RAZMIŠLJANJA OB SEJMIH
V kratkem ražmaku so si sledild trije sejmi: zagretbški, beograjski in novosadskt. lrncli smo priložno&t videti dosežke jugoslovaaskega go&podarstva in razmišljamo o satnili sejmih, njihovih smotrih in delovnih metodah sejm.skili urejevalcev, Ne da bi si lastili pravico, da bi se spuščali v ocenjevanje sejemske politike iii rezultatov, kl jih je pokazalo naše go-spodarstvo, morauio ugotoviti, da sta dve na videz ne tako bistveni stvari pritegnili pozornost obiskovakev. To je pred-vsem prizadevanje naše industrije, da bi v kooiperaeiji z na- ¦ prednejšimi industrijami osvojila izdelovanje čim večjega šte-vila novih izdelkov. Malokateri obiskovalec ni občudoval na-porov, ki jih industrija doprinaša v tej smeri.
Toda očem opazovalcev prav tako ni uslo, da imamo za zelo pomembne predmete po več proizvajaJcev, ki si vzpo-tedno prizadevajo, da bi osvojili proizvodnjo enakih pred-metov. Naj jih samo naštejemo: šivalni stroji, motocikili, bi-cikli, fotografski aparati, televizijski aparati itd. Naši proiz-vajalci, včasih posamezaa tovarna, a najvočkrat v kooperactji so se s temi izdelki po raznih liceilcah pojuvili na sejmih. In seveda zastavlja se vprašanje. ali, ui bilo mogoče v okviru 7'fruženj, zbornic ali z neposrednimi stiki zainteresiranih, sk]e-pogodbe med proizvajalci o izdelovanju teh ijdclkov v i, dveh ali Ireh tovarnali, pač po tem za .kaikšen izdelek grc. A!i je začetek izdelovanja enakega stroja v treh tovarnah upravičen in ali ima prihoduost? Ali da začenjamo proiz-vodnjo z več različnimi tipi motociiklov? Na ne govorimo o številu tovarn. ki skušajo osvojiti proizvodnjo hladilnikov, raznih  tipov strojov za gospodinjstva.
Ni dvoma, da je interes za osvojitev nove proizvodnje po-jsitiven pojav, toda zastavlja se vprašanje stroškov, ali lx>lje povedano, nepotrebnih družbenih investioij ipri tivstih proizva-ialcih, ki niso upoštevali tega momenta, ko jih bo jutri kon-kurenca vrgla s iržišča. Ce upoštevanio, cfa so laliiko vsi tt pro-izvodi rentabilni na osnovi množione proizvodnje, najipogo-steje v kooperaciji s proizvajaici, ki so se specializirali za po-samezne vrste delov tega izdelka, iedaj moremb z lahkoto priti do sklepa, da bi bila nujna ne-ka interyencija tudi driižbenih organ<xv, preden se začne neka prodzvodnja, ki zahteva znat-nejše drnžbene investicije.
Končno pa ni bistveno samo koustatirati, da obstaja pri podjetjih orientacija k zač&tku proizvodnje, ki so jo druga podjetja že osvojila, ali pa so na tem, da jo osvojijo. Po-trebno je poiskati vzroke, ki spodbujajo šievilne gospodarske organizacije, da lahko začenjajo novo proizvodnjo na osnovi nvoza delov, ki jili je izdolal inozemski proizvajalec. Potrebno je ugotoviti. t>d kod jim intere-s, da nagilo povečujejo proiz-vodnjo na osnovi montiranja deloT, a da pri tem same zelo asi osvajajo proizvodnjo teh delov. Očitno je, da jim si-¦m uvoza to omogoča in da so morda težji deloTiii pogoji, če se podjcije odioči, da bo samo proizvajaJo ves izdelek, ker so zato seveda potrebni tudi določeni stroeiki in je v začctku nnjoo zaostajanje v delovni storilnosti.
Iz tega ne smemo siblepati, da je ko«peracija z in^ozem-dtimi tvrdkami ali uvoz delov in postotpno osvajanje neikaj, kar škoduje našemu gospodarstvu. Nasprotno, to je normalna pot razvoja gospodarstva, ki še vedno ni dovolj razvito. Gre saino zato, da se tako v gospodarskem sistemu kakor tudi v praksi naših podjetij poišče mera, ki bo otežkočala usmeritev podjetij k temu, da bi se nalahko spuščala v novo proiz-vodnjo, ne da bi ocenila vseh pogojev in možaosti ia prezrla okoliščine, da je v tej protzvodnji več proizvajalcev v državi ter jih spodbudila, da po nekem načrtu, sistematično osvajajo proizvodnjo. Naj začnejo pri sestavljanju delov, vendar naj timprej prenehajo biti konfekcionarji in naj čim prej posta-Bejo popolni proizvajalci.
Izhajajoč iz taikih ugotovitev se samo ob sebi zastavlja neko drugo vprašanje. Zakaj naši sejmi nimajo sejemake ži-rije, ki bi odločala o tem. katerim proizvajalcem naj se do-pusti razstavijanjc njihovih izdelkov, pri čemer bi bilo potrebno izhajati prav s stališča, ali gre za njibov jzdelek, preteŽDO osvojeni izdelek, ali se razstavlja tudi izdel&k, na katerega je bila pritrjena etiketa novega proizvajalca, ki šele namerava osvojiti tisio proizvodnjo? Taiko bi bili tudi naš« državljani popolnejše informirani o dejanskem napredku naše industnje, a takim proizvajalcein. ki hitijo, da bi pokazalt gle-dalcem izdelke prej, kakor so jih bodisi vsaj delno osvojili, bi bil dostop onemogočen. Naši sejmi bi s tem lahko samo pri-dohili, a po svoji strani bi pomagali ustvarjanju poslovne morale, kaJcršna mora obstajati med socialističnimi pro-i/tajaloi.                                                                    V. K.