fil w
KO. 63
mam

At am E Wg/% I%1— H O
[T533


AM€MCAN IN SPIRIT fOR€IGN m LANGUAGE ONLY
tjervmg Cnicago, MUwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, vittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOV6NIAN
WORMING N€WSPAP€»
Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
^
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, tylAY 30, 1979
LETO LXXXI — Vol. LXXXI
V	El Arishu, glavnem mestu Sinaja, ki ga je Izrael vrnil pretekli petek E-giptu, je Begin v navzočnosti Sadata in Vance j a objavil preteklo nedeljo odprtje meje med Izraelom in Egiptom.
BEERSHEBA, Izr. — “Predsednik Sadat in jaz proglašava, da so meje med Egiptom in Izraelom odprte,” je izjavil predsednik izraelske vlade Mena-chem Begin preteklo nedeljo v El Arishu, glavnem mestu Sinajskega polotoka, ki ga je Izrael dva dni preje po 12 letih zasedbe izročil Egiptu. Begin je pri tem stal sredi med predsed-nikomi Egipta Sadatom in ameriškim državnm tajnikom C. R Vancejem. Po slavju v El Arishu so vsi trije odleteli v Beer-sbebo, glavno mesto izraelskega Negeva.
Tam so se začeli razgovori med Izraelom in Egiptom o bodoči samoupravi desnega brega Jordana in področja Gaze ali samoodločbi tamkajšnjih Arabcev, kot je izjavil zastopnik Egipta.
V	tem vprašanju sta Izrael in Egipt daleč narazen, toda prevladuje prepričanje, da bo tudi te razlike mogoče premostiti in najti kompromis, ko obe strani kažeta resnično željo po miru in mirnem reševanju sporov.
Ob koncu uradnih slovesnosti sta se Sadat in Begin v spremstvu Vanceja v egiptskem letalu dvignila in poletela nad Kairo, krožila nad njim, pa se nato Vrnila sem. Izjavila sta, da se bosta v juliju sestala v Aleksandriji v Egiptu in pregledala napredovanje pogajanj o bodočno-sti palestinskih Arabcev.
Državni tajnik Cyrus R. Vam ce je po odletu s Srednjega Vzhoda v Italijo dejal, da je prepričan o resnični želji po miru tako v Egiptu kot v Izraelu in da bo ta premagala vse ovire.
------o-------
ATENE, Gr. — Pretekli ponedeljek je postala Grčija 10. članica Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega trga). Za Grčijo je podpisal predsednik vlade Karamanlis, za EGS pa predsednik Francoske republike Valery Giscard d’Estaing.
Polnoveljaven član bo Grčija postala, 1. januarja 1981, celih pet let preje, kot je bilo prvotno predvideno. Karamanlis je ob podpisu izjavil:
“S ponedeljkom je Grčija ne-preklicnn sprejela ta zgodovinski izziv in svojo evropsko usodo ob ohranitvi svoje narodne identitete. Mi imamo zaupanje v oboje, v Evropo in v Grčijo.” ■
---—o------
Profesorji na katoliških u-niverzah ne bodo smeli več osporavati temeljnega nauka Cerkve.
VATIKAN. — Papež Janez Pavel II. je pretekli teden odredil, da profesorji na katoliških cerkvenih univerzah ne smejo osporavati temeljnih naukov Cerkve. Iskanje novih tolmačenj ne sme biti na škodo cerkvenega učiteljstva, pravi 87 strani obsegajoča Apostolic Constitution, papežev dekret o' vodenju kakih 136 univerz po vsem svetu, ki so v rokah Katoliške cerkve.
Nova odredba papeža Janeza Pavla II. končuje sporno poskusno dobo, ki jo je uvedel papež Pavel VI. leta 1968 neposredno po vesoljnem cerkvenem zboru v Vatikanu.
“Pri študiranju in učenju katoliškega nauka je treba vedno poudarjati zvestobo učiteljstvu Cerkve. ■ Hipotetična in osebna mnenja, ki izhajajo iz novega raziskavanja, je treba podajati skromno,” pravi papeževa nova uredba.
V aprilu se živiienjski stroški porasli! m hi %
WASHINGTON, D.C. — Po-rast cen gazolina, hiš in stano-^anj, pa tudi hrane je potisnila Življenjske stroške v aprilu na~ 2§or za 1.1%, kar pomeni letno raven 13.3%;, za zadnje tri mese-Ce pa celo 13.9%. Cene življenj-skih stroškov v letošnjem aprilu sh bile višje za 10.4% od onih
Pred enim letom.
Carterjevi gospodarski sveto-valci in sodelavci so morali zno-Va priznati, da njihov program k°ja • proti inflaciji ni uspešen. Objavili so nove preglede rasti Cen hrane in petrolejskih izdel-^ov, kar pa seveda položaja ne '3o spremenilo.
Splošni indeks cen je dosegel 11-5% napram 100 v letu 1967, ar pomeni, da to, kar je leta ^67 stalo $100, je stalo v pre-eklem aprilu $211.50. Rast cen 2raanjšuje kupno moč zaslužkov ^ sdi zaposlene k zahtevam po P°višanjih plač daleko preko u-
radnih “vodil”.
VREME
. ^elno oblačno z do 20% ver-jGnosti krajevnih neviht in z višjo temperaturo okoli 68 F
-----o-----
Carter bo tekal tudi tekom vrha na Dunaju
WASHINGTON, D.C, — Glasovi iz Bele hiše pravijo, da bo predsednik ZDA Carter, ki skuša ohraniti svojo telesno trdnost z dnevnim tekom nekaj milj, to telesno vajo vršil tudi tekom štirih dni bivanja na Dunaju med razgovori s sovjetskim vodnikom Brežnjevim.
Carterjev vsakodnevni tek naj bi pokazal svetu, da je predsednik ZDA telesno zdrav in trden v nasprotju s sovjetskim vodnikom Brežnjevim, ki da je močno opešan in sposoben za resne razgovore kvečjemu po nekaj ur na dan.
-----o-----
Več nesreč v jedrskih elektrarnah predvideva
WASHINGTON, DjCi — Načelnik Domovega odbora za preiskavo nesreče v Three Mile Island jedrskih elektrarnah kong. James Wearer, demokrat iz Oregona, je dejal, da je treba predvidevati možnost podobnih nesreč vsak čas tudi v drugih sličnih jedrskih elektrarnah.
Oprema in instrumenti so pri nesreči v jedrski elektrarni Three Mile Island igrali dosti večjo vlogo kot napake osobja.
lirfco 'Haratič umrl
Chicago, 111. — Pretekli četrtek, 24. maja 1979, je umrl v negovališču v Chicagu 76 let stari Mirko Geratič, večletni sodelavec AD, pisec tedenske kolone “Izpod zvona sv. Štefana”. Na mrtvaškem odru bo v Žefra-novem pogrebnem zavodu v petek, 1. junija. V soboto, 2. junija ob 9.30 bo pogreb v cerkev sv. Štefana in nato na pokopališče Resurrection.
------o-----
Novi grobovi
Josephine Dropic
Po dolgi bolezni je umrla pretekli ponedeljek na svojem domu 1012 E. 63 St. Josephine Dropic, roj. Perz v Clevelandu, stara 60 let, vdova po v letošnjem marcu umrlem možu Law-rencu, mati Larryja, Patricie Suhadolnik in Michaela, 5-ki'at stara mati, sestra Edwarda, pok. Christine Kozak, Marie Jerin in Lillian. Pogreb je danes zjutraj ob 8.30 iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
John S. Kulke
V	veteranski bolnišnici je umrl pretekli petek 84 let stari John S. Kulke iz Euclida, vdovec po 1. 1973 umrli ženi Leni, roj. Linden, oče Norberta in Josepha (Kalif.), brat Toma pok. Marie Korb in Helen Kulke. Pogreb je danes, v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Križa ob 10., nato na pokopališče Vernih duš.
Mary F. Komidar
V	Euclid General bolnišnici je po dolgi bolezni umrla 69 let
(Dalje na 3. strani)
------o-----
r-j/ I *•	4 *
Ladn^e vesti
WASHINGTON, D.C. — Vrhov no zvezno ^sodišče je progla silo zakon v državi New Jer sey, ki dovoljuje državi priz nati posameznim davkoplače valcem odpis do $1,000 letno za kritje stroškov šolanja njihovih otrok v privatnih šolah za neustaven, ker da je v nasprotju z ustavnim načelom ločitve 'cerkve in države. MOSKVA, ZSSR. — Po enem desetletju je Sovjetska zveza prenehala obsevanje poslopja poslaništva ZDA v Moskvi z ultrakratkimi valovi. To obsevanje naj bi menda motilo elektronsko prisluškovanje poslaništva ali pa vključevalo prisluškovalne naprave, ki bi jih naj Sovjeti vgradili v po slopje poslaništva za svoje vohunske namene, prodno so poslopje izročili ZDA. Končanje radiacije naj bi ustvarilo boljše odnose med ZDA in ZSSR ter olajšalo Carterju prizadevanje za odobritev SALT 2 v Senatu. SALISBURY, Rod. — Včeraj je bil zaprisežen novi predsednik Rodezije Josiah Gumede, ki je takoj nato imenoval škofa Abela Muzorevvo za prvega predsednika vlade črne večine v republiki Zimbabve-Rodezi-ji. Muzorewa je včeraj prisegel kot novi predsednik vlade, prevzel pa bo to jutri opolnoči, ko stopi v veljavo zadnji del “notranjega sporazuma” za novo ureditev Rodezije.
SAN ANTONIO, Tex. — Včeraj je bil tu ustreljen zvezni sodnik 63 let stari John H. Wood Jr., verjetno v zvezi s svojimi trdimi obsodbami onih, ki so zapleteni v trgovino z mamili.
Papež imenoval J 5 novih kardinalov
Papež Janez Pavel II.
VATIKAN. — Papež Janez Pavel II. je imenoval preteklo soboto 15 novih kardinalov, od katerih pa ime enega ni bilo objavljeno. Po vsej verjetnosti je to eden od litvanskih škofov, verjetno škof Julijonas Stepova-cius v Vilni, glavnem mestu Litve.
Med novimi kardinali je 5 Italijanov, med njimi nadškof Ago-stino Casaroli, vatikanski državni tajnik, dva Poljaka, nadškof Ladislao Rubin, glavni tajnik sinode škofov v Rimu, in krakovski nadškof Franciszek Ma-charsk, 52 let stari naslednik Karla Woytile. Nove kardinale so dobile še Irska, Kanada, Francija, Mehika, Japonska in Vietnam.
------o-----
IM skušajo omejiti javno prepiranje med Egiptom in Savdijci
i ■;
LONDON, Vel. Brit. — ZDA so tiho posegle v javni prepir med Egiptom in Savdsko Arabijo, ki je grozil odnose med Sadatom in vlado v Riadu še poslabšati in voditi do globljega razkola med konservativnimi državami arabskega sveta.
Ameriški poslanik v Kairu Eilts, ki bo po petih letih ta teden zapustil Kairo, se je tajno sestal nekje v Evropi s savd-skim prestolonaslednikom princem Fahdom, da bi dosegel premirje v besedni vojni, do katere je prišlo med Kairom in Riadom po podpisu mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom.
Washington se prizadeva, da bi ohranil dobre odnose z Riadom, četudi sta s tem, kar zadeva mirovno pogodbo med Izraelom in Egiptom, vsak na svoji strani. Tudi Savdska Arabija izjavlja, da hoče ohraniti dobre odnose z ZDA, četudi se ne strinja z njihovim načinom iskanja miru na Srednjem vzhodu. --------------o------
inflacija povprečno v letu 1979 okoli 8.5%
WASHINGTON, D.C. — Za zakladni tajnik Michael Blue-menthal je že mirno priznal, da je treba računati za letošnje leto povprečno raven inflacije okoli 8.5%, četudi Bela hiša uradno še vedno vstraja na 7% do 7.5L- Na to letno raven so namreč bila preračunana vodila za povišanja plač in zaslužkov.
Če bi priznali, da je treba računati z večjo inflacijo, bi morali temu primerno spremeniti tudi ta vodila. To bodo verjetno storili prihodnjo jesen, če ne preje.
Vodniki največjih podjetij v deželi so na svoji zadnji konferenci prišli do zaključka, da bo inflacija dosegla letos povprečno raven 8.5%, verjetno pa še nekaj več, torej v glavnem to, kar je dejal zakladni tajnik.
PREGLED VSEH DC-ONEMOGOCi NOVE!
Pretekli petek popoldne ob 3.03 je po vzletu z letališča O’Hare veliko potniško letalo DC-10 nenadno treščilo na zemljo in se vnelo: 273 ljudi je izgubilo skoraj v trenutku življenje. Strahotna nesreča, največja svoje vrste v ZDA, je zaprepastila vso deželo. Le kako je kaj takega mogoče? Kako je do tega prišlo? Kdo je kriv?
CHICAGO, 111. —- Pretekli petek popoldne se je veliko potniško letalo DC-10 z 257 potniki ter 13 člani posadke začelo dvigati, da poleti z letališča O’Hare proti Los Angeesu. Bil je to začetek prvega letošnjega pomladnega dolgega konca tedna, s tremi prostimi dnevi. Vse se je veselilo oddiha, vse mislilo na veselje. Letalo se je komaj dobro dvignilo s tal, ko se je mo-tpr na levi strani povesil, se odtrgal od krila in padel na zemljo. Letalo se je lovilo nekaj časa v zraku, se nagnilo na levo, nato pa nekaj sto metrov od letališča padlo na zemljo in eksplodiralo. Polno goriva je bilo v trenutku vse v ognju.
Letališče je pozvalo bolnišnice v okolici, naj bodo pripravljene na sprejem ranjencev, ko je gledalo nesrečo, pa nekaj minut kasneje bolnišnicam sporočilo, da priprava na sprejem po-nesrečecev ni potrebna, ker m nihče nesreče preživel.. .
Mrtvih je bilo vseh 258 potnikov in vseh 13 članov posadke, pa še dve osebi na tleh, katerih vozilo je zgorelo zadeto od delov gorečega letala. Skupno je bilo mrtvih 273 oseb, verjetno še katera več, ker bi naj med mrtvimi našli tudi truplo enega dojenčka in enega otroka. American Airlines pravijo, da na seznamu potnikov poleta 191 ni bilo nobenih otrok.
Vreteno vijaka se je pretrgalo
Komisije, ki so prišle na kraj nesreče preiskovat njene vzroke, so kmalu odkrile, da na nosilcu motorja, ki je odpadel, ni vseh štirih vijakov. Po daljšem iskanju so ta vijak našli kakih 20 čevljev proč od motorja. Najprej so našli glavni del vijakovega vretena z glavo, nato pa še preostali z matico. Vijak se je odtrgal in povzročil odtrganje motorja od letalskega krila in s tem padec letala na tla.
V	prvih urah so zastopniki komisije zvezne vlade trdili, da bi izguba enega motorja letala ne bila nujen vzrok nesreče. Letalo naj bi bilo sposobno o-stati v zraku s samo dvema motorjema. Upravnik zvezne letalske agencije L. Bond, ki je sam pilot, je to zanikal in poudaril, da piloti tekom šolanja niso nikdar predvidevali možnosti izgube enega motorja in da tudi ni v navodilih in učbenikih nikakega postopka za tak slučaj.
Vijak, ki je zakrivil nesrečo in smrt 273 oseb, je dolg kake tri palce in četrt palca debel. Očitno je nekdo, ki je bil odgovoren za pregled sistema pritrditve motorja na krilo letala, svojo nalogo slabo opravil.
Spominska služba v cerkvi
V	mali zidani katoliški cerkvi Marije Sedeža modrosti, tri milje od letališča, je bila na Spominski dan spominska služba za žrtve nesreče. Duhovniki večih veroizpovedi so opravili
molitve za ponesrečence in izrazili sožalje sorodnikom.
“Ti, o Gospod, pokliči njihove duše k sebi in mi Te prosimo sočutja in milosti za te, ki so pretrpeli to strašno usodo,” je molil katoliški duhovni! rev. John J. Keough.
Čikaški nadškof kardinal Cody je med spominskim opravilom prebral brzojavko papeža Janeza Pavla II., ki je bil “glo boko prizadet ob novici o letalski nesreči v Chicagu”. Cody j c dejal: “On moli za tiste, ki sc umrli in izraža svoje globoke sožalje družinam številnih žrtev, proseč Boga, naj jih podpira v tej uri velike žalosti.”
\
Vlada odredila pregled vseh DC-10
Zvezna vlada je odredila v ponedeljek pregled vseh DC-10 do 3. zjutraj v torek. Letala, k: ne bi bila do določenega časa pregledana in v redu, ne bi smela s tal.
Včeraj je PAA odredila, dr morajo do nadaljnjega vsa leta la DC-10 ostati na tleh. Po temeljitem pregledu so danes zjutraj že dovolili nekaterim DC-lt ponoven vzlet.
Vlada ZDA je pozvala tudi vse tuje letalske družbe, ki uporabljajo letala DC-10, da jih pregledajo, predno jih pustijo znova v zrak.
Skupno je v rednem prometi okoli 278 DC-10 letal, kakih ste pa jih je naročenih za gradnjo v tovarnah.
------o-----
Japonci se pripravljajo na gradnjo letališča na
otočju Senkaku
TOKIO, Jap. — Japonska je poslala skupino gradbenikov na otočje Senkaku, ki si ga lastita tudi Tajvan in LR Kitajska, da zgradi tam letališče za helikopterje.
Do odprtega spora med Toki-jem in Pekingom je prišlo lani ko je skupina 200 kitajskih ribiških ladjic, med njimi nekatere oborožene, zaplula do otočja, ki ga Japonska smatra za svoje.
Golo skalnato otočje ne bi bi-
Golo, skalnato otočje ne bi bi-da se pod njim in njegovo okolico nahajajo bogata nahajališča olja.
------o-----
Teroristični umori v Španiji
MA.DRID, Šp. — V delavca preoblečena terorista sta pretekli petek ustrelila enega generala in dva polkovnika ter njihovega šoferja. S tem je število terorističnih umorov letos v Španiji doseglo 56. Večino umorov pripisujejo baskovski nacionalistični skupini ETA.
------o-----
Sovjeti zgradili novo
jedrsko mdmornico
WASHINGTON, D.C. — Vojaški obveščevalni viri govorijo o novi vrsti sovjetske jedrske podmornice, ki bi naj bila sposobna pluti z brzino 40 vozlov in bi bila boljša od vseh, kar jili imajo ZDA. Njena zunanja prevleka naj bi bila iz titanija.
| Iz Clevelanda J
j in okolice
' *
Jutri zadnji dan za prijave avtov—
Jutri, 31. maja, je zadnji dan za prijavo avtov za leto 1979!
Rojstni dan J.F.K.—
Danes je rojstni dan pokojnega Johna F. Kennedyja, 35. predsednika ZDA, kateremu je smrtonosna krogla pretrgala nit življenja novembra 1963 v Dallasu. Star hi bil danes 62 iet.
Za cerkev v Strugah—
Za cerkev . sv. Avguština v Strugah na Dolenjskem pobira v velikem Clevelandu rojak g. Frank Stropnik, 20350 Trebeč A ve., Euclid, Ohio 44119. V dopisu pretekli petek na 2. strani AD je bilo ime pomotoma na-edeno Frank Brodnik.
Zadušnica—
V petek, 1. junija bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 7.45 sv. .naša za pok. Mary Perusek ob 14. obletnici njene smrti.
Vbv odbor—
Slovenska pristava ima sledeči vabor: predsednik Pavle Lavri-ša, tajnik Stane Mrva, blagajnik John Hočevar ml. zapisnikar Vitko Sleme, odborniki Slavko Grajžel, Janez Hočevar, Metod .le, Nada Kozjek, Tone Lavriša ml., Frank Leben, Frank Lovšin, Vrary Malovrh, Filip Oreh, Marjan Ovsenik, Lojze Petelin ml., Stane Frisian, Mimi Režonja, Stane Rus, Ferdinand Sečnik, Dorothy Semen, Rudi Špehar in Janez Varšek.
Sen. E. M. Kennedy danes v Clevelandu—
Sen. E. M. Kennedy bo danes govoril graduantom medicinske fakultete Case Western Reserve University. Govor bo> baje posvečen vprašanju splošnega javnega zavarovanja proti boleznim. Sen. E. M. Kennedy se predvidoma ne bo sestal z nobenimi politiki, četudi ga je konvencija demokratske stranke okraja Cuyahoga v posebni resoluciji koncem tedna pozvala, naj se poteguje za pridobitev predsedniške kandidature demokratske stranke prihodnje leto. On je to ponovno odklonil in izjavil, da bo podporal kandidaturo ■predsednika Carterja.
-----o------
Margaret Thatcher obišče Valery ja Giscarda cPEstainga
LONDON, Vel. Brit. — Tu je -ulo objavljeno, da bo predsed-r.ica britanske vlade Margaret Thatcher obiskala 5. junija predsednika Francoske republike Valeryja Giscarda d’Estainga v -arizu. Vodnika obeh držav bosta razpravljala o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, posebej pa se o svetovni gospodarski konferenci v Tokiu ter o britanskem deležu v Evropski gospodarski skupnosti.
-----o-----
Za umor šaha Pahlevija brezplačno romanje v Meko!
TEHERAN, Iran. — Lastnik lista, ki izhaja v iranskem svetem mestu Qum, kjer živi sedaj iranski vodnik ajatolah Homeini, je ponudil plačilo vseh stroškov za romanje v Meko, v o* prednje svetišče islama Kaabo, tistemu, ki “izvrši smrtno obsodbo nad šahom Rezo Pahlevi-jem”.
^ AMEffišfiA VQMQYM^ MAY 3Q» 1979
Mmesiešum BoMomm
v » i/» o /A TL— m < > T.Ti
6117 Sl. CLAIii AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 _____ AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher PvtiJtued Mon., Wed., Fit, except holidays and 1st two weeks in "July
NAROČNINA:
Združena države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 me««« Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
IJnited States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries:
^anV?25-00 f0r 6 months; *15-00 for three months *' JAY- ONEY: $10-00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a yea:
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
______________Ko. 63 Wednesday, May 30, 1979
Združena Evropa: pot do shupne rasti
Objavljamo povzetek pisma predsednikov 14 škofovskih konferenc, ki pripadajo devetim državam Evrop-si\e gospodarske skupnosti in so ga izdali v zvezi z letošnjimi volitvami za evropski parlament.
^ Ustanovitev Evrope devetih držav — in morda kmalu dvanajstih — ne sme hiti sama sebi namen. Združena ^'1 se sme zapreti v lastne meje. Le kako bi smeli gladiti skupnost, v kateri bi se imeli dobro, pa bi istočasno pozabili ostalo Evropo in ostali svet? M.enimo, da nosimo _ Evropejci skupno odgovornost do ostalih celin in :;ia;^i do. dežel. fretjega sveta. Z njimi moramo ravnati .v?^ enakimi, ne pa kot z varovanci ali celo kot izko-i 'ščanimi. Are moremo se umakniti pred zahtevami skupne solidarnosti. Ko je velik del človeštva podhranjen in celo umira od lakote, ni mar sramotno, da industrializirane dežele živijo v obilju?
Evropa more nuditi priložnost gospodarskega, kulturnega in duhovnega napredka za vse. 'Še nam zvenijo v ušesih besede sedanjega papeža Janeza Pavla II. dne oktobra lani, ko je dejal: “Odprite meje držav, gospo-uarskih in političnih sistemov, neizmernega področja uulture^civilizacije, razvoja! Ne imejte strahu!” Besede, ki veljajo tudi za združeno Evropo.
Kuj je bil globoki nagib za povezavo devetih evrop-skm držav v eno skupnost? Morda nadaljevati s povojno spravo med narodi, ki še vedno ni dovoljno uresničena? . lorda ustvariti. pogoje za mirno sožitje znotraj evropske skupnosti ali pospeševati boljšo kulturno in gospo-ciarsko izmenjavo med posameznimi deželami?
v se to ,ie hvalevredno, a ni zadosti. Nikdar se ne sme pozabiti, da ima človek bolj globoke težnje po celotni rafti svoje osebnosti. Ustvarjen po božji dobroti nosi v sebi vučdnote.. Prav te so pripomogle k naši civiliza-t!.V; Potrebovala jih bo tudi jutrišnja Evropa, kajti brez njih družba ne more biti v polni meri srečna. Ne moremo se zadovoljiti z Evropo, ki bi slonela zgolj na gospodarskih in političnih interesih njenih članov.
j-1 ez dima odprtosti in bratstva, brez spoštovanja in sprejemanja drugih v njih. lastnem mišljenju, čutenju in delovanju do združene Evrope ne bo nikdar prišlo. Brez iskrene volje druge priznati in z drugimi sodelovati, kar nujno fiOtf s seboj odpoved, žrtev, spremembo mišljenja m resnične svobode božjih otrok.	’
.Znotraj skupnosti devetih držav najdemo marsikaj i'.živčnega, ki je lahko pozitivno kot negativno. Pozitiv-iiU je tista različnost, ki dopolnjuje in bogati drugi narod v zvezi s človečanskimi, moralnimi, kulturnimi in verskimi vrednotami. Negativna pa je različnost, ki prihaja do izraza v različni ravni življenja raznih dežel in družbe-mh plasti. \ tem oziru je treba pospeševati konkretno solidarnost med bogatimi in siromašnimi. Evangelij nas neprestano poziva k delitvi dobrin z bližnjim.
. Gospodarska kriza, ki jo doživljamo z vsemi njenimi posledicami, zlasti na področju brezposelnosti, nas po-: va. da znova preverimo način'zahodnega življenja. Nujno bo treba uvesti več skromnosti v našo potrošniško družbo. Še se množi oporekanje zoper to družbo, je to v : Žadu z duhom evangelija, ki teži za preprostim življenjem.
Ni moč govoriti o združeni Evropi, če se ne dela tudi 'ia človekove pravice in se ne pokaže zanimanja, koliko so snoštujejo v deželah skupnosti in koliko se jih poskuša r\ eijanii po vsem svetu. Človek ima namreč osnovne m avice in ki so neodsvojljive ter je nanje opozoril tudi mmez Pavel II. v svoji okrožnici “Redemptor hominis”
Te so pravica do življenja, pravice otroka pred roj-• vom in po njem, pravice žene, družine delavcev, zlasti muh, ki so v tujini, pravice beguncev. Mnogo naporov bo r'> notrebnih, da bo človek mogel živeti dostojanstveno življenje.
V novi združeni Evropi bodo te osnovne vrednote uostoiane; Upajmo, da bodo. Uresničitev tega upanja ravim v mnogočem od mož in žena, ki bodo izvoljeni v ev-romrU nar lament. V času, ko se premnoge osebe sprašu-m v smislu svojega bivania in tinaje iščejo luč upanja, d 'eri must jan, odrešen po Jezusu Kristusu in namenjen ■Uavo vstajenja skupno pomagati graditi 'boljšo Evro-!>n. Zato na j .se vsak katoličan zave pomembnosti volitev za _evropski parlament, se čuti soodgovoren in sodeluje Knt kristjan pri reševanju evropskih" problemov. Obenem 'm < c mnogo moli, da Bog razsvetli novi evropski parlament,	■	^ n
. V'^ive v evropski parlament bodo 7. junija v Veliki Britaniji, rta mn. Nizozemskem in Danskem. 10. ju-TV:' .n?-_v •in, Italiji, Zvezni republiki Nemčiji, Belgiji in Luksemburgu.
V Italiji kandidirajo v evropski parlament v okviru manjšinjske volivne skupine tudi Slovenci. Slovenska skupnost je zastopana v tremi kandidati.
BESEDA IZ NARODA
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Prvi maj, krasni maj, konec zime je tedaj, so slavili z vsem ognjem naši pesniki. Pomladni mesec maj ali veliki traven je mesec pomladi, mladosti, ljubezni in cvetja. Vedeti pa moramo, da beseda “pomlad” ni preveč stara in se je pojavila v slovenskem jeziku šele v zadnjih stoletjih po vzgledu italijanskega imena ‘primavera’. Naj starejša slovenska beseda za pomladni čas je vigred in pesem “Vigred se povrne” je' pretresljiva žalostinka, ki jo pojejo v slovo pokojniku.
O mesecu maju ali velikem travnu v pregovoru ni čisto jasno, ali je dobro, da je maj suh ali moker. Da ne bi prestrašili Slovencev, obetajo dobro letino v obeh primerih. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Če pa je ta mesec dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. Drugi pregovori za maj pravijo: Če sušeč, traven deži, maj pa hladi, kmetu se dobro godi. — Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. — Slana v začetku maja zoritvi sadja nagaja. — Velikega travna mokrota, malega srpana subota. — Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni v začetku, je ob koncu tako. — Majnik moker, rožnik pa mlačen — kmet bo to leto žejen in lačen. Stara modrost trdi, da majski dež pospešuje rast las. Kdor se nagiba k pleši, ali je že gologlav, naj izkoristi vsak de-žek. Če ga ne bo pobrala pljučnica, bo imel, ali pa ne, bujne lase. Kura pa je veliko cenejša od vseh sumljivih vodic in preparatov za rast last, ki jih ponuja kozmetična industrija ...
V starem kraju praznujejo praznik Vseh mrtvih na dan 1. novembra. V Ameriki pa na koncu najlepšega meseca v letu, 28. maja. Za nas povojne e-migrante ta praznik ni bil v začetku tako spoštovan, kot zasluži. Toda zadnje čase, ko tudi med novimi naseljenci smrt izbira in pošilja v grob večnega domovanja po raznih pokopali-liščih Amerike, postaja ta spominski praznik del tudi našega
življenja in spoštovanja.
*
Na Spominski dan se bodo tudi letos na ameriških pokopališčih zbrali svojci, kjer bodo počastili in okrasili grobove svojih dragih s cvetjem, prižgano svečko in molitvijo. Veteranske organizacije okrasijo z ameriško zastavico grobove padlih junakov, od ameriške revolucije, civilne vojne, prve in druge svetovne voj neater nepozabnih junakov Vietnama. Nekoč so živeli med nami, nekoč so živeli med nami oče, mati, brat, sorodniki in prijatelji, danes spijo in čakajo na nas. Naj počivajo v miru, naj jim bo lahka zemlja, kjerkoli ležijo v spanju brez sanj!
*
Umrejo le tisti, ki jih po smrti pozabijo. Na tisoče Amerikan-cev, padlih junakov, leži neznano kje, brez cvetja — toda niso pozabljeni! Ravno tako niso pozabljeni mrtvi junaki Vetrinj, Grčaric in Turjaka. Samo en dan v letu stopate v naš spomin, ko Vam društvo Triglav v svojem parku pri žalni in spominski maši z molitvijo in trdno obljubo potrdi, da tudi Vi v smrti niste še pozabljeni. V tem toplem majniškem spominskem prazniku Vam vsem, ki ste zastavili svoja življenja za Boga
in domovino, za nas in našo pri-hodnjost — naš poklon in hvaležen spomin. Slava Vam!
*
Slovenci smo bogati na raznolikih narodnih nošah, narodnih plesih, običajih in krasnih ročnih izdelkih. Kdo se ne spominja naših okrašenih pručk, zibelk, stolov in miz, med njimi mentrha, -kjer se mesi in gnete domači kruh. Kdo se ne spominja naših kolovratov in naših kmečkih peči, v katerih se peče kruh, in kjer se stari in mladi grejejo na njej ali pa ob njej. Kateri štajerski rojak, posebno s Slovenskih goric, se ne bi razveselil slišati klopotanje klopotcev, posebno tipičnih slovenskih klopotcev, ki imajo štiri krake. Sosednji avstrijski klopotci imajo po šest ali celo osem krakov! Ako bi morale vse dežele sveta pokazati eno samo stvar, najbolj značilno žanje, potem Slovenci ne bi imeli kaj dosti izbirati, pred drugimi narodi bi se postavili s kozolcem, tem nepogrešljivim spremljevalcem slovenskega kmeta, s to nepogrešljivo značilnostjo slovenske pokrajine. Lahko bi pokazali od navadnega belokranjskega pra-kozolca-stoga, do zelo razširjenega, stegnjenega kozolca, od kozolca na kozla do mogočnega kralja med kozolci— toplarja, katerega domovina je Dolenjska, oziroma kraji med Krko in Savo. Še pred nekaj desetletji smo lahko videli in občudovali kozolce lesene palače v raznih vaseh ob cesti. Marsikateri kozolec je bil umetniško izrezljan in s tem mogočen, ki je dal vedeti, da je last močnega kmeta ter da ga je delala izkušena tesarjeva roka. Danes, na žalost, so kozolci v razpadu in počasi padajo v pozabljenje.
*
Takoj po prvi svetovni vojni leta 1918-19 v novi državi SHS je Ljubljana dobila svojo univerzo, obe bivši nemški gledališči Opero in Dramo in še mnogo drugih kulturnih ustanov. Toda malokdo ve, da je v Ljubljani tudi sedež SAZU, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki se je rodila 4. januarja 1939. Prvi predsednik SAZU je bil akademik dr. Rajko Nahtigal, glavni tajnik pa je bil izvoljen dr. Gregor Krek. Tekom 40-letnega življenja Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se zvrstili sledeči predsedniki: Akademik prof. dr. Milan Vidmar (1942-45), dr. Franc Kidrič (1945-50), nato je bil dve leti predsednik akad. dr. Fran Ramovž, po njegovi smrti jja je bil 24 let predsednik dramaturg in kritik Josip Vidmar, od leta 1976 pa do danes je p r e d s e d nik SAZU akademik pfof. dr. Janez Milčinski. Sedanja podpredsednika sta akad. dr. Bratko Kreft in akad. dr. inž. Anton Kuhelj, glavni tajnik pa je akad. dr. Gorazd Kušej. Danes ima SAZU 6 oddelkov: 1. za zgodovino in družbene vede, z oddelkoma za obe glavni veji; 2. za filološke in literarne vede; 3. za matematične, fizikalne in tehnične vede; 4. za prirodoslovne vede; 5. za umetnost; 6. za medicinske vede. Vsi ti oddelki imajo voditelje, ki so strokovnjaki, vsak na svojem področju. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima danes 3 častne člane, 38 rednih in 36 izrednih dopisnikbv in 29, zunanjih dopisnih članov, akademikov iz raznih univerz in kulturnih ustanov širom sveta. Slovenci doma in v zamejstvu smo lab-; ro ponosni na Slovensko znan-(Dalje na 3. strani)
Sz newyorske prosvete
NEW YORK, N.Y. — Da ne vzamem uredniku preveč prostora, bom aprilsko in majsko prosvetno uro vključil v eno poročilo.
Najprej popravek.
Dne 2. aprila je bil objavljen “Humor iz newyorske prosvete”. V smešnici o ribniškem očetu in Micki je izpadel cel stavek. Brez tega stavka smešnica nima smisla. Zato jo obnavljam.
Pred poroko je smatral ribniški oče za potrebno, da pove Micki vse, kar mora vedeti o zakonu. Ko je nehal, je dostavil:
“Micka, veš, mož je božji dar!”
Micka je malo pomislila, nato pa vprašala:
“Oče, kaj pa je žena?”
“Žena?.... ta je pa možu za pokoro!”
*
Na aprilski uri smo ugotovili, da velja tudi v Ameriki star slovenski pregovor, da je stara navada železna srajca.
Že dobrih sedem let so bile naše ure vedno tretjo nedeljo v mesecu. Samo enkrat pred leti smo jo morali zaradi snežnega viharja prestaviti in smo vse prosvetarje po telefonu obvestili, da bo ura četrto nedeljo. Imeli smo srečo. Udeležili so se je vsi. Letos smo morali zaradi Velike noči prestaviti uro na Belo nedeljo, iz tretje na četrto. O prestavitvi smo' obvestili farane na uri v marcu.
Nekateri so pozabili, da je bila ura prestavljena, drugi so bili iz utemeljenih razlogov zadržani. Udeležba na uri je bila manjša in odpadle so neke točke sporeda.
S petjem so nas zabavali otroci, duet Inga in Andrej Zupančič, Marinka Zupančič, z deklamacijo “Metuljčka” Dorothy in Mark Klesin in z recitacijami Prešernovih del Tone Jenko, Simon Kregar, Ludvik Burgar in Lucy Jelše var.
Nejče Zupan je igral na klavirju skladbo svojega sošolca in prijatelja.
Na koncu smo imeli inteligenčno skušnjo, ki smo jo kar dobro prestali. Odgovorili smo skoraj na vsa vprašanja v določenem času.
Majska ura, zopet tretjo nedeljo, je bila posvečena slovenskim materam. Bila je ena tistih, ki nam ohranja vero v slovenski živelj v Ameriki.
Vedeli smo, da bodo “Zvonov-ci” iz Fairfielda naši gostje. Lepa slovenska pesem privabi vedno oboževalce. Tokrat je bila dvorana tako polna, da nismo imeli za vse dovolj sedežev in so morali otroci posesti oder, odrasli pa stati v ozadju. Tudi tistim, ki so vso uro stali, ni bilo žal, da so vztrajali do konca.
Na uri so nastopili štirje zbori.
Najprej so nastopili otroci. Ob pesmi “Pri bistrem potoku” so peli, plesali in rajali. To pot je bil njihov nastop odličen! Bili so v narodnih nošah, peli in plesali so brezhibno. Zaslugo imajo Marija Burgarjeva, Cirila Saksida, ki sta jih Vadili, in Nejče Zupan, ki jih je spremljal na klavirju.
“Zvon” je v prvem delu zapel na željo naših faranov venček pesmi Alojzija Mihelčiča “Nebo žari”, Adamičevo ’’Završld fantje”, Slavka Mihelčiča “Dil, Dil, Duda” in Kernjakovo “Je na Dravce mehva”.
Po vsaki pesmi so navzoči nagradili pevce z navdušenim ploskanjem.
Marinka Zupančič je recitirala v slovenščini in, angleščini pismo, ki ga piše svoji materi za Materinski dan njena poročena hčerka. V pismu opisuje, kako je šele v zakonu spoznala, kakšna je vloga matere, in na svojih otrocih, česa ni prav storila, ko je bila še mlada.
Za njo je nastopil slovenski ženski zbor newyorske fare in pod vodstvom organista Kostanj skega zapel “šopek narod-
nih pesmi” v priredbi M. Tomca in pesem “Mamica moja”. Zbor je ob vsakem nastopu boljši in sigurnejši.
Med odmorom smo slišali zahvalo goriških Slovencev za gostoljubnost, ki so jo užili v New Yorku, ko so bili naši gostje.
Podpisali smo spominski karti za Sandi Burgar in Blaža Deana Serjaka, ki sta v naši cerkvi ponovila prvo sv. obhajilo, ki sta ga prejela že prej v fari, kjer stanujeta in hodita v šolo.
Pobrali smo tudi prostovoljne prispevke za maše) ki se skoraj vsak teden berejo v naši cerkvi za žive in mrtve člane naše prosvete.
Po odmoru je zapel naš moški zbor. Pod vodstvom in v priredbi Nejčeta Zupana je zapel pesem “Gor čez izaro”. Fantje so peli zelo dobro in bi jih naši farani radi večkrat slišali tudi z daljšim sporedom.
Črtica “Gospa Marta” opisuje, kako slavijo v Sloveniji god matere in stare matere. Odstopili smo jo AD, da jo objavi, če ho-
če.	*#ii.
: Nazadnje so zapeli zopet “Zvonove!”. Peli so Bardorferjevo “Naša punčka”, Kernjakovo “Sezidal sem si vinski hram” in Kmetečevo “Mami, oj mami!” To zadnjo so pred uro razdelili po mizah in tako jo je z njimi pela vsa dvorana^
Dirigiral je Peregrin Us, vodja skupine Armin Kurbus pa je za konec prebral kratek slavospev slovenskim. materam.
Zaključili smo s skladbo, “V jutru”, ki jo je na čast slovenskim materam zložil Simon Kregar. Ker avtorja nismo povedali, smo pustili, da naši glasbeno zelo poučeni ljudje uganejo skladatelja. Uganila je ga. Kompare iz Fairfielda.
Ob uspehu te ure gledamo z zaupanjem v novo sezono.
“Zvon” praznuje 2. junija ob
8.	zvečer desetletnico s koncertom v Calvin Hall v Fairfieldu. Že deset let goji lepo petje in s slovensko pesmijo razveseljuje ameriški vzhod. Želimo mu še mnogo let uspešnega življenja. Za enkrat je še vedno edini moški zbor na ameriškem vzhodu, ki kaj pomeni!
Dr. Zdravko Kalan
------o------
Koncert ansambla Lojze Blede v Fairfieldu
MILE ORD, Conn. -— V soboto, 28. aprila, smo imeli veliko priložnost poslušati koncert ansambla Lojze Hlede iz Gorice. Goste je pozdravil rev. Rudi Urbič in na kratko pojasnil namen koncerta. Vodja goriške Prosvetne zveze dr. Humar je orisal delo goriških Slovencev in njihovo težko borbo za narodni obstoj v času fašističnega zatiranja, ko niso smeli niti javno slovensko govoriti. Danes tam še vedno živijo Slovenci, njjhov jezik in pesem, čeprav meje ne potekajo, kakor bi narod želel.
Takoj za tem je deklica v narodni noši Rosalin Višinski zapela in izročila šopek cvetlic.
Temu je sledil koncert ansambla Lojze Hlede; zapeli so ob spremljavi glasbil več Hledeto-vih in narodnih pesmi. Napovedovalec g. Pušnik nam je orisal, kje leži prelepa zamejsko slovenska vasica Števerjan, kjer sta doma slovenska pesem in dobra kapljica. Do srca smo se nasmejali humoristu Jošku Musiču. To je bil dan slovenske pesmi v Fairfieldu. Koncert je dobro uspel in prinesel veliko zadovoljstva občinstvu.
Med plesom smo slišali zvoke in pesmi, ki so nas popeljali in spomnili na domovino. Bil je lep družaben večer.
Samo še par besed o pomenu obiska naših zamejskih bratov in sester. Za nas so taki obiski velikega pomena, nas poživijo in krepe naše slovenstvo. V pogovoru sem zvedel, da doma govorijo samo slovensko. Škoda, da tega ni tudi tukaj.
Najlepša hvala, goriški bratje,
želimo Vam veliko novih uspehov, r	Anton Malenšek
------o------
Oltarno društvo , fare sv, Vida
CLEVELAND, O.,• Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 3. junija, pri osrtii gv. maši skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 2.30 bodo pete litanije Matere božje in blagoslov z Nasvetejšim, potem, se bomo poslovili od č. gospoda E. Pevca v šolski dvorani.
Prosim vse članice, da bi prinesle domače pecivo v Social Room po vsaki maši ali predno greste v cerkev.
Anna Brodnik •----o-------
Lemontska Mati nas vabi
CLEVELAND, O. — Zakaj nas ona vabi — bo mar obhajala rojstni dan, ali kaj?
Lemont bo obhajal 50-letnico Slovenskega katoliškega shoda. Na tem velikem shodu, pred 50 leti, je bila tudi Ona — kot Mati in Kraljica slovesno navzoča. Gledala je iz okvirja milostne podobe Brezjanske Marije Pomagaj — gledala z*nebeškega trona tisočglavo množico vernega ljudstva, ki je proslavljala Njo, Mater in Kraljico Slovenčev. Poslušala je njih zahvalo, poslušala njih prošnje. Svojemu Sinu je smehljaje namignila: “Ali vidiš, kako me to ljudstvo ljubi in časti, zato ker sem Tvoja mati. Kadar Te bom prosila milosti za te ljudi, usliši moje prošnje.”
Več tisoč vernikov, da je takrat, tiste dni jpred' 50 leti le-montski griček držal na sebi. Koliko jih bo leos, je težko reči. Bojim se, da bo Mati žalostna, če jih bo to leto le par sto. V tem primeru bo Marija vprašala: “Kje so moji otroci — kod hodijo verni Slovenci — so me res zapustili?”
Če bomo mi Marijo zapustili, bo tudi ona žalostna oči obrnila od nas in zastonj jo bomo v stiski klicali na pomoč.
Po Jezusu je Marija naša mati.
Mar Marijino pomoč res še potrebujemo? Moderne hiše v vrednosti $100,000 imamo — dobro delo in lep zaslužek — ob upokojitvi pa bomo dobivali mastno pokojnino. Denarja bomo do takrat še skupaj nakopali. Nič skrbi ni treba za starost in bolezen. Če nekaj po4 palcem imaš, tepli se bodo, kdo bo prvi stregel.
To so naši, človeški, v napuhu porojeni načrti in računi. Že jutri se lahko jaz ali prijatelj J na tleh od dušnih ali telesnih bolečin zvijava. Življenje pove, kako hitro se prijatelji v nesreči razkrope. Takrat, ko bova v stiski, bova klicala Mater Božjo na pomoč. Imam še to vero, da bo ob smrtni uri le še Marija tista, ki bo kot dobra “lojarca” pred Bogom zagovarjala naše, tolikokrat z grehi zgrešeno življenje.
Marijo prosimo vseh milosti — posebno jo prosimo, naj nam bo ob strani ob naši smrtni uri s svojim Sinom v Presv. Re^' njem Telesu.
Kdor le zmore in more, naj t° leto k Njej v Lemont poroma-
Avtobusi odpeljejo iz Clevelanda 30. junija zjutraj in sC vrnejo 2. julija zjutraj. Vsa °' skrba: vožnja, hrana in prenočišče stane 50 dolarjev.. Prijavit0 se hitro in plačajte znesek
Prijavite se na naslove:
Matt Tekavec, 20531 Golle1’’ Euclid, tel. 481-3427; John Pe; trič, 451 E. 156 St., tel. 481-346^ ali 481-3762; Janez Prosen, 162L Trafalgar, tel. 486-2394; Slovenska pisarna v Baragovem dom1' (Janez Ovsenik), 6304 St. Ciair Ave., Cleveland, O., 44103, tel-881-9617 ali 881-3118.
Udeleženci iz okolice Clevelanda,se lahko priglasite na is^c naslove. (
Točen odhod in morebitn6 spremembe bodo objavljene v drobnih novicah	J« P®
1 il '' l
BOMOTNA',r MAY 30, 1379
HANADSKd DOMOVINA
Zlata poroka Vinka in Ane Kokelj
SUDBURY, Ont. — V soboto, 19. maja, sta tu praznovala 50-letnico svoje poroke Vinko in Ana Kokelj iz Čartier, Ont.
Ob štirih popoldne so se zbrali okrog njiju v cerkvi sv. Troji-, ce sorodniki, prijatelji in žnanci iz Cartierja, Sudburyja, Toronta in drugih krajev k šv. maši, ki jo je daroval g. župnik Laurie ob asistenci še enega gospoda.
Med sv. mašo je bral angleško berilo vnuk slavljencev g. Janez Kranjc, njegova sestra Anica je pa prebrala v lepi slovenščini prvo pismo sv. Pavla Korinča-nom: pismo o ljubezni, kakor je niso opisali vsi romani najboljših pisateljev sveta. G. župnik Laurie je v lepem govoru omenil težave, pa tudi veselje, ki sta ga bila slavljenca v petdesetih letih skupnega življenja deležna. Slovensko petje je vodil organist g. Rovanšek.
Po sv. maši je povabila hčerka slavljencev ga. Ana Kranjc kakih 100 gostov v dvorano pod cerkvijo, kjer so odlične kuharice postregle z dobrotami, kakor na pravi slovenski ohceti. Tu je ga. Kranjc prebrala lepe čestitke svojim staršem.
Oba slavljenca sta bila rojena v župniji Žiri nad Škofjo Loko; Vinko v vasi Dobračeva, Ančka pa v Goropekah nad Žirmi. Ančka je zgubila očeta v prvi svetovni vojni, stara komaj štiri leta, mater pa dobrih deset let pozneje. Vinko se je priženil na lepi, toda osiromašeni grunt takoj, ko je odslužil vojsko. Potem sta oba garala in napredovala. Bog jima je dal dve hčeri in štiri sinove.
Družinsko srečo je prekinila revolucija med drugo svetovno vojno, ko se je moral Vinko u~ naakniti pred nevarnostjo od strani partizanov, ki so sovražili vse odlične katoličane in Slovence, posebno pa tiste, ki so kaj imeli, pa jih niso podpirali. Koncem vojne se je z drugimi protikomunističnimi borci umikal na Koroško. Kot član patro-le-zaščitnice je v hribih zašel in prišel v taborišče Vetrinj en teden za drugimi, ko smo ga imeli že za pogrešanega. Da bi ga partizani ali Angleži ne spoznali, je pustil v grmovju orožje in uniformo in prišel kot delavec v samih škornjih, hlačah in srajci, sestradan in izčrpan.
Po preselitvi v taborišče Liechtenstein pri Judenburgu je Vinko drvaril za taborišče, obenem pa delal in popravljal čevlje sotrpinom, spomladi leta 1948 se pa z mnogimi drugimi rojaki preselil v Kanado.
V Novem svetu je dobil delo pri Kanadski pacifiški železniški družbi v Cartierju, 40 milj severozahodno od Sudburyja in . ostal tam vse do upokojitve pred Par leti. Pa tudi tu mu ni bila ena služba dovolj. Od železniške družbe je kupoval parcele, zidal biše in gospodarska poslopja in redil po nekaj krav in, čez 20-prašičev. Tudi na čevljarstvo m Pozabil.
Kljub neprestanemu delu mu je bilo tako dolgčas po družini, da je nevarno zbolel. Ko so se rnu pridružili v novi domovini žena Ančka, hčerka Anica in sin Vinko, je ozdravel in se z vso ihto spet vrgel na delo. Dva si-' riova sta ostala doma, enega sina je pa med revolucijo ubila nrina, ko so se otroci igrali z njimi. Tudi ena hčerka je umrla. Kot slavljenca so tudi otroci in vnuki delavni, verni katoličani in zavedni Slovenci.
Slavljenca sta stalno naročena na Ameriško Domovino in na druge slovenske časopise in radodarno podpirata katoliške u-stanove tu in v domovini.
Čestitkam drugih prijateljev se pridružuje Ameriška Domovina in .želi, da bi jima Bog dal dočakati še biserno poroko.
Prij atelj
Pojasnilo
TORONTO, Ont. V rubriki “Iz slovenskega Toronta” je 28. febr. izšlo kratko poročilo ob priliki 26. rednega občnega zbora PIranilnice in Posojilnice J. E. Kreka v Torontu. Prepričani smo, da je bil avtor tega članka dobronameren, vsaj v kolikor poroča. Pri vsej dobri volji in dobronamernosti pa se mu je dogodil precejšen, spodrsljaj, ko prične primerjati en zavod z drugim potem, ko ni bilo prav nobenega vzročnega razmerja.
Tak način poslovnega poročanja potepta vsako poslovno etiko in popači pravo sliko ustanove z neprimernimi primerami. Na primer: ali je mogoče najti poročilo enake narave v angleško. govorečih poslovnih časopisih, primerj%oč dva denarna zavoda?
Zato smatramo tak način poročanja za netaktnost. Prvenstveno, popolna objektivnost in nevmešavanje je ogelni kamen slehernega -poročanja. Sodimo, da bi tako pisanje lahko privedlo do polemičnega soočenja, katerega pa se zgoraj imenovana ustanova ne bo poslužila, ker ne potrebuje prav nobene obrambe.
Za odbor HiP J. E. Kreka:
Ivan Zakrajšek
lov slovenski par
TORONTO, Ont. -— V soboto, 12. maja, ob pol 4. popoldne sta si v slovenski cerkvi na Brown’s Line obljubila zvestobo Zofi Križman in Slavko Polenek. Poročil ju je č. g. G. Jan.
Sledilo je zelo lepo organizirano poročno slavje v Slovenskem domu na Pape Ave. v Torontu.
Starešina večera je bil g. Tone Papež, gostje pa predvsem člani zbora ‘Fantje na vasi’, številni prijatelji poznanega Naceta Križmana in družine Pa-pež.
Mlademu paru je lepo govoril č. g. Jan, pozneje pa tudi inž. F. Grmek, ki je poudaril, da ljubezni mora slediti prijateljstvo, če hoče držati za vedno.
Za veselo razpoloženje je igral orkester “Karavanci” v novi postavi, kuhala je pa gospa Minka Hace, zelo okusno kot vedno,
Novemu slovenskemu paru iskreno čestitamo!
Udeleženka
Ijev, pri katerih bi prenočili, je bilo naprošeno vodstvo Howar-da Johnson’s Motor-Lodge na 5700 South Marginal Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. (216) 432-2220 za rezerviranje. Omenjeni hotel je ob glavni avtocesti neposredno ob slovenski ■senklerski naselbini, pol milje od, cerkve sv. Vida in dobro miljo od stolne cerkve sv. Janeza. Hotelska uprava nudi u-deležencem Baragovih dni . poseben popust. Soba za eno osebo $25 in davek, za 2 osebi (king size postelja) $27.50 in davek, dve postelji pa en dolar .več. Za otroke izpod 18 let v spremstvu staršev ni treba plačati nobenega dodatka. Kdor se želi poslužiti te priložnosti, naj se obrne kar neposredno na u-pravo hotela.
O. d.
la Baragova dneva v Clevelandu
TORONTO, Ont. — Baragova dneva bosta letos zopet v Clevelandu. Prireditelji nas vabijo, da se teh dni — 1. in 2. septembra 1979 udeležimo vsi, ki nam| je. Friderik Baraga, slovenski misijonar med Indijanci ob Velikih jezerih, pri srcu in bi ga radi videli čim preje na oltarju kot svetnikfj.
Kot je bil škof Baraga predan Bogu in delu za božje smotre, bodimo tudi mi! Ko si ga jem-jema za zgled, molimo in delujmo tudi za to, da bi ga Bog čim preje poveličal s čudeži, ki so potrebni za proglasitev k svetnikom v okviru Cerkve. Darujmo tudi v denarju, da bodo vodniki dela za proglasitev Barage k svetim, mogli uspešneje vršiti svoje naloge.
Za one, ki se bodo udeležili Baragovih dni. v Clevelandu, pa nimajo sorodnikov ali prijate-
Kanadska edinost
OTTAWA. — Do zmage Parti Quebecois ni nihče resno jemal zahteve francoske Kanade po večji samoupravi, po neomejenem razvoju francoske kulture in narodnosti. Angleško govoreči del Kanade je francosko “nerganje” poslušal, pa se ni resno lotil iskanj a vzroko^' francoskega nezadovoljstva in njihove odstranitve, kar bi naj vodilo do notranjega miru in večje trdnosti kanadske federacije.
Nenadna zmaga pri pokrajinskih volitvah Parti Quebecois je prenekatere angleško govoreče naravnost zaprepastila, še vedno niso mogli ali pa hoteli doumeti resnosti nezadovoljstva francosko govorečih sodržavljanov. Nova pokrajinska vlada v Quebecu pod vodstvom Reneja Levesque-a je kmalu po nastopu začela načrtno delati za osamosvojitev pokrajine in za njeno neodvisnost v političnem pogledu, pa za ohranitev gospodarskih vezi z angleško govorečo Kanado.
VESTI

* * :
Nova plošča “Jugoslavija”
Da bi obogatili turistično ponudbo, se je Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično zvezo Jugoslavije odločila izdati veliko gramofonsko ploščo pod imenom “Jugoslavija”. Na plošči, so najbolj priljubljene melodije narodne in zabavne glasbe Jugoslavije. To ploščo naj bi odkupila predvsem jugoslovanska potovalna zastopstva ter večje hotelske hiše ter jih poklonile svojim gostom.

Ener getsko-industr i j ska cona bodočnost Kopra
Energetško-industrijska cona naj bi postala pomemben kamen v razvoju gospodarstva Kopra. V njej naj bi bil med drugim terminal za utekočinjeni plin za zahodno Slovenijo, terminal za odpremo in sprejem naftnih derivatov, elektro-energetski objekt, bazna kemična industrija in drugo. Za vključitev v to cono se je prijavila že vrsta slovenskih podjetij.
Izšel je prvi “Mentor”
Pri. zvezi kulturnih organizacij Slovenije je pred kratkim izšla prva, poskusna številka leposlovne revije “Mentor”, ki je namenjena pisateljem začetnikom. (Tudi pred zadnjo vojno je bilo to ime v rabi, in sicer, za srednješolsko mesečno glasilo, v katero so v glavnem pisali krščansko usmerjeni dijaki.)
V Sloveniji so umrli:
7.	maja
V	Ljubljani: Milan Sušnik, Marij a-Miša Tauses, Marija Špendal, Drago Zemljak, Terezija Pergar, Karel Mikolič;
v Preserju: Franc Grča.
8.	maja
Na Jami pri Dvoru: Marija Glavan, roj. Podoreh (Kmetova Mici);
v Ljubljani: Karel Mikolič, Janez Rekar, Miroslav Belle, Milan Sušnik, Andrej Grofel-nik;
v Šmartnem pod Šmarno goro: Frančiška Povše, roj. Zupan; v Mengšu: Alojz Lavrenčič; v Sostrem: Janez Narobe; v Škofji Loki: Anica Stanonik.
9.	maja
V	Ljubljani: Anica Doijnik, Lojze Šimenc;
v Rakitni: Franc Cerar; v Hotovljah: Janez Čadež; v Dvor j ah pri Cerkljah (Gorenjska): Janez Kepic.
10.	maja
V	Ljubljani: Regina Judnič; v Idriji: Pavle Kogej;
v Radečah: Ivan Krivec; v Dobrni: Alojz Pan; v Zg. Polskavi: Marija Štrukelj; na Perovem: Franc F erbežar; v Bizoviku: Anton Anžur; v Velenju: Matjaž Nardin; v Rogaški Slatini: Miran Bran-tuša.
12. maja
V	Goričanah: Valentin Bernard; v Ljubljani: Jožefa Plut, Lija
Cvirn;
v Sevnici: Ana Starman, roj.
Praznik; v Kranju: Karol Ažman;, v Tomaju: Henrik Može; na Vrhniki:	Marija Albreht
(Vrbančkova mama); v Novem mestu: Miloš Kobe; v Krškem: Pavlica Cerovšek (iz Apnenika).
11.	maja
Na Dovjem: Terezija Guzelj, roj. Jakelj; v Dol. Logatcu; Franc Brenčič; v Podkraju pri Velenju: Anton Lemp;
v Podčetrtku: Ana Strahavnik; Ljubljani: Ivica Rupnik, Jože Lapajne, Srečko Golob; v Sevnici: Martin Žnidaršič; v Kočevju: Zdravko Ivančič; v Trbovljah: Pavla Tanc; v Preski pri Medvodah: Antonija Luzar.
14. maja
V	Trbovljah: Avgust Gornik; Alojz Repovž;
na Drenovem griču: Mirko Gruden;
v Zagorju: Miha Tomelj; v Mariboru: Franc Skvarča; v Ljubljani:	Jože Plesničar;
Mila Premelj; v Logatcu: Milan Šibelja; v Vodicah nad Ljubljano: Lojze
Žgajnar;	..j.ilCl
v Litiji: Ivan Narat.
Rene Levesque
Javna razprava ni bila vedno konstruktivna, včasih je bolj sli-čila prepiru kot poštenemu iskanju rešitve. Rene Levesque je napovedal izVedbo ljudskega glasovanja o tem, ali naj se pokrajina začne razgovarjati o novi uredbi odnosov z angleško govorečim delom Kanade, ali naj išče suverenost ali ne. Glasovanje je napovedal po zveznih parlamentarnih volitvah. Te so sedaj za nami in v Quebecu je že v teku kampanja za in proti kvibeški “suverenosti”, četudi čas ljudskega glasovanja ni bil niti objavljen.
Vodnik progresivne konservativne stranke Joseph Clark, ki bo ta teden prevzel vodstvo Kanade, je proti odcepitvi Que-beca od ostale Kanade! V samem Quebecu sodijo, da je za. odcepitev in osamosvojitev! Quiebeca le'kako tretjino celotnega prebivalstva pokrajine,
med tem ko jih je nekako enako število proti temu, ena tretjina pa bi naj bila neodločena. Za to se bosta dajali v naslednjih tednih obe prvi skupini. Kamor se bodo doslej še neodločeni nagnili, vsaj večina njih, tista stan bo prevladala.
Pri odločanju še neodločenih bo igrala pomembno vlogo zvezna vlada in stališča, ki jih bo zavzemala. Joseph Clark ima težavno nalogo,'njegova stranka v Quebecu nima dosti opore, saj je tam dobila le dva poslanca. Zato bo verjetno postopala še bolj previdno in pazljivo, da ne bo napravila nove škode ohranjanju kanadske edi-inosti, če že te ne bo mogla skoraj pospeševati.
Zadnje parlamentarne volitve so _prepričale splošno javnost, da je kvibeško vprašanje treba rešiti, da ne bo postalo in ostalo rak na kanadskem telesu. Rešitev je možna le z obilico dobre volje, potrpežljivosti in razumevanj a.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
stara Mary F. Komidar z 2080 Westburn Rd., East Cleveland, preje s Saranac Rd., rojena Zupanič v Clevelandu, zaposlena pri Lindsey Wire Weaving Co. kot inštruktorica skozi 20 let do upokojitve leta 1972 zaradi slabega zdravja, žena Franka Jr., sestra Agnes Petscher, Louisa in pokojnih Charlesa, Rose Knaus, Josepha in Anne Karcz. Pogreb je bil včeraj, 29. maja, iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče.
Jennie Koren
Pretekli četrtek je v Lake County Memorial bolnišnici umrla 95 let stara Jennie Koren, roj. Puzelj, živeča zadnjih 7 let v Slovenskem starostnem domu, vdova po leta 1957 umrlem možu Franku, mati pok. Jean Koren, Mrs. Stephen (Frances) Bernar-dic in Mrs. Mary Maglicic, 5-krat stara in 17-krat prastara mati. Pokojna je bila članica SŽZ št. 10 in SNPJ št. 53. Pogreb je bil včeraj, 29. maja, iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.80, nato na Kalvarijo.
John Jurca
Pretekli, četrtek je umrl na svojem domu .90 let stari John Jurca, mož Josephine, roj. Pintar, oče Johna Franka, stari oče Jeffrey] a Johna, brat Mary Jene. Pogreb je bil včeraj popoldne ob enih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore.
MmtogrrJe ’ iz Hibaiikeeja
(Nadaljevanje s 2. strani) stveno in umetnostno akademijo.
w. ‘
V družbi so se pomenkovali, kaj bi si kdo izbral po smrti: nebesa ali pekel. “Kam bi ti šel?” je stavil nekdo vprašanje Ljubljančanu Lojzetu.
“Glede podnebja sem se odločil za nebesa, kar zadeva družbo bi se pa dosti raje znašel v peklu,” se odreže strupeni Ljubljančan.
L. G.
---o---
TRGOVCE
CLEVELAND O
MALFoGLASf
PRESERVE THE FAMILY UNIT
Here are 2 homes on 6 wonderful acres, with beautiful woods and a creek. One is a ranch, the other is a split level. This is the perfect opportunity to keep children, parents and grandparents together without sacrificing privacy. In a country setting in Thompson. $99,900 Please call us lor details.
Century 21
Wyman Associates 946-3016	428-5168
(63-64)
SHEETMETAL
LAYOUT/FITTER
Experience in miscellaneous fabrication of sheetmetal and light structural and plate. Must be able to work with prints. Overtime, high hourly rate. Must have at least 5 years ex-perence. Position with advancement. Apply in person:
E & W Services, Inc.
7876 Enterprise Dr.
Mentor, Ohio 951-1500
WELDER
Must be experienced in arc, mig and tig. Take pride in work for miscellaneous job shop fabrications. High hourly rate, overtime, excellent benefit package, steady work with variety. Apply in person:
E & W Services, Inc.
7876 Enterprise Dr.
Mentor, Ohio 951-1500
(63-65)
HOUSEKEEPING DUTIES
St. Clair Ave. Jewelry showroom. — Full or part time. Cali Mr. Page
861-1510
(63-64)
E. 88th ST. CLAIR
Three family all suites modernized, well kept, sound investment.
BUNGALOW $4,900.00
E. 70th St. Clair, needs some attention. A good starter, terrific buy.
MAIN LINE REAL ESTATE CORP.
7208 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio — 431-8181
(63-64)
WHISA NAPRODAJ ZIDAN BUNGALOV V EUCL1DU
3 spalnice, izredno velika kuhinja, zaprla, kurjena veranda zadaj, V/> kopalnice, razdeljena klet z razvedrilnico, kamin na drva, sadu .v klet, garaža za 2 \A avta z vrati na električno odpiranje, plinski raženj? Kliči te Jim Drobnick, 692-0678 po 5. pop.
(63-64)
Natakarico iščejo Za polen ali delen čas.
Kličite 249-5611
(63-66)
Waitress Wanted
Full time or part time.
249-5611
(63-66)
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Popravilo hiš
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
^	’ '	'•* '' "	(x)
Sobe oddajo
^ Pet šob spodaj na 1208 E. 176 St. Kličite po 6. zv. 871-7518. _________________________(X)
For Rent
3	unfurnished rooms & bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Garage available. Call 361-0989 after 5 p.m.
_____________________(56-65)
varIlgl
NAKEŠČEVALCI,
IZDELOVALCI
Skuseni, poln delovni čas, plačani prazniki, počitnice i. dr stalno delo. Prijavire se pri-
GRABEC METAL WORKS INC.
9664 Akins Rd., N. Royalton, O
(57-64)
Wanted
A lady for general house cleaning. Once a week. $25.00 a day. 382-1700.
(61-63)
Lastnik prodaja
Zidan ra?ič s 3 spalnicami v Nottingham okolici, ograjen vrt, garaža za 2 in pol avta. Zgrajena razvedrilnica. Visokih 70. Kličite 486-2426.
(61-64)
Split Level by Owner
3 Bedrooms, dining room, family room with fireplace, large enclosed porch with gas grill. On Cul-de-sac street. Surf Side in Eastleke. Principals only. $78,900. Call 951-3962.
____________________ (61-63)
For Rent
4	partly furnished rooms, gar-age. Clean. Near St. Lawrence church. 341-7345.
(62-63)
Wanted
U.S. Silver Coins, 1964 or older. Will pay 500% on face value. VTll pay $6.00 and up for silver dollars. Call 531-0809.
______ (F-X)
HOUSE FOR SALE
Single Brick Bungalow — 4 bedrooms, dining room, living room and kitchen on E. 62 St. Call— 8 a.m. to 8 p.m. 486-3838 after 8, p.m. 361-4632.
' (62-66)! Hiša naprodaj
Enostano vanj ska zidan a hiša fbungalov) s 4 spalnicami, jedilnico, dnevno sobo in kuhinjo je naprodaj na E. 62 St. Kličite od 8. zj. do 8. zv. 486-3838, po 8. zv. pa 361-4632.
(62-66)
Open House Sat. & Sun. 1 to 5
18208 Hiller Ave., 3 bedroom Colonial, 2 A baths, formal dining room, family room, large kitchen with nook. Walk to parochial schools, stores, church and RTA. 531-4478.
(62-64)
HELP WANTED
2 waitresses, from 10 to 2 p.m. 1 waitress from 4 to 9 p.m. Mon. thru Fri. Vienna Garden 431-4227.
i(X)
Za vsa popravila pri hiši,; zu-raj in znotraj, za strehe in razširitve se obrnite z zaupanjem
na
BUILDING & REMODEujlNG Roofing * Siding :: Painting Marijan Puhalj	48*1 1152
(JM-X)
PrijateFs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 3U-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVIL A ZA AID FOR AGED PRESCRIPJflONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO,
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 30, 1979
Vaclav Beneš-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
V tej vasi je ostal križ nedotaknjen, vsaj za danes; tukajšnji prebivalci niso hoteli, da bi jim Nemci iz zlomljenih kosov kovali okove.
.0 koledi tega leta so ostale skoraj po vsej Bodrski zemlji stene kristjanskih svetišč sivo okajene, in nad njimi se temni oblaki niso hoteli niti ganiti, kakor bi bila to pošast, ki pričakuje še drugih — mnogo drugih žrtev!
Zdelo se je, kakor .da se hoče delo starega Niklota res posrečiti.
Nemški gradovi so bili zapuščeni, poganskih duhovnov po-vsodi, kamorkoli je pogledalo oko, kakor da so z žrtvenikov oživele kosti nedanjih žrecev. Krizi so izginili, dedi m hišni bogovi so zopet brez strahu zavzeli svoj prostor po ognjiščih ...
Bodrci so dvigali svoje glasove silneje in silneje, njih prsi so dihale prosteje in prosteje, njih obličja so bila vzradoščena, pogledi pomlajeni... Zdelo se je, da se vračajo pretekli časi, ko je bila vsa dežela prosta sovragov, ko je bilo vse polno svetih gajev, polno kristalnih studencev, ko je letelo po okolici sokolov kakor dandanes vran, ko so stari bogovi blagoslavljali zemljo, da je dajala množico žita, ko so blagoslavljali tudi živino, da je prinašala obilno korist.
Le utrjena mesta s škofovskimi stolicami so bila podobna o-strovom, na katerih stoji križ, in okoli katerih besni morje z valovi, ki ga prete vsak trenutek poplaviti z neizmernimi množicami voda. In tako sta bila okoli in okoli dva ali trije gradovi s tremi ali štirimi nepremagljivimi utrdbami.
Le temni oblaki se niso hoteli ganiti; dan za dnevom so bili po-dobnejši pošasti, ki čaka kakor v brlogu, da se o priličnem času vrže na plen.
V.
Na bregu Vzhodnega morja je stalo kakih 50 mož.
Pred nekoliko trenutki je priplavala sem ladja z 'nekolikimi brodniki, ki so kakor strelice poskakali na suho.
To so bili Slovani, in možje na bregu njihovi rojaki.
Najstarejši izmed brodarjev je komaj dihal.
“Na morju se belijo jadra ... Neobičajno hitro veslajo! — Kolikor smo mogli spoznati, so Danci.”
“Koliko ladij more biti?”
“Kakih deset!”
“In koliko mož v vsaki?” “Kakih 20!” ■
- Mož, ki je vprašal, si je položil roko na čelo in premišljal.
Ob prvem pogledu je bilo njem spoznati Niklota. Niti za las se ni spremenil. Oblekel se ni lepše. Še vedno je bil oblečen v starodavno nošo. Le usnjato o-prsje si je privzel. A na njem je bil sek pri seku.
Nato je uprl svoj pogled v daljavo.
Tudi sokol je sedel na njegovi rami. A hitro se je dvignil, krožil v nedoglednosti in se izgu bil nad vodami.
Brodnik nišo niti ne dihali; stali možje so tudi molčali. Ni-klotove oči so se neprestano upirale v stran, kjer so se strinjali oblaki z mokrimi valovi.
Za četrt ure je bil sokol zopet tu; a zdaj ni odletel, popolnoma brezskrbno je sedel svojemu gospodu na ramo.
“Kdaj so bili tukaj danski brodniki poslednjič?”
“Pred letom, jasni gospod!” “Niklot — razumeš?”
“Toda niti kamena niso premaknili, Niklot!”
“Tako! — Počakamo jih! — Vendar napnite loke!”
Niklotov ukaz je bil takoj iz vršen.
“In z Vlnojvsi in Roztok naj pridejo vsi stražniki moškega spola...”
Za pičlo uro je že stalo na bregu kakih dvesto mož, na morju pa je bilo že razločiti jadra jasnejše in jasnejše, spoznati je bilo mogoče že tudi obrise ladij, v katerih so se gibale visoke postave danskih brodni kov...
Ladje so plule počasneje in počasneje. Jadro za jadrom so potegnili skupaj.
Na bregu so že namerli proti njim, vsak mož si je izbral eno glavo ...
Na prednji ladji je stal danski vitez v popolni opravi, v njego-vj roki se je belil prapor miru, a loki na bregu se niso zganili, v sončnem svitu so, se lesketale strelice, da so se solzile oči, beli prapor v vitezovi roki se je klanjal na vse strani.
Trije brodniki so se sklonili drug k drugemu in si nekaj po-šepetali.
“Ali ga poznate?”
“Poznamo, Niklot!”
“Kdo je?”
“Vitez Estrichson...”
“Kaj hoče tukaj?”
^(Dalje prihodnjič)
mm, mm
<*«»<»—nv.wtw.-y «i
•um.	Maesw
KOLEDAR
društvenih prireditev
glav v Milwaukee ju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. 19. — Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. Avgust
2S. — Slovenski dom na Holmes Avenue proslavi 60-letnico obstoja z zahvalno mašo, parado in večerjo.
SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio.
1C. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
IG. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
22.	— KRES nastopi v Sloven skem narodnem domu na St. Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
23.	— Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
29. — Slovenian-Ameriean Heritage pripravi Slovenski večer na CSU.
OKTOBER
6- — Fantje na vasi priredijo
koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
7. — SKD Triglav v Milwaukee-ju, Wis., priredi TRGATEV Po kosilu zabava in ples.
13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
JUNIJ
17. — SKD Triglav v Mihvau keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom.
17. — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prestavi.
30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont.
JULIJ
L — V Lemontu praznovanje
spomina 50-letnice Vsesloven skega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929.
8. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slo venski pristavi.
13.-15. — Fara sv. Vida prired farni festival na šolskem dvorišču in v farni dvorani.
22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava.
29. — Slovenska šola fare Mari
je Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
5.— Slovenska šola pri Sv. Vidu,
priredi' piknik na Slovenski pristavi.
11.—Balincarski krožek Sloven ske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi.
19. — ŠPORTNI DAN SKD Tri-
anSIre dwli
frizerski salon od danes
S CENAMI OD VČERAJ!
Vse je sodobno pri Andre Duval...
privlačna nova dekoracija, naj novejša oprema, in najboljše od vsega: naši sodobni, nadarjeni frizerji in frizerke, vsak za sebe strokovnjak v naj novejši frizerski tehniki in stilih.
Da, vse je sodobno, izvzemši cen:
Umivanje in stiliziranje $4.95
ne $8.00
Striženje
od samo ne $8.50
$5.45
SHAMPOO, CUT &
BLOW-DRY samo $10.40
Marie Ames
Soft Velvet
trajna $15.95
ne $20.00
ne $15
Frestiranje (celo
ali pol)
ne $30
$18.10
Sale of Beauty $13.95
Posebno - slovito Nutra Perm kodranje, kompletno s striženjem. Ne $16.00.
Odlično novo kodranje, ki je v.naprej načrtovano za krasen uspeh vsakokrat. $30 skoro v vseh salonih.
Trajne trepalnice, individualno nameščene, $15.60
čudovite nepoložljive trajne, od samo $13.95 od Hibnerja, Helene Curtis
Ce se še nikoli niste frizirali pri nas, ste zamudili krasno
frizersko dogodivščino. Popolnoma nič ne morete izgubiti___
če niste zadovoljni z našim friziranjem, vam ne bomo zaračunali!
V petkih in sobotah .50 več..
na vzhodu
•	408 Euclid Ave, 2nd H. 781-3181
•	Southgate S399 Warrensville 663-8348 e Opposite Eastgate, 449-3435
•	Severance Center 382-2600, 382 2869
•	Shoregate, 944-8700. Lake Shore'Blvd
•	Mentor, 255-9115, Next to Zayre’a
•	Opposite Southland, 845-3400
NA ZAHODU
•	Opposite Westgate, 333-6648 a Permatown, 884-6300
•	ShFfieid Center
Lorain 233-7211, 233-8020 Elyria 324-5742
The above prices are complete including surcharge.
21. — Občni zbor Slovenske
pristave.
21. — Slovenski narodni dom na
5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
27.	— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
28.	— Pevski zbor Planina poda
v SND na 5050 Stanley Avenuč na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
4. — The Slovenian National
Art Guild pripravi razstavo y SDD na Kecher Ave.
3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.

rNI K
PAINTING AND DECORATING
Telephone 944-8436
Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove.
Earn the highest interest on Passbook Savings in Cuyahoga County.
« Saving Certificates Available ® Convenient Save-by-Mail
1515 K. 260th Euclid. Ohio 4-4132 731-8865
INDEPENDENT SAVINGS'

Za lanesljlvosi in stvarnost een p “knpovaip” ali prodaji ¥ašega rabljenega avtoefiila se priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 Si. Glair Ave.
tel. 881-2388
»m P06REBAA ZAY9DA
1953 East 82 St
i7016 L%ke šiicie ffivd.
131-2689
531-6300
GR31NI3YA TRSOVIRA S POHIŠTVOM
15361 Waterloo Road	131-1233

ČE SE, SELITE
tzpomlte ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
Sl 17 SL Clair Ave,
Cleveland, Ohio 4410?
Moj novi naslov:
MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
4. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
NOVEMBER
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnieo
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda
koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
V Mag spomin
n
* t
M
5“
ob tretji žalostni obletnici, odkar se je za vselej poslovil od nas — soprog in ata in stari ata
ANDREW ZAKRAJŠEK
Za vedno nas je zapustil žalostne 29. maja 1976
Ti v zborih nebeških prepevaš tdaj slavo,
mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
Tvoji žalujoči Fannie — soproga Fran por, Specli - hčerka Andy F., Stanley R. Zakrajšek - sinova Joanne - snaha dr. Anthony A. Spech - zet vnuki in vnukinje sestre in brat v Jugoslaviji in drugi sorodniki
| Cleveland, Ohio, 30. maja 1979
V BLAG SPOMIN
ob 13. obletnici smrti moje ljubljene sestre
Jean Debelak
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 23. maja 1966.
Gospod daruj ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti!
Žalujoči:
I B:ršt — Frank in ostali sorodniki Cleveland, O., 30. maja 1979.