Spedizione t> abbonamento postale — Pottnlna plačana ▼ gotovini
Leto XXIV.	Ljubljana, 24« septembra 1342-XX
onoviNA
in KMETSKI LIST
Upravmštvo in uredništvo »UOMOVINUi«, LjuDljana, Pucclnljeva ulica St 5, a nad., telefoni od 81-22 do 31-28 Račun Poštne hranilnice podruž. v LJubljani St. 10.711
Izhaja vsak teden
Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno t>.— L, polletno 12.— L, celoletno 24.— L; za Inozemstvo: celoletno 30.40 L. — Posamezna številka 60 cent.
Pregled vojnih
m
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 20. septembra naslednje vojno poročilo:
Italijanski in nemški letalski oddelki, ki so poleteli v zaporednih valovih nad zaledje egiptske fronte, so tudi včeraj z vidnimi uspehi napadali zbirališča sovražnikovih motornih vozil.
Eno angleško letalo so sestrelile protiletalske baterije naše divizije. Na letališču v Mikabi je oddelek naših bombnikov povzročil znatne požare. Sovražnikov napad na Navarrino v Grčiji ni povzročil škode. Nekaj bomb so preteklo noč angleška letala odvrgla v okolici Catanije in Licate, ne da bi bile povzročile žrtve. Eno izmed sovražnikovih letal je v plamenih treščilo na zemljo blizu Sattolice Eraclee (Agrigento). Eden izmed novozelandskih letalcev, ki se je s padalom vrgel Iz letala, je bil ujet.
Iz Rima poročajo: V odseku, ki ga drži italijanska vojska ob Donu, so sovjetske čete 11. in 12. septembra ponovno močno napadale na skrajnih delih vermanonskega loka ob podpori znatnih skupin bojnih voz. Na osvojenih postojankah so se razvile silovite borbe, vendar je bil sovražnikov pritisk zadržan in so bili boljševiški oddelki, ki jim je uspelo priti preko reke, ustavljeni, preden so dosegli zaželene uspehe.
Pri protinapadu, ki je bil takoj izveden, da bi se odstranil lahki sovražni vdor,
so z velikim zanosom sodelovale edinice divizije »Ravenna« in »Cosseria« kakor tudi skupine Črnih srajc »21. marca«. Nastop je čisto uspel. Mala veboklina, ki jo je v prvem času sovražnik mogel doseči na naši bojni črti, je bila do kraja odstranjena, nasprotnikove sile, ki so vdrle v lok, pa so bile dovela uničene ali ujete. Med nastopom, ki je v zvezi v drugimi, ki so jih boljševiki izvajali prej z namenom, da bi zadeli v hrbet nemško glavnino, ki se bori med Donom in Volgo, se imele sovjetske čete hude izg^ube. Na bojišču obeh navedenih divizij so namreč našteli nad 2600 padlih. Razen tega je bilo ujeto nekaj sto vojakov in zaplenjene izdatne količine orožja in vojnih potrebščin, Naše čete so ponovno zagotovile trdno posest desne Donove obale. Njihov visoki duh se je izkazal v številnih in nenadnih udarcih na sovražnika, ki so jih izvedle v teh zadnjih dneh na drugi obali reke.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 20. septembra izredno vojno poročilo, iz katerega povzemamo:
Na Severnem morju je bila spet dobljena velika bitka s konvoji. Po popolnem uničenju velikega konvoja na Severnem morju v času od 2. do 7. julija je bil z angleške strani 13. septembra izvršen ponoven poizkus, da bi pod močno zaščito pomorskih edi-nic pripeljali preko Severnega morja močan konvoj v neko sovjetsko pristanišče. Slabi vremenski pogoji in više ležeče meje večnega ledu, ki omogoča plovbo bolj severno, so bili tej akciji v prid. Oddelki nemških bojnih letal in podmornice so napadli in razbili konvoj, ki je sestajal iz približno 45 trgovinskih ladij, po večdnevnih požrtvovalnih bojih in v zelo težavnih pogojih za borbo na velike daljave. Kljub slabemu vremenu ln močni protiletalski in lovski obrambi so potopili 25 trgovinskih ladij. Osem parnikov je bilo tako hudo poškodovano, da jih je treba smatrati za izgubljene. Razen tega je letalstvo uničilo izmed edlnici, ki so ščitile konvoj, 1 rušileo in 2 stražni ladji ter zažgalo še drugi rušilec. Nadalje so podmornice uničile po vztrajnem zasledovalnem lovu še pet trgovinskih ladij. Naposled je letalstvo doseglo bombne zadetke na dveh angleških rušilcih. Tako je sovražnik doživel enega izmed svojih najhujših porazov y borbi za konvoje, Y teku Se-
Italijanski ln nemški brzi oddelki so se srečali v kolenu Dona, ko so ae pomikali proti novim položajem, ki so jim bili odkazani
Načrtno gospodarstvo v Italiji
bo letos razširjeno tudi na kmetijstvo
V kmetijskem letu 1942/43 bo prvič v Italiji vse kmetijsko pridelovanje podrejeno splošnemu načrtu. Načrtno gospodarstvo bo torej v Italiji letos razširjeno tudi na kmetijstvo. Gre za del splošnega gospodarskega načrta, ki ga je napovedal Duce že 1. 1936. kot glavnega pogoja za dosego avtarkije (Gospodarska neodvisnost od tujine). Načrt gre za tem, da se rodovitna zem-
lja v Italiji čim bolj Izkoristi, odnosno da se kmetijstvo povzdigne zlasti v pogledu pridelovanja hranilnih rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo je že pripravilo načrt setve 33 najvažnejših hranilnih rastlin. Vsaki pokrajini bo dodeljena ustrezna količina semenja. Ne samo prefekti, temveč tudi nove kmetijske kmetijske zveze kot izvrševalke kmetijskega ministrstva, bodo skrbele za to, da
stih dni je Izgubil 38 trgovinskih ladij, naloženih z najrazličnejšimi potrebščinami. K temu Je treba prišteti še izgubo šestih bojnih pomorskih edinic. Samo ostanek konvoja z delno znatno poškodovanimi ladjami je pobegnil.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 20. septembra poročilo, iz katerega povzemamo: Ob Tereku so vrgle nemške čete sovražnika z utrjenih postojank. Na prostoru okrog Stalingrada se nadaljujejo boji z nezmanjšano srditostjo. Razbremenilni napadi sovražnika s severa so se izjalovili. Pri Vo-ronežu so bili sovražnikovi napadi delno v borbi moža z možem s hudimi izgubami sovražnika zavrnjeni. Na Sredozemskem morju je potopila nemška podmornica en parnik in štiri prevozne jadrnice. Posamezna angleška letala so podnevi izvedla brezuspešne motilne polete nad nemškim ozemljem. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Ponoči so prileteli angleški bombniki nad južrio-vzhodno in južno Nemčijo. Na nekaterih krajih, med drugim v mestu Miinchenu, so rušilne bombe in požari povzročili škodo predvsem v stanovanjskih okrajih in na javnih poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Večje število napadajo-čih bombnikov je bilo sestreljeno. Po dnevnih napadih nemškega letalstva na industrijske naprave na angleški južnovzhodni obali so nemška bojna letala v noči z bombami težkega kalibra napadla industrijsko področje mesta SunderJand. Od sovjetskih agencij danes objavljena in od Reu-terjeve agencije povzeta trditev, da je generalni jjolkovnlH yon Kleist padel, je neresnična,
Iz nemškega poročila z dne 21. septembra po« vzemamo: Ob Tereku sta bili po obvladanju ta* žavnega in z minami zavarovanega ozemlja
v naskoku zavzeti močno hranjeni mesti Terek in Vladimirovska.
V borbah za mestno središče Stalingrada, ki ga skuša sovražnik držati v obupnem odporu, so ša v teku poulične borbe. Razbremenilni napadi na severu mesta so bili odbiti s hudimi izgubami za nasprotnika. Sovražnikovi napadi severnozapadno od Voroneža so se izjalovili. Tudi južnovzhodno od Ilmenskega in južno od Ladoškega jezera je bil sovražnik odbit s hudimi izgubami.
Iz Sofije poročajo: Bolgarski ministrski pred-v Bolgariji od leta 1934.,« je dejal med drugim sednik Filov je imel te dni važen govor, vpričo visokih državnih uradnikov. »Vladavina, ki obstoji Filov, »je pristno bolgarska, čeprav soglaša po večini z idejami fašizma in narodnega socializma. Pri nas ne obstojijo politične stranke.« Predsednik je potem zatrdil, da se njegova vlada prizadeva ustvariti močno državo in vzpostaviti socialno pravico v skladu z glavnimi načeli novega evropskega reda.
O zunanji politik! Bolgarije je dejal, da tesno sodeluje s silami osi.
To sodelovanje ni novo in se izvršuje že od neuill-ske pogodbe. Od tega časa se je stalno razvijalo, dokler ni postalo popolno zavezništvo. Zunanja politika Bolgarije je dokončno določena. Nemogoča je vrnitev nazaj ali opustitev izbrani poti.
se bodo kmetovalci povsod strogo držali splošnega načrta.
Za setev manj važnih poljskih rastlin bo potrebno posebno dovoljenje, ki bo izdano samo v primerih, ko ne bo grozila zaradi tega važnim kmetijskim rastlinam nobena nevarnost. SIcer je pa poskrbljeno za to, da se bodo vsi kmetovalci strogo držali splošnega načrta. V tujim se pogosto govori, da je doseglo kmetijstvo Italije že višek v svojem razvoju. Glede na te vesti je bivši finančni minister Stepani zapisal v članku, objavljenem v italijanskih listih:
Treba je zmerom znova pobijati pojavljajoče se vesti, da je Italija že dosegla mejo svojega kmetijskega pridelovanja in da bi nova prizadevanja na tem področju ne dosegla zaželenih uspehov. V resnici je Italija še daleč od tega in se kmetijstvo d& še močno dvigniti s tehničnim napredkom in delom kmetijskih strokovnjakov.
To mnenje podpirajo tudi kmetijski številčni podatki, ki kažejo, da je Italija na področju kmetijstva zadnja leta stalno napredovala. V milijonih metrskih stotov je znašal njen pridelek v letih 1921. do 1925.: pšenice 53.9, turščice 24.1 in riža 5.4; v letih 1926. do 1930.: pšenice 60.7, turščice 24.8 ln riža 6.7; v letih 1931. do 1935.: pšenice 62.7, turščice 26.5 ln riža 6.8; v letih 1936. do 1940: pšenice 74.9, turščice 30.8 ln riža 7.9. Pri pravilni izberi semena in izboljšani tehniki obdelovanja polja je torej še zmerom mogoč napredek, zlasti če pomislimo, kako marljivi so italijanski kmetovalci. Važno je pa, da gre pri načrtu za leto 1942/43 za korporativno preosnovo. Da bo ta načrt uresničen, jamči disciplina italijanskega kmečkega prebivalstva, ki bo zagotovilo vojski in civilnemu prebivalstvu zadostno prehrano.
Pomanjkanje zraka na zvezdah
Po dolgotrajnem raziskovanju so pred leti ameriški zvezdoslovei prišli do zaključka, da je življenje, ki ga poznamo na zemlji, na zvezdah, ki so nam najbližje, sploh nemogoče. Zvezdoslovei so sc dolga leta ukvarjali z raziskovanjem zvezd odnosno planetov sončnega območja m odkrili., da imata oba velika planeta Jupiter in Saturn ozračje, ki sestoji v glavnem iz metana in amo-nijaka, dveh strupenih plinov, ki nastaneta na zemlji le v nekaterih primerih. Amonijak je, kakor znano, zelo močno dišeča snov, metan, ki ga imenujejo tudi treskavi plin, pa je bil že pogosto vzrok eksplozijam v rudnikih.
Če bi mogel torej človek napraviti potovanje na Saturn, £ ga poznamo po njegovih znamenitih obročih, ali pa do velikanskega Jupitra, bi strašen mraz, ki vlada tam. kmalu napravil konec njegovemu življenju. Razen tega bi ga umerili tudi strupeni plini. Kisik, ki bi ga vzeli s seboj za umetno dihanje, bi mu na teh dveh planetih takoj razneslo.
Dva druga planeta. Uran in Neptun, sa predaleč in zato v daljnogledu premajhna, da bi bilo mogoče ugotoviti, kakšno ozračje imata. Vendar pa lahko skoraj zanesljivo trdimo, da mora biti tudi na teh dveh planetih prav tako ozračje iz metana in anioni jaka, ki izključuje vsako življenje.
Tako smo dosllej že dognali za štiri izmed devetih planetov sončnega območja, da je na njih vsako življenje izključeno. Planet Pluton, ki so ga nedavno odkrili in je najbolj oddaljen od sonca, je brez ozračja kakor naš nočni spremljevalec mesec. Prav tako ima tudi Merkur, ki je soncu najbližji, le slabe pogoje za oeračje. Težnost je tam premajhna, da bi mogla zadržati pline, ki so potrebni za življenje. Venera ima nasprotno zelo gost plinast ovoj toda tudi na njej ne more živeti nobeno bitje. Ali pa bi se moralo to bitje navaditi docela drugačnega življenja in imeti čisito drugačno telo da bi lahko živelo brez vode in kisika. Zadovoljiti bi se moralo z ogljikovim dvo-kisom. ki ga pri nas večina bitij izdihava.
Tako ostane naposled samo Mars. ki je res menda edini planet, kjer bi se morda dalo živeti. V njegovem ozračju so odkrili takšne oblake kakor pri nas Vprašanje je samo, ali je na Mars« dovoli kisika, ki ;e pogoj za človeško življenje. Dognano pa je. da je na Marsu voda, čeprav je ni toliko kakor na zemlji. Po najnovejših opazovanjih imajo na tem planetu najbrže tudi letne čase. Le nekaj je. kar bi ljudem na Marsu ne pri-jailo. Čez dan. zlasti opoldne vlada tam huda vročina. ponoči pa pade toplomer na 50 stopinj pod ničlo, tako da si na Marsu le težko mislimo življenje kakšnega višjega bitja.
V zvezi s tem raziskovanjem so se lotili znanstveniki tudi vprašanJa velikih belih lis ki so se pred nekaj leti pokazale na Saturnu. Po najnovejši domnevi utegnejo biti te lise kristalni amonijak, ki so ga strašni viharji nakopičil' na mrzli površini planeta. Kako hudi morajo biti viharji, w lahko mislimo, če Slišimo, da so zvezdoslovci te lise premeriti in dognali, da je površina največje lise približno tolikšna kakor površina naše zemllje.
GOSPODARSTVO
Zdaj po dežju bodo rasle gobe
Po zadnjem izdatnejšem deževju se bo kmalu razvila splošna rast jesenskih gob, to je glavna sezona, ki navadno traja do decembra.
Poleg žlahtnega gobana (globanja ali jurček), ki jih posušene nakupujejo naši trgovcl-izvoaniki, naj bi podeželski nabiralci sušili tudi druge užitne gobe. Za ta namen pa bi bilo potrebno, da si nabavijo knjigo »Naše gobe«, ki se lahko kupi ali naroči v vsaki knjigarni po Izredno znižani ceni 7.60 lire. Podeželski trgovci naj bi naročali knjigo ter jo razstavili v izložbi ali v trgovini na vidnem mestu.
V knjigi najdejo zanimanci dobre slike z opisi vseh glavnih vrst gob (užitnih in strupenih). Poleg že omenjenega žlahtnega gobana (slika št. 1.) In obeh bližnjih sovrstnikov bronastega gobana ali ajdneka (št. 5.) in kostanjevke (št. 11), katere tri vrste gobanov nakupujejo posušene naši izvozniki, se lahko sušijo za dom in za nadrobno prodajo na trgu še naslednji gobam: brezov goban; peščenka ali pesnatl goban (št. 10.), slinav-katerih naj nikogar ne plaši, ker posušene po-črnijo, a imajo isto vrednost kakor žlahtni goban; peščneka ali pesnati goban (št. 10.), slinavka ali ovčarka (št. 12.), kravjača (št. 13.), rde-
Drofene vesti
Počakajte, da turščica dozori. Vročina je pospešila zorenje turščice in ob koncu meseca bo najbrž zrela že povsod. Nekateri sp jo že začeli trgati, čeprav še ni čisto zrela. Nekateri mestni pridelovalci so potrgali povsem mlečno turščico, ki je k večjemu primerna za pečenje. Nezrelo turščico ni mogoče posušiti tako, da bi bila uporabna za mletje. Tudi za živinsko krmo ni tako izdatna. Ni jasno, zakaj ljudje ravnajo tako nespametno s pridelkom. Letos bi turščica dozorela povsod tudi pri nas. Turščica je zrela, ko je zrnje že tako trdo, da se ne vda pod nohtom in ko se latovje na koncu začne odpirati, lasje in ko-žuhinje pa sušiti. Tudi steblovje skoro povsem porumeni, ko je zrela. Vendar včasih zrnje še ni zrelo, ko je steblovje z listjem že rumeno, zlasti med sušo.
Čas za jesensko saditev sadnega drevja. Ce
hočeš jeseni saditi sadno drevje, moraš jame izkopati že zdaj septembra, drevesca pa posadiš šele od konca oktobra do srede novembra. Vmes mora biti nekaj tednov, ker je napačno kopati jame tik, preden sadiš. Koščičasto drevje, zlasti marelice in breskve, sadiš le pomladi.
Regrat je odlična krma za kunce. Pred tedni so prinesli listi vest, da so v Sudetih mnogim rejcem poginilj številni kunci zaradi krmljenja z regratom, ki naj bi bil zlasti škodljiv ob cvetju in takoj po njem. Naš list je takrat zapisal, da je ta domneva brez podlage, ker se pri nas nI še noben rejec pritožil nad regratom, temveč bil nasprotno zadovoljen z njim, ker so mu kunci od regrata uspevali. V »Malem gospodarju« čitamo zdaj notico, da ni govora o škodljivosti regrata, ki ima veliko hranilno vrednost za kunce in za druge živali. Seveda pa bj ne bilo primerno, če bi kunce krmil izključno le z regratom, kakor bi ne bilo prav, če bi jim dajal, recimo po cele tedne kakšno drugo krmo kar samo. Za uspevanje kuncev kakor drugih živali je potrebna raznovrstna krma. Rejci se torej naj ne boje regrata in ga tahko mimo po-kladajo kuncem.
Fižol potrebuje mnogo vode. Večina rastlin rabi največ vode med cvetenjem. Tako porabi ena fižolovka do cvetenja šest litrov vode. Od cvetenja do zoritve porabi 30 litrov vode. Fižol je torej med rastlinami hud pijanec, zato ga suša hudo prizadeva in ga je treba ob suši zalivati. Vendar pa ni dobro polivati rastlino po listju. Zaliva naj se pri tleh. žal je letos večina rastlin zaradi suše zaključila rast in dozorela.
Kako preprečimo grenkobo kumar. Grenilne snovi so v vsaki kumari, a ne kvarijo okusa plodov dokler se rastlina v redu razvija. Plodovi pa postanejo občutno grenki v naglem razvoju. Kumara terja toplo in zavetno lego ter rahlo zemljo. Mraz rastlini naglo škoduje, občutljiva je za hladno vreme in mokroto, prav tako pa tudi za sušo. Kumari je všeč čim enakomernejša toplina, ne sme ji pa tudi nikdar zmanjkati pravšna vlaga. Gredice in grebeni, na katerih gojimo kumare, morajo imeti v spodnjih plasteh zmerom dovolj vlage na zalogi. Zelo je napačno, če zalivamo z mrzlo vodo, kadar je zemlja razgreta ln je tudi ozračje toplo. Voda za zalivanje n« sme biti hlad-
čerepnlk mavel (št. 14.), sličen je rumen mavel, ki ga nI v knjigi. Dalje možek ali jelenov jezik (št. 15.), žemljevec (št. 16.), ovčje vime ali vam-povka (št. 17.), slivarica ali mokarica (št. 37.), zimska kolobarnica ali sivka (št. 44.), sivorumena štorovka aH jarsi (št. 51.), rumeni ln rjavi ježek (št. 58. in 59.), pri katerih je treba bodice pod klobukom ostrgati. Varovati se je žolčastega ježka (št. 60.). Nadalje se lahko še sušijo za dom in nadrobno prodajo: navadna lisička (št. 61.), mrtvaška trobenta (št. 03.), rumena trobenta (št. 64.), rdečkasta in rumena griva (št. 65. in 66.), pri katerih je treba vršičke postriči. Ponekod na Dolenjskem rase množinsko visoki in mali bet ali kij, pri starih borih pa dobimo borov gli-vec ali kodravko, ki je podobna šolski gobi. Zadnjih treh gob Begova knjiga še nima.
V knjigi so navodila za sušenje gob, za vlaganje v kis (konzerviranje), za napravo gobjega izvlečka ali ekstrakta, za mletje suhih gob v prašek in cela dolga vrsta podobnih receptov za pripravljanje gobjih jedil.	A. B. st.
Obnavljajte naročnina!
nejša od 20 stopinj Celzija. Prav tako se pojavljajo motnje, če smo posadili kumare na podlagi suhega, svežega ali prevročega konjskega gnoja. Nekatere vrste kumar so dovzetnejše za grenkobo kakor druge. Največ grenkih snovi imajo plodovi tik pod kožo, zlasti pa ob koncih. Grenke kumare je treba debelo olupiti in jim spodnji konec ob peclju in vrh, kjer je bil cvet, odrezati, ker nista za uporabo. Ob koncih odrežemo malo kumare tudi za poskušnjo.
Natančen pregled stanja reje in položaja rejcev malih živali bo Izvedel odbor ljubljanskega društva »Malega gospodarja«. Društvo Izdaja tiskovine, rejske razvidnice, ki jih morajo člani vrniti do 30. septembra. Tu morajo natanko našteti in opisati svoje živali, zraven pa navesti vse potrebne podatke o zemljišču, s katerim razpolagajo, naj že bo lastno ali najeto. Zlasti morajo opisati, kakšne plemenske živali imajo, koliko živali je namenjeno za zakol in koliko za prodajo. Obvezna je prijava plemenjakov. Neprijavljene ple-menjake člani ne bodo smeli uporabljati za ple-menjenje živali drugih rejcev. Kdor bi jih uporabljal neprijavljeno, bo izgubil vse ugodnosti pri dobavi krmil. Ta odredba je nujna, da se prepreči propad reje, ki se vsestransko opaža, ker se križem plemeni z neprimernimi plemenjaki. Društvo bo vse plemenjake pregledalo m določilo, kateri so za plemenjenje sposobni. Pregled vse reje je potreben tudi zavoljo tega, da se bodo pravilno dodeljevala krmila, da se plemenska žival prehrani preko zime. Seveda bo društvo lahko izvedlo vse to le tedaj, če bo dobilo krmilo na razpolago.
%
Domači zdravnik
Prvo pomoč pri opeklinah. Naberi si poleti rož sv. Janeza, deni pa samo nasmukano cvetje v steklenico, zalij ga z dobrim oljem toliko, da segajo rože do polovice olja. To dobro zamaši in postavi deset dni na sonce. S tem oljem namoči platnene krpe ln obveži z njimi opeklino, če so se napravili mehurji, jih prederi s čisto, nezarjavelo iglo, da sokrvca odteče, ker to bolečine lajša. Ne devaj pa nikdar na opekline v mrzli vodi namočenih obkladkov. Pri vseh hudih opeklinah, zlasti pa, če se je opekel kdo na več krajih po životu, posadi bolnika v veliko kad, ki je polna vode, ln ga pusti v njej toliko časa. da pride zdravnik, ki ga hitro pokliči. Na deželi se le redko primeri, da bi razjedajoče tvarine povzročile nesrečo. Komur so kisline razjedle kožo, mu jo polij z vodo, v kateri je raztopljena soda ali ugašeno apno, z alkalijami razjedeno kožo pa polij z vodo, pomešano s kisom. Včasih pade komu kaplja še živega apna v oči. Bolečina kmalu poneha, če mu izpereš oko z vodo, ki je s kisom okisana. Nikar pa ne drgni bolnega očesa, ker to bolečino le hujša, če pri gašenju apna pade delavec v jamo, ga hitro izvleci iz nje, ga polij z vodo, ki je s kisom old> sana, in morda mu rešiš življenja.
Stev. 39
£>iftAXN a
NORAH L O F T S
V SUŽENJSTVU
S pomočjo gorčičnih obližev in vročega be-zgovega čaja se je nazadnje posrečilo, postaviti Aggi spet na noge. Zjutraj se je zdelo, da je vse v redu. Zal pa se Aggi ni mogla premagati, da ne bi biia pokusila žolice, kl jo je gospa Bridgesova poslala po njeni sestri Rozi, ko je šla gledat v vas, kako je z njeno sestro. Posledice so bile porazne.
Medtem se je približala ura, ko je moral priti poštni voz iz Ipswicha — in tujske sobe »Pri zlatem runu« niso bile pospravljene, postelje niso bile preoblečene! Wainwright je sporočil gospe Bridgesovi, naj takoj pošlje kakšno deklo gor. Gospa Bridgesova se je zadovoljno muzala, ker se ji je načrt tako lepo obnesel. Uro pozneje so našli gostje vse v najlepšem redu. Ela je delala kakor konj.
Istega dne zvečer je poslala gospa Bridgesova bolnici močno juho, ki naj bi ji povrnila izgubljene moči. Ker pa je Aggi že spala, juha pa je silno prijetno dišala, se Aggina mati ni mogla upreti izkušnjavi, da je ne bi bila pokusila. In učinek je potrdil njeno skrivno sumnjo — kar je imelo za posledico, da se je branila poslati svojo hčer nazaj v gostilno. Nagovarjala je Aggi, naj gre rajši služit v župnišče, in ker je bila Aggi dosti preslabotna, da bi se upirala, je dejala k vsemu da in amen — tem rajši, ker je bil vrtnar v župnišču čeden fant, ki je resda prišel v vojni ob eno nogo, zato pa je dobival od države majhno pokojnino, kar je bilo v Agginih očeh dovolj izdatno nadomestilo za izgubljeno nogo. Čez štiri tedne sta bila že oklicana.
Ela je bila v sedmih nebesih. Nikdar nI niti v sanjah pomislila, da bo kdaj prevzela Aggino mesto. Seveda pa bi bila manj srečna, če bi bila slutila, da jI Wainwright niti izdaleč ni nameraval dati Aggijine plače. Prav zato je tudi bil tako zadovoljen s to iz-premembo. Zdaj se je iznebil Aggije, prihranil bo lepo vsoto denarja, in tako pač nI mogel obžalovati, da je povišal plačo Eli, saj so bile tudi sobe zdaj dosti bolj snažne kakor prej. Na Elino dozdajšnje mesto pa je prišel dvanajstleten dečko, ki mu je kuga nedavno pobrala očeta in mater. Wainwright je bil takoj pripravljen odpreti zapuščeni siroti vrata svoje hiše, kajpak ne iz dobrote ali usmiljenja, pač pa zato, da je spet dobil dvoie rok, ki ga niso nič stale. Fantič je od petih zjutraj do desetih zvečer drgnil pod in opravljal vsa druga dela, ki jih 'je morala več ko dve desetletji opravljati Ela. Kadar je šla mimo njega in ga je videla, kako prenaša težke škafe vode, kako se muči z ribanjem, jo ie obšlo globoko sočustvo, ki pa je takoj splahnelo, kakor hitro se je soomnila, da je bila sama še mlaiša in še slabotnejša, ko je začela ta posel »Pri zlatem runu«.
Tudi gospa Bridgesova se je veselila, da se je vse tako izteklo, saj je imela tudi ona svoio korist pri tem. Eli ji je namreč morala obljubiti, da ji bo dajala tretjino napitnin, ki jih bo neslo njeno novo mesto — saj ji je pomagala do te službe. Kdo drugi če ne ona s spretno uporabo rabarbare, kakor je zaupala svoji varovanki.
Ela ni godrniala nad to oogodbo. Čutila se ie bogato. Medtem je bila že pomnožila Coldhamovo gvineio s celo vrsto šilingov, polšilingov in peniiev, ki so ji jih darežljivi gostje stiskali v roke. In poleg tega je živela v prepričanju, da sme računati na šestdeset šilingov letne plače. Nienl načrti so polagoma dobivali določnejšo obliko. Skovala je drzen, fantastičen načrt: Hestera mora v šolo, mora se naučiti čitati in Dišati.
Zadnje mesece je postalo Eli jasno, da otroka ne bo mogla več dolgo skrivati. Ze ponovno se mu je posrečilo razvezati vrvico, s katero je bil privezan k postelji, in že nekajkrat se je otrok po vseh štirih skcbacal
po stopnicah navzdol. Zdajšnji položaj ne bo mogel večno trajati. Otroka bo treba kakorkoli zaposliti, in to ji je dalo misliti, da bi ga poslala v šolo. O šolski vzgoji je imela Ela dokaj meglene pojme; če pa si je predstavljala Hestero sklonjeno nad knjigo, se ji je zdelo to krasno, dočim jo je napolnila predstava Hestere, sklonjene nad škafom, z mučnim občutkom.
Nekaj pa ie presegalo nien razum: Ni si mogla predstavljati kaj neki pišejo v knjigah, ki se je bavila z njimi Hestera v materinih sanjah o bodočnosti.
ČETRTO POGLAVJE
Ko je minilo leto in je prišel spet plačilni dan, je dobila Ela svojih dvajset šilingov. Od samega presenečenja ni mogla niti izpre-govoriti. Sele čez nekaj ur si je toliko opomogla, da je lahko stopila pred Wainwrighta. On pa se je nestrpno zadri: »Ce ti ni dovolj, greš lahko spet ribat . ali pa si prebereš. Kar poišči si drugo službo ... nimam nič proti temu. Morda boš našla bedaka, ki bo pripravljen, dajati hrano tvojemu pankrtu.«
Ela ni mogla spraviti glasu iz sebe. Spoznala je, da nima pomena dokazovati mu, da je njena zahteva upravičena. Vse je bilo končano. Z denarjem, ki ga je imela, otroku ni mogla nuditi učenja — in napitnine niso bile zanesljiv dohodek, ne glede na to, da je morala dajati tretjino gospe Bridgesovi. Nikdar ne bo mogla Hesteri v šolo... vsaj tako dolgo ne, dokler bo os-ala njena mati poštena.
Do tega dne ni Ela nikoli pomislila na to, da bi si prisvojila denar, ki ni bil njen, dasi je imela kot sobarica vsak dan dovolj priložnosti za to. Večina gostov je bila kar čudno nebrižna. Pogosto so puščali denar na mizi ali so pozabljali drobiž v žepih obleke, ki so jo obešali zvečer pred vrata. V prvem letu njene nove službe ni prišlo Eli nikdar na misel, da bi se okoristila s tem. Zdaj pa je bilo vse drugače: upanje, da bo lahko dovolj prihranila za uresničenje svojih načrtov, je šlo po vodi. In po vrhu so jo čakali neodložni izdatki: Hestera bo imela kmalu pet let in je že zdavnaj odrasla muselinasti oblekci, ki jo bila Ela pred tremi leti kupila od matere Fennove. Tako se je zgodilo, da je zagrešila Ela svojo prvo tatvino, ki so ji kmalu sledile druge. Nikdar ni jemala visokih zneskov — bila je previdna: samo nekaj penijev, največ šiling. Ko pa je spoznala, da gostie sploh niso opazili, da jim manjka kak denar, si je tu pa tam privoščila tudi večji znesek. Po malem si je pridobila nezmotljiv občutek, kateri gostje so nezaupljivi in je boljše, da jih ne okradeš, in katere lahko okrade brez nevarnosti, da bi kaj opazili.
Ko je Hestera štela šest let, jo je vpisala v šolo gospodične Peckove. Gospodična Pe-ckova je živela na vasi že preko trideset let. Od svojega očeta profesorja si je oila pridobila obširno znanje. Učila je otroke abecede in poštevanke, zgodovine, prirodoslovja in različnih drugih predmetov. Njena šola le bila odprta vsem otrokom, katerih starši so bili dovolj premožni, da so lahko žrtvovali vsak dan po dva penija za šolanje.
Gospodična Peckova je bila visoke postave, sloka, okrog petdeset let stara, nagubanega obraza, koža ji je bila kakor pergament, lasje tanki in sivi in na njih ji je čepela Čepica. Nad gornjo ustnico ji je poganjalo nekai temnih kocin. Deklice so se pri njej učile tudi osnovnih pojmov šivanja in vezenja. Poleg tega so dobivale učenke zvežčič, da so si vanj zapisovale pravila o lepem vedenju, recepte za pripravljanje preprostih južin in domačih zdravil.
Elin neopravičeno prisvojeni denar je šel za vzgojo njenega otroka. Vaška šivilja ji je miorala ukrojiti obileko, čepico in plašček.
Naročilo je opravila z veliko vnemo, a z malo okusa, in tudi čevlji, ki jih je dala Ela pomeriti Hesteri. so bili grdi in okorni — deklica pa je bila kljub temu majhna lepotica. Zato si je že prvega dne pridobila naklonjenost starega, ljubezni praznega srca gospodične Peckove, ki se je sicer skušala prepričati, da je Hesterina neobičajna inteligenca tisto, kar jo privlači k otroku, dasi bi ji bila odprla svoje srce tudi tedaj, če bi bila Hestera neumen otrok.
Ela je zabičala hčerki, naj hodi »Pri zlatem runu« le po zadnjem stopnišču, da bi se tako kolikor mogoče izogibala srečanja z Wainwrightom. V Hesterini torbici pa si našel razen krede, tablice in zvežčiča, ki bo morala pozneje zapisovati vanj pravila o lepem vedenju, zmerom še zavojček, poln dobrih reči, ki ji ga je stisnila v roko gospa Bridgesova. To ni oviralo Hestere, da ne bi bila na poti skozi vrt smukala in poskušala mlade zelene čebule, ki je rasla tam na gredah. V šoli pa je potem širila okrog sebe silno neprijeten vonj, ki bi bil spravil gospodično Peckovo v skrajno slabo voljo, če ne bi bila to prav Hestera. Tako pa Hestera sploh ni bila okarana, temveč je dobila bonbone s poprovo meto, da prežene neprijetni vonj po čebuli.
Hestera se je duševno naglo razvijala. Tudi če bi bila mogla vedeti, kako malo časa je imela za učenje, se ne bi bila mogla učiti z večjo vnemo in pridnostjo. Sest let je bila preživela kakor v ječi, v telesnih in duševnih okovih, in njene duševne sile, ki so doslej spale, so se zdaj z vulkansko močjo in naglico dramile. Niti besedice tega, kar je slišala v šoli, ni šla v izgubo, ne glede na to, ali je bilo primerno zanjo ali ne. Njen duh je pograbil vsako zrno, ga potem predelal v sebi in ga ohranil.
Gospodična Peckova, ki ni bila vajena tolikšnega dojemanja in tako naglega razumevanja pri otroku, je bila vsa zavzeta nad svojo učenko in je, če je bilo le mogoče, za eno ali za več ur podaljšala njen pouk. Tedaj je vzela iz svoje steklene omare dva podstavka, pristavila je čaj, in ko se je čaj kuhal, sta sedeli ženski druga nasproti drugi: prva velika, stara in odurna, druga majhna, mlada in lepa, obe zatopljeni v isto reč, ki sta jo obdelovali, pa naj je šlo za skrivnosti v naravi ali za pravila o lepem vedenju.
Zapredena v čar Hesterine miline je gospodična Peckova nazadnje pozabila svojo dolžnost in je božala otrokove kodraste lase ali je skušala na kakršenkoli način dati izraza svojim željam po nežnosti. In ko je deklica potem odšla, se je čutila stara gospodična osamljeno in odvišno, a še mnogo bolj bedno bi se bila počutila, če bi se bila zavedala, da ji je bila naklonjenost, ki jo je gojila do svoje ljubljenke, vračana le v majhni meri. Hestera ni ljubila gospodične Peckove, le izkoriščala jo je, kakor je izkoriščala vse, o čemer se ji je zdelo, da ji bo v prid. Kakor je smukala v vrtu mlado čebulo in druge plodove, ki so se ji zdeli okusni in lahko prebavljivi, tako je smukala med učnimi urami spoznanja in znanje. Tudi ni bila niti malo to, kar imenujemo »priden otrok«, čeprav je zaslepljena gospodična Peckova tudi to videla v nji. Kadar je pravilno rešila računsko nalogo, ie nespodobno rogovilila in je na vse mogoče načine kalila mir v razredu. Za tako obnašanje bi bila učiteliica vsakega drugega otroka ostro okarala, Hesteri pa ni rekla niti besedice, temveč je tudi ob tem iskala priliko, da jo pohvali. »Ali te ni sram, Edgar? Hestera je že gotova s seštevanjem, ti pa še začel nisi! Tako velik fant, pa pustiš. da te prekosi majhna deklica!*
Edgar je sovražno ošinil sošolko, ona pa mu je pokazala jezik, če je gospodična Peckova ni videla.
Edgar se je maščeval: Kadar jo je srečal izvei šole, jo je potegnil za lase ali vrgel nanjo polno pest cestnega prahu ali pa ji je skušal spustiti pod obleko žabo, ki jo je bil ulovil v tolmunu. Tedaj je Hestera z obupnim krikom zbežala, ker pred črvi in golaznijo je čutila nepopisen strah. Ko se je na pol poti čutila varno, se je ustavila ln je vpila: »Nikar, Edgar, nikar... Vrzi jo proč! Jutri lahko vse prepišeš od mene!« (Dalje

Vodoravno: 1. Slaven slovenski pisatelj. 9. Nenormalen izrastek na hrbtu. 10. Napis na križu.
11.	Slaven avstrijski general iz 18. stoletja, ki se je z uspehom boril tudi proti Turkom (napiši ga, kakor ga po slovensko izgovarjaš) + gozd z drugo besedo. 14. Turški gospod. 15. Oblika nekega pomožnega glagola. 16. Prislov kraja. 17. Abecedna izgovarjava neke črke. 18. Žitna bilka ga ima.
Navpično: 1. Oster, tanek predmet. 2. V peklu prebiva. 3. Mazilo z besedo, ki se rabi v narečju (narobe). 4. Po "saki noči sledi (narobe). 5. Mesto v Srbiji. C. Ruski bič. 7. Orožje v latinščini. 8. župan v francoščini (narobe; e na koncu manjka). 12. Domača žival, ki nima dobrega slovesa.
12.	Izraz za način oblačenja pri kakšnem narodu.
Skrit pregovor
, ,	m e ž = del pluga , . ter — samostanski duhovnik
« ,	r a č = milodare pobira . . v e r = mraz prihaja s te strani
, .	v e k = plačuješ ga v državi
, .	n u h = ne dela rad
» .	n e v = pečeš v njej
t .	s e c = dvanajsti del leta
i .	r i c = brat tvojega očeta
» .	a m o = tam v srbohrvaščini
, .	mar — vedro za pomije v narečju
, .	k 1 a = služabnica z drugo besedo
Nove črke, ki jih dobiš, beri po vrsti od besede do besede, pa dobiš znan pregovor.
Rešitve ugank iz št. 38. Stopnice: 1. Pohorje, 2. apoteka, 3. zapoved, 4. podpora, 5. pika-pok, 6. Gestapo. — Čarobni kvadrat: 1. Laško, 2. Askar, 3. škoda, 4. kadet, 5. orati. — Križanka: vodoravno: 1. Dravinja, 7. ježa, 8. mraz, 9. vlažnost, 12. curek+Nil, 13. er, 14. ja, 15. u in n, 16. dr., 17. uk; navpično: 1. drevce, 2. ajmar, 3. Veržej, 4. Ižanka, 5. Nazon, 6. Apa-tin, 10. Lurd, 11. sirk.
Ženski vestnik
Majhni pogreški pri kuhi
se dado popraviti
Povest iz prve indijanske vojne, za 0!inj<»
Tem slednjim besedam je Girty nehote pridal prizvok lokavosti.
»Kako menite to, mož?« vzroji lord.
»Vi veste to, lord. Kornstalk je velik glavar. On je vodil svoje čete ob Kanavhi bolje kakor vaš proslavljeni general. To povedo vsi, ki se kojičkaj razumejo na to. Kornstalk vam lahko postane nekoč dober zaveznik, če bodo skušali tile virginski možje z dolgimi noži, saj jih Indijanci prav zaradi nožev imenujejo Mičimalsa, — odpasti od Anglije.«
»Ne brbljajte neumnosti, Girty!« Lord previdno pogleda skozi vrata. »Predvsem pa: Ne brbljajte tako glasno!«
Preudarno je nato stopal sem in tja, naposled se je postavil ob okence in je zrl v vrvež po taborišču. Spoštljivo je pravkar snel neki mimo idoči klobuk pred guvernerjem, toda ta ni niti opazil pozdrava, tako je bil zatopljen v svoje misli.
Vohun in barantač je potrpežljivo čakal.
Slednjič se je grof Denmor spet okrenil...
Lord Denmor je rekel barantaču Girtyju:
»Dobro je, Girty, pojdite k Šavanom in jim recite, da ponujam mir. Naj pošljejo k meni može, ki se bodo pogajali. V treh dneh hočem imeti odgovor, če se ne zgodi v tem roku, jih napadeni,«
Razveseljen odvrne stezosledec in barantač:
»Pričakoval sem, da se bo to zgodilo, lord. Hvaležen sem vam. Zdaj bom videl, ali se da s Kornstalkom pametno govoriti.«
Kuharica pride zdaj pa zdaj v majhno zagato, ker se ji je ta ali ona jed pri nagli kuhi malce ponesrečila. Taki majhni grehi pa se dado pogosto skoro čisto popraviti. V naslednjem navajamo nekaj nasvetov.
če ti je omaka postala prekepasta, jo pretlačiš skozi gosto sito, segreješ na novo v vodi in postala bo gladka. Majhna izguba se pri tem ne da preprečiti. Da ti omaka sploh ne postane ke-pasta, moraš prav ravnati. Prežganje iz masti in moke mešaš, dokler ne postane čisto gladko. Nato dodaš najprej malenkost mrzle tekočine, morda za kavno žlico. Zdaj moraš spet mešati, dokler ne postane kašasto prežganje čisto gladko. Potem dodaš spet malenkost mrzle ali vroče tekočine in spet mešaš. Tako nadaljuješ ob stalnem mešanju, dokler ne dobiš toliko omake, kolikor je potrebuješ. S tem majhnim trudom ti ne postane nobena omaka kepasta.
Kislih jedi ne smeš nikoli hraniti v aluminijasti posodi; kajti v tem primeru dobi jed zanesljivo okus po kovini in morda izgubi tudi pravo barvo.
Cmoki iz moke in krompirja, se ne drobijo, če »privežeš« vodo, v kateri jih kuhaš z nekaj moke, seveda z zelo majhno količino, kajti v nasprotnem primeru bi se začela jed po daljšem kuhanju smoditi.
S soljo gotovo ne ravnaš preveč neprevidno, toda tu in tam se lahko zgodi, da si v naglici juho preveč osolila. Kaj naj napraviš zdaj ? Ali naj pripraviš družino z majhnim oprostilom na nezgodo? To bi bilo prijetnejše, vendar se da zlo ublažiti. Preosoljeno juho prelij skozi sito, da ostane zelenjadna primes v njem. Nato je treba hitro olupiti nekoliko krompirjev, zrezati jih v ploščice in jih skuhati z majhno količino vode, ki naj bo neosoljena. Ko se je krompir napol skuhal, dodaš zelenjavo, ki si jO dobila iz juhe, prekuhaš jo s krompirjem do konca in priliješ preosoljeno juho. Krompir pritegne nase mnogo soli. če pa se ti zdi juha po takšni obravnavi še zmerom preostra, dodaš polno čajno žličko sladkorja in juha bo potem gotovo dobra.
V primeru, da je bil krompir že v juhi, ko si opazila nesrečo s soljo, juho odliješ in pristaviš nato krompir sam in zelenjavo z neosoljeno vodo na ogenj. Ko se vse skuha, doliješ toliko preslane shraniš, da boš z njim naslednje dni popravljala juhe, dokler ne dobiš pravega okusa, ostanek na in solila druge jedi. Vsekakor pa je pametnejše, da pristaviš juhe v bodoče brez soli, ki jo dodaš
Lord je dal stezosledcu še nekatera natančna navodila, potem se je poslovil od njega in se vsedel pred nerodno zbito mizo v kolibi.
Kakor že tolikokrat se je tudi danes spet sklanjal nad zemljevidom, ki si ga je bil sam narisal in ga razgrnil po mizi. Razmišljal je o dogodkih zadnjih dni. Nikdo v njegovi okolici ni vedel, v kakšni nevarnosti je bil lord Denmor s svojo »armado«. Le sam je slutil in naposled spoznal, kaj je pomenilo, ko so mu sli javili, da so Indijanci nenadno izginili pred njimi in da so vsi bojevniki zapustili Čilikot. On sam je spoznal Kornstalkov vojni načrt: najprej pobiti generala Levisa ob Konavhi, potem mu pade tudi lord v pest, ker bi se gotovo upal predaleč v indijansko deželo. In lord Denmor je vedel, kako pravilen je ta račun: če bi Kornstalk resnično pobil in premagal generala Levisa, bi poraz angleškega orožja spravil še poslednja omahujoča indijanska plemena na Kornstalkovo stran. Tedaj bi tudi pleme Leni Lenape, ki je že tako dolgo hlepelo po maščevanju in skalpih in so bili njegovi bojevniki še boljši kakor Savani, s podvojenim zaupanjem in junaštvom hitelo v boj proti guvernerju. Že zdaj so krvoločno prežali za hrbtom njegovih oddelkov. Ko je spoznal položaj, je dal lord Denmor takoj tu na visoki planoti pred Čili-kotom zgraditi utrjen tabor, da tu pričaka poročila z juga.
Toda poročila ni bilo, pač pa je pred tremi dnevi prispel k njemu general Leviš s svojimi četami. General je bil zaradi zmage nadut in domišljav, prav tako njegovi bojevniki. Ze vse tri dni so Virginci zahtevali napad na Čilikot in kratkomalo iztrebljenje Savanov. Samo angleške čete so bile lordu Denmoru privržene in zanesljive; to so bili vojaki, ki so znali ubogati. Njim ni bilo treba kuhati maščevalnosti, njim ni bilo treba braniti domovino. Virginci pa so bili besni, ker še niso prišli v boj in ker so drugi že dosegli zmago. Generalovi ljudje pa so spet hoteli maščevati one, ki so padli ob Kanavhi, kajti to ao
rajši kakšno četrt ure pred dokončno pripravo. To je pametno, že zavoljo tega, ker uhaja tudi iz pokritega lonca zmerom nekaj vodne pare, sol pa pri tem ne uhaja, kakor se je lahko prepričala že vsaka gospodinja, ki se je kdaj čudila, da je postala ponovno pregreta juha zelo ostra. Če ku<-haš razne kaše in soke, si v takšnem primeru lahko pomagaš s tem, da dodaš malo vode ali mleka ali sladkorja, kakor si v nasprotnem primeru presladkih jedi pomagaš z dodatkom malo soli ali pa z malo vode.
Kako je treba ravnati z gobami v kuhinji
Kako moraš ravnati z gobami v kuhinji
Za kuhanje gobjih jedi se ne smejo nikdar rabiti slabo pološčeni pločevinasti ali železni lonci, ker gobe v taki posodi izgube svejo dobro barvo in se jim poslabša okus. Zato vzemi za pripravo gobjih jedi, če le mogoče, glinasto ali porcelanasto posodo, odnosno kovinsko posodo, katere lošč še ni prav nič poškodovan. Za mešanje gob se ne smejo rabiti kovinske žlice, temveč le lesene. Posebno važno je. da pripravljaš gobje jedi na močnem ognju, da se čimprej skuhajo. Z dolgotrajnim kuhanjem in pečenjem postanejo gobe trde in slabo prebavne.
Ker imajo gobe same obilo vode v sebi, je priporočljivo, kuhati jih po možnosti v lastnem soku. Seveda, če pripravljaš gob j o juho in nekatere druge gobje, ki terjajo vodo, seveda ne gre brez dodatka tekočine. Napačno je, proč zliti vodo, v kateri so se kuhale gobe, ker so v te] vodi redilne soli. Izjema so smrčki in hrčki, ki imajo v sebi strupeno helvelno kislino. Zato moraš smrčke in hrčke pred kulio popariti z vrelo vodo, ki odvzame tem gobam škodljivo kislino. Seveda moraš to vodo zliti proč. Pri suhih smrčkih in hrčkih tega ni treba, ker se helvelna kislina s sušenjem porazgubi. Odločno je odsvetovati uživanje sirovih hrčkov in smrčkov.
Za boljšo prebavo gob dodaj goojim jedem jedilne sode, in sicer za eno noževo ost na pol kilograma razrezanih gob. Sirove gobe so teže prebavljive kakor kuhane.
Odsvetovati je skupno kuhanje različnih gob, ker se različne gobe različno kuhajo. Zgodi se namreč lahko, da je ena vrsta gob že kuhana, medtem ko druga še ni, in če se potem mora prva zaradi druge še kuhati, postane prva slabo prebavna.
S soljo, kisom in začimbami moraš pri pripravi gobjih jedi zelo previdno postopati, da z njim; ne ugonobiš odličnega gobjega okusa. Pri manj vrednih gobah (na primer pri žemljevru in ovčjem vimenu, ki jima je treba vrhnjo grenko kožico odstrgati, pri mraznici, pri raznih pralnicah, ki pa se uživajo le zelo mlade, in pri rdeči in rumeni grivi, ki jim je treba porezati vršičke vejic), lahko rabiš močnejše začimbe, kakor peteršilj, drobnjak, timijan in druge Po okusu.
bili ob umiku z bojišča vendar opazili, da so njihove lastne izgube mnogo hujše kakor pri rdeče-kožcih.
Girty je sodil prav: mrtev Kornstalk ne more nikomur koristiti. Kako dolgo utegnejo tile kolonisti še ostati Angliji zvesti? Ze v nekaj letih morda nastane upor. V tem primeru ne bi kazalo zavreči zvezo s Kornstalkom, ki ga ubogajo Indijanci od Lenapov do Miamajcev. No. če jim v tem primeru posije dobre puške in dober smodnik — ne pa kakšnega ničvrednega orožja, s katerim jih zdaj sleparijo barantači — potem naj kolonisti dobro pazijo. Ne bo se-zmerom spet ponavljalo, da bo v primernem trenutku padel indijanski čarovnik...
Lord se je dvignil, njegov sklep je bil gotov. Da, hotel je zagotoviti Kornstalku pošten mir. Potrebuje glavarja in če bo zdaj prezanesljiv, mu bo lord zmerom hvaležen.
Pa tega Simona Girtyja, ki je brat vplivnega šavanskega glavarja in je sam med najvplivnejšimi možmi indijanskega plemena Oneidov, tega je tudi treba imeti na vrvici. To je pravi posredovalec med lordom in Kornstalkom in vsem indijanskim ljudstvom.
Tri dni pozneje je stal Girty spet pred guvernerjem. Prinesel je sporočilo, da je Kornstalk pripravljen začeti mirovna pogajanja. Kar je stezosledec poročal v podrobnem, je pripravilo lorda k sklepu, da se ne sme prav nič obotavljati. Barantač Girty je pripovedoval tole:
»Kornstalk je takoi, ko sem prišel v njegovo taborišče, sklical velik zbor svojih bojevnikov. Prvi sem izpregovoril jaz. Res so Indijanci z navdušenjem sprejeli moje besede, toda njihova želja po miru ni bila več tako velika kakor pred osmimi dnevi. Ze so našli naslednika padlega čarovnika, in ta se je z vsemi sposobnostmi prizadeval prepričati Savane, da je prerokovana nesreča že mimo: bitka ob Konavhi je bila zanje izgubljena, nesreča je torej že daleč v preteklosti, zdaj nastopa nova doba zmag ln uspehov...
Pregrete gobje jedi nimajo več prvotnega dobrega okusa, pa še škodljive zdravju lahko postanejo. V vročem letnem času je zlasti odsvetovati pogrevanje gob od prejšnjega dne, ker lahko preidejo v vretje in povzroči uživanje takih gob hude prebavne težave.
Za kuhinjo
Jabolčni štruklji iz krompirjevega testa. Napravi testo iz krompirja in enotne moke (dodaš lahko tudi malo riževe moke) kakor za cmoke. Nato testo razvaljaj in potresi z nastrganimi jabolki, ki si jih potresla s cimetom in nastrgano limonovo lupino, štrukelj zvij, zavij v belo krpo in kuhaj kakšno uro v slanem kropu. Kuhani štrukelj razrezi v rezine, vsaj malo potresi s sladkorjem in zabeli.
Gobje sjrovo maslo za mazanje kruha. Za to jed so najboljši užitni kukmaki (šampinjoni), pa tudi globanje (jurčki), turki, brezovke in morda še kakšne druge gobe, a samo mlade. Lepo očiščene sveže gobe stolčeš v kašo in do mehkega dušiš v razbeljenem sirovem maslu z zelo na drobno sesekljano čebulo in s ustrezno soljo. Nato vse stisneš skozi fino sito in pustiš ohladiti. Po ohladitvi zmešaš do polovice s svežim sirovim maslom in rabiš kot mazilo za kruh.
Paradižniki z gobjim nadevom. Od srednjeveških paradižnikov odreži čisto majhne koščke, to je toliko, da lahko izvotliš plodove. Nato napraviš nadev iz drobno sesekljanih svežih gob (kukmakov, globanj ali kakšnih drugih boljših vrst), drobno sesekljanega mesa mlade živine in izdolbenega paradižnikovega mesa, začiniš s poprom in soljo ter dušiš vse skupaj v sirovem maslu, da je napol mehko. Nato nadevaš s tem izdolbene paradižnike in v vročem sirovem maslu dušiš do mehkega.
Pražen kunec s sokom. Dan pred rabo zaklanega in odrtega kunca zreži na koščke, pusti nekaj časa v vodi in ga potem dobro osoli. V kožico deni masti ali sirovega masla, petršilja, čebule, celega popra, timijana, juhe in malo kisa. Dodaj meso, posodo pokrij in praži do mehkega. Ko je meso spraženo, ga deni v skledo in zlij nanj skozi sito ves sok. Naposled potresi z drobtinami in zabeli.
Koristni nasveti
Namesto nočne kreme za obraz — sadni sok. če nimaš nočne kreme, si omoči obraz z jabolčnim, breskovim ali češpljevim sokom. xa soic dobite, če zelo zrelo sadje iztisnete v kozarec. Soku dodajte nekaj kapljic vode.
Poraba krompirjevih olupkov. Krompirjevi olupki, sekljani in namočeni v mlačni vodi, kateri dodaš malo kisa, čistijo odlično vsako stekla. Sveži olupki so izvrstna hrana za male živali (perutnino, kunce), upepeljeni in streseni po tleh oc.stranijo vsake vrste golazen, zavreti in posušeni nadomeščajo razna tovarniška čistila za čiščenje alumini-
Takoj, ko sem jaz končal, je izpregovoril čarovnik v opisanem smislu in šavani so hrumeli od navdušenja ... Potem je vstal Katahekasa in je navdušujoče opisoval bitko pri Kanavhi. V vseh, ki so se bitke udeležili, je osvežil spomine na posamezne dogodke v bitki, obširno je opisoval junaštva posameznih indijanskih bojevnikov. Vojno navdušenje Indijancev je prekipevalo, ko jim je pripovedoval tisto, česar med bitko niso mogli sami opazovati: kako je Kornstalk vodil čete k napadom. Da, v tem trenutku bi bil moral Kornstalk samo še zapeti bojno pesem in vsi bi mu sledili, kajti tudi . Modri jopič, nepreračunljiv kakor vedno, je to pot spet govoril za vojno ... Tedaj pa se je dvignil Kornstalk. Vse njegovo telo je bilo počrnjeno z ogljem. Čez ledja je imel opasano volčje krzno. Njegove besede so prevzele Savane z ogorčenjem. Njim, ki so že spet sanjarili o popolni zmagi nad belci, je v bridkih besedah na dolgo razložil, da je zmaga nemogoča. Govoril je med drugim takole: ,Mi lahko samo še umreriio. Pobili bomo žene in otroke in starce in potem še sami iskali smrti — v borbi s sovražniki našega naroda.' To je šavane zgrozilo in so umolknili. Toda Kornstalk je bil neizprosen. Ko niso sprejeli njegovih zahtev, je popadel svoj bojni bat in ga je z velikim zamahom vrgel v reko Scioto, češ: ,Za vse čase se Kornstalk odreka vojni. Kornstalk sam bo šel na pot, da izprosi mir.' In pri tem je ostalo. Vzel je šavanom upanje na zmago. V smrt niso hoteli. Torej je ostal samo še mir ... In Kornstalk,« tako je končal Simon Girty svoje pripovedovanje, »vprašuje zdaj po meni, kdaj se začno mirovna pogajanja.«
Deset dni pozneje. Lord je sedel na svojem stolu pred kolibo, obkrožen od svojih in virgin-skih oficirjev. Na dvorišču je bilo živahno življenje in lord Denmor se je smehljal. Da, bil je zadovoljen.
V nekaj minutah se bodo Kornstalk, Katahekasa in Bukongahelas poslednjič pojavili pred njim, da bodo pod mirovno pogodbo zabeležili znamenja svojih totemov. To je bilo truda! Naj-
ja. Voda, v kateri so vreli, pa je odlično sredstvo za čiščenje srebrnine in belih kovin.
Kdaj je sadje prav posušeno. Nikdar ee ne sme nobeno sadje toliko posušiti, da bi ropotalo. Jabolčni platiči aH krhlji naj se posuže toliko, da so precej krhki, hruške in češplje pa naj bodo še nekoliko volhke, vendar ne toliko, da bi se dal stisniti iz njih sok. V zdajšnjih časih pa nobenega sadja za sušenje ne lupite, ker gre z lupljenjem od vsakega sadu preveč v nič.
Nezrela jabolka ne škodujejo, če jih dobro zgrižeš. Ljudje splošno mislijo, da so nezrela jabolka škodljiva. Temu pa ni tako. Nezrelo jabolko
je prav tako lahko prebavljivo kakor zrelo. Ke£ so pa še nezrela jabolka bolj kisla, ljudem seveda ne diše tako kakor zrela in zato jih tudi dovolj[ ne zgrizejo. Nezrelo jabolko človek hitro poje,' če ga že mora jesti. To pa povzroča želodčne bolečine. Krivo torej ni nezrelo jabolko, temveč človek sam.
Preganjanje muh z limonovim sokom,. V nekem listu smo brali, da z limonovim sokom lahko uspešno odganjaš muhe. S kosom limone namaži vse okenske okvire in muhe, ki bi hotele skozi okno v sobo ali kuhinjo, odli-.tijo, kakor hitro za< vohajo limono. Poskusi, da se prepričaš, ali je rea tako.
ifiirašin)®

Stari čevljar Mihevc je že slabo slišal. Pogosto mu je žena nestrpno rekla: »Saj si že čisto gluh, mož, k zdravniku boš moral.«
Toda čevljar sam tega ni maral slišati. Res pogosto ni čul, kdaj je zazvonil zvonec ob vratih njegove delavnice, toda se je pomiril z mislijo, da je prišlec pretiho zvonil. Sklonjen je sedel nad svojim delom, če ga je kdo nagovoril, pa ga čevljar ni razumel, je pogledal kakor zamaknjen skozi okno, kjer so se izpreletavali golobi, če je bil potem še enkrat vprašan, je dejal:
»Oprostite, na nekaj drugega sem mislil.«
Mihevcu pa poklic ni bil življenjska naloga. S šivanjem je služil kruh zase in za družino. Svoje življenje pa je posvetil prav za prav nečemu drugemu: glasbi, že takrat, ko je bil še učenec, je igral na klarinet, pa tudi z drugimi glasbili se je ukvarjal. Trideset let je bil ena izmed najboljših moči v godbi gasilnega društva in deset let njen kapelnik. To je bil njegov ponos. Pogosto so mu med pribijanjem podplatov ušle misli k notam, ki so mu bile vse na svetu.
Prav zaradi tega ni smel niti pomisliti na to, da bo morda oglušil. Če bi se to zgodilo, bi bilo njega konec. Kako je podil take misli, ki so se čedalje trdovratneje vračale. Dnevi so prihajali in odhajali. Tedni in meseci prav tako, in vsak torek in četrtek je hodil Mihevec k vajam gasilske godbe. Da so pogosto zmajevali godci z glavami, kadar je dirigiral, ni niti opazil.
Tako je prišel veliKi dan, ko bi bila morala iti gasilska godba skozi mesto na telovadišče. V snežno beli uniformi, s svetikajočo se čelado na gglavi je prišel čevljar Mihevec na zbirališče. Nekoliko trd je bil v nogah in hrbet je imel ukrivljen, toda vzlic temu se je moško postavil pred svoje godce. Solnce se je bleščalo v medeninastih instrumentih, zastava se je vila v vetru, svečano so se glasili ukazi.
»Da, da,« je dejal čevljar, »saj veste, kaj bomo igrali. Isto koračnico kakor vsako leto, kadar gremo skozi mesto. Tudi na telovadišču bodo iste pesmi kakor lani.«
prej so Virginci začeli razsajati, uprli so se, ko so čuli, da namerava lord Denmor skleniti mir. V celih gručah so se zbirali in so rjuli pred njegovo kolibo, ker so lorda smatrali za nerazumljivega slabiča. Med divjim truščem in celo- grožnjami so zahtevali, da umakne mirovno ponudbo, ki jo je bil stavil Indijancem.
Virginci so bili pač take sorte ljudje, da so si dali od lastnih poveljnikov samo tedaj kaj reči, če jim je šlo v račun. Zdaj so se morali umakniti pred tem hladnim angleškim plemičem. Zmagoval jih je s svojo molčečnostjo in dostojanstve-nostjo. Vsa množica je prav kmalu umolknila, ko je lord Denmor hladno in ostro vprašal, ali se hočejo res upreti, so se umaknili škripajoč z zobmi. Na njihova vprašanja sploh ni odgovarjal. Naslednje jutro je poslal pol čete vojakov staremu Kornstalku naproti.
Virginci so se dali hitro vneti in se hitro navdušiti, zato so zdaj naenkrat odobravali ravnanje lorda Denmora. Močno se je njegovo zadržanje dojmilo teh grobih mož, ki so sicer bili svojeglavi in brezobzirni, toda v bistvu vendar pošteni in kremeniti ljudje, ki sta jim ugajala pogum in trdna volja.
Težje je bilo s Kornstalkom. Stari sivolasec ni prišel prosit, zaničeval je sladkobno in prilizo-valno govorjenje, kakršnega so sicer bili vajeni indijanski posredovalci, če si mu ponudil stol, ga je odklonil in se vsedel na zemljo. Nikoli tudi ni srknil ponudenega žganja, zagrnil se je v svoj plašč iz bivoljega krzna, zrl je predse in stavil svoje zahteve.
Lorda je slednjič minila potrpežljivost. Skočil je pokoncu in je razburjeno izpregovoril nekaj besed. Kornstalk je mirno motril njegovo jezo. Ko je lord končal, se je Kornstalk mirno obrnil k Simonu Girtyju in ga prosil, naj mu preloži besede »belega moža«. To je storil, čeprav je doslej pri pogajanjih izvrstno govoril angleško. Da, tokrat ni hotel guvernerja imenovati »belega očeta«, kakor so se tega bili navadili Indijanci,
Godci so prikimali in se pripravili. Toda prav tedaj, ko je stopil kapelnik spet prednje, je pri« šel neki gasilec in dejal: »Saj veste, gospod Mihevec, da moramo iti danes po drugi poti. Pri cerkvi moramo zaviti v stran ...«
»Da, da,« je prikimal Mihevec. Potem je dvig* nil roko in sprevod se je odpravil dalje.
Tako lep pogled je bil in godba je tako lepa! igrala. Vse je bilo na nogah, vse mesto je hoteloj videti ta prizor. V taktu godbe so korakali otroci ob strani in občudujoč gledali, kako je čevljar, Mihevec zamahoval s svojo palico. Dvigal jo je in spuščal, ponosno je tolkel takt, včasih je dvigni nil še drugo roko, s čimer je naznačil, da je treba glasneje igrati. Njegov ukrivljeni hrbet se je zravnal, da je bil kakor oficir pred vojald. Ni se; oziral. Sredi široke ceste je stopal pred dolgim sprevodom.
Potem je prišla cesta ob cerkvi. Tam je biloi treba zaviti. To je vedel vsakdo, samo Mihevec ne. Prej ni razumel, kaj mu je bil povedal gasilec. Morda je mislil na kaj drugega... Korakal je dalje, dalje, po široki, prazni cesti. Mahal je s palico in si včasih pomagal še z drugo roko*
čedalje slabše se je slišala godba, ves orkester je že zavil v ulico pri cerkvi. Kmalu je hrup potihnil. V snažno beli obleki, s svetlikajočo se čelado na glavi je stopal Mihevec sam po cesti in vodil godce, ki jih ni slišal. Ljudje so obstajali, odkimavali in se smejali. Samo Mihevec nI ničesar opazil.
Iznenada pa je zagledal svojega najmlajšega; sina. Smrkavec je stal zraven njega in se je smejal. Zakaj le? Zakaj je pritekel čez cesto?
»Ali mi ne greš hitro domov!« je jezno zaklical čevljar in se ozrl.
Počasi mu je omahnila roka s palico. Počasi ?e mu je spet ukrivil hrbet kakor pri delu. Stal je siedi ceste in mrtvo gledal ljudi, ki so se smehljali. Potem je spoznal svojo nesrečo. S pove-šeno glavo in klecajočimi koleni kakor živ mrlič se je odvlekel domov ...
marveč ga je čisto preprosto in prezirljivo označeval za »belega moža«.
Naposled so pogajanja uspela vendar tako daleč, da je bil Kornstalk voljan podpisati mirovno pogodbo. Privedel je s seboj osem spremljevalcev, med njimi oba glavarja iz indijanskega taborišča, ki je poslednje dni zraslo iz tal tam zadaj za tremi velikanskimi platanami.
V primerni oddaljenosti mu je sledila truma Šavanov, ki so želeli biti priče sklenitve miru. Bilo je kakšnih osemdeset bojevnikov.
Dasi je lord Denmor Indijancem prizanašal, so bili pogoji vendar dovolj strogi. Indijanci so morali odstopiti deželo Kentuki, kjer so imeli naj« lepša lovišča. Vse njihovo ogorčenje ni nič pomagalo. Zadonela je trobenta, naštala je tišina. Dve četi sta prikorakali. Indijanski glavarji so se približali guvernerju in ne da bi bili pogledali na levo ali desno, so se pred njim vsedli na zemljo. Molčali so. Potem je izpregovoril lord. Pozdravil je indijanske glavarje in rekel: Upam, da bo nepotrebno prelivanje krvi enkrat za vselej končano. Nika cor pa naj nih*e ne ruši miru, kajti sicer bom prisiljen tak prekršek najstrožje kaznovati.« Potem je povzdignil svoj glas, da je donel čez vse dvorišče. Virginci, oficirjf in vojaki, ki so si doslej šepetali te in one opombe, so onemeli. Lord Denmor je rekel:
»Med možmi, ki so prišli sklepat mir, sem močno pogrešal indijanskega glavarja Logana, ki ga Indijanci imenujejo Tagajuto. Ponovno sem poslal sle, da ga najdejo in privedejo, toda ni jim dal k sebi, še manj da bi jih poslušal. Grozil sem s kaznijo, toda Logan se ni premaknil iz svoje kolibe. Danes mi je vendarle beli lovec Gib-son, ki je bil nekoč Loganov prijatelj, prinesel Loganovo pismo.«
Lord Denmor je dvignil polo umazanega papirja in beli možje so se začeli siliti v ospredje. Tudi Katahekasa in Bukongahelas sta dvignila glavi, samo Kornstalk je vztrajal negiben; njegov pogled je bil uprt v tla.	(Dalje.}'

y§@dl(fi)!) (j2)®lnfi)®fia)
Ruski topovi, ki so jih uničile Italijanske čete pri napredovanju v ozemlju Dona
Zdajci se je plot s treskom podrl. Skočil sem na noge kakor zajec, planil med drevje iu se zapodil navkreber. Videl sem mrtve in ranjene.
»Nehajte!« sem zarjuL «Ne streljajte! Na nasprotnem hribu je naša tretja stotnija.«
»To ni mogoče,« se je zavzel poročnik Lavren-čič. »Motiš se. Napadli so nas.«
»Tam tabori tretja stotnija našega polka, ne pa Rusi«, sem trdil jaz. »V naglici sem povedal svoj doživljaj.«
Poročnik je stopil na ska1- '-> zaklical z gro-movitim glasom, da ga je bilo slišati tudi na nasprotno stran doline: »Feuer einstellen!«
Streljanje je na mah utihnilo na naši in na oni strani. Zavladala je grobna tišina. Znova so zaplapolali ognji... Naša stotnija je pri tem spopadu mnogo trpela, kljub temu pa sem bil zadovoljen, saj sem z opozoritvijo na usodno pomoto rešil mnogim tovarišem življenje.
Nace.
V vesoljstvu so gotovo zvezde z živimi bitji,
ki pa ne morejo biti podobna Zemljanom
Bilo je neprijaznega jesenskega dne leta 1913.
Stotnijo, pri kateri sem bil jaz, so spet izpopolnili in jo poslali nazaj na Gališko bojišče. Ves dan smo morali gaziti težko ilovnato blato, a proti večeru smo se lačni in izmučeni ustavili v gozdu, ki je rasel po skalnatem pobočju strmega hriba. Pod nami je bila globoka, a ozka dolina, od treh strani obdana od dokaj visokih, s smrekami poraslih hribov. V tej dolini so ležale njive, posajene s krompirjem, katerih vsaka je bila ograjena z lesenim plotom. ■ Medtem ko se je naša stotnija ustavila v gozdu na levi strani doline, se je na njeni desni strani, takisto na hribu in v gozdu, utaborila neka druga stotnija našega polka, ki je prišla z bojišča in bila namenjena v zaledje. Toda ml nismo vedeli zanjo in ne ona za nas. Zakurili Smo ognje ter premraženi sedli na vlažna tla. Kuhati nismo imeli kaj, kajti tovorne mule. ki so nosile naš proviant so zaostale nekje zadaj. Zdeli smo tiho, govoriti se ni ljubilo nikomur, 2daj pa zdaj se je kdo polglasno pridušil. Vi-devši naše zlovoljne obraze nas je naš poveljnik poročnik Lavrenčič začel tolažiti s šaljivo besedo. Toda kdo se je zmenil za njegove besede.
Jaz sem se trudil, da bi zaspal, toda oči se ml nikakor niso hotele zapreti Poslušal sem klavrno godbo svojega lačnega tr,°buha in tuhtal, kako bi prišel do kakšne želodčne podlage. Zdajci srem se domislil, da sem videl v dolini njive krompirja »Kaj mi je treba stradati! me je v trenutku minila vsa slaba volja. Obmil sem se k svojemu tovarišu, ki je ležal poleg mene in milo vzdihoval.
»Miha, ali bi ti jedel krompir v oblicah?« sem ga vprašal tiho.
»Primejruš, kaj me vprašuješ!« je zarobantil nejevoljen. »Seveda bi ga jedel, četudi neolup-ljenega. samo daj mi ga!«
»V dolini pod nami je več njiv krompirja«, sem dejal. »Pojdiva in si ga nakopljiva!«
Miha je bil takoj pripravljen iti z menoj po krompir. Vzela sva vsak svojo torbo in lopato ter šla. Nihče naju ni zadrževal in vprašal, kam sva bila namenja. Zakolovratila sva po strmini navzdol in prišla v dolino nekoliko po nogah, nekoliko pa po zadnjicah. Sicer je bila že nastopila noč, toda ker je na nebu svetil mesec, sva se lahko razgledala. Prav pred nama je ležala njiva, obdana okoli in okoli z visokim plotom. Ze sva se hotela zavihteti preko njega, ko sva zagledala, da sta na nama nasprotni stranj lezli čez plot dve drugi postavi.
»Rusi,« se je ustrašil M'ha.
»Kaj še!« sem ga potolažil. »Ali ne vidiš da :'nata avstrijski čepici in plašča. To sta dva iz naše stotnije. Čudim se le, da sta prišla od nasprotne strani. Gotovo imata isti namen kakor midva.«
Vojaka sta preplezala plot in se žumo lotila dela. Eden je z lopato grebel krompir iz zemlje, drugi je pobiral in deval v torbo.
»Le h tro na ono stran, da čimprej nakoplje-va in se vrneva k ognju,« sem velel tovarišu.
Preplezala sva plot in se približala. Nista naju opazila, dokler ju nisem ogovoril. Debelo smo gledali drug drugega.
»Hudiča, vidva sta od tretje stotnije,« sem spoznal po znaku. »Kako pa prideta semkaj?« sem bil nemalo osupnjen.
»Kako neki. Naša stotnija tabori na oni strani doline v gozdu« mi je odgovoril eden. »Vidva sta pa od šeste, kaj ne? Pa kako je to, da sta tukaj?
»Naša šesta stotnija tabori na levi strani doline, na hribu v gozdu,« sem mu povedal
»Tako? Pa niti slutili nismo vaše bližine,« se je čudil oni. »Iz tega bi lahko sledilo medsebojno prelivanje krvi.«
Hotel sem nekaj odgovoriti, al j tedaj je iz gozda za nami počil strel, nato drugi, tretji... Nastalo je divje pokanje. Streljalo se je od spredaj in od zadaj. Cele salve so grmele od leve in desne na nas štiri v dolini. Bili smo se med dvema ognjema. Pustivši lopate, torbe in krompir smo se odtrgali z mesta in se razkropili. Vojaka iz tretje stotnije sta zbežala navzdol po dolini, moj tovariš Miha jo je ucvrl navzgor, jaz pa sem, ne vem, zakaj sem bil tako nespameten, planil k plotu in ga hotel hitro preplezati, da bi prišel čimprej k svojim in naznanil usodno pomoto... Toda kadar se človeku mudi, mu navadno vse nagaja. Ko sem hotel v naglici zlesti preko plota, se mi je opasač nekam zataknil, pa sem obvlsel na plotu kakor riba na trnku. Ne naprej ne nazaj nisem mogel. Bil sem v strašenm položaju. Vse okoli mene se je bliskalo in pokalo kakor za sta,vo, cele plohe svinčenk so žvižgale nad mojo glavo sem in tja. Svinčenke so treskale v plot v moji neposredni bližini, jaz pa sem se z vir al na plotu kakor privezan in lasje so se mi ježili na glavi. Prav čudež je bil, da sem takrat ostal čisto nepoškodovan.
Redka reč človeka bolj zanima kakor vprašanje, ali žive tudi na drugih nebesnih telesih bitja, podobna ljudem. Učenjaki so že povedali, da na zvezdah sončnega območja ni pogojev za življenje Zemljanom sličnih bitij. O tem pravi znanstvenik dr. Dekker med drugim:
Ljudi, kakršni smo mi, gotovo ni na drugih svetovih. Lahko zatrdno rečemo, da jih nI nikjer, zakaj človek je otrok naše zemlje. Ali je mogoče, da bi bila kje zvezda enake velikosti, gostote in teže kakor naša zemlja? Ali je mogoče, da bi bilo kje kakšno nebesno telo v enaki razdalji od enakega sonca, da bi imelo enako pot okrog njega z Isto dolžino leta, dneva in noči, z enako menjavo letnih časov? Ali je mogoče, da bi bila na njem enako razdeljena voda in kopno, gozdovi in puščave, gore in doline, da bi bile na njem tudi enake globine morja in tokov rek in da bi bile na njem iste podnebne spremembe? Ali je mogoče, da bi bilo kje nebesno telo, na katerem bi tisoče razvojnih možnosti življenja zavzemalo natanko isto smer in bi po isti tesni razvojni poti v milijonih let dospelo k istemu srečnemu naključju: k pojavu človeka? Taka zvezda bi morala biti ne samo fotografsko natančni posnetek zemlje, temveč kar filmsko natančen posnetek njenega razvoja, tako, da ne bi niti za trenutek krenila v kakšno drugo, prav tako možno smer. Kakor nI bilo med milijardami ljudi nikdar dveh poedlncev, ki bi si bila povsem enaka ne le na zunaj, marveč tud v vsem poteku svojega življenja, ne more biti med svetovi, ki jih vidimo v vesoljstvu, dveh docela enakih. Ce niso enaki vzroki in pogoji, tedaj ne morejo biti enake posledice. Zaradi tega moramo enkrat za vselej pokopati misel, da bi bili tudi na drugih svetovih ljudje.
Toda to še ne izključuje možnosti, da bi bila kje v vesoljstvu neka bitja, ki bi bila prav kakor človek obdarjena z umom, samo da so prišla kvišku po neki drugi razvojni poti in imajo drugačno telesno podobo. Nemara so kje taka bitja, še več: mogoče je, da so dosegla mnogo večjo sposobnost, da umejo svoje svetove izkoriščati na mnogo temeljitejši način kakor mi in da razpolagajo z naravnimi silami, ki so Zemljanom še povsem neznane. Kdo bi to vedel? Vse, kar bi mogli ljudje v najugodnejšem primeru doznati z vsemi svojimi znanstvenimi pripomočki, je to, ali je na drugih svetovih sploh mogoče življenje. Šele potem prihaja na vrsto drugo vprašanje: ali je razvoj življenja na teh svetovih zavzel tisto smer, ki je privedla h kroni stvarstva: k bitju,
ki bi se moglo po pomenu in zmogljivosti primerjati s človekom?
Neka reč ostaja v tej negotovosti tolažljiva: naravni zakoni so na vseh telesih v vesoljstvu isti kakor na naši zemlji. To smemo trditi. Zanesljivost in natančnost zvezdoslovskih napovedi in računov priča o obstoju istih sil, ki delujejo na naši zemlji z enako zakonitostjo svojih učinkov. Vemo tudi, da so telesa na nebu iz istih snovi, ki sestavljajo našo zemljo enako kakor ostalo vesoljstvo. O tem nas ne poučuje samo pogled na drobce drugih nebesnih teles, ki padejo kdaj pa kdaj na naša tla, namreč drobci meteorjev to nam dokazuje tudi kemično preiskavanje zvezd s posebno napravo. Ta razčlemba je tako natančna, da vemo skoro več o sestavi daljnih sonc kakor pa o sestavi naše zemlje. Ko so pred leti odkrili na soncu značilno prvino, tako zvani helij, ki ga na zemlji še niso našli, so ga začeli tudi tu iskati, in ker je bilo znano, kake lastnosti ima, so ga tudi našli. Danes se s to plinu podobno prvino polnijo zrakoplovi. Znanstveniki so dognali, da se kemične snovi na vseh nebesnih telesih vežejo in ločijo pod istimi pogoji in istimi zakoni.
Kako bodi torej ustvarjen svet, če naj bo na njem takšno življenje, kakor ga poznamo ml na zemlji?
Seveda se je moral že toliko stotisočletij sukati po vesoljstvu, da se je temeljito ohladil, in sicer ne samo toliko, da se je voda vlegla ln da sta se ločila kopno in morje, marveč mora biti tako ohlajen, da je skorja na njem zadosti gosta ln da se razžarjena notranjost na površini nič več ne čuti.
Drugi važen pogoj je sonce, ki ne sme biti« ne preveliko in ne preblizu, tako da ne učinkuje škodljivo na razvoj življenja; mora biti samo v primernem ohlajevalnem stanju. Naše sonce je že dolgo v takem razvoju, zato nima več bele razžarjene svetlobe, ki s preobilnimi ultravijoli-častimi žarki vpliva pogubno na vse kemične spojine, torej tudi na sleherno živo tvarino.
Nadalje mora imeti tak nebesni svet ozračje z dušikom, kisikom in ogljikom, ki nastajajo samo pri ohlajevanju nebesnega telesa in ki se morajo trajno ohraniti v pravilnem razmerju, kar je mogoče samo tedaj, če ima nebesno telo zadostno težnost, da obdrži ta zračni ovoj okrog sebe. Zato se mora ta svet tudi precej naglo sukati okrog svoje osi. Nadaljnji pogoj je v tem, da je ogljikova kislina v vsakem trenutku povsod v zraku. To pa je mogoče tedaj, če nebesno telo nI prestaro
ta preveč ohlajeno, tako da skozi razpoke in ognjenike Se vedno uhaja ogljikova kislina iz žareče notranjosti. Važno je nadalje, da je povsod tam, kjer naj ima življenje svoje torišče, dovolj vode. To pa je mogoče samo ob ugodni razdelitvi suhe zemlje in vode, pri čemer morajo biti zadosti velika morja, da se lahko izvršuje tisti krogotok ki ga življenje nujno zahteva.
Tako vidimo, da so pogoji za nastanek in razvoj življenja bolj zapleteni in medsebojno povezani, kakor bi se zdelo površnemu pogledu. Življenje na drugih svetovih zahteva Iste pogoje. Ali so dani? Pa če so dani, ni treba, da krene evet v svojem razvoju v isto smer in k istim re-zulatom, saj vidimo, da omogočajo isti osnovni pogoji najrazličnejše možnosti.
DomaČe novice
*	Oblastva ministrstva za kmetijstva in gozdove v priključenih ozemljih. V »Službenem listu« z dne 19. septembra je objavljena Kr. uredba z dne 17. julija o ustroju oblastev ministrstva za kmetijstvo in gozdove na ozemljih, priključenih Kraljevini Italiji. Glede na potrebo po ustanovitvi oddelnega kmetijskega inšpektorata za službo v novih pokrajinah in pokrajinskih inšpektoratih v vsaki izmed teh pokrajin določa ta uredba, da se v Fiumiju ustanovi oddelni kmetijski inšpektorat, katerega krajevna pristojnost se določi po poslednjem odstavku člena 1. kr. ukaza z dne 18. novembra 1. 1929.-VIII, pretvorjenega v zakon dne 31. marca 1. 1930.-VIII. Pokrajinski kmetijski inšpektorati se ustanavljajo v Ljubljani, Spalatu in Cataru. V drugih občinah pokrajine se lahko ustanove, če je to zaradi obsežnosti ozemlja ali po posebnih potrebah kmetijstva umestno, tem inšpektoratom podrejeni uradi po predpisih drugega odstavka člena 1. kr. uredbe z dne 22. februarja
I.	1937.-XV. Strokovni odseki za zatiranje rastlinskih bolezni se lahko ustanovijo po predpisih člena 26. kr. uredbe z dne 29. maja 1. 1941.-XIX. Zato se število teh odsekov, na katere se nanaša ta člen, zvišuje na 72. — Uredba je stopila v veljavo 9. septembra.
*	Tri kategorije moških oblek. Iz Kima poročajo: Korporacijski minister je z odredbo 7. septembra, v kateri določa cene moškim oblekam (jopičem, telovnikom, hlačam), površnikom in plaščem, določil tri kategorije v krojaški stroki. V občinah, kjer je manj ko 30.000 prebivalcev, bosta lahko samo druga in tretja kategorija, v občinah, ki štejejo več ko 300.0» prebivalcev, pa bodo nekatere krojaške delavnice lahko uvrščene v posebno kategorijo. Ministrska odredba navaja točno cene, po katerih se bodo smele izdelovati moške obleke, odnosno posamezni njeni deli. Naloga pokrajinskih korporacijsih svetov je bila, da razdelijo do 20. septembra posamezne krojaške delavnice in salone v eno izmed treh kategorij.
*	Odgodena prijava vin. Minister za kmetijstvo in gozdove je odredil, da se prijava posameznih vin in vinskih vrst pridelka 1. 1942., ki je namenjen trgovini, odnosno industrijski porabi, odgodi do vštetega 25. septembra.
*	Porazdelitev državnega dolga bivše Jugoslavije. Kakor je znano, so države prevzemnice področja bivše Jugoslavije, podpisale 22. julija letos v Berlinu pogodbo o premoženjsko pravnih in finančnih vprašanjih bivše Jugoslavije, ki določa tudi način razdelitve državnega dolga. Po zdajšnjih ugotovitvah cenijo notranji dolg na okrog 30 m pol milijarde dinarjev, kar ustreza znesku
II.4	milijarde lir. V tej številki so upoštevani bivši avstroogrski dolgovi, ki jih je bivša Jugoslavija prevzela po versajski mirovni pogodbi, in predvojni bosanski dolgovi. Zunanji dolgovi bivše Jugoslavije pa še niso končno ugotovljeni.
*	Razpust občinskih uprav v Starem trgu pri Ložu in v Fari. Visoki komisar Ljubljanske pokrajine je odredil, da se razpustita redni občinski upravi občine v Starem trgu pri Ložu in občine Fare. V Starem trgu je imenovan za izrednega komisarja Ludvik Kržič, v Fari pa Matevž Bu-hovac.
*	Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine obvešča one kmetovalce, katerim je bil dovoljen prehod za obdelavo polja do 15. septembra, da je dovoljenje podaljšano do 30. septembra.
*	Glinca se je med sušo posušila. Minila suša je bila tako huda, da se je spravila celo nad potoke. Tako se je v Ljubljani posušil potok Glinca ali Glinščica (ime Glinščica je po mnenju nekaterih napačno), ki se je vil med zelenimi travniki Qied Rožnikom in Utiškimi hribi in ki je dajal Rožni dolini prikupen okvir. Posušili so se seveda tudi njeni pritoki, ki so pritekali iz gozdov in so zelo redko usahnili. Ob nalivih smo Glinco lahko prištevali celo med reke. Večkrat je bila njena struga preplitva in je voda prestopala bregove. Da je bila zadnja suša res huda, priča dejstvo, da se Glinca še nI posušila, kar pomnijo najstarejši
ljudje. Ob zadnjem deževju si je potok le malo opomogel.
* Divji kostanj je tudi vir dohodkov. Jesen je tu in tudi divji kostanj dozoreva. Otroci plodove pridno pobirajo, saj ga drago prodajajo. Pol lire dobe za kilogram. Ker so plodovi zelo težki, jih kilogram hitro naberejo. Uporablja se divji kostanj za razne reči. Posebno dobro došel je zdaj za pripravo pralne mešanice. Nekatere gospodinje ga znajo tudi same pripraviti za pralno sredstvo.
Trieste — G&rizaa
Mesečnik se je ponesrečil. 52-letni natakar Bernard Ponis v Triestu je bil mesečnik. Sredi spanja se je dvignil s postelje, korakal nekaj časa po sobi, se nato vzpel na okno drugega nadstropja in strmoglavil čez rob okna na ulico. Prepeljali so ga v bolnišnico Kraljice Helene, kjer pa je kmalu po prevozu navzlic prizadevanju zdravnikov umrl za smrtnimi poškodbami.
Iz Spodnje štajerske
Zamenjava državnih papirjev bivše Jugoslavije na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. V izvajanju o premoženjskopravni likvidaciji Jugoslavije, ki so jo 22. julija podpisale države pridobit-nice področja bivše Jugoslavije, je zdaj nemška vlada odredila oddajo državnih papirjev bivše Jugoslavije. Imetniki jugoslovanskih državnih obveznic bodo dobili v zamerjavo triinpolodstotne nemške državne zakladne bone. Oddaja je obvezna za osebe, ki "so imele 1. decembra 1. 1941. svoje bivališče v Nemčiji skupaj s protektoratom, Alza-cijo in Loreno in Luksemburgom kakor tudi na področju Spodnje štajerske in Gorenjske in ki so dokazano imele te obveznice že 15. aprila. Zadevni razglas navaja tudi tečaje, po katerih bodo posamezne vrste državnih obveznic bivše Jugoslavije zamenjane za nove nemške obveznice.
Smrt uglednega hrastniškega posestnika. Star komaj 49 let je preminul v Hrastniku tamkajšnji ugledni posestnik in gostilničar gosp. Ferdinand Roš, sin pokojnega štajerskega deželnega poslanca Ferdinanda Roša in brat bivšega laškega župana dr. Frana Roša. Rajnki je bil marljiv javni delavec in več let župan trboveljsko - hrastniške občine. Zapušča žalujočo soprogo Stanko s petimi nedoletnimi otroki. Zuačajnemu možu ohranimo lep spomin!
Stoletniea ptujskega parka. V letu 1842. je dal ptujski meščan Anton Šrafl pobudo, da so začeli na dravskem nabrežju, kjer so pristajali spla-varji, urejati prostor za park, ki je kmalu postal lep okras Ptuja.
Smrtna nesreča mladeniča v planinah. 181etni mladinski vodja Werner Telsnig, dijak iz Vetrinja pri Celovcu, se je odpravil z dvema tovarišema v planine. Na steni mu je spodrsnilo in je padel 200 metrov globoko. Obležal je mrtev z razbito glavo. Pokojnikova tovariša sta se srečno rešila sama.
Smrt pri spravljanju hlodov. Huda nesreča se je pripetila v Raunah di Piedimelze. 63-letni delavec Ivan Sturm iz Gracove-Serravale je bil zaposlen pri spravljanju drevesnih hlodov. Nenadno je zgrmel z višine hlod in pokopal pod seboj Sturma. Siromak je bil pri priči mrtev. Zapušča ženo in sedem sinov.
Dva otroka zgorela. Huda nesreča se je pripetila v zidanici posestnice Marije Rosove v Rač-kem vrhu pri Radencih. Viničarji Orgoličevi so delali v vinogradih, njihovi trije otroci Franc, Jože in Lojze so pa ostali doma. Najstarejši, 6 letni Francek, je nadzoroval mlajša bratca. 3 letni Lojzek je dobil nekje vžigalice, ki mu jih je pa Francek vzel. Kmalu sta mlajša bratca izginila iz sobe. sla sta v hlev ln se vanj zaprla. Naenkrat je Francek opazil, da se je iz hleva kadilo. Ves preplašen je začel klicati na pomoč mater. Mlajša bratca sta najbrž v hlevu zažgala steljo. Ogenj se je razširil tako hitro, da otrokov ni bilo mogoče rešiti. Prihiteli so sicer sosedje, ki so pa rešili samo svinje, medtem ko sta hlev in hišica pogorela do tal. V plamenih sta zgorela tudi oba otroka.
Iz Gorenjske
Na Gorenjskem živi 180.000 ljudi. Gostota znaša 58 duš na kvadratni kilometer (za 15 več kakor na Koroškem). Razlika med okrajem Kamnikom in okrajem Radovljica je taka, da znaša gostota za Kamnik 68, za Radovljico pa 35 ljudi. Od skupnega števila poklicnih delavcev odpade v odstotkih na kmetijstvo ln gozdarstvo 53 (48 na Koroškem, na industrijo in obrt 31 (27), na trgovino in promet 8 (12), na javne in svobodne poklice 8 (13).
Javna dela v Poljanah. Iz Poljan nad škofjo Loko poročajo o pripravah za zgraditev vodovoda, da bodo dobivali iz studenca pri Hotovljah pitno vodo vsaj bližnji kraji v dolini.
Dom Volksbunda v Šmartnem pri Litiji bo-preurejen. Za novega vodjo Volksbunda je postavljen carinski tajnik Franc Bauer. Dozdajšnji vodja Hinterlassnigg je bil pred kratkim preme-
ščen na Koroško. Sklenjeno je bilo, da bo dom Volksbunda preurejen in da bo postal eden najlepših domov v spodnjem delu Nemčije.
Mladi dunajski pevci v Kranju. V Kranju je nastopil te dni znani dunajski pevski mladinski zbor »Sangerknaben«. Mlade goste sta pozdravila na postaji vodja krajevne skupine in kranjski, župan. Pred postajo so bile pripravljene lepo okrašene kočije, v katerih se je odpeljalo 17 mladih gostov v mesto.
Smrt priljubljene zasebne uradnice. V Mengšu je umrla uradnica tvrdke Alojz Kane Frančiška Rabičeva za vnetjem slepiča. Kako priljubljena je bila pokojna, je pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo Mengšanov. Blag ji spomin!
Nagla smrt zaradi kapi. Na poti iz Bistrice na postajo v Pliberku se je nenadno zgrudil 671etni gospodar Anton Božič, po domače Hanavfov oče. Zadela ga je bila kap, ko se je hotel odpeljati na obisk k svojemu sinu, ki leži ranjen v celovški bolnišnici.
Vodja gorenjskih upornikov ustreljen. Na Jelovici je bil dne septembra med policijsko akcijo ustreljen vodja gorenjskih upornikov Josip Gregorčič z Jesenic, znan pod Imenom Gorenjec. Poleg njega je padlo 32 upornikov, osem je bilo pa ujeto. Gregorčič je bil poveljnik upornikov na Gorenjskem in on je izdajal povelja za vse napade. Po njegovih navodilih je bil ustreljen tudi uradni živinozdravnik v Kranju Bedenk. Gregorčič se je udeležil tudi državljanske vojne v Španiji.
Iz Srbije
Srbske znamke zimske pomoči. Osrednji odsek za zimsko pomoč v Srbiji je sklenil, da da natisniti in dati v promet posebne znamke zimske pomoči po 7, 12, 20 in 60 din. Crtež za znamke, ki ga je zamislil akademski slikar Vsevolod Gulje-vič, predstavlja majko Srbijo, ki zbira okrog sebe sirote in nepreskrbljeno deco.
* Vrednostni papirji bivše Jugoslavije. V smislu pogodbe o razdelitvi premoženja bivše Jugo-slavje med nasledstvene države se pozivajo vsi imetniki jugoslovenskih vrednostnih papirjev (posojil, obligacij, bonov in rent jugoslovenske države ali njenih pravnih predhodnikov), ki so Imeli 1. decembra 1. 1941. svoje bivališče na ozemlju zdajšnje Srbije in ki so bili 15. aprila 1. 1941. v posesti vrednostnih papirjev, naj jih najpozneje do 15. oktobra izroče v Beogradu Poštni hranilnici, izven Beograda pa podružnicam Državne hipotekarne banke ali davčnim obiastvom.
Kitajci tudi v Mehiki
izdelujejo opij
V mehikanski vasici sedi pred vrati svoje hišice starček Kitajec. Pred davnimi leti je pripotoval iz svoje daljne domovine in začel prodajati žeblje, sveče, sol in razna zelišča. Indijanske žene rade kupujejo tako blago. Tiho se smehlja naslonjen na zid in gleda na sončno uro domače cerkvice.
Na cesti ni nikogar. Celo psi so se umaknili sončni pripeki. Bojazljivo pogleduje Kitajec na cesto, nato potegne naglo iz žepa cigareto. Trikrat ali štirikrat globoko vdihne dim in nato nasloni glavo ob zid. Samo nekaj trenutkov in že spi. Pri starih kadilcih opija gre to zelo naglo.
Kratka omotica je izginila. Popoldne mož že spet prodaja vse, kar rabi vaško prebivalstvo. O kaki njegovi pijanosti ni sledu.
Uvoženi opij je za skope Kitajce predrag. Zato si pripravijo omamo na drug način.
Gojiti pravi mak je v Mehiki že davno prepovedano. Kazni so tako visoke, da si ne upa nihče gojiti te cvetlice na njivah. Vrsta divjega maka pa ni prepovedana. Domačini dobro vedo, da tudi ta mak ni čisto nedolžen in da ima njegovo seme močan opojni učinek zlasti pri otrocih. Preiskave so dognale, da ne vsebuje morfina in da ni mogoče pridobivati iz njega opij. česar pa ne vedo rastlinoslovci, vedo dobro Kitajci. Omenjeni mak se v vročem podnebju zasejan med pravim makom rad z njim pomeša. Pri tem razvija glavice, iz katerih dobivajo sok, ki ima skoro isti učinek ko opij.
Mehikanski Kitajci si ga pripravljajo na zelo preprost način. Nezrele glavice narahlo narežejo s pilico v vodoravno smer. Naslednje jutro postrgajo mlečni sok s školjčno lupino in to večkrat ponove. Lepljivi mlečni sok vlijejo na krožnike in ga izpostavijo solnčni pripeki, dokler ne postane rjav in trd, da se da gnesti. Za kadilca ima pridobljena snov isti učinek kakor opij. Za oblast pa to ni opij, ker ni pridobljen iz pravega maka. Kitajci ga imenujejo čikalote, kar pomeni v az-težkem jeziku bodljikavo zel. Rabijo ga po večini zase. Iz njega delajo hlebčke, ki jih zavijajo v vijoličaste čašne liste rastline in navadno še v stanijol.. Poleg tega napravljajo stebelca, debela kakor svinčnik, ki jih sesajo ln žvečijo Kitajke. Naposled delajo cigarete lz tobaka in opi-jevega prahu in jih prodajajo potnikom v zavojčkih po 18 kosov.
g PO SVETU
X Časopisje v krajih, zasedenih od Japoncev.
Po več kakod polletni japonski zasedbi se je tisk v južnih tihomorskih krajih zelo razvil, javlja japonski list »Asahi«. Tik pred vojno je ves tisk pisal skoro v celoti proti Japonski in proti Osi. Zdaj pa je položaj obraten. V indijskem tisku izhajajo poročila o Japonski in o osnih državah na prvem mestu. V Indokini izhaja 12 francoskih listov, sedem anamitskih ln osem kitajskih. V Burmi je ves angleški tisk prenehal izhajati z dnem vkorakanja japonskih čet, ki so takoj poživili dva burmanska lista. V Hongkongu je prej Izhajalo 21 časopisov, in sicer dva angleška, dva japonska, ostali pa kitajski. Maja je japonski poveljnik preosnovil tisk in dovolil izhajanje petim kitajskim listom, enemu angleškemu in enemu indijskemu tedniku. V Singapooreu izdaja japonska uprava en japonski, pet indijskih, dva kitajska in dva malajska časopisa. Na Filipinih je pred vojno izhajalo 70 listov. Preosnova je dovolila izhajanje enemu listu v Lecaspi, trem pa v Manili, od katerih ima španski list 3000, doma-činski 9000, angleški pa 15.000 naklade. Položaj na Javi bo urejen še ta mesec. Izhajali bodo trije listi, in sicer en japonski, en malajski in en kitajski. v Bangkoku, kjer sta pred vojno izhajala dva angleška dnevnika, bodo položaj spremenili ln bodo smeli Izhajati le časopisi v doma-činskem jeziku in en list v kitajščini.
X Odkritja o boijševiških načrtih v Nemčiji. Te dni je izšla v Nemčiji knjiga Wolfganga Mun-da, kl odkriva zanimive podrobnosti o načrtih za poboljševičenje Nemčije, ki so jih v Moskvi izdelali že 1. 1922. Tedaj je bil pripravljen že seznam komunistov, ki naj bi sestavili prvo sovjesko vlado v Nemčiji. Med temi je bil zelo visok odstotek Židov. Pet izmed članov namišljene nemške sovjetske vlade je bilo teroristov, ki so se onečastili s številnimi zločini. Vsi so bili židje. Knjiga pripoveduje nadalje, kako je bil v Moskvi izdelan poseben načrt za ustanovitev centrale GPU v Berlinu za vso Evropo pod vodstvom nekega Mihaela Gorba. Obstajala so tudi natančna navodila za pričetek teroristične akcije takoj po osnovanju sovjetske vlade. Akcija naj bi predvsem zadela Nemčijo, potem pa se razširila na vso Evropo, dokler ne bi bila čisto poboljševičena.
X Nemiri v Indiji. Iz šanghaja poročajo: V Patni v Indiji je prišlo do novega spopada med civilisti in angleškimi četami. V distriktu šaha-badu v pokrajini Biharju so angleške čete streljale na množico, o kateri trdijo iz uradnega angleškega vira, da je napadla angleški vojaški oddelek. šest oseb je bilo ubito, prav toliko pa ranjeno. — Iz New Delhija se je izvedelo, da je bil sin indijskega voditelja Gandija Firoze Gandi, obsojen na 20 mesecev zapora in globo 2000 rupij pod obtožbo, da je prirejal, odnosno pripravljal nedovoljena zborovanja. Ker je Firoze Gandi odklonil plačilo globe, so mu angleška oblastva zvišala kazen ječe na 23 mesecev.
X Stari Rimljani so tudi poznali živilske nakaznice. Živilski karte so poznali že stari Rimljani. Vse v to vojno zapletene države so bile prisiljene seči po tem sredstvu za pravično razdeljevanje živil. Tudi v prvi svetovni vojni so bile uvedene živilske nakaznice. Stari Rimljani so imeli zelo podoben način enakomernega razdeljevanja živil in denarnih podpor. Stari Rimljani so morali seči po živilskih nakaznicah tako v vojnem kakor tudi sicer v hudih časih, ko je bila letina slaba in ko so se živila podražila. Kakor poznamo zdaj krušnie karte, so imeli stari Rimljani žitne karte, na katere so dobivali žito in moko. žito je dobivalo v prvi vrsti siromašno podeželsko prebivalstvo, moko pa meščani. S kartami so hodili ljudje po žito, Odnosno moko, pa tudi po kruh, olje ali vino v velika skladišča. Seveda stari Rimljani niso poznali živilskih nakaznic v zdajšnji obliki. Imeli so deščice, na katerih je bila v vosek vtisnjena količina vsakokratne dodelitve živil. Ko je dobil prejemnik pripadajočo mu količino živil, so mu na deščici izbrisali ustrezno mesto. Nekaj časa so bile v starem veku v rabi tudi kroglice določene velikosti za ustrezne vrste živil. Na kroglicah je bila označena teža pripadajoče količine živil. Ob prejemu so ljudje te kroglice oddajali. Tudi v starem Rimu so že poznali nezaposlenost in vse njene posledice. Nezaposleni so dobivali od države podpore. Tudi za ta primer so imeli karte, odnosno deščice, na katerih je bilo zabeleženo, koliko je kdo dobil podpore in kdaj.
X Črnci v ameriški vojski. Iz Buenos Airesa , poročajo: Po nedavnih vesteh iz Washingtona bo sestavljena 92. ameriška pehotna divizija, v kateri bodo izključno črne čete. -
V tarčo strelja z lokom Debelin, vanjo rad zabil en sam bi klin. Strčlice po strani pa letijo, v Debelinu silen srd budijo.
Jezen z deuia vražjo tarčo sname, eno še puščico v roke vzame; s kl&divom kar v črno jo zabije, zdaj hudič se več mu ne izvije.
Tarčo s strelico na lok postavi, bliže k deblu mož korak napravi, pa pomeri, strčlico spusti, da tetiva divje zaječi.
Zdaj puščica v črnem je zabita in sramota Debelina skrita. Kdor pomagati si v stiski zna, zmerom prav nadlogo uravna.
X Mačka ga je opozorila na bolezen krave. Zanimiv dogodek se je pripetil te dni blizu Leipziga.
Pozno ponoči je skočila v hiši nekega kmeta mač-
ka na kljuko, da so se odprla vrata izbe, kjer je kmet spal. Mačka je tako dolgo praskala po kme-
tovi postelji in mijavkala, da se je kmet zbudil. Ko je vstal, je stekla v stajo. Gospodar ji je sledil.
V staji je pa spoznal, zakaj ga je prišla mačka
budit. Kravo je tako napenjalo, da jo je bilo treba
zaklati, ker bi bila sicer poginila.
X Sesalci, ki imajo le po enega mladiča. Večina seselcev skoti istočasno več mladičev. Le nekaj je v tem pogledu med njimi izjem. Med iz-
jeme spadajo v prvi vrsti sloni in žirafe. še nikoli se ni zgodilo, da bi povrgla žirafa dva ali tri mladiče. Isto velja za slone in velblode.
X Ukrepi proti Židom v Bukarešti. Oblastva v Bukarešti so preiskala prostore bivšega sovjetskega poslaništva, kjer so našla mnogo važnih listin. Na podlagi najdenih seznamov so aretirala okrog 700 Židov. Med sovjetsko zasedbo Besara-bije in Bukovine so ti židje zaprosili za naselitev v Besarabijl. Aretirane Žide so poslali v taborišče onstran Dnjestra na prisilno delo.
TUDI TOLAŽBA
»Natakar,« je začel razsajati gost. »V kruhu je pesek!«
»No, to je samo zaradi tega, da bi sirovo maslo ne zdrsnilo z njega!« ga je skušal pomiriti natakar.
ODKRITOSRČNOST
Boltežar umira. Skrbijo ga njegovi prihranki, »Prištedil sem sto zlatnikov,« zaupa svojemu sosedu, »vse življenje sem zbiral, da se je nabralo toliko... Teh sto zlatnikov bi rad vzel s seboj...«
Sosed Gašper gubanči čelo in reče očitajoče: »Zakaj neki Boltežar? To je brez pomena, saj bi se v vicah ali peklu takoj stopil!«
ZANESLJIVO ZNAMENJE
»Ljubita se dolgo, pa še vedno nista zaročena, ker je njen strogi oče proti tej zvezi.
Nekega dne ob slovesu pa mladenka zajočel »Ne ljubiš me več, zdaj je vse končano!«
»Kako ti pade takšna misel na um?« vpraša on prestrašeno.
»Da,« odgovori dekle. Zdaj si že trikrat sam šel, preden te je oče ven vrgel!«
ZADOSTI ZA PRAVILEN SKLEP
Sodnik: »Stražnik, iz česa ste sklepali, da je bil obtoženec pijan?«
Stražnik: »Pozvonil je pri hišnih vratih, gospod sodnik. Potem je vtaknil kovanec v omarico za pisma in postavil prazno steklenico k ušesom ter dejal: »Ali se nihče ne oglasi?« Naposled je sedel na prag in zaspal.«
NEPRIDIPRAV
Oče: »Janezek, kaj si počel s hlačami, da so že raztrgane?«
Sinko: »Ne vem, očka, kar same so se razlezle ...«
Oče: »Torej tak si. Najprej sem jih nosil štiri leta jaz in bile so kakor nove, potem jih je nosil dve leti tvoj starejši brat, a zdaj, ko so postale njemu pretesne, si jih dobil ti in jih takoj raztrgal ...«
čarsvmk požesae obsojenca v smrt
Na Novi Gvineji žive razna divja plemena. Med njimi so zlasti Papuancl zelo praznoverni. Vsako pleme ima svojega čarovnika, in ta lahko požene v smrt kogar hoče. Neki nemški raziskovalec poroča o takem primeru. Sam je bil priča, kako je čarovnik obsodil na smrt svojega rojaka, kl se je bil pregrešil proti šegam svojega plemena. Smrtna obsodba je bila izvršena na čud^n, način. Čarovnik si je bil preskrbel neki predmet na smrt obsojenega rojaka, ki o svoji usodi še ni ničesar vedel. Obsojenec je kmalu pogrešil dotični predmet in čarovnik je poskrbel za to, da je obsojenec po posredniku izvedel, kje je tisti predmet. Spet po posredniku je obsojenec pozneje izvedel, da ja uganjal čarovnik s pogrešanim predmetom razne čarovnije.
To je služilo obsojencu za dokaz, da je klical čarovnik na pomoč zle duhove, da bi ga uničil. Čudno je bilo, da je obsojenca res obšel tak paničen strah, da so mu odpovedale vse moči. Ves dan je prečepel v svoji kolibi, iz katere se ni več upal. Jesti sploh ni več mogel. Tako je počasi omagal in čez nekaj dni umrl. Ta način usmrtitve pri Papuancih so potrdili tudi drugi raziskovalci, čeprav so ga opisali nekoliko drugače.
V zle duhove veruje najbolj papuansko pleme Orokaivov, živeče v pragozdovih severno od Port Moresbyja. To pleme trdno veruje, da žive mrliči svoje življenje naprej in da si prizadevajo škodovati živim ljudem. Neki domačin je pripovedoval svojim rojakom, da je hotel v pragozdu s kolom ubiti veliko kačo. Kača je pa nenadno vzdignila glavo in začela govoriti. Zagrozila mu je, da bo moral prenašati po srnrti strašne muke, če se bo kdaj spozabil tako daleč, da bo ubil kačo. Povedala mu je tudi, da je v njej sedež mnogih ža davno umrlih papuanskih poglavarjev. Njena naloga naj bi bila, vlačiti po svetu duše teh pokojnikov.
Na podlagi te kačje zgodbe se je ustanovila verska ločina, ki se je imenovala družba častilcev Bajgona. Tej kači, ki je sicer ni nihče videl, so namreč dali ime Bajgon. Po omenjeni zgodbi je kača sama rekla, da ji je tako ime. Člani te verske ločine plešejo na svojih zborovanjih okrog velikega ognja, dokler ne zapadejo neka vrste besnosti. Pri tem prekolnejo vse rojake, če sa jim nočejo pridružiti.
Da bi potolažili jezo zlih duhov, postavljajo Papuanci na strehe svojih kolib sklede z raznimi živili, namenjenimi dušam umrlih. Duhovi naj bi bili tako hudobni samo zato, ker so idčni. Papuanci trdno verujejo, da se zli duhovi takoj po« tolažijo, kakor hitro se do sitega najedo. Potem so namreč preleni, da bi preganjali ljudi.
I Izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Reisuer.
Urejuje Filip O mladič
Za Narodno tiskarno Fran Jeran.