. 5'10”7 15. «Agesar» Brescia abarth 5’11”2 16. Zuccoli S. Stefano giulia GTA J 5’U”5 17 Furlan S. Marco mini cooper S 5’11”9 13 «Ghigo» Firence giulia GTA J 5’12”9 19 C.asati Firence giulia GTA J 5’14”7 U. K. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiomiiiiriimmiiiiiiitimimiiimiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii DAVISOV POKAL Italija in Španija zmagali z izidom 5:0 Prva je izločila Avstrijo, druga pa Jugoslavijo FURLANIJA - JULIJSKA K«^' NA — KOROŠKA V bitki za tretje mesto sta ® rali obe ekipi odigrati še daljška igre, da je rezultat P“_ kazal zmagovalca. Z razliko od f nalne tekme za prvo mesto P® tem srečanju zmagovalec ni P° vsem zaslužil obeh točk. Igr® lanije - Julijske krajine na® ^ ni bila kakovostna. Domačim * prikazali precej medel in nem kovit nogomet in tudi gol, J.g, je prinesel zmago, ni bil pl°d bre igre, ampak bolj srečnega n ključja, ko je Frisan izkoristil godno priložnost, ki se mu je n dila. Postava Furlanije - Julijske V jine: Mercatti, Frisan. Sabadin, ghin, Filip, Komauli, Berna! ' Mesaglio, Jucca, Mora, Berna! Izida polfinalnih srečanj: p SLOVENIJA - KOROŠKA 1:0 JUGOZAHODNA NEMČIJA BARLETTA, 26. — V drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal je Italija gladko premagala Avstrijo s 5:0. V zadnjih dveh srečanjih posameznikov je Pietrangeli z veliko težavo (po dveh urah in pol igre) premagal Blanckeja, Casti-gliano pa je z večjo lahkoto odpravil Schultheissa. Italija se je s to zmago uvrstila v tretje kolo, v katerem bo njena nasprotnica Sovjetska zveza. Ta je v Moskvi premagala Kanado s 4:1. * * * ZAGREB. 26. — Jugoslavija v srečanju s Španijo ni osvojila niti enega dvoboja. V zadnjem dnevu je Santana. premagal Franuloviča s 3:1, Orantes pa Jovanoviča, ki sicer že dve leti igra za neki italijanski klub, celo s 3:0. Tako hud poraz Jugoslavije predstavlja majhno presenečenje, saj so vsi pričakovali, da bodo Jugoslovani po odličnem nastopu proti Franciji nudili Španiji močne'ši odpor. * * # četrtfinalni rezultati Davisovega pokala SKUPINA A V. Britanija — Irska 5:0 Z. Nemčija — švedska 4:1 ČSSR - Monaco 5:0 J. Afrika - Poljska 5:0 (b. b.) SKUPINA B Romunija — Izrael 5:0 Italija — Avstrija 5:0 ZSSR - Kanada 4:1 Španija - Jugoslavija 5:0. V polfinalu tega tekmovanja bodo na evropskem področju opravili naslednja srečanja: Skupina A: ČSSR - J. Afrika, V. Britanija - Z. Nemčija; skupina B: Španija - Romunija; ZSSR - Italija * * * Veliko presenečenje je pripravila v tem tekmovanju Mehika, ki je na svojem igrišču premagala favorizirano Avstralijo s 3:2 in jo tako izločila iz tega tekmovanja. V področnem finalu se bo zdaj pomerila z zmagovalcem dvoboja Brazilija -čile in ima torej lepe možnosti, da se uvrsti v medpodročni polfinale V tem primeru bi se Mehika srečala z zmagovalcem evropskega področja skupine A, medtem ko bi se prvi v azijski pomeril z zmago-! valcem skupine B. Bari — Mantova Brescia — Catania Catanzaro — Padova Como — Ternana Lazio — Reggina Lecco — Cesena Livorno — Foggia Modena — Spal Monza — Genoa Reggiana — Perugia Udinese — Alessandria Prato — Siena Casertana — Taranto KVOTE 13 — 12.332.200 lir 12 — 354.200 » % 1 3 1 % % 1 1 % 1 % % % 1. — 1. Ostiolo 2. Salemi 2. — 1. Gambut 2. Pianoro 3. — 1. Bolgheri 2. Labadie 4. — 1. Galeone 2. Fuciliere 5. — 1. Mabel 2. Fustel 6. — 1. Zingarelli 2. Womverman KVOTE 12 — nobenega zadetka H — 595.483 lir 10. — 35.666 » 3 % 1 1 3 2 1 3 1 1 3 1 38. C MAKS ZADNIK 3 Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB ■ Istrski odred v Brkinih in Istri Po pogrebu sem poslal ostale borce v taborišče, še z enim pa sem ostal v vasi, ker sem moral urediti glede preskrbe čete s hrano s terenskimi aktivisti. Vrnila sva se v taborišče šele okoli 5. ure zjutraj. Tedaj me je navdala in prizadela dotlej neznana slutnja, da visi v zraku nova hujša nevarnost. Kmalu potem je začelo snežiti, zato sva bila prepričana, da bomo naslednji dan doživeli še hujše vdore sovražnika v Brkine in tako je tudi bilo. NAPAD NA II. ČETO V SMAGORJU 10. NOV 1944 Kot sem že omenil, sem bil organiziral na Pregarju zvečer 9. 11. 1944 pogreb padlih borcev in prevoz zbrane hrane v taborišče ter se dogovoril za študijski sestanek s sekretarjema SKOJ im celice KPS Tega bi se bil tudi sam udeležil naslednji večer in obiskal očeta in mater, ki sta si nekaj dni prej pokrila streho na požgane zitiine ter se vselila. Vrnila sta se domov iz gozda, kjer sta bila s štirimi mlajšimi brati in sestrami več kot štiri mesece. Ker sem moral odgovorne tovariše iskati po bunkerjih, kamor so »e vsako noč skrili, da jih ne bi nemški in italijanski fašisti iznenadili v jutranjih urah, sem se zamudil v vasi skoraj do 5. ure naslednjega dne. že proti jutru sva se s spremljevalcem napotila proti Rjavčam. Med potjo je neprestano padal droben sneg — pršič in zbala sva se, da nas bodo Nemci sledili po stopinjah v snegu, zato sva na Rjavčah krenila v drugo smer in se po ovinku vrnila v taborišče, ki je bilo na griču med Rjavčami in Šmagorsko dolino jugovzhodno od kote 728. Ko sva prišla v taborišče, sem takoj zbudil četo in jo poslal na položaje v bližino taborišča. Sam sem šel še z enim borcem na izvidnico- Konrandirja ni bilo v četi, ker ga je bil štab poslal na Notranjske, od koder se je vrnil okoli 15. novembra. Komisarja tudi ni bilo, ker je bil v oolnišnici. Zaradi odsotnosti komandirja in snega, ki je padal, sem bil zelo zaskrbljen. Borci so bili vsi premraženi in prehlajeni. Orožje je bilo slabo in primanjkovalo je municije. Že okoli 7. ure, ko se je danilo, sem opazil dolgo kolono Nemcev, ki se je bližala po grebenu proti Rjavčam. Že pred vasjo se je skupina približno 30 sovražnih vojakov odcepila od kolone in krenila v severovzhodni del vasi ali proti Smagorju. Bil sem prepričan, da se bodo napotili naravnost proti našemu taborišču, in ko se so pojavili med vasjo in našim taboriščem blizu domačije, imenovane v Borštu, t.j. približno 1000 metrov od naših položajev, sem poslal borca, ki je bil z menoj na izvidnici, k namestniku komandirja st. vod. Fr. Lužarju in mu naročil, naj se umakne s četo v zgornji del šmagorske doline, jo prekorači in zasede položaje na pobočju nasprotnega hriba — med šmagorjem in Preložami — ter napade Nemce, ko bodo prišli na mlake na čistino, ker tu bi imeli ugodne položaje. Bojev na položajih pri taborišču zaradi nepreglednosti terena, neugodnih položajev in sovražne premoči nismo smeh tvegati. Jaz sem ostal sam na izvidnici, da bi ugotovil smer nemškega prodiranja in obvestil četo Lužar je krenil bolj proti zahodu oziroma v dolenji del doline, kot sem mu naročil, to je bliže Bežajeve domačije. To je storil morda zaradi tega, ker mu ni borec, po katerem sem mu poslal sporočilo, tega točno prenesel ali je zašel, ker ni dobro poznal položajev. Posledice so bile zelo hude, ker je zašel s četo, ki jo je vodil, v nemško zasedo v precej neugodnem položaju — na čistini. Nemci so jo iz bližine napadli, nastala je zmeda, v kateri je nekaj borcev odvrglo nahrbtnike in zbežalo v bližnji gozd. Eden je bil ranjen, 4 pa pogrešani, še hujši je bil moralni udarec, ki ga je četa doživela. Med pogrešane štejem 2 ujeta: Renata Kocijančiča in Prutkija, ki so ju Nemci že isti dan, ko so se vračali v Podgrad, blizu Hrušice pri cesti Reka — Trst ustrelili. V dnevnik spominov sem leta 1947 zapisal, da je bil eden ranjen. Poročilo štaba št. 2780/3 — 11. 11. 1944 pa omenja 3 ranjene; verjetno sta bila dva ranjena iz kakšne druge čete ali iz prištabnih enot, ki so jih bili Nemci tega dne napadli v Padežu. Pojasniti moram še, da s položaja, kjer sem bil na izvidnici, nisem opazil nobene nemške enote, ki bi šla z Rjavč proti Smagorju, zato nisem s streli ali kako drugače opozoril četo, da gredo Nemci za njo, kot smo se bili dogovorili. Ko sern pozneje ocenjeval razmere, v katerih je bila četa napadena in raziskoval vzroke ter iskal podatke pri domačinih, sem zvedel, da je skupina približno 40 Nemcev krenila po žlebu od rjavške cerkve zelo hitro v šmagorje in tako prispela pred našimi v dolino in četo pričakala v zasedi. Prav gotovo sem v tedanjih razmerah napačno ravnal, ker sem šel sam na izvidnico, čeprav sem najbolje poznal teren. Pravilno bi bilo, da bi bil pustil na izvidnici borca, sam pa bi bil skupaj z Lužarjem odpeljal četo na nove položaje na desno pobočje šmagorske doline, toda v krizi, ki je bila tedaj zelo huda, sem bolj zaupal sebi kot navincu, ker sem se bal, da nas ne bi mogel v primeru potrebe najti in nas obvestiti. Ko sem slišal streljanje v Smagorju, sem se napotil proti kraju, od koder sem ga slišal. Pazljivo sem se pomikal proti šmagorski dolini. Kmalu sem s pobočja zagledal Nemce v zgornjem delu doline, zato sem se približal kraju, kjer je bila četa napadena. Tam sem pregledal odvrženo opremo, jo zbral, skupaj in skril ter se napotil za četo, ki se je bila umaknila proti Kozjan* kjer sem jo tudi našel kmalu popoldne. Ta napad je bil nadvomno najhujši moralni in udarec v 8 mesečnih bojih II. čete. Vsa teža udarca Je C v tem, da smo bili napadeni, ne da bi se bili mogli bra« Bili so to za nas izredno kritični trenutki. Nastopala je 211 z vsemi svojimi hudimi posledicami. SOVRAŽNI PRITISK V BRKINE SE STOPNJUJE Razmere v Brkinih s0 se v drugi polovici novembra v' še poslabšale. Stalno deževje je postopno ohladilo oži-8 kmalu pa je padel sneg. Hkrati se je krepil tudi sovra-pritisk. Medtem se je število sovražnih vojakov, zlasti de ških izdajalcev, v okoliških postojankah stalno večalo-11. novembru, ko je padel prvi sneg, ni bilo več dneva, da bi v Brkinsko hribovje prodrle sovražne kolone. Posebno pritiskale iz Ilirske Bistreče, Podgrada, Prema in Materije P* Pregarjam, Rjavčam, Tatram in Preložam in postopno v®. svoj pritisk v dolini Šmagorja in Padeža Grozila je nevarnost bolnišnici «Zalesje», ki je bila na pobočju & Ostrožnim brdom in «Bežajevo» oziroma Malečkarjevo ' v dolini šmagorja, zato je štab odreda sklenil, da 1? tr v noči od 13 na 14. novembra odnesti vse hudo ranjen® Notranjsko. Tedaj je vse razpoložljivo moštvo naših det tudi VDV bataljona nasilo ranjence. Sodelovali so tudi b II. čete. Ne spominjam se točno, koliko ranjencev smo P nesli, mislim, da jih je bilo približno 20. Nekaj ranjencev bilo iz istrske Gortanove brigade. Izmed naših so bili An Batista in Milivoj štimac, oba borca iz II. čete, Anton 1 kar, poročnik, in Ivan Bizjak; drugih se imensko ne , njam. Večino smo nosili, nekaj pa'smo jih peljali na v . Prenesli smo jih do Bača na Pivki, kjer smo večino n»l“ na tri vozove, najtežje ranjence pa smo nosili še n»P na Jurišče. (Nadalievarne sled* UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - TelefOD 37-338, 95-823 - NAROČNINA, mesečno 800 & p vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu. In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega p Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4U beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Societži Publlcitk ItaUana» — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst