Stav. 174.
JBBSSSSl
Letnik XII.
Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, eb 5 zjutraj,
tTiedailtvo: UUca Sv FranflSk« Asiškega il 20, L nadstr. — V* ccr'«* " pcSlljaJo arpdrištvn lista. Neiranklrana ptema se nt
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ta odgovorni urednik Štefan Godina. Lastafe konsoccfl liata .EcincsŽ*. — Tisk tiskarne .EdinosU\ tplsan« zadru« a cirejcnim fcrcftvam v T ratu, ulica Sv. Frančiška AsUkega K. * Telefon »rednlitva In uprav« *ev. 11-57.
t arofrina znala: Za celo lelo........K 2J—
Za pci ...........*w •
ta tri mesece. . . • • • • • ........ •
sa red e IJako Udaja a mm	•	«
................... • • • *
Posa notno it ovitke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev, zastare!? številke po 10 vinarjev.
Oglasi so računajo na milimetre v širokostl ene kolona. Cene: Oglasi treovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..."............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Hrta do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.—
M*U oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema lnscratni oddelek .Edinosti". Naročnina to reklamacije se pošiljajo npr avl lista. Plačuje se izključno !a upravi .Edinosti'. — Plaća in toži se v Trsta.
ta inacratal oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška ~ ft. » — rs#ajfc.iiillničiil račun it 841.652
Pregled nojnovejilti tiogodKou.
Ruska bojišča. — V čercmoški dolini (v jugovzhodni Galiciji) prodirajo Rusi proti Kutom. Ruski napadi pri Brodeh m v stohodsko-stirskem odseku odbiti. Naše napredovanje vzhodno Gorohovega in Lokačev. Severnovzhodno . Ozaričev manjši ruski oddelki odbiti (središče splošne ruske fronte). Na Hindenburgovi fronti kratek uspešen nemški sunek pri Berezini.
Italijanska bojišča. — v severnem odseku doberdobske planote srdit topovski ogenj. Laški napadi na Mrzlem vrhu in v Dolomitih odbiti. Ob Plocknu živahni artiljerijski boji. Naš uspeh v ortlerskem okolišu.
Zapadna bojišča. — Pri Vpernu se je izjalovil sovražni napadni poizkus. V Sam panj i boji med patruljami. Francoski napadi zapadno utrdbe Vaux odbiti. 11 sovražnih letal izgubljenih.
Balkanska bojišča. — V Albaniji ob dolnji Vojuši praske.
Turška bojišča. — Nič pomembnega.
Razno. — Kriza na Grškem. _
Hale uradno poročilo.
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. junija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — V čeremoškl dolini Rusi prodirajo proti Kutom. Drugače se v Bukovini in vzhodni GalieHi položaj ni izpremenil. Proti našim postojankam jugovzhodno In severno Radzivilo-<vega je sovražnik včeraj mnogokrat srdito napadel. Zavrnili smo ga povsod. Pod poveljništvom generala pt Linsingena stoječe bojne sile so severovzhodno Gorohovega in vzhodno Lokačev Ruse še dalje porinile nazaj Pri Lokačih so naš« čete zajele nad 40© mož m 4 ruske strojne puške. V stohodsko—stirskem odseku se je izjalovilo več močnih sovražnih protinapadov.
Italijansko bojišče. — V se-vernem odseku doberdobske planote je bil včeraj artiljerijski ogenj zelo srdit. Ponovne sovražne pehotne napade na n -e postojanke jugovzhodno Mrzlega vrha smo zavrnili. V plockenskem odseku *o se davi pričeti živahni artiljerijski bog. Na dolomitski fronti se je izjalovil ponoven laški napad na vrh C roda del-i* A neona. Enaka usoda Je doletela posamezne sovražne sunke iz primolanske-«a okoliša. V ortierskem okolišu so naše Lete zasedle več visokih vrhuncev ob meji.
Jugovzhodno bojišče. — Ob c^inji Vojuši praske. Položaj je neizpre-
neajea.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmi.
Mestece Kuti se nahaja v dolini Čere-
moša 30 km iužno Kohmieje.
So$ctiKi na morju.
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. fimfta zvečer ie skupina pomorskih letal uspešno obmetaia z bombami sovražne postojanke pri Tržiču. 23. junija zjutrai je brodovje "omorskih letal napadlo Benetke. Težke bombe so večkrat zadele v polno in povzročile velike oo-žarie v utrdbi Nicolo, Alberoni plinarni in posebno v arzenalu. Letala so srdito, a hi ezuspešno obstreljevali in so se vrnila nepoškodovana.
Poveljništvo brodovja.
Basio uradno poročilo.
L; NAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tokovnega stana se poročil: Poročilo ruskega generalnega štaba 20. iunija: Zapadna Konti. — V nekaterih odsekih fronte armade generala Brusilovega je sovražnik
P O P_L i S T EK	^
Trikrat pomaga Bog.
Spisal Avgust Šenoa.
"li-Milivoj!« je zaklicala mala, in je, obrnivši oko na kozo, ki je rože trgala, rekla: »Oh, vidiš rogato nesrečo! le lepe rožice!* In v skoku je poletela Zlatka iz hiše, našla rdeči papir in rekla zopet: »Milivoj, nu, pridite, da se vam zahvalim: pridite, počakajte, da denem rožicc v vodo.«
Nehote ste nogi ponesli Milivoja za Zlatko. Mala je dela rože v čašo, a potem je začela citati rdeči papir. Zarilo je kot piruh. Nemo je stal Milivoj na pragu — kot obsojenec, ki čaka na smrt.
»Oh. Milivoj! To je lepo, jako lepo!« je vzkliknila Zlatka in čitala dalje. Potem je hitro obrnila glavo.
Ste-li to vi sami sestavili — vi sami?«
izvrševal živahne protinapade. Po popol-. nih poročilih o bojih v okolišu severno] vasi Godomič ob Stiru, zapadno mesteca Kolkov, so naše čete 17. iunija zajele tamkaj .56 častnikov in 3137 mož ter 17 strojnih pušek. S svojim ognjem smo odbili sovražnikov napad, ki so ga podpirale nemške čete, v okolici vasi Vorončina, 8 km severovzhodno Kisjelina, 7 verst severno velike ceste Luck—Vladimir Vo-Iinski. Po vesteh, ki so došle zadnji čas, so naše čete po protinapadu v okolici Ro-govičev, 5 km jugovzhodno vasi Loka-čev, pognale sovražnika in mu vzele 16 Častnikov. 1200 mož ter 8 strojnih pušek. Javlja se, da se je v tej odločilni akciji zelo izkazal eden naših strelskih bataljonov. Ni samo napadel sovražnika v bok, temveč tudi odspred. Ta bataljon, ki pripada enemu naših najslavnejših strelskih polkov, je prisilil sovražnika, da se je u-meknil, in mu je vzel one tri topove, katerih izguba je bila že javljena. Neki drug bataljon je včeraj zajel 300 mož in dve strojni puški. V okolici postaje Ohotnikov 44 km vzhodno Sarnov. smo prisilili nemški zrakoplov, da je pristal, ter smo ujeli voditelja in opazovalca. V okolišu Hajvo-ronke—Višnjovčika, severno Bučača se sovražnik srdito upira. Na skrajnem levem krilu se sovražnik umika popolnoma razbit, energično zasledovan po naših četah. Zavzeli smo vasi Zadovo, 33 km zapadno Črnovic, Storžinec in Hliboko, 22 km južno Crnovic ob Seretu. — Na dvinski fronti smo tupatam silovito bombardirali sovražne utrdbe. Severno Spja-gle, vzhodno Višnjevskega jezera, so se sovražni strelci poizkušali približati našim zakopom, a so se morali umekniti pred ognjem naše pehote.
Nizozemski listi o ruski ofenzivi.
AMSTERDAM, 22. (Kor.) Listi splošno dvomijo o resničnosti včerajšnje vesti Reutenevega urada iz Petrorrada o domnevnem ruskem predoru v Bukovini in poudarja i o, da bi bili Rusi. če bi bil general Brusilov v resnici predrl avstrijsko fronto, to sporočili v uradnem poročilu. Poleg tega pa bi bila posledica takega predora, da bi bili Rusi zajeli veliko ujetnikov in plena, o čemer se tudi ni omenjalo nič. »Nieuvve Rotterdamscbe Cou-rant« pripominja k ruski ofenzivi, da se zdi, da Rusi nimajo več popolnoma v rokah oienzive v Voliniji. Nemci, Avstrijci in Ogri izvršujejo tamkaj besne protinapade. s čimer preprečujejo naduljno prodiranje Rusov.__
Italijanski ministrski svet.
CURIH, 23. (Kor.) Včerajšnji ministrski svet ie razpravljal gospodarska vprašanja, zlasti pravočasno in poceni oskrbo Italije s premogom ter preprečenje špekulacije s cenami in zagotovitev skoraj normalne letine v korist splošnosti. Vzel je naznanje poročilo ministra zunanjih stvari o mednarodnem položaju in o načinu, kako je Italija v zvezi z nastopom treh takoimenovanih zaščitnih vlasti. Francoske, Angleške in Rusije, nastopila napram Grški v smislu svojih lastnih koristi.
Novi laški poslaniki.
RIM, £3. (Kor.) Agencija Štefani javlja, da je bil dosedanji zastopnik Serra imenovan za poslanika v Lizboni, sedanji poslanik v Pekingu, gmr Sforza, pa za poslanika v Srbiji. _
ReA uredno poročilo.
BEROLIN. 23. (Kor.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. junija 1916.
Zapadno bojišče. — Vzhodno , Yperna je bil obrezuspešen sovražni napadni poizkus. Pri nemških patruljskih podjetjih, tako pri Lihonsu, Lassignyju in pri zaselju Maison de Champagne, seve-rozapaiino Massigesa, smo zajeli nekoliko dvanajstoric sovražnikov in več stroj-
uih pušek. TH francoske napade proti našim zapadno utrdbe Vaux zavzetim jarkom smo zavrnili. 21. Junija smo ujeli tu 24 častnikov in nad 400 mož. Včeraj so sovražna letala napadla Karlsruhe in MuUheim na Badenskem ter Trler. Obžalovati nam Je celo vrsto žrtev med civilnim prebivalstvom. Omembe vredne miii-tarične škode v onih krajih niso mogla napraviti in Je tudi niso povzročila. Napadalci so izgubili štiri letala. Ko so se vračala, je eno moralo pristati pri Nleder Lauterbachu, drugo pa pri Lembachu; med ujetimi letalci sta bila dva Angleža. Ostali dve letali ste bili uničeni v zračnem boju, pri čemer je poročnik Hohn-dorf vrgel svojega šestega nasprotnika. Poleg tega smo sestrelili včeraj sovražne letalce v okolišu Yperna, vzhodno Hulhi-cha, (to je sestrelil poročnik Mulzer kot peto), pri Lanconu, Južno Grand Prt, pri Merxheimu, vzhodno Gebweilerja, Jugozapadno Sennhetma, tako da je naš sovražnik izgubil vsega skupaj devet letsl. Naša letalska brodovja so napadla ntilita-rične naprave v St. Polu ter sovražne tabore in nastanlŠČa zapadno in iužno Ver-duna.
Vzhodno bojišče. — Hindenbur-gova armadna skupina: Pri kratkem sunku pri Berezini, vzhodno Bogdanovega, smo zajeli 45 mož, 2 strojni puški in 2 re-volverska topa. — Princa Leopolda Ba-\arskega armadna skupina: Severovzhoda Ozaričev proti postojanki ob prekopu prodirajoče slabejše sovražne oddelke smo krvavo zavrnili. — Linsin-genova armadna skupina: Vkljub več-kratkim sovražnim protisunkom so naši napadi zapadno in severozapadno Lučka napredovali. Na fronti pred črto Bere-stečko— Brodi so bili odbiti ruski sunki. Od armade generala grofa Bothmerja nič novega.
Balkansko bojišče. — Nte bistvenih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
t mm čojifc
CARIGRAD, 22. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — Neizpretnenje-no. — V sled napadov naših čet so bili v soteski Paitak stoječi Rusi pregnani iz te soteske in porinjeni v vzhodni smeri proti Kerlndu. Soteska Paitak se nahaja 80 km od Kasr i Širina v goratem svetu. Ugotovili smo, da so bili zaradi spopadov med perzijskimi bojevniki in ruskimi jezdeci, ki so se vršili 18. t. m., Rusi pognani v be«r.
Kavkaška fronta. — Nič pomembnih dogodkov. V središču smo sestrelili sovražno letalo. — Neka sovražna vojna ladja Je Iz višine Teneda nekeliko-krai ustrelila proti obali tamkajšnje okolice in se je umeknila nato. Druga sovražna vojna ladja, ki je hotela prodreti v bližino Fokije hi otoka Kestena, Je ušla v smeri proti Mitileni.
L ostalih front se ne poroča nič važnega.	__

itn.
* A komu?«
*Ne srdite se, Zlatka! — Vam U Nemo je stal dečko, nemo deklica, milo smehljaje se, a iz očesa jej je posilila blesteča solzi ca.
Oj, Milivoj! Srečna sem, zelo srečna!« »A greste-li res jutri na pot?« »Oh, trrein. Nesrečna sem.it je odvrnila Zla tka, ta reč si z ročico solze. »O da bi mogla tu ostati, da bi mi dajali še več takih lepih pesmic!«
Radovedna koza je prestrašila mlada. Privlekla se je do vrat in ju začela motriti s čudnim očesom.
»Z Bogom, Zlatka! Nekdo prihaja! Z Bogom! x
»Počakajte! Hranila bom vaše pesmice
v molitveniku, ali tudi vi morate kaj vzeti od rnene. Ali, kaj? Nimam ničesar. Da, tu ie. Ta mali prstan, to zlato kačo. Vzemite ga! Dala mi ga je pokojna teta. Ali ste videli njeno sliko v Brezovcu? Tudi ta prstan je naslikan. Dala mi ga je in rekla: Cuvai to, dete moje, kajti, komur si dala ta prstan, te priveže k sebi in ne boš se mogla več ločiti od njega. Jaz ne razumem tega prav, ali mora biti lepo! Nate — vzemite Milivoj!« je zaihtela Zlatka« ponudivši mu mali prstan.
»Z Bogom, Zlatka!« jej je odgovoril dijak tudi ihteč. Se enkrat ga je pnjela Zlatka za glavo, ga poljubila kakor tedaj v »kolu«, in Milivoj je odletel v šumo.
Cele noči ni spal, vzglavje se mu je močilo od šote.
Krizo no GrikeVo
Zohtm entente.
ATENE, 22. (Havas. — Kor.) Krali je sprejel včerai Zaimisa in je dovolil avdi-jetico ruskemu poslaniku. Poslaniki Francoske, Angleške in Rusije so izročili ministrskemu predsedniku Skuludisu skuono noto, ki sicer potrjuje voljo teh treh zaščitnih držav Grške, da ne bodo motile njene nevtralnosti, a poudarja, da imajo proti sedanjemu kabinetu resne vzroke za sum, z ozirom na to, da trpi nemško propagando na Grškem, In zaradi njegovega postopanja ob priliki vdora Bolgar-jev na grška tla. Na drugi strani se pa grška ustava zadnji čas ni vedno natančno izpolnjevala, predvsem ob priliki zad-
njih splošnih volitev, ki so se vršile vkljub mobilizaciji številnih volileev. Opirajoč se na pogodbe in zasledujoč edino le koristi grškega naroda, so sklenile Francoska, Angleška in Rusija, da zahtevajo od Grške takojšnjo izvršitev naslednjih u-krepov: Resnično splošno demobilizacijo grške armade, nadomestitev Skuludiso-vega ministrstva po kabinetu, ki bo dajal vse garancije glede dobrohotne nevtralnosti napram ententi, kakor to odgovarja obveznostim grške vlade, razpust zbornice in splošne nove volitve, končno pa nadomestitev policijskih uradnikov, ki so le prepogostoma poslušali inozemska pri-šepetavanja. Će bi grška vlada ne sprejela teh zahtev, bi bila sama odgovorna za dogodke, ki bi mogli nastopiti natr*.
SOLUN, 22. (Havas. — Kor.) Oddelek ententnega brodovja je dobil povelje, da naj križari pred Pirejem. To demonstracijo bo. če bodo zahtevale okoliščine, podpiral zbor, ki se izkrca in poseže vmes, če tako nanesejo dogodki.
LUGANO, 22. (Kor.) Agencija Štefani javlja iz Aten 21. t. m.: Kakor javlja »Agence d' Athenes«, so poslaniki četve-rozaveznih držav izročili grški vladi skupno noto, ki zahteva splošno demobilizacijo, takojšnji razpust zbornice, nove volitve in nadomestitev nekaterih visokih uradnikov. Nadalje javlja agencija Štefani iz Aten 22. t. m.: V poslanski zbornici je ministrski predsednik Skuludis napovedal odstop ministrstva. Veliko zavezniških vojnih ladij je dospelo v Solun. »Secolo« potrjuje v poročilu iz Aten obe zadnji vesti agencije Štefani in pripominja, da se je zbornica odgodila do rešitve kabinetne krize, ki jo, kakor se misli, prevzame Zaimis sporazumno s poslaniki četverozaveznili držav. Nota četveroza-veznih držav se je sprejela z absolutno mirnostjo.
Novo ministrstvo.
ATENE. 23. (Kor.) »Agence d'Athenes« poroča, da bo novo ministrstvo poslovno ministrstvo. Vest, da je Zaimis prevzel predsedništvo v novem kabinetu, se je hitro razširila po Atenah in je delovala zelo pomirjevalno, ker jamči, da takoj nastopi zboljšanje položaja.
DUNAJ, 23. (Kor.) Po brzojavki, ki je dospela grškemu poslaništvu na Dunaju, se je novi Zaimisov kabinet že sestavil. Ministrska lista je takšna-le: predsedništvo in zunanje Zaimis; komunikacije in provizorično notranje ministrstvo Ni-gris: vojno in provizorično mornariško ministrstvo general Kallaris; narodno gospodarstvo P. Kallidas; naučno ministrstvo P. Lidoreikis; finančno ministrstvo G. P. Rhallis; jnstično ministrstvo Mon-ierato.
RIM, 23. (Kor.) Agence Štefani javlja iz Aten: Zaimis ie, sjirejevši od kralja nalog za sestavo novega ministrstva, odšel v francosko poslaništvo, kjer so bili zbrani poslaniki Francoske, Angleške, Rusije in Italije, in je naznanil, da po odstopu Skuludisovega kabineta on predseduje kabinetu in da noto zaveznih držav sprejema popolnoma in v vsakem oziru. — Oddelek zavezniškega brodovja je dobil povelje, da križari pred Pirejem. To demonstracijo bi v slučaju potrebe podpiral zbor, ki bi se izkrcal in bi svoj nastop urejal po dogodkih. Zaradi sprejema vseh zahtev zaveznih držav po grški vladi je dobilo brodovje povelje, da naj odpluje. — Novi kabinet razpusti zbornico in razpiše neve volitve ter izvede demobilizacijo armade sn druge zahteve četveroza-veze. — V vsej deželi vlada mir.
ATENE, 23. (Reuter. —. Kor.) Novo, po Zaimisu sestavljeno ministrstvo bo zapriseženo popoldne. Ministrski predsednik Zaimis je prevzel tudi listnico zunanjih stvari. Poslaniki četv erozaveze so priporočili svojim vladam, da naj odpravijo blokado.
» Aiati,« je izpregovorila Zlatka boječe, ko se je gospa Beličeva povrnila domov, mati, svoj zlati prstan sem izgubila.« In pritisnila si je z roko srčece.
V.
Leta teko preko sveta, za siromaka počasi, leno, za srečnika hitro kot strela; leta teko, porajajoč mladike, zakopavajoč starike.
Stari Brezovac je izgubil gospodarja. Zastonj ie stari Breberič pričakoval, da Napoleonova roka odpravi tobačni patent. Tudi župniku so že nekaj let poprej odzvonili. Zato ste Tina in Mina zibali in ni se bik) bati, da bi Breberićeva rodbina po krvi izumrla. Gospa podžupani ca se seveda ni mogia dolgo potolažiti radi smrti dragega soproga, končno pa je vendar obrnila vso svojo skrb in ljubezen otrokoma in vnukom.
Davkar Sperber, ali »tirolski svat« je še vedno sedal na starem mestu ter godrnjal zlovoljna k©«" ga niso pustili naprej. S temnim pogledom Je opazoval vsak dan svafe rdeče lase m svoj rdeči nos, kajti v obupu ie iskal zdravila — v
v»nu- ...
Kapitanica BeKćeva j? hirala vedno
bolj, 21 več tiho na svoje«! posestvu. Za to
na se je hčerka vedno lepše razvijala in ni je bilo deklice v vsej županiji, ki bi mogla tekmovati žnjo v izobrazbi in lepoti. Nu, bila je čudovito mirna, in v vesel obraz se je silila samo pred materjo: sama za-se je bila zamišljena, nevesela. Redkokedaj je hodila v obiske, čitala mnogo, pisala malo. Samo s prijateljico iz mladosti, hčerjo dvornega svetnika, ki je živel na Dunaju, je dopisovala pogosteje.
Bilo je v sredi pomladi. Zlatka nernir-neja nego kdaj: že tri polue mesece nt prejela pisma z Dunaja. Sledmič jej je došlo to-le pismo: »Mila Zlatka!
Pred vsem odpusti mi mojo lenobo. Od novega leta ti nisem pisala. Vem. da im"~ pričakovati hudih litanij. Ali ne sodi me po sebi! Ti in jaz! O Bog, kolika razlika! Ti mala modrijanka, polna fantazije, polna pesništva, prijateljica narave in umetnosti. In jaz? Nestanovitrft> mestno dete, ki leti po plesih in zabaviščih! Oh, v tem pustu je bilo na Dunaju silno vsega tega.
Nu, vidiš me! Ali nisem neumna? Težko da bi ti ta dolgi uvod mojega pisma pazno prečitala. Aux affaires! Kolikor vem, toliko dam! Sedai pazi! A propos
Solidarnost Italije z zavezniki.
RIM, 23. (Kor.) Agencija Štefani javlja iz Aten: Italijanski poslanik je 21. junija na povelje svoje vlade izročil noto. ki se sklicuje na noto Francoske, Angleške in Rusije in poudarja popolno solidarnost Italije z zavezniki ter izjavlja, da se Italija v skrbi zaradi militaričnega pdožaia na Grškem priključuje zahtevam svojih zaveznic, da zahteva resnično in popolno demobilizacijo grške armade, ki se mora kakor hitro mogoče spraviti na mirovno stanje. Ta ukrep se razteza prav tako na ozemlje grškega kraljestva, ki ga priznava pogodba, kot na oni del južne Albanije, ki je sedaj zaseden po Grški.
Kdo je hujskal Srbijo na Bolgarsko? SOFIJA, 22. (Kor.) Oficijozni list »Narodni Prava« objavlja faksimile pisma ruskega poslanika Hartwiga Pašiču 26. majnika leta 1913. V tem pismu Hartvig nujno odsvetuje anekcijo Macedonije, ki jo je nameravala Srbija, da bi tako vsa odgovornost za bratomorno vojno med Bolgarsko in Srbijo zadela Bolgarsko. Srbija da mora še dalje zahtevati revizijo zvezne pogodbe. Bolgarska mora storiti odločilni korak in vso odgovor ris t naprtiti nase. »Narodni Prava« dostavljajo? Sedaj je jasno, kdo je hujskal Srbijo proti Bolgarski in je želel katastrofe Bolgarske. List zaključuje: Ta Bolgarska je danes ponosna, ker je dosegla svoje ide j le, Pašič je daleč od Srbije, Macedonija je bolgarska in Rusija je poražena. Ta faksimile pač mnogo rtisofilom odpre oči.
Nemški pod vodnik na Španskem.
CARTAGENA, 21. (Reuter. — Kor.) Nemški podvodnik »U 35« je suoči dospel semkaj in šel v dok, da bi izvršil neke poprave. Tajnik nemškega poslaništva ie posetil iadjo. Kapitan je imel s seboj ročno pismo, nemškega cesarja kralju Alfonzu, ki je izražal zahvalo za ravnanje s kamerunskimi Nemci. . Podvodnik je ob 3 zjutraj zopet odplul. Zunaj pristanišča so torpedovke zasledovale podvodnikove kretnje.
BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad po-roča: Kakor doznavamo v dopolnilo v čerajšnje Reuterjeve vesti iz Cartagene, je imel nemški podvodnik »U 35« na krovu večjo množino zdravil, ki so bila namenjena na Španskem interniranim Nemcem iz Kameruna. Poveljnik podvoduika je kapitanski poročnik Arnold de la Pe-riere.

I flmerik&nsko-ffl^kGnski sm.
LONDON, 22. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona, da se kažejo znaki za mirno poravnavo z Mehiko. Vendar pa je VVilson pripravljen za uporabo najtežjih ukrepov, če bi se izjalovilo prizadevanje za poravnavo.
LONDON, 23. (Ker.) »Times« javljaj^ 'z Wasliingtona: Lansingova nota Car-ranzi se v Južni Ameriki presoja neza-upno, ker jo smatrajo za predhodnico iz-sesavanja Mehike.
Zaupnica francosKI vlcfli.
PARIZ, 22. (Kor.) Zbornica je s 454 proti 89 glasovom sprejela dnevni red, s katerim se vladi izreka zaupanje.
PARIZ, 22. (Kor.) V posebni zbornični seji ste, kakor poroča »Petit Journal«, sklenili radikalna in radikalno-socijalistič; na stranka, da boste glasovali za dnevni red, ki izraža zaupanje vladi.
Angleška zbornica.
LONDON, 22. (Reuter. — Kor.) V doU nji zbornici je izjavil parlamentarni taj* uik Mac Namara, odgovarjajoč na neko vprašanje, da ni mogoče podati natančnih podatkov o nemških izgubah v pomorski bitki pred Skagerrakom, toda admiralite-ta nima nobenega povoda, da bi izpremU njala svojo 5. junija objavljeno cenitev.
Milivoj!---Ne jezi se, radi mojega
raztresenega sloga! Videla sem ga —• pet-šestkrat. Najprej na velikem slovanskem plesu. Zdi se mi, da me ne pozna. Da bi videla kaj, sem ga v kotil ionu, ko so »volile« dame, izbrala za plesalca. Ko je po razgovoru doznaf, da sem Hrvatica — tu, v tujem svetu smo brije doino-rodke, nego doma — me jc začel izpra-ševati o tem in onem. Sedaj ie v tretjem letu prava. Pravi, da mora za počitnice domov, ker že dve leti ni videl sorodnikov. Mislim, da ne ljubi svoje rodbine. Vprašala sem ga o Milanu. Redko mu H-še. Milan je v Gradcu. Da* tudi to mi je rekel, da mu je žal zapustiti Dunaj, ali neko opravilo da ga vleče na Hrvatsko. Nisem ga vprašala, zakai? Mnogo se je vrtel na plesu okolo neke Poljakinje. Čula sem o njem tudi drugih stvari. Vse — a la don Juan! O hčeri nekega dunajskega bogataša, češki rojakinji itd. Odpusti, da sem tako odkritosrčna, ali tvoja volja je. Jaz te ne razumem. Nosiš ga v svojem srcu kot Indijanci kak amanet, ki nima ni-kake moči. Čujem, da si odbila nekoliko lepih partij. To ni modro. Tvoja pamet, tvoje srce zaslužuje kaj boljšega, nego
Milivoja«--------„ v
CDalie.)
Stran n.
»EDINOST® štev« 174,
V Trstu, dne 24. junija 1916.
Tekom vprašanj o potopitvi križarke »Hampshire« je vprašal DaJzieJ, ali je znano admirallteti, da se je na mestu, kjer se Je zgodila nesreča, neposredno pred prihodom križarke j Hampshire« tjakaj, nahajala ladja, ki je imela nizozemsko zastavo in ali ima admiraliteta morda kake povode za sum, da je bila ta ladja pola-galka min. Mac Namara je odgovoril, da je o stvari čital v časopisju.
Pogajanja za prevoz skozi Veliki Belt
KODANJ, 22. (Kor.) K poročilu nekega ruskega lista, da se je Angleška zaradi prevoza skozi Veliki Belt začela naravnost pogajati z Dansko in da Angleška ne namerava izsiliti prehoda, temveč da želi Stvar prijateljski urediti z Dansko, pripominja "»T^a t ion al Tidende<s da ta sama po Sebi senzacijonalna vest nima nobene podlage.	_____
Novi rektor češke univerze v Pragi.
PRAGA, 23. (Kor.) Pri današnji volitvi rektorja na češki univerzi je bil izvoljen 2a rektorja redni profesor dermatologije, dvorni svetnik dr. Jankovsky.
Položaj.
23. junija.
Povdarjali s,no ^e na tem mestu, da moramo — ako hočemo pravilno presojati položaj na avstrijsko-ruski (ozir. nemški) fronti — imeti pred očrni dejstvo, da so po svoji pomembnosti dogodki v Vohniji prvega, a oni v Bukovini šele drugega reda, da je torej nadaljnji razvoj leh pc-T ^niih odvisen od prvih.
To m .ramo imeti pred očmi, da ne bomo pripisovali uspehom Rusov v Bukovini večje pomembnosti, nego jo v resnici imajo.
Iz našega uradnega, s hvalevredno odkritostjo in stvarnostjo podanega poročila jc	da je ruska ofenziva v Bukovini i: dne 21. t. m. pridobila nekoliko nS j,i.ostoru v smeri od Crnovic proti romunski mefi. Ali razvidno je tudi, da naša vojska ni čisto nič izgubila na dejavni sposobnosti in agilnosti, kajti krepko in uspešnr se upira nadaljnjemu prodiranju nasprotnika. Ce torej mirno in brez rervoznosti presojamo položaj, prihajamo do zaključka: kakor bi bilo zgrešeno, ako bi lahkemišljeno podcenjevali delovanje Rusov, tako smemo zaupati našim četam, da tudi tu, na bukovinskih tleh, zaustavijo ruski »valjar«. Istotako pa, kakor ne smemo na bukovinskem bojišču prezirati resnosti stvari, se nam kaže sedanji položaj v Vofaj odločno ugoden za avstrijsko orožje. Avstrijske čete so s svojo hrabrostjo in svojim izvrstnim vodstvom dosegle, da vojska ruskega generala Bru-silova nc le da ne more nadaljevati s toliko silo : čete ofenzive, marveč se mora obupno r-oriti za ozemlje zapadno od Stira. ki je je pridobija s prvimi silnimi sunki. Vojni strokovnjak v graški »Ta-gesposti« naglaša, da si je naše vodstvo V VoiBiiji zopet prisvojilo inicijativo, kar pomenja, da so naše čete prešle k proti-oteozivi. Seveda se prodiranje naših vrši počasi, ker se boji bijeio na močvirnatem gozdnem ozemlju, kar prihaja nasprotniku v kerist, k čemer prihaja še dejstvo, da nasprotnik priteza nova ojačenja, ki zavirajo napredovanje naših čet in nemških zaveznikov. Tem večjega pomena je, da napredujejo vkljub tem neugodnostim.
Ako si slednjič stavljamo pred oči vseskupni položaj v Bukovini in Voliniji, vidimo, da aktivne postav ke na naši strani daleč prekašajo pasivne, vled česar je opravičena nada, da bo končna bilanca teh bojev ugodna za našo vojsko.
Glede nauiena ruskega prodiranja v južni smeri od Crnovic proti romunski meji izraža - Agramer Tagblatt« isto domnevo, ki smo jej dali izraza tudi mi pred par dnevi: da se hoče vplivati na sklepe Romunske. Paralelno s tem je seveda tudi drug namen - za rusko javnost, ki se jej hoče sugerirali prepričanje, da je ruska vojska zepet na pohodu v Karpate — vero torej v zmago entente.
Seveda gre Rusiji pri tem na roko — to treba že pripoznati — dosedanja nejasnost, omahljivost politike Romunske, ki gre očividno za tem. da bi — dokler le gre — ostala v dobri luči — na obe strani. Verjetno je torej, da hočejo z ruske strani z navideznimi, epizodni mi uspehi v Bukovini impresijonirati romunske vodilne činitelje, in nimalo se ne bomo po njih dosedanjem vedenju čudili, ako bodo hoteli ti poslednji še nekoliko časa dalje lavirati in plavati med dvema rekama. Saj vidimo, kako taktiko je Romunska ubirala do sedaj: v gospodarskih vprašanjih prihaja rada naproti centralnima vlastima, ker je to na korist Romunske, ali četverospora-zuma — tudi ne odklanja!! To je taktika odločanja od slučaja do slučaja — taktika navihanih trgovcev, ki preže na ugoden moment, ko more doseči največji dobiček. Ali izkušnje uče še nekaj drugega — in na to naj bi ne pozabila Romunska! — na se včasih ravno navihani trgovci zaračunalo in da vsled prevelikega prežama — zamujajo res pravi moment Na-sproti tej romunski taktiki je priporočati nasi diplomaciji le taktiko, ki ne pozna strahu, a tudi ne slepe vere in zanašanja
Naša ofenziva na italijanskem bojišču se — sicer tudi počasi, kakor zahteva vestno uvaževanje vseh razmer — stalno razvija v smeri proti velikemu cilju, do-čim je delovanje Italijanov na soški fronti in v Dolomitih vidno ohlapelo. Tu pa tam zastavlja sicer sovražnik z živahnim artilerijskim delovanjem, ali italijanska »ofenziva' izgublja tu vidno značaj resne ofenzive.
Jz Grške prihajajo alarmantne vesti, ki nam kiičejo. da bodimo pripravljeni even-
tuvelno tudi na dogodke prevratne naravi.
Jasnosti nam sicer ne dajajo še vse te vesti — že zato ne, ker niso v soglasju med seboj. Vesti iz Petrograda govore o ultimatumu entente Grški; italijanske, da je Grška sprejela vse zahteve entente, londonske pa javljajo, da je ministrstvo Skuludis že odstopilo. Autentično ni do tega trenutka, ko to pišemo, potrjena nobena teh vesti. Toda nobenega dvoma ne more biti, da je položaj v Grški zadobil najkritičneji značaj in da je, ako se potrdi vest o odstopu Skuludisovega kabineta
—	Grška na predvečeru usodnih sklepov, ki jih je — le glejmo temu dejstvu v obraz
—	izsilila ententa s svojim brutalnim pritiskom na želodce. Je precej banalno rečeno to, ali edina beseda, ki razkriva, zakaj je tako prišlo na Grškem vkljub dejstvu, da ste morda dinastija in daleko-giedna vlada drugače hoteli in želeli. — Stvar je pač taka, da je želodec hud in neizprosen gost, ki postaja prevraten, če mu more kdo odtezati, česar potrebuje neizogibno. Mesto politike pameti, razsodnosti, ozirom na resnične interese dežele in nje daljnjo bodočnost, mora Grška tirati politiko momenta, ozirov na — želodec! Zato je vse postopanje entente v tem svetovnem konfliktu v za-smeh vsem etičnim načelom, ali — neizprosno je in zato izdatno. Ta vojna je zadobila najbolj____ barbarske oblike. Le
tako imamo pojasnila za dogodke, ki so se že in ki se bodo morda še vršili v Grški.
Štev. 111/22-50-16.
Z dnevom 1. mal. srpana 1916 zapade antecipatno plačilo tretjega četrtletja občnega obrtnega davka in davka podjetij, podložnih javnemu obračunu, z odnosno občinsko doklado in trenje četrtletje prispevka za trgovinsko zbornico gorJome-n j enega davka.
Zato se vabijo plačevalci teh davkov, da jih vplačajo pri tukajšnjem davčnem uradu pod izvršbo prisilnih sredstev, z opazko, da so glasom postavnih odredb dolžni plačati davek, četudi niso prejeli za tekoče leto tozadevnega plačilnega naloga, in to na temelju plačilnih nalogov prejšnjega leta.
V slučaju, da se plačilo ne bi izvršilo v 14 dneh po zapadlosti, bodo vračunane zamudne obresti na davek in na doklado, v zmislu zakona, izdanega 9. sušca 1870 štev. 23 L. D. Z., 23. prosinca 1892 štev. 26 L. D. Z. in 27. mal. srpana 1892 L. D. Z. in N. S., računajoč od prihodnjega dneva zapadlosti naprej.
Trst, 15. rožnika 1916.
Ces. kom. neposrednega mesta Trsta: Ivan pl. Krekicfa-Strassoldo pl. Treuland.
Bemsče vesti.
Opomin prodajalcem sadja in zelenjave.
Iz aprovizacijske komisije smo prejeli: Prodajalci sadja in zelenjave na trgih in v prodajalnah se poživljajo, da se strogo ravnajo po navodilu ministrske naredbe z dne 7. avgusta 1915. drž. zak. štev. 228., da imajo namreč na vidnem mestu izstavljene predpisane tablice določenih cen za razprodajo na drobno. Opozarja se, da se bo proti kršiteljem te naredbe postopalo strogo.
Povodom SOletnice bitke pri Kustoci.
Cesarski komisar je odredil, da se povodom SOIetnice bitke pri Kustoci (24. VI. 1866.) ulica »Ottaviano Augusto« prekrsti v »Riva Custozza«. Hišne številke ostanejo neizpremenjene.
Preskrbovanje z vodo v Istri. V eni zadnjih sej deželne upravne komisije za mejno grofijo Istro je poročal predsednik, dvorni svetnik Lasciac, o pogajanjih, ki jih je vodil povodom svojega bivanja na Dunaju z interesiranimi centralnimi oblastmi ter z gospodom namestnikom glede preskrbovanja z vodo v Istri in glede podpore, ki jo je vlada obljubila za to delo. Sprejemši to poročilo, je komisija pretresla vse dotične ukrepe ter je sklenila, da naloži deželnemu tehničnemu uradu, naj izdela splošen načrt za preskrbovanje Istre z vodo ter naj pri tem jemlje v obzir orografske, hidrografske in geološke razmere dežele, in že napravljene načrte za dviganje vode izvira »Gradovlje« na reki Mirni, izvirov v dolini Raši in že gotove načrte za poedine kraje. Ko se prouči nabrani materijal in izvrše še potrebni izvidi, določijo se predeli in kraji, za katere se napravijo skupni, a za katere poedini vodovodi.
Deželna upravna komisija za mejno grofijo Istro je razposlala vsem občinam v deželi to-le okrožnico: Ponuja se v prodajo tvarina zelene barve pod imenom »Mementliol« kot surogat modre galice. Po analizi, izvršeni v kemičnem laboratoriju deželnega poljedelskega zavoda v Poreču, se je pokazalo, da rečeni »Me-menthal« vsebuje živega apna, pomešanega z neko zmleto bakreno rudo, ki se nikakor ne raztaplja ter je ta zmes brez vsake vrednosti za boj proti peronospori. Prevara za kupca je še očitneja, če uva-žujemo, da se s Mementliol« prodaja po ceni 10 K za kilogram, dočim je cena modre galice 3'50 do 4 K za kilogram. Občina se poživlja, da sporoči to občinarjem na način, ki se jej bo zdel najprimerneji.
Iz istrske deželne službe. Deželna u-pravna komisija mejne grofije Istre je imenovala računarskega azistenta pri c. k. pomorskem finančnem ravnateljstvu, dr. Ludo vika Vadnala, za računarskega re-videnta v IX. razredu osebja istrskih deželnih uradnikov^.
Sosvetovalstvo vojuo - žitnega promet-nega zavoda je imelo na Dunaju dne
19. junija svojo plenarno sejo. Popred, dne 10. junija, pa je bil sestanek žetvenega odbora, v kateri so razpravHnJ-' o vprašanju cene in določitve kvaii žita ter o nabavljanju semenja. Po daljši razpravi je bila sprejeta resolucija v smislu, naj se glede cene žita najprej doseže sporazum z Ogrsko; čim bo uspeh žetve znan s približno gotovostjo, naj se določijo primerne cene. Te naj bi služile v podlago za preračunjenje vseh drugih najvišjih cen, posebno za krmila in za izdelke poljedelskih industrij. Tudi se je odbor izrekel za to, da se zistem premij ne obdrži.
Kar se tiče določitve kvalitete, je prišel odbor na podlagi materijala, predloženega zavodu, do nastopnih sklepov:
Za polne sprejemne cene je sprejemati žito, ki je zdravo, očiščeno in suho, in ki ne vsebuje več, nego 2 odstotka slabejih žitnih primesi. Za manjšo ceno je oddati in ima vojno-žitni prometni zavod sprejemati tudi Žito, ki glede kakovosti ne odgovarja tem pogojem. Odbitek ne sme iznašati več nego 15 od sto. Če žito vsebuje naraven pridatek tujegp žitnega zrnja, se nič ne odbije, ako pridatek ne presega 3 odstotkov. V slučajih, da se je na zahtevo zavoda oddalo žito, ki ni bilo še suho, mora trošek za sušenje nositi zavod. V spornih slučajih bo odločalo razsodišče. Glede dobavljanja semenja je odbor sklenil, da se uvede primerna kontrola v preprečenje morebitnih zlorab pri prometu s semenjem. Nabavljanje semenja naj se vrši ob sodelovanju glavnih poljedelskih korporacij in zadružnih zvez. Navadno semenje naj se ne oddaje poljedelcem, ki imajo tisto vrst žita iz lastnega pridelka. Le ob elementarnih nezgodah naj se navadno semenje daja tudi takim kmetovalcem. Izmenjava semenja med poljedelci bodi dovoljena pod kontrolo občin in pod evidenco političnih oblasti ter podružnic vojno - žitnega prometnega zavoda. Potrdila o originalnem semenju daje ministrstvo za poljedelstv Potrdilo o prvem poznejem izdelku m priznanju semenja pa poljedelske korporacije, oziroma komisije za priznavanje semenja. Do-klade naj znašajo za originalno semenje 15 K, za prvi pozneji izdelek 8 K, za priznano semenje 4 do 6 K, kakor je kvaliteta. Za navadno semenje, ki je dobro iz-čiščeno, bodi dopustna doklada 3 K.
O teh predlogih odbora se je posvetoval plenum sosvetovalstva dne 19. t. m. Predlogi so bili sreieti. Nadalje je bil sprejet predlog, naj se vojna uprava naprosi, da bi dajala na razpolago sposobne delavne moči za oskrbovanje mlatilnih strojev — seveda na račun posestnikov. Po dovršeni mlatvi bi se mogli ti stroji proti odškodnini porabljati drugje. Slednjič je bil sprejet predlog, ki poživlja vlado, naj stopi z ogrsko vlado v pogajanja v svrho, da interesi avstrijske prehrane ne bodo trpeli.
Mate Cossara, poznani in prosluli nekdanji tajnik občine Kanfanar, je bil meseca decembra minolega leta zaradi goljufije, storjene s krivo prisego in zaradi obrekovanja gospoda Antona Hvala, učitelja v Baratu, obsojen na 6 mesecev težke ječe. Proti tej razsodbi je Marte Cossara vložil pritožbo, najvišje sodišče na Dunaju pa je pritožbo odbilo ter kazen zvišalo od" Sest na deset mesecev. Tako je zopet enega obrekovalcev zadela zaslužena kazen.
»V kraljestvu palčkov« povedemo naše malčke še enkrat in sicer v ponedeljek ob 5 pop. Pri včerajšnji predstavi je bilo namreč toliko mladega občinstva, da se je morala polovica vrniti domov. Iz Ro-jana, Skednja, iz Barkovelj, od Sv. Ivana in iz c. kr. pripravljalnice je prišlo toliko gostov, da smo morali odsloviti učence iz CM šol. Zato pa ponovimo zanje - ponedeljek še enkrat. Starše pa ponovno prosimo, naj pošljejo svoje otroke na to lepo prireditev.
Vojaška knjižica z izkaznico za potovanje in drugimi vojaškimi dokumenti, glaseča se na ime Čok Franc, roj. 1. 1884. v Trstu, se je našla na poti iz Katinare proti Ricmaniam. Lastnik dokumentov naj se obrne do gdč. Milke Cerkvenič, ulica Caserma 7, II nadst. vrata 17.
Podpisi na IV. vojno posojilo. L. izkaz. Zbirka c. kr. orožništva, poveljmstvo št. 7 K 25.300, Adolf Terther K 20.000, zbiika c. in kr. pomorskega bataljona K 10.800, zbirka evangelske šole K 10.100, zbirka c. kr. dekl&ke ljudske in meščanske šole v ulici S. Giorgio K 6.800, Henrik Pregel K 2000, Anton Tessaris K 1000, Marija Benčič K 500, zbirka mestne ljudske šole v ulici Rossini K 300; zbirka obč. dekliške ljudske in meščanske šole »Cesarica Elizabeta« in Emilija Crusiz po K 200; zbirki mestnega dekliškega liceja in c. kr. drž. realke po K 100; Razni N. N. K 263.000. Skupaj K 340.400. — S tem zneskom je narasla skupna svota podpisov v Trstu na K 80.932.200.
V organizacijo oskrbnic vojnih sirot so se nadalie vpisale: a) kot ustanovmea: ga. Frida Engelmann z enkratnim zneskom K 1000; kot dosmrtne članice z enkratnim zneskom po K 200 ga.: Julija pl. Galatti, Roza Nauen, Matilda Rowinski, P. Carusso in slovenska ljudska šola v Barkovljah. — Nadalje sta došla organizaciji sledeča darova: Marij vitez Morpur-go K 40 in ravnateljstvo otroške bolnice ustanove ButIo Garofol9 K 30. Prijave se sprejemajo vsak torek in petek v društveni pisarni, ul. S. Lazzaro Stev. 14. od 4 pop. do 7 zvečer.	. . .
Glasbena Matica« v Ljubljani (Bofeko leto 1915-16.) priredi v torek, 27. Junija 1916 ob 7. zvečer v veHki dvoram »Mestnega Doma« III. javno produkcijo gojen-" ~ Spored: 1. Pr.
cev »Glasbene Mafi_
Romanca.
vir igra gdč. Dragica Stajer. 2.
kovskij: Ples. Na klavir igra gdč. Zdenka Tominšek. 4. a) P. Cornelius: Najslajše in najlepše, b) Lortzmg: Arija Marije iz o-pere »Wormski orožar«. Poje gdč. Marija Pii h. 5. a) Rebikov: Romanca, b) Levine: Humoreska. Na klavir igra gdč. Dragica Hudnik. 6. Pesmi za mladftio: a) Emil A-damič: 1. Čolnar; 2. Slanica; 3. Tepežna pesem; 4. Molitev; 5. Uspavanka, b) Maks Battke: Hrepenenje. Poje mladinski zbor 60 gojencev začetnikov. 7. Bach: Vzbujenje pomladi. Na violončelo svira gdč. Ljudmila Novak. 8. a) Heller: Elegija na smrt mladeniča, b) Dvofak: Romanje na Sveto Goro. Na klavir igra gdč. Bo-žena Bol6. 9. a) H. Gtitz. Arija Katarine iz opere »Der Widerspenstigen Zahmung«. b) F. S. Vilhar: Pitaš, dušo! c) R. Franz: Jeseni. Pesmi. Poje gdč. Jelica Sadar. 10. Fr. Seitz: Prvi stavek iz koncerta v G-molu. Na gosli svira g. Zoran Hribar. 11. a) Liszt: Slavček. b) Moszkovski: Nestrpnost. Na klavir igra gdč. Ljudmila Novak.
Primadona Mira Korošec, doslej operna pevka v gledališču v Zagrebu, je za prihodnjo sezono — kakor čitamo v »Hrv. Obrani« — angažirana za gledališče v Osjeku. To je velika pridobitev za to gledališče. — »Narodni Listy« pa poročajo, da je slavni hrvatski baritonist M. Vuš-ković sprejel angažma v narodnem gledališču v Pragi, kjer je te dni peval kot gost. Oba umetnika sta znanca tudi našega tržaškega slovenskega gledališkega občinstva.
t.Po&ežciDsRo posojilno in konsumno druftvo"
(vpisana zadruga z omejenim poroštvom)
vabi na
občni zbor
kateri se bode
v nedeljo, dne 2. julija 1916 ob 10 pređp, v lastnih prostorih.
Gerbič: a) V stopah
:ice«
. b)
Na kla-Dancla:
Andante in Rondo. Na gosli sviia Hjigo pl. Hofbauer. 3. a) Fibich; Pesem.
Borovi.
»Slovenska ljudska šola v Barkovljah«
je izročila 300 kron kot čisti dobiček šolske prireditvi od dne 19. VI. in sicer: 200 kron za sirote padlih organizaciji /a voj. oskrbnice ter je s tem pristopila kot dosmrtna članica, 100 kron pa za vojake na bojišču za nabavo perila. »Slovenska barkovljanska šola« je prva šola, ki je pristopila k »organizaciji vojniških sirot« kakor dosmrtna članica. Nadejamo se, da bode našla mnogo posnemovalk, saj je cilj organizacije nad vse vzvišen in blag.
A. S.
Za hrabre branitelje našega Primorja so darovali: ga. Marica Vinšek: 6 srajc, 1 prt, 1 robec, 27 obveznih krp, 15 knjig, 4 let. »Slovenke« in množino odrezkov za blazine; ga. Rieger: množino odrezkov za blazine; »Slovenska ljudska šola v Barkovljah« 100 kron, t. j. Va čistega dobička od prireditve dne 19. VI., za nabavo perila. Iskrena hvala!
Dijaškemu podp. društvu v Trstu je daroval g. dr. L. C. K 10, g. M. S. K 10 in učiteljiščnik F. Tavčar 7 šolskih učnih knjig. Srčna hvala!
Darovi, došli ces. komisarju. Za vdove in sirote padlih vojakov: Rih. Dejak in Kristijan Dejak po K 30. ga. pl. Helmrei-chen zu Brtuifeld K 100, Ana in Oskar Berauier K 20. Za vdove in sirote padlih Tržačanov: Despina in Konstantin Costi K 50 in Ivan Costi K 50. Za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov: »Corrritato cittadino di festeggiamento pro beneficen-za« K 660'50, kot čisti dohodek prireditve v gledališču »Fenice« dne 23. majnika in piranski občinski urad K 200, kot darilo dedičev grofa Štefana Rotta. Za Rdeči križ: Despina in Konstantin Costi K 50 in Ivan Costi K 50 in Ivan Costi K 50. Delavci občinske plinarne K 7'60 kot tedenski prispevek skladu za brezposelne.
Vodstvo slovenske mestne ljudske šu4e na Vrdeli K 250, kot čisti dohodek šolske prireditve 11. t. m. — in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Sokrat Cufo-dontis K 25 za vdove in sirote padlih vojakov. V korist organizaciji oskrbnic vojnih sirot: Ivan Glanzmann in soproga K 30, Rih. baron Albori in soproga K 30 ter Alojz vitez pl. Bemetich-Tomasini in soproga K 30.	________
ĆEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI.
ftacnurfffaff zmožna Slovenskega, nemškega ViU#pVullliM in italijanskega jezika iSCe službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, šivaaje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „L 1916".
Vsakovrstne kstebe1'Trst'
381
f fflfliO vsake vrste kupnje prva slovenska trgo-LuilljC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	361
MAlffttlnfff *zvr^e vsako delo totao in ele-ilUUlaillljU gantno po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola.	518
tnvofnrv šivilja, ki sna Šivati, vezati in krojiti aprcilia obleke za gospe in otroke, sa priporoča za delo na domu. Ulica PIcatt'i 2, I nad-
vr. št. 5.
331
Ifllfnn z dobrimi spričevali, zdrava, lepega ve» 111)11111 denja se sprejme takoj. Dobra pla&a in hrana. Pendice Scorcola 353. ViDa Emilia. 517
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijev« podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir koprni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice se brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe"
C
kr<
(■ druge Itev.
o prodaja JAKOB
iponice UEVi ulica S. JUčolo 63
GOSTILNIČARJI I
Va$ bivši nadzornik HERMAN DREOS Vam ponija v vsaki množini ogrska vina prve vrste, takoj ali do meeeca oktobra. Denar se ne zahteva takoj. Nahaja se na Vašo razpolago za dogovore v „Gostilni Zampiero", Piazza Legna ste v. 11. — Pridite vsi v "Vašem interesu.
DNEVNI RED:
1.	Porodilo načelatvu.
2.	Preči tanje zapisnika zadn^jog* občnega zbora.
3.	Čitanje revizijskega poročila In ukrepi vsled istega.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Odobrenje računov in bilance za letd 1^14 in 1915.
o. Volitev načelstva.	*
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnost5.
K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
,Kmetka Msolilnlca In hranilnico pri Pobegih4
(registrovana zadruga z neomejeno zaveso)
vabi na
VII. redni občni zbor
ki se bode vršil v nedeljo, dne 2. julija 1916 ob 9 predp. v zgornji dvorani „Konsumnega društva pri Pobegih".
DNEVNI RED :
1.	Poročilo načelstva in prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	ČJitanje revizijskega poročila in nkrepi vsled istega.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskih zaključkov in bilanc za I. 1914 in 1915.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
NB. V slučaju nesklepCnosti vrši se na istem prostom z istim dnevnim redom pol ure pozorne drugi občni zbor, ki sklepa veljavno glasom § 35 zadružnih pravil ob vsakem Številu navzočih članov. — Računi so razpoloženi v pregled vsem članom ob uradnih urah v uradnici.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Načelstvo.
dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, peneči in desertni moškat. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 1 naprej. — Velika množina modre galice.
PARČINA, Kavarna „Armonia* — Trst.
im ram i mpan
ima sedaj veti o salega
belega, dobrega namiznega vina
po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primemo nizka.
Mia iiMiMiiMiijgisa
C* ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se ie preselil In ordinira seda] g
v Trstu. uL Poste vecchie 12, I vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zeMrez bolečine. Mir aaje UMBfm zomm. «
DEeunlR „Edinost" v Trstu
]e izdal in založil naslednje knjige
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOL« STEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav. Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoliuu Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v: pouk slov. ljudstvu.) — Cena ŽSU vin.
V. »IGRALEC«. Roman iz spominov, mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski*. Poslovenil R. K. — Cena k 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K 2.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V, Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEĆE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.