St. 177 S*r VttlM Hnčajea KH mimniili ibH V Trsta, v torak, 27. iutlia 192«. Posamezna številka 30 stoL Letnik LI tten ponedeljka. Naročnin«: za 1 met« L 8-—, 38.—, celo leto L 75.—, v inozemstvo Vilke 30 stot — O^laanina za 1 mm Ji): za trgovske in obrtne oglase 75 tfot, z* vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.— 30 atot za besedo, najmanj L 3. EDINOST UradaJStro in npravmitvo: Trat (3), ulica 6. Fraficcaco d'AssU 20. Telefon 11-57. Dopul naj ae poitljajo izključne uredmiitm. oglati. rekle-medic in denar pa upravniitvu. R»kopita M ne vračajo. Neireakirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Pod uredništvo v Gorici: ulica Giosui Carducci It. 7, L n. — Telet 5t 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Dve totki, H ju ]e treba premešati O prvi točki smo obširno razpravljali v nedeljski številki, kjer smo dokazali, da narodna zavednost in narodno-kul-turno udejstvovanje ne samo da nista nikak iredentizem, temveč da sta prav tisti ventil sigurnosti, ki ščiti drugo-rodce pred raznimi eksplozijami. Čim rahleje je ta ventil priprt, tem manjša je nevarnost, ki dela toliko nepotrebne skrbi. Le tedaj, če zmaga spoznanje, da narodno-kulturno udejstvovanje dru-gwodcev ni nikak iredentizem, le tedaj, če se premaga ta usodna točka, se bo mogla premagati tudi ona Idruga točka, o kateri hočemo spregovoriti danes par besed.Gre, kakor smo omenili že v nedeljo, za odpravo one nejasnosti pojmov sodelovanja in sožitja obeh plemen v naši deželi, katera je kriva mnogega. zla, ki bi se moralo odpraviti, a ki se ne bo odpravilo, dokler se ne premaga tudi ta usodna točka. Ako naj se sploh govori o sodelovanju in sožitju, sta potrebni vsaj dve stvari, in sicer dobra volja na obeh straneh, ki hočeta med seboj sodelovati, na drugI strani pa morata ena in druga stran zahtevati druga od druge le take stvari, ki so sploh mogoče in izvedljive. Znano je dejstvo, da se nam Slova-onm večkrat očita v javnih glasilih, da smo proti vsakemu sodelovanju ali stvu, rje stremfljnje po oni najmanjši meri avtonomije, po oni najmanjši meri subjektivnih pravic, brez katerih je vsako narodno-kulturno življenje kogarkoli in kjerkoli že vnaprej izključena in nemogoče. Samo to so afirmirala dotična društva Iz tega sledi, da je tako «sodelo-vanje» nemogoče in da so radi tega tudi take podlage popolnoma zgrešene. V nedeljskem članku smo rekli, da je vsaka stvar jasna le v svojih skrajnostih. Zato hočemo tudi to stran vprsL-šanja osvetliti na isti način. Vsak narod je le nekaka ogromna družina, sistem določenega števila družin. Zato lahko rečemo, da velja glede sodelovanja, med dvema narodoma isto načelo kakor giede sodelovanja med dvema družinama Na kaki podlagi je mogoče tako sodelovanje, taka strnitev obeh družin v eno nedeljivo enoto? Ako si postavimo vprašanje na ta način, ki ni nič drugega nego le zmanjšanje merila, potem nam postane jasno, da je izključeno .vsaJto tako sodelovanje, ki bi šlo za tem, da bi se ena ali druga družina razcepila in razkrojila. Z drugimi besedami: izključeno je sodelovanje, ki bi moglo imeti za posledico ali plemensko ali duševno razkrojite v ene ali druge družine. V teh dveh pogledih ima vsaka izmed obeh družin svoje posebne interese, ki jih ena drugi ne more odstopiti ne dovoliti, da bi se ti interesi pomešali. Da ostanemo pri duševno-kulturni strani vprašanja, moremo torej reči, da je izključeno sodelovanje s sožitju. Potemtakem bi mi še ne bili to družino n. pr. na tej le podlagi: do-izpolnili prvega in neobhodno potreb- biš to in to ugodnost, ali moraš se izlo-nega predpogoja za vsako sodelovanje, čiti iz svoje družine. Razume se, da bo t. j. bi ne bili dokazali v ta namen po-j vsakdo tako «sodelovanje» odklonil, ker trebne dobre volje. «Edinost» je večkrat' je vsaka strnitev na taki podlagi izključena. Pač pa je mogoča na gospodarskem in moralnem polju, ne da bi ovrgla tozadevne trditve, a se kljub temu sistematično ponavljajo, kadarkoli se pojavi kak članek o tem vprašanju bodisi v tukajšnjem bodisi v rimskem tisku. In vzrok temu dejstvu je treba iskatrravno v nejasnosti pojmov o sodelovanju kot takem, oziroma v naravnost popolnoma zgrešenem pojmovanju tega vprašanja. Ali hočemo s tem reči, da bi na naši strani bila volja za sodelovanje, medtem ko bi manjkala na italijanski strani? Ne, ker smo prepričani, da se pripisuj tudi :ia italijanski strani rav-notako velika važnost temu vprašanju kakor na naši slovanski strani. Dokaz za to nam nudi tudi nedavna konferenca julijskih prefektov v Rimu, na kateri se je razpravljalo, kakor so poročali vsi italijanski listi, o vprašanju drugorodcev v naši deželi. Kakšni so bili sklepi te konference, nam ni znano in zaman smo stikali med vestmi posameznih agencij in listov, da bi našli kak komunike, ki bi obvešča javnost o tako važni strani. To je brez dvoma velika škoda, a ne pre-pstaja drugega neg-o da se zadovoljimo z ugotovitvijo, da se je vršila o našem vprašanju važna konferenca. Možna so le ugibanja in razmotrivnja. Eno pa se more z gotovostjo reči: ker se je vršila taka konferenca, je to dokaz, da so jo smatrali odločilni činitelji za potrebno. Ce pa so jo smatrali za potrebno, se je moglo zgoditi to edino iz razloga, ker ali z dosedanjo politiko napram drugorodcem niso bili zadovoljni, ker so jo spoznali za zgrešeno, ali pa so se zdeli uspehi dosedanje politike napram drugorodcem premajhni ter se je čutila potreba posvetovanja, da bi se našel način za dosego večjih uspehov po isti dosedanji poti. Naj bo kakorkoli, naše slovansko stališče v tem pogledu je, da je potrebna predvsem gori omenjena jasnost, kaj je pravzaprav to sodelovanje in sožitje. Kitko si neuradni italijanski činitelji to predstavljajo, smo imeli ponovno priliko videti v zadnjih letih. Nekateri tozadevni poskusi z italijanske strani so stari že par let. Mislimo tu na ono prizadevanje raznih fašistov-skili osebnosti, da bi se spremenile naše starodavne čitalnice v mešana italijan-sko-slovanska društva, češ Slovani dokažejo na ta način, da so zares za mirno in prijateljsko sožitje. Taki poskusi so bili po vseh večjih naših središčih: v Idriji, Postojni, II. Bistrici, na Tolminskem i. dr. Nekatera društva so slične predloge odklonila. Imamo slične poskuse tudi iz novejšega časa. Ravno te dni smo prejeli iz nekega kraja tržaške pokrajine dopis, v katerem se nam poroča, da je neka vplivna politična oseba pozvala k sebi predstavnike nekega društva ter jim obljubila pomoč, ako se društvo izloči iz svoje osrednje organizacije ter pojde svojm potem dalje. Tu nastaja sedaj vprašanje: ali so se izrekle one čitalnice, ki so odklonile gori omenjene predloge, proti sodelovanju ali ne? Odgovor od italijanske strani bi bil gotovo ta, da se zrcali v tem ne samo odklanjanje prijateljskega sožitja, temveč tudi sovraštvo, iredentizem in podobno. Naše stališče je ravno nasprotno: v zadržanju omenjenih društev se ne zrcali ne sovraštvo, ne iredentizem ne nič podobnega. Edina stvar, ki se očituje v omenjenem dej- pri tem trpela ona družinska avtono-,mija, brez katere bi nobena družina niti ne mogla obstojati. Isto velja v večjem merilu tudi o sodelovanju med narodi Ako se išče tako sodelovanje tam, kjer je nemogoče, ne more priti do njega. In tak je pouk, ki nam ga dajejo razni neuspeli poskusi, kakršni so bili gori omenjeni in podobni. S tem pa ni rečeno, da bi ne bilo mogoče tesno sodelovanje med Italijani in Slovani tudi na kulturnem polju. Nasprotno, tako sodelovanje je mogoče, toda na povsem drugačni podlagi. Ce vzamemo n. pr. kako kulturno prireditev, si moremo predstaviti tako sodelovanje le kot sodelovanje dveh ali več društev, ki so ena italijanska in druga slovanska. Ce se hoče torej doseči res pošteno sodelovanje, potem so predpogoji za to, da obstojajo slovanska in italijanska društva Ta društva bi mogla prirejati prireditve slovanske in italijanske, a mogle bi se tudi prirejati veselice, kjer bi nastopala obojna društva Le tako sodelovanje je po našem mnenju sploh mogoče. In to je ona druga točka, ki jo je treba premagati, ako naj se postavijo razmere v naši deželi na kolikor toliko zdravo podlago. Predpogoj za to pa je priznanje nedotakljivosti gotovega našega individualizma ali avtonomije. Ne siliti v naša društva torej, temveč ustanavljati lastna in potem pride sodelovanje in tekmovanje samo ob sebi. Kdaj fio obiskala papeža romiuaka kraljevska dvojica? RIM, 26. V vatikanskih krogih izjavljajo, da glede obiska romunske kraljevske dvojice papežu ni bilo do sedaj še ničesar sklenjenega Koncem septembra ali še prej bo prišel v Italijo romunski ministrski predsednik in ob tej priliki se bodo določile podrobnosti za obisk papeža od strani romunske kraljevske dvojice, katera poseti Rim prihodnjo zimo ali pomlad. fcst mrtvih la tflfe mM radi ekspMje vojaške granate CUNEO, 26. Včeraj je taboril v prelazu Gardetto neki artilerijski oddelek. Naenkrat se jr razpočila v rokah nekega vojaka grma ta ter ubila štiri artileriste. Pet drugih vojakov ie bilo pri tej eksploziji močno ranjenih. Bili so prepeljani v vojaško bolnico. Danes sta podlegla tamkaj dva ranjenca za-dobljenim poškodbam. Funkcije pokrajinskih gospodarskih svetov RIM, 26. Na prihodnji seji bo ministrski svet proučeval tudi pravilnik, ki se tiče ustanavljanja pokrajinskih gospodarskih svetov. Ti sveti bodo prevzeli funkcije vseh dosedanjih 85 trgovinskih zbornic in 5 pokrajinskih svetov v kraljevini. Pravilnik obsega nad 20 členov, ki pojasnjujejo naloge novih ustaaov. Pokrajinski gospodarski sveti so podrejeni izključno gospodarskemu ministrstvu. Tudi svoje odnošaje s sindikalnim ministrstvom bodo morali uravnavati potom ministrstva za narodno gospodarstvo. Gospodarski sveti obmorskih pokrajin bodo imeli med drugimi pomorsko sekcijo. Gojili bodo tesne odnošaje s sindikalnimi udruženji ter uravnavali gospodarsko življenje v posameznih pokrajinah. Štrfnje v Jugoslaviji Redukcija draginjskih doklad bo vrgla državni upravi v treh mesecih pol milijardo t* — Radićev shod pxi Sušaku BEOGRAD, 26. (Izv.) V predsedništvu vlade je danes dopoldne ministrski predsednik Ueiuic^č ko^feriral s finančnim ministrom Perićem glede znižanja draginjskih doklad državnim uslužbencem. Savez državnih nameščencev je imel nocoj v Beogradu sejo, na kateri je sklenil, da se pošlje k ministrskemu predsedniku posebna deputaciju v zadevi znižanja doklad. Naprosila ga bo, da ji pojasni, koliko časa bo državna uprava odtrgavala nameščencem dra-ginjske doklade. Vlada računa, da bodo redukcije draginjskiJh doklad in drugi prihranki v treh mesecih vrgli pkolu pol milijarde dinarjev. Zunanji minister dr. Ninčić je imel danes popoldne sestanek s Pavletom Radićem. Po sestanku je novinarjem iz- Novi romvnsko-bolgarski spopadi frovni mizi 3 milj one km1 novih kolonij BUKAREšt, 26. Bolgarski komitaši so napadli vas Asm e ti ar pri Turtukaji. Orožniki so napad odbili. Romanskega prestolonaslednika je ugriznil stekel pes BUKAREŠT, 26. Dvorni zdravniki naznanjajo, da je prestolonaslednika Mihaelaj ugriznil stekel pes in ga sedaj zdravijo. Smrtna nesreća v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 26. Na vojaški akademiji se je med vajami z minovko razpočila cev. Učitelj streljanja in en gojenec sta bila ubita, 8 gojencev je ranjenih. _ Spor med rusko komunistično stranko in III. internacij onalo MOSKVA, 26. Na plenarni seji vodstva ruske komunistične stranke, je bila prebrana tudi izjava nadzoroval-nega odseka o delovanju opozicije po zadnjem 14. strankinem kongresu. Pod vodstvom odborovega člana, obenem Člana v izvrševalnem odboru III. Inter-nacijonale Zinovjeva je skušala opozicija z nezakonitimi organizacijami u-vesti razdor v stranko in razširiti svojo propagando tudi na komunistične stranke drugih dežel. Zinovjevu je pomagal zlasti kandidat za strankino vodstvo Laševič. Plenarna seja je po prečitanju tega poročila odstavila oba Voditelja od vseh poslov in določila začetek 15. kongresa na prvo polovico oktobra. Politično vodstvo ruske komunistične stranke sestoji sedaj iz naslednjih članov: Stalin, Rikov, Buha-rin, Tomski, Kalinin, Molotu, Rudzon-tak (namesto Zinovjeva) in Troeki. Kandidati za bodoče vodstvo pa so: Pe-trovski, Uglanov, Ordionikidze, Andree, Kirov, Likojan, Kaganovič in Kame-nev. Ruski rekordi MOSKVA, 26. Iz Teherana je prispel sem letalec Moj se v, ki je v 20 urah preletel 3100 km in se pri tem samo trikrat ustavil. S tem je dosegel nov svetovni rekord. in Francoska 800.000 km2, d očim si ni vzela Amerika nič; zato tudi ne razume, kako morejo vodilni možje obeh evropskih držav razkričavati Ameriko, Češ da je oderuška Letaka si želi z Rusijo miru RIGA, 26. Minister za zunanje zadeve Ulmani je izročil sovjetskemu zastopniku odgovor glede medsebojne pogodbe o nenapadanju. Letska si želi čim prejšnje otvoritve tozadevnih pogajanj v smislu spomenice z dne 5. maja, ki sta jo Letska in Finska sporazumno poslali sovjetom, ter predlaga ustanovitev pripravljalne komisije za ta pogajanja, v kateri bi bile zastopane vse interesirane države. Poincarčjevi načrti PARIZ, 26. V soboto in danes je imel ministrski svet sejo, na kateri so se določile točke 2a rešitev gospodarske zmede, s katerimi nastopi vlada jutri pred zbornico. V javnosti se je doznalo, tda se noče vlada zateči ne k inflaciji ne k novim posojilom, temveč da bo predlagala zvišanje nekih posrednih in iavil da sta se razrovariala o zunanii ^P03^^ davkov za 4—5 milijard javil, ua sta se razgovarjaia o zunanji frankov Vojne dolgove hoče vlada to- Mussolinijeva poslanica glede gospodarske bitke Turati v Bariju — Kongres faSistovske zveze iz Puglie in Basilicate BARI, 26. Včeraj je prišel v Bari glavni fašistovski tajnik cm. Augusto Turati v spremstvu državnega podtajnika D'Alessia in Panunzia. Na trgu pred prefekturo je imel Turati na zbrane množice govor, v katerem je pojasnjeval gospodarsko politiko vlade in delež fašistovske stranke na tej akciji. Po govoru se je podal v sedež fašistovske zveze ter je tamkaj predsedoval fašistovskemu pokrajinskemu kongresu. V imenu fašistov iz Basilicate je nagovoril kongresiste državni podtajnik Panunzio, Turati pa jim je prebral naslednje Mussolinijevo poslanico: Na pokrajinskih zborovanjih je treba jasno in odločno povedati vsem črnim srajcam, da je od vlade započeta velika gospodarska bitka odločilne važnosti za razvoj, bodočnost in veličino fašistovskega režima in fiii;-lovske revolucije. — Potrebno, absolutno potrebno je, da je sleherni fašist duhovno in praktično pripravljen za to bitko in da v tej smeri vpliva na vse svoje tovariše. Vlada stoji trdno na krmilu in deluje brez prestanka za gospodarski vzdig Italije. Vsi fašisti jo morajo posnemati. Treba je pokazati svetu drugi velikanski dokaz naše volje, naše vztrajnosti in sile. Popoldne je glavni fašistovski tajnik obiskal občine Mola, Polignano, Monopoli, Fasano in Putignano. Danes pa bo Turati obis*kal ladjedelnico in univerzo. politiki. Stjepan Radič je imel včeraj velik zbor na Grobniškem ped ju pri Sušaku. V svojem govoru je napadal na desno in na levo ter se zavzemal za Bolgarijo. Napovedal je spremembo u-stave in veHke dogodke. Značilno je, da ni Radič niti najmanj napadal ministra za šume in rude dr. Nikiča Popoldne je ministrski predsednik po enournem razgovoru z ministrom dvora Jankovičem poslal kralju na Bled telefonsko poročilo o notranjem položaju v državi ter o stanju poplav. Smrt radikalnega veljaka BEOGRAD, 26. (Izv.) Včeraj je umrl radikalni veljak in bivši ministrski predsednik Žarko Miladinovič. Pogreb se je vršil danes z velikimi svečanostmi. _ Čehoslovalki parlamentarci poseti j o Jugoslavijo BEOGRAD, 26. (Izv.) Iz Prage poročajo, da je skupina čehoslovaških parlamentarcev danes posetila jugoslo-venskega poslanika Nešića Razpravljali so Ž njim glede izleta, ki ga nameravajo prirediti v Jugoslavijo oktobra meseca. Ob imenovani priliki bodo poselili jugoslovenske parlamentarce. Svetoval srelileitlskl kugres v Sremskib Kar.'mHi čno izplačevati, vendar naj zbornica določi, če se washingtonska pogodba sprejme v sedanji obliki. Poinoard bo predlagal preložitev finančnih interpelacij do dne finančne debate, ki pa naj bo obenem z glasovanjem čim prej. Na to preložitev bo vlada zahtevala zaut>-nico. Po glasovanju, to je v drugem tednu avgusta najpozneje, bi šla potem zbornica na počitnice. SREMSKI KARLOVCI, 26. (Izv.) Včeraj se je pričel tukaj mednarodni kongres srednješolcev, katerega se udeležuje 290 delegatov iz raznih delov sveta. Zastopani so tudi Japonci, Kitajci in severno- in južnoameriški srednješolci. Kongres je otvoril rektor beograjske univerze Pavle Popovič. Kongres bo trajal do 4. avgusta. Gostje bodo priredili več ekskurzij v najvažnejša jugo-slovenska središča. Španski dohodki v Tangeru . LONDON, 26. Španske oblasti so pristale na carinsko črto, ki se potegne med njenim ozemljem in Tangerom. Začasno bodo Španci prejemali 25 % tangerskih pomorskih carinskih dohodkov. _ Pravosodni minister on. Rooco v Ženevi ŽENEVA, 26. Sinoči je dospel v Ženevo italijanski pravosodni minister on. Rocco. Na kolodvoru so ga sprejeli italijanski zastopniki pri Družbi narodov. Minister Rocco bo zastopal Italijo na plenarnem zborovanju mednarodne komisije za intelektualno sodelovanje. AhraJuslrj minister na Francoskem MARSEILLE, 26. Ras Tafarijev minister Debžanmatlo Getašo je prispel sem. Na Francoskem ostane dva meseca in se potem udeleži jesenskega zasedanja Družbe narodov. TurSko-amerISka trg. pogodba ANGORA, 26. Začasna trgovinska pogodba med Turčijo in Združenimi državami je bila podaljšana do 13. febr. 1927. pravo se je otvoril včeraj V Bruslju ob navzočnosti kakšnih 300 delegatov iz I lišče 36 dežel. AmerISka logika WASHINGTON, 26. Predsednik se-natskega odseka za zunanje zadeve Borah je na agitacijskem potovanju za svojo kandidaturo bodočega državnega predsednika imel govor, v katerem je ostro obsojal angleško in francosko sta-glede plačevanja vojnih dolgov. 1 Rekel je, da je dobila Angleška pri mi- M\m učiteljem in noratfoju MILAN, 23. 7. 26. Naprošen od cenj uredništva »Edinosti«, da naj pošljem možne podatke gle-jle študija na učiteljskih nadaljevalnih ^avodih, rade volje ustrezam uredništvu m pa našemu učiteljstvu ter še bolj onemu učiteljskemu naraščaju, ki bi se eventuelno odločil za nadaljni študij. Posnemam te podatke po odlokih tukajšnje učiteljske univerze «Maria Immacolata» — katere sedež je v ulici S. Agnese 4- tajništvo pa v ul. Pier Luigi da Palestrina 23, kamor je treba pošiljati vse možne prošnje itd. Zavod se imenuje v italijanščini: Istituto sup. di Magistero. Ker se ti podatki strinjajo vsaj v glavnem z onimi drugih zavodov, bodo zadostovali. Želel pa bi in svetoval slovenskim dijakom, ki bi se odločili za študij na tem zavodu, da sc morda odločijo ali za Milan, ki je lepo in vsega polno mesto in ima dobro šolo, ali pa, radi jezika, za enak zavod v Firencah. učiteljske univerze Razneslo se je bilo, ko je stopil v veljavo Gentilejev šolski zakon, med uči-teljstvom in med učiteljskim naraščajem, posebno v Tolminu, da imajo po tem zakonu učitelji svoboden vston na univerze. Ker je to mnenje še precej razširjeno in ker poleg tega ni na novoustanovljenih učiteljskih univerzah ° strani naših učiteljev in tudi ne naraščaja nikake udeležbe do danes niti ne kakega posebnega zanimanja za študij na teh zavodih, hočemo pojasniti to vprašanje. Vzporedno z ljudskošolsko reformo so se reformirala tudi učiteljišča. Prejšnji 4 letniki so dobili 3 nove razrede v obliki višjh zavodov. Študij nižjih učiteljišč se je prilagodil študiju drugih nižjih šol na pr. realke, gimnazije itd. S tem se je dala prilika učencem, da po končani nižji Soli, kjer si vsakdo pridobi nekaj splošne naobrazbe, lahko diplomo male mature prestopijo na kak drug zavod. Specijaliziran je pouk le na višjem učiteljišču, kjer se že vzgaja v duhu bodočih učiteljev. Da bi se torej tem učiteljem dalo prilike za popolnejšo izobrazbo, so se ustanovile po mnogih mestih takozvane učiteljske univerze. Teh je v vsej Italiji več, ena je; v Florenci, druga v Milanu itd. Sprejmejo se na te zavode moški in ženske, ki so dosegli diplomo zrelosti za ljudskošolsko poučevanje (al-1'insegnamento elementare), ali oni, ki so usposobljeni za normalno šolo. Zavod jim da priliko, da se usposobijo za poučevanje: latinščine, italijanščine, zgodovine, zemljepisja, filozofije-vzgo-jeslovja in tujih jezikov na vseh srednjih šolah. Poleg tega zamore postati dijak tega zavoda didaktičen ravnatelj ali šolski nadzornik. Zavod nudi torej te-le ugodnosti: a) Dijak gre lahko z diplomo o uspešnem obiskovanju zavoda h konkurznim izpitom za pouk vseh zgoraj navedenih predmetov, kateri izpit ima veljavo državnega izpita za vršenje profesorske službe na vseh srednjih šolah (kr. odlok 4. septembra 1924 št. 1633.) b) diplomo za usposobljenost Šolskega nadzornika c) diplomo za usposobljenost didaktičnega ravnatelja a) in b) zahteva štiriletnega študija, ki je razdeljen v 2 dveletji, c) pa dveletnega študija. Vpisovanje: Rok za vpisovanje v I. letnik takega zavoda v Milanu je odprt do 25. oktobra 1926. Za sprejem v zavod mora vsakdo položiti sprejemni izpit, ki obsega, z ozirom na kr. odlok z 28. avgusta 1924 št. 1588, sledeče: 1) pismeno nalogo ali iz vzgojeslovja in filozofije, ali iz zgodovine, ali iz italijanske literature. • 2) pismeno prestavo latinskega teksta v italijanščino. 3) Ustmen izpit iz pedagogike in filozofije, latinščine (slovnica in literatura), zgodovine in zemljepisja. Vse to z ozirom na program državnega izpita za učiteljsko usposobljenje (pri nas matura v Vidmu). Oni, ki napravijo ta izpit z dobrim uspehom, so potem nameščeni v I. letnik kot redni slušatelji. Pouk, predavanja prično na milanski učiteljski univerzi dne 8- novembra. Za vpis k izpitu, torej na milanski pred 25. oktobra, se mora napraviti prošnja na kolekovanem papirju za 2 L, naslovljena na ravnateljstvo zavoda ter opremljena s sledečimi podatki: 1) ime in priimek, 2) dosedanji študij (natančno), 3) kaj bi prosilec rad študiral, 4) nahajališče (sedanje) družine in 5) naslov v Milanu. Imeti mora pa še sledeče priloge: 1) legaliziran rojstni list, 2) krstni list* 3) potrdilo o lepem vedenju, ki ga n. rav isto spoštovanje do vojaških grobišč, kot ga je gojilo vsa leta po vojni. KONCERT UČITELJSKEGA ZBORA ' V KANALU Opozarjamo ponovno na koncert učiteljskega pevskega zbora, ki se bo vršil z izbranim sporedom v nedeljo, 1. avgusta, pod vodstvom Srečka Kumarja. — Pridite vsi, ki ljubite lepo petje! Iz Trsta v Benetke iz Benetk v Pavijo iz Pavi je v Turin I. polet ob I. Iz Turina v Pavijo iz Pavije v Benetke iz Benetk v Trst 8. uri 8.50 99 9.95 „ UJ® „ 11.40 „ 12.40 Tiria - Titi polet ob 8. uri 9.00 9.20 11.35 11.50 12.40 II. polet ob 13. uri r* 13.50 n 14.06 99 le^e 99 16.40 99 17.40 II. polet ob 13. uri 99 14.00 99 14.20 99 16.35 99 16.50 99 17.40 ZAHVALA Podpisani se v imenu predstojništva romarske cerkve M. B. na Planinski gori zahvaljuje veleslavni lesni družbi Sclabra» v Trstu, ki je velikodušno podarila cerkvi les za kritje strehe v vrednosti 1.735.65 lir. Marija s Planinske gore naj bo bogata plačnica! Župni urad v Studene m, dne 23. julija 1926. Dmd. Janež, župnik. POROKA Včeraj se je poročil g. sodni svetnik Albert Komavec, ki službuje sedaj v Sterzin-gu, z g.čno Avgusto Klemenčič. Naše čestitke in bilo srečno! TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO Cene z dne 25.—28. t. na. na debelo: Zelenjava: Solata 40—60, paradižniki 20—80, zelje 90—100, vrzote 80, krompir (letošnji) 45—0, radič 80—320 (po vrsti), fižol v stročju 90—160, fižol za luščenje 100—220, fižol (zelen mali) 90—200, bledes , grah 120—200, buče 50—100, kumare 60—80, špinača 50—80, malancane 150— 220, korenje —.—, pesa rudeča 30—60; pesa bela 35—40, paprika (zelena) 200—350, čebula 40—80, česen 150—200. Sadje: Marelice —.—, «amo!i» 140—200, breskve 100—800, fige 100—180, jabolka 40—100, hruške 100—140, cimbarji 120— 140, češplje 120—200, ronglo 200—220, ribes 200, grozdje 270—500, pomaranče 50—70; limone 12—45 L zaboj. V nedeljo trg precej klavrn. Velika množina blaga na včerajšnjem trgu je ostala od nedelje. Posebno pa paradižnik zaostal, kar že vpliva in bo še na njegovo ceno. Krompir je vedno stabilen in gre ves pre-kupcem. Grozdje popušča v ceni, breskve vedno enako. Kupčija srednja — najboljša s hruškami (80 cent.). Prihajajo v poštev že poznejše hruške, katerih je na trgu nebroj vrst. «Angurije» se prodajajo ob kanalu pro 140 L za kvintal. Seveda bodo morale precej popustiti, predno bodo preprodajalci segli po njih, zato sedaj ne vzbujajo ravno preveč interesa. Orušftvtnt vtiH — GLASBENA MATICA. Danes zvečer točno ob 19.30 odborova seja. Gg. odborniki so vljudno vabljeni, da se iste udeležijo. — D. K. N. Tommaseo. Sestanek slikarjev je določen za 20.30 Nadalje opozarja* mo Člane na današnji ogled parnika. TELESNA VZGOJA SPORT HAZENA Adria - Prosret« t si (Prekinjena radi teme] Tekma sama na sebi ni bila podobna finalu. Tempo tekme je bil mrtev. Navzlic zmagi Adrije je prvi polčas vladala z žogo na igrišču Prosveta in bramba Adrije jc bila precej zaposlena. Toda nadvlada je bila le dozdevna, kajti v točnosti oddajanja, v startu in lovljenju žoge je bila Adria na boljšem, le igralke so igrale precej kora odao, brez pravega ognja. Prvi goal je padel proti Pro-sveti po zaslugi Kapitanke. Drugega je zabila Ko-cjančičeva III., tretjega kmalu za tem 2igon Olga s strani. Prvi polčas 3 :0. V drugem polčasu zavlada nekoliko Adria. Prosveta ojači brarobo. Vendar utrpi ista kmalu po Kapitanki četrti goal, kateremu sledi koj peti po zaslugi Žigonove. Šestega je zabila zopet Žigonova, ki je bila v lepi formi. Izkazali sta se obe vratarici. Napadu Prosvete primanjkuje pravega strela na vrata. Lepo tekmo so odigrali halfi Adrije. Šele proti koncu, oziroma prekinitvi se je posrečilo potem ccntra zabiti Adriji edini goal. Zmagovalka: Krav os, Wibna, Kocjančič L, Zlo bec U., KocjanČiS III., Kapitanka in Zigon. S. R. Adria - Prosveta 3:1 ^ Modra četa Adrije je izvojevaia v nedeljo pomembno in športno lepo zmago. Presenetila je pre cej številno občinstvo ne le z rezultatom, temveč s svojo živahno, vezano igro. Nič več tistega strahotnega stiskanja pod lastnimi vrati, nič več jačenja brambe. Prosveta je tudi odigrala lepa tekmo, tehnično enakovredno, mestoma celo boljšo od Adrije in nemala zasluga brambe poslednje je, da niso zgornje številke drugačne. Strašni strelec Flego -je dal neštetokrat Rupe ni IL priliko, da dokaže svojo vrednost. In dokazal jo je v velikem stilu. Malokateri nogometaš je 2el na nagih igriščih tako viharne aplavze, toda tudi malokateri vratar je igral tako kot v nedeljo. Rupena O. Bili so momenti, katerih ni mogoče popisati, ko je hotela iz grla že beseda goal, a se je naposled izkazalo, da ima on žogo v rokah, oziroma je ista priletela na sredo igrišča, kjer »e je večinoma sukala. Cesar in Stebla) sta bila vredna nasproti Kobalu in IlijaJu — d očim je prvi rezal napade, je Šteblaj oddajal žogo kalfom in napadu. Halfi Adrije in mestoma tudi Prosvete so v marsičem odpovedali. Kroni obeh moštev sta pa bili obe napadalni vrsti. Centerhalfa Kuferiia in Vrbec igrata v polnem skladu z odgovornostjo njih mesta. Kušeršin je bil morda boljši ▼ zalaganju na->ada, d o čim je Vrbec nekoliko podpiral brambo. Večinoma na akcije teh dveh so napadalci z lepo vezavo ogrožali izmenično ot& vrati. Adria je zmagala. Slab dan Praavetef Morda _ priznati pa je treba, da je četa Adrije popolnoma Mafaae sta o&tfrala nepazahao tekmo in strašen Shoot Mčeka tarfi a« bo tako kmalu pcuMni. Procvala ni preveč naslanjala igre na krila, kar je bilo zanjo usodno. Flego preveč «dnbbla», zato imata tudi pod krili malo dela. Tema nasproti so Saksida, Golobič in Rupena izigrali krasno vezano tekmo, poslužujoč aa kril. Koj po žvižgu sodnika začne kolebati žoga sem ter tja, izčrpljšajoč antsodhuke do skrajnosti. Tempo srednji. Kmalu se začenja jas niti igra obeh čet, nasprotnika sta se v par minutah seznanila in začela igrati odprto, ofenzivno. Halfa Adrije še vedno ne zaupata lastni brambi in se držita nazaj, edino Janos proda a lepo in zalaga Briščeka z lepimi p—iimi. Na lep vpad Vrbec a pride do živahnega napada Adrije — Saksida prisili Kleveto v korner. Lap strel Košute konča t lepi glavi Rupcne, ki strelja v desni kot. GmI? Ne. Kofer&in je dobro plasiran m edfcftja istotako z glavo. (5 min.). Tneaotek za tem ima bramba Adrije precej dela, toda Šteblaj pemete z bacisovskim crmrn. Zopet kviehaafe na sredini igrišča — par strašnih srečanj Vrbčca in Kuferima. Pepelnoma enakovredna ne moreta dati lastnemu mpsdn pravih pasaž, igraki iščejo kotjiaga plasiranja. Golobič potegne e sebaj Saksido, ki s p»«w*jo Briščeka izzove obupen mtlee ped vrati Prosvete. Kobau reši obupno v aut. Za tem ima Cek žogo in zdrvi proti vratom Adrije, tam odda žogo Flegotu, ki namenoma izzove melee. Trije zaporedni streli končajo v rokah Rupene II. Viharen aplavz. Vrbec se polasti žoge in prenese igro na naspretno polovico. Napad Adrije izzove zopet konec, Id ~ ponovi. Zopet bilanairaa*, igra. Polčas 0 : 0. V drugem polčasu je koj komer proti Adriji Šteblaj odbije. Kolebanje igre in trdneet obeh bramb da sklepati na enakovreden rezultat, oziroma na zelo majhen scoore. Zdi se, da be prvi goal odločilen. In ta je padel v 23 min. radi napake brambe Adrije. Ta uspeh podžge obe četi in njih supporterje. Vsaka posrečena akcija izziva viharne aplavze, vsak «faut». žvižga in opazke. Tempo postane hitrejši in v trideseti minuti pride po lepi vezavi med Saksido in Golobičem do krasnega shoota poslednjega. Obupen poizkus De-kleve ne more ustaviti strela. Goal! Komaj minuto za ^ tem polokret Briščeka razbit z dozdevnim offsidejem. Igra postaja vedno živahnejša in napad Prosvete začenja dokazovati svojo zmožnost. Rupena je po Flegeta prisiljen v fenom en alen «pkm-geon» — par miaut za tem v klešče, kmalu je zopet v falangi. Toda vedno blokira s sigurnostjo. Tudi Dekleva je enkrat na tleh, drugič zopet izpade nevarno. V sedemintrideseti minuti pritisne Saksida žogo ob tla in z Golobicam zdi rja pod vrata Prosvete. Lep cross Mahneta in zatem vpad Briščeka da Goloaiču priliko do zopetnega mojstrskega strela v vrata. Dekleva se vrže okupao a žoga je že prešla usodne prečke. Goal! Še ni dovolj — še enkrat vidi napad Adrije v strelu Saksade kronan svoj trud. Nizek strel doneee A-driji tretji goaL (43. min.). Tekma kavaHnka. Sodnik g. Plesničar Brniš. Je brez dvoma še najboljši naš sodnik. Zmagovalka: Rupena II., Šteblaj, Cesar, Košuta, Vrbec, Jaaos, Mahne, Rupena, Saksida, Golobič, Brišček. S. R. IL dijaška športna manifestacija dne 1. avgusta na trstenfSkam igrišča Še je v spominu našega športnega občinstva lanska dijaška športna manifestacija, katero je organiziralo Srednješolsko udruženje. Vršila se je finalna dijaška nogometna tekma med Goriško, Istro in Trstom (zmago je odnesla Goriška) ter lahko-atletični dijaški meeting, na katerem so se posebno dobro izkazali člani Društva Slovanskih srednješolce* iz Italije «Zora». Letos se sicer ne vrši dijaško nogometno prvenstvo, in to radi prevelikih stroškov. Vrši se pa v nedeljo, dne 1. avg. t. 1„ začete! ob 16. uri lahkoatletični mee-ting, in sicer sledeče panoge: tek 100 yar-dov, 800 m, 3000 m, met kroglje in kopja, štafeta 4X100 in eventualno skok v višino n daljino. — Ob 17.30 pa prične nogometna tekma med četama D.S.S. i. I. Zora in D.K. N. Tommaseo. Četa Zore še ni znana pri nas, pač pa so dobro znani nekateri kvalificirani nogometaši te čete, Tomaseo pa je nam znan. Opozarjamo naše dijake-sportnike, da se prijavijo D. K. N. Tommaseo-u (Via G. Za-netti 1, I.); tekmujejo lahko za poljubno društvo ali pa tudi osebno. D. K. N. Tommaseo Danes ob 17,45 trenaža lahkoatletov in nogometašev na trsfeniškem igrišču. Udeležba je z ozirom na nedeljska tekmovanja strogo obvezna. — Vodstvo. zadaj nanj, toda v hipu, ko se je že povzpel na ograjo, je nenadoma omahnil vznak ter telebnil na cesto, kjer je obležal nezavesten. Neki oroteik, ki je bil priča tragičnemu prizoru, je nemudoma telefoniral na rešilno postajo, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da ima neznanec počeno črepinjo In nevarno pretresene možgane. Siromak je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je zelo nevarno. Ker se mož ni prebudil iz nezavesti in niso našli pri njem nikakih osebnih listin, ni bilo mogoče ugotoviti njegove istovetnosti. Ponesrečenec je približno 40-leten mož, po poklicu najbrž zidar ali podajač, kajti njegova obleka je umazana od apna. Tragična nezgoda mladega delavca V tovarni olja pri Sv. Andreju se je včeraj popoldne ponesrečil 16-letni težak Savino Bonito, stanujoč pri Sv. Mar. Magd. Campanelle št. 645. Ko je nesel vrče jedkea sode čez dvorišča, mu je p doma zdrknila iz rok na tla. kočina je siromaku hudo ožgala očL Zdravnik rešilne postaje, ki je bil medtem telefonično poklican na lice mesta, je dđl prepeljati Bonita v mestno bolnišnico, kje* kjer se bo moral zdraviti najmanj kakih* šest tednov. Toda zdravniki se boje, da bo revež izgubil neprecenljivi dar vida. Tržaško kazensko sodišče Radi odtegnitve vojaški službi. Pred tukajšnjim sodiščem se je zagovarjal včeraj Corazza Bruno, star 24 let, ki j« obto&en, da se ni javil dne 10. julija 192?-tukajšnji naborni komisiji, da zadosti svoji vojaški dolžnosti. Aretiran je bil dne 10. marca t. 1. Izgovarjal se je , da se je na dan nabora nahajal doma. Iz protokola je razvidno, da je bil obtoženi že osem krat kaznovan radi raznih deliktov. Po govorih zagovornika dr. Jellersitz-Hesi in državnega pravdnika Culot-a je sodišče pod predsedstvom odv. Macri obsodilo imeno-mu je posođa nena- I vanega na eno leto in en mesec zapora brez Pri tem je olajšave pogojnosti. Iz triaškega življenja Nezgoda samomorilnega kandidata, - Namesto na oni svet — prišel pod tramvaj. Predsinočnjim okoli 22. ure sta dva tramvajska uslužbenca, idoča skozi drevored pri Sv. Andreju, našla kraj ceste na tleh mladega, po delavsko oblečenega moža, ki je močno krvavel iz ran na levem zapestju. Ker je neznanec očividno nujno potreboval zdravniške pomoči, sta ga uslužbenca prijela pod pazduho, da bi ga spremila na cesto, meneč, da bosta tam srečala kak avtomobil. Medpotoma sta naletela na dva orožnika, ki sta ustavila neko javno kočijo ter velela kočijažu, naj prepelje ranjenca v mestno bolnišnico. Toda medpotoma je kočijo, v katero sta razen neznanca sedla tudi orožnika, doletela huda nezgoda. Ko je privozila iz ulice Mazzini na ulico Dante Alighieri, je na križišču treščil vanjo tramvaj proge Ro-jan—Settefontane. Sunek je bil tako močan, da se je kočija prevrnila s konjem vred. K sreči so pa osebe, ki so sedele v nji, ostale nepoškodovane. Ranjenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico z nekim avtomobilom, ki je slučajno privozil mimo mesta nezgode. Ko mu je zdravnik izlečil in obvezal rane na roki, se je mladi neznanec izkazal za težaka Dominika Zappo-lato ter je izjavil, da se je ranil prostovoljno s samomorilnim namenom. Pripomnil je, da je to storil zato, ker se je naveličal življenja; drugega ni hotel povedati. Nezgoda mlado kolesarico. 14-letna Bruna Sturm, stanujoča v ulici Bergamasco št. 18, se je v nedeljo udeležila kolesarske tekme za ženske, ki jo je priredilo neko tržaško društvo. Toda mlada sportašica se je morala prepričati, da tudi pota športnega življenja niso gladka. Ko je vozila z drugimi tekmovalkami po cesti med Opčinami in Sežano, je v naglici pognala svojega jeklenega konja v gramoz in pri tem padla. Izkupila jo je s številnimi praskami in bunkami, razen tega si je tudi nekoliko pretresla možgane. Nesrečna kolesarica je dobila potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje. Drago platana neprevidnost Sinoči okoli 19. ure se je pripetila v Zavijah huda nesreča, ki bo najbrž imela tragičen epilog. Neki delavec, katerega iden- Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti toliko. In vedno več. Grejo in se vračajo. HVALEVREDNA ODREDBA GORIŠKE ^ je z«?pet podalo z vvran*iTnp južne postaje v Gonci 7 iz Brd v neke aveslutu. (tekstilno tovarno v Milan. Sle so s tre- X>o prenasičenosti smo ponavljali mi buhom za kruhom. Kdo ve, kako jim bo v našem dnevniku «Edinost» ter tudi v daljnem mestu. Obljubile so, da bodo tednik «Goriška Straža», kakšno mo- pisaJe. ralno, zdravstveno in gmotno zlo je za, i « „ naS iiarod plesna kuga Ponavljali smo j 0b »dvoletnici smrti sv. Frančiška. to očividno žalostno resnico neprestano s prvim avgusta se prične cela vrsta slo-v naših dopisih, pridigovali to v vseh J* x° Prilif! sedemstoletnice smrti naših drn&tvih Dplomn *kimr»f>mn r»n-l!v" Frančlšk^ ki dosežejo vrhunec dne nasm arustvin. ueioma skupnemu po- 4 oktobra in ki se končajo komaj z zad- ucevanju m nasvetovanju deloma iz-;njim julijem 1927. Poseben odbor za pro- treznjenju našega ljudstva se imamo slavo te obletnice je organiziral te sloves- zalivaliti, da sta povojna plesna norost nosti v Gorici tako-le: Na Kostanjevici bo in veseljačenje izginili iz večine naših prihodnjo nedeljo ob 6. do 7. ure maša; ob krajev ter se omejili na obično kratko 9- ^ Peta maša; ob 18. uri slovesna otvo- pustno norčevanje ter na enkraten va-!fltev frančiškanskega leta ob navzočnosti ški ples v letu, ki samo po sebi v zmer-1 S^°"ad£kofa Sedejla: ^obne slavnosti •u • i rv^^i x bodo pri kapucmih, kjer se bo vršila tudi nih mejah ter v tako dolgih časovnih proCesija in se bo blagoslovil kip sv. Fran-razdobjih m nikako zlo. čiSka. Zapravi jivoet, vesel jačen je in pred-j Porotne razprave v Gorici, vsem plesna kuga tedenskih javnih! Vv0 . ^ . .. , dImav na fa 1 niso izginile iz cele naVčeraJ' v pondeljek, se je začela raz-piesov, pa zal mso izginile iz ceie nase prava> zadnja v tem izrednem zsaedanju, .dežele, ampak se ohranile še vedno v proti Antonu Lušickemu, rojenemu 9 preširokih pasovih Goriške, v še pre-, aprila 1895. v Borovnici pri Ljubljani, sta- širokih plasteh našega naroda. Inujočemu v Avčah, trgovcu, nekaznova- Največkrat prireja plese tista neime- ^f™ in zaprtemu od 30. avgusta 1924. novana mladina na vabilnih plakatih 'dalje' ?btozeneniu umora, poskušenega novana miaaina na vaDiimn pia^uii, umara in prestoPka glede nošenja orožja. mladina, ki aostiKmt se ni miaaina, Q tem dogodku je «Edinost» že poročala. ampak le mlečnozobi pobje aJi pa tudi Da bodo Čitatelji laže sledili poteku razr že stari strici in tete, ki imajo na sebi prave, ponovimo na tem mestu dogodek, mladega le poskočne noge in otročje ki se je odigral dne 30. avgusta 1924. noro pamet. Drži se plesna bolezen in Lušicky je pozval Avgustino Gabrijelčič tvori edini njihov program in delav- m njeno hčer Gabrijelo, poročeno z uči-nost gotovih dobrodelnih društev, pa- ^ Jf™ V SV°J° sobct,da se poba trona^v in nekaterih gasilnih dAištev £?boZ ^o^na^nfnt posebno okok Idnje. Stalno fleglo te na gostilniško obrt in trgovino, last gospe bolezni je bilo in je žal še vedno prele- Gabrijelčič v njeni hiši v Avčah. Ta popa kojščanska fara v Brdih. Tudi go- godba se je morala razveljaviti. Vabilu sta? tove godbe na pihala so črpale svoj živ-i se ženski odzvali, a pridružila se jima je ljenski sok edino le iz gnilobne sokr-id™sa hči oziroma sestra Klavdija. vice tekoče iz plesne rane našega na^ Pogovor med strankama je bil miren, roda Generalni tainik fasistovske nenadoma je pa segel Lu*icky v zcp, vzel roaa. generalni tajniK iasisiovsKe} iz njega revolver> naperii ga najprej proti stranke je popolnoma umestno izjavil, Žalujoči družini: Rešever-Modrijan, ne bilo tako težko in nerodno, kot se j v vsakdanjem delu zaposleni, da bi mogli komu zdi. Zato hočemo danes poveda- j preko tega k višjemu, popolnejšemu. Toda ti, kaj se o tem sliši. Na nasprotnemjvzIic temu smo z odprto roko sprejeli «Za bregu od naše vasi je beneška VasisreCo>>» ker nam i® opomin, da tudi ^rosnid. Čujemo da jo bodo pritegnili drugje delajo, da tudi drugje trpe Saj nam k Breeiniskemu no te š tatu. Prei ie sna 1 ie Js^,vesti kaže ka' krepkega, tako k preginjsKemu potestatu. vre} je spa- dobrodošla kot je obupancu dobrodošla type, stereotypijo ter rotacijskim strojem, i : Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah, j MM**t**t« Ulica S. Francesco d'Assisi 20 NOC PRETEKLOSTI Spisala V. J. Kriianovska. Is rušilne prevedel IVAN VOUK. Cena I. fr-, po pošti priporočeno L 7-40. V inozemstvo L 8*6® proti f m dala is saloSila Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/L, - Knjigarna ). Štoka, Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, Nar. Knjigarna. Gorica, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna. aprej poslanemu znesku.-Roman je iz-Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna c z o n lJncpcDOooDDEjrj'donnnn Vezane ▼ orifliuilne platnice (cena L tO-—) se c?obi v knjigarn? STOKA. ■nmbhhhhbhhbhbhbbhuhi