Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Cek. račun -' «ub-Ijana št. 1 ^ in 10.3' 1 | te; Za« \m on. Pra ?! .797 Telefoni uredništva in oprave: 40-01. 40-02, 40-03, 4004, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in d II. jugoslov. gasilski kongres Pod pokroviteljstvom Nj. kralj. Vis. kraljeviča Tomislava V Ljubljani se bodo zbrali varuhi ljudskega premoženja Izkušena modrost uči, da se pravi prijatelj šele v nesreči spozna. Gasilstvo pa je organizacija, ki se v sreči sploh ne razkazuje. Kadar pa pride stiska, ko se v ognju podirajo domovi ali polja umirajo pod vodo ali se zemlja strese iji razmaje temelje hiš ali se visoko v zraku pokaže brneči jekleni bič in siplje smrt in razdejanje — kadar nastane splošno gorje in vsem prijateljem v nemoči omahnejo roke, takrat pridejo na pomoč čete, ki so si izurile roke in pripravile duha v geslu: »Kjer pomoči treba je, prinašamo, kdo trpi, ne vprašamo.« Nesreča, ki pride in udari, prikliče tudi pomoč — danes, ko imamo v državi 83.000 gasilcev. Nekdaj pa ni bilo tako. Zato pozdravljeni vi, tisoči in tisoči, ki ste pripravljeni noč in dan in se v teh dneh z vseh strani države zbirate v beli Ljubljani, da pokažete lepoto načel in moč svojega orod ja! Naj ta kongres povzdigne vaše vrste, da bo skupnost državljanov pod vašim budnim neva po pra očesom še bolj varna. Kakor vi v nesreči ne vprašate, tako narod ob tem vašem slavju ne vpraša, od kod in kdo — stotisoči vas pozdravljajo in pomirjeni spremljajo vašo rast. Kongres je vaš praznik, sadove pa bo užival ves narod. Sprejemamo vas kot take prijatelje, ki jih nobena nesreča ne odžene. Junaška je vaša preteklost, kongres naj položi pota enaki bodočnosti! Pokrovitelj.lino nad JI. 'jugoslovanskim gasilskim kongresom v Ljubljani je prevzel Nj. kr. Vis. kraljevič Tomislao, drugi sin blago pokojnega kralja Aleksandra Zedinilelja in kraljice Marije. I zvišeni vladarski dom Karadjordjevičeo, o katerem vemo tako iz dejanj zgodovine kakor iz sodobnega življenja jugoslovanske države, da z vso silo svojega junaškega imena in svojega vpliva pod/tira vsako pobudo, ki ji je cilj moralna okrepitev jugoslovanskega ljudstva, vzgoja plemenitih čednosti in njihov polni razmah v praktičnem življenju ter čust in veličina jugoslovanske domovine, je s tem, da je vzel vse gasilstvo in posebej še veliko letošnjo nsedržavno prireditev v Ljubljani pod svojo posebno zaščito, ponovno dal svetlega izraza svojemu prepričanju, da je ta ustanova po ideji, ki je njena gonilna sila. in po cilju, ki mu hoče služiti, vredna najvišjega priznanja in najvišje podpore. I zvišenemu vladarskemu domu se v imenu vseh Slovencev, katerih gasilski roji so v združenem gasilstvu Jugoslavije najbolj mogočni, za čast. ki jo je ljubljanskemu kongresu izkazal, in za pobudo, ki jo je dal temu človekoljubnemu in domoljubnemu gibanju, iz iskrenega srca zahvaljujemo. kraljevič Tomislao kot vrhovni pokrovitelj gasilskega praznika torej ni samo simbol tesne povezanosti med kraljevskim Minister Franc Snoj, starešina Jugoslovanske gasilske zveze Tri misli ob hongresu Ob velikem številu raznih prireditev, taborov in kongresov, ki so se zadnja leta in letos vrstili v Sloveniji, se je marsikdo vprašal — zakaj na rt, to še gasilski kongres. Odgovor na to je — gasilski kongres je narekovala potreba, terja ga razvoj in napredek organizacije. S kongresom bi radi opozorili na gasilsko organizacijo in jo pokazati v pravem pomenu in namenu. Poleg njene moči in discipline hoče v glavnem poudariti duhovne vrednote, ki jih gasilstvo nči in s svojim delom pospešuje. Prav to slednje, poudarjanje duhovne sile gasilstva, je danes, ko se je gasilska organizacija preosnovala in pomladila, ko je v svojem razvoju dosegla zavidljivo višino, najpotrebnejše in najnujnejše. Prva in temeljna vrednota, ki jo gasilstvo uči in na katero zida in gradi vse svoje delo, je velika zapoved ljubezni. Iz te zapovedi črpa gasilstvo vso svojo moč in silo. Zapoved ljubezni je, ki gasilca sredi noči, viharja in nevihte dvigne, da zapusti dom in hiti reševat življenje in imetje svojega bližnjega. Zapoved ljubezni je, ki gasilca žene, da teden za tednom, leto za letom prihaja v gasilski dom, da se tamkaj vežba in tehnično usposablja. Zapoved ljubezni je, ki gasilcu nalaga žrtve, samopremagovanje in odpoved, pa mu tudi daje pogum, samozavest in odločnost. Iz te zapovedi ljubezni naj bi gasilstvo vsega sveta tudi črpalo sile in idejne moči, da ublaži viharje, ki ogrožajo mir med narodi. Na temelju te zapovedi naj bi gasilstvo postalo prava svetovna armada miru in bratstva. S poudarjanjem duhovnih vrednot, ki so gonilna sila gasilstva, hočemo prekvasiti gasilske vrste. Prav zato, ker se je ta stran gasilske vzgoje nekaj časa premalo poudarjala, so se v organizaciji pojavile navade in razvade, ki so gasilstvu škodovale na ugledu in prestižu. Premalo je bilo resnih nastopov in prireditev in preveč veselic. Z vztrajnim in doslednim delom v zadnjih letih se je v tem pogledu že marsikaj obrnilo na bolje. Popoldanski nastop na Stadionu na glavni kongresni dan pa naj da pobudo, da v bodoče ne bo več gasilske prireditve, ki ne bi obsegala gasilskega nastopa, na katerem bodo gasilci imeli priliko pokazati svojo pripravljenost in izvežba-nost. Koristi od tega bodo imeli nastopajoči, pa tudi organizacija, ker bodo gasilske prireditve dobile potrebno resnost in vsebino. Tudi v tem pogledu naj bo kongres mejnik, ki naj pokaže nova pota za napredek organizacije. Kongres naj tudi opozori in vzbudi zanimanje za gasilstvo med našo inteligenco. Ce se je kritiziralo ali se kritizira gasilsko organizacijo, pade ta kritika v veliki meri na inteligenco, ki stoji ob strani in ne poprime za delo. Izmed 30.000 slovenskih gasilcev je le majhen, prav majhen odstotek inteligentov, ki se niso ustrašili truda in žrtev in vrše ogromno delo v korist organizacije in domovine. Gasilska organizacija je pretežno organizacija malega človeka, predvsem kmeta, obrtnika in delavca, vendar bo tudi vsak inteli-gent našel v njej široko in hvaležno polje udej-stvovanja. Danes, ko se gasilska organizacija pre-snavlja in pomlajuje ter išče novih potov, je sodelovanje inteligence potrebnejše kakor kdaj koli. In končno naj bo kongres manifestacija naše narodne in državne misli. Gasilci iz vseh delov Jugoslavije bodo v teh kongresnih dneh zbrani v Ljubljani. Po ljubljanskih ulicah bodo ramo ob rami s slovenskimi gasilci korakali hrvatski in srbski gasilci. Ne bo to samo praznik gasilske ideje in gasilske misli, ampak bo to manifestacija treh bratov, ki so se v bratski slogi našli v organizaciji, katere temelj in vodilo je zapoved ljubezni. Naj bo ta manifestacija treh bratov predznak nove dobe, nove, složne in močne Jugoslavije! domom in plemenitim vseljudskim gibanjem krščanske ljubezni ; do bližnjega, marveč je tudi program, ki bodo naši gasilci v teh dneh znova nanj prisegli in katerega uresničitvi bodo posvetili t svoje najboljše sile v tistem duhu kot ga želijo najvišje koristi domovine, katere vrhovni čuvarji so Karadjordjeviči. Najvišje koristi domovine pa so, bodisi v mirnem, bodisi v viharnem času, da se vse življenje v njej, naj bo to javno ali zasebno, razvija pod geslom, ki si ga je gasilsko gibanje zapisalo na svoj prapor: V čast božjo in v pomoč bližnjemuI Kdor temu geslu ne služi, ta o gasilske vrste, kot jih je vzel pod svoje varstvo kraljevski dom. ne spada, kajti Jugoslavija potrebuje za svojo rast blagoslova božjega, ki je vedno božji odgovor na čast. ki mu jo izkazujemo. In Jugoslavija potrebuje neizčrpne vire požrtvovalne in samoza t a jeva Ine ljubezni do bližnjega, ki bo vse brate skovala v eno samo nerazdružljivo celoto, v eno samo složno, delovno skupnost, ki bo nerazdružljiva vsikdar, kadar bo treba odbijati nevarnosti — naj bodo katerega koli značaja —, ki pretijo posamezniku ali vsemu državnemu občestvu. To je sporočilo, ki ga beremo iz odlikovanja, ki ga 'je vzvišeni kraljevski dom podelil gasilstvu in njegovemu velikemu prazniku o Ljubljani. t Ciano pri Hitlerju Po kosilu daljši razgovor Salzburg, 12. avgusta. AA. (DNB.) Grot Ciano in von Ribbentrop ita napravila po daljši konferenci izlet do St. VColfganga, kjer sta večerjala v neki preprosti gostilni. Potem sta ee vrnila v Salz-burg. Jutri bosta nadaljevala svoje pogovore. Grof Ciano te bd danes pri kosilu v Berchtes-gadnu gost kancelarja Hitlerja. Kancler Hitler je sprejel danes italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Hitler je pozdravil svojega gosta v prisotnosti ministra von Ribbentropa, nemškega poslanika v Rimu von Mackensena ter namestnika šefa protokola von Hahlena. Pred vhodom je četa Hitlerjeve osebne garde izkazala čast V čast grofa Ciana je Hitler priredil kosilo, katerega so se iz italijanske strani udeležili grof Ciano, veleposlanik Attolico, svetnik veleposlaništva ter člani spremstva. Od nemške strani pa so bili pri kosilu zunanji minister von Ribbentrop, vodja nemškega tiska dr. Dietrich, veleposlanik von Mackensen, državni podtajnik Gauss, gauleiter Bohrman, ter predstavniki nemškega zunanjega ministrstva. Po kosilu je imel Hitler v prisotnosti zuna-niega ministra Ribbentropa daljši razgovor z ministrom grofom Cianom. Izgredi v Gdansku London, 12. avg. b. Po Forsterjevem govodu je prišlo v Gdansku do večjih izgredov in pouličnih pretepov. Dva Nemca sta bila v Gdansku ubita. Zadnje dni so nemške oblasti aretirale 24 oseb, med njimi več policijskih stražnikov in poštariev, ki so delili letake proti narodnemu socializmu. „Gdbbels o novi Evropi" »Zgodovinska kulturna povezanost Italije in Nemčije — ki bo Evropi vtisnila nov obraz« Benetke, 12. avg. TG. Na zborovanju zastopnikov svobodnih poklicev ob priliki filmske razstave je imel nemški propagandni minister dr. Gobbels politični govor, v katerem je orisal politiko osišča Rim-Rcrlin v sedanji Evropi. Na-glaail je trajno sodelovanje obeh revolucij, faši- »Nemčija ne pritiska na Madžare« Budimpešta službeno zanika neresnične vesti Budimpešta, 12. avg. TG. Madžarski listi objavljajo poročilo, ki |e prišlo očividno iz uradnega vira in ki v strogih besedah pobija vesti, ki so se razširile po zapadnem tisku. Pisali so iiamreč, »da izvaia sedaj Nemčija pritisk na Madžaie ih jih hoče prisiliti, da bi se opredelili ter podpisali vojaško zvezo z Nemčijo«. Pisali so tudi, »da ima nemška vojska velike vojaške vaje na madžarski meji in da so zadnje čase prišle na manevre tudi tiste čete, ki so nameščene v trdnjav-skem pasu na slo vaško-mor avski meji«. Madiarski listi poudarjajo, da te vesti niso resnične, da Nemčija na Madžarsko ne izvaja nobenega pritiska, da zunanji minister grof Csaki ni šel k nemškemu zunanjemu ministru v Salzburg neprostovoljno in da o kakšnem povabilu, naj se Madžarska pridruži Nemčiji z vojaško zvezo, ni govora. Budirnpeštanski listi dodajajo, da so vsa ta poročila izmišljena, da prihajajo iz temnih zlonamernih virov ter da imajo čisto pregledne propagandistične namene, da prestrašijo madžarsko ljudstvo glede bližnje prihodnosti. Med inozemske liste, ki so razširili navedena neugodna poročila, spada tudi londonska »Daily Telegraph« in »Morning Post«, Poljski glas o novi usodi Slovaške Varšava, 12. avg. b. Čeprav uradni poljski krogi nimajo nobenih podatkov o gibanju nemških čet na Slovaškem, vendarle spremljajo z največjo pozornostjo vse dogodke v tej deželi ter ji posvečajo še večjo pozornost kakor samemu Gdansku. Odgovorni poljski krogi so namreč prepričani, da je bil Forsterjev govor v četrtek le nekaka »španska stena«, da se prikrije pritisk, ki ga hočeta Nemčija in Italija izvajati na Madžarsko in na južnovzhodno Evropo. Ako pride do nemško-madžarskega sporazuma glede razdelitve Slovaške, potem bo Poljska prisiljena zavzeti energično stališče do teh dogodkov. Kratko uradno poročilo Rim, 12. avg. b. Sestanek grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Sol-nogradu se je končal. O sestanku je bilo izdano kratko poročilo, v katerem ugotavljajo, da so se razgovori vodili v dvorcu Fuschl in da so koristno služili proučitvi splošnega mednarodnega položaja. Grof Ciano je davi odpotoval iz Solnograda v Berchtesgaden, kjer ga jc sprejel kancler Hitler. Navzlic splošni rezerviranoiti italijanskih in nemških uradnih krogov, tukaj poudarjajo, da je bil pomen sestanka v Solnogradu izredno velik zaradi danih sklepov osiščnih držav in razvoja položaja v Evropi. Pri tem opozarjajo, da se v evropskem tisku, zlasti v francoskem in britanskem, ta sestanek spravlja v zvezo z gdanskim vprašanjem. ki je prešlo v odločilno stopnjo, poleg tega pa smatrajo ti listi, da sta oba zunanja ministra osiščnih držav proučila še ostala vprašanja, ki zanimajo osišče. Eno najvažnejših vprašanj je nemško - italijanska zveza glede skorajšnjega pristopa Japonske k političnemu in vojaškemu paktu. »Giornale dMtalia« beleži informacijo nekaterih britanskih in francoskih listov, ki so zabeležili, da šef italijanske vlade Mussolini pripravlja načrt za ureditev gdanskega vprašanja. Francoske razlage Pariz, 12. avg b. Ves jutranji tisk se na širo-Ko peča z razgovori grofa Ciana in von Ribbentropa v Solnogradu. Madame Tabouis poroča, da je bil glavni predmet razgovorov med obema državnikoma gdansko vprašanje. Poučeni politični krogi pa 60 mnenja, da so v ozadju povsem druge- rada ve in da je bil glavni namen sestanka pakt z Japonsko, Trst. dalje načrt besedila z Japonsko, vključno protokol, ki naj določi tol-ntacenjc teh- pik tov," ter še n e k a t e r a d r u g a vprašanja. Nazadnje trdijo, da sta zunanja ministra v Solnogradu proučila tudi vprašanje Tn-ni s a in Malte ter španskih zahtev. Hitler—Mussolini Diplomatski dopisnik »Excelsiorja* poroča iz Solnograda, da je včerajšnji 6e6tanek med grofom Cianom in von Ribbentropom predigra za sestanek Hitler—Mussolini, do katerega bo prišlo verjetno še meseca avgusta na italijansko-nemški meji. Italijanski tisk pomirjuje glede Gdanska Rim, 12. avg. b. »Giornale dltalia« se peča s Foereterjevim govorom ter zavzema stališče do nem-ško-poljekega spora. List je mnenja, da se gdanski spor lahko reši brez oboroženega spopada. Italijanski listi trdijo, da je bil Forsterjev govor zmeren ter da rešitev, ki jo Nemčija zahteva ni krivična. Gdansk se mora vmiti Nemčiii po načelih, ki so jih zagovarjale demokratične države v svetovni vojni, kajti narodom se mora dovoliti samoopredelitev. Šah v Zagrebu Zagreb, 12. avj?. b. Stanje šahovskega turnirja po G. kolu: Skupina A: Gligorič, Rafkovič 5H točke, Jerman 4!4, Drašlč, Pavlovič, Šiška ing. Feuer, Gottlieb, Majstorovič 3, ing. Muha, Mlinar 2'A, ing. Ivkov, Pavlovič 2, Medan 1K, Licul 1 točka. Skupina B: , Gabrovšek 5, ŠOrli, ing. Weiss 4'A. Berner, Cafev'4. Uabar, 8u-barič V/i, Cindrič. Muždefca, Savič, Slokan, Sta- fcič 2%, Filipčič, Kohn -2, Ktirjački M točke. , • ' -- Pojasnila glede nakupa tujih plačilnih sredstev Belgrad, 12. avgusta. AA. Valutni oddelek v finančnem ministrstvu 6poroča: Cesto 6e zgodi, da 6e posamezne javne in zasebne ustanove obračajo na fin. ministrstvo, da bi dobile pooblastila za nakup tujih plačilnih sredstev za odhod svojih delegatov na razne kongrese v tujini. Tuja plačilna sredstva za potovanje v inozemstvo sc z vidira-nim potnim listom, kakor tudi s posebnim davo-ljenjem fin. ministrstva nabavljajo po pravilih pri oblaščenih zavodih in menjalnicah, ki pa zaradi močnega povpraševanja v zadnjem času nimajo možnosti, da bi takcij krile V6e potrebe, pa morajo zato čakati po nekaj dni na sprejem potrebnih tujih plačilnih sredstev zlasti za države, ki imajo svoboden devizni promet. Zaradi tega se nekatere ustanove zaradi nujnosti potovanja obračajo na Narodno banko, da bi jim izdala potrebne valute in devize za potovanje svojih delegatov. Ker pa sredstva Narodne banke, kar se tiče deviz in valut služijo izključno za najnujnejše potrebe države, opozarja tudi tokrat fin. ministrstvo vse ustanove, stične in narodno-soeialistične ter pribil, da je kulturna skupnost obeh narodov, italijanskega in nemškega, nekaj trajnega. Vsa dolga zgodovina Italije in Nemčije dokazuje, kako sta ta dva naroda že vodno na kulturnem |K>lju sodelovala. Politične skupnosti lehko minejo, toda kulturne ostanejo. Evropa je danes v stiski. Neumno je govoriti o miru, dokler ta stiska traja. Toda stisko je mogoče odpraviti samo z najglobljimi ukrepi. Francoska revolucija je osvobodila samo en slan. Sedanja revolucija, to je fašistična in narodno-socialistična pa ima dolžnost, da osvobodi narode. Uspeh sedanje revolucije ne bo samo ta, da bo Evropa dobila fašistično Italijo in narodno-socialistično Nemčijo, marveč: popolnoma nova Evropa. Prav nič ni treba imeti preroškega duha za to ugotovitev, da sta Italija in Nemčija izbrani, da novi Evropi vtisneta obraz. Obadva naroda verujeta v to svoje poslanstvo.« Italijanski listi ponatiskujejo to izjavo. Berlinski nuncij pri papežu Rim, 12. avg. AA. (DNB). Sv. oče je sprejel v Castell Gandolfu papešlkega nuncija v Berlinu Orseniga, ki se trenutno mudi v Rimu. Ta razgovor je izzval |x>zornost ne samo v vatikanskih krogih, temveč tudi j>ovsod drugod, ker me>nijo, da je ta razgovor v zvezi z med narodno napetostjo. Za sedaj se še ne ve, če misli Vatikan storiti kake nove korake. da se za primer, ko hočejo koga poslati v tujino, zlasti pa v države s 6Vobc.dnim valutnim prometom, pravočasno obrnejo na bančni in valutni oddelek fin. ministrstva, da bo izdal dovoljenje za nakup tujih sredstev, da bi tako imeli čas, da se pri zasebnih pooblaščenih bar.kah in menjalnicah oskrbe s potrebnimi tujimi valutami za potovanje. Istočasno pa opozarja fin. ministrstvo vse take ustanove, da bo zaradi pomanjkanja tujih plačilnih sredstev za potovanja v tujino (potovanja na kongrese in podobno), izdajalo taka dovoljenja samo za primere skrajne potrebe, Beigrajske novice Belgrajske, 12. avg. m. Glavna zadružna zveza kot vrhovna organizacija Jugoslovanskega zadružništva je pričela z revizijo vseh zadružnih zvez v državi. Da bi se v bodoče usj>osobilo večje število revizorjev, 6e bo v Belgradu ustanovil pri Glavni zadružni zvezi poseben tečaj za revizorje. Belgrad, 12. avg. m. Snoči se je vrnil iz Slovenije v Belgrad minister Vojko Cvrkič. Strašno priznanje Grebenška Celje, 12. avg. Celjski orožniki so pri nadaljnjem zasliševanju Grebenška Alojza in Zgankovih popolnoma razčistili umor v Šeščah pri Št. Pavlu in Medlogu pri Celju. Pri zasliševanju je Avgust Zgank priznal, da je umoril Ocvirka Antona, njegov brat, v šeščah pri št. Pavlu pa eo izvršili umor skupno. Očeta Janšeta je ubil Avgust Zgank, njegovo ženo Janšetovo pa je ubil Alojzij Grebenšek, Andrej Zgank pa je dal obema zabodljaje z nožem. Pri umoru v Medlogu je sodelovala tudi Julčlka Tertičeva, ki je Avgustova ljubica. Amerika - največji liferant orožja V 7 mesecih ga je prodala skoraj za 7 milijard dinarjev Washington, 12. avg. A A. (DNB) Zunanje ministrstvo je odobrilo v juliju izvoza orožja in municije v skupnem znesku 40,000.000 dolarjev (dve in in pol milijardi din). Od te vsote odpade 35 milijonov na Francijo, ki je nakupila letalske motorje in letalske dele. Ta vsota predstavlja rekord za izvoz orožja v enem samem mesecu v mirnem času. V Anglijo je bilo julija prodanega vojnega materiala za 5 milijonov dolarjev, toda od začetka leta pa skupaj za 20 milijonov dolarjev. Skupni znesek izdanih dovoljenj za izvoz orožja v prvih sedmih mesecih znaša 112 milijonov dolarjev (6 in pol milijarde din). Turki se selijo iz Bolgarije in in Romunije Carigrad. 12. avg. AA. (Štefani.) Končane so priprave za vrnitev turških izseljencev iz Bolgarije in Romunije v Turčijo. Po letošnjem programu je določeno, da lx> preselilo 15.400 oseb, od katerih odpade 12.000 na Turke iz Bolgarije. Tr-va skupina iz>seljencev bo zapustila Varno 20. avgusta. Brobne novice Bratislava, 12. avg. AA. (DNB) Izdana je bila naredba, da morajo vsi tujci na Slovaškem prijaviti pri oblastvih svoje premoženje. Bukarešta, 12. avg. A A. (Havas) V Moreni je strela udarila v velik rezervoar petroleja. Požar se je razširil tudi na sosedne rezervoarje, tako da je bilo uničenih 200 vagonov petroleja. Amsterdam, 12. avg. AA. (Štefani) Čeprav so zdravniki izjavili, da je ravnatelj Mendelssolinove banke umrl za srčno kapjo, se vendar širijo vesti, da je najiravii samomor. Ministri na gasilskem kongresu Belgrad, 12. avg. m. Na vsedržavnem gasilskem kongresu v Ljubljani bo zastopal predsednika narodne skupščine in narodne skupščino prvi podpredsednik narodne skupščine Alojzij Mihelčič. Od že navedenih članov kraljevske vlade se bo gasilskega kongresa udeležil tudi minister Branko M i 1 j u š. Imenovanja novih suplentov Belgrad, 12. avgusta, m. Z odlokom ministra, prosvele so imenovani na srednjih šolah med drugimi za suplente oziroma za predmetne učitelje: Anžič Boža na klasični gimnaziji v Ljubljani, Brečko lika na realni gimnaziji v Mariboru, Brnčič-Ivan na realni gimnaziji v Kranju, Brus Alojzija na II. realni gimnaziji v Ljubljani, Cerar Danilo na realni gimnaziji v Nikšiču, Cerar Jelka na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Cadež Stanislav na II. realni gimnaziji v Ljubljani, Česnik Ljudmila na realni gimnaziji v Vitrovitici, Debevec Nada na realni gimnaziji v Kotoru, Derganc Hed-vika na mešani realni gimnaziji v Mariboru, Do-bovšek Milena na mešani realni gimnaziji v Mariboru, Dolenc Marija na realni gimnaziji v Murski Soboti, Dolgan Marija na realni gimnaziji v Celju, Druzovič Hinko na realni gimnaziji v Mariboru, Eržen Antonija na realni gimnaziji v Ogulinu, Fettich Helena na realni gimnaziji v Šibeniku, Gnezda Melita na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Gorjup Valentin na realni gimnaziji v Kranju, Gregorič Danica na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, Guštin Nada na realni gimnaziji v Celju, Jakob Karol na realni gimnaziji v Murski Soboti, Jakulin Vincencija na II. realni gimnaziji v Ljubljani, Jamar Marija na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Juvan Klement na moški realni gimnaziji v Bitolju, Kerin Jožefa na realni gimnaziji na Krku, Komac Vida na realni gimnaziji v Senju, Koncilija Janez na klasični gimnaziji v Mariboru, Krmpotič Ivan na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Kune Milena na mešani realni gimnaziji v Mariboru, Kunej Egon na realni gimnaziji v Šibeniku, Lenard Bogoslava na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, Lechleitner Erna na realni gimnaziji v Nikšiču, Ličen Vladimir na klasični gimnaziji v Mariboru, Lipoglavšek Franc na drugi realni gimnaziji v Ljubljani, Lipoglavšek Slavka na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, Buzovič Marjeta na realni gimnaziji v Derventi, Muser Erna na realni gimnaziji v Murski Soboti, dr. Osa-na Ksenija na realni gimnaziji v Mariboru, Pavi-čič Marija na realni gimnaziji v Novem mestu, Petrič Metka na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, Podgornik Danica na mešani realni gimnaziji v Osijeku, Poljanec Taras na klasični gimnaziji v Ljubljani, 1'otokar Milan na realni gimnaziji v Celju, Pulec Jožica na realni gimnaziji v Prijedoru, Senegačnik Edvard na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Serajnik Zdenka na realni gimnaziji v Celju, Sluga Josip na realni gimnaziji v Aleksincu, Sorman Gabrijela na realni gimnaziji v Velesu, Stojan Sonja na realni gimnaziji v Ptuju, Stopar Bogomir na I. realni gimnaziji v Ljubljani, Šemej Janez na moški realni gimnaziji v Bitolju, Skoberne Bogomil na realni gimnaziji v Slav. Požegi, šijanec Stanko na realni gimnaziji v Murski Soboti, Špur Katarina na realni gimnaziji v Murski Soboti, Štauber Rafael na realni gimnaziji v Mostarju, Verbič Pavel na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Vernik Feliks na I. realni gimnaziji v Ljubljani, Verhcaj Zinka na realni gimnaziji v Sinju, Fučenov Dimitrij na realni gimnaziji v Celju, Zoreč Darinka na III. realni gimnaziji v Ljubljani, Fliter Martina na I, realni gimnaziji v Ljubljani in Znideršič Danica na realni gimnaziji v Ilercegnovem. Iz poštne službe Belgrad, 12. avg. m. S kraljevim ukazom so imenovani v resoru poštnega ministrstva za inšpektorje 5. skup.: na pošti Maribor I. Ivan Ortan, na pošti Št. IIj v Slov. goricah Gabrijel Sfi-ligoj; za tehnične tajnike 6. skup.: v mestnih ttt. sekciji Ljubljana inž. Stane Podboj; za višje kontrolorje 7. skup. na pošti Maribor II. Dušica Rajh; na pošti Ljubljana I. Franjo Turk, na pošti Šoštanj Olga Senica. Za kontrolorja 7. skup. na pošti nem ravnateljstvu v Belgradu Andrej Rupnik, na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Viktor Skvarča, na pošti Ljubljana I. Rozamila Lutman, na pošti Šmarje pri Jelšah Rudolf Gselman. Z odlokom pomočnika finančnega mini-ststva so prestavljeni: v glavno carinarnico v Belgradu Kosta Radičič, carinik iz Gornje Radgone, v centralno carinsko blagajno v Dubrovniku Vu-kosava Barbič z glavne carinarnice v Mariboru; v glavno carinarnico v Zagrebu Borivoj Kocman iz carinarnice 1. reda na Rakeku, v glavno carinarnico v Ljubljani Adolf Dobovišek iz carinarnice 1. reda na Rakeku. Iz finančne službe V glavno carinarnico v Mariboru Momir Ru-stič z ukinjene carinarnice I. reda v Zametu, Sve-tislav Protič z glavne carinarnice v Skoplju, Dra-gotin Belavič z ukinjene carinarnice I. reda v Zametu; Anton Hamer s carinarnice I. reda v Ohridu; Miljutin Popovič z glavne carinarnice na Sušaku; v centralno carinsko blagajno v Novem Sadu Pavle Stojkovič z glavne carinarnice v Mariboru; v glavno carinarnico v Sarajevu Esad Ribič z glavne carinarnice v Mariboru; v glavno carinarnico v Splitu Ivan Petrič s carinarnice I. reda Djakovica; v glavno carinarnico v Subotici Omer čilič z glavne carinarnice v Ljubljani, Mihael Nenadič z glavne carinarnice v Mariboru; v glavno carinarnico na Sušaku Hudo Verlič z glavne carinarnice v Mariboru; v carinarnico I. reda v Bosanskem Brodu Oskar Kolarič z glavne carinarnice v Mariboru; v carinarnico I. reda v Gornji Radgoni Franjo Dakovič z glavne carinarnice v Zagrebu; v carinarnico I. reda v Dravo-gradu-Meža Muser Alaj Begovič z glavne carinarnice v Mariboru, Pantelija Radošec s carinarnice I. reda v Bibinju; v carinarnico I. reda v Djev-djeliji Gjorgje Apostolovič iz carinarnice I. reda v Dravogradu-Meži; v carinarnico I. reda v Pre-kem Ilija Piščevič z glavne carinarnice v Mariboru; v carinarnico I. reda na Rakeku Ivan Me-danič z glavne carinarnice v Mariboru. Belgrad. 12. avg. m. Pri državnem rudniku v Velenju je napredoval v 4. pol. skup. 2. stopnje inž. Leopold Zorič, ravnatelj velenjskega rudnika v 5. pol. skup. Belgrad, 12. avg. m. S kraljevim ukazom je bil odlikovan z redom sv. Save 2. stopnje inž. Viktor Skaberne, načelnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani v pokoju. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno s krajevnim poslabšanjem. Zemunska vremenska napoved. Pretežno vedro v vsej kraljevini. Le r.a severu in severovzhodu bo delno oblačno. Možne so krajevne nevihte in naiivl Pogajanja v Strang nasvetuje Halifazu nove angleške popuste Sovjeti se vesele francoskih in angleških uniform London, 12. avg. TG, Zunanji minister lord iialifax Je sprejel VVilliatna Stranga, ki je zadnji mesec vodil pogajanja s sovjetsko vlado v Moskvi. Strang Halifaxu ni izročil nobenega napisanega poročila, ker je bila angleška vlada sproti obveščena o poteku pogajanj. Pač pa je ustmeno obrazložil nekatere težave, ki jih ni bilo mogoče premostiti. Posebno je opisal težave glede natančne določitve fiojma: kaj je posredni napad. Sovjetska Rusi;a namreč zahteva ? zavezniško pogodbo tudi obveznost, da Anglija pride Rusiji na pomoč tudi že v primeru »posrednega« napada. Strang je izrazil upanje, da bodo vojaška pogajanja, ki so se začela, premostila te težave. Ostal pa je mnenja, da ne bo drugega izhoda, kakor da angleška vlada pristane na nadaljnje odstopke v prid sovjetskim zahtevam, češ. da je sovjetska vlada trdovratna in rajši ne bo spre cla zveze, kakor pa, da bi ne dosegla, kar hoče. Londonski listi poročajo kot veliko zanimivost iz Moskve, da je sovjetska vlada izrazila željo, naj bi bili francoski in angleški vojaški odposlanci pri uradnem spre;emu oblečeni v svoje vojaške uniforme. Sovjetska vlada je celo hotela, naj bi ves čas svojega bivanja v Rusiji nosili uniforme, ker da bi to napravilo dober vtis na ljudstvo. Ni znano, če so francoski in angleški gostje to ponudbo tudi sprejeli. Pri službenem sprejemu pa so ugodili sovjetski želji in so njihove uniforme vzbudile med ljudstvom velikansko navdušenje, ko 60 jih sovjetski državl ani videli sploh j>rvič, ali pa vsaj prvič po boljševiški revoluciji pred 22 leti. Sovjetske oblasti so pokazale izbrano ljubez-njivost napram angleškim in francoskim častnikom. 2e v Ljeningradu, kjer jih je sprejel general Cibltov. eo jim stavili 25 najnoveših avto- • mobilov in 25 angleško in francosko govorečih I spremljevalcev na razpolago. Ogledali so si vsa nekdanja carska bivališča. V Moskvo so 6e odpeljali z ekspresom, ki se imenuje »Rdeča strela«. V Moskvi so sovjetske oblasti vse ukrenile, da angleškim in francoskim gostom čim najbolj postrežejo. Vorošilov: »Gre za važno stvar« Moskva. 12. avg. b. Čeprav je danes v Rusiji uradni praznik, so se ob 11 dopoldne vendarle pričela splošna ge.neralštabna pogajanja v poslopju Spiridonovka. Ob prihodu britanskih in francoskih častnikov je komisar za vojsko, maršal Vorošilov izjavil to-le: »Mi moramo tako: proiti na delo. Čeprav je sobota pri nas praznik, smo vendar sklenili takoj pričeti j>ogajanja, ker gre za važno stvar.c Sovjetska pogodba z Japonci Moskva, 12. avgusta. AA. DNB poroča: Nemški poročevalski urad: Po vesteh, ki prihajajo iz Moskve, je bil včeraj dosežen sporazum o nekem zelo važnem spornem vprašanju, ki je dolgo motilo sovjetsko-japonske odnošaje. Gre za petio-lejska polja na severnem Sahalinu. Kakor e znano, so delavci na teh {»oljih nedavno začeli stavkati. Včeraj je bil podpisan sporazum med delavskimi organizacijami sovjetskih delavcev na petrolejskih poljih inv zastopniki japonskih najemnikov koncesij. Obe stranki sta sklenili kolektivno (»godbo, ki bo veliala za 10 mesecev. Delavci so prvotno zahtevali povišanje plač za 40%, zdaj pa so pristali na 15% povišek. Sovjetska vlada je tudi dovolila, da se na Sahalinu naseli 3o0 japonskih delavcev in 30 japonskih uradnikov. Kralj Peter prvič na Triglavu Očak naših gora mu je nudil čudovite razglede in nepozabne vtise Tura se \e začeta v Vratih in se je končata pri slapu Savice Na vrhu Triglava (kralj stoji v srediV V Aljaževem domu v Vratih je bilo ▼ torek, dne 8. t. in., živahno vrvenje. Skrbna gospodinja Torkarjeva se je vrtela po kuhinji, v mali gostinski sobi so pripravljali in kitili mize s planinskim cvetjem, oskrbnik Torkar pa je kar pozabil na svojo znamenito harmoniko ter je odvazno hodil okrog hiše in delal red. Turisti, ki so posedali okrog doma, so ugibali, kaj se danes pripravlja, ker so došle vesti, da je Tomin-skova pot zaprta, češ da so vrvi potrgane in je gori neka komisija. Kmalu po enajsti uri se je prikazala na zeleni trati pred domom mala skupina. Predsednik SPD dr. Pretnar ji je hitel nasproti in spoštljivo pozdravil mladeniča, ki je bil med prvimi. V tem pa so s terase doma zaorili klici: »Živio kralj!« Vse je hitelo na piano. Radostno se smejoč in odzdravljajoč je stopal md špalirjein planincev mladi kralj Peter II. Potem, ko je prehodil Savinjske planine od Grintavca do Ojstrice, je prišel, da poseti očaka Triglava, ki ga je doslej zakadi slabega' vremena že ponovno odbiL . Odhod od Aljaževega doma V spremstvu adjutanta g. polkovnika Kere-koviča, telesnega vzgojitelja g. Janko Kovača, treh dijakov-tovarišev, predsednika SPD dr. Pretnarja in dveh gorskih vodnikov je Nj. Vel. kralj po kosilu ob 14 nastopil veselo razpoložen turo na Triglav. Ob zvokih Torkarjeve harmonike, ki je zaigral Triglavsko koračnico in Mlade vojake ter med živahnim vzklikanjem planincev je krenil kralj po skalnati Tominškovi poti v Triglavsko 6tenot Po plohi — sonce Na višini kakih en tisoč tri sto metrov je pozdravil kralja Triglav s ploho. Vedno bolj se je zavijal v temne grozeče oblake in vsak čas je bilo pričakovati, da bosta pričela spremljati ploho tudi blisk in grom. Družba pa se za vse to ni zmenila. Mladi kralj se je krepko spenjal po skalnatih strminah in stenah mogočnega Cmira. Do kože premočena je družba po treh urah zavila iz stene po zložni poti k studencu pod Begunjskim vrhom. Kralj je bil poplačan za svojo odločnost in vztrajnost. Nebo se je naenkrat zjasnilo in v višinah se je nad blesketajočimi se sne-žišči prikazala v sončnih žarkih plešasta glava očaka Triglava. Planincem znani in težko zaže-ljeni studenček, ki ga je tako lepo uredil še pokojni Knafeljc, je tudi kralja zvabil h kratkemu oddihu in okrepčilu. Čez noč v Staničevi koči Ni še bila ura šest popoldne, ko je kralja l njegovim spremstvom pozdravil pred Staniče v o kočo gospodar SPD ter mu izrekel dobrodošlico. Slovensko planinsko društvo je za ta dan stavilo to kočo izključno kralju na razpolago, da je mogel nemoteno uživati lepote planin ter se po naporni turi odfiočiti za nadaljno pot. Kakor se spodobi za prave planince je tudi mladi kralj prihodnje jutro vstal že zelo rano. Ker je ponoči deževalo, je bil zrak čist in na vsem obzorju so kralja pozdravile rajde gorskih velikanov, ob katerih vznožju so se vile zelene doline z belimi mesti in vasicami. Obetal 6e je najlepši dan. Komaj je odbila pet, je že kralj s svojim spremstvom pešačil preko snežišč in prodovja ter se vspel po grebenih Rži na Kredarico. Na Kredarici Številni planinci so ga ob prihodu živahno pozdravljali. Predsednik SPD dr. Pretnar ga je povedel v ponosni planinski dom, mu pokazal Aljažev kot ter mu pri tej priliki tudi na kratko povedal zgodovino pionirskega dela Slovenskega planinskega društva zlasti v časih, ko je moralo zaradi navala tujerodcev opravljati z gradnjo slovenskih planinskih koč, potov in usmerjevalnih naprav prevažno narodno obrambno delo. Opozoril ga je pri tej priliki zlasti na znamenitega skladatelja in planinskega pionirja triglavskega župnika Aljaža Naprej do vrha od zelenih livad, poraščenih z mecesni in obda-nih od previsnih sten Tičarice in Zelnarice, lesketala mirna gladina temnega Triglavskega jezera, za katerim so se onstran Bohinjske doline dvigali gorski grebeni in vrhovi Rodice in njenih sosedinj. Kljub temu, da je kralju bila tudi ta koča za to noč rezervirana, je vendarle odredil, ko je videl da prihajajo turisti, ki jih je proti večeru zatekla ploha, da se jim napravi prostor v koči. Prihodnje jutro si je kralj podrobnejše ogle- dal okolico ter zlasti z zanimanjem poslušal po jasnila glede tamošnjega prirodnega parka. Pozo ren je bil tudi na spominsko ploščo pokojnegi Knafeljca in z veselim zanimanjem si je ogleda celo zbirko živih gadov, ki jih je nalovil >zajersk: puščavnik« g. Beg. Na Komni Svojo turo je kralj zaključil z obiskom K o m n e. Pogledi na gore in v Bohinjsko dolino z jezerom so ga naravnost očarali. Celo uro se je po obedu v zatišju na terasi Doma sončil in vžival. Prekrasno urejen naš največji jugoslovanski planinski in smučarski dom je kralju izredno ugajal. Svež in razigran je v popoldanskih urah kralj s spremstvom sestopil h Savici, kjer ga je čakala in pozdravila velika truma planincev. Ob slovesu se mu je zahvalil v imenu planincev za njegovo visoko pozornosi slovenskim planinam predsednik SPD dr. Pretnar. Mladi kralj se je v svojem odgovoru toplo zahvalil Slovenskemu planinskemu društvu ter mu izrekel svoje priznanje, pri čemer je poudaril, da so napravile planine nanj nepozaben in najlepši vtis. Ko si je kraljevo spremstvo žigosalo razglednice in se vpisalo v knjigo, je kralj nastopil zadnji del pota do vrha Triglava. Vsa bojazen, da ne bi bil kos težkočam in nevarnostim izpostavljenega plezanja, je izginila že na Tominškovi poti. V strminah Malega Triglava in grebena Velikega Triglava pa je kralj pokazal, da ne zaostaja niti za najboljšimi planinci mlade garde. Vzpenjal se je 6 tako varnostjo in spretnostjo, kakor da bi mu bila hoja po gorah vsakdanji posel. Najbolj zgovorno pa kaže njegovo žilavost in izvežbanost to, da je potreboval od Staničeve koče do vrha Triglava kljub postanku na Triglavskem domu skoraj točno dve uru Vrh Triglava Diven razgled, ki se je odpiral na severu do Visokih Tur, na zapad do Tirolskih Dolomitov, na jug prav do morja in Snežnika, na vzhod pa ] preko Ljubljanskega polja in Savinjskih planin, je napravil na mladega kralja izreden vtis. Toplo sonce, ki je prijetno grelo, je spravilo vso družbo v ono prijetno razpoloženje in zadovolj-nost, ki je planincu višek užitka in najlepše plačilo za vse napore. Več kot poldrugo uro se je zadrževal mladi kralj na vrhu Triglava in prav nerad se je ločil od njega, ko je bilo treba nastopiti povratek na Aleksandrov dom. V Aleksandrovem domn Gospodar tega doma, društveni podpredsednik g. dr. V r t a č n i k je s svojo marljivo oskrbnico preskrbel kralju in njegovemu spremstvu za izborno okrepčilo in prijeten opoldanski oddih v tem ponosnem domu. Med počitkom si je kralj ogledal romantično okolico in se zlasti veselil pogleda na krasne Bohinjske planine in njih krono, zeleno Velo polje. Obiskal je tudi kočo graničarjev, kjer se je prepričal ne samo o odgovorni, težki in vestni službi teh čuvarjev naših meja, temveč tudi o odličnem redu in snažn06ti, ki vlada v njihovih bivališčih. Po. dolini sedmerih jezer Na popoldanski turi mimo Doliča in preko Hribaric je kralja z njegovim spremstvom osvežil pohleven dež, ki pa je v dolini Sedmih jezer prenehal. Mladega kralja je naravnost prevzela lepota in romantična Zajezerska dolina, posebno prijetno pa je bil presenečen, ko je prispel do koče Z a j e z e r i, pred katero se je, obkrožena Romunski kralj nazaj v Bukarešti Snočni razgovor s predsedn, Turčije Carigrad, 12. avg. AA. (Štefani). Pogovoru med romunskim kraljem Karol oni in turškim predsednikom Izmetom Inenijem, ki je trajal celo uro, sta prisostvovala tudi turški zunanji mi'-' 'er Saradzoglu in romunski poslanik v Ai,. „ri. O vsebini pogovora ni bilo nič objavljeno. V diplomatskih krogih ne verjamejo, da bi bil prihod romunskega vladarja samo vljudnosten obisk. Romunski kralj Karol se je nocoj odpeljal s svojo jahto proti Konstanci. Bukarešta, 12. avgusta. AA. (Havas.) Kralj Karol je prispel danes opoldne s svojo jahto v Konstanco. Takoj je odpotoval v Bukarešto, kjer bo zvečer seja vlade. Le ključavničar zna napraviti ključ kakor more perilo čisto oprah le dobro milo* TerpenNnovo milo Zlotorog da gosto belo peno, ki z lohkoto odstrani vsako umazanijo. Le mate truda - in perilo je snežno belo. prijetno podubtevo in- ostane dolgo hdna Predsednik vlade se je vrnil Obiskal je še socialne ustanove v Tržiču Trst, 12. avg. AA. Včeraj popoldne si je pred-sfcdnik vlade Dragiša Cvetkovič še nadalje ogledoval socialne ustanove v Trstu in okolici. Potrebna pojasnila je predsedniku vlade dajal pod-tajnik v korporacijskem ministrstvu Cinnetli. V družbi predsednika vlade je bilo številno spremstvo, v katerem so bili predstavniki oblasti ter strankarskih in sindikalnih organizacij. Prav tako so bili v družbi predsednika vlade generalni konzul v Trstu Kojič, jugoslovanski generalni konzul na Reki Saponjič ter dr. Gregorič in Jokič. Takoj po kosilu je kolona avtomobilov odpeljala v Mon-falcone, kjer se nahajajo znamenite ladjedelnice. Tam so si ogledali socialne in zdravstvene ustanove, ki so pod upravo in nadzorstvom organizacij dopolavoristov. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je spotoma ustavil pri športnih igriščih in kopališčih Dopolavora za delavce in nameščence državnih železnic, kjer ga je velika množica ljudi navdušeno pozdravljala. Iz Tržiča so odpotovali dalje do Redipulja, kjer se nahaja veliko vojaško pokopališče, v katerem je pokopanih nad 120.000 italijanskih vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Tam je predsednik vlade Cvektovič položil lovorjev venec na spomenik. Ko se je z molkom 2 minut oddolžil spominu padlih, se je predsednik vlade s spremstvom podal na veličastno pokopališče ter si ga ogledal. Iz Redipulja so odpotovali v vas Zagrad, kjer se nahaja vaška organizacija Dopolavora. Člani organizacije so pred jugoslovanskim ministrskim predsednikom in njegovim spremstvom nastopili s kratkim telovadnim nastopom. Iz te vasi se je vka družba vrnila v Trst, kjer je bila v restavraciji v starem mestu intimna večerja. Po večerji si je predsednik vlade ogledoval stanovanja Dopolavora ' in športne prostore, kjer je nastopilo več telovadcev in pevcev. S tem je bilo včerajšnje bivanje predsednika jugoslovanske vlade v Trstu zaključeno. Kakor dopoldne, tako so tudi popoldne velike množice s simpatijami in navdušenjem pozdravljale predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, kjer koli se je pojavil. Posebno so predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča toplo pozdravili številni delavci v ladjedelnici v Tržiču, ki so se bili zbrali v zelo velikem številu, čim so izvedeli za ta visoki obisk. Danes dopoldne je predsednik jugoslovanske vlade zapustil Trst in se z avtomobilom odpeljal proti meji. Predsednika vlade spremlja do meje državni podtajnik v korporacijskem ministrstvu Cianetti. Pisanje tržaških listov Trst, 12. avg. »Piceolo« posveča obisku jugo-s »vanskega ministrskega predsednika g. Cvetko- viča v Trstu celo stran. Pravi, da je bil glavni namen tega obiska ta, da se jugoslovanski ministrski predsednik seznani s socialno politiko italijanske vlade, zlasti pa da prouči delavsko kulturno organizacijo Dopolavoro ter njegove kolonije za delavsko mladino. Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je 11. t. m. kmalu po svojem prihodu v Trst izjavil novinarjem sledeče: »le sedaj sem videt zelo lepe stvari. Veliko valih ustanov je, katere mi lahko služijo za zgled, da se kaj podobnega ukrene tudi v moji domovini. Zlasti sem vesel, da sem videl v vsej njeni raznoličnosti in moči delavnost Dopolavora. Spo-minjajof se delovanja italijanskega Jijtka tn zbli-tanje med Italijo in Jugoslavijo, je g. Dragiša Cvetkovič pripomnil, da je ludi danes n aha skupna naloga, da Hi- mino la ji med obema■ državama poslali čim prisrčnejli. Minister Cvetkovič se je predvsem zanimal za delavske naprave Dopolavora v tržaških ladjedelnicah, ki so naravnost vzorne in nudijo delavstvu vse ugodnosti, tako kar se tiče hrane, kakor zdravstvenih pogojev in oddiha. Ogledovali so si lepo jahto *Beli orno*, ki je namenjena za kraljico Marijo. Nadalje se je zanimal za delavski šport, za delavske knjižnice in za odrsko ter glasbeno umetnost, ki jo je Dopolavora postavil v službo delavstva. Zlasti poudarjajo italijanski listi obisk našega ministrskega predsednika v kolonijah na Kolonji nad Trstom in v Sežani. Te kolonije je g. Cvetkovič nadvse občudoval, ker ima tu delavska mladina naravnost vzorne naprave ne zalo, da se zdravijo bolni, ampak da se ustvari nov mladi rod največjega fizičnega zdravja in usposobljenosti. Ministrski predsednik je obiskal tudi kopališče Dopolavora v Trstu in naprave tega društva v Tržiču. V Redipulji pri Tržiču je jugoslovanski ministrski predsednik izkazal čast padlim junakom italijanske vojske ter je položil na grobnico krasen venec. Ob tej priliki je g. Dragiša Cvetkovič obiskal tudi Sagrado, v Trstu pa predmestje Svetega Ivana. Nato se je podal na tržaški športni stadion Dopolavora, kjer je tudi poslušal italijanske narodne pesmi. Izvajali so tudi igro in telovadne vaje. G. Cvetkovič se je po me*tu prosto sprehajal in bil od občinstva na Trgu Edinosti naj-prisrčneje pozdravljen. London, 12. avg AA. (Štefani.) Churchill poj-dw v ponedeljek v Straeeboiirg, kjer bo tri dni pregledoval Maginotovo obrambno črto. Prišel bo na povabilo francoskega načelnika štaba generala Gamelina. »Vojni cilji Poljske« Nemški tisk odgovarja poljskemu Levo: Pri Aljaževem stolpu (krali sedi drugi odleve). — Desno: Triglav (kralj sedi v sredD Pogled i Trha Triglava na Mali Berlin, 12. avg. Nemško časopisje v velikih člankih na prvi strani odločno zavrača zahteve, ki jih postavljajo poljski časopisi, o katerih pravi, »da predstavljajo najmanj, kar hoče Poljska v bodoči vojni z Nemčijo doseči«. Nemški listi navajajo celoten članek v »Kurje-rn Ilustrowanem~ in odgovarjajo nanj točko za točko. Ta list je, sodeč prevodom v berlinskem časo- £isju, napisal sledeče: »Potrebno je, da se vendar en-rat osvobodimo od napačnega stališča, da je treba Nemčiji vsako njeno zahtevo ugoditi Kajti Nemčija je tista, ki se ji leta 1920 ni posrečil velik rop. Takrat so bili napadeni močnejši in so napadalcu polomili kosti, a so mu končno z versajskim mirom le dovolili, da se spet pozdravi« Isti list našteva potem — po navedbi nemških listov — bodoče cilje Poljske, ki jih hoče uresničiti v vojni z Nemčijo. Cilji pa da so sledeči: »Mir za najmanj 50 let, popolna varnost za poljsko državo, sprememba meja, ki jih je versajska mirovna pogodba potegnila v nasprotu z nacionalnimi pravicami Poljakov, in sicer tako, da bo Poljska dobila tista ozemlja, ki |li leta 1920 ni dobila, in da bo osvobodil« 2 milijona Poljakov, ki itve danes pod Nemčijo. Zavzetje Gdanska in njegova priključitev k Poljski pa da spada med prvobitne poljske vo(ne cilje. Prav tako se mora Vzhodna Prusija vrniti Poljski. Tako bodo zaključeni stari, ie ne poravnani računi.« Nemški listi se bavijo potem z izvajanji »C z a s a«, ki je zapisal, »da bo Poljska spremenila Gdansk v kup razvalin, ako bi se tamkaj kaj zgodilo, kar krti poljske pravice«. Nemški listi pripominjajo, da takino razpoloženje Poljakov ni več nekaj izrednega, marveč, da je lo splošna narodna pojava. Takino pisanje dokazuje — menijo berlinski listi — kako daleč je iel poljski narod v svojih strasteh, in da je treba poljske grožnje vzeti resno v račun, kajti pri njihovi niselnosti je mogoče, da bodo izvedli grožnje in štorih obupen korak, ki bo usoden. Berliraki listi porivajo Anglijo in Francijo, nai vendar pritisneta na svojo poljsko zaveznico, da se spametuje, kajti nemška potrpežljivost da ima «vo.e meie. Nemški listi dodajmo, naj Poljska ne pozabi, da so tudi nemški vo,aki pretakali kri z« obnovo polukc države, ki ie potem v zahvalo za to pobrala nemško ozemlje in si ga priključila, in opozarjajo poljski tisk, n« S" Predaleč, kajti — tako zaključujejo — »Nemčqa od leta 1939 ni ista, ko je bila leta 1919«, do nedelje Od nedelje Zunanji pregled V firelek!™ tednu se ;e v zunanji politiki postavilo v ospredje spet g dansko vprašanje. Sicer So ne v kakšni izredni ostrini, vendar pa že z vidnimi znaki vedno bliže prihajajoče diplomatično krize. Ker je gdansk o vprašanje postalo neke vrste osrednja bolečina evropskih odnošajov, kjer najbolj živo prihajajo do izraza nasprotja meiiioč pri prvem klicu iz Varšave. Govoril je nemški maršal Goring,. ki je poveličeval nepremagljivost nemškega letalstva ter Angliji očital, da se po nopotrebnem meša v zadeve, ki se nje ne tičejo. Govoril ije nemški general Brauchitsch, ki je jio-zval vojsko in delavstvo k složnemu, požrtvovalnemu delu za domovino, ako bi klicala. Slednjič jo govoril še vodja Gdanska Forster, ki je v imenu Nemčije in Hitlerja izpovedal, da ho Gdansk. naj pride, kar hoče, v kratkem v naročju Nemčije. Tako smo v preteklem tednu prisostvovali mrzličnemu delovanju diplomacije, in sicer pri obeh taborih. Oba tabora hočeta biti pripravljena. Hočeta vedeti, kdo ho z njima, kdo ne, na koga se moreta zanašati, na koga no. Hočeta tudi drug drugega oslabljatl s tem, da drug drugemu izpodjedata politične vplive pri državah, ki se šo niso odločile. Za to mrzlično delovanje diplomatov, ki je najbolj živahno v Londonu, Parizu, Varšavi, Moskvi, v Rimu in v Berlinu. Za to brnijo telefoni križem Evrope in za to prenašajo diploinatične note iz ene prestolice v drugo, za to si poslaniki podajajo vrata pri zunanjih ministrih. Kadar napoči kritična ura za Gdansk, mora biti vse iasno pri obeh taborih. V preteklem tednu smo — spet v svitu krize med obema taboroma — doživeli številne sestanke med državniki. Naš ministrski predsednik ie bil v Tr>tu v Italiji navdušeno sprejet. Madžarski zunanji minister Scaki. je bil pri nemškem zunanjem ministru Rihbentropu in je po odhodu izjavil, da ni res, da bi bili od njega zahtevali, naj se Madžarska zvežo z Nemčijo in Italijo v vojaški zvezi. Romunski kralj Kari se vozi po turških in grških vodah in je imel razgovor s turškim predsednikom Inenijem, ter bo morda celo imel sestanek z bolgarskim kraljem. Številni angleški in francoski generali so prišli v Moskvo, kjer so se začeli posvetovati za sklenitev vojaške trozveze med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo. V Moskvo je nenadno prihitel tudi estonski zunanji minister. Najpomembnejši sestanek pa je bil v preteklem tednu v Salzburgn, kjer sta se znašla italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister Ribbentrop. Eni pravijo, da za to, da izdelata v vseh podrobnostih načrt za skupni nastop Italije in Nemčije ter njunih vojsk v primeru, da izbruhne gdanska kriza, drugi pa menilo, da za to. da bi Italija blažilno vplivala na svojo zaveznike, češ, da loka ne preveč napenjati. Končno smo v preteklem tednu živeli v dobi največjih vojaških vaj. Saj so skoraj vse države imele velikanske orožne vaje, tako da smemo reči, da so bile podobne že bolj poskusnim mobilizacijam, kakor običajnim orožnim vajam. Velikanske so bile italijanske orožne vaje v dolini reke Pad. kjer so preizkusili moč vojske v obramhi alpskih prelazov proti Franciji. Ocromne so bile letalske vaje v Angliji, kjer je 1300 bombnikov branilo London pred »sovražnikom od vzhoda«. V Nemčiji so v teku obsežno vojaške vaje na vseh mejah in pišejo listi, da je pod orožjem skoraj 2 milijona ljudi. Tudi Poljska ima nad milijon vojakov pod orožjem. V Romuniji smo brali, da jih ima 900.000. Velike vojaške vaje so v Turčiji, kjer je milijon mož pod orožjem. V Franciji pripravljajo ogromne vaje v alpskih predelih (proti Italiji) in na vzhodni meji (proti Nemčiji). Tudi brodovja se neprestano vadijo in je bila v Angliji vojaška parada lji5 vojnih ladij, največja v zgodovini. Lahko rečemo, da so vse države, ki pripadajo enemu ali drugemu taboru, v polnem orožju. I.e pri državah, ki so izjavile svoje nevtralno stališče, ne opažamo nobenih vojaških premikanj. Vsa od navedenih dogodkov — ki smo jih razdelili v 4 poglavja — pa ima namen pomagati, da se oba tabora utrdita, pripravita, točno in jasno določita in spoznata drug drugega oboroženo moč in zavezništva. Šele potem, ako bodo izkušnje to svetovale, bo gdanska kriza stopila v novo razvojno dobo. Ako bo en tabor čutil, da je močnejši od drugega, bo kriza hujša ali milejša, ako bosta imela oba vtis, da sta si enako močna, potem bo trajalo »živčno ravnotežje« še nekaj časa. Pretekli teden smemo smatrati kot zaključek poletnega političnega zatišja in kot uvod v novo politično živahnost v jeseni. Domači pregled Za politiko in položaj naše države, kakšen je v resnici, je najbolj važna izjava, ki je izšla 10. avgusta v glavnem glasilu vladne stranke JRZ, belgrajski »Samoupravi« in sicer na uvodnem mestu. Ker nekateri inozemski, pa tudi neki domači listi naše stališče v svetovni politiki bodisi iz namena, bodisi zaradi slabe poučenosti prikazujejo napačno, je bilo treba, da se od mero-dajno strani |>ove beseda, ki bi pomirila državljane in pokazala politične smernice in prizadevanja našo vlade v tem resnem času v pravilni luči. »Samouprava« ju torej zapisala sledeče: »Država in njeni narodi se morejo nemoteno razvijati in napredovati samo v primeru, če so vseskozi zavarovani in ako njihovemu miru in njihovi neodvisnosti nc preti nobena nevarnost. Naša država se nahaja v srečnem položaju, da je danes popolnoma varna, da ji ne grozi nobena nevarnost, niti ta nevarnost ne, da bi bila zavle-čena v tiste težke mednarodne zapletljaje, ki označujejo naš današnji položaj v Evropi. Vzrok tega srečnega položaja je v prvi vrsti v tem, da jo tnala politika naših državnikov zagotoviti jugoslovanskim državljanom mir in prijateljstvo na vseli mejah in ustvariti vso pogoje, da ne naša država 110 zaplete v kakršnekoli pustolovščine. Ce bi pa kdo kaj takega poskušal, je naša vlada storila vse ukrepe, da moremo v tem j>ogledu biti več kot mirni. Po zaslugi politike, v kateri naša država uživa notranji mir in ugled v inozemstvu, nimamo razloga, da hi se hali za našo bodočnost in zato je dolžnost vsakega Jugoslovana, da ne verjame razburja jočim vestem. Jugoslovani naj verujejo 1« v svojo Imdočnost in svojo moč, tako da se liodo mogli nemoteno posvečati gospodarskemu in kulturnemu delu. Za delo v tem praveu — zaključuje glasilo vladajoče stranke — imamo mi vse pogoje, ki so se ustvarili kot posledica dobre politike, katera nam jamči za našo državno in nacionalno varnost.« Glede sporazuma prinaša »J n g o s I a • venska pošta«, ki izhaja v Sarajevu in podpira prizadevanja za spravo 6 Hrvati, sledečo informacijo: »Vesti, ki so včeraj krožile o sporazumu, da je namreč že podpisan, niso točne. Pač pa prizadevanja za sporazum teko dajje in je nastal samo majhen odmor v delu strokovnjakov iz tehničnih razlogov. Delo na sporazumu se bo nadaljevalo in bo nastopil v tem oziru kmalu odločilni trenutek.« Za to vest je vseskozi odgovoren list, ki jo je prinesel in jo prinašamo samo zato, da jo po časnikarski dolžnosti beležimo. Zo žirom na razne vesti pa, ki o tej zadevi krožijo in so včasih take, da nepoučene ljudi lahko močno razburijo, prinaša dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik« v svojem uvodniku od 12. t. 111. med drugim sledečo izjavo: »Hrvatskega naroda ne more ničesar spraviti s pravo pot.i in preprečiti njegovih prizadevanj v borbi za svol>o(lo in pravico. Mi nimamo v svojem besednjaku besed strah in črnogledstvo. Izpolnila se ho naša zaohljubljena misel, odstranile se bodo vse ovire za zmago naše pravde in hrvatski narod bo prištet med zadovoljne narode«. Zanimivo je, da je sedaj izšla k nji lica znanega srbskega vseučiljškega profesorja dr. Dragoljuba Arandjeloviča, ministra bivšega srbskega kraljestva, ki jo je bil napisal že pred leti, a je bila zaplenjena, pa ije sedanji pravosodni minister zaplembo dvignil. Arandjelovičevi nazori imajo svoj pomen, ker uživa pisec v srtiski javnosti največji ugled v državno-političnih vprašanjih. Arandjelovič izjavlja, da Jugoslavija ne more biti unitaristična država, ampak da mora nujno postati federativna, kar je bil njegov nazor od samega začetka države. Hrvati so poseben političen narod, ki je imel svojo lastno dTŽavo in ki je prostovoljno pretrgal svOje zveze z monarhijo ter vstopil v novo državo kot svoboden političen narod. Večina Srbov, Id so proti federalizmu, nima prav. Pač pa dr. Arandjelovič |>obija misel o zvezni jugoslovanski državi, ki bi bila sestavljena iz takozvanih zgodovinskih pokrajin, kakor so Bosna, Črna gora. Hrvatska, Srbija, Vojvodina in Slovenija. On jo za trialistično ureditev jugoslovanske federacije iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Razlaga tudi, kateri posli te zvezno države treh narodov naj bi bili skupni in kateri naj bi bili pridržani trem vladam, kar je pa vse znano in je iiilo io tisočkrat promleto. Edino, kar je v tem oziru v brošuri belgrajskega profesorja značilno in zanimivo je to, da on, ki se je od začetka izjavil proti zgodovinskemu načelu, pri vprašanju razmejitve med območjem srbske in hrvatske države, naenkrat to načelo proglaša kot merodajno, češ, da je Bosna in Herregovina brezdvomno srbska pokrajina, za katero je Srbija v svoji zgodovini vedno težila in za njo prelila potoke krvi, tako da bi Hrvati Bosno morali žrtvovati, čeprav bi ostalo v njej 400.000 Hrvatov. K Bosni šteje dr. Arandjelovič seveda tudi Dalmacijo južno od Neretve. — Da Hrvati takega stališča na noben način no sprejmejo, je izven vsakega dvoma in dr. Arandjelovič sam se tega boji. Zato pravi, da naj bi, če Hrvati Bosne Srbom nočejo priznati, ostalo vse pri starem, dokler ne bi izrekel ovoje besede čas. — To »tališče belgrajskega profesorja seveda ni dober izhod iz položaja, oziroma nobeden izhod, ker čakanja je bilo po mnenju vseh pač zadosti. Zagrebška pribičevičevska »Nova rijei« prinaša seznam vseh najožjih prijateljev bivšega ministrskega predsednika dr. Milana Sto-jadinoviča. Ti ljudje so bili z dr. Milanom Stojadi-novičem vred lastniki delnic »Vremena«. Navajamo samo tiste, ki so tudi pri nas bolj znani: Dragomir Stojadinovič, brat bivšega ministrskega predsednika, in sestra bivšega ministra Radmila Stojadinovič, druga sestra Nadežda Glišič, svak inž. Dušan Glišič, tast Emesto Gaci, hotelir na Krfu in njegova žena Klara Gaci, advokat dr. Momčilo Jankovič in njegova žena, trgovec Tiho-mir Panič, Dragan Protič in pariški novinar Jean Hussard, vsi kumi dr. Milana Stojadnnoviča. Nadalje nahajamo v tej izbrani družbi tajnika belgrajske borze Jovana Gačiča, ravnatelja Jadransko-po-dunavske banke Mihajla Stefanoviča, bivšega guvernerja Narodne banke dr. Milana Radosavljevi-ča, bivšega ministra Gjuro Jankoviča in njegovega kolego Dobrivoja Stožoviča, ki vsi spadajo k Sto-jadinovičevem bližnjemu ali daljnjemu sorodstvu, stvu. »Hrvatski dnevnik« pa sedaj natančno objavlja zgodbo »Vremena«, ki je ta: Miian Stojadinovič je postal lastnik delnic. »Vremena« po neki, naši javnosti doslej popolnoma neznani odredbi, da je vsak vladni predsednik lastnik delnic tega, vseskozi pasivnega podjetja. Stojadinovič pa je napravil to podjetje aktivno po raznih veščih denarnih operacijah. Tako n. pr. je Državni hipotekami banki, pri kateri je imelo »Vreme« največ dolga, odstopil staro zgradbo tega lista, Državna hipotekama banka pa je to zgradbo zopet dala v najem »Vremenu« za stanarino 20.000 din mesečno, a istočasno je »Vremenu« dala oglasov za 20.000 din vsak mesec... Modeme stroje pa so nabavili »Vremenu« s pomočjo nekega g. Harazmina, ki je posredovalec pri raznih državnih naročilih... Končno je Milan Stojadinovič stare delnice enostavno uničil ter izdal nove in jih razdelil med sebe in svoje sorodstvo, ki smo ga zgoraj navedli. To so bili glavni vzroki, ki so primorali ministrskega predsednika Dragišo Cvetkoviča. da je postavil »Vremenu« komisarja in da bo 6tVar naravno prišla tudi pred sodišče. ' " Glavna kolektura Drž. razr. loterije VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14, javlja, da so bili glasom telefoničnega sporočila izžrebani dne 12. avgusta sledeči dobitki: 200.000 din št. 70781; 80.000 din št. 76905; 60.000 din št. 15450, 18689, 72438; 50.000 din št. 75271; 40.000 din št. 50494, 75364 ; 30.000 din št. 13529, 43820, 63316; 24.000 din št. 24581, 71376, 75247 ; 20.000 din št. 12014, 23934, 52975, 64417, 98197; 16.000 dii št. 5403, 49048, 98088; 12.000 din št. 1225, 25011, 63507 , 73925. 10.000 din št. 15277, 17ft48, 18114, 25203, 33992, 34937, 37935, 46163, 47246, 52092, 66770, 78407, 88272, 88404, 90729, 95911. 8.000 din št. 5205, 5857, 18782, 23957, 28981, 32112, 35306, 54720, 55da na zahtevo takoj Razstavni odbor Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo — telefon 30-88. žirovni računi 857 25 (— 63.07), razni računi 803.2 (+ 34.2), skupno obveznosti po vidu 1.694.45 (— 17.4), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 232.5 (+ 3.6). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 9.069.7 (4-" 3,6), skupna podlaga s premijo 2.470.0 (+ 0.4), od tega samo v blagajnah s premijo 2.456.1 (+ 0.4) milij. din, skupno kritje 27.23 (v prejšnjem izkazu 27.24)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.08 (27.08)%. » Zavod za mineralogijo, raziskovanje in izkoriščanje mineralov univerze kralja Aleksandra. Za 2. september je razpisana prva pismena ponudbena licitacija za gradbena dela pri zavodu za mineralogijo, raziskovanje in izkoriščanje mineralov univerze kralja Aleksandra. Preračunska vsota za težaška, betonska, zidarska in železobe-tonska dela in konstrukcije znaša 3,360.433 63 din, za kleparska dela in strelovodno napravo pa 238.256 din. Gradnja preizkuševališča dri. mlekarskega zavoda v Kranju. Za 25. avgusta 1939 je razpisana 1. licitacija za gradnjo preizkuševališča drž. mlekarskega zavoda v Kranju. Preračunska vsota znaša 232.865.49 din, vpoštevale pa se bodo le ponudbe nižje kot 196.189.18 din, odn. s popustom večjim kot 15.75%. Novi člani banovinskega odbora za strokovne nadaljevalne šole. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen je imenoval namesto izpadlih predstavnikov Delavske zbornice v Ljubljani na predlog te zbornice za člane banovinskega odbora za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani: gg. Karla Kavko, stavbenika v Ljubljani, Franca Mi-helčiča, katehela v Ljubljani in Adolfa Jesiha, rudniškega_ strugarja v Trbovljah Licitacije. 17. avgusta l>o pri štabu za utrjevanje, drugi oddelek v Ljubljani licitacija za dobavo bencinskih sesalnih (pumpnih) agregatov. — Minister za telesno vzgojo gasilcem! Minister za telesno vzgojo Djuro ČejoviS Ko se z vami vred veselim na veliki praznik vseh gasilcev, mislim često na one neznane ml sodelavce, ki se teden za tednom, večer za večerom pripravljajo, ki agitirajo in organizirajo, da bi bil nastop v Ljubljani čim veličastnejši. Prepričan sem, da se zlasti vse gasilske čete dravske banovine vneto pripravljajo na kongres in da med nami ni društva, niti člana, ki ne bi po svojih močeh doprinesel k manifestaciji, ki bi naj dala vsemu gasilskemu pokretu Sirom naše lepe domovine novega poleta. Z velikim veseljem se pripravlja tudi ostalo jugoslovansko gasilstvo za slavnostne dni v Ljubljani. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije je ena najstarejših in najmočnejših organizacij, ki spadajo pod nadzorstvo poverjenega ini ministrstva. Vendar me ne zanima gasilska organizacija samo zaradi njene moči, temveč zlasti zaradi vzvišene naloge, ki obstoja v plemenitem in požrtvovalnem delu za ohranitev življenja in imetja bližnjega. Kdor le malo čuti, koliko revščine in gorja so preprečili naši vitezi-gasilci, ko so stokrat in tisočkrat reševali može, žene in otroke, ko so reševali vasi, hiše in gospodarska poslopja, Ik> spoštoval to organizacijo in bo postal njen prijatelj. Delo gasilcev je delo za dobrobit naroda in na tako delo gledata z veseljem kralj in domovina. Srčno želim, da bi se ravno letos, ob priliki kongresa vsi oni, ki še stoje ob strani in zlasti v onih krajih, kjer se niso ustanovile gasilske čete, vzdramili in da hi poklonili gasilskemu pokretu vso ljubezen in agilnost. Ko Vas je Vaš zvesti starešina in moj dragi prijatelj in sodelavec g. minister Franc Snoj na občnem zboru Gasilske zajednice dravske banovine navduševal za delo za kongres. Vam je govoril: »Mnogo bo še truda in dela, mnogo bo žrtev, toda kongres je naša častna naloga.« K temu bi želel danes dodati le tole: »Ostanite agilni in vztrajajte v požrtvovalnosti za skupne dobrine! Mogočna udeležba na kongresu v Ljubljani in vzoren nastop Vaših čet naj navduši vse Vas in vse goste za delo v bodoče in naj bo, kakor seme naše velike gasilske bodočnosti!« Ob 20 letnici osvoboditve Prekmurja Lep razvoj Murske Sobote v Jugoslaviji Murska Sobota, 12. avg. Prekmurci in vsa Slovenija se te dni radostno spominjajo dneva pred 20 leti, ko je jugoslovanska vojska ob velikem navdušenju slovenskega ljudstva zasedla Prekmurje in ga združila s Slovenijo in Jugoslavijo. Pa sklepu mirovne konference v Parizu z dne 1. avgusta je bila pooblaščena jugoslovanska vojska, da zasede Prekmurje. Dne 12. avgusta je bil ta odlok izvršen. Jugoslovanske čete so nastopale od Radgone, Ljutomera in Murskega Središča ter zasedle ozemlje, ki je bilo nad 1000 let ločeno od našega narodnega debla. Prekmurje je v letu od razpada monarhije do priključitve k Jugoslaviji strašno trpela pod madžarsko boljševiško strahovlado, ki je brezobzirno plenila živež in preganjala domačo narodno duhovščino. Ljudstvo je zato sprejelo našo vojsko kot osvoboditeljico izpod boljševiškega jarma. Ko se danes spominjamo dogodka pred 20 leti, i veseljem ugotavljamo napredek in gospodarski ter kulturni razvoi Prekmurja pod Jugoslavijo. Posebno 6e to vidi pri pre6tolici Prekmurja — Murski Soboti, ki med vsemi podeželskimi slovenskimi mesti gotovo najbolj napreduje. Marsikdo, ki že par let ni bil v prestolici Prekmurja, bo prav težko prepoznal nekatere dele mesta, tako sta jih spremenila gradbena delavnost in stremljenje po polepšanju. Seveda pa se mora Murska Sobc.ta za ves svoj napredek zahvaliti Jugoslaviji. v kateri je postala gospodarsko in kulturno središče gostonaseljenega Prekmurja, ki šteje danes 92 tisoč prebivalcev. Pred vojno pod tujim goi 1 pogreb že drugi dan, v soboto, dne 5. avgusta. Zato je hil sprevod prav skromen, preskromen za odličnega delavca Gospodovega — Pogreba se je udeležilo 17 duhovnikov, edinole gospodje iz Ptuja in udeleženci jubileja, le trije so bili iz okoiice, ki so bili telefonično obveščeni o smrti. Polnoštevilno so se pogreba udeležile Osmiljenke iz ptujske bolnišnice in hiralnice, ki so pač največ izgubile s smrtjo g. Belšaka; izgubile so svojega duhovnega očeta, ki je ob vsakem vremenu, pozimi in poleti, ob zgodnji uri prihitel iz Vičave v njihovo kapelico in je tam za sestre in bolnike opravljal sv. mašo. Drugih ljudi ni bilo veliko, več je bilo žensk ko moških. Pogreb je vodil g. prošt Greif, ki je imel ob odprtem grobu široko zasnovan poslovilni govor, v katerem je slavil vsestransko duhovniško delavnost rajnega gospoda. Bil je po imenu upokojenec, toda njegovo delovno polje je bilo veliko; povsod je rad pomagal, največ na Ptujski gori, povsod bo zalo ostal v najlepšem spominu V imenu Kmečke posojilnice in hranilnice v Ptuju, čije odličen odbornik je bil rajnki od leta 1920, se je poslovil od njega njegov dolgoletni soodbornik g. župnik Pšiinder, ki je slavil nesebičnost, delavnost in požrtvovalnost rajnega gospoda. Odborništvo je bilo takrat, ko je stopil g. Belšak v odbor, le častna služba, brez plačila, brez nagrade, samo delo za blagor slovenskega ljudstva. Zato bo ime gosp. Belšaka r zlatimi črkami zapisano v zgodovini ptujske Kmečke poso-. jilnice in vsega ptujskega okraja. Tiho so se potem razšli pogrebci; žalostinke ni nihče zapel, ker ni bilo pri pogrebu nobenega pevskega zbora; skromno in iiho, kakor je rajni gospod živel, je legel tudi v grob. Zato upamo, da ga bo Bog v večnosti povišal in mu tam dal zasluženo bogato plačilo. Naj v miru počiva! Svoje malo posestvo v Vičavi je rajni gospod zapustil cerkvi Matere božje na Ptujski gori, v kateri je prej toliko let pomagal ob romarskih shodih. K praznovanju 700 letnica minoritskega samostana v Ptuju Minoritski samostan v Ptuju čuti prijetno dolžnost, da se zahvali vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je proslava 700 letnice prihoda oo. minoritov v Ptuj tako lepo uspela. Svojo najtoplejšo zahvalo izrekamo gg. ministroma dr. Kreku in Snoju, prevzvišenim gg. škofom dr. I. J. Tomažiču. dr. Gregoriju Rozmanu, dr. Mileti in msgr. Čengu, zastopniku g. bana okr. načelniku dr. Vidicu, g. proštu I. Greifu, poveljniku mesta g. majorju Markoviču, minoritskemu provincialu p. dr. B. Uriču, frančiškanskima pro-vincialoma g. M. Trohi in p. dr. Gracijanu Hericu, g. grofu Herbersteinu, nar. poslancem M. Kranjcu, Žebotu in Bajlecu, gg. kanonikoma Umeku in dr. Mirtu in vsej preč. duhovščini, g. mestnemu županu dr Al. Remcu in vsem ostalim odličnim gostom, ki so s svojo udeležbo počastili naš izredni jubilej. Posebej se zahvaljujemo prevzv. g. knezoškofu dr. I. J. Tomažiču za njegove tople besede in sv. mašo, prevzv. g. škofu dr. Mileti za blagoslov nove zastave Marijinega vrtca v Domovi in sv. mašo, prevzv. g. škofu dr Rožmanu za krasen govor in sv. mašo na Ptujski gori, g podpredsedniku narodne skupščine Alojziju Mihelčiču in uredniku Francetu Terseglavu za njuna krasna govora, g. p. Odilu Hajnšku, g. Gromu, režiserju slavnostne igre »Kuga«, pevskim zborom, posebno gosp. inšpektorju Marku Bajuku, ki je dirigiral, in vsem ostalim gg. organistom. Posebno zahvalo smo dolžni izreči vsem obla-stvom in uradom ter njihovemu osebju, vojaški oblasti, mestni občini, železniški postaji, poštnemu uradu Ptuj, ravnateljstvu drž. realne gimnazije, upraviteljstvu meščanske šole, upraviteljstvom ljudskih šol v Ptuju in okolici in vsem ostalim. Prav tako se najtopleje zahvaljujemo vsem društvom in korporacijam v Ptuju in okolici, ki so pri naši proslavi sodelovali ter rade volje dali na razpolago društveni inventar ali kako drugače šli na roko, mnogoštevilnim trgovrem. obrtnikom in stavbenikom, ki so za našo proslavo toliko žrtvovali, in pa vsem, ki so nas denarno ali drugače podprli. Nadalje izrekamo najtoplejšo zahvalo dam-skemu odboru, roditeljskemu zboru, vsem saina-rijanom, posebno gg. zdravnikom, prodajalcem vstopnic in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri tej slovesnosti. Slednjič se zahvaljujemo vsem drž. uradom in hišnim posestnikom, ki so izobesili zastave, okrasili svoja okna in s tem povzdignili slavnostno razpoloženje našega mest«. Končno izrekamo toplo zahvalo vsem članom pripravljalnega odbora za vse njihovo delo in požrtvovalnost. Vsem tem in vsem ostalim, ki so s Čimerkoli pripomogli k velikemu uspehu naše proslave: Bog plačaj! Predftojnižtvo minoritskega samostana T ptujo. 2}xo£ne novice Koledar Nedelja, 13. avg.r Janez Berhmans. Kasijan, mučenec. Ponedeljek, 14. avg.: Evzebij, spoznavalec. Anatazija, vdova. Torek. 15. avg.: Vnebovzetje Marije Device. Mlaj ob 4.53. Herschel napoveduje deževno vreme. Novi grobovi t Ana Turk Umrla je v Ljubljani 10. avgusta gospa Ana Turk, vdova pokojnega veleuglednega trgovca in posestnika v Idriji Ivana Turka. Prišla je iz Idrije pred kratkim časom v Ljubljano, da se pri svoji hčerki g. Gabrijeli Mlakar, v toplejšem zraku bolj ojači in pripravi za zimo v mrzli Idriji. Na njen god 6V. Ano so se okoli nje — nevede kot za slovo — še zbrali rjeni otroci in vnuki. Nekaj dni potem je slabela in v sredo ob 3 zjutraj je odšla po plačilo. Rajna gospa je bila verna krščanska žena, ki je kot umna gospodinja pripomogla v zvezi s svojim podjetnim možem, da je prišla družina do lepega blagostanja. Svoje otroke je lepo vzgojila, od katerih še žive g. Janko, trgovec v Idriji, g. Ladi. bančni prokurist, ga. Ivanka, vdova po notarju Mastnaku in ga. Gabrijela, vdova po profesorju Mlakarju. Umrla pa je njena hči Karla, soproga notarja g. Jereba, in Franc, bančni uradnik. Blaga gospa naj se v Bogu spočije! Osebne novice — V Zagrebu je opravila danes teden I. izpit na jadralnem letalu gdč. Zofka Cimperman iz Ljubljane. Čestitamo! ZUNDAPP afuzEK KVALITETNI LJUBLJANA MOT V>ak model dobite takoj! Gasilskim četam in prodajalcem srečk gasilske loterije Srečke, ki do 15. avgusta L 1. do 7 ure zvečer ne bodo vrnjene loterijskemu odseku v kongresni pisarni Gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29-1L se bodo smatrale za prodane in morajo biti plačane. Pošiljatve po pošti vrnjenih neprodanih srečk morajo nositi poštni žig 15. avgusta 1939. — Sicer pa veljaj za vse prodajalce srečk pravilo: prodati prav vse srečke! Polovična voznina za negasilce dovoljena Železniška uprava je naknadno sporočila, da je za negasilce dovoljena polovična voznina za vse železniške proge v Jugoslaviji. — Za gasilce pa velja slej kot prej četrtinska voznina. Negasilci naj zahtevajo na odhodni postaji s svojo kongresno knjižico obrazec K-13, ki stane 2 din in kupijo celo vozovnico do Ljubljane. V Ljubljani vozovnice ne oddajo, marveč jo shranijo za brezplačen povratek, kongresno knjižico in obrazec K-13 pa dajo žigosati pred odhodom iz Ljubljane. Polovična (za negasilce) in četrtinska (za gasilce) voznina velja za vse vlake in smeri (iz-vzemši ekspresnih vlakov). Priznano najboljše steklenice za vkuhavanje sadja in sočivjal Edina zaloga i KLEIN JULIJ, Ljubljana Wolfova ulica 4 — Svetogorsko romanje. Pred nekaj dnevi smo vsem romarjem, ki so sprejeti na prvo romanje, poslali okrožnico. Mnoge je pošta vrnila, ker naslovi niso bili povsem pravilni. Prosimo vse tiste, ki okrožnice niso prejeli, da nam takoj sporoče in javijo svoj natančen naslov. Romarske izkaznice bomo začeli te dni razpošiljati. Pripominjamo, da polovična voznina ni vezana na izkaznico, marveč se dobi brez nje. Le obrazec K—13 mora vsak zahtevati na odhodni postaji Stane 2 din. Za drugo romanje sprejemamo prijave šc do torka, 15 t. m. — Prosvetna zveza v Ljubljani priredi v dneh 26. avgusta do 2. septembra t. 1. izlet v Švico, kjer si bodo udelcžcnci ogledali industrijsko in poljedelsko razstavo v Curihu, razstavo španskih umetnin in palačo Društva narodov v Ženevi ter razstavo Leonarda da Vincija v Milanu. Z ozirom na omejeno število prijavljenih izletnikov priporočamo, da se vsi, ki se za navedeni izlet zanimajo, prijavijo še tekom prihodnjega tedna. Zadnji dan sprejemanja prijav je 24. avgusta t. I. Potuje se z lastnim potnim listom. Preskrbeli smo za brezplačne vize. Cena vožnje in vse oskrbe za časa izleta skupno z vsemi vstopninami 2200 d:narjev. Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7/1. Zdravilno delovanje Rogašfte mineralne vode: Prt zaprtju delil le izvrstno, ngolno brez draženja vnda I> 'natovpga vrelcu, To vodo je Ireba niti hladno, n»l-preie zjutrai na teSče potem pa kake pol ure pred vsako jedjo po JX)— »m g. V teh »lučajih je treha vodo hitro izpiti! — Župana Permeta jama pri Ponovi vasi je čar podzemlja. V njej se blešči na tisoče krasnih kapnikov. Je dobro urejena in električno razsvetljena, tako da jc vsakemu dostopna. Zadnji čas so si jo ogledali razni visoki gostje m tudi g. ban dr. Natlačen. Jama alovi že no vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvu. — Tabor v Podbrezjah. Prireditev bo poldnevna in ima sledeč spored: Zjutraj ob 6 sv. maša za umrle člane, ob 13 zbiranje članov in gostov v Srednji vasi, nato sprevod k farni cerkvi, kjer bodo slovesne Iitanije, potem pa na telovadišče pod Taborom kjer bo najprej zborovanje, potem telovadba in končno prosta zabava. Ob tej priliki bo izšel tudi »Podbre-ški glas«, ki od časa do časa tu izhaja, v slovesnejši izdaji. Okoliška, bližnja in daljnja društva prosimo, da se nam čim preje priiavijo, kolikor tega še niso storili — Vpisovanje v dri. priznano trgovsko uči-liiče *Christofov učni zavod« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska crsta 15, Be vrši od 20. avgusta dalje. Vso informacije daje ravnateljstvo pismeno ali osebno. Na razpolago brezplačna šolska izvestja. — Prosvetno društvo v Horjulu priredi v nedeljo 13. t. m. veliko javno tombolo z bogatimi dobitki. Tombola se prične ob 15 in sicer ob vsakem vremenu. Ker je čisti dobiček tombole namenjen za opremo v novem prosvetnem domu, zato vabimo vse prijatelje katoliške prosvete, da nas ta dan obiščejo, — Planinski tabor na Plešivcu: Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, dne 3. septembra na Plešivcu (Uršlji gori) planinski tabor. Kakor vsako leto, se bodo pri tej priložnosti zbrali planinci iz vse Slovenije, da sKupno manifestirajo za ideje planinstva. Obenem bo ta zbor tudi mogočna nacionalna manifestacija, zato je dolžnost planinccv, da se v naj-obilnejšem številu udeleže te prireditve. Na predvečer, to je v soboto, dne 2. septembra, bodo zagoreli kresovi na Plešivcu, Kremžarjcvcm vrhu in na Veliki Kopi. V nedeljo, dne 3. septembra, bo ob 9 služba božja v kapeli na Plešivcu. nato bo zborovanje planincev pred planinskim domom, popoldne planinska zabava. Ljubljanski planinci sc odpeljejo iz Ljubljane dne 2. septembra popoldne s posebnim avtobusom. Voznina do izhodišča na Plešivc in nazaj v Ljubljano znaša za člane SPV 70 din, za nečlane 85 din. Osrednje društvo SPD pozivlje vse člane in druge planince, da sc prijavijo v pisarni SPD za to vožnjo ter se udeleže edinega letošnjega maniicstacijskega izleta SPD planinskega tabora na Plešivcu. KRUPP O.ZUŽEK KVALITETNI LJUBLJANA TOVORNI AVTO TAVČARJEVA 11 — Maribor — mesto učiteljskih počitniških te-čajev. Maribor je znano pedagoško žarišče za naše učiteljstvo. Letos v počitnicah prireja kar tri razne tečaje za izpopolnitev svoje strokovne izobrazbe: V »Vesni« se vrši 14 dnevni tečaj za učiteljice kmetij-sko-nadaljevalnih šol, v Vinarski šoli enak tečaj za učitelje. Obeh tečajev se udeležuje pod vodstvom banovinskega svetnika g. Krošla okrog 100 slušateljev. V torek in sredo sta se vršila vzporedno 2 upravitelj-ska tečaja, ki ju je vodil banov. šol. nadzornik gospod Milko Jeglič. Obeh tečajev se je udeležilo nad 100 učiteljev. Dne 21. I m. prične 6 dnevni pedagoški tečaj »Pedagoške centrale«, ki bo obravnaval ,v„ 13 predavanjih najaktualnejše pedagoške probleme današnjega časa. Na njem predavajo prof. Šilih, dr. Žjječ, Glinškova, dr. Šmid, Čopič, Žerjav, Vrane, Konper i. dr. Že sedaj se je prijavilo nad 50 slušateljev. Tako bo Maribor spet pokazal, da tudi v počitniškem času skrbi za napredek slovenskega učiteljstva. — Konjske dirke na Krškem polju so preteklo nedeljo prav lepo uspele. K dirkam je prišlo nad 3000 glcdalcev od blizu in daleč, g. bana dr. Marka Natlačena pa je zastopal načelnik inž. Podgomik. Dirkalno in jahalno društvo v Krškem je lepo okrasilo dirkališče. K dirkam je bilo priglašenih izredno veliko število konj in tudi iz Zagreba so bili prepeljani najboljši dirkalni konji, ki so pri dirkah tudi ocJ-nesli vse večje nagrade. Občinstvo je zelo obžalovalo, da niso nastopili tudi dirkalni konji naših častnikov. Prav tako bi bila v nekaterih podrobnostih lahko organizacija boljša. Posebno navdušenje pa je vzbudila kmetska jahalna dirka, ki je dokazala, da ima krška okolica izredno dobre konje, ki tudi v tekmi z drugimi naravnost samo za dirke vzdrževanimi konji skoraj nič ne zaostajajo. To je tem bolj pomembno, ker naše kmečko prebivalstvo s svojimi konji opravlja vsa dela na polju. Tako so dirke potekle v splošno zadovoljstvo in upajmo, da bodo marsikaj doprinesle za povzdigo konjereje v krškem okraju. — Ukinitev izletniških in kopalnega vlada dne 15. avgusta t L V torek, dne 15. avgusta t. 1. izostanejo na gorenjski progi sledeči vlaki: na progi Škoija I-oka-Ljubljana kopalni vlak št. 925 b, ki odhaja iz Škofje Loke ob 18.15 in prihaja v Ljubljano ob 18.50, ter na progi Ljubljana-Jesenice-Ljubljana izletniški vlak št. 928 a, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.05 in prihaja na Jesenice ob 7.13 in izletniški rlak št. 929 a, ki odhaja iz Jesenic ob 19.26 in prihaja v Ljubljano ob 21.16. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Potrebna je marsikatera knjiga, toda za praktično izvajanje delavsko-nameščenskega zavarovanja je nepogrešljiva knjiga zbirk zakonov, novel, naredb in pravilnikov, ki urejajo gradivo te vrste zavarovanja. Tako zbirko smo že davno pogrešali. Zakona o zavarovanju delavcev iz 1. 1922. že ni nikjer dobiti. Brez priročne zbirke takih predpisov je tudi nadzorstvo nad tekočim poslovanjem zavarovalne ustanove nemogoče, kar večkrat pomeni nepopravljivo škodo za zavarovane osebe. Naša soclaln»politična zaščita delovnega človeka je bila večkrat nezadostna. Zbirka zakonov, novel, uredb, naredb in pravilnikov s praktičnimi tabelami in preglednim stvarnim kazalom o delavsko-nameščenskem zavarovanju izide v jeseni na približno 350 straneh velike osminke. Zbirko je uredil ravnatelj OUZD dr. J. Bohinjec. Interesente na to zbirko opozarjamo, da si knjigo v prednaročilu zagotove, ker bo knjiga izšla v omejenem številu izvodov. V zbirki je v pregledni obliki zbrano vse, kar je za zavarovance, delodajalce, urade in oblasti, strokovne organizacije, odvetnike, bolnišnice, zdravnik« itd. važno. — Da boste stalno zdravi. )e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in elično. Radenska vam ohrani zdravje Ln mladostno sveiosL — Šolsko naznanilo. Ravnateljstvo trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2, naznanja, da je ministrstvo za trgovino in industrijo podelilo njegovemu enoletnemu trgovskemu tečaju pravico javnosti. Tako ;majo učenci tega tečaja pravico do rodbinskih doklad in diiaških voznih ugodnosti na železnici, kakor jih imajo učenci državnih trgovskih šol. Izpričevalo o zaključenem izpitu služi kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in dveh let pomočniške prakse. — Via pojasnila in prespekte daje vodstvo zavoda — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 12. t. m. je objavljena »Uredba o spremembi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah«, dalje »Pravilnik o za-s« bniti loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo-, -»Podaljšava roka iz čl. 30 pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje*, Spremembe in dopolnitve pravilnika o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za onemoglost in staroste, »Popravek v pravilniku o uporabi uredbe z zakonsko močjo o ukrepih za sanacijo in za povzdigo zadružnih zvezt in »Odredba o postavitvi novih članov banovinskega odbora za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani«. PARIŠ Priljubljen puder Parižanke I — Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi na splošno željo bojevnikov, ki so med svetovno vojno služili v Tirolah, izlet na tirolska bojišča, v Dolomite in Benetke. Izlet bo od 27.—31. avgusta 1039. Iz Ljubljane je odhod 27. avg. čez Kranjsko goro, Cortina d'Ampezzo, okrog Monte Cristala do Lago di Misurina, dalje mimo tirolskih bojišč v Bočen, Trident, Monte Rover—Gherrtele—Asi-ago, Rovereto—Riva, ob Gardskem jezeru v Salo-Verono, Padovo, v Benetke, Červinjan—Gradež, Tržič, Sredipolje, Trst, Postojna, Ljubljana. Izleta se lahko udeleži vsakdo, najsi bo moški ali ženska. Povabite na izlet svoje sorodnike, prijatelje in znance. Pot je dolga preko 1500 km. Prijave sprejemamo samo do 18. avgusta 1939. Za izlet je Zveza bojevnikov izdala poseben razpored, ki ga vsakdo lahko dobi v pisarni Zveze bojevnikov, Ljubljana, hotel Metropol-Miklič. Tam dobite tudi natančna navodila. — Pri sončenju nporabljajte Tsebamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5. — Ani. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje dnevno od 10—12, tudi ob nedeljah in praznikih, v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek 9. septembra. — Pedikura jo modernemu človeku neobhodno potrebna — toda, da je uspešna, morate rabiti tudi SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. ZUNDAPP SzuTek KVALITETN LJUBLJANA TAVČARJEVA 11 i^^Hcni Vsak model dobite takojt — Maturanti mariborske klasične gimnazije 1918,19 so se zbrali pretekle dni, da proslavljajo 20-letnico svojih burnih doživljajev ob prevratnih dneh. Kajti takrat je bilo mnogo odvisno tudi od dijaštva, ki je moralo — če je bilo treba — sodelovati tudi s puško v roki. Večina pa je itak prišla iz bojnih poljan ter prinašala glasove o bodočem osvobojenju. Zbrali so sc: Antolovič Ivan, žel. uradnik, Zagreb; Bezjak Jožef, župnik, Zreče; Gajšek Kari, narodni poslanec, Marenberg; Kovačič Peter, prof. verouka, Celje; Kramberger Franjo, mestni uradnik, Maribor; inž. Kšcla Joško, inž. mestnega podjetja, Maribor; Makoter Franc, žel. uradnik. Ptuj; dr. Merčun Ludvik, primarij, Ljubljana; Pliberšek Janko, notar, Cerknica; dr. Rosina Igor, odvetnik, Maribor; Stane Ludvik, brnov. uradnik, Ljubljana; Tikvič Alojzij, žel. uradnik, Maribor; dr. Turin Ivan, zdravnik, Maribor, Vrane Emst, učitelj, Studenci pri Mariboru; dr. Verstovšek Zdenko, referent državnega sveta, Belgrad; Zidanšek Jakob, župnik, Podsreda; dr. Zoreč Franjo, vet. kapetan, Belgrad; dr. Zgeč Franjo, profesor, Celje. Nekateri so opravičili svojo odsotnost. Pomembno obletnico so praznovali pri Mariborski koči na Pohorju in v Pekrah v vinogradu dr. Rcwine. — Hitro, dobro in poceni Vam izdela Vaš fotofilm kr. dvorni dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5. Istotam dobite brezplačno knjigo »Ob 100-letnici fotografije«. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joseft grenčice. — Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova 8. Prospekti brezplačno. V 10 minutah Izborno kosilo iz Slamičevih konzerv — Ponovni in pravočasni klic železniških upokojencev. Ko se v Belgradu pripravlja v vseh ministrstvih proračun za proračunsko leto 1940/41, pričakujejo in upajo železniški staroupokojenci vseh vrst, da se bodo njihove pokojnine uredile času in življenjskim potrebščinam primerno. Veliko se je o tej zadevi že razpravljalo, pismeno in osebno. Zato sedaj ponovno in o pravem času tudi tem potom opozarjamo in prosimo vse merodajne faktorje, da se zopet ne bo pozabilo na one upokojence, ki so opravljali težko in zelo odgovorno službo, ter ves čas svojega službovanja plačevali v pokojninske fonde, sedaj pa žive najbednejše. Upokojeni služitelji s polno službeno dobo pričakujejo, da se jim popravi krivica, katera jim je bila prizadejana z novo uredbo za dra-ginjske dokladc (1. oktobra 1935), ker že od tega časa prijemajo za mesečno 180 din manišo draginjsko doklado kakor upokojeni služitelji s polno službeno dobo neželezničarji. Miloščinarji z družbeno provizijo pričakujejo, da se bodo njihove draginjske do-klade od 2 din dnevno zvišale na ono višino, da se bodo mogli vsaj skromno preživeti. Železniški invalidi pričakujejo, da se jim popravi krivica, katera se jim je prizadejala pri prevedbi kronskih rent, da se bo prevedba računala od 1. avgusta 1927. leta, ko so bile prevedene vse kronske pokojnine. Novo upokojeni pričakujejo, da sc jim vrne, kar se jim je Ljubljana, 13. avgusta Radio Ljubljana Nedelja, 13. avgusta: 8 Kvartet mandolin — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz iranč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Gvi-do Rant) — 10 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Nefat — 11 Otvoritev gasilske razstave — 11.30 Godbe na pihala (plošče) — 12.10 Milan Stante igra na harmoniko — 13 Napovedi — 13.20 Koncert Radijskega orkestra — 17 Kmetijska ura: O kmečkem socialnem zavarovanju — 17.30 Popoldanski koncert Radijskega orkestra — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Predavanje Inšpekcije državne obrambe — 20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat — 21.30 Pesmi iz Koroške (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Šramel »Štirje fantje«. Drugi programi Nedelja, 13. avgusta: Belgrad: 20 Belgrajski večer — 21.20 Ork. koncert. — Zagreb: 20 Zbor — 20.45 Ruska glasba — Praga: 20.30 Orkester in solati — Bratislava: 20 Izseljenska oddaja — 21.15 KlaviT — Solija: 20 Vokalni koncert — 20.50 Operna glasba — Varšava: 19 Igra iz svetovne vojne — 21.15 Plesna glasba — Budimpešta: 19.25 Igra — 21.10 Solnograd — 23 Ciganski orkester — Trst-Milan: 21 Simfonični koralni koncert — Rim-Bari; 21 »Romeo in Julija« — Konigsberg: 19 Mozartova opera »Figarova svatba« — Lipsko: 20.15 Operetni večer — Koln-Frankiurt: 20.15 Ork. koncert — Stuttgart: 20.45 Leoncavallova opera »Pagliacci« — Monakovo: 19.30 Wagnerjeva opera »Leteči Ho-landcc — Beromiinster-Strasbourg: 21.05 Zbor strasbourške stolnice. Prireditve in zabave Ribarsko društvo v Ljubljani javlja svojim članom, da priredi 20. t., m. izlet v Preserje, kamor je povabil na 6vojo vodo organizirane ribiče gosp. Maček. Odhod iz Ljubljane ob 6.14 ali ob 9.45. Zaradi potrebnih predpriprav se naj javijo za izlet oni, ki se ga mislilo udeležiti, v društveni pisarni v ponedeljek 14. t. m. ali v četrtek 17. t. m. od 19—20 ure. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: — V nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. — V ponedeljejk: mr. Sušnik, Marijin trg št. 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4, in mr. Bo-hinec ded., Rimska c. 31. Poizvedovanja Izgubljena je bila ženska ura na poti od kavarne »Evropa« do Marijinega trga. Pošten najditelj naj vrne uro proti primerni nagradi na naslov: Peter Kušar, Ježica 64 pri Ljubljani. Papagajček je ušel. — Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda v Ribniški ulici 11 (Moste). 1. oktobra 1935 odvzelo. Društvo žeL upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. — Društveno potovanje v Dolomite od 26. do 30. avgusta preko Trsta, Benetk, na Gardsko jezero v Rivo, Bolzano, Cortino d'Ampezzo, k Lago Missurina ter preko Trbiža v Ljubljano. Vožnja in vsa oskrba 950 din. Prijave do 20. avgusta. Potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. Pogreb zaslužnega gasilca V nedeljo so v Sodražici pokopali uglednega trgovca in zaslužnega gasilskega delavca Ivana Levstka, ki je umrl v Rimskih toplicah. Pokojnik je bil ustanovitelj in velik podpornik gasilstva v Sodražici, zato so organizirali njegov pogreb hvaležni gasilci. Šest članov domačega gasilnega društva je nosilo krsto, prav tako pa sta korakala na čelu sprevoda ter nosila križ in svetilko dva gasilca. Pogreba se je udeležila vsa gasilska četa v kroju s praporom in godbo. Pogreb je bil izredno dolg ter je dokazal, kako velik ugled je užival rajni med prebivalstvom. Vso pot do pokopališča je gasilska godba igrala žalne koračnice, na pokopališču pa se je v iinenu gasilcev poslovil načelnik od zaslužnega gasilskega sodelavca. Obiščite obrtno razstavo v št. Vidu Letošnja obrtna razstava v Št. Vidu je po sodbi obiskovalcev, ki jih je z vsakim dnem vedno več, lepša in bolj razsežna, kakor vse, s katerimi so se Šentvidčani že prejšnja leta dobro postavili. V 17 učilnicah so pokazali šentviški obrtniki svoje najboljše izdelke. Niso varčevali, ko so delali za razstavo in vsakdo je hotel prinesti na razstavo le najboljše in najbolj dovršeno. Ker je Št. Vid najmočnejše središče priznane mizarske obrti, je razumljivo, da na razstavi prevladujejo mizarski izdelki. Priznati pa moramo, da veliko svetilo oprav razstavi ni v škodo, marveč jo še povzdiguje. Gledalci v resnici uživajo, ko hodijo iz dvorane v dvorano. Prelepe spalnice se vrste druga za drugo, za temi jedilne sobe in zopet praktične in cenene kuhinje, šentviški mizarski mojstri zadnja leta niso zastonj hodili v tujino. Sicer se niso šli tja učit, saj solidno in dobro delo že poznajo. Videli pa so, kako se v tujini usmerja okus občinstva in so glede na to tudi napravili načrte za res moderne in sodobne oprave. Seveda ima razstava zaradi tega tudi lep uspeh. Ne samo, da so obiskovalci nadvse zadovoljni in da nikomur ni žal, da je šel pogledat dokaze spretnosti šentviških obrtnikov, mnogi tudi naročajo, in so zlasti mizarji dobili doslej že lepo število naročil. Ko se sedaj zbirajo za gasilski kongres tisoči in tisoči gasilcev iz vseh delov Slovenije in države, se nam zdi potrebno, da opozorimo vse liste, ki sicer bolj redko prihajajo v Ljubljano, naj ne zamude obiskati ientvitke obrtne razstave. V soboto popoldne je obiskal razstavo tudi g. minister Snoj. TELEFON 39-43 Nova knjigoveznica KARTONAŽNA IN GALANTERIJSKA DELAVNICA LJUBLJANA - GOSPOSVETSKA C. 13 SE PRIPOROČA ZA VEZAVO VSAKOVRSTNIH KNJIG. BROŠUR, POSLOVNIH KNJIG ITD. IZDELUJEMO VSE VRSTE KOLEDARJE. RAZLIČNE ETUIJE ZA JEDILNO ORODJE TER VSA V STROKO SPADAJOČA DELA • SKRBNA IZVRŠITEV • CENE SOLIDNE ^^HJUBIUNA Spored gasilskega kongresa Nedelja, 13. avgusta: ob 9: Sv. maša pri »v. Florijanu v Ljubljani za umrle gasilce. ob 10: Poklonitev mrtvim gasilcem na pokopališču 5ri Sv. Križu tvoritev gasilske razstave v I. državni realni gimnaziji, Vegova ulica. Na kolodvoru sprejemi, od 8 do 18: Tekme na Stadionu, ob 18: Slavnostna seja zajedoice. ob 20: Družabni sestanek. Ponedeljek, 14. avgusta. do 9: Sprejemi na kolodvoru, ob 9: Gasilski k ongres: 1) Začetek; 2) pozdravi zastopnikov oblasti, inozemskih delegacij in zajednic; 3) referati: a) narodno delo gasilstva, b) moderno gasilstvo, c) vloga gasilstva pri pasivni obrambi, č) samarijanstvo; 4) zaključek. ob 13: Kosilo. ob 15: Genera'na vaj'a na Stadionu. ob 16: Seja Gasilske zveze kralj. Jugoslavije. ob 21: Velik ognjemet na Stadionu. Torek, 15. avgusta. ob 5: Budnica. ob 7: Zbirališče na Bleiweisovi cesti, ob 8.30: Sprevod in mimohod (Aleksandrova, Tyr-ševa, Masarykova, Miklošičeva, mimohod na Kralja Petra trgu, Wolfova ulica, Kongresni trg- ob 10: Sv. maša na Kongresnem trgu s cerkvenim govorom. ob 10.45: Slavnostno zborovanje istotam. ob 13: Kosilo. ob 15: Nastop slovenskih in drugih gasilcev na Stadionu. Sreda, 16. avgusta. Žrebanje loterije. Danes bo odprta gasilska razstava Slovesnosti letošnjega gasilskega kongresa, ki bodo pokazale vso moč in strumnost naših gasilskih organizacij, bodo še posebej podčrtane z nazorno statistično in propagandno razstavo, ki bo odprta v nedeljo dojioldne v telovadnici prve državne realne gimnazije v Ljubljani v Vegovi ulici. Vsa razstava je razdeljena v tri dele. V prvem reprezentančnem delu je lepo okrašen kip našega kralja, ki ga obdajajo številne in prelepe najstarejše zastave gasilskih čet. V tem delu so tudi spomini na vse tiste požrtvovalne gasilce, ki so dali svoje življenje, ko so sledili klicu »na pomoč« in hiteli reševat življenje in imetje bližnjega. V veliki telovadnici je drugi del razstave, ki obsega v glavnem statistične podatke, poučno gradivo in nazorne zglede. Posebne pozornosti so vredne štiri velikanske statistične karte, 4 m dolge in 3 111 široke, izdelane iz lepo politiranih vezanih plošč. Tri od teh kart kažejo vso Jugoslavijo, četrta pa Slovenijo. Na prvi karti so z nazornimi plastično izdelanimi modeli pokazana razmerja posameznih banovin glede na razvoj gasilstva. Te karte naravnost vpijejo, saj je naša majhna banovina vidno najmočnejša. Na prvi karti je obdelano v statistični obliki število članstva, število čet in število domov. Na drugi karti je nazorno pokazano število požarov v posameznih banovinah. Tu vidimo, da je največ požarov v Sloveniji in dunavski banovini. Za tem pridejo šele savska banovina, dočim v drugih banovinah število požarov ni znano. Tretja karta nazorno obdeluje bogato opremo našega gasilstva. Vsak gledalec bo na prvi pogled lahko videl, kako so posamezne banovine založene 6 cevmi, motornimi brizgalnami in ročnimi, brizgalnami. Četrta karta, ki kaže Slovenijo, pa je razdeljena v okraje in občine. Zaznamovani so vsi sedeži gasilskih čet, po okrajih pa je tudi zaznamovano število članov, domov, motornih brizgaln, ročnih brizgaln, dolžina cevi, dolžina lestev in število avtomobilov. ^Zanimivo je poučno gradivo, ki je lepo razvrščeno in ki kaže slike, kako naj se prebivalstvo obnaša pri napadih iz zraka, kako naj postopa, kadar padajo v naselje rušilne, zažigalne ali plinske bombe. Poučne so slike, kako je treba ravnati z električnimi vodi, ki gredo mimo stavb, ki se jih je lotil požar. Ker so električne napeljave včasih vzrok požarov, je v posebnem oddelku pokazana ognjevarna električna instalacija, ob njej pa površna in zanemarjena instalacija, ki s kratkim stikom lahko povzroči hud požar. V posebnem oddelku so praktično zgrajeni razni požarni zidovi in ognja varni dimniki, Posebnost poučnega dela razstave pa jc vsekakor ljubek model slovenske vasi, nad katero plava oblak stanjola. Prav pod oblakom pa je na majhnem gričku sredi vasi lepa cerkev s strelovodom. Vsa vas s cerkvijo je duhovito zamišljen model, ki naj gledalcu pokaže, kako udarja strela iz oblaka v strelovod. Električno napravo za to umetno 1 meter dolgo strelo je dal na razpolago univ. prof. inž. Mario Osana in kaj zanimivo jc gledati, kako seka strela iz oblaka v pozlačeno konico strelovoda na stolpu. Ta model bo prav gotovo deležen največje pozornosti iu bo ob njem vedno gneča. Tretji del razstave je posvečen propagandi in nabavljalni zadrugi Gasilske zajednice. Tam so razstavljeni najrazličnejši gasilni aparati na peno in vodo, nadalje motorke, ki so razen bencinskega motorja vse prvovrsten domač izdelek, nato različne maske,, ki omogočajo delo gasilcem v dušljivem dimu, nadalje specijalni aparati, kakor Dreger aparati, aparati za kisik itd. Tudi ves drugi gasilski material, cevi itd., je tam razstavljen. Seveda ne manjka niti najrazličnejših sani- tetnih potrebščin, prav tako pa tudi ne uniform in zastav. Vsa razstava je izredno okusno in posrečeno aranžirana, je pregledna in zelo lepo okrašena z zelenjem. V sredi telovadnice je pa poseben oddelek, posvečen literaturi, zgodovinskim slikam in listinam, ki pričajo o razvoju slovenske gasilske organizacije. Vsa razstava je bila urejena pod vodstvom predsednika razstavnega odbora g. Srečka Švelrle in bo odprta ves teden. Imela l>o še prav posebno privlačnost: ne bo namreč treba plačevati nobene vstopnine, zaradi česar bo prav gotovo deležna tako velikega obiska, kakor le malokdaj katera druga. Saj pa obisk tudi zaslužil »To je res pravi užitek, če more človek ležati v taki prijetni lenobi na vročem soncu brez strahu pred sončarico. Moja koža še ni bila nikdar tako lepo rjava,« . . . VERUJTE Ml: ZA VAŠO KOŽO DE NAJBOLJŠA N I V E A!" BING0 Proizvodi: RUFF, Subotica je karamel tajin« stvene Indije. veličastno in brez motenj. Po Ljubljani vrvi živahno velikomeetno življenje. I Križanska moška in mladeniška Marijina družba proslavi praznik Marijinega Vnebovzetja v torek, dne 15. avgusta s slovesno službo božjo zjutraj in zvečer ob šestih v križanski cerkvi. Zjutraj med sv. mašo bo skupno obhajilo, zvečer po govoru darovanje za apotlolstvo sv. Cirila in Metoda. 1 + Pepca Globevnikova. Tiho in skromno, kakor v življenju, je odšla v večnost ena naj-marljivejših in požrtvovalnih članic bivše Krščanske socialne zveze v Ljubljani, gdč. Pepca Globevnikova. Kdo ni poznal kot čebelica pridne in delavne za vse, kar je bilo Bogu v čast in bližnjemu v prid! S kakšno vnemo in navdušenjem Proslava 60 letnice I. ljubljanske prostovoljne gaJlske čete v dvorani Mestnega doma 1. 1930, Ognjemet na Stadiona v ponedeljek 14. avgusta ob 9 zvečer bo pravi dogodek za Ljubljano. Spored ognjemeta je tako pester ter tudi tako lepo izbran, da enakega še ni bilo v naši državi. Vstopnice se dobe v kongresni pisarni (Gospodarska zveza), T.jrševa cesta 29, in na dan prireditve zvečer pri blagajnah pred vhodi v Stadion. Cene: sedeži 10 din, stojišče 5 din, za gasilce v kroju 3 din. * 1 Ljubljana se je za gasilski kongres lepo pripravila. Za današnji prvi dan gasilskega kongresa se je Ljubljana že lepo pripravila. Skoraj vse hiše so že razobesile državne zastave, v večjih ulicah in na prometnejših trgih pa že vihrajo na mlajih zastave, ki dajejo tako pestro zunanjost Ljubljani. Prav posebno lepo pa so okrasili svoj dom ljubljanski poklicni gasilni. V soboto popoldne so pokazali, kaj 6e da vse napraviti z veliko Magyruy lestvo. Primaknili so jo k visokemu stolpu in na sicer nedostopnih mestih obesili lepe zelene vence. Prav tako so z venci okrasili zunanjost vsega Mestnega doma, okrog ure pa 60 pritrdili niz električnih žarnic. 1 Na gasilski kongres so že v teku včerajšnjega dne prispeli udeleženci iz drinske banovine 72, iz moravske 10. iz vardanske 181, iz vrbaske, primorske in savske 65, iz dunavske banovine, pretežno iz Belgrada, Zemiina in Novega Sada je prispel posehen vlak z 900 udeleženci. V noči pa eo prispeli v Ljubijano še nadaljnji udeleženci iz našega juga, med njimi številne narodne noše in gasilci v kroju. Glavni del udeležencev iz Srbije, Hrvatske in Primorja pa pride danes. Jutri se bodo zgrinjale množice iz bližnjih južnih krajev in iz Slovenije. Gasilski kongres poteka f>e Je po6vetila delu ob priliki Šivalnih tečajev, katere je od časa do časa prirejala Kršč. soc. zve«a in jih je ona tako vzorno vodila! Veliko število njenih učenk, k: zavzemajo odlična mesta v javnem življenju, se bodo te biage žene s hva-lržnostjo spominjale. Pa tudi dijakom je bila dolgo vrsto let dobra, blaga in skrbna gospodinja ter jih je po svojih močeh podpirala, kjer in kakor je le zmogla. Naj ji dobri Bog po truda-polnein, dolgem življenju obilno poplača vse dobrote, ki jih je v obilni meri delila! 1 Danes popoldne ob 3 vsi na gasilsko tombolo v Zg. Šiško. Zaradi ogromnega zanimanja je uprava poleg motornega kolesa in drugih krasnih dobitkov dodala še dvoje lepih in praktičnih glavnih dobitkov. Po tomboli prosta zabava. -r SIK trikotažno perilo dobite po tovarniških cenah na Gosposvetski c. 13 (Kolizej) Gasilski dom na Viča v Ljubljani. I Delodajalce obveznikov telesne vzgoje ponovno prosi mestni odsek za obvezno telesno vzgojo, naj v ponedeljek 14. t. m. obveznike pravočasno izpuste iz obratov, da se brez izjeme lahko udeleže ob 17 v telovadnici ljudske šole za Bežigradom generalne skušnje za nastop na Stadionu. Kakor znano, obvezniki nastopijo pri glavnem nastopu gasilcev na Stadionu 15. avgusta in je za ta nastop zbor obveznikov točno ob 13.S0 tudi v telovadnici bežigrajske ljudske šole. O|i»zarjanio na stroge predpise zakona o obvezni telesni vzgoji! Danes OTVORITEV GOSTILNE „Pod gozdom" na Dolenjski cesti združeno z veliko vrtno veselico. Vabi BAU8 VINKO, gostilničar_ 1 Popravni izpiti. Dijaki gimnazije in mežč. šole, ki imajo popravne izpite in so že predelali snov, se izprašuiejo v svrho izpopolnitve v tečaju na meščanski šoli v Tavčarjevi ulici 2. Informacije istotam. 1 Pogovor na trgu. »Gospa Praznikova, kako kaj dela vaša nova služkin a?« - »Veste, gospa Poznikova, tako pridne pa še nisem imela, dela za dve, štedljiva je, z vsem je zadovoljna in namesto, da bi šla na sprehod, pa doma šiva in plete. Seveda, dolgo ne bo pri nas, ker ima poštenega fanta. Samo to govori, kako bi si prihranila za malo hišico. Konec meseca ji bom darovala pet tombolskih kart Rdečega križa. Mogoče ji sreča nakloni parcelo za hišico.« - Saj res, gospa, jaz moram tudi svoji kaj takega darovati, da bo imela več veselja pri delu.c Hermes enoletni trgovski teiaj, Maribor. Zrinjskega trg 1, sprejema dnevno prijave. Praktičen strokovni trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte brezplačne prospekte. 1 Kopališče Okroincga urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je po izvršenem renoviranju spet redno odprto. I Film z malim ti-lehtim Carusom v kinu Slogi podaljšan. Na splošno žpljo občinstva, ki si do danes še ni utegnilo ogledati prekrasnega filma »Očetova pesemc, je kino Sloga obdržal ta film še danes in jutri na programu. Mali 8-letni deček-umetnik Bobby Breen je s svojim ljubkim glasom in petjem navdušil tudi pri nas v Ljubljani vse poslušalce, tako da so si nekateri že dvakrat ogledali ta film. Vsebina filma in odlična Bobby Bree-nova igra sta vsega občudovanja vredni. Izvrsten spored kina Sloge priporočamo prav toplo tako meščanom kakor tudi mnogoštevilnim deželanom, ki bodo te dni prišli v Ljubljano. Specijalist za kožne in spolne bolezni dr. E. Hammerschmidt radi vpoklica na orožne vaje do 11. septembra ne ordinira 1 Ljubljanska policija je prijela prevejanega vlomilca. V petek ponoči sta bila opozorjena dva stražnika, da se mudita v neki gostilni v Jerne-jevi ulici v Šiški dva sumljiva možakarja, ki se pridno zalivata z vinom. Stražnika sta previdno stopila v gostilno, toda komaj sta jih neznanca opazila, že je eden skočil hitro na dvorišče in nato čez dva mptra visoko ograjo, odkoder je našel pot v stransko ulico. Drugi pa se ga je že toliko nabral, da ni bil več tako uren. Zato sta ga stražnika dohitela. Spoznala sla v njem že dolgo zasledovanega tatu in vlomilca Štefana Verleta, 27-letnega brezposelnega rudarja, kateremu je na ljubljanski policiji posvečen že lep sveženj aktov. Verle je prišel pred kratkim v Ljubljano z Gorenjskega, kjer je zagrešil več vlomov. Pri teb vlomih je imela dela s preiskavo tudi ljubljanska policija, ki je ugotovila na šipah, skozi katere je prišel vlomilec v stanovanje, več prstnih odtisov. Ti prstni odtisi pa se natančno skladajo z Verle-tovimi. Tako je bilo kaj hitro dokazano, da je Verle vlomil v Hrašah pri Radovljici, kjer je odnesel za okrog 2000 din obleke, nekaj denarja in drugih vrednejših predmetov. Ker je njegov tovariš, ki mu je pri vlomih pomagal, dobro poznan, tudi ne bo dolgo oslal na svobodi, če bo ostal v Ljubljani. Saj je bila z aobema že delj časa izdana tiralica in tudi orožniške postaje po deželi 4P ju iskale. .,«MaMMWMHMMM»Mwe Odvetnik dr. Stanko Jug Je preselil svojo pisarno v _Cigaletovo ul. 11/1. 1 Licitacija slame kongresnega odbora gasilske zveze I jo v ponedeljek, dne 14. avgusta t. 1. ob 16 v prostorih stanovan^kega odseka, Kolodvorska ulica 43. Dravlje Tridesetletnica prosvetnega društva. Dne 3. septembra t. 1. poteče 30 let, odkar je bilo ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo v Dravljah. Proslava 30 letnice sicer ne bo razkošna, pač pa hočemo, da bo domača in prisrčna. Na predvečer uprizorimo Ja-lenovo igro »Srenja«. Na dan proslave, to je na Angelsko nedeljo, dne 3. septembra, bo ob 10 sv. maša na prostem pri cerkvi 6v. Roka v Dravljah. Popoldne pa bo javni telovadni nastop z zelo pestrim sporedom. Dravlje so znane široen naše domovine in še preko, kot božjepotni kraj na Veliki Šmaren, posebno na sv. Roka dan, ko praznujemo tega zaščitnika zoper kužne bolezni ter ga prihaja prosit pomoči zoper dušne in telesne rane na tisoče vernikov. So pa Dravlje tudi ljubka vas — sedaj sestavni del mesta Ljubljane in kot nalašč za kratek sprehod na čašo »dobrega« in okusen prigrizek. Pa še to: prosvetno društvo mora nujno postaviti nov prosvetni dom, ker sedanja »dvoranica« že davno ne odgovarja svoiim namenom, a tudi kraj, kjer stoji, v nobenem ogledu za prosvetno delo ni primeren. Dobrotniki! ridite na pomoč društvu, da se to čimprej zgodi. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku Og! reg S br. 30474/35. Prosvetni tabor v Sostrem Sostrška prosvetna družina se marljivo pripravlja na svoj veliki praznik 20. avgusta. Današnja nedelja bo posvečena duhovni obnovi članstva in društvenih sodclavcev; skupno sv. obhajilo bo in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Farani, ki ste za tabor in za novi prapor že toliko žrtvovali, ki s takim veseljem pozdravljate novo življenje v obnovljenem prosvetnem domu, prisrčna vam hvala! V soboto po Ave Mariji bodo zagoreli kresovi, plamenice naše vere in domovinske ljubezni. V nedeljo, 20. avgusta, vsi v sprevod na zbirališče pri ljudski šoli. Pozdrav li' bomo v svoji sredi pokrovitelja tabora g. bana dr. M. Natlačena. Ob 10 bo v župni cerkvi sv. maša z ljudskim petjem. Spremlja godba iz D. M. v Polju Po maši bo blagoslovitev prapora in slavnostno zborovanje. Govoril bo poslanec g. Miloš Stare. Popoldne ob 2 bodo litanije v župni cerkvi, nato javni telovadni nastop pri prosvetnem domu. Tam bo imel nagovor g. Ivo Peršuh. Vabimo okoličane in be!o Ljub! :ano, Avtobus odpelje s Krekovega trga zjutraj ob 8. — Oglejte in preberite si v današnji Sloven-čevi številki, kako je v (ari sv. Lenarta sedaj in kako je bilo nekdaj. P Tihotapstvo z ljudmi se nadaljuje Maribor, 12. avgusta. Nedavna smo imeli veliko «fe-ro • tihotapljenjem ljudi čez mejo, ki jo ie razkrinkala policija. Tokrat je polovila policija precej ljudi, katerim se je dokazalo, da so sodelovali in organizirali tQ tihotapstvo. Vendar pa je potem afer« kar naenkrat zaspala in zdi se, da se je cela stvar te zapozabila Policija je izročila sodiiču glavne tihotapske kolovodje in agente, ta pa jih je lepo izpustilo na svobodo in vprašanje je, če bodo kdaj poklicani na odgovornost. Zato pa vršijo «edaj isti agenti, katerim so sc medtem pridružili še drugi, svoj tihotapski posel nemoteno naprej, le da so ga organizirali še v večjem obsegu. Zanimiv prizor nam je opisal očividec. Dogodil se ie včeraj na koncu Koroške ceste za Bar-zovo gramoznico Na cesti so 6e ustavili trije av-totaksiji, po cesti pa je prišla skupina 10 mladih ljudi v delavskih oblekah. Hodili so po dva in dva skupaj v večji razdalji drug od drugega, vodil pa jih je boljše oblečen človek. Ko so prišli do gramoznice, se je tam pojavila še druga skupina, tudi kakšnih 10 ljudi, ki je čakala skrita v gramoznici. Vseh 20 oseb se je zbasalo na tri avtomobile ter so se odpeljali v smeri proti Kamnici. Čisto gotovo, d« so bili to agenti > svojimi žrtvami _ dalmatinski delavci, katere bodo ponoči spravili po skrivnih poteh čez mejo. Delavnost agentov mora biti zelo velika zlasti v Dalmaciji in Liki, ker se opaža zadnje čase, da prihaja čimdalje več ljudi iz omenjenih pokrajin v Maribor. So to sami mlajši delavci, katere se vidi večkrat, kako v skupinah postopajo po mestu, potem pa nenadno izginejo. Prenočujejo v raznih zakotnih gostilnah, v katerih 6e včasih tudi čez dan skrivajo, agenti, ki so jih prevzeli, pa hodijo od skupine do skupine ter jih pripravljajo na ugoden trenutek, da jih nalože na avtomobile ter zapeljejo proti meji. Ker je že takšno tihotapstvo strogo prepovedano, ga je vsekakor treba z vsemi sredstvi zatreti ter agente strogo kaznovati, ne pa da se jih »pet spusti na svobodo. Tihotapstvo pa je treba zatreti že v interesu ugleda naše države. Na drugi strani pa naj se omogoči legalna izselitev delavcev v Nemčijo, če je že v nekaterih naših krajih tolika preobilica delovnih moči. Ti bodo imeli potem v tujini vsaj zaščito, ki jim jo jamči meddrža vna pogodba, mesto da sc podajajo v negotovost po poti, ki je kaznjiva. m Kaj je danes na Mariborskem tednu? Danes, zadnji dan Mariborskega tedna, je izpolnjen z raznimi zanimivimi športnimi prireditvami. Ob 5 zjutraj je velika propagandna kolesarska dirka okoli Pohorja v prireditvi SK Maratona; start v Koroščevi ulici pred parkom, cilj tudi tam okrog 10.30. Ob 8 nadaljevanje tenis turnina za nacionalno prvenstvo Slovenije na igriščih SSK Maribora; turnir traja ves dan do zaključka. Ob 10 plavalna tekma na Dravi, proga Mariborski otok—kopališče Kristijan. Od 11 do 12 promenadni koncert na razstavišču. Ob 11.30 sprevod kolesarjev skozi mesto (Koroščeva ulica, Glavni kolodvor, Aleksandrova cesta, razstavišče Mariborskega tedna). Ob 15 letalski dan na letališču na Teznem: leti in akrobacije jadralnih letal ter vojaških in civi'nih motornih letal; leti za občinstvo. Ob 16 medmestna plavalna tekma Maribor—Zagreb na Mariborskem otoku; ekshibicije v skokih (prireja Mariborski plavalni klub). Od 16.30 do 18 promenadni koncert na razstavišču. Od 20.30 do 22 zaključni promenadni koncert na razstavišču. TO Danes letalski dan na Teznem. Danes popoldne ob 15.30 bo na Teznem velika letalska prireditev. Gledalci bodo imeli priložnost, da se za majhen znesek vozijo z letali nad mestem. Jadralni letalci bodo kazali svoje smele produkcij« v zraku, tako loopinge in slifine umetnije, kakor jih sicer delajo le motoma akrobatska letala. Z Glavnega trga do letališča vozijo mestni avtobusi. Vstopn-na na letališče je 2 din. m Zanimivo odkritje v škofijski knjižnici. Znani naš bibliološki strokovnjak dr. Glonar se je nekaj dni mudil v Mariboru ter si je v družbi ravnatelja Študijske knjižnice Glaserja ogledal tudi škofijsko knjižnico, ki se nahaja v kapiteljski pisarni. Pri tem je odkril dve zelo zanimivi in dragoceni knjigi — dva prvovrstna frankfurtska tiska iz prve dobe tiskarstva, izdelana na pergamentu. Ena knjiga je iz leta 1468., druga pa iz leta 1471. Najdbi predstavljata veliko estetsko in materialno vrednost. m Prireditev v Št Petru pri Mariboru. Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita v torek, 15. avg., po veecrmcab igro »Deseti brat«, katera se ponovi zvečer ob 8. K obilni udeležbi vabljeni. m Velik obmejni promet r juliju. Meseca julija je bil preko Maribora ogromen obmejni promet. V obeh •anereh je potovalo čez mejo 43.976 oseb. Pripotovalo ie 22.816 oseb, od tega 15.915 Nemcev, 5397 Jugoslovanov, 965 Čehov, 122 Italijanov, 60 Švicarjev, 51 Madžarov, 45 Poljakov. 38 Slovakov itd. Odpotovalo jc iz naše države 15.791 Nemcev, 5281 Jugoslovanov, 603 Čehi, 129 Italijanov, 52 Švicarjev, 50 Madžarov, 33 Poljakov, 31 Slovakov, skupaj 21.160 oseb. m Nagradno tekmovanje za najlepša izložbena okna, ki ga je razpisalo Slovansko trgovsko društvo, ie najlepše uspelo. Ocenjevalna komisija je na podlagi tekmovalnih pogojev prisodila prvo nagrado tvrdki V. VVeixl in sinova, drugo nagrado tvrdki Pinter & Le-nard, nadalje je nagradila še tvrdke Josip Šraj, Drago Roglič, Bata in Anton Macun. Slednje štiri je ocenila približno enako, zaradi česar je nagrade združila ter iih porazdelila na enake nagradne zneske. Med najlepšimi je bila izložba tvrdke Franjo Majer, ki pa ni bila ob pravem času gotova, prav tako tudi izložba tvrdke Dolčgk & Marini, pa nista mogli biti nagrajeni. m Lepi uspehi jadralcev. V petek so jadrale: tek-mov.-di v svobodnem poletu v višino in daljino. Bil je ugoden dan ter »o vsi tekmovalci dosegli predpisano viišno 2000 metrov, nekateri pa tudi lepe daljave, Tako je Belgrajčan D|ordjevič pristal v bližini Kra-pine, Mariborčana Škofiča pa je zaneslo do Imenega pri Podčetrtku, kjer se je spustil na tamošnje travnike. fkofiču je s tem za las ušel srebrni »c«, ker je preletel samo 46 km. namesto predpisanih 50 km. Tretji najdaljši polet je izvršil Majdel, ki je pristal pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Tekmovalci so imeli spet' imenitne obiske. Tako jih je posetil poveljnik IV. zrakoplovne baze v Zagrebu polkovn ik Pavlovič ter predsednik jadralnega sveta Aerokluba v Belgradu dr. inž. Nenadovič. — Jadralne tekme so podaljšane ter bodo do ]7. t. m. m Vinotoč Makover, VinskJ dol, ponovno odprt. Cena 8 din. m Dr. Fran Toplak ne ordinira do 4. septembra. m Zahvala. Čutim prijetno dolžnost, da se javno zahvalim g. dr Janku Pihlerju. zdravniku v Mariboru, za uspešno zdravniško pomoč v bolezni moje soproge. Gospoda doktorja vsem najtoplejše priporočam. — Gjorgje Hadii Gjorgjevič, Biiolj. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč vrši danes zdravnik OUZD dr. Alfonz Wankmiiller, Frančiškanska ulica 8-III. m Tovarna Zelenka & Co. začne zopet z delom. Izvedeli smo, da bo tovarna Zelenka & Co. zopet začela obratovati, čim se uredi vprašanje novega lastništva. m Član GrebenJkove družbe aretiran v Mariboru. Na ulici je ustavil stražnik moškega zaradi sumljivega Dne 27. avgusta 1938 bo v Slovenskih Konjicah velik narodni tabor na katerem govorijo naši ministri, senatorji in narodni poslanci. Organizirajte po vseh občinah čim obilnejšo udeležbo 1 ponašanja ter ga prijel Na policiji se je potem izkazalo, da je to Stanislav Avzec, katerega zasleduje celjsko sodišče, ker se je družil skupaj s proslulim razbojnikom in roparskim morilcem Grebenškom. Av-zeca bodo spravili v Celje, kjer mu bodo pretipali vest, da se ugotovi, kakčna je njegova zveza z Grebenškom in njegovimi tolovaji. m Utopljenec v Dravi, Na Fali je Drava naplavila truplo 55 do 65 let starega moža, po obleki sodeč, delavca. Utopljenec je visok 164 cm, spredaj na glavi je plešast, zadaj pa ima dolge sive lase, pod nosom precej dolge sive brke, brada je bila tri do štiri dni pred smrtjo obrita. Oblečen je bil v flanelasto srajco, v bele spodnje hlače z rdečimi rižami, v zakrpane rjave hlače iz hlačevine. Truplo je ležalo v vodi pet do deset dni. Od kod ga je Drava prinesla in kdo je, se ni dalo ugotoviti. Ker ni bilo videti na truplu nobenih poškodb, so ga pokopali na pokopališču pri Devici Mariji v Puščavi. m Na sodiiču okraden. V stanovanju sodnega sluge Matije Jelenka, ki stanuje v okrožnem sodišču, je bila izvršena drzna tatvina. Iz omare v spalnici je izginila zlata zapestna ura, moška zlata verižica, zlat poročni prstan, zlat ženski prstan s kamnom ter 35 dinarjev gotovine. Tatvino je najbrže zagrešila neka kaznjenka, ki je čistila stanovanje. Škoda se ceni na 3000 din. Celje c Dan katoliške prosvete na Vranskem. Vransko 1)0 sprejelo danes v svoji sredi pokrovitelja današnje prosvetne slavnosti g. bana dr. Marka Natlačena, ki vedno tako rad prihiti med svoje ljudstvo, ko odpira prosvetne domove. Današnja slavnost na Vranskem pa je pomembna predvsem zaradi tega, ker slavi Katoliško prosvetno društvo na Vranskem 35letnico svojega obstoja. Ob pol 9 bo sprejem gostov pri slavoloku blizu cerkve, nato pa slavnostna povorka po trgu, ob pol 10 v župnijski cerkvi slovesna služba božja in govor Vranskega rojaka, spirlfuala in konzistorijalnega svetnika g. Antona Kara.1' TRv. mašo bo opravil bogoslovni profesor in predsednik Prosvetne zveze g. Jože Hohnjec iz. Maribora. Po sv. maši bo blagoslovitev novega Slomškovega doma in slavnostno zborovanje, na katerem bodo govorili g. dr. Jože Hohnjec, podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič 111 župan g. Franc Pečovnik. Popoldne ob pol 4 bo velik telovadni nastop, pri katerem sodelujejo vsi fantovski odseki in dekliški krožki savinjskega okrožja s prostimi vajami in orodno telovadbo. Nastopila bo tudi okrožna vrsta. Pri vsej prireditvi sodeluje salezijanska godba iz Radne. Vso našo javnost in prijatelje našo organizacije vabimo, da se udeležijo te slavnosti v čim večjem številu! SploSna gradbena družba v Celju posluje tudi po smrti svojega dosedanjega poslovodje g. Franja Jošta dalje. Poslovodstvene posle je prevzel g. Alojz Kronovšek. Pisarna se nahaja na Glavnem trgu št. G./II. Tam naj zadružniki vrše svoia plačila n tja naj se obračalo v vseh ostalih zadevah e Konvikt sv. Cirila in Metoda v Celju sprejema dijake celjskih šol pod zelo ugodnimi j>o-goji na stanovanje in vso oskrbo. c Hmeljarski tabor je danes ob 8 v Robleko-vi dvorani v Žalcu. Začetek točno q1> 8. c Upravitelj II. drž. deške narodne šole v Celju g. Janko Kramar je upokojen. Z njim stopa iz šole dober pedagog, ki je s svojim S7 letnim delovanjem mnogo storil za našo mladino. G. Kramar, ki je pred kratkim sprejel za svoje' vestno služhovanje 7. najvišjega mesta visoko odlikovanje, je mnogo deloval pri Društvu za varstvo otrok. Več let je vodil podružnico Rlcitnško-ve družbe v Celju, kateri še sedaj načeluje. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes zdravnik g. dr. Podpečan Ivan na Mariborski cesti 15. c Seja okrožnega odbora LNP v Celju bo jutri v ponedeljek ob 7 zvečer v klubski sobi v Celjskem domu. Na seji se ho obravnaval tudi sprejem SK Mislinja iz Slovenjgradca in SK Slovana iz Guštanja v celjsko skupino. Delegati klu-l>ov na| se seje zanesljivo udeležilo. c Letina v šmarskem okraju je letos še po-voljna. Vinogradi kažejo dobro, prav tako sadje, pač pa je zadela te kraje suša, tako. da je mnogo-kje pomanjkanje vode in živinske krine. Mnogi kmetje so morali zaradi tega živino prodati pod ceno. c Kongrcgaeijski sestanek celjskih gospa je drevi ob 0 pri šolskih sestrah. Sv. maša bo v sredo ob 8 zjutraj v kapelici pri šolskih sestrah. c V šmartnem v Rožni dolini je danes ob 3 popoldne mladinski telovadni nastop. Na njem ho govoril g. prof. dr. Rudolf Hanželič, udeležil pa se ga bo tudi podpredsednik poslanske zbornice g. Alojzij Mihelčič. Pri nastopu sodeluje ga-liška godba na pihala. c Romanje celjskih gospa v Trst bo 26. in 27. avgusta. Pot gre iz Celja preko Ljubljane, Postojne, Gorice, Sv. Gore v Trst. Cena za osebo l"i() din. Prijave sprejemajo čč. šolske sestre v Celju. c Današnji šport. Danes ob pol 6 bo na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora in SK Jugoslavijo. Ob 4 popoldne bosta odigrali predteknio mladini SK Jugoslavije in SK Boruta iz Gotovelj. c Obe roki v zapestju si je zlomila 63 letna Šmarčan Marija iz Št. Janža pri Velenju. Ko je šla na skedenj, je padla z lestve. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico. c Dijaški kuhinji v Celju je darovala Kreditna zavarovalnica drž. uslužbencev 250 din namesto venca na grob pokojnega upravnika celjske pošte, g. Saveiija, pevsko društvo »Celjski zvon-s pa Vincencijevi konferenci 100 din. c Namesto venca na grob jiokojnega g. Saveiija in |>okojnega g. Majerja je darovala tvrdka Hlad in v Cel ju Vincencijevi konferenci 200 din. Bog plačaj! Sbvenjegoriški kmečki tabor Dan slovenskega delovnega in kmečkega ljudstva, manifestacija slovenske in stanovske misli ob severni meji, v nedeljo, dne 3. septembra 1939, v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Celodnevni spored: Blagoslovitev prapora Kmečke zveze, ljudsko zborovanje na prostem, igra »Slovenskega kmeta povest«. — Začetek ob 9, konec prireditve ob 16. — Govorijo; Minister g. Snoj, dekan g. G o m i 1 š e k , poslanec g. Brodar in drugi gospodarstveniki in voditelji. — Dobre železniške zveze od vseh strani za prihod in odhod iz Maribora. Poslužujte se nedeljskih kart. Iz Maribora po Slovenskih goricah v Sv, Lenart znižana vožnja z avtobusi na obe strani. Organizacije KZ in JRZ, organizirajte udeležbo! Pošljite število udeležencev s prijavnicami na spodnji naslov. — Okrajna kmečka zveza Sv. Lenart. Gasilski dom v Rogaški Slatini. Cesta Celje—Rogaška Slatina Celje, 12. avgusta. Včeraj je bila na banovinski cesti Celje—Rogaška Slatina komisija, ki je pregledala teren, jtako se bo ta cesta uredila. Komisije so se udeležili podpredsednik skupščine g. Alojzij Mihelčič kot načelnik celjskega okrajnega cestnega odbora ter gg. inž. Porenta, inž. Janežič, inž. Pri-stovšek, gradbeni tehnik Černe in načelnik okrajnega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah g. Turlc. Nova cesta bo tekla skoraj po isti progi kakor sedanja. Razširjena bo na 8 m. Odpravljeni bodo vsi ovinki. Načrti bodo izgotovljeni do konca tega leta, tako da se bo z gradbenimi deli lahko začelo že spomladi. Ta cesta je zelo prometna, saj vleče zdravilišče Rogaška Slatina z vseh strani in je zato prav, da se tako prometna cesta zboljša in razširi. Roparski napad na starčka Celje, 12. avgusta. Posestnik Felicijan iz Studenca pri Sevnici je šel na semenj, da bi kupil vola. Ta dan pa ni imel sreče in se je vračal domov brez živine. Okrog 3 popoldne je zamišljen stopal skozi Stu-denški gozd. Nenadoma je skočil nanj neznan moški, ki je bil maskiran. Skočil mu je v hrbet, ga podrl na tla in pokleknil 67-letnemu starčku na prsa. Felicijan je bil zelo presenečen, napadalec pa ves besen. Prijel je starčka za vrat, ga dušil, mu vzel iz telovnika denarnico z 2400 din in nato izginil v gozd. Orožništvo zadevo z vso vnemo zasleduje in je upanje, da bo napadalec kmalu v rokah pravice. Odlična Ob 65 letnici (1955) gasilske čete v Ptujn. — Blagoslovitev gasilskega orodja pred proštijsko cerkvijo v Ptuju. družba z o. z. poleg nebotičnika po> dbižavi asmasotuKtai gfl%df * Na tramvaju prijet vlomilec. Zagrebški detektiv Blagovič je imel nalogo, da izsledi nevarnega vlomilca Blaža Mikačeviča, ki ga ima policija na sumu, da je v zadnjem času izvršil v Zagrebu več drznih vlomov in tatvin večjega sloga. Blagovič je opazil vlomilca na tramvaju, v i 1924 ........... 29.569.70 » 1925 . ......... > 66.128.76 » 1926 .............> 163.148.77 » 1927 ........... 272.909.57 V tem letu se je razdelilo iz tega sklada 25 onemoglim gasilcem po 2000 din, vdovam in sirotam pa po 1000 do 2400 din. V letih 1928 do 1934 je razdelila JGZ iz tega sklada med 2287 onemoglih gasilcev, vdov in sirot 842.000 din. V letih 1935 in 1936 pa se ni moglo deliti nobenih podpor, ker je bil ukinjen 2% in 1% gasilski sklad, glavnica podpornega sklada pa je iežala kot zamrznjen kapital v hranilnici, ki ni dajala niti obresti. Pač pa je pridobila sedanja uprave Gasilske zajednice v letu 1937 vsaj obresti tega kapitala v iznosu din 5894.48. katere je razdelila med 3t najpotrebnejše onemogle gasilce. Z imenovanim »podpornim skladom« se je pač omililo mnogo bede v družinah ubogih gasilcev, ostala pa je še revščina v družinah ravno umrlih, siromašnih tovarišev, zato je sprožil tovariš Josip Klemenčič, sedanji starešina gasilske župe Maribor desni breg, v 4. in 5. številki »Gasilca« 1. 1925 misel, naj se ustanovi gasilska »Samopomoč«. Tovariš France Pristovšek. tedanji blagajnik JGZ, je to misel toplo pozdravil v naslednji številki »Gasilca« in povabil vse načelnike gasilskih društev, naj nagovore svoje župne uprave, da zaprosijo JGZ, naj spravi zadevo ustanovitve »Samopomoči« že v decembrski seji svojega odbora v razpravo, kar se je zgodilo. Na tej seji se je sklenilo, naj sestavi starešinstvo JGZ do prihodnje skupščine osnutek pravil za gasilsko »Samopomoč«. 18 VIL 1926 je JGZ sprejela in potrdila ta osnutek s pristavkom, da smejo biti člani »Samopomoči« le gasilci, ne pa njih žene. Določilo se je, da znaša prijavnina do 30. VI, 1927 po 5 din, pozneje pa po 20 din. Člani plačajo za vsak smrtni primer po 1 din potom svojega društva. »Samopomoč« je imela 10. VI. 1927 že 4151 članov iz 204 gas. društev, poslovati je pa začela že 6. V. 1927, ko je nakazala prvo posmrtnino po 3. V. umrlem tov. Fr. Mišu gasil, društvu na Viču v znesku 3886 din. Posmrtnine pa so se zvišavale in znižavale, kakor je raslo in padalo število članstva in smrtnih slučajev. Na skupščini JGZ dne 14. VIL 1929 v Celju so se pravila »Samopomoči« sicer nekoliko spremenila, sklenilo se je na tej in na prihodnjih skupščinah, da se morajo včlaniti v »Samopomoči« vsi gasilci, toda, kakor kaže gornja stilistika, so vsi ti sklepi koristili le malo. Ker so se izplačevale v začetku prevelike posmrtnine, člani pa so neredno plačevali prispevke, se ni moglo zbrati rezervnega sklada, zalo se niso mogle posmrtnine dovolj hitro izplačevati, zaradi česar je začelo članstvo truinoma izstopati; nujna posledica je bila — padec posmrtnin. Posebno žalostno je bilo, da so izstopali ravno člani čet, ki so prejele največ posmrtnin. Tov. Fr. Pristovšek in tovariši odseka »Samopomoči« so se trudili leto za letom, da bi oživili to važno ustanovo, toda vse je bilo zaman. Da bi se obdržala posmrtnina na 2000 din in z njo članstvo, je podarila JGZ »Samopomoči« 20.000din, kar je pomagalo le toliko časa, dokler je bilo kaj zaloge, a potem je ustanova hirala dalje. Da prepreči njen razpad, je naprosila sedanja uprave skupščino Gasilske zajednice dne 26. IV. 1937, naj ji pomaga ustanoviti rezervni sklad. Ta ji je naklonila 30 000 din, kar je odobrila in izplačala kralj, banska uprava ter tako zagotovila »Samopomoči« obstoj. Kralj, banska uprava ji je tudi poklonila izredno podporo 5000 din. Nova uprava »Samopomoči« je predložila skupščini Gasilske zajednice dne 10. IV. 1938 nov »Pravilnik«, ki ga je ta odobrila. S tem »Pravilnikom« upamo privabiti v »Samopomoč« dovolj novih članov. da se bo moglo zvišati sedanjo posmrtnino 1000 din polagoma vsaj na 2000 din; radi bi pa pridobili toliko članov, da bi mogli znižati članski prispevek 1 din za vsak smrtni slučaj vsaj na 0.50 din. »Samopomoč« Je izplačala od 6. V. 1927 do danes dedičem 559 umrlih gasilcev 1,306.151 din. Leta 1938 je izvedla Gasilska zajednica tudi zavarovanje gasilcev proti nezgodam pri vajah, pri požarih, odnosno zoper vse nezgode v gasilski službi. Zavarovala je približno 6500 gasilcev pri Vzajemni zavarovalnici pod naslednjimi pogoji: a) za primer smrti dobe dediči 10.000 din; b) za primer trajne invalidnosti dobi gasilec sam 25.000 din; e) za primer začasne nesposobnosti dobt sam 15 din na dan. Za vse to plačuje vsak gasilec 10 din premije svoji četi, a Gasilska zajednica za vse skupaj zavarovalnici s vsoto, ki jo odtrga četam od podpore iz gasilskega sklada banovine. 1 •|iu't l»ii»i.1q ui(»mdo Mtnr .m Gasilstvo v taci zgodovine Organizirano gasilstvo najdemo že pri Rimljanih. V mestih starorimskega imperija so že v najstarejši dobi posvečali posebno pažnjo varstvu proti požarom in gašenju požarov. Pred 2000 leti v Rimu Že pred Kristusom Je imel Rim organizirano gasilno moštvo. Pozneje je cesar Augustus ustanovil vojaško organizirane »vigiles«-čuvarje, ki so tvorili centurije in »cohortes vigilum«. Vsaki cohorti je bila poverjena požarno-vamostna služba v rimskih okrajih. V Rimu je bilo 49 gasilskih žet (centuirae). ki so štele armado ca. 8000 gasilcev. Četam so poveljevali stotniki (centurioni). Poveljnik vsega gasilstva pa je bil »prefeetus vigilum« ter je bil v Rimu zelo vplivna oseba. Moštvo gasilcev so rekrutirali večinoma iz »liber-tinov«, iz osvobojenih sužnjev. Olicirji so bili v činu vojaških častnikov. Vsaka cohorta je imela v kasarni svojo stalno stražo. Podobno je bilo tudi v provincialnih mestih. Mesto Flavia Solva je bilo še majhno mesto, pa je imelo svoje gasilce. Tudi naša najstarejša mesta Ptuj, Celje, Emona-Ljubljana so imela na ta način organizirano gasilstvo. Vendar so se že v rimski dobi pričele pojavljati organizacije društvenega oziroma cehovskega gasilstva. Zasebne organizacije raznih rokodelcev so se pečale tudi z gašenjem požarov. Iz latinskih pisateljev in ohranjenih spomenikov je razvidno, da so bile organizacije kovačev, drvarjev, tesarjev itd. klicane na pomoč pri požarih. Take organizacije so bile tudi v naših krajih v Trstu, Splitu. Lipnici, Celju, v Sisku io Ljubljani. Poleg svojega Osrednji odbor Gasilske zajednlee za dravsko banovino v Ljubljani stanovskega namena so imele tudi obče koristne namene, zaradi tega so jih podpirali tako zasebniki kakor tudi država. Taki stanovski organizaciji je stal na čelu »magister« (mojster). Toda gasilske posle je vodil poseben prefekt (načelnik). Društva so imela celo svoje društvene domove (shole) ali vsaj društvene prostore, kjer so vežbali. S propadom rimskega cesarstvo je zamrlo tudi njegovo gasilstvo. V srednjem veku pa prevzemajo obrtniška združenja (cehi) velik del požarne službe. Posamezni cehi so morali v vsakem mestu postaviti vsaj po dva moža za gasilsko službo, ki sta morala biti v stalni pripravljenosti. Cehi so morali skrbeti tudi za primerno gasilno orodje: lestve, sekire, vedra, vrvi. Veliki požari po mestih pa so srednjeveškim knezom in vladarjem povzročali velike skrbi. Da uredijo požarno službo in omejijo požare, so pričeli urejevati požarno policijo s požarnimi odnosno gasilnimi redi. Cesar Rudolf je izdal leta 1278 prvi gasilni red. V drugi polovici srednjega veka so bili po mestih h gasilnemu delu pritegnjeni pretežno Judje. V srednjem veku so bili gasilci tudi kaj čudno našemljeni. Razločevali so se po posebnih krojih, ki so bili prava strašila. Prvi začetki na slovenskih tleh V srednjem vetu ne najdemo na slovenskih tleh sistematično organizirane obrambe proti požarom. Način gašenja in gasilne priprave so bile kaj primitivne. Vse gašenje je bilo odvisno od spretnosti ročnega podajanja vode z vedri. Sicer pa je bilo glavno delo rušenje poslopij. Prvi gasilni red je izšel na bivšem Kranjskem leta 1785. Pisan je bil v stari slovenščini. V 18. stoletju so pričeli uporabljati za gašenje ročno brizgalno berglovko, ki pa je metala vodo samo v pretrganih curkih. Današnja ročna brizgal-na Je nastala šele z izumom vetrnika. Organizacija prostovoljnega gasilstva pričenja šele pred sto leti. Leta 1831 je ustanovila tobačna tovarna v Schwazu na Tirolskem prvo požarno hrambo, katero bi danes imenovali indu-slrijsko. Čez dvajset let pa so v Reichsladtu na Češkem ustanovili prvo prostovoljno požarno hrambo; v letu 1853 je sledila ustanovitev v Grazu. Mestne občinske uprave so se pričele zanimati za nov način organizirane brambe proti požarom. V Ljubljani zasledimo prve požetke prostovoljnega gasilstva v letu 1861. Mestni svetnik Gutman je pritegnil v požarno službo magistratne uslužbence. Mesto je izpolnilo svoje gasilno orodje. Leta 1863 pa se je obrnil ljubljanski župan Miha Ambrož na telovadni društvi »Južni Sokol« in nemški »Turnverein« z vprašanjem, ako bi hoteli prevzeti gasilne posle. »Južni Sokol« je odgovoril pozitivno ter obljubil, da je pripravljen izvežbati 30 do 40 Članov v gasilstvu. To so pričetni pojavi nroslovolineiza sasilstv« v Lluhliani. tod« razvilo se ni. Beseda je bila tu, toda meso je postala Šele leta 1870. Pravi oče in ustanovitelj ljubljanskega in bivšega kranjskega gasilstva je Trnovžan Dober-let Frane, ki je prevzel načelstvo prvega odbora ljubljanskega gasilnega društva. Vse do leta 1913 vodi bivše kranjsko gasilstvo. V istih letih pa so nastale prve požarne brambe tudi po drugih mestih. Pred ljubljanskim je bilo ustanovljeno gasilno društvo v Laškem, katero je letos obhajalo 70 letni jubilej. Iz spisov tega društva se da sklepati, da je bilo ustanovljeno že nekaj let prej. To je najstarejše gasilne društvo , v mejah sedanje Slovenije. V letu 1870 je sledil Ptuj, v letu 1871 pa Celje, Maribor in Krško. Razvoj slovenskega gasilstva V začetku so gasilna društva rasla le počasi. Leta 1888 imamo na bivšem Kranjskem 46 društev. Tedaj je pokojni Doberlet ustanovil »Slovensko deželno zvezo prostovoljnih društev na Kranjskem«, ki je štela leta 1913 že 185 društev s 5941 člani. Zaradi političnih razmer se je kmalu razcepila v dve zvezi. Poleg nje sta delovali na bivšem Štajerskem »Zveza slovenskih gasilnih društev za Spodnje Štajersko« s sedežem v Žalcu, katera je bila ustanovljena leta 18911 s 13 društvi, imela pa je ob koncu vojne 63 društev. Nestor slovenskega gasilstva na Spodnjem Štajerskem Sirca Josip je leta 1889 proglasil v Zaleti slovenski poveljevalni jezik. Skoraj istočasne pa je na Dolenjskem v Dolenji vasi pri Ribnici sestavil prvi slovenski vežbovnik še sedaj živeči Mrhar Nace. Poleg omenjene zveze v Zaicu je obstojala (leta 1899) tudi »Muropoljska gasilska zveza v Cvenu pri Ljutomeru« s 30 društvi, katero je ustanovil Rajh Joško. Ljubljana postaja voditeljica slovenskega gasilstva. V ospredje stopa vodja ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Barle Franc kot strokovnjak in organizator. Podpirata ga pokojni starešina naše zajednice Turk Josip, v Žalcu pa pokojni zdravnik dr. Bergman Josip ob sodelovanju svojega tajnika Pristevška Franceta. V Celju jc bil steber gasilstva do svoje prcranc smrti pokojni Vengust, a v Prekmurju pokojni Gera Vezir. Silen razmah po osvobojenju Barle Franc ustanovi leta 1919 (1. VI.) »Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana« z 239 društvi, 17 župami, ki je štela leta 1925 457 društev, 31 žup in 15.000 članov. Gasilska društva spodnještajer-skih mest Maribora, Celja in Ptuja pa pristopijo v gasilsko zvezo šele v letu 1930. Tedaj je Zveza štela že 675 društev, 37 žup in nad 20.000 članov. Leta 1933 je izšel za našo državo zakon o organizaciji gasilstva. S tem so tudi še nevčlanjena društva na ozemlju naše banovine postala Članice enotno izvedene organizacije. Novi zakon je našel v Sloveniji 44 gasilskih iup s 728 društvi in 22.000 člani. Zadnja leta so Izredno pospešila razvoj slovenskega gasilstva. To dokazuje najlepše dejstvo, da je nad ena tretiina vseh irasilcev v državi dom.i v mali Sloveniji. Kako je rastlo slovensko gasilstvo Slovensko gasilstvo se je mogočno razmahnilo v teku svoje 70 letne bolj ali manj burne, vbeua-rodne zgodovine. Gasilska misel je vtok in izvir moči vsega našega naroda. V tej misli odsevajo vse kreposti in dubre lastnosti, ki jih zahtevamo od Slovenca, kristjana in državljana, predvsem pa od človeka. Gasilska organizacija je vsenarodna, vsedržavna človekoljubna organizacija, ki s svojo neposredno dejavnostjo v nesreči vsem in vsakomur pomaga, rešuje in dviga. Zato je zajela vse sloje in vse kulturne smeri slovenskega naroda. Prva gasilska društva I. 1870 I'rva gasilska društva res niso bila na zunaj kaj več kakor »požarna bramba«. ln vendar so že ta prva društva, ki so se ustanovila 1. 1870 v Ljubljani, v Laškem in v Ptuju, imela že močne idejne klice v sebi. Ko so tem društvom sledila še prostovoljna gasilska društva v Mariboru, Celju in Krškem, se je že začel hoj za narodni poveljevalni jezik. Franc D n b e r I e t, po pravici imenovan »oče slovenskega gasilstva«, je tako že 1. 1888 mogel samo v območju vojvodine Kranjske združiti kar 20 prostovoljnih gasilskih društev v »Slovensko deželno zvezo prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem«. Ta zveza je v komaj 8 letih narasla na Ii7 društev in dvanajst let pozneje že kar na 145 prostovoljnih gasilskih društev s 4525 člani, leta 1913 pa je štela že 185 gasilskih društev s 5941 člani. Razcepljeni v 4 gasilske zveze Leta 1913, torej tik pred vojno, so je ta zveza razcepila v dve zvezi, in ker sta tudi na fclajer-skem bili dve slovenski zvezi (»Zveza slovenskih gasilskih društev za Sp. Štajersko« in »Mursko-poljska gasilska zveza«), smo imeli Slovenci kar štiri gasilske zveze. Glede na takratno politično-upravno razdelitev slovenskega ozemlja in na narodnostne in kulturne boje, nas ta raztrganost ne sme motiti. Poleg nemškutarskih in madžarofilskih smo imeli n. pr. v Prekmurju prerej čisto madžarskih, na Kočevskem pa nekaj čisto nemških gasilskih društev. Slovenski poveljevalni jezik so do lela 1898 imela že vsa v slovenskih gasilskih zvezah včlanjena društva. Fra^e Barle zbira in druži Takoj pe prevratu, že 15. decembra 1918, je Franc Barle združil vse le slovenske gasilske zveze v enotno »Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana«, ki je štela že ob svojem postanku 239 društev, 17 žup in 8365 članov, kar je izredno lep uspeh za takratne še neustaljene nove politične razmere. To dokazuje, da se je ves naš narod vprav po svojih gasilskih društvih strnil v svojo narodno enoto v okviru Jugoslavije. Prvi Spomenik velezaslužnemu gasilcu t Pr- Barletu • na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani. občni zbor Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana je bil 1. junija 1919, ki je v tej smeri razvil nadaljnje delovanje gasilskih društev. Zveza je postopno pritegnila v svoje območje še nadaljnja, doslej v slovenski gasilski zvezi nevčlanjena društva. Tako imaino že leta 1925 31 žup s 457 društvi in okoli 15.000 članov. Do leta 1930 so pristopila k zvezi še nekatera, dotlej nevčlanjena gasilska društva. Jugoslovnnska gasilska zveza v Ljubljani je tako narasla po stanju 15. junija 1930 ua 075 društev v 37 župah z 20.000 člani. Vstop v državno zvezo Zakon z dne 15. julija 1933 je ustanovil enotno »Gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije« s sedežem v Belgradu. V Sloveniji je bilo takrat 44 žup s 728 društvi in 22.000 člani. »Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana« se je v smislu novega zakona že 10. dec. 1933 preustrojila v »Gasilsko zajednico dravske banovine v Ljubljani«. Po novem zakonu je prišlo področje žup v območje meja politično-upravnih okrajev iu v sedeže le-leh, t Josip Turk, bivši starešina Jugoslovanske gasilske zveze. društva pa so se preimenovala v Čete. Tako se je število žup navidez zmanjšalo, naraslo pa je članstvo preko 26.(MM) v 839 četah. Pokroviteljstvo nad vsem gasilstvom v državi je blagovolil prevzeti Nj. kr. Vis. kraljevič T o m i s 1 a v. Vseslovanska gasilska zveza Starešina slovenskega gasilstva, pok. Frane Barle, si je mnogo prizadeval, da bi se vse slovanske gasilske zveze združile v »Vseslovansko gasilsko zvezo«. Ustanovil se je sicer v ta namen pripravljalni odbor, toda ustanovitve »Vseslovenske gasilske zveze« Barle ni več dočakal. Umrl je v Ljubljani 23. maja 1928 in bil pokopan ob veliki udeležbi slovenskega gasilstva in gasilskih odposlancev iz vse države. Posle starešine Gasilske zajednice v Ljubljani je po Francu Barletu prevzel Josip Turk, ki je umrl 4. aprila 1937. A Dne 25. aprila 1937 je bilo izvoljeno novo starešinstvo, ki mu danes načeluje dr. Anton Kodre. Novo načelstvo je predvsem uredilo redno poslovanje Gasilske zajednice, rešilo vprašanje nezgodnega zavarovanja, ustanovilo lastno nabav-ljalno zadrugo in posvetilo vso skrb pravilnemu administrativnemu poslovanju in strokovno-tehnič-ni izobrazbi gasilcev. Posebni tehnični tečaji so doslej usposobili že blizu 700 članov za gasilske poveljnike. Lepo se razvija tudi naraščaj in sama-rijanstvo. 50.000 članov! Konec leta 1938 je Gasilska zajednica štela Se 9">3 čet, 26 žup in 30.633 rednih ter 16.&42 podpornih članov. Torej blizu 50.000 članov šteje danes Gasilska zajednica v Ljubljani. V Sloveniji je gasilska organizacija najmočnejša organizacija, pa tudi med gasilstvom v državi smo Slovenci na prvem mestu. Ozemlje Slovenije zavzema 6% celokupne državne površine, 8% vsega državnega prebivalstva in 87% vsega gasilstva v državi. Z zakonom o gasilstvu je Gasilska zveza včlanjena v »Vseslovanski gasilski zvezi«, ki ima svoj sedež v Ljubljani in je s tem uresničeno stremljenje slovenskega gasilstva, da se združijo v skupno zvezo vse slovanske gasilske zveze. Leta 1930 je bil prvi gasilski kongres, ki se ga je udeležilo 10.000 gasilcev z močnimi odposlanstvi iz drugih držav. Slovenci smo dali za gasilstvo že 55 milijonov dinarjev Slovensko gasilstvo predstavlja tudi v narodnogospodarskem oziru moč, ki je častna za slovenski narod. Saj je naše ljudstvo zbralo za svoje gasilstvo s prostovoljnimi prispevki lepo premoženje, ki se ceni na 55 milijonov dinarjev, dasi bremeni nekatere čete še 5 milijonov din dolga. Gasilsko premoženje je narodni kapital, ki se bogato obrestuje, čim močnejše je gasilstvo, tem večja je varnost za splošno narodno premoženje, ki se ob gasilski vsestranski pripravljenosti množi brez večjih nevarnosti in škod. Ob prevratu je imelo v Sloveniji le nekaj društev svoje motorne brizgalne, ročnih večjih briz-galn je bilo 500 in manjših 200 ter 800 lestev, danes pa ima Slovenija 68% vseh motornih briz-galn v Jugoslaviji. 52% vseh ročnih brizgaln, 39% lestev, 60% cevi in 72% gasilskih domov vse države. Torej smo tudi glede opreme gasilstva Slovenci na prvem mestu v Jugoslaviji. Konec 1. 1938 izkazuje stanje opreme v Sloveniji 500 motornih in 110 ročnih brizgaln ter 230.000 m cevi. Po dolžini cevi bi lahko kar iz Donave črpali vodo za Slovenijo. Gasilskih avtomobilov je že zdaj 140, pa to število zaradi splošne motorizacije naglo pa- rašča. Ljubljana in Maribor imata že svoje avtomobilske avtomatične vrtilne lestve, Kranj enako na ročni pogon, ostala mesta pa imajo še navadne mehanične lestve. Tudi glede načina gašenja naglo napredujemo. S peno se zdaj gasi tudi pri nas, le žal da je tak način gašenja za zdaj še predrag. Pionirji gasilstva na Balkanu Slovenci lahko s ponosom ugotovimo, da smo tudi na tem področju dosegli zavidne uspehe in da iniciativno gradimo temelje gasilski misli r.a vso našo kraljevino. Ni več daleč čaa, ko bomo pijonirji gasilstva na Balkanu. Ti veliki uspehi nas tem bolj veselijo, ker je vse, kar imamo Slovenci na tem področju, res naše, nastalo po našem prizadevanju, z žrtvami vsega našega naroda. Proti požaru se dandanes človek bori z večjim elanom kakor kdaj prej, ker mu tehnični pripomočki dajejo možnost, da z večjo verjetnostjo obvlada plamene požara. S tem pa je obramba proti požarom čedalje bolj komplicirana in zmehanizi-rana in zalo zahteva ludi gasilsko področje delitev dela na požarišču in s tem specializacijo moštva. Gasilci, kakor redna vojska, morajo biti uvežbani, usposobljeni, se morajo spoznati s svojim orodjem, ker kljub stalnemu spopolnjevanju brez človeka nobena brizgalua ne deluje. Med dvema kongresoma Tretja prestolica naše države sprejema v svečanem razpoloženju desettisočere množice onih, ki ne poznajo v svojem življenju le sebe, temveč jim je pri srcu tudi vedno in ob vsaki priliki blaginja svojega bližnjega, blagor svojega paroda in dobrobit države. V slovensko metropolo prihajajo te dni gasilci iz vse naše Jugoslavije, da v naši beli in vsikdar gostoljubni Ljubljani proslavijo 20 letnico ustanovitve bivše »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. Pred 20. leti so se združile posamezne do takrat razcepljene gasilske zveze v enotno močno organizacijo vsega slovenskega gasilstva. »Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana« je štela ob ustanovitvi 239 društev z 8365 člani. Današnja »Gasilska zajednica dravske banovine«, ki je po zakonu o organizaciji gasilstva iz lela 1933 naslednica prejšnje »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«-, pa šteje danes že 964 čet z nad 32.000 mož veliko gasilsko armado. Gasilčeva pota niso posuta z rožicami — zlasti v današnjih težkih, razburkanih časih ne. Ako pa so se naše vrste v dveh desetletjih kljub temu tako silno pomnožile, potem to dokazuje, da je gasilska organizacija res najpotrebnejša, ki jo je narod sam ustvaril, ki za narod živi in dela ter da stoji na trdnih temeljih. Gasilstvo ni in tudi nikdar ni bilo last nikogar posameznika, temveč je last vsega naroda, iz katerega potrebe je tudi zraslo. Kako visoko ceni narod delo svojih sinov, nam priča velika udeležba iz vseh krajev naše domovine. Po vseh krajih naše domovine so že mesece in mesece vzbujali gasilci mnogo pozornosti. V njihovih domovih je bilo vedno več žilavosti in vrvenja. Že zgodaj spomladi pa so pričeli prirejati javne nastope, na katerih so nastopali člani s prostimi in orodnimi vajami. Naša javnost je začela opažati, da gasilstvo posveča vso pozornost tudi naraščaju in samarijanstvu. Vse te priprave so vzbujale slutnje, da se naša organizacija pripravlja na nekaj izrednega. In res bodo naši prostovoljni gasilci v strnjenih masah in v polni disciplini pokazali, kaj so se v prostem času priučili, kaj zmorejo in kaj znajo ter s svojimi nastopi dostojno proslavili naš 20 letni jubilej. Prelom s preteklostjo Nehote se nam ob pogledu na te velike gasilske dneve vzbujajo spomini na leto 1930. Takrat smo priredili v Ljubljani prvi gasilski kongres v naši svobodni državi. Bil je to prvi kongres v okviru enotne takratne »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. Bil pa je tudi prvi kongres, ko je po ljubljanskih ulicah strumno korakalo v kolonah nad desettisoč gasilcev. In kar je najvažnejše, je, poudariti Strumen nastop-vež tisoč gasilcev pri vaj.tH ria bivgčm športnem prostoru »Ilirije« ob Celovški cesti. S tem je že takrat naša organizacija napravila prelom s preteklostjo. S svojimi strumnimi nastopi pri prostih in pri orodnih vajah je postalo gasilstvo deležno še večjih simpatij pri javnosti, Z discipliniranimi nastopi so gasilci dokazali, da se v naših gasilskih domovih vpdno in neprestano žilavo dela, ker se vsak naš gasilec zaveda težkih nalog in velikega poslanstva, ki ga današnja naša organizacija ima. Tudi pri letošnjem kongresu bodo gasilci z različnimi nastopi na ljubljanskem »Stadionu« pokazali, v koliko lahko narod na nje zida. Nismo nikaka telovadna organizacija, temveč nam je telovadba le sredstvo, da se naši gasilci telesno in duševno izvežbajo ter šele na podlagi tega pridobe potrebne sposobnosti, da morejo uspešno nudili v miru ali vojni svojo pomoč. Hočemo razbliniti še zadnje predsodke, ki morda tu in tam še obstojajo. »V ognju ljubezni do brata plamtimo a ogenj sovraštva krotimo, gasimo.« Gasilski kongres 1. 1930 je bil ob priliki proslave 60 letnice matične gasilske čete Ljubljana mesto. Četa je ob tej priliki blagoslovila svoj prapor z napisom pokojnega gasilskega kurata dr. Opeke: rV ognju ljubezni do bratov plamtimo, n ogenj sovraštva krotimo, gasimoU Sleherni naš gasilec mora nositi te velike besede v svojem srcu. Slehernega gasilca življenje in delovanje mora biti usmerjeno v pravcu gornjih besedi. Ako je imel kdo pomislike glede prirejanja našega kongresa v današnjih težkih časih, potem stoji naše celokupno gasilstvo neomajno na stališču, da je kongres jugoslovanskega gasilstva danes bolj potreben kakor morda kdajkoll preje ali pozneje. Ako vse okrog nas tekmuje v sovražnosti in kopičenju gmotnih dobrin, potem je dolžnost naših gasilcev toliko bolj vzgledno nastopiti med svojim narodom in usmerjati njfgova pota k idealizmu ter ga učiti Kristusovega nauka, ki je tudi gasilsko načelo: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!* V narodu samem pa je treba buditi samozavest ter ga odvračati od slehernega malodušja. Veličasten je bil pogled pri zadnjem kongresu z balkona univerze po Kongresnem trgu, na katerem je bilo razvrščenih nad desettisoč gasilcev. Še veličastnejšo sliko nudi Kongresni trg ob letošnjem kongresu, ko dajejo slikovitost poleg stoterih gasilskih praporov tudi tisočere pestre narodne noše. Ako je gasilstvo že v letu 1930, ko še niti nismo imeli zakona o organizariji gasilstva, nastopilo s tolikim uspehom, da je očaralo našo javnost, ki se je soglasno pohvalno izražala o gasilskem delu, potein nam je to le dokaz, da stoji naša organizacija na trdnih in zdravih temeljih ter da je naš gasilec na pravi poti svojega dela in ustvarjanja. Mnogokrat se v življenju prilašča ob raznih prilikah značaj in naziv viteštva, ki se je doslej gasilstvu odrekalo. Vprašam pa samo, kako naj se imenuje potem žrtvovanje lastnega življenja za ceno svojega bližnjega? Gasilstvo se zaveda vloge, ki jo v človeštvu igra in naša organizacija se tudi zaveda položaja, ki ji pripada in ki ga tudi hoče in mora zavzeti. Naš gasilec pa bo pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava tudi v bodoče korakal v začrtani poti, čigar delovanje bo vedno Bogu v čast in bližnjemu v pomčl Vloga gasil, inšpektorja Gasilski inšpektor inž. Franc Doleuc Zakon o organizaciji gasilstva določa pri vsaki gasilski zajednici poleg izvoljenih poslovalcev tudi stalnega uradnika — gasilskega inšpektorja, ki vodi in nadzira strokovno-tehnično delo. Zato zahteva od njega tudi primerno tehnično izobrazbo. Le-ta je referent za vse tehnične zadeve gasilstva svoje banovine. Skrbeti mora za strokovni pouk gasilcev na tečajih Gasilske zajednice in gasilskih žup. Nadzirati mora tudi poslovanje gasilskih žup in čet. Gasilski inšpektor organizira javne vaje in opravlja v splošnem vse posle, ki so v zvezi s telesno vzgojo in samarijanskim ter kulturno-pro-svetnim delom gasilstva, vodi statistiko požarov, orodja in opreme ter daje strokovne nasvete pri nabavi novega orodja. Posebno pozornost pa mora polagati obrambi proti napadom iz zraka, pri čemer ima gasilstvo pomembno nalogo. Pri Gasilski zajednici za dravsko banovino je gasilski inšpektor g. inž. Franc Dolenc. Iz gornjega torej sledi, da je zakon o organizaciji gasilstva uvedel tudi v prostovoljno gasilstvo stalnega funkcionarja - uradnika in na ta način omogočil, da strokovno-tehnično delo ne zastaja. Nekatere večje države imajo celo pri vsakem okr. glavarstvu referenta za gasilstvo, ki nadzoruje gasilske čete, kljub temu pa je ostal značaj prostovoljnega gasilstva neizpremenjen. Z določbo o stalnem gasilsko-tehničnem uradniku v posameznih gasilskih zajednicah na sedežu banovin je torej napravljen znaten korak 1$ napredku jugoslovanskega gasilstva. Gasilski tečaj v Celju v dneh od 20. do 24. februarja 1938 Gasilski tečaj v Ljubljani od 23. do 28. oktobra 1938 Mežek Franc, tajnik Gasilske zajedniee Sodobna izobrazba gasilstva Gasilski tečaj t Ljubljani t dneh od 21. do 25. marca 19M Gasilski tečaj r Ljubljani na dan iipilot dne II. novembra 1939 Pogosto smo v naših vrstah razmotrivali o pomenu gasilstva za narod in državo ter ugotovili dolžnosti, ki jih ima vsak prostovoljni gasilec do človeške družbe. Da pa je gasilec v stanu izvrševati uspešno svoje poslanstvo, mu je potrebna izobrazba. Delokrog gusilskega udejstvovanja je tekom let naraščal. Naglemu tehničnemu razvoju v vseh panogah je morala nujno slediti tudi gasilska izobrazba. O šolanju našega gasilstva je javnost malo poučena. Sodobni gasilec si mora poleg tehnične usposobljenosti pridobiti tudi mnogo duševne izobrazbe, da more biti kos nalogam, ki se od njega v najtežjih trenutkih zahtevajo. V najtežjih trenutkih kliče usoda gasilca na pomoč. Pomoč pa je izdatna le takrat, kadar pride v pravem času. Tudi uspeh je zagotovljen le, ako delamo po predhodnem do-nrem in zrelem preudarku. Da v najusodnejših trenutkih ravnamo pravilno in hitro ter do se morda iz vcčih možnosti odločimo za na jpravilnejši način postopka, je pa treba šole. Da postopamo po preudarnem načrtu, za to je potrebno dosti vaj. Razvoj tehnike in današnji čas pa zahtevata tudi mnogo znanja. Prirejamo poučne tečaje Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani je začela prirejati konec leta 19*57. strokovne tehnične tečaje, na katerih naj hi se izvežbali v prvi vrsti poveljniki in tehnični vodje vseh %4 gasilskih čet naše banovine. Do danes smo absolvirali že 20 takih tečajev. Po zaključku tečaja se vršijo poveljniški izpiti v smislu tozadevnih predpisov, ki izhajajo iz zakona o organizaciji gasilstva. Tečaje je obiskovalo 857 gasilcev, od katerih je z uspehom položilo poveljniške izpite 7">0 gasilcev. Tečaji so trajali po 4 dni. Naše stremljenje pa gre za tem, da ustanovimo v Ljubljani gasilsko šolo. da se bo naše gasilstvo stalno in sistematično izobraževalo in ve/balo. Loterija, ki jo bomo v kongresnih dneh priredili, ima kot cilj pridobiti nam prva sredstva za položitev temeljnega kamna naše bodoče gasilske šole. Uspehi, ki so jih ti tečaji do sedaj pokazali, so poroštvo, da je bila začrtana misel šolanja našega gasilstva zdrava in da moramo v tem praven nadaljevati. Pomisliti moramo, da ni lahko kmečkemu posestniku zapustiti za 4 do 5 dni domače gospodarstvo in se popolnoma žrtvovati gasilski izobrazbi. Ni lahko delavcu zapustiti dela in se odpovedati 4 dnevnemu zaslužku, ki ga potrebuje za preživljanje svoje družine. In ni lahko niti privatniku niti javnemu nameščencu dobiti dopusta ter se nemoteno posvetiti gasilski znanosti. Z železno voljo je treba mnogokrat prebroditi te težave. Kakšno mora biti naše znanje Kakšno znanje pa prav za prav zahteva današnja doba od gasilca? Predvsem se mora seznaniti vsakdo z vsemi vrstami gasilskega orodja, njega pravilne uporabe in pravilnega negovanja. Poznati mora najrazličnejše vrste ročnih in zasilnih gasilskih aparatov, ki jih imamo danes vse polno. Velike, moderne, večnadstropne stavbe in palače so izpodrinile nekdanje majhne hišice. Gasilstvo se je okoristilo z motorjem in danes imamo že 484 motornih brizgaln v naši banovini. Dandanes imamo vsepovsod moderne industrijske delavnice, kjer prevladujejo stroji. V skladiščih vseh vrst imamo polno eksplozivnih snovi. Gasilec današnje dobe si mora biti nedvomno na jasnem, da pri požaru takih objektov in snovi niti od daleč ni misliti na navadno gašenje z vodo. Zavedati se mora, da bi tak \ Trbovljah se je že pred vojno ustanovil prvi naraščaj, ki gn je vodil g. Guček. Po vojnj se je ta zamisel obnovila in tako so merodajni krogi pri zajednici že ustanovili Mladinski gasilski odbor, ki že deluje in se bodo sadovi tega del« videli na kongresu. Gasilstvo iz Trbovelj, ki šteje 4 čete, se kongresa udeleži z rudarsko godbo in nastopi v /upi okraja Laško. Slika ka/e naraščaj čete TrbovIje-trg pri vaji, ki jo vodi zajedniski gasilski inštruktor g. lllnstan in ki bo tudi nastopila nu Stadionu v Ljubljani. način gašenja utegnil imeti daljnosežne posledice. Danes /e med slovenskimi gasilci ne najdemo nikogar, ki ne bi poznal gašenja s peno. Prav tako so naši gasilci poučeni, da je pri gašenju električnih naprav potrebna posebna previdnost in ravnanje. Poleg preprostih raztezalnih, stikalnih in strešnih lestev smo prišli do mehanične Magy-rusove lestve in na zadnje do avtomotorne vrtilne Magvrusove lestve, po kateri se gasilec lahko povzpne 2b m visoko in uspešno brizga močan curek vode v katerikoli smeri. Za gasilca je zelo važna gasilska oprema. Potrebno je pridobiti znanje o dimu in duš-ljivih plinih, ki se razvijajo pri požarih. Našemu gasilcu in predvsem tehničnemu poslo-valcu so potrebni vsaj osnovni nauki o fiziki, kemiji, teoriji gašenja, dalje o gasilski taktiki in strategiji. Vedeti mora, kakšni so predpogoji za goren je in kako se isto prepreči. Znana mu morajo biti razstreliva in ravnanje z njimi. Poznati mora vsaj osnovne nauke o elektriki, da ne pride v smrtno nevarnost. Gasilec, predvsem pa poveljnik mora poznati terenske prilike na požarišču. Važen predmet tvori nauk o gasilski disciplini. Vsi vemo, da je v vseh organizacijah disciplina potrebna. Potrebna je v družini, potrebna je v šoli. Nediscipliniran narod nima bodočnosti. Pri požaru mora z vso hladnokrvnostjo in brezpogojno biti na mestu, kamor je odrejen. Vežbanje našega gasilstva je popolnoma vojaško, le poveljevanje je v slovenskem jeziku. Gasilstvu je potrebno /nan je o stavbarstvu. Kot samarijan mora poznati vsaj osnovne nauke o prvi pomoči. Gasilci bodo imeli važno in odgovorno nalogo v primeru pasivne obrambe pred zračnimi napadi. Zato morajo poznati vse vrste strupenih plinov in načine, Kako se jih obranimo. Priučiti in izuriti se morajo pravilnemu ravnanju z maskami! Važno poglavje v izobrazbi gasilstva pa tvori tudi gasilska uprava in organizacija. Upravno poslovanje je pri naših četah doseglo res razveseljivo stopnjo razvoja. Administrativni tečaji so v tein pogledu dosegli že lepe uspehe. Tudi narodna vzgoja ja potrebna Gasilska organizacija ima po zakonu iz leta lO?^. obširen delokrog. Skrbeti mora poleg strokovne izobrazbe tudi za nacionalno, kulturno in prosvetno vzgojo svojih članov in svoje okolice. Zaradi tega obstojajo v naših gasilskih Pred vsako zajednično skupščino ima navadno osrednji odbor Gasilske zajednice svojo sejo, na kateri obravnava samostojne predloge žup. tovariš Fran Snoj — sedanji minister in starešina Gasilske zveze, je predlagal pri tej priliki, da naj se vrši v letu 1939 II. jugoslovanski gasilski kongres. Predlog je bil soglasno sprejet, kakor tudi prihodnji dan od skupščine, ki je najvišji forum slovenskega gasilstva. Da bo kongres v letošnjem letu, je narekovalo več vzrokov oziroma več namenov, ki jih hočemo doseči s kongresom. Leta 1919 se je v Ljubljani ustanovila »Jugoslovanska gasilska zveza«, prva v svobodni jugoslovanski državi. Prav je, da ta pomembni jubilej še posebej podčrtamo, saj je združil v sebi vse, kar slovensko in jugoslovansko misli in čuti. Nepobitna resnica je, da je prav v Sloveniji gasilska organizacija najbolj razvita, da posega že edinicah tudi kulturno-prosvetni odseki, ki ponekod prav vzorno delujejo. Sodobni gasilec mora poznati tudi nekoliko zakonodaje in zgodovine domačega gasilstva, kakor tudi vsega jugoslovanskega gasilstva. Dobro pa je tudi, da smo poučeni o tehničnem razvoju gasilstva izven naših državnih meja, kjer že obstojajo na višjih tehničnih šolah posebne stolice za gasilstvo. Zato bi morda res ne bilo odveč, če bi se tudi na naših šolah dalo gasilski vzgoji potrebnega poudarka vsaj z eno ali dvema urama tedenskega pouka. le dni je v Ljubljani II. jugoslovanski gasilski kongres. Letos praznujemo namreč 20-lotnico združenja vsega slovenskega gasilstva v bivšo Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana, ki se danes imenuje Gasilska zajednica dravske banovine. Po dosedanjih prijavah bo udeležba lepa. Gasilci bodo s svojimi nastopi in tekmami dokazali polno izurjenost in sposobnost uspešno nastopiti vsikdar, kadar jih pokliče na tlelo narod in domovina. ()b priliki kongresa bomo videli tudi lepo gasilsko razstavo. kongres v vsako faro in občino, skora j v vsako vas. Nobena druga organizacija se s tem dejstvom ne more ponašati, saj lahko trdimo, da je gasilstvo res narodovo, zraslo iz njega, živi od njega in dela zanj. Narod je čutil potrebo po gasilcih in gasilci mu vračajo dan za dnem ob vsakem času in ob vsakem vremenu Kongres sam naj dokaze vso našij ljubezen do rodne grude, globoko vdanost gvojeittu narodu in naši skupni državi. Vsi ti vzroki so nas vodili, ko smo sklenili, da kongres priredimo in za katerega se je izrekla skupščina. Na podlagi sklepa skupščine se je izvolil propagandni odsek, ki je do 1. avgusta v preteklem letu izdelal ves program kongresnih prireditev. Takoj nato je pričel z delom tehnični odsek, v katerega smo morali povabiti tudi nega-silce, da so s svojo staro prakso pomagali v našem težavnem delu. Ker je bil tehnični odsek preveč številčen, se je zaradi lažjega dela ustanovil še izvršni odbor. V njem so: Rupnik Jože. starešina župe Ljubljana-okolica, kot predsednik, tov. insp. inŽ. Dolenc kot tajnik ter Ivan Boris ter gg. Hvale in Kermavner. Tehnični odsek je že pozimi prirejal tečaje po posameznih župah in v ta namen nastavil dva inštruktorja, tov. Hlastana in Preset-nika, ki sta obšla vse župe, katere so prijavile svoje sodelovanje. Ker je delo raslo z dneva v dan, smo organizirali 18 odborov, kateri so pričeli s svojim delom že 13. marca. Uredili smo si posebno kongresno pisarno in polagoma nastavljali uslužbence. Vodstvo pisarne je prevzel tovariš Ivan Boris, tajnik kranjske gasilske župe. Posamezni odseki delujejo popolnoma samostojno v mejah odobrenega proračuna. 1. Prvotni organizatorični odsek pod mojim predsedstvom se je po potrebi pretvoril v glavni kongresni odbor, v katerem so vsi predsedniki odsekov 2. Propagandni odsek, katerega vodi tovariš Boris Ivane je organiziral predavanja po radiu, in sicer 6 po 10 minut ter fi nacionalnih ur. Po časopisih je skrbel za primerno reklamo. Njegovo delo so tudi plakati, katere je razposlal po vsej naši državi. 3. Stanovanjski odsek, katerega vodi g. I.angns Jože, je imel posebno v zadnjem tednu ogromno posla, da je lahko pripravil ležišča za naše članstvo. Vse šole v Ljubljani so se radovoljno odzvale in dale na razpolago vse svoje prostore. Tudi privatniki, ki imajo svoje odviSne sobe, so pokazali veliko razumevanje za našo gasilsko stvar. 4. 1'rehranje'alni odsek pod vodstvom priznanega strokovnjaka g. Kosa Antona je pripravil za kongres potrebno hrano. Za telovadce brezplačno hrano v konzervah, za druge pa je poskrbel ceneno hrano po raznih ljubljanskih gostilnah. V njegov delokrog spadajo tudi vsi paviljoni, ki se postavljajo na Stadionu za kongresne dni. Umevno je, da je od tega odseka mnogo odvisno, kako bodo kongresisti kongres sprejeli in kako jim ho ostal v spominu. 5. Avtomobilski odsek pod vodstvom g. Cirila Vidira je moral preskrbeti dovoljno število tovornih in osebnih avtomobilov za potrebe kongresa. H Železniški odsek pod vodstvom g. Antona Raspergerja je organiziral brezhiben in točen dovoz članstva in drugih ljudi po železnici. Po prijavah posameznih Čet je moral urediti vozne rede posebnih in drugih vlakov. 7 Rediteljski odsek, katerega vodi g. Snoj Ivan, je organiziral 500 rediteljev, ki skrbe za red na kolodvorih, na Stadionu, zbirališčih itd. Reditelji bodo obenem vodili tudi informacijsko službo po vseh delili mesta, obenem bodo v pomoč vsem ostalim odsekom, v kolikor bodo iste rabili. 8. Finančni odsek pod vodstvom tov. Bogdana Pogačnika je odobril vse proračune posameznih odsekov in preskrbe! sredstva, da so odseki lahko nemoteno delovali. Glavno delo finančnega odseka pa se prične šele po končanem kongresu, da se izvede dokončni obračun. Kakor povsod, tako se mora tudi pri nas ta odsek boriti z velikimi finančnimi težkočami. 9. (iradhcni odsek pod vodstvom g. inž. Po-rente je zgradil potrebne paviljone za mimohod in oltar ter tribune na Kongresnem trgu. 10 Okrašpvalni odsek pod vodstvom inž. arh. Mesarja, ki je v tesni zvezi z gradbenim odsekom, je preskrbol okrasitev vseh paviljonov, kolodvora, kongresne dvorane itd.' 11. Zdravstveni odsek, ki ga vodi g. dr. Franta Mis, je preskrbel zadostno množino sainarijank in zdravnikov, ki bodo ves čas kongresa neumorno delovali in skrbeli za zdravje našega članstva. Organiziral je več zdravstvenih postaj jio mestu in na Stadionu po začasnih ahmulantan. Njemu so vneto pomagali skavti, ki so tudi važna humana organizacija 12. Odsek za sprevod je prevzel g. f eč Vilko, ki je napravil pester in lep spored za mogočni gasilski sprevod. Po tolikih sprevodih, ki jih je Ljubljana vajena, bo gotovo gasilski sprevod eden izmed najbolj pomeiabnih po svoji tradiciji in po svoji pestrosti. 13. Sprejemni odsek pod vodstvom tov. dr. Smaida bo s častno četo sprejemal na postaji vse odličnike, ki so prihiteli na naš kongres. 14. Godbeni odsek pod vodstvom g. Dolinarii Franca je preskrbel zadostno število godb. ki bodo sprevod povzdignile. Za kongres smo dobili tudi šest novih gasilskih koračnic. 15. Razstavni odsek pod vodstvom poslovodje zadruge tov. filechta Srečka pa pripravlja razstavo v realni gimnaziji v Vegovi ulici. Razstava sama naj pokaže zgodovino, razvoj in vso moderno opremo gasilstva. Ifi. Loterijski odsek, ki ga vodi lov. Dolinar Jože, starešina litijske gasilske župe, pa je pripravil prvo veliko efektno loterijo, katere čisti dobiček je namenjen za prvo slovensko in jugoslovansko gasilsko šolo, ki bo v Ljubljani. Po končanem žrebanju, ki bo 16 avgusta, pa bo še vsem tov. četam sporočil izid žrebanja in razdelil do-bitke. 17. Izletniški odsek pa bo za tov. goste iz drugih banovin, ki si bodo hoteli ogledati našo lepo Slovenijo, organiziral avtobusne izlete. To naj bi bil v kratkem pregled vsega kongresnega dela. Člani, ki boste prihiteli na naš kongres, pač ne boste čutili vsega ogromnega dela. ki je bilo izvršeno samo zaradi tega, da bi vi tovariši bili čim bolj zadovoljni in da bi kongres sam uspel v vseh pogledih. Japelj Pavle, predsednik kongr. odbora. 17 odsekov ie pripravljalo Zasluge našega gasilstva za narodno osvobojenje Kaše gasilstvo je izšlo iz globokih korenin naroda, iz globljih kakor mnoge druge organizacije, ki imajo zelo omejene cilje, dočim je delo gasilstva posvečeno narodu kot takemu. Gasilstvo je vsidrano globoko v narodu, živi z narodom, živi iz njega in mora deliti z njim vsako njegovo usodo. Naše gasilstvo je nastalo iz žrtev, ki jih je doprinesel narod sam, in je v obrambi našega narodnega premoženja prva armada domovine v mirnih časih. V dobi slovenskih taborov Gasilstvo na naši slovenski zemlji se je pričelo razvijati v letih pred 1870 in 1888, torej takrat, ko je slovenski narod prvič zavaloval v dobi nepozabnih narodnih taborov. Takrat je na bivšem Kranjskem nastalo že 46 gasilskih društev, takrat je bila že ustanovljena Doberletova Slovenska deželna zveza gasilnih društev na Kranjskem, ki ji je pristopilo 27 društev. Počasi so gasilski kladi-varji vzporedno z mogočnim narodnim gibanjem in zavojevanjem slovenske zemlje zgradili današnji mogočni slovenski gasilski dom. Posamezne zveze naših gasilskih društev so bile prvotno včlanjene v avstrijski gasilski zvezi, toda čim bolj mogočen je bil val narodne samozavesti, tem bolj so se trgale od avstrijskih okovov in že leta 1003 je bila na zborovanju kranjskih gasilskih društev v Postojni sprejeta resolucija pokojnega Barleta, ki zahteva izstop iz zveze avstrijskih gasilskih društev in pristop k Zvezi slovanskih gasilskih društev v Pragi. Istega leta že korakajo zastopniki slovenskega gasilstva po Pragi na kongres Slovanske gasilske zveze. Od takrat so slovenski gasilci stalno hodili na kongrese Slovanske gasilske zveze, ki je bila ustanovljena leta 1900. Posebno prisrčni so postali odnošaji s češkim gasilstvom. Formalno so se slovenski gasilci priključili Zvezi slovanskih gasilcev leta 1904 in so torej že polnih 35 let člani Slovanske gasilske zveze. Naše gasilstvo — končno slovensko Združitev vsega slovenskega gasilstva je bilo delo pokojnega Barleta in je postalo dejstvo dne 15. decembra 1918, ko je nastala Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani. Zadnja društva, to so Maribor. Celje, Ptuj in Kočevje, pa so pristopila z nacionalnim gasilskim kongresom I. 1930, ki ga smemo smatrati kot zgodovinsko leto, ko je vse gasilstvo na slovenskih tleh dobilo popolnoma nacionalni obraz. Ko gledamo nazaj v zgodovino gasilstva z nacionalnega stališča, moramo ugotoviti, da po prvih gasilskih edinicah, ki so nastale v dobi taborov, še ni vladal slovenski duh, zlasti ne na Spodnjem Štajerskem, ker je bilo tam poveljevanje še v nemškem jeziku. Toda to ni trajalo dolgo in kmalu po prevratu so tiste gasilske edinice, kjer je še ostal tujerodni du'i, zavrgle tuj poveljevalni jezik in prevzele slovenskega. Laško je to storilo leta 1919, Maribor, Celje in Ptuj, kot smo omenili zgoraj, nekoliko pozneje. Drugod pa je bilo uvedeno slovensko poveljevanje že oh času velikih taborov, na primer v Zalru leta 1888, istega leta v Dolenji vasi pri Ribnici, kjer je nastopil za slovensko stvar nepozabni mladi gasilec Nace Mrhar. Sirca v Žalcu in Mrhar v Dolenji vasi sta velika pionirja slovenskega poveljevanja pri gasilcih. Ljubljana je prišla šele deset let za njima, ker je bilo slovensko poveljevanje uvedeno pri ljubljanskem gasilskem društvu šele pod Strici jem leta 1899. Načrtno delo poslovenjevanja gasilskih društev pa se je začelo in uspešno končalo pod velikim voditeljem Francetom Barletom. Dvigniti veljavo slovenskega jezika v zasebnem in javnem življenju je bilo torej zaslužno narodno delo, pri katerem so prodorno in čestokrat vodilno delovali gasilski delavci. Na te može bomo vedno gledali s posebnim p3nosom in spoštovanjem in jih bomo uvrstili ne samo med gasilske budnike, marveč tudi med prave narodne voditelje in buditelje. Z uvedbo slovenskega jezika delo gasilcev še ni bilo končano. Treba mu je bilo dobre strokovne izobrazbe, torej lastne slovenske gasilske literature in lastnega glasila, da se ho osvobodilo od tujerodnih virov. Tako je začel izhajati list »Gasilec«, ki letos slavi že svojo 42 letnico in ki spada med dobre vzgojne liste, ki vzgajajo članstvo k ljubezni do države in do nravstvenega krščanskega življenja. To je hil začetek, ki mu je sledilo potem zelo plodonosno literarno delo gasilskih društev, pri katerih so sodelovali najboljši delavci slovenskega razumništva. Narodno-obrambno delo Naše gasilstvo je opravljalo s požrtvovalno tveganostjo tudi važno narodnoobrambno delo na naših mejah. Pokazalo je, da noče biti samo stražar proti nezgodam narave, to je ognja in vode, ampak tudi proti vsem nezgodam, ki jih more utrpeti narod kot takšen. Gasilci niso nikdar bili hujskači proti tujim narodnostim, ker so za svoj slovenski narod zahtevali pravico. Slovensko gasilstvo se noče mešati s tujerodci. Ono hoče biti in ostati živo in plodonosno narodno drevo v naši narodni državi. Zvesto svojim nravstvenim načelom, ki se Imenujejo: ljubezen do Boga, ljubezen do bližnjega, ljubezen do slovenskega naroda, ljubezen do dr- Nabavljalne zadruge gasilske zajednice Nabavljalna zadruga Gasilske zajednice se Je ustanovila p° preudarku in dobro premišljenem načrtu, da pomaga od te strani četam do najcenejšega in najboljšega blaga pri kolikor mogoče primerni ceni, tako da čete nimajo preveč na eni strani dolga, na drugi strani pa, da ne preplačajo materiala, ki pride v poštev za njihove potrebe. Pobudo za ustanovitev je dal starešina zajednice dr. Anton Kodre skupno s tajnikom zajednice gosp. Francom Mežekom. Za predpriprave je bilo treba mnogo časa. Po dolgotrajnih posvetih je bil dne 29. V. 1938 ustanovni občni zbor. Od tega časa naprej se je zadruga organizirala in bo obračun prvega leta viden v prvih mesecih 1939. Že danes kaže mnogo uspeha. Ker so se zaradi nastopa zadruge cene na vsem trgu znižale ter se je pričela med vsemi dobavitelji zdrava konkurenca, so cene povprečno padle od 10—25%, kar se posebno opaža pri cenah za cevi in motorne brizgalne. Dalje si zadruga nadeja vplivati na cene na trgu. toda vedno v okviru zdrave konkurenca. žave, ljubezen do pravice, je gasilstvo prvo našlo pot do pravega sporazuma vseh treh narodov Jugoslavije in s tem pokazalo, da gasilci vsi enako ljubijo skupni dom. v katerem so vsi enakovredni, ki ga hočejo vsi skupno braniti proti kateremu koli napadu. Gasilstvo je v tem oziru dalo dober zgled tudi političnemu delu, ki danes nosi svoje sadove. Ko je br. Dolanski v Zagrebu dne 15. avgusta 1937 na gasilskem kongresu prečital znano resolucijo, je slovensko gasilstvo razumelo, da je to krik iz naroda, da je to izraz narodove duše in njegovega hrepenenja po pravici, in ni oklevalo, da temu kriku preskrbi tudi od svoje strani zadoščenje. Slovencu Francetu Snoju, sedanjemu ministru in starešini Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije se je z neumorno voljo, s previdno taktiko, odkritosrčno sjubeznijo in doslednostjo takrat posrečilo, da stoji danes gasilstvo vse Jugoslavije kot en mož v borbi za vse, kar je dobro. Mogočni nacionalni razmah slovenskega gasilstva in njegovo prodorno narodnostno delo ni ostalo neopaženo pri ostalih Slovanih, ki so živeli nekdaj pod Avstrijo. Od leta 1903 dalje stiki s češkimi brati nisp več prenehali. Prav tako so bile zveze s Slovaki, Poljaki in Bolgari ter Rusi prisrčne. Politične razmere pa v prvih prevratnih letih niso bile ugodne z.a njihov razvoj. Tudi danes so se ponekod spet spremenile, tako da bodo morale zveze med raznimi slovanskimi gasilskimi združenji prenehati. Bodoče nacionalne naloge Ko gledamo ob letošnjem kongresu nazaj na dolgo dobo razvoja slovenskega gasilstva, si moramo priznati, da je opravilo bitno nacionalno delo. To velja za osvobodilne boje v nekdanji Avstriji, to velja tudi za vso povojno dobo. To mora veljati tudi za bodočnost. Ena izmed najvažnejših nalog, ki jih mora sedanji kongres pribiti ne samo v sklepnih resolucijah, marveč tudi v živih srcih vsakega gasilca, bo, da bo tudi v bodoče naše gasilstvo iznad političnih trenj in sledeč svojim moralnim vzorom stalo v ospredju vsega narodnoobrambnega dela. Gasilske edinice morajo po vsej slovenski deželi, še več, po vsej jugoslovanski državi, postati narodnoobrambne edinice in bo dolžnost vrhovne državne organizarije ter vseh zvez in združenj, da tej nalogi odredijo odličen prostor po vzgojnem delu, ki ga ima v vsaki vasi opraviti tamkajšnja gasilska edinica. S tem izražamo misel, ki je bila že nekajkrat z odličnih mest poudarjena, poudarjena, da mora vladati med gasilskimi društvi in med prosvetnimi društvi najbolj intimno sodelovanje. Ko stopa naše gasilstvo v novo desetletje, bo torej mogočno razvilo svoj nacionalni in narodno-obrambni prapor, ki mu bodo prisegli zvestobo na isti način kot pred štiridesetimi leti v dobi narodnih taborov vsi poedinci, ki hočejo živeti in umreti za svobodo naroda in jugoslovanske države. Furlan Janez, poveljnik jx>klicne gas. čete v Ljubiiani. Razvoj poklicnega gasilstva v Ljubljani Po končani svetovni vojni si je mestni svet ljubljanski nadel nalogo urediti gasilsko in reševalno sIužIk), katero je do ustanovitve poklicnega gasilstva z veliko požrtvovalnostjo opravljalo prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani. Že leta 1920. je tedanji župan dr. Ivan Tavčar naročil pokojnemu Francu Barletu, naj izdela načrt za modernizacijo ljubljanskega gasilstva (prostovoljnega) in za ustanovitev stalne gasilske straže. Načrt je bil izdelan že meseca januarja 1921, izvršil se pa ni, ker se je med tem izpremenila občinska uprava. Delo pa se je med tem nadaljevalo in je že meseca maja 1922 imenoval tedanji župan dr. Perič magistratnega ofi-cijala Koleša Janeza za gasilskega referenta in ga poslal na študijsko potovanje v bivšo Avstrijo. Na predlog gasilskega referenta so bili že meseca julija 1922 imenovani prvi poklicni gasilci. Člana prostov. gas. čete Ljubljana-mesto Kumelj Gašper in Zdravič Anton, ki sta že preje opravljala telef. in reševalno službo, sta bila sprejeta v mestno službo in dodeljena gasilskemu uradu. Konec leta 1922. je štela poklicna četa poleg poveljnika in 2 telefonistov že 12 mož. To stanje se je vsako leto pomnožilo za nekaj mož tako, da ima poklicna četa: 1 poveljnika, 1 pod-poveljnika, 1 oddelnega vodja in njegovega namestnika, 1 garažnega mojstra in njegovega namestnika, 3 rojnike, 3. roj. namestnike, ; 2 .telefonista in 17 mož gasilcev in reševalcev., „ „. Gasilski urad je bil od ustanovitve pa do 1. 1936 podrejen neposredno mestnemu gospodarskemu uradu, od leta 1936. do 1938. predsedstvu, od 1938 dalje pa je podrejen občemu oddelku. Zaradi smotrenega poslovanja je bil ustanovljen v letu 1936. gasilski odtior, ki sestoji iz 7 članov mestnega sveta, ki mu načeluje član mestnega sveta Šalehar Franc. Poveljstvo poklicne čete je bilo po smrti pok. Koleša Janeza v letu 1925. poverjeno pokojnemu Barletu Francu, ki je stopil v pokoj že meseca marca 1926. Od tedaj dalje pa je bil imenovan za poveljnika poklicne čete Janez Furlan do leta 1933., od leta 1933. do leta 1936. Gostiša F:n-gelbert in od leta 1936. do danes pa ponovno Furlan Janez. Delovna doba znaša 8 ur dnevno, ki ie razdeljena tako, da opravlja moštvo 48 ur nepretrgane službe, nakar sledi 24 ur odmora, če sliižba to dopušča. Poklicna gasilska četa je imela v prvem letu ustanovitve samo en gasilski avto in dva reševalna voza na konjsko priprego. V letu 1923. je mestna občina kupila pri tvrdki Rosenbauer v Lincu novo za takratne prilike zelo moderno avtomobilsko brizgalno, leta 1929. poltovorni avto »Praga«, leta 1930. osebni avto »Daimler«, leta 1932. moderno, 30 m dolgo mehanično vrtilno lestvo znamke "»Magirus« in leta 1936. še dva gasilska avtomobila znamke »Graf & Štifte, motorno brizgalno in prenosni agregat. Svoje prostore ima poklicno gasilstvo v Mestnem donm. Poleg prostorne orodjarne se nahaja v I. nadstropju mizarska, strugarska in ključavničarska delavnica, skupna spalnica za moštvo in drugi uradni prostori. Delavnice so opremljene s stroji tako, da lahko poklicni gasilci opravijo v času, ko ni požarov in reševalnih voženj, vsa dela, ki so potrebna za poklicne in prostovoljne gasilske čete. Za prijavo požarov ima poklicna četa svojo posebno telefonsko centralo, s katero Imajo zveze prostovoljne gasilske čete: Ljubljana-mesto, Vič, Brdo, Dravlje, Sp. Šiška in Zg. Šiška in pa še |>osebpn telefon poštne direkcije. Gasilci v Mestnem domu se alarmirajo s pomočjo električnih zvoncev. Požare gasijo v glavnem z vodo iz hidrantov mest. vodovoda. Vseh podzemskih in nadzemskih hidrantov je v mestu Ljubljani 921. Za gašenje mineralnih olj vseh vrst itd. pa razpolaga četa z ročnimi gasilskimi aparati za peno, z generatorjem za peno, »Stanko« aparatom. Komet ročnikom za peno in z moderno kombinirano brizgalno za vodo in peno. Vse moštvo je proti dimu in strupenimi plini opremljeno z maskami in dihalnimi aparati. Za primer zastrupitve, reševanja utopljenca ali udarca po elektriki ima četa poseben aparat za oživljanje oseb, takozvani »Pulmotor«. Dalje ima četa več reševalnih vrvi, mask iz azbesta proti vročini, najrazličnejše lestve in vse drugo orodje, ki se potrebuje pri gašenju požarov ali pa pri reševanju oseb ali živali. Za prevoz liolnikov se je nabavil prvi reševalni avto v letu 1925., drugi v letu 1928., tretji v letu 1931. in četrti v letu 1938. Leta 1931. so bile ukinjene vse vožnje z reševalnimi vozovi na konjsko priprego zato, ker mora imeti poklicno gatoMvo najhitrejšo in najbolj praktične priprave, ki gredo z duhom časa in z višino tehnike. Statistika požarov iti drugih pomoči od ustanovitve pa do danes kaže, da so nudili poklicni gasilci pomoč pri požarih in nezgodah v 897 primerih in prepeljali z reševalnimi avtomobili nič manj kot 43.240 ranjencev in bolnikov. Prvo leto je bilo prepeljanih 466 bolnikov, v letu 1938. pa Mežek Franc, tajnik Gasilske zajednice že 4119 bolnikov. Požarov je bilo v prvem letu 13, v letu 1938 pa 54. Požarno policijo opravlja obči oddelek mestnega poglavarstva s pomočjo gasilskega urada. Ljubljansko poklicno gasilstvo, ki je edino te vrste v dravski banovini, se je v tem kratkem času povzdignilo na visoko stopnjo tako, da more nuditi občanom izdatno pomoč v vsakem času in ob vseh prilikah. Bog dai, da bi poklicno gasilstvo tudi v bodoče tako napredovalo, ker le tako bo moglo dobro služiti svoji ideji in narodu. Potujoče občinstvo v Belgrad opozarjamo, da se je v Belgradu nanovo odprl ORAND HOTEL - BEOGRAD Hotel je nanovo opremljen, razpolaga s tekočo toplo in mrzlo vodo, dvigalom, centralno kurjavo in kopalnicami. Cene sobam in jestvinam v restavraciji so za 20 % nižje od prejšnjih cen. Občinstvu se priporoča hotelir FILIP MAJIC Jugoslovansko gasilstvo v številkah Zadnja leta se ie gasilstvo v vsej državi močno razmahnilo. Prav posebno pa smo napredovali Slovenci. Primera z drugimi banovinami jasno dokazuje izredno premoč slovenskega gasilstva'. Hkrati pa te suhe številke najlepše pričajo o izrednem smislu Slovencev za organizacijo in o posebni ljubezni do gasilstva. Samo velikanska savska banovina ima več gasilskih čet in več članov, kakor mala Slovenija. Vse druge banovine pa so daleč za nami. Edina, ki se lahko ponaša z razmeroma lepo razvitim gasilstvom, jo dunavska banovina. Pa naj govore številke I Banovina Število Število Število število žup čet rednih podpornih članov članov dravska 26 963 32.029. 16.542 savska 51 980 32.678 28.744 dunavska 32 370 11.955 18.050 drinska 64 1.593 755 moravska 3 59 1.550 506 vrbaska I ! 43 1.069 1.916 vardarska 51 1.439 815 primorska 18 611 893 zetska S 15 461 363 Belgrad 10 576 36 Taka je članska statistika Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije ob koncu 1. 1938. Ogromno pa je tudi delo, ki ga gasilci opravijo v enem samem letu, še večje pa so številke skupne vrednosti premoženj, ki jih s svojim delom rešijo. Statistika za 1. 1938. ima v vsej državi zabeleženih 2325 večjih požarov. Gasilci so nastopili pri 2223 požarih in le 102 večja požara sta bila, pri katerih gasilci niso stopili v akcijo. Celotna škoda požarov v lanskem letu je bila ocenjena na 59 milijonov din. Gasilci pa so gasili skupno na teh požarih 4778 ur. Vsega skupaj je v celem letu pri vseh požarih nastopilo 33.900 gasilcev. Pri gašenju pa se je ponesrečilo 58 gasilcev, med temi dva smrtno. Za Slovenijo pa ta statistika kaže velikansko pomembnost gasilske organizacije za naše narodno premoženje. V Sloveniji je bilo lani 668 požarov. Škoda pri teh požarih je bila oce-njna na 24,740.000 din. Vsega skupaj je gasilo 11.798 slovenskih gasilcev, ki so preprečili ogromno škodo. Cenitev škode, ki bi nastala, če bi slovenski gasilci ne stopili v akcijo, pravi, da bi zgorelo objektov za okrog 200 milijonov din. Vsega skupaj so slovenski gasilci gasili 2154 ur, pri tem pa se je ponesrečilo 45 gasilcev. Iz vsega tega vidimo, kako velik delež ima slovensko gasilstvo ne samo po številu članov, ampak tudi po opravljenem delu vsega gasilstva v državi. Polja gasilskega dela Gasilstvo se je pričelo v naših krajih ustanavljati pred 70 leti. Gasilstvo pred leti pa je bilo čisto nekaj drugega kakor pa danes. Ideja gasilske vzajemnosti je našla v največji meri plodovita tla med preprostim, zdravim podeželskim narodom, ki je najbolj izpostavljen nevarnosti ognja in uim. Zato je tudi naša gasilska organizacija najtesneje povezana s svojim narodom. Pravilno vzgojen gasilec rešuje življenje in premoženje in pomaga povsod, kjer je pomoč potrebna. Pri vsem tem se ne ozira na žrtve, ki jih je treba doprinesti, ker »kjer treba, pomoči prinašamo, a kdo trpi, ne vprašamo«. Statistika dokazuje, koliko narodnega premoženja rešijo letno pridne gasilčeve roke. Samo v naši banovini je biio v zadnjih petih letih obvaro-vanega za 601,490.700 din premoženja pred nebrzdanim ognjenim elementom. To delavnost in požrtvovanje naših gasilcev moramo tem bolj občudovati, ker pri vsem tem delu ne iščejo ničesar zase. Saj so se v vseh desetletjih zbirali v gasilskih domovih večinoma le mali ljudje, ki nimajo posestev in premoženja in katerim nima prav za prav ničesar pogoreli. Enake dolžnosti čakajo gasilca ob poplavah, potresih, plazovih in drugih elementarnih nezgodah. S te strani je naša javnost deloma poznala gasilsko delo. Vendar s tem še zdaleka niso iz- Najstarejši ljubljanski gasilci na I. gasilskem kongresu leta 1930: Ivan Perme, Franc Medic in Jože Lanainer. črpane vse naloge, ki jih današnji čas nalaga našim gasilcem. Z gasilstvom je v najtesnejši zvezi povezano samarijanstvo. Na eni strani gasilec rešuje imetje in premoženje, na drugi strani pa življenje. Po vseh gasilskih četah se ustanavljajo samarijanski odseki, ki pridno delujejo. Gasilska organizacija pa ima svoj delokrog tudi v kulturno-prosvetnem udejstvovanju. V gasilskih četah so najrazličnejši odseki, tako: gledališki, godbeni, pevski, čitalniški, ki skrbe za izobrazbo v svojem okolišu. Veliko pažnjo je treba posvečati naraščaju. Le od številnega, dobro vzgojenega naraščaja je odvisna bodočnost vsake organizacije. Poseben mladinski odsek izdeluje pravilnik za vse gasilske edinice dravske banovine, po katerem se bo naša mladina duševno in telesno izobraževala po gasilskih nesebičnih načelih v dobre državljane ter vredne altruistične člane človeške družbe. Posebno velika naloga pa čaka naše gasilce v primeru pasivne obrambe pred zračnimi napadi. Naj bi nam bile prizanešene te vojne grozote, je želja nas vseh. Ali vendar gasilstvo ne sme brezbrižno iti mimo možnosti vojnega izbruha. Preveč strašna je samo približna, predstava grozot, ki jih utegnejo povzročiti sovražni zračni napadi. Razumljivo je, da mora imeti gasilec za uspešno delo potrebno znanje, zato tudi neprestano vežba. Gasilce čakajo polne roke težkega dela bodisi pri gašenju požarov, bodisi pri reševanju. Da pa more gasilec v potrebi uspešno pomagati in da je tudi za najtežje čase, ki nas utegnejo še doleteti, zadostno pripravljen, pa potrebuje poleg svojega znanja tudi potrebno orodje in opremo. Danes pa si morajo gasilske čete orodje in potrebno opremo skoraj izključno same nabavljati. Človek bi mislil, da je vežbanje in brezplačna pomoč združena z velikimi napori v primeru nezgode in potrebe, zadosti velika žrtev, ki jo moremo zahtevati od naših gasilcev. Saj vsi vemo, koliko dela smemo v življenju pričakovati, da ga nam kdo opravi brezplačno. Gasilec pa dela zastonj, ne išče zase niti plačila niti priznanja. Tembolj so vredni občudovanja, ker morajo na vse načine iskati denarnih sredstev, da si zamorejo nabaviti orodje in opremo, s katerim morejo uspešno nastopiti — v dobrobit svojega bližnjega in splošnosti. Samo želeti moramo, da bi preskrbeli potrebno opremo in orodje gasilcem merodajni faktorji, oziroma človeška družba, kateri bo tudi gasilec požrtvovalno priskočil s tem orodjem v vsakršni potrebi na pomoč. Gasilska armada se je v zadnjih 20 letih naše narodne države, zlasti pa odkar imamo gasilski zakon, močno pomnožila. Danes je že 31.000 iz-vršujočih slovenskih gasilcev. Naši gasilci so si nabavili tekom let ogromno število različnega orodja in gasilskih domov, kar vse presega 55 milijonov dinarjev premoženja. Že to nam dokazuje, da narod z razumevanjem spremlja prostovoljno delo naših gasilcev. Mali božja varuhinja sirot (K Velikemu Šmarnu) Domača zemlja * Kraljica miru (Raffael - Prado — Madrid) Na vsem soe.fu so najbolj žalostne oči sirot, in solze iz njih najbolj grenke. Življenje pa tudi ko skala kruto tare otroka, ki je izgubil starše. Težko je na neke zaspati, če se k jami na pokopališču zgrnejo sirote, ki je njih jolc in jek onebovpijočih tožba slišati celo n grob. ln solze osirotelih otrok predro celo pokrov rakve in se ko trnje zabadajo v srca očetov in mater. Mati, ki ji je sedem mečev prebodlo srce, dobro ve za to in žaluje z materami, ki spe v naročju zemlje. lato tudi neskončno dobrotno skrbijivo čuje nad bednimi sirotami. V sanjah prihaja k njim, da jih tolaži in jim prikliče pred oči podobo umrlih staršev. Milosti jivo vsevdalj skrbi zanje in jim tudi podnevi nenadejano pride na pomoč. '/.godi se celo, da sama gre z jedjo k preplašenim lačnim otrokom, ki so zašli v gozdu. Posadi si siromačke na kolena in ko jih nasiti, jih še spremi iz tesnobnega gozdnega Somraka. Cesto je skrita kje v krošnji kake lipe in ljubeznivo ogovarja mimogredoče otroke. Materi božji so že od vseli dreves lipe najbolj po srcu. Saj puhti iz njih prijetno kakor iz kadilnice, ln v njih brenče in roje čebele in prepevajo ptičji zbori. Lipi še divji grom ne sm.e storiti zalega, ker je posvečeno drevo. Na lipo, ponosno gozdno kraljico, zre s pritajeno žal jo le jerebika, čeprav se ponaša s ko-ralkami. Od oseh dreves Matere božje je tudi edina, ki se na njene koralke nihče ne spomni, ko z. zelenjem poveličujejo dan Vnebovzetja. Odkar je visel na njej prvi samomorilec, se zdi, da idi pod njo uklet sam zlodei. Devici Mariji je lipa najljubše drevo in zato se tudi prikazuje ljudem na njej. Nekoč je pasla krave o gzdu neka sirotica in ponižno pokleknila k molitvi pod lipo. Bila je mokra in mrzla jesen. Nad gostim grmovjem so se nabirale megle kakor duše, ki blodijo za kazen. Pod sivo pregrnjenim goščaojem je zaspano šuštelo. Deklica pod lipo pa je drgetala od mraza in gorja. V gozdu se je mudila že od zgodnjega jutra in bila vsa premražcna in lačna. Na sebi je imela plašč, ki so ga bile le še razcefrane cunje, da so ji mršavi udje kar naprej trepetali. Tedaj je v krošnji lipe nagloma zaplamc-ela zarja' da so porjaveli listi zazoonkljali ko ^late ploščice, ln med vejami se je neka prelepa gospa dobrotno sklanjala k jokajoči siroti. Snela ji je borno odeteo in zavila prepadenega otroka v svoj lastni plašč. Ljubeznivo sc ji je nasmehnila in prijazno dejala: jf.jubo dete, plašča bova zamenjali, ali ne?« Deklica je zmedena strmela vanjo in ko onemela stala pred nebeško Gospo, ki se je usmilita nje, zapuščene reviee. In za čuda srečno se je čutila o toplem prelepem plašču, ki se je soelil ko zvezde in dehtel ko cvetice. • • • V drugo je najsvetejša Devica, ogrnjena * svetniškim sijem, ponoči šla skozi spečo vas. Mesec je svetlo sijal in ji svetil na poti v cerkev. Tedaj je zaslišala iz neke koče žalostno otroško ječanje in ihtenje. Prihajalo je izza veznih vrat, kjer je ležal na straži kocasl pes. Mati božja je postala in posluhu it a ... Potlej je stopila h koči in skozi umaknjena vrata pogledala noter. ... Tam je na goli zemlji ležal majhen otrok in v spanju po tihem milo jokal. Glavico na tramu in drobne roke sklenjene se je stiskal k psu. V mrzlo oežo ga jc bila spodila mačeha. Materi božji so se oči od usmiljenja zalile s solzami. Srce zvrhano toplega sočutja se je nagnila h kruto mučenemu detetu. Pokrila ga je s svojim zlatim predpasnikom in ginljivo zaše-petala: »Revež, mali, tebi je že res hudo!t Nato jc odšla na trato za kočo. kjer so rastle ko sneg bele cvetice, katerih cveti so bili podobni kosmom ovčje volne. Pri mesečini jih ie naglo natrgala polno naročje in hitela nazaj, da otroku bolje postelje. S trate spet v veži je potrosila cvetni puh na trdo zemljo in spečo sirotno deklico lahno preložila na mehko. $c pokrižala jo je in mala je zdaj ležala ko angelček srečna in sc v spanju nasmihala. Bilo je, kakor da sanja o materi in o nebesih. V Rusiji, v rodovitnem nižavju Vjatki, je vas Vjatka. Sredi vasi, v napol razpadli baraki, pa trpi tristo ujetnikov. Sredi marca v letu 1917. Pred ruskega poveljnika taborišča »topi kmetica. Njen obraz je okrogel in poln, čez boke je široka in je srednje rasti. Pravi: »Gospod, daj mi kakega vojnega ujetnika, ki mi bo pomagal njive obdelati. linam konja, krave, koze in prašiče, ki morajo biti oskrl>ovani. Moj on je ie šestnajst mesecev na fronti. Kdaj kdaj bo ie prišel nazaj. A jaz ga ne morem nič več čakati. Pomoči sem potrebna.« Poveljnik zaukaže, naj pride dvajset ujetnikov na dvorišče in pravi: »Izberi si koga!« Kmetica počasi stopa vzdoli vrste dvajsetih moi. Ogleduje si jih in preudarja. Rada bi imela takega, ki ima močna zapestja in vzbočene prsi. Znati mora za delo poprijeti. »Ti, pojdi H vrste.« pravi nekomu, ki se ji zazdi pravšen. »Ali znaš orati?... Ali veš kako se streže konjem in kravam... Kaj?... Ali znaš kaj po naše povedati, da se bova mogla sporazumevati?« Njene sive oči so vprašujoče uprte vanj. »Saj imam sam nekaj sveti«, odvrne mož. »Saj sem sam kmet.« To ji pove po rusko. »Kje imaš svoj svet?« »Na Kranjskem.« »Kje je Kranjsko?... Kaj je Kranjsko?... No, pojdi z menoj. Bova delala in se o Kranjski pogovarjala.« Sedita na majhnih lojtrnlrah", drug ob drugem na ozki deski in se peljeta ven na deželo. Vetrovno je. Tu in tam je še kaka maroga poslednjega snega. Po nebesu se naglo podijo oblaki. Zdaj pa zdaj pokuka sonce izza njih. Ujetnik reče: »Daj mi vajeti. Če se žena in mož peljeta skupaj, drži mož za vajeti.« »Tebi pot ni znana.« »Pa jo mi ti pokažeš. Le meni dal vajeti.« Pol vrste daleč razmišlja o tem: »če se žena in mož peljeta«... Potem mu da vajeti: »Na,« pravi. Moi misli: »Zdaj imam pa spet konja v rokah. Spet sedim na kmečkem vozu. Prost sem.« Iz oči mu božajoče spolzijo pogledi po njivah. Pravi: »Konja se gnoj drži. To mora proč. Konj z gnojem na vampu — to se vendar ne spodobil Voz cvili. Ojesa bo treba namazati.« »Zakaj pa namazati,« odvrne ona, »kolesa ee vendarle vrtijo.« On se zasmeje. Smeje se kot mlad fant, pa mu je vendarle že pet in trideset let. Pot je zmeraj bolj slaba. Kolesa se vdirajo v grez. On poskoči z voza, vzame vajeti v roko in stopa ob vozu. Konja potreplja po vratu. Nato mahoma ob- stane, si vzame šop slame iz vreče na vozn in položi slamo med usnje in konjevo truplo. »Saj je do krvi odrt,« reče »v hlevu bo ostal, dokler se mu ne zaceli.« Pristopi k zadnjemu kolesu, s pestmi poseže med šprikle in tleskne z jezikom. Tako dela vso to dolgo pot. Ona od začudenja zmajuje z glavo. »Le kakšen dedec ti je ...«, si misli. Dnevi potekajo; in še tedni ln še meseci. Kmetija je dobila že zdavnaj drugačno lice, tako da je ni spoznati. To se ti kar vse lesketA! V ograji ne manjka niti ene lžte. Tudi vodnjak je spet v redu. Kolesa nič več ne cvilijo, in konju se dlaka lepo sveti. Polje je obdelano. Zdaj ima pa še Bog svojo besedol Proti večeru, ko se začne mračiti. sedita oba tadva Človeka na novi klopci pred hišo in se pogovarjata. Časih pa le kar samo sedita in ne Od zarje pa, ki je odsevala s cvetne postelje in od jasne svetlobe, ki se ie iskrila s cvetov, so stene revne koče zasijale ko alabaster. Tedaj se je hipoma prebudila mačeha. Začudena si je mela oči in ugibala odkod ta zarja. Ali je mesec padel z neba in ji posrebril izbo? Ali je morebiti sinil že dan, ali pa se je celo zgodil kak čudež, ka-li? Na tihem je vstala in stopila iz izbe ... ln zagledala je pastorko t> prelepi posteljici ... V črnem srcu ji je nagloma vzkalila materinska nevošljivost. Bilo je, kakor da jo je pičila strupena kača. >Take posteljice to zmene pač ni vred no! t je pomislila sama pri sebi. In takoj je zbudila malo pastorko. Sunila jo je s postelje in s psom vred spodila ven. Potlej je šla in vzela z zapeč-ka svojo hčerko, da jo odnese na snežnobeli puh. Položila jo jc n lepo dišeče tople kosme in znona legla. Bila je preverjena, da še kraljevsko dete ne spi več tako kot njeno. Toda komaj se je začelo daniti, jo je prebudil jok. Njena hčerka je žalostno tarnala in sc premetavala po posteljici. Njen otrok ie ni ležal na rnrlnem puhu. Ves premrl in posinjel se je obračal po snegu. Zakaj presneta Devica je čel noč spremenila cvete v sneg — za kazen, ker je mačeha prizadela krivico siroti in jo ko psa nagnala iz koče o not'. (Pollsko: Carralemlcz-Stachiervtczl spregovorita nobene besede; sai še ne vesla dosti drug za drugega. On pravi njej Marja; ona pa njemu Ivan. • V nedeljo je, ko spet takole sedita na klopi. Ptički so že zdavnaj umolknili. Mrak se je umaknil temi. On iztrka pipo na dlan, strmi v temo, roke so mu povešene, in vidi pred sehoj svojo kmetijo v domovini. »Kaj bi pravil,« reče. »In če imaš kakšno ženo, sem ti hotela reči.* Siv dan se mu v duhu vzboči pred očmi: Voz se ropotaje splazi z ozke vaške poti. Na vozu je krsta; vsa je pokrita s cvetjem. »Ona je umrla... imela je...«; tedajci mu gias otrpne. Jesensko, * oblaki zastrto, mokrotno-mrzlo jutro se dvigne v dan; kmetici prinesejo pismo. Obrača ga eem in tja v svojih dobrih, žuljavih rokah. Nato se zasmeje. Bog nebeški, ne ene črke ji ni mogoče razvozlati! Le kako naj bi jo, ko se takih reči ni Se nikoli učila! Sname ruto s kljuke in odide skozi vrata. »To je pa tako,« ji reče Valjoška, vaški pismouk, in vsako besedo dvakrat povalja po ustih, »tako je zdaj to, da se Peter, tvoj mož, ne bo več vrnil... Da je bil jako hraber, ti še pišejo.« »Tako,« dahne ona, »tako...« Pa kar suho ji je v grlu. Čumnata se kakor vrtiljak vrti krog nje. »Pa je zaresna vsaka beseda, ki jo poveš?« vpraša čez čas z medlim glasom. Vidi, da oni pokima; tesneje se zavije v rulo in se opoteče v dež. Tedne, mesece dolgo že pada sneg na tiho kmetijo v Rusiji. Ponoči tulijo volkovi. Ivan ima I>olne roke dela, da požene lačne zverine proč od kmetije. Potem pa ga divi domotožje, ki se veča z vsako uro in je zmeraj hujše. Saj, dnevi že še kako minejo; a le noči, te dolge zimske noči! Ta je daljša od one, in sleherna je neskončna. Pa ti človek leži bedečih oči. krči pesti, in bi na ves glas zakričal v koprnenju po svoji domači zemlji! »Ni, da bi človek kar zmeraj iztezal roke po nečem, kar ti ni dano,« reče ona nekega dne, ko ga vi,di, kako hodi ves zamišljen in žalostnih oči okoli. »To ti oslepi oči. da ne vidijo, kar imajo zaresnega pred seboj. Oh, ljubi Bog. saj gre življenje kar naprej!« Sredi sobe stoji, roke ima prekrižane na prsih, glavo dviga kvišku, ko da stoji pred zrcalom, ki že nekaj dni visi na steni na žeblju. . »Prav,« reče on, gre ven v hlev. se z rokama oklene konja krog vratu in mu z drhtečim glasom pripoveduje o Kranjski. Konji so bitja iz božjih rok, lahko se z njimi o vsem pomeniš. Tako je, življenje gre naprej. Marčevo sonce ima vsak dan bolj prijazen pogled. Kakor kristalno steklo, ki se razpoči. padajo ledene sveče s streh. S polja sem zaveje dih po grudah, ki se odpirajo. Kmetica dobi nekega dne v hlevu, prav notri med mrvo, ves oguljen nahrbtnik. Ni bogatije v njem! So le kosi opraženega kruha, čutara, na-brušena klina iz jekla. Res je, bogati ia to ni, a so reči, ki jih potrebuješ, če hočeš neopažen na dolga pota. Precej dolgo stoji, strmi v te revne reči in si misli: >Zdaj bo treba k načelniku, da mu povem, da hoče vojni ujetnik Ivan ubežati.« To je predpis, taka je zahteva tega časa. Kolena se ji šibijo. Medtem ko nahrbtnik spet pokriva z mrvo. ji solze pripolzijo v oči od same ljubezni in žalosti, saj je Ivan tako ves drugačen kot Peter... Resnično. Ivan je ves drugačen. Počaka do pomladi, obdela n'jve, dela od ranega jutra do noči. Ko je vse dokončano, gre po nahrbtnik v mrvo in reče: »Tako; zdaj grem.« Ona ga pogleda, rada bi mu nekaj rekla, ra se obrne, gre po konja, potegne voz iz šupe, nategne verige, usede se na ozko desko, rekoč: »Popeljem te malce, Ivan!« Večer je topel in tih. Usnje šumota na konju. Nad daljnimi griči plava prvi krajec. »Kakšen žalosten večer,« si misli ona. »Ali bi rad vajeti v roke, Ivan?« ga vpraša čez uro dolgo. On se zdrzne. Njegove misli so Že daleč, daleč; so že doma. »Ni treba,« pravi, »tamle, kjer se začenja gozd, pojdeni z voza. Odondod bom šel... šest, osem tednov dolgo..., potem bom prišel domov. Le kar drži za vajeti, zdaj se ne izplača več.« Ona molči. »Pa ne pozabi zapreti čez noč vrat pri hlevu,« pravi, medlem ko stopa t voza, »saj nikoli ne veš, ali... Miška bo imela teleta. Pazi, da bo vse v redu, ko pride njena ura.« Ona stoji ob vozu in prikima. In ga vidi. kako stopa z dolgimi koraki. In tudi nato še prikima, ko ga je mrak že zdavnaj vzel vase in ko je izginil v gozdovih, ki se raztezajo v neskončnost kakor gladina morja. (V. M.) Čemu ga Ie imamo? Domači vrt je za okras hiše, iz njega pa dobivamo tudi dobrine, ki jih potrebuje vsaka gospodinja za kuhinjo. Predvsem nam daje hišni vrt zelenjavo, sadje in cvetje. Zato razdeilmo vrt na okrasni, sadni in zelenjadni del. Te vrtove pa lahka po želji lastnika razširimo ali zmanjšamo. Ako želimo imeti mnogo cvetic, povečamo okrasni vrt, pri bolj praktičnih gospodinjah prideta vpoštev predvsem sadni in zelenjadni vrt. Domači vrt ne sme imeti prevelikega obsega, marveč nai ima okoli 1000 do 2000 m2 Na takem vrtu lahko pridelamo vse, kar potrebuje gospodinja zelenjave za svojo družino; lahko pa tudi uredimo dovolj velik sadni vrt. Majhen vrt je težje razdeliti, ker hočemo večji del uporabiti za zc-lenjavo in tako nam ostane le malo prostora za i1 cvetlične grede. <• Tla in lega I Preden se odločimo za eden ali drugi vrt, pre-l gledamo kakšno vrsto zemlje imajo tla, tako, da i lahko po potrebi primešamo primernejšo in boljšo (l prst. Najprimernejša zemlja je dobra humozna prst, I ki vsebuje rečni pesek in ilovica To vrsto zemlje I pa ne dobimo poviod, zato z dodatkom ene ali druge preti omogočimo rast rastline. Toda dobra .I zemlja še ni vse. Za rast sta tudi neobhodno po-i trebna zrak in svetloba. Proti severu napravlja-(l mo na vrtu le dvorišče ali pa prostor zasadimo • I z iglastim drevjem. (l Škodljivi plini in dim, ki ga proizvajajo to-varne, zelo neugodno vplivajo na rastline in zaradi ■ i tega ne urejamo vrtov v bližino večjih tovarn. ■ I Ozemlja v bližini vode imajo le poleti pri su- • I hI Vročini večje prednosti. Spomladi in jeseni pa (i je to ozemlje v večji nevarnosti zaradi povodnji in (l tako za uničenje vsega pridelka. i' Preiskava zemlje Ako nameravamo kupiti kjer koli prostor za , I vrt, moramo najprej dognati, ali ima ta zemlja I dovolj hranilnih snovi. Ako so v bližini večja po-. | lja s kulturnimi rastlnami, nam pač ni težko ugo-(i toviti kakovost preti. Drugače pa lahko doženemo i isto, če so v bližini večji gozdovi. Do pravega zaključka pridemo le. če preiščemo zemeljske plasli V ta namen skopljemo nekaj jam v razdalji 50 do 100 m 2 do 2 in pol m globoko. Tako se lahko na lastne oči prepričamo o kakovosti zemelj. plasti. Če gedo zemeljske plasti v sledečem redu: humus, ilovnata mivka, prod, in ilovica, je zemlja primerna za obdelavo. Ako pa se vrste plasti v drugačnem redu, je zeml|a manj primerna za napravo vrta. A zemlja, ki vsebuje apnenec, je za vsako vrtno rastlino najbajjša. Ozemlje, ki mu primanjkuje apnenca, ali pa ga sploh nima, je neuporabno za 6aditev rastlin. Treba mu je dodati apnenca. Za ugotovitev, če vsebuje ta ali ona plast zemlje apnenec, vzamemo pret, jo dobro premešamo, nato vzamemo od te prsti dobro prst in na zemljo kanemo nekai kapljic razredčene solne kisline. Če pret vzkipi in zašumi, vsebuje ta v zadostni meri apno; v nasprotnem prmeru pa ne. Prav tako lahko preizkusimo vrtno pret! (Slika). Slab je močvirnat, skalnat, ilovnat svet ker je potrebno miogo truda in stroškov, preden ga izboljšamo in pripravimo za vzgojo kultur. Orke? sv. Antona v Verdu hiiiu iivira Ljubljanice Pojdimo Na Vrhniki bodo v nedeljo, 20. avgusta, blagoslovili novi Prosvetni dom. Mnogi odlični ljudje so obljubili priti k teinu slavju, ki bo združeno z notranjskim prosvetnim taborom, marsikdo se ho pa še te dni odločil, da si ogleda to edinstveno društveno zgradbo in napravi nekaj sprehodov v okolico vrhniškega trga. Vsem tem gostom naj služijo te vrste za kažipot. Hvaliti Vrhniko, razpisati se o njenih lepotah in njenih tegobah, ne moreš več. Vse to je že opravil veliki Cankar in njegova pesem o Vrhniki še dolgo ne bo izzvenela. Ponavljajo jo otroci v šoli, recitatorji v društvih in zaljubljenci na sestankih. Samo prepisovati bi moral iz Cankarja, če naj bi vabil s pesmijo. Toda danes bi pokazal le Novi ProsvGtui dom na Vrhniki na Vrhniko, kakršna je preživljala stare čase, kako gre za današnjim tokom življenja in kaj pomeni v našem malem slovenskem svetu. Vrhnika je prislonjena ob polk rožen venec hribov, ki zastirajo pogled dalje proti jugu. Je to naravna trdnjava, segajoča sem z borovniške strani in se nad Verdom zavije čez Ljubljanski vrh, Ra-skovec, Spekelj na Planino. Na vsej tej dolgi poti pa vrejo izpod tega trdnjavskega obzidja na dan studenčki in studenci kraške vodo, ki ob njihovem šumenju pozabiš, da so se tu gori odigravale pustolovščine in vojaške avanture v stalnih trenjih med severom in jugom. So ti hribi ščit proti vpadom z juga, služili so pa tudi za obrambno črto z nasprotne strani. Se danes je dobro vidno 10 km dolgo obzidje z 62 stolpi, ki so ga postavili Rimljani v tretjem stoletju po Kristusu. In prav na tem mestu so se utrdili spet Italijani po svetovni vojni, preden so nam izročili Logatec in Planino. Druga zemljepisna posebnost Vrhnike je ta, da se razteza njen občinski teritorij kar po treh različnih zemeljskih formacijah. Zgornji, južni del trga stoji na kraških tleh. med lazi in dolinami; vasi na zahodu so že v območju alpskega škriljav-ca. dočim morajo one na severovzhodnem koncu trpeti vse nevšečnosti našega slavnega Barja. Zato tukaj niti v eni občini niso zadovoljni z enotno živinsko pasmo, in kar na enem koncu Vrhnike obrodi, na drugem ne zrase. Iz tega izvirajo tudi etnografske posebnosti Vrhnike, kakor tudi so žal še malo raziskane in še bolj žal vedno težje dosegljive. Kmečka skrinja je v bistvu gorenjska, peča bogata kombinacija gorenjskih in kraških motivov, kmetska arhitektura na Vrhniki in v Verdu z bogato uporabo kamna, posebno stebrov pri kaščah, potem s slikovito za vhod v vežo lom-ljeno stransko fasado hiše že popolnoma kraška, a najdeš med Podlipo in l.igojno še ostanke hiš čisto gorenjskega tipa, v Bevkah pa prav take kot na Ižanskem in dalje doli proti Dolenjski. Enako je z dialektom: med zidovi bistriške graščine še blagoglasna borovniška dolenjščina. v osi od jugovzhoda proti severovzhodu razne nijanse vrhniško-horjulske govorice, v Zaplani in Podlipi pa že rovtarščina. Toda. kar nas je enih misli, to smo tisti, ki smo gradili prosvetni dom, se vseeno sijajno razumemo. Ta različnost tal pa nudi tudi prijatelju prirode mnogo raznolikih užitkov. Samo v drugo smer ven izza trških oprašenih zidov moraš iti, pa se ti povsod nov svet odpre. Že tam pri Je-lovškovi tovarni stopiš na Barje, se sprehajaš med hrastovimi in brezovimi gaji. streljaš po barjanskih senožetih jerebice in fazane in loviš žabe po rično skupino« z Jazonom, Medejo in Argonavti. Že v tretjem stoletju pred Kristusom so prastaro izročilo o .lazovi poti iz vzhoda na jug lokalizirali čez Vrhniko in tudi starejše izkopanine pričajo, da so tod čez vodile poti mimo trgovskih naselij iz Italije na sever in vzhod že mnogo stoletij pred našim štetjem. Tukaj so stanovali keltski Tauriski in ž njimi vred so Rimljani, ki so že prej prebivali po vrhniških gričih, malo pred Kristusovim rojstvom zgradili moderno trgovsko naselbino Nau-portus, ki ga je pred nekaj leti Walter Schmid tako lepo odkril, prerisal in spet zasul. Mesto je stalo na drugem bregu nasproti stare pivovarne, predmestja so bila lam okoli Jelovška, z Italijo pa je bil Nauportus zvezan po sedanji Stari cesti — kjer najdeš vedno ostanke grobov, naša Via Appia —, čez Raskovec in naprej, Se danes so dobro vidni v strugi Ljubljanice hrastovi koli, ki so nosili most, kateri je vezal središče Nauporta z nasprotnim bregom. Večja vojaška posadka je prišla v Nauportus šele pozneje, kakšnih 200 let po Kristusovem rojstvu, in si je sezidala na Hribu, kjer stoji danes cerkev sv. Pavla, veliko taborišče, malo pozneje pa je že omenjeni ajdovski zid. Ta rimska Vrhnika je doživljala že prvo zmagoslavje krščanstva, trpela je v vojnah med cesarji in njihovimi rivali in je bila končno porušena, a gotovo ne izlrehljona, da prične v visokem srednjem veku znova procvitati. Takrat — v letu 1255. — pa zrase v njeni bližini nova kulturna trdnjava, kartuzijanski samostan v Bistri. V Bistri so slikali in pisali knjige, na Vrhniki so trgovali, pa tudi v cerkev hodili, ki je bila pa dolga saino šele 20 čevljev. Najprej je bila to podružnica ljubljanske šem-petrske fare, a že pred 1. 1318. je dobila svojega duhovnika; imela pa je tudi Vrhnika takrat že svoje plemstvo in svojega župana, ki mu je biy> Pogled s pokopališča sv. Antona proti Vrhniki morostarskih jarkih. Drugič greš čez Sv. Trojico in Kuren na Planino ali v Podlipsko dolino, po bregovih, obraslih z resjem, blagajanami, encia-nom in orhidejami k alpskim hudournikom in slapovom, ki napajajo podlipsko dolinico. Takoj za farno cerkvijo sv. Pavla pa je pričetek krasa. Tu zapuščajo kraške vode za vedno svoja podzemska kraljestva, tu so ograjene doline z njivicami na dnu; nekatere, med njimi Grogarjev dol, kjer bodo v nedeljo telovadili naši fantje in dekleta tako globoke, da so ob povodnji kot mala jezerca, po katerih plavajo človeške ribice, bregovi pa so obrasli s temnimi smrekami in hojami. Med drevjem v teh vrhniških gozdovih najdeš globoke prepade brez dna, jame s kapniki, a kar je prav na dnu, tam kjer teče Ljubljanica z vsemi pritoki, tega človeško oko še ni videlo — tam piše voda pravljice poznejšim rodovom. Seveda ni mogla iti zgodovina molče mimo teh knjjpv in človek se je vedno rad tod ustavljal. Mostičarske postaje so že v sivni davnini segale noter do vrhniških vrat. V lanskem jubilejnem sprevodu so postavili Vrhničani »najstarejšo histo- cer prepovedane in nevarne, pa vseeno lepe romantike. Danes vsega tega ni več. Ostala je le še lesna industrija, vse drugo je propadlo in Vrhničan mora s trebuhom za kruhom po svetu. Domači podjetniki samo so ostali, tujci so Sli, odkoder so prišli, najbrž ne praznih rok. Kar milo se nam stori, ko gledamo, kako »e povsod drugod okoli Ljubljane vse lepo razvija, toda vkljub tej mizeriji je pa naš prosvetni dom vendar naj- ' Drugače smo seveda delili usodo z drugimi Slovenci. Z njimi smo trpeli pod davki in v vojskah; kadar pa je bilo treba pokazati moža, Vrhničan ni odrekel. V politiki in prosveti je bilo vedno živahno; Krek je hodil rad na Vrhniko in naš Korošec je pri nas stalni gost. Novejši slovenski kulturi pa je Vrhnika dala gotovo lep delež. Vrhničan je bil zgodovinar Anton Jelov-šek, vrhniška rojaka sta bila slikarja Jožef I et-kovšek in Simon Ogrin, za njima še Matei Mer-nen Ivan Cankar je naš ponos, a nič manj ni ljubil svojega domačega kraja Sarovčev gospod, Miha Opeka. Najslavnejšim vrhniškim rojakom, Petkovšku, Cankarju in Opeki postavi Prosvetno društvo v avli novega Prosvetnega doma herme. pa tudi mlajša generacija se kar pridno poskuša v raznih znanostih in umetnostih. Za njihove herme je v domu še dovolj prostora. »• (O Sostro prt L\ubl\ani priliki 30 letnice Katoliškega prosv. društva, ki bo 20. avgusta t. 1.) jioiiv » Sv. Trojice tega leta ime Janez. Kot fara se je Vrhnika verjetno od St. Petra popolnoma osamosvojila leta 1468. in postala mejašica vipavske fare. Ta čas so tudi zgradili novo, večjo cerkev, dolgo že 40 čevljev, ki je stala na svojem mestu do 1. 1626. Vsaj v času kmalu po 1. 1400 so pa tudi postavili vse ostale, še danes stoječe cerkve v vrhniški fari, razven sv. Trojice. Seveda so bile te cerkve pozneje večkrat prezidane. posebno temeljito sv. Lenart na Vrhniki (ok. 1700). Zato pa je sv. Trojica, ki ima svoj krstni list iz časa ok. 1. 1630., ostala taka, kakoršna je bila od vsega začetka, le da so Se arkade in kapelice pozneje postavili in pa streho zvonika polepšali. Zelo priljubljen ja tudi še sv. Miklavž na Kurenu, ki pa ni tako star, kakor ljudje mislijo. Res je prej stala tam druga cerkev, toda takšna, kakršna je danes, je iz leta 1530. Vrhniški župniki so bili nekateri zelo slavni gospodje. Konrad Glušič je postal pozneje (1. 1570.) ljubljanski škof, Radovič tržaški kanonik. V 18. stoletju je župnikoval tu učeni g. Saul-cin, čigar potret visi v Narodni galeriji. Ne vem, menda njegov naslednik, je bil preje posveten inteligent; pa mu je umrla žena, zapustila mu dve hčerki in je šel mož v lemenat. Ko je prišel za tehanta na Vrhniko, sta mu hčerki gospodinjili in sta veljali za prvi vrhniški krasotici. Kako bi se dapes postavili v dekliškem kroju! Dekan Andrej Pečar je 1. 1851. dal postaviti sedanjo, torej vsaj že četrto župno cerkev sv. Pavla. Tudi poznejši župniki so se s svojimi deli vsi priljubili faranom. Med kaplani pa še pomnimo pesnika Svetličiča, pisatelja Bohinjca, umetnostnega zgodovinarja Sitarja, nabožnega pisatelja Bernika. letošnjega zlalomašnika Koširja, zadrugarja in politika Smolnikaria in Sušnika in gospoda ribniškega dekana, Gallusovega monografa Skubica, ki nam bo v nedeljo pridigal. Leopold Cvek in Anton Gruin sta bila organista na Vrhniki. Posvetna zgodovina novodobne Vrhnike govori spet o trgovski postojanki. Ljubljanica je bila tod zadnje pristanišče na donavsko-savski poti in odtod na jug so tovorili vrhniški furmani. Seveda so vozili ti tudi v Ljubljano, česar niso natovorili na čolne in nazaj tudi niso prazni prihajali. Furmanske oštarije še dane.s spoznaš ob cesarski cesti. Cvetela je tu strojarska in čevljarska obrt, vsi pa, čolnarji in furmani, strojarii in čevljarji, so imeli svoje bratovščine. Čolnarji in furmani so doživeli prvi udarec z gradnjo južne železnice, furmani Se enega z vrhniško železnico. Potem je prišla industrija: pivovarna, stroiarna, lesna industrija in nazadnje še konservna tovarna. Zaslužka ni manjkalo. Posebno lepo se je živelo po vojski. Bližina meje, pa razlike v valuti in cenah so ustvarile cvetoč kontrahant, poln si- BANKA. BARUCH 11. Bne Aaber, Pariš (P) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn pe najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: St. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-04, Pariš; Holandija: *t» vilka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: šte vilka 5967. Luiembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naie čekovne nakaznice. »Preljubi svet' Lenart, kako si ti svet.. .< prepeva sostrška mladina in se huduje nad okoličane, ki ji oponašajo, da ima za žegnanjski simbol jabolčno čežano in ne tolste pure. Naj bo že kakorkoli, vsi pravijo, da je lepo živeti v fari, kjer sv. Lenart, naš patron, svojih 2233 duš-ovčic pase. Odkar imamo z Ljubljano redno avtobusno zvezo, že bolj vedo za nas; smo le 9 km stran od slovenske prestolnice. Današnje Sostro je prav za prav deljeno. Jedro je obcestna vas v globeli proti Ljubljanici. Dober kilometer južneje ob vhodu v mokrotno dolino Reke na dolenjsko stran pa je »Forštat«, živahno naselje okrog župne cerkve sv. Lenarta. Med pravo vasjo in »Forštatom« se pričenja vzpenjati banovinska cesta Ljubljana—Litija preko znamenitega Pečarjevega klanca v idilično besni-ško sotesko. Vas Sostro so najbrž naselili plemiči Ostro-vrharji in je po njih dobila ime Sostrovo. Zapadno nad besniško grapo so še danes vidne razvaline gradu na Ostrem vrhu. Valvazor poroča, da je bila tu hiša-začetnica Ostrovrharjev iz rodu Gallen-bergov. Sezidal je grad Artolf II. Svibenski okoli 1. 1015. Tukajšnji rod Svibenških se je imenoval Ostrovrharji, pozneje pa Sostrski; bili so mini-steriali Spannheimov. — L. 1540. je Aleksander Gallenberg sezidal nov Dolski grad in opustil bivanje na Ostrem vrhu. L. 1562. je hil umorjen zadnji moški tega imena, Jurij Ostrovrhar. Že razpadajoči grad je prešel v last Uršule Ostro-vrharjeve, ki se je poročila s Paulusom Raspern. Njeni potomci so v 18. stol, sezidali ob Ljubljanici nov grad, pozneje v posesti rodbine Povše; odtod Povšetova graščina. To zidovje je razpadalo do 1. 1936., ko je lastnik kemične tvornice, dr. A. Kanski, na tem mestu postavil vilo za letovanje. Cerkev sv. Lenarta v Sostrem je bila znana že v 14. stoletju. Sprva je bila podružnica fare Šmarje, 1. 1753. se je odločila od te kot vikariat, pozneje povzdignjen v župnijo. L. 1895. je potres cerkev tako poškodoval, da v njej niso mogli več opravljati službe božje. Zato so farani pod vodstvom pok. župnika Mihaela Zupana postavili sv. Lenartu krasno veliko novo cerkev v romanskem slogu. Še sedaj pripovedujejo, s kakšnim slavjem se je izvršilo to posvečenje. Poslikal je cerkev 1921. S. Ogrin. Hrani pa še znamenite oljnate slike iz 1. 1750. sv. Elizabeta Valentina Metzin-gerja, sliki sv. Lenarta Vottova in Potočnikova ter Eggartova Zadnja večerja. Sostrska župnija ima danes dve podružnici Urha, starejšo v Zavogljem in drugo v Do-hrunjah. Od prvotne zavogeljške cerkve je ohranjen le še presbiterij z lepim gotskun stropom iz 15. stoletja. Ta strop nosi nekaj grbov, med njimi tudi grb rodbine Gallenhergov pl. Sostrskih. Cerkev je bila na zunanji strani poslikana, danes se to vidi vedno bolj, ker omet odpada. Slike same pa so tako pokvarjene, da ni mogoče spoznati, kaj predstavljajo. Pod slikami je nek podpis, najbrž slikarjev, in datum iz 15. stoletja. Ob vhodu je vzidana kamenita plošča z napisom — COPONIA CF TERTIA. — Cerkev ima tudi dva reliefa, ki predstavljata pet glav nekih oseb. Nad vhodom v Markovo kapelo je letnica 1673, najbrž je bila ta kapela takrat prizidana k cerkvi. Gotovo je, da je cerkev v Zavogljem ena najstarejših v ljubljanski okolici. Druga št. lenarška podružnica je »pri svetem Urhu« — griček nad Dobrunjami. Tu je bila božja pot k priprošnjiku proti mrzlici. Postavili so to cerkev grofje Codelliji in ji darovali del gozda, ki je še sedaj v njeni posesti. Latinski napis pravi, da je cerkev posvetil Feliks Chrottenbach, škof ljubljanski, 11. oktobra 1741. Do 1. 1788. je bila tu podružnica stiškega samostana, nato do 1. 1810. samostojna duhovnija z vasmi: Dobrunje, Podmolnik in Zadvor. L. 1810. je postala podružnica št. lenarške cerkve. V sončnih dneh se razgleduje prijazni sv. Urh po okoliških hribih: »Kam? Je lepše v Cešnjicah in v Zagradišču, kjer je spomladi vsa krajina en sam češnjev cvet. Hm, dobro je takrat, ko vriskajoč obirajo ta sladki sad. — Ali je lepše višje gori, Razvaline starega gradu v Sostrem na Gradišču, na Molniku in Debnem vrhu, kjer se razgledaš po vsem ljubljanskem polju tja v Gorenjsko, k Triglavu in k Savinjskim Alpam. Naša krajevna imena, zlasti bivališč, vse priča o davni zgodovini teh naselij. Utrjeno gradišče je moralo biti na vzhodni strani hriba Gradišče, zavarovano s tremi nasipi. Pod Gradišco je vas z istim imenom — Zagradišče. Drugo gradišče je bilo na Molniku in tretje, imenovano Prelog, pri vasi Podmolnik. L. 1936. je posestnik na nekdanjem Prelogu pri odjiopava-nju gramozne jame kakih 60 cm pod površino dobil žensko okostje, kamenito žaro s pepelom in bronasto zapestnico. V preteklem letu je odkril prav tam še 4 take gomile. Na mnogih krajih v sostrški okolici so vidni sledovi gradov, o katerih zgodovina ne ve dosti. L. 1511. je-najbrž uničil potres grad na Marječku pri vasi 1'odmofnik Drugi je bil prav na nasprotni strani — Jermanov grič. O gradu v Dobrunjah danes ni sledu. Stal je, kjer je danes posestvo št. 5, ki se imenuje Trdnjava. Bil je last graščakov Codellijev. Še danes nosi cesta od kapelice sv. Janeza Nepomuka ob glavni cesti ime »Kodeljevo«. Grad je bil razrušen 1. 1483. o priliki hude bitke s Turki. Iz tistih časov sta se ohranila le dva kipa: sv. Janez Nepomuk. ki je sedaj v obcestni kapelici »na Ko-deljevemc — in sv. Janez Krstnik, ki je bil do 1. 1936. vzidan v zunanjo steno hiše posestnika Dežmana v Zadvoru. V razvalinah sta trdnjavi Tabor nad Zagra-diščem iz turških časov in druga blizu cerkve sv. Urha v Zavogljem. Zapisal je to človek, ki je vse tolikokrat prehodil, a vsakokrat se je začudil znova: vse to je prelepo! Da. prelepo je, pravimo mi, ki je tu naš dom. A vi? Pridite, poglejte veličastna dela božja in se zamislite v minljivost človeških tvorbi Pelji se na postajo Sava. Tam ti znaki pokažejo pol na prelepi Polšnik. Ko boš hodil kake pol ure, se ti bo začel odpirati krasen razgled. Čez dobro urico boš na Polšniku. Videl boš celo našega očaka Triglava. Nato pojdi na hrib Ojstrež. Tam si boš lahko ogledal veliko znanih hribov in krajev. Profesor... »Gospod profesor, zunaj čaka neki moški s črno brado!« »Recite mu, da je ne bom kupili« Tenka stena. Prijatelj je prvikrat obiskal tovariša z družino v njegovi novi poletni hišici. Proti večeru pa je nenadoma spregovoril: »Menda vendar niso že miši v hiši?« »Kje neki!« je dejala žena. »To so sosedovi, ki hrustajo redkvice. Mlada dama... Kovač sedi v kinu. Nekaj širokih dam«kih klobukov mu jemlje ves pogled na platno. Kovaču šine imenitna misel v glavo in zakliče: »Ali bi bila tista mlada, lepa dama tamle spredaj tako ljubezniva in bi vzela svoj krasni klobuk z glave?« Kot bi trenil so vse ženske v kinu dale klobuke z glave. Telefon. Vrsta pred telefonsko celico narašča bolj in bolj. čakajoči ljudje se zmeraj bolj jezijo. Nekdo ie že trikrat potrkal na stekleno steno celice. Toda nič se ne zgane. Slednjič se nekdo ohrabri, odpre vratica in stopi noter, rekoč: »Ali bi mi povedali, koliko časa mislite šc telefonirati?« »Kako — telefonirati? Jaz sem vendar od pošte in popravljam telefoni« Nauk iz ameriških razporok Križanka laja, če prou boma mogle ženske glih tku gor plačat, če bo pršlu du tega, de se boja mogel Ide zajrv#Taiisat in kausat. Glih te dni enkat sem brala u časupise, kulk enga gnarja gre zdej na svet sam za eroplane, kanone, strupene pline in še za druge take pri-pumočke, ke se nucaja za Idi ukul pmašat. Tulk eneh numar se je kar skp tišal, koker de b jih zebel. Pa še skori same nule sa ble. Sam spredi je blu tud ene par drugeh numar. Ce b ble kar same .nule b še nč na rekla, ke same nule nč na pumehja, koker je pa tud ene par drugeh numar tam spredi, je pa Buh pumagi. Lepu vas prosem, al ni škoda tulk enga gnarja ven vržt sam zatu, de se loži Idi pubija? Sej nč na rečem, vojske sa ble ja že ud nekdej na svet. Kajn je pa ta peru začeu, ke je sojga brata Abelna ubou. No, pol je šlu pa kar naprej in naprej in pa čezdali hujš. Ampak soje čase sa se sam dedci med saba ukul prnašal, ženske sa pustil pa prgmah, de sa lohka duma na utroke merkale in pa brunda toukle. Tu je blu že še kok za prenašat. Al dondons, ke sa začel s tisteh eroplanu dol na Idi bombe metat in se prou nč na brigaja, na kerga prleteja, je pa use kej druzga. Vite, tu pa men na gre u glava. Kene, Če ženske nimama pr nuben reč nč za guvort. b se nas vender tud pubijat na smel. Al je tu še kašna pravica na svet? Ce eden nč hudga na naredi, ga tud zaprt na smeja. Tu b se mogel kratkinmal prepuvedat, al pa pestit, de b se' tud ženske žiher u pulitka utekvale. Čakte, jest bom zde) ti kratkem en protesten shod sklicala Na tem shode boma pugervnle, de se nam morja dat tiste pravice, koker jih maja dedci. Me na boma več trpele, de b se z nam pumetal. Ce nam na boja ustregel, bom pa use ženske na-kajfala, de boma štrajkale. Nubena na bo tla več za dedce kuhat. Kam boja hudil pol dedci na košta, nej pa sami pugruntaja, sej prauja, de sa brihten. Bote videl, de bo pol use drgač na svet, če boma ženske pulitka pelale. Kene, me mama že use tu u glau. kar člouk u žeulejn putrebujg. Dedci morja pa le|)ii še čakat, de jim kej u glava pade. Pol pa še ni gvišen, če jim bo kej pame-tenga padel u glava. Puglejte, kulk časa se zdej že dedci med saba vojskujeja, zdej tle, zdej tam. Tu se tku zastop, de se vojsk u je ja sam z jezikam, ke s kanonem b blu preveč navaren zajno. Nazadne pa kušta ta vojska še več, koker ta prava. SeVode, plačat mor-ma pa vse te stroške mi. Zde: nej pa eden pnve. če sa pršlf že kam naprej. Nazaj pa tud na znaja nč več. Tku se uleče ta reč, koker tista vestorja ud tare kače in ud stekelga použa. Al je treba tega? Al b na blu bi pameten, če b s te gespudi, niagari tud na naše stroške, kupil lake rukuvice. koker jih maja boksari, in prirejal ukul pu svet take tekme, koker sa jih mel zdej prod kratkem u Ibian not u »Union«. Tu b nas nč druzga na kuštal, koker če b jim kupil ene par takeh engliš flajštru, ile b s lohka z nim zapopal tiste praske, ke b se jih nabral pr boksajn. Not h pršlu pa tulk enga gnarja, de b se nam lohka še dauki znižal. Ce b glih kerga boksarja ta al pa un ukul prncsu, b se lohka iz teh duhodku tud pugreb plaču. No. ai b na lila ta reč čist ajnfoh in pa pucen? Use skp b še tulk na kuštal, kulker zdej kušta sam bencin, če se en eroplan u lft spesti, de lohka bombe dol na nadoužne ženske meče in jih pubija. Bombe pa tud nisa kar zastojn. Asten. zdej pa naredite, koker čte. Men je useglih. Jest sem tu nasvetvala sam iz lubezen du bliženga Ce boja pa začel useglih* na nas bombr dol metat, se bom pa že jest tku kam skrila, de ni na bo mogla nubena bomba du žiuea. K. N. Kurenčkuva Neški ma tud beseda malo zvončasto. Žepa sta všita in poševno vdelana v jopico. Četrti vzorec ima krilo, ki sestoji iz več, počez urezanih prog, in tesno, kratko jopico. Zapenja se z gumbi v dveh vrstah in je brez reverjev. Zadnji kostum je odličen in poseben. Daljša jopica nima reverjev, pač pa velike, na vrh prišite žepe. Zgi-bano krilo je do bokov prešito, tu pa se zgibki razpustijo. K temu kostumu oblečeš sviter z visokim ovratnikom. 72. pripadnik izumrlega naroda 74. druga beseda za vrbo žalujko, 75. viden izraz naklonjenosti, 76. grški predlog v tujih besedah, 77. tuja beseda za zvezek, 78. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb. Rešitev križanke z dne 6. avgusta 1939 Vodoravno: t. požar, 6. Odar, 10. psovač, 16. otec, 17 Eden, 18. orel, 19. Ita, 20. top, 21. Abel, 22. Akon, 23. trep, 24. Ero, 26. bes, 27. Amos, 29. ožina, 31. posel, 33. atek, 35. ovinek, 38. sraica, 40 Lin, 41. omet, 43. Abo, 45. leto, 47. rop, 48. utež, 50. osel, 52 uho, 54. Mati, 56. kes, 57. Avala, 59. zaroka, 62. rok, 63. obolos, 66. Erato. 68. nivo, 70. ded, 71. oka, 73. kača, 75. sago, 77. seč, 78. Alah. 80. IRA, 82. Tana, 84. čelo, 85. bira, 87. pa tok a, 88. Riko, 89. komar. 90. Atala, 91. Sama, 92. solata. Navpično: 1. potep, 2. otor, 3. žep, 4. Aca, 5. rebel. 6. Odesa, 7. Dela, 8. Ana, 9. rokoko, 10. proso, 11. seno, 12. Olt, 13. Vir, Ina, 14. Atene, 15. čapa, 25. osat, 26. beg, 28. menu, 30. žito 32. oreh, 34. tip, 36. veža, 37. Kola, 38. sluz, 39. arak, 40. Lot, 42. meso, 4». Belo. 46. omot, 49 tek, 51. salo, 53. Orač, 55 Irig, 56. kov, 58. Voda, 60 Ararat, 61. ananas, 64 Beč, 65. Sahara, 66. ekipa, 67. Osaka, 69, oseka, 70. Delos, 72. karat, 74 atol. 76. očinl, 79. Lima, 81. ata, 83. ara. 85. oko. /6. bol. Rešitev zlogovnice 1. etik, 2. koča, 3 peta, 4. vada, 5. lopa, 6. Iran, 7. ogal, 8. osir, 9. Ante, 10. Tebe, 11. peča, 12. jeza, 13. Naprej, 14. vaga. — Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. Ziogovnica Sestavi iz naslednjih 39 zlogov: bar — boj — dej — ga — gro — ja — jat — ka — ka — kač — li — lja — na — na — nik — na — pa — paz — po — po — pod — pre — pro — re — rec — rez — ro — sek — si — smre — so — sta — ste — strv — ta — tek — ti — vpi — zlo — sedemnajst dvo in trizložnih besed. Vsaka beseda ima št-6t črk. Besede so naslednjega pomena: 1 glasbeni izraz, 2 cerkveno opravilo, 3. del vrat, 4. vrsta drevja, 5. jetniški čuvaj, 6. star človek. 7. hudobni duh, 8. betva, st:oka, 9. vrsta rib, 10. vrsta ptičev, 11 izobilje, bogastvo, 12 posušeno listje, 13 vrsta hroš.'ev, 14 močna piščalka, 15. mizarsko orodje, 16 k-aj pri Trstu, 17. obsuvski kraj. Srednji dve črki iz vsake besede, brani od zgoraj navzdol, ti povesta slovenski pregovor. Besednica Vojskovodja, Kelmorajn, Aischyles, inmatrikula-cija, Iravadi. Dve zaporedni črki iz vsake besede ti dasta Tolstega roman. Dons sem pa spet enkat tku strašen na-taknena, de b ta nar-rajš kar use na drobne koščke zgrizla, če b mela še tku fajn zu-be, koker sem jih mela soje čase. Nej le eden reče. kar če. Ženske sma zdej en čas take reuce, de lepu prosma Boga, de b se nas usmilu in nam pumagu, ke nimama prou nubene pravice na tem svete? Dedci kar use pu soje ku-menderaja, koker de b ženske ble brez jeziku. Dedci b mel ta narrajš, de b še duma pr hiš držale ženske soje jezike kar za zubmi. Jest sama na vem, za kua je Buh tud ženskam jezike ustvaru, če jin še tekat r.a smerna nucat, keder je res treba? Kene, Buh nam je ustvaru ruke mende zatu, de lohka z nim ceu dan garama in pa dedcem strežema. Nuge zatu, de lohka hiter kej u zastaulaunca nesema, če dedcem za krokajne dru-biža zmanka. Glava pa zatu, de nam ni treba [ skrbi kar u varžet s saba nost. Jest mislem, de nam je pol tud ježek za neki ustvaru. Jezika vender nimama sam zatu, de b nam u usteh napota delu. Tu je vender jasen dukaz, de morma tud ježek za neki nucat. Sevede dedcem pa tu na gre u glava. Če prou nam je Buh jezike še bi nabrusu, koker jih je dedcem. Use ženskam prou pride, kar jim je Buh dau. Sam kurje učesa nam je navrgu za pukora. Puglejte! Dedcem pa na gre tu u glava in tud nečja, de b jim šlu. Dedci se holt na soje tku zvane bulSe puluvice sam tekat spouneja, keder nucaja kašen gnar za dobrodelne, al pa tud za kašne duge namene. U takeh slučajeh sa preke nam tku sladki, koker ta narelajši torta, ke nas prideja prost, de nej se pustauma na kašne vugale z nagelčkem, al pa tud kar s cegelčkem u rok, in jih ldem, ke greja niem nas, pumulema ke pud nus in jih prosma za kašna pumuč, de hoja lohka bi energičen nastupil prot tuberkuloz, učaseh pa nucaja gnar tud za kašne druge putrebe. Sej sami veste, de je pr nas putreb več, koker jih je treba. U takeh slučajeh. koker sem rekla, jim pridema ženske prou. Se z milostlivem damam nas tekat tituliraja in se nam prlizujeja. Keder je ta reč u kraj, sma jim pa spet prou čist navadne babe, koker sma jim punavad. Zdej nej pa eden reče, če se tu na bo čluvek fržmagal? Jest sem s že zdauni naprej uzela, de jim na bom šla nekol več na lim. pa če prou puklekneja predme. Pa sej veste, de je dober člouk osle pudoben. Jest sem pa mende glih tku naumna. de jim grem še zmeri na roka, če me prideja prost. Jest tudi še sama na verjamem, če se bom kerkat tku spametvala, de jim bom fige pukazala. keder boja ukul mene lazil in ee m *majhlal, koker je nhna navada. Kene. zdej ke s gespudi ukul pu svet, zdej tle zdej tam glave ubijaja, kuku b se pršlu še »a nar-loži du kašne niuce al pa traunka, pa nubene ženske na prašaja za svet U takeh slučajeh sma jim ženske lft. al pa še mn. Kar pu soj glau de- Sicer sonce še prav pošteno pripeka in smo še v pasjih dnevih, vendar so »misli kraljice mode« že — v jesenskem času. Ker je pa za jesen najvažnejše oblačilo kostum, zato bodi tu nekaj teh omenjenih. Prvi vzorec na levi sestoji iz daljše, malo zvončasto valujoče jope. Trikotni način za za-penjanje je jako priličen. K tej dolgi jopi pristoji ali gladko ali pa zgibano krilo. Tudi k celotnim oblekam se lepo podaja. Sosednja obleka je jako eleganten popoldanski kostum. Je iz črnega volnenega blaga in okrašen s krznom, ki je iz njega tudi pentlja. Jopica je kratka in škrici so štrleči. Jako svojski ko- Nedavno je poročalo dnevno časopisje o »porokah« neke ameriške filmske zvezde. Ze sedemkrat je bila »poročena« — z enim cele tri tedne — pa je prišla pred razporočnega sodnika, da bi razdrla tudi sedmi »zakon« in se poročila z osmim možem. Cisto tako — ne, še (tuje — kot tista sainaritanka ob Jakobovem vodnjaku. »Pojdi, poklici svojega moža in pridi semkaj,« ji je rekel Kristus. — »Nimam moža.« — . I 'ta v si rekla: Nimam moža; zakaj pet mož si imela, in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Tako je bilo, preden je pripadlo človeštvo h Kristusu, tako je še danes povsod, kjer od njega odpada. Ali tudi v Ameriki so ljudje, ki bridko tožijo nad temi žalostnimi razmerami. Neki ameriški razporočni sodnik je zapisal tele trpke besede: »Zakon (pri nas) nt več sveta zadeva, o kateri se človek posvetuje s svojim Bogom in s svojim srcem, ampak samo še — jaz z (zamorski ples l zamorsko godbo): brez premisleka in brez vesti se v zakon pripleše in zopet iz njega od-pleše. Redno se dnevno ponavljajo primeri, da ta ali oni že v tretje raztrga to najvišjo nravno življenjsko občestvo. V mnogih primerih je zavest o etični in verski obveznosti zakona popolnoma izginila.« To so žalostna dejstva v Ameriki. Kaj pa bi prinašala razporoka tudi po drugod in povsod, kjerkoli bi se uzakonila? Morje gorja. Zaj-mimo samo nekaj grenkih kapelj iz tega morja! Kdo so tisti, ki bi najtopleje pozdravili dovoljenje za razporoko? Moralne propalice in verski bankroterji. Taki, ki sklepajo zakone iz nemoralnih namenov. Neredko stopajo danes v zakon prenekaten tako, kakor gredo na kako veselico v gostilno: gredo zato, da bi čutno uživali ob glasbi, ob plesu, ob lahkomiselnih ženskah, ob opojnosti od alkoholnih pijač itd. Zakon naj jim nudi samo čutnega ugodja in kar le mogoče udobnega življenja. Ali je pa zakon samo še špekulacija, kupčija: ženijo se ne z ženo, ampak z njeno bogato doto. Sploh — zakon je premnogim Ic sredstvo, s katerim si hočejo kupiti čim večjo parcelo v zemeljskem paradižu. Ce jo dobe, prav; če pa ne — čemu je pa razporoka? — vendar zato, da pustim žensko, ob kateri sem bil izgnan iz paradiža, in se poročim z drugo, ki mi bo zopet pomagala vanj. Komu bi torej ustrezala razporoka? Trotom, ki jim je glavno, uživati sladkosti življenja s kar le mogoče manjšim naporom in v kar le mogoče večjem brezdelju, za degenerirance brez vere, brez Boga, brez trdnih moralnih načel, brez zavesti o kaki svetosti zakonske zveze, brez zavesti o visokem poslanstvu te božje institucije, brez zavesti o velikanskem pomenu zakona za posameznika, za družino, za narod, za državo, za človeško družbo sploh. In takim trotom človeške družbe, ki jim je življenje samo uživanje in ne delo, postilja država posteljo, da bodo ležali n* njej kar le mogoče udobno, da bodo še bolj tn bolj — troti. Udobno? Mogoče kaki nekatoličani, ki jim je Kristusov nauk deveta briga. Vsak katoličan pa, vsaj če ni vera v njem popolnoma odmrla, se bo dobro zavedel — kajti Cerkev ne bo molčala, ampak bo razporoko neizprosno obsojala in žigosala —, da živi v nepretrganem nasprotju z božjimi zapovedmi, da je pred Bogom in svojim bodočim sodnikom prešuštnik. Ze eno samo prešuštvo — kolik zločin! Zdaj pa nepretrgano prešuštno življenje' Ali bo tak trpel v svoji vesti ali bo pa začel Boga in Cerkev, ki obsojata njegovo življenje, sovražiti ter bo veri in Cerkvi obrnil hrbet. Tako bi dajala razporoka samo novih revolucionarjev proti Bogu, kralju ve-soljstva. In kako bi sprejeli zavedni katoličani tak zakon o razporoki? Vsak bi dobro vedel, da je tak zakon krivičen ter popolnoma brez vsake veljave in obveznosti, da je tak z3kon napad na Boga in njegovo neskončno avtoriteto, napad na Cerkev in njeno božje poslanstvo, da je v prid samo moralnemu izmečku naroda in družbe. Kako naj ima po vsem tem pravi katoličan še kaj spoštovanja do države, ki daje take zakone, kako kaj spoštovanja do njenih drugih zakonov? Ali bi bilo to v državnem interesu? Ali ni to res revolucija od zgoraj? In slednjič pohujšanje javnosti! To se pravi: med državljane bi vrgla razporoka kužne klice, ki bodo usodno razkrajale njih duševnost, da bodo postali h u j š t, slabši od roda do roda. Saj je povsod na pretek verskih in moralnih bank-rotžrjev, ki bodo seveda prav radi segli po takem »državotvornem« zakonu. Ali koliko tudi takih, ki bi iz teh ali onih ozirov nikdar ne zabredli tako daleč, če jim država sama ne bi ugladila pota do prešuštnega življenja, če jim zgledi drugih ne i bi dajali poguma za tak presuštni korak. S katerekoli strani gledamo uzakonitev raz-I poroke, povsod samo razkroj, gniloba in blato. Novi kostumi za jesen Ce so krpe čisto nove, jih je treba pred uporabo dobro izprati, zakaj nove zaplate navadno raztrgajo staro blago ob šivih. V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo: Vodoravno: 1. grad vzhodno od Novega mesta, 7. druga beseda za spono, 11. druga beseda za obrežje, 16. slovenski naravoslovec na Dunaju, 17. tuja beseda za brezčutje, 18. planina ob Savi v Srbiji, 19. angleška obmorska trdnjava v jugovzhodni Arabiji. 20. poglavar družine, 21. enota dolžinskih mer, 22. rimski pozdrav, 23. tuja beseda za težec, 24 priprava za merenje časa, 26. pisalna potrebščina, 29. del kitov^ga žrela, 31. ženska oseba iz Finžgarjevcga ro-manaf^Pod svobodnim soncem. 33. leseno mlinsko korito, 35. del čeljusti, 36. levi pritok Donave v Romuniji 37. pripadnik azijskega naroda. 41. del poslopji, 44. znamenit karantanski knez, 46. tu(a beseda zfc, težilo, 47. sodniki izraz za stvar, 49. lesena zgradba, 30. tekoča voda, 51. mesto v severnem 'delu Italije, 52. sodobna francoska politična qsebnost, 53. kcaj na Štajerskem severovzhodno od Pilštajna, 55. druga beseda za božjepotnika, 56. del morskega premikanja, 58. del parnega stroja, 59. kra» v Vojvodini, 61. evropsko prestolno mesto, 64. elementarna nezgoda, 67. desni pritok Save na Hrvaškem, 68. najdaljši jugoslovanska reka, 70. prostor za cerkvene pevca, 71 druga del poslopja. 76. M|}& -beseda- tt OOoerSr^T* 1Ws«a offiba iz svetopisemskih zgodb, 80 nekdanji naziv za reko na Pirenejskem polotoku, 81.' ?e*nska oseba"Iž svetopisemskih zgodb, 82. tuja beseda za mnogoimensko število, 83. slovenska beseda za kritiko, 84. reka v vzhodnem Turkestanu, 85. brezbožni izraelski kralj, 86. tuja beseda za pripravo. Navpično: 1. druga beseda za prvo živo stvar, 2. policijski uslužbenec, 3. nemško mesto iz nekdanje Češkoslovaške, 4. udeleženec ženitnine, 5. izraz iz matematike, 6. naslovno ime iz Cankarjeve povesti, 7. igra z godbo in petjem, 8. naslov Prešernove pesmi, 9. povesmo slame, 10. plemiški srednjeveški vojak, 11. sprednji del voza, 12. mestno nočno zabavišče, 13. skrajšano srbsko moško krstno ime, 14. divja žival, 15. tuja beseda za zapor, 25. tuja beseda za visokošolca, 27. kraj na Dolenjskem, 28. majhna grška denarna enota, 29 mesto ob Donu v Rusiji, 3. ostanek pri lupljenju, 32. tuja beseda za pravila o lepem vedenju, 34. boginja starih Grkov, 38. tuja beseda za Nemca, 39. vrsta južnega sadja, 40. rodbinsko ime iz Wastovega romana: Zlato večnega Juda, 41. druga beseda za zgled, 42. evropska časnikarska agencija, 43. pripadnik izumrlega naroda, 45 prijatelj tuje lastnine, 46. draga tekočina, 48. pristaniško mesto r.a zahodnem obrežju Finske, 54. slavnostna poveličujoča pesem, 57. najvišja gora v Armeniji, 58. kraj v srednjem delu Istre, 60. jugoslovanska časnikarska agencija, 62. domača perutnina, 63. tuja beseda za prijeten vonj, 64. naslov Sienkievviczevega romana, 65. vrsta sesalcev, 66. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 69. umrli slovenski zgodovinar, M £ Ji ni SITO ATfC Zamorski zdravnik dr. Bum Rešitev nagradne uganke v slikah i Nekaj zanimivosti o zlatu Da se zlato sveti in da je drago, gotovo veste. Morda ste tudi kdaj slišali, da je zlato tista stvar na svetu, zaradi katere je bilo prelite največ človeške krvi. Zlato predstavlja bogastvo in zaradi bogastva se narodi med seboj prepirajo in drug drugemu grozijo z vojno. O nekaterih zanimivih lastnostih te plemenite kovine, ki ji pravimo zlato, pa morda le niste ničesar slišali. Najprej si oglejmo njegovo specifit-no tezo. (Specifična teža kovine nam pove, kolikokrat je t kilogram te kovine težji od vode.) Specifična teža zlata znaša 19,2, to se pravi, da je zlato skoraj dvajsetkrat težje od vode ter dva in pol krat težje od železa. Utež iz zlata, ki bi bila tolikšna, kakor je železna utež 1 kilograma, bi tehtala 2 kg in pol. J kg zlata stane v našem denarju okrog 36 tisoč dinarjev. Če bi imeli nekaj več kot 27 kg zlata, bi imeli vrednost enega milijona dinarjev. Zlata kepa, ki hi tehtala okrog 270 kg, bi bila vredna 10,000.000 din. Noben tat bi nam te kepe ne mogel odnesti. Če bi pa imeli za 10,000.000 tisočdinarskih bankovcev, bi nam jih tat lahko odnesel v navadnem nahrbtniku. (Ker pa nimamo ne zlata ne bankovcev, se nam tatu ni treba bati.) Morda tudi tega še ne veste, da je iz zlata mogoče napraviti zelo tanke niti in ploščice, ki so mnogo tanjše kot najtanjši papir. Iz enega samega grama zlata so na poseben način napravili zlato nit, ki je bila dolga 2 in pol kilometra. — Potemkatem bi zadostovalo samo 16 kg zlata, da bi napravili zlato nit. ki hi jn nvili okoli naše zemlje na ravniku. (Kepa 16 kg zlata bi bila približno tolikšna kot železna utež 5 kg.) Zlato pa se da spremeniti tudi v zelo tanke lističe. Človeku se je posrečilo, da je iz zlata napravil lističe, katPrih debelina je znašala eno desettisočinko milimetra. 5 cm debela knjiga iz zlatega papirja« bi torej imela 500.000 listov ali 1,000.000 strani. Koliko sir.o vredni v denarju Glavna sestavina našega telesa je apno, ki ga imamo za okrog 10 dinarjev. Z njim bi mogli pobeliti strop malo večje sobe. To Išče (masti) je v našem telesu za kakšnih dinarjev. I/, nje bi mogli napraviti "5 večje kose mila, ki bi zadostovali pcrici za veliko pranje. Tudi fosforja imamo komnj za 3 dinarje. To je približno (oliko, kolikor ga je bilo v 1000 vžigalicah stare vrste. Žvepla imamo inalo manj kakor za 3 dinarje. Z njim bi mati mogla za silo pokaditi steklene kozarce, preden vloži vanje kisle ku marce. Sladkorja imamo v sebi samo za 20 par, to jc za eno kavino žličko. Kar premalo bi ga bilo /.a skodelico kave! Tudi železa imamo v sebi komaj za 20 par. Iz njega bi napravili velik žebelj, ga /.abili v zid in obesili nanj ogledalo. Vsa vrednost našega telesa znaša torej skupaj komaj borih šest kovačev! Ali ste kaj poparjeni ob teh beraških številkah? šest kovačev je res kar premajhna cena za človeka, ki je ustvarjen po božji podobi. Toda tako so i/.računnli učeni možje in mi jim moramo verjeti. V tolažbo vam bodi povedano, da notranja — duševna — vrednost človeka pri tem ni vračunana. Človeku pa daje glavno vrednost noumrjoča duša, katere ni mogoče oceniti z denarjem tega sveta. Duh, njegove dobre in lepe lastnosti: ljubezen, požrtvovalnost, zvestoba, usmiljenje ter še druge kreposti — to šele daje pravo vrednost človeku, božjemu bitju! MLADA NJIVA Katka se joče za mamo.., *> Nadražji moj zaklad na svetu so v črno jamo dali in z mano vred zvonovi v linah so glasno zajokali. Hudo brez tebe, mamica, bo revici mi sami! Ne boš objela nikdar več me s toplimi rokami. Svoji prijateljici Katki, ki je izgubila mamico, napisala v spomin Verica Obu, Šmartno ob Paki. 5. Stričkov Predragi Kotičkov stričekl — Dovoli, predragi striček, da Ti pišem tudi jaz. Naši vaški otroci zmerom povprašujejo po Tebi, ker bi Te radi poznali Pridi kdaj k nam v Št. Rupertl Postregli Ti bomo s kislim mlekom, ki je boljše kot ljubljansko pivo. Tudaj je dosti letoviščarjev, saj je primeren kraj za oddih. Pri nas imamo tudi kopališče. A kmalu bi pozabil na vinske gorice, ki nas obdajajo kot venec okrog glave. Grozdje dobro kaže in še ga bomo pili! Prosim Te torej še enkrat, striček, da si prideš ogledat naš kraj. Pri nas ni tovarniškega dima, ki Ti v Ljubljani streže po življenju. Mnogo lepih pozdravov Ti poSilja Matiček Brezovar, prvošolček. Dragi Matiček) Ko sem Tvoje pismo prebral, sem razkačeno udaril s pestjo po mizi in zaro-bantil, da so kar šipe v oknih zažvenketale in pre-bledele od strahu. Pa zakaj sem tako zarobantil, boš hotel vedeti in s Teboj vred kakopak vesoljni svet. — Ti preklicani pobič ti! Komaj si ljudski šoli hrbet pokazal in se naučil packe delati, že kot izkušen očanec zastavljaš besede. »Grozdje dobro kaže — 6. kotiček še ga bomo pilil« se pridušaš in si pri tem najbrž dotnišljuješ, da Te bom še pohvalil za te pregrešne besede. O, si se zmotil, ljubček moj. Pijančkom Kotičkov striček že ne bo slave pel, tisto pa nel Takisto sem robantil in bi bil nmara robantil še debelo uro, če je ne bi tedaj primahali v sobo Požgan-cev oča, ki so se srečno vrnili z lune. »Za božjo voljo, kaj pa 9e je zgodilo ?Ali te je osa pičila?« so vprašali in me prestrašeno gledali. Jaz pa sem jim namesto odgovora pomolil Tvoje pismo pod nos. Požgancev oča so se veličastno useknili v robec, ki so ga mese-čanom pouzmali, si nataknili na sedlo grbastega nosu mesečinska očala in začeli brati Ko so prebrali do kraja, so si hinavsko obrisali nevidno solzo pod očmi in sočutno rekli: »Ubogi, ubogi stričekl Zdaj pa že vidim, da ne robantiš za prazen nič. Tudi jaz bi se takole razjezil, če bi me kdo na kislo mleko povabil — namesto na rajno vincel« Lahko si misliš, račka na vodi, kako so me te hudobne besede pokonci vrgle. Kar zmlel bi ga v prah in pepel, nesramnega Požgancevega očeta, tako sem bil ogorčen. Pa so io pravočasno pobrisali čez prag. No, počasi se {e tudi mo{a jezica »kadila in žal ml je bilo, da sem se tako razburil. Dokler je človek živ, mora pač marsikatero grenko požreti Tudi nate nisem več jezen, ker predobro vem, di si tiste besede napisal samo iz mladostne razigranosti Za vsak primer pa Ti le moram postreči s kopico zlatih naukov, ki so zrasli na mojem zeljniku. Takole se U zlati nauki glasilo: Kdor sc z vincem brati — prazno slamo mlatL Kdor v mladosti rad ga srka — ga v starosti luna trka. Vinskih bratcev modrost — večna norost Nemarno pujsek kruli — ie grše vinski bratec tuli Kdor za litrčkom poseda — beda mu ii koče gleda. Kdor zapravlja z vinom zdravje — grob mu kmalu bo za vzglavje. Že grobovi tulijo, kje nas čevlji žulijof Tako. Mislim, da bo teh naukov zaenkrat kar dovolj. Vsadi si jih v globočino srcal Zdaj moram pa še kakšno prijazno besedo ziniti, da ne boš rekel: Oh, kakšen robavs fe tale Kotičkov stričekl Tako lepo ga povabim na kislo mleko — on me pa zmerja! Torej kar se kislega mleka tiče, Ti moram priznati, da ga ljubim iz dna srca. Pripravi ga velikansko latvico in kaj prida smetane naj bo na njem, če hočeš, da pridem na obisk. Na sredo tega mlečnega jezera pa povezni širok otoček iz ajdovih žgan cev. da bo moja žlica raje plavala po njem. Če pojde vse po sreči, jo primaham tja prav na dan, ko bom obhajal 100 letnico svojega mladega življenja. Lepše tega znamenitega dne pač ne morem proslaviti kot s kislim mlekom in ajdovimi žganci. Torej na skorajšnje svidenje in lep pozdravi — Kotičkov striček. Naš iztet na Jadran Nestrpno smo čakali dneva, ki je bil določen za izlet. Popeljali naj bi se na morje. Ze sama misel, da gremo na morje, prvič na morje in to na — naše morje, nas je_navdala s takšnim veseljem, da ga niti popisati ne moremo. Vse leto smo zbirali dinarje in prav neusmiljeno nadlegovali starše, naj nam pomagajo zbrati potreben znesek. Vse leto smo se učili raznih pesmic, deklamacij in iger, da smo potem pod vodstvom našega učitelja gosp. Bratoka priredili lepo uspelo »Akademijo Jadranske straže«, ki je pripomogla, da je marsikateri dinarček zdrknil v našo nikdar polno mošnjo. Prišel je dan 10. junija. Ves dan smo preživeli v mrzličnem pričakovanju in pripravljanju. Ze zjutraj smo si uredili vse potrebno. Naše skrbne matere so poskrbele za lačne že-lodčke. Po celodnevnih pripravah je napočil večer, ki je bil določen za odhod. Ze dolgo pred odhodom vlaka smo čakali na postaji. Vlak je imel malo zamude — mi vsi pa v groznem strahu, da se je morda zgodila nesreča in_ da vlaka sploh ne bo. Naša srca so se pomirila šele v trenutku, ko smo bili v vlaku, ko je lokomotiva zasopihala in nas popeljala na jug... Zjutraj smo se prebudili že na Sušaku. Ko smo še vsi zaspani in krmežljavi pogledali skozi okno, je iz naših grl zaoril en sam navdušen klic: Morje! Morje! — Komaj smo se ga na-glcdali. Dolgo smo ga občudovali, potem pa smo se odpravili v »Dom Jadranske straže«, kjer nas je že čakal zajtrk. Okrepčali smo se in očistili, potem pa odšli na božjo pot na Trsat. Ogledali smo si ccrkev, a kmalu smo morali dalje. Odpeljali smo se s parnikom na otok Krk. Vožnja po morju — kdo naj jo opiše? Kar žareli smo od sreče, ko smo se prvič vozili po naši sinji Adriji. Zajel nas je vihar. Tedaj smo se spomnili pesmi: »Buči, buči, morje adrijansko, bilo nekdaj si slovansko...« Napravili smo v srcih trden sklep: »Adrijansko morje, naše si in naše boš ostalo! Varovali te bomo in obvarovali pred grabežljivimi rokami tujca!« Na Krku smo obiskali moški internat. Tu smo se odpočili v odrejenih sobah. Kako blagodejen je bil ta počitek! Po spanju je sledilo spet okrepčilo, nato pa vožnja po morju v čolnih. To je bilo nekaj krasnega, nekaj, kar se ne dn pozabiti. Za spomin smo si nabrali nekaj školjk, da nas bodo spominjale lepih dni na morju. A kakor hitro mine vse. kar je lepega na tem svetu, tako se je tudi naš obisk na morju približal koncu. Prišel je čas ločitve. Ko smo se poslavljali, smo imeli solzne oči. Saj smo Rreživeli morda najlepše ure svojega življenja, [eizbrisno nam ostanejo v spominu. Še dolgo smo stali pri oknih, se ozirali na-: zaj in pošiljali zadnje pozdrave naši sinji i Adriji... IMarlenka Savinc, učenka IV. razr. v Radečah pri Zid. mostu. Jumbo čaka kot pribit, dihati si komaj upa. Kdaj izpraznjena do dna bo bridkosti polna kupa? Zdajci — strah in groza — vznak se prekucne: levja glava tam nad steno zazija — bolni zob že v zraku plava. Izza stene dr. Bum hitro stopi, reče milo: »Nič ne boj se, ljubček moj, to je vse samo strašilo; v levji koži bil sem jaz — takšno moje je zdravilo!« Jumbo ves vesel na dlan brž našteje mu plačilo... Nehaj drugih rešitev: Marica Pfeifcr, učenka I. razr. real. gimnazije v Mariboru: Dr. Bum za belo steno zdajci divje zakriči, Jumbo grozno se prestraši, hopl poskoči in zbeži. V strahu je na zob pozabil: že na vrvici binglja. Dr. Bum roke si mane: hej, on zdraviti vam znal Hvalica Venceslav, nč. I. r. mešč. šole v Tržiču: Španska stena se premakne, hitro bolni zob iztakne. Jumbo zakriči ves v krvi: »Joj, moj zob je zdaj na vrvi!« Tam za steno skrit stoji dr. Bum in se reži... Jožica Bešter, nč. III. razr. osn. šole v Celju: Čaka, čaka revež Jumbo, belo gleda in trpi. Kaj bo, kaj bo? premišljuje. Hipoma se mu zazdi: nekaj leze, praska, sika — kača divja se vali... Grozna, joj, pregrozna slikal Jumbo v strahu ves drhti. Zver se zmerom više vzpenja, že nad steno je napol. Jumbo krikne in odskoči — zob iz ust zleti na stol. Dr. Bum je zadovoljen, tiho se smehlja predse. Naj vsi doktorji po svetu pulijo tako zobe! Hitro spravi kačjo kožo, ki na palici visi, sede pred zdravniško »ložo«, spet učeno v list strmi... (Dalje prih. nedeljo.) Danes smo objavili samo rešitve, ki smo jih prejeli do ponedeljka, 7. t. m. Zvrhan kup drugih rešitev pa bomo objavili prihodnjo nedeljo in obenem tudi izžrebali nagrajence. Mnogo rešitev prejme Kotičkov striček navadno še po dnevu, ko zaključi »Mladega Slovenca« (to je vsak teden v četrtek, tako da dopisi mladih ugankarjev iz oddaljenejših krajev nikoli ne morejo priti na vrsto. To pot pa bo upošteval tudi te rešitve. jft Mirko Kunčl«: Pravljice in pripovedke izpod Triglava Pastirček Gregec in zmaj (Pripovedka za mlajše.) Približal se je tolikanj zaželeni dan. Gregec si je tisto noč komaj upal dihati, tako se je bal, da ne bi zaležal. Ob prvem jutranjem svitu je bil na nogah. Mati se je sukala okoli ognjišča v očrneli kuhinji in pripravljala zajtrk. Ko je zaslišala Gregčeve korake, se je ozrla in se začudila: »Glej ga, ali si že vstal? Kam 6e ti pa tako mudi?« Te besede so Gregca pomirile do kraja. Že ga je močno skrbelo, ali ga mati ni pozabila poklicati, kakor mu je bila obljubila. Kakšna sramota, če bi stric Rodar kar sam odgnal ovce na Zrnov rovt, njega pa pustil v dolini! Najmlajši vaški coklarji bi potlej s prstom kazali za njim in se norčevali: Tale žvirca je pa pašo zaležal I Tale žvirca je pa pašo zaležal 1 Kar rdečica ga je oblila ob mislih na to sramoto... Mati je postavila predenj zvrhan lonček dišečega močnika, potem pa 6e je še nečesa do-misllia. Pristavila je k žerjavici ponev, oštrknila vanjo debelo jajce in ocvrla volovsko oko. »Danes, ko je tvoj dan!« je svečano rekla in ga toplo pogledala. To je bilo nekaj za Gregca! Obraz mu je kar zažarel. Volovsko oko je bila njegova najljubša jed Kadar ga je mati takole v krmež-ljavih zimskih jutrih zaman stresala za rame, ji je bilo treba nazadnje samo reči: Volovsko oko! — in Gregca je zapeljiva beseda pri priči vrgla iz postelje. Za volovsko oko bi bil vstal tudi sredi črno noči, takšno čarovno moč je imela ta kraljevska jed na njegovo uho. Ročno je pospravil vase praznični zajtrk in stekel na prag poslušat, ali že kaj brnijo zvončki Zmovih ovAc. Bajta njegove matere je kot nad-ložna starka čepela visoko v rebri ob poti, po kateri je stari Rddar s svojim tropom imel priti. Nekje globoko spodaj je bilo res slišati veselo zvončkljanje in hripav glas izkušenega ovčarja: »Ohfi! Oh4!« Gregec je stekel nazaj v kuhinjo in zaklical: »Mati, brž, stric R<5dar že gre!« »Ne bo ti ušel, ne,« se je mati nasmehnila njegovi vnemi in podrezala z burkljami v peč. Pričarala je na dan hlebček lepo zapečenega rže-nega kruha in ga potlačila v torba »Takole, zdaj je pa vse pripravljeno,« je rekla in mu obesila torbo okoli vratu. Hripavi klici ovčarja R6darja: Ohd! OhS! so prihajali zmerom bliže. Gregec si je hitro nataknil klobuček s krivci, stisnil v roko grčavo palico, ee Se enkrat ozrl v mater in 6e hitro poslovil: »Pa zbogom!« »Počakaj!« je zaklicala mati in odhitela v kamro. Pomočila je palec v posodico z blagoslovljeno vodo, ki je visela na 6teni in pobožno prekrižala Gregca po obrazu: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha!« Potem mu je začela na hitrico deliti zlate nauke: »Ne pozabi se vsak večer priporočiti angelu varuhu in svojemu pa-tronu, sv. Gregorju! In da mi ne boš lazil po stenah in stikal za ptičjimi jajčki po gošči! In da mi ne boš hodil z bosimi nogami naokrog! Zmerom in povsod glej pod noge, da te kakšna kača ne piči! In... in...« 0, koliko zlatih naukov bi bila skrbna mati še navrgla, če ne bi zdajci stric R6dar zaklical izpred bajte: »Fant poležuh, skoči že iz pernice, skoči!« »Saj sem že tukaj!« se je oglasil Gregec ves vesel, da mu ne bo več treba poslušati materine dolgočasne pridige. Stric R6dar je prištorkljal na prag, radovedno poduhal v notranjščino in zagodel: »Dobro jutro, Matičevka! Hemrej, kako danes pri vas diši. Ali praznujete, ka-li?« »Le kako bi mogli ob tej siroščini?« je odgovorila Gregčeca mati. »Peko imam in jajce sem na mjrovem maslu ocvrla in malo suhega mesa sem za Gregca skuhala. Lačen ne sme oditi od doma, moj fant.« V njenih očeh ee je nekaj posvetilo. Dvignila je predpasnik in si obrisala solzo, ki ji je sdrknila po licu. »Dim mi sili v oči,« ee je v zadregi oprj^fck vičila in 6e skušala nasmehniti. »No, no, nikarte tako!« je dobrodušno za-godrnjal stari Rodar. »Saj ne odhaja čez lužo v Ameriko ali z biričem v vojaško suknjo! Komaj dobre pol ure hodž odtod bo, pa se že cmerite za njim. Bom že pazil nanj, da ga kakšen medved ne požre, nič se ne bojte!« »Res je samo od dima,« mu je 6ikušala dopovedati Matičevka. A 6tari R6dar je imel bistre oči in je čisto dobro vedel, v katerem grmu zajec tiči. In tudi to je vedel, da zlepa nihče pod božjim soncem ne premore besede, ki bi materino solzo ustavila in posušila. Zato 6e je obzirno obrnil in zabrundal v slovo: . »Pa se dobro imejte, no!« »Srečno pot!« je še voščila mati in pomahala z roko. Stari Rčdar je dvignil klobuk, ki je bil ves okrašen s prvim planinskim cvetjem, ga zavihtel visoko nad glavo ter zavriskal, da se je razlegalo po vsej dolini: »Juhuhuhuuu!« Potem je s palico nagnal oveč in mogočno odcokljal za ajtal. Gregec je takisto zavihtel klobuček in zavriskal. Pa je bilo tisto, kar mu je iz grla pri-kipelo, bolj podobno kirikanju mladega petelinčka kot pravemu vriskanju. Iz vasi mu je v odgovor zadonel divji pasji lajei. »Vidiš, še pes te oponaša!« se je zarežal stric Rodar. »Naka, fant, ukati pa še ne znaš! Pa te bom že naučil, nič se ne boj.« Pot se je vila navkreber. Vsa je bila oblita z jutranjo zarjo, ki je zlatila nebo. Mlini ob Mlinškem potoku so še molčali in tudi iz bajte puščavnika Sabljice se še ni kadilo. (Dalje prih. nedelja) Železniška obrtna šola. I. Z. C. — Zanimate «e za sprejemne pogoje v železničarsko obrtno šolo, in bi tudi radi vedeli, ali se šolanje vrši ma lastne ali na državne stroške. — Pogoji za sprejem v obrtno šolo pri železniški delavnici v Mariboru eo: državljanstvo kraljevine Jugoslavije, telesno in duševno zdravje, starost od 14 do 16 let, najmanj 2 razreda gimnazije ali druge srednje Solo in dobro vedenje. Prošnji, ki jo je kolkovati s kolkom za 10 din, je treba priložiti: državljansko izkaznico, krstni in rojstni list, šolsko spričevalo in odobritev odnosno obvezo roditeljev ali varuha, ki mora biti potrjeno od pristojne oblasti, sledeče vsebine: »Odobravam svojemu sinu (varovancu) N. N., da kot učenec vstopi v obrtno šolo pri glavni železniški delavnici v Mariboru. Istočasno dovoljujem, da po uspešno dovršeni šoli v primeru zahteve uprave, ostane najmanje tri leta v službi in se zavezujem, da bom v primeru, da on pred tem rokom zapusti 6lužbo, plačal vse stroške, katere je imela uprava radi njegovega šolanja«. — Šola traja štiri leta. Za čas šolanja dobijo učenci za vsak delavni dan dnino od 12 do 16 din. Za stanovanje, hrano in obleko se morajo brigati učenci, odnosno njihovi roditelji ali varuhi sami. Prošnjo je izročiti osebno upravniku delavnice, ali jo poslati priporočeno najkasneje do 15. avgusta. Na prošnji mora biti točno naveden naslov prosilca in najbližja železniška postaja. Nadzornik proge. H. A. — Nadzornik proge je zvanje uradnika z nedovršeno ali njej enako šolo. — Strojna podoticirska šola vojne mornarice ima rang nedovršene srednje šole. Prvenstveno se sprejemajo za nadzornike progo absolventi strojno delovodske šole pri srednji tehnični šoli. Pravica državnih upokojencev do voznih ugodnosti. B. A. H. — Obrnite se na finančno direkcije, ki Vam nakazuje pokojnino, da Vam preskrbi legitimacijo od pristojne direkcije državnih železnic. Direkciji državnih železnic je prepovedano izdajati legitimacije za vozne olajšave neposredno uslužbencem. Uslužbenci OUZD in vozne olajšave. P. T. — Tudi aktivni redni uslužbenci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, njegovih krajevnih organov (okrožnih uradov za zavarovanje delavcev) in njihovih ekspozitur, ki so postavljeni po službenem pravilniku za uslužbence Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kakor tudi redni uslužbenci glavnih in krajevnih bratovskih sklad-nic, ki so postavljeni po pravilniku za uslužbence bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone kraljevine Jugoslavije, imajo popust 50% redne voznine za neomejeno število potovanj v razredu in vrsti vlaka po izbiri. Oprostitev sina-edinra vojaške službe. K. L. M. — Obrtnik Bte in vsled bolezni skoraj nesposobni za delo. Sin-edinec, ki Vam je pomagal pri obrtniškem poklicu, je hil 1. 1936 potrjen in je lani nastopil vojaško službo, vendar so ga po par dnevih odpustili kot začasno nesposobnega. Letos je bil zopet potrjen in je zopet moral k vojakom. Vprašate, ali bi mogli sina oprostiti vojaške službe. Tudi Vaša žena je bolna, davka plačate več kakor 120 din na leto. — Vaš sin bi mogel biti oproščen vojaške službe samo tedaj, če bi ga smatrali za edinega hranitelja družine v smislu predpisov zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Ta zakon smatra za edine hranitelje rekrute onih družin, ki se vzdržujejo od osebnega dela in zaslužka rekrutovega in plačujejo na leto manj kot 120 din neposrednega davka in v katerih ni nobenega družinskega člana, sposobnega za delo in za pridobivanje, niti takega, ki uživa pokojnino, ali drugo državno podporo, ali katerikoli drug stalen dohodek, zadosten za vzdrževanje rodbine. Ker plačujete več kakor 120 din neposrednega davka, Vašega sina po tem predpisu ni mogoče smatrati za edinega hranitelja družine, ker plačujete nad 120 din neposrednega davka na leto. Zato s prošnjo za oprostitev ne boste uspeli. Skrajšan rok edinega sina. I. M. L. — Vprašate, ali ima edini sin v vsakem primeru praviro do devetmesečnega kadrovskega roka in to tudi tedaj, če ne vzdržuje starišev in če še oče ni 60 let star. — Edini sin ima tedaj pravico do skrajšanega roka, če ni v rodbini nobenega moškega, sposobnega za delo in družina plačuje več ko 120 Naš živinozdravnik Norost pri konju. K. F. Lj. Vaš srednje težki konj je postal zadnje čase nekako trd za dela. Med vožnjo se kar na lepem ustavi in nekaj časa ga ni mogoče premakniti z mesta. Čim več vozite z njim, toliko bolj top in bebast je. Če pa nekaj časa miruje, ee stanje zboljša. Nekateri vam pravijo, da je konj »kolišč. Kaj pomeni ta naziv? Ali je stanje konja nevarno in da-li se da popraviti? — Naziv »koliš« izvira od nemškega Dummkoller, kar znači po naše norost ali tiščav-ka. Znake, ki jih opažate na vašem konju, povzroča obolenje možganov, ki je kronične narave. Norost je postavna napaka konja. Drugi znaki te bolezni so sledeči: Konja nikakor ni mogoče spraviti, da se premika nazaj, pri obračanju v krogu konj postane kmalu nepomičen, od časa do časa zavzema nenaraven stav, posebno s sprednjimi nogami. Mirno si pusti vtikati prst v uho. Na dotik na koži je neobčutljiv, ko ?.re, preneha žvečiti, dasi ima poln gobec hrane in še nekatere manj izrazite pojave. Bolezen je težko ozdravljiva, kakor večina možganskih obolenj. Konja imejte na hladnem, temnem prostoru, hranite ga z zeleno krmo ter ga dajte pregledati po strokovnjaku-veterinarju, ki vam bo svetoval z ozirom na stopnjo razvite bolezni ali se izplača poskušati zdraviti konja ali ne. Vsi poskusi z domačimi zdravili so pravtako kot brezuspešni. Podganja zalega. V tej zadevi je bilo pisano že v »Slovencu« 23. julija. Da vam Eksperimentalna stanica ni takoj odgovorila, se ne čudite, ker so tam zelo zaposleni. Ali ste že poskusili z morsko čebulo, tako, kakor je bilo v omenjenem članku napisano? Morska čebula je staro preizkušeno in učinkovito sredstvo za zatiranje podgan. Steničja nadloga. Tudi v tem je bilo govora v »Slovencu« od 23. julija. Obrnite se na sanitet-skega referenta ali pa na mestni fizikat, kjer boste dobili strokovno in sigurno pomoč. Z žvep-lanjem najbrž ne boste mogli uspeti in steničjo zalego zatreti. i,.......................................................................0DRE2ITE umi......................... 2*- • * . . | odgovarja samo na vprašanja, ka- 1 terim je priložen tale odrezek. | »Slovenec" 13. avgusta 1939 čuuuuinu................MiiiiiiiMiimuiMiiiiimimiiiiiiiMiiimimMitiiiiiiiiiMmiiiiimitimiimf! din neposrednega davka na leto. Iz tega se vidi, da je vsekakor potrebno, da oproščeni sin doma dola. Lovska steza. V. I. P. — Lovski upravičenec je speljal stezo preko tujega posestva, ne da bi gospodarja kaj vprašal Lastnik tujega posestva zahteva od lovskega upravičenca odškodnino. Vprašajte, kakšni eo izgledi na uspeh. — Lastnik zemljišča ne sme zabraniti lovskemu upravičencu, ki izvršuje lovsko pravico v mejah zakona, da ne bi stopil na njegovo zemljišče. Lovski upravičenec pa zopet ne sme speljavati steza po tujih zemljiščih. Dolžan je povrniti lastniku zemljiišča škodo, ki jo stori sam. ali njegovi čuvaji z lovom. Kakšni so izgledi Vaše odškodninske zahteve, ne more no prerokovati. Ce Vam je res povzročil škodo v višini, ki jo zahtevate, jo pač dolžan, da Vara jo poravna. Prodajanje zelenjave na trgu brez obrtnega dovoljenja. F. D — Na domačem vrtu pridelate več zelenjave, kakor jo porabite doma in jo zato ob tržnih dneh prodajate na trgu. Opozorjeni sto bili, da brez obrtnega dovoljenja ne smete prodajati zelenjave na trgu. Vprašate. aH je to re«. Obrtni zakon izrecne izvzema od obrtnih predpisov kmetijsko proizvodnjo, kakor poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, zelenjadarstvo. Zato Vam po našem mnenju ni potrebno obrtno dovoljenje za prodajo na domačem vrtu pridelane zelenjave. Čebelnjak. M. A. — Pred letom dni je sosed zaprosil za gradbeno dovoljenje za graditev čebelnjaka. Povabljeni ste bili h komisijskemu ogledu in gradbi niste ugovarjali. Sedaj pa je sosed zgradil čebelnjak in ga obrnil tako, da čebele letajo proti Vaši njivi, kar Vas ovira pri delu. Vprašate, ali bi sedaj lahko ugovarjali. — Pri gradbenem komisijskem ogledu so Vam gotovo pojasnili, kako bo stal čebelnjak. Če niste ugovarjali in če je sosed zgradil čehelnjak v skladu z gradbenim dovoljenjem, so sedanji Vaši ugovori prepozni. Na orožnih vajah oboleli sorodnik. P. M. — Sorodnik je bil poklican na orožne vaje. Tekom orožnih vaj se je javil k zdravniškemu pregledu. Zdravnik ga je spoznal za bolnega in ga je napotil v ambulanto in nato v bolnišnico. V bolnišnici je sorodnik umrl. Vprašate, ali bi vdova mogla dobiti kakšno podporo od vojaških oblasti. Brat je bil tudi zavarovan v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. — Na podporo od vojaške oblasti ni misliti. Po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice imajo pravico do podpore vojaki, ki se brez svoje krivde v vojaški službi tako poškodujejo, da radi zadobljenih ran ali poškodb po- etanejo popolnoma nesposobni za pridobitno delo. Zakon pa no predvideva podpore za tiste, ki pri vojakih obole. Ker je bil polkovnik zavarovan pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, naj ee njegova rodbina obrne na navedeni urad. Odpoved službe. M. M. Službeno razmerje prestane s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno. Ce pa |e bilo sklenjeno službeno razmerje brez določbe časa, ga smete razdreti z odpovedjo. Odpovedni rok za sobarice pa je najmanj štirinajst dni. Po preteku odpovednega roka vas gospodar ne more več zadrževati, pač pa vam bo moral takrat izročiti knjižico. Obisk čez mejo. A. K. D. Ker ste postali naš državljan, si morate za obisk na bivšem domu oskrbeti potni list od naše oblasti ter vizum italijanskega konzulata. Ce boste imeli vse to v redu, ni nobenega razloga, da bi imeli na potovanju kake zapreke. Proviiija. M. K. 8. Za posredovanje pri prodaji in nakupu posestva lahko zahteva posredovalec provizijo tako od prodajalca kakor tudi od kupca, seveda če je imel naročilo od obeh. Ce je prodajalec obljubil, da bo dal provizijo, ni pa bila višine iste natančnejše določena, potem je dolžan plačata običajno provizijo. Višino običajne provizije bo v sporu sodišče določilo po zaslišanju izvedencev. Po našem mnenju bo znašala 1 do 1% doseženo kupnine. Se ne plačani načrti. K. K. S. Ce ste po naročilu napravili neke načrte, imate pravico zahtevati tudi plačilo. Višina nagrade med vami ni bila dogovorjena. Zato vam gre za delo primerno plačilo. Primernost nagrade bo v sporu sodišče določilo po zaslišanju izvedencev, ki bodo povedali, koliko truda in časa stane naprava takih načrtov. Tekstilna šola. L. M. K. 7, malo maturo lahko prosite za sprejem v tekstilno šolo, ki je v Kranju. Zaradi pogojev sprejema itd. se obrnite neposredno na vodstvo šole. brezplačno stanovanje za doto. F. Z. 8. Ce mislite, da je vaša tašča omejena na umu, tako da bi posestvo tudi pod ceno prodala in denar zapravila, potem lahko predlaeate pri okrajnem sodišču, da se jo zaradi slaboumnosti prekliče in da se ji postavi skrbnik. Sodišče jo bo preklicalo, če bodo izvedenci spoznali, da je res toliko omejena, da ne more sama svojeea premoženja opravljati. — Po smrti matere bo hčerka smela zahtevati svoj nujni delež. Ce vama je tašča obljubila brezplačno stanovanje v hiši in ste res tudi skozi leta tam stanovali, vam ne more za nazaj računati nobene najemnine, če bi hišo prodala, bo s tem za vas tudi prenehalo brezplačno stanovanje, ker nimate te pravice vknjižene. Davčni nasveti Pregled poslovnih knjig. Preizkus poslovnih knjig davčnega zavezanca, ki ga je odredilo davčno oblastvo (člen 108. zakona o neposrednih davkih), ali ga je odredil davčni odbor (člen 120. istega zakona) po danem pristanku davčne stranke, se mora izvršiti vpričo davčnega zavezanca, ali njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Če odredi pregled davčno obla6tvo, ga izvrši za to odrejeni državni uradnik. Če je pa pregled odredil davčni odbor, ga izvrši po sklepu odbora državni uradnik ali predsednik ali eden izmed članov davčnega odbora, toda vpričo referenta. O pregledu poslovnih knjig se mora sestaviti zapisnik, ki ga podpišejo oni, ki sodelujejo pri pregledu. V njem je navesti Številko in dan' od*-redbe o pregledu. V zapisniku sc mora ugotoviti, kakšno knjigovodstvo sc uporablja, zunanjost knjig in zapisnikov, okolnosti, ki so važne za presojo njih verodostojnosti, potem vknjižbe, ki se nanašajo na činjcnice, katere je treba ugotoviti s pregledom poslovnih knjig in naposled pojasnila, ki jih je dal davčni zavezanec ali njegov zastopnik oziroma pooblaščenec, kakor tudi ugotovitve, ki so ee učinile na njegovo zahtevo. Pregled knjig se sme popolniti odnosno po pristanku davčnega zavezanca odrediti tako v pripravljalnem postopanju in v času, ko prvi davčni odboir ni storil sklepa, kakor tudi v pritožbenem postopanju in v postopanju zaradi davčnih kaznivih dejanj. Če je davčni zavezanec odklonil pregled poslovnih knjig, ki ga je zahtevala davčna uprava, odnoisno zahteval davčni odbor, poslovnih knjig ne vzame v poštev niti reklamacijski odbor, ako tudi davčni zavezanec naknadno predlaga pregled svojih poslovnih knjig. Če davčni zavezanec, ki je prvotno ponudil svoje knjige v pregled, pozneje ne dovoli njih pregleda, ali ga kakorkoli ovira, se smatra, da je svojo ponudbo umaknil. Knjige se pregledajo v onih mejah, ki so določene v sklepu davčnega oblastva, odnoeno davčnega odbora. Ko se knjige pregledujejo, je treba gledati na to, da se ne ovira redno poslovanie strankinega obrata; pregled sam «e mora izvršiti kolikor mogoče hitro in vzdržema. Ko 6e ocenja verodostojnost pregledanih poslovnih knjig, se pazi poleg drugega zlasti na to: a) ali se vodijo poslovne knjige in drugi zapiski v živem jeziku ali ne; b) ali eo knjige vezane, ali so listi vsake knjige označeni z zaporednimi številkami in ali so pravilno kolkovane; c) ali je v poslovnih knjigah in zapiskih, ki morejo biti po pravilu izpolnjeni, kaj praznin ali ne; č) aH je prvotna vsebina vknjižb prečrtana, radirana ali kako drugače narejena za nečitno, in naposled, ali je tudi kaj takih izprememb, da ne bi bilo razvidno, ali so se storile ob prvotnem književanju ali pozneje. Ostala manj važna pojasnila o pregledovanju poslovnih knjig »o vsebovana v členu 120. zakona o neposrednih davkih, zlasti pa v čl. 120. pravilnika k pravkar citiranemu zakonu. Delodajalec, ki v seznamek službenih prejemkov (člen 99. drugi odstavek zakona o neposrednih davkih) ali v davčno knjižico svojega uslužbenca ne vpiše podatkov o višini službenih prejemkov ob vsakem izplačilnem roku, ali jih ne vpiše v pravem znesku, ali ki ne vpiše vanjo odtegnjenega uslužbenskega davka, ali ne nalepi vanjo davčnih znamk po členu 100. istega zakona, ali jih nc nalepi v zadostnem znesku, ali jih predpisno ne uniči. se kaznuje za vsak poedini prekršek z 20 do 500 dinarjev. Pri tem pa ni hkrati razrešen dolžnosti jamstva za uslužbenski davek po členu 146. (Glej člen 139. zakona o neposrednih davkih.) A. R. iz S. Vaše stališče je pravilno. Dokler teče pritožbeni rok ali pritožbeno postopanje ali rok za tožbo na upravno sodišče, je po členu 133. zakona o neposrednih davkih dovoliti davčnemu zavezancu nele vpogled, ampak tudi prepis davčnih apiaov, kolikor ne gre za spise, v katere se ne •me dovoliti vpogled radi javnih razlogov ali radi čuvanja tajnosti. Strokovna mnenia, iziave orii in obvestila zaupnikov, Izvzemii podpise, niso po zgoraj navedeni zakonski določbi izključena iz vpogleda. F. D. v L. Seje davčnega odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali pjt-gov zastopnik ali pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za olroke tn otroci, starejši od 18 let, za roditelje. Kot pooblaščenci smejo prihajati pred davčni odbor tudi še odvetniki, notarji in pa finančnopravni za6top-r:iki. (Glej člen 116. zakona o neposrednih davkh.) Po tej zakonski določbi bi torej sme'i kot sop-og zastopati vašo ženo pred davčnim odborom. V to svrho- bi-«• morali pred zasedanjem davčnega odbora zglasiti pri njegovem predsedniku, in sicer onega dne, ko bi 6e imel obravnavati slučaj ob-dačbe Vaše žene. Ker je davčni odbor medtem že dovršil svojo nalogo, vam ne moremo dati drugega nasveta, kot da vložite proti odmeri pridobnine pritožbo na reklamacijski odbor, ako še ni seveda potekel prizivni rok. Pritožbo je vložiti pri davčni upravi. Kolkovati jo je s kolkom od 30 dinarjev. »Zgradarina«. Davčni zavezanec, ki ne prijavi pravočasno ponovne uporabe do sedaj prazne zgradbe ali takega dela zgradbe, se po členu 140. zakottA o neposrednih davkih kaznuje z dvakratnim zneskom osnovnega davka in mora plačati razen tega še redni davek. Dejstvo, da je davčna uprava, vršeč kontrolo, pravočasno ugotovila ponovno uporabljanje do sedaj praznega stanovanja itd., tn je s tem dejansko onemogočila nadaljnje odpise na zgradarini radi praznostanja (člen 40. zakona o neposrednih davkih), po odloku ministrstva za finance z dne 27. aprila 1935, št. 31.317-111 ne razrešuje hišnega lastnika od zgoraj označenih kazenskih posledic. Z ozirom na te določbe se vaši pritožbi ne bo moglo ugoditi. K. I. v Lj. Radi previsoko odmerjene pridobnine se nameravate pritožiti na upravno sodišče v Celju. Zato prosite za zadevna navodila. Tožbo radi previsoko odmerjene pridobnine morate vložiti na upravno sodišče v Celju šele potem, ko je reklamacijski odbor rešil vašo pritožbo. Tožbo je vložiti v roku od 30 dni šteto izza dne, ki sledi dnevu, katerega 6te prejeli odločbo reklamacijske-ga odbora. Tožbo na upravno sodišče je vložiti v dveh izvodih. Prvi izvod je čistopis tožbe, ki ga je podpisati in kolkovati. Drugi izvod se na prv strani označi kot »prepis«, 6e ne podpiše in tudi ne kolkuje. Čistopisu tožbe in priložiti prepis odločbe reklamacijskega odbora, koje zakonitost ospora-vate s tožbo na upravno sodišče. Ta prepi« je kolkovati s kolkom od 4 dinarjev. V tožbi na upravno sodišče je navesti razloge, zakaj da je po vašem mnenju odločba reklamacijskega odbora nezakonita. Hkrati predlagajte, da se osporavana odločba iz uveljavljenih vaših razlogov kot nezakonita razveljavi. Tožbo je oddati najbolje rekomandirano — na pošto in sicer neposredno na naslov: Upravno sodišče v Celju. Pazite, da tožbo oddaste pravočasno na pošto! Čistopis tožbe na upravno sodišče v Celju je kolkovati po t. p 52. zakona o taksah in sicer v besedilu § 12. zakona o naknadnih in izrednih kreditih za leto 1932-1933 (Službeni list z dne 11. januarja 1933, št. 16/3. V vašem primeru bo po našem mišljenju tožbo kolkovati s kolkom od 100 dinarjev. Znani SAI.VAT CA 1 proti »oljnim kamenčkom in bolečinam tolčnegs mehnrja «e dobiva pri glavnem zmtnpnlkn: Apotek« Sv. Ivana. Zagreb, Kaptol 17. — l'rospekte o zdravljenju poll-ljnmo 7aatonJ. O. t. 8. br. 27170-10» Bn. 3487. RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmoč nejše kopališče v Jugoslaviji Zdrarl Z uspehom bolezni srca ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez Julij, avgust penzion 10 dni Din 750 —. Vračunano stanovanje (izvzemši »obe Terapije), hrana, zdra viliške takse, sobna postrežba ter pitna kura. — Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putnik i ali pa naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Vrtnarski nasveti 1 S. L|. Radi bi vedeli ali je prav, da osku-bite paradižnikom liste, da bi sadeži hitreje zoreli. Sicer pa vam paradižniki uspevajo zelo slabo in imajo zasukane liste. Liste, ki ao poleg korenin najvažnejši prehranjevalni organ vaake rastline, nikakor ne smemo odstraniti. Rastlina potom listov in sončne svetlobe pretvarja hrano, ki jo srkajo listi. Poleg tega pa dobe tudi sadeži, ki niso vajeni take svetlobe in toplote aončno opeklino in počrne. Paradižniki ae najbolje počutijo, da zore v senci listov, le rastlina mora imeti dovoli hrane in vode. Paradižniki so zelo odporni proti vsem zaje-dalcem in boleznim, vendar se pojavi tudi na njih sem in tja črna listna gniloba in zavijanje zelenih listov. Temu pa je največkrat krivo mokro in vlažno vreme ali pa nepravilno zalivanje. Pri zalivanju držimo cev vedno na čim bliže tlom, da ne zmočimo listov. Paradižniki ljubijo suho vročino in dosti vode. — Imate filodendron (philodendron pertisum) in asparagus, ki navzlic vsej negi ne uspevata. Radi bi vedeli, kako ju negovati. Filodendron je lončnica, ki ljubi senco, dosti vode in dobro vrtno prst pomešano z mivko. Čez poletje pognojimo filodendronu parkrat z razredčeno gnojnico ali drugim umetnim gnojilom. Tudi liste mu večkrat obrišimo z mokro krpo, da odstranimo prah. Sonca ne prenese. Ravno tako je asparagus lončnica, ki jo tudi obdržimo preko poletja v stanovanju. Asparagus potrebuje obilo vode, hrane in predvsem zraka. Tudi sonce mu ne škodi. Ljubi mastno gnojno zemljo in večjo posodo. Preskrbeti pa moramo za dober odtok vode. Stari rastlini porežemo zelenje, ko pa odžene, jo presadimo. Gomoljev pa pri presajanju ne smemo odstraniti, ker v njih hrani asparagus hrano. Asparagu« prezimimo na svetlem, hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. A. A. Ljubljana. Radi bi vedeli, zakaj vam vaši paradižniki ne rode. Kot pišete, vam lepo cveto, a namesto da bi se delali plodovi, cvetje odpade. Paradižnik uspeva le na dobri, črni zemlji in na sončni strani. Ako ima dovolj vode, ki jo mnogo potrebme, in aonca, raste prav bohotno, a rodi malo. Zato mu sproti izpodrezavamo vse vršičke, ki jih poganja iz korenin in zalistkov. Mogoče sle ravno to upuilili. V avgustu pa odstranimo vsem poganjkom vršičke, da ostane 6ok v rastlini za plodove. Možnost pa je tudi, da se cvetovi iz katerega koli vzroka ne oplodc, ostanejo sterilni in odpadejo. Zato je prav, da menjate seme in ga debite od drugod. Vam bi svetoval, da naročite katere izmed sledečih sort: Gdanski eksport, iukulttis in Bon-ner najboljši. Ker, kakor pišete, primanjkuje vaši zemlji apna, je prav, da ga dodajate. Za paradižnike vzemite dobro listno zemljo, ki še ni bila rabljena, tej pa primešajte vrtno prst. Gnojenje s konjskim gnojem pa lahko pri paradižnikih opustite. Pazi na noge Vse poletje ne moreš prtčepeti doma, ampak je potrebno, da greš ven, v gozd, na polje, na daljše izlete. A za izlete potrebuješ dobre noge in dobrih nog nima vsakdo. Zatorej si moraš noge s pametjo negovati. Zdaj in zdaj vzemi banjo z jako vročo vodo in daj mnogo mila vanjo. Kopel bodi tako vroča, da moreš noge komaj še držati v njej. V tisti polovici ure, ko imamo noge v tej kopeli, prilivaj še in še iznova vroče vode, da ne bo toplota nič zmanjšana. Čez kake pol ure vzameš noge ven in jih umiješ v topli vodi in nato obrišeš. Če imaš kje trdo kožo, jo namaži z vazelinom in jo s prsti stiskaj. Nohte na nogah si ostriži v ravni črti, torej ne okroglo. Tako se najbolje obdržijo. Če se navzlic temu kak noht zarašča v kožo, si vrh nohta opili s pilico za nohte. Potem lahko greš na pot. Ko se vrneš, daj noge v mrzlo vodo in si jih nato namaži z jelenovim lojem. Če imaš kak žulj, vzemi iglo, razžari jo v plamenu, prebodi žulj (vodeni mehurček), iztisni previdno tekočino, položi na ranico malo suhe vate in jo pritrdi z obližem. Ne hodi z bosimi nogami v čevljih na daljšo izlete I Obuj rajši nogavice I Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 Številnica 6. 17. 16. 18. 14. 15. — 15. 11. — 12. 14. 13. 17. — 9. 14. 2. — 10. 8. 16. 8. 10. 14. — 13. 5. — 12. 7. 14. 15. — 9. 14. 2. — 13. 17. 2. 8. — 7. 17. — 13. 17. 18. — 4. 8. — 12. 7. 17. 2. 11. 7. 11. — 6. 17. 16. 18. 14. 15. — 15. 14. — 6. 8. 16. 17. — 7. g. 14. 4. _ 9. 8. 2. — 2. 8. 12. 15. 17. 3. 15. 11. — 12. 17. — 6. 15. 17. 10. 11. — 14. — 6. 8. 16. 17. — 11. 15. — 7. 2. 5. 6. — 15. 14. 13. - 15. 8. 3. 17. — 3. 16. 14. 1. 17. 12. 16. 17. 10. 11 Ključ: 1. 2. 3. — plemiško znamenje 4. 5. 6. — pripadnik nekega naroda 7. 8. 9. — lahkoatletska vaja 10. 11. 12. — otok v Jadranskem morju 13. 14. 15. — otok v Irskem morju 16. 17. 18. — kraj na Notranjskem Če namesto zgornjih številk vstaviš pravilne črke, dobiš štiri Gregorčičeve verze. širite katoliško časopisje! Viganj — kraj poletnega in jesenskega oddiha Oborožitev na morju Bojne lade so eno izmed orožij, ki dokončno odločajo zmago in oblast posameznih sil. In čeprav je na prvi pogled videti, da je vojska na kopnem za premoč odločilne važnosti, nam pravi zgodovina, da se brez oblasti na morju nikoli ni dala trajno obdržati oblast na suhem. To nam kažejo bo.i med Perzijci in Grki, boji med Rimom in Kartagino, Napoleonove vojne ali svetovne vojna itd. Povnsod je končemu porazu na morju kmalu tudi na kopnem sledil poraz. Ce pomislimo na pravkar omenjeno ugotovitev, nam bo v marsičem jasna skrb velikih sil za morsko brodovje. Zaščita prvenstvenega položaja v svetu zahteva od velikih držav, da skrbijo in vzdržujejo svoje mornarice na najvišji doesgljivi tehnični višini. Zato postane ob spopadu med dvema bojnima silama vojna vse več kakor merjenje sposobnosti jn hrabrosti in izveihanostj nasprotnikov. V enopadu se merijo sile in zmožnosti naroda, združene in zbrane v desetletjih. Z razvojem tehnike so se razvile vse vrste orožja do neverjetne popolnosti. Tehnika je odprla mnogim narodom nove zmožnosti za razširjenje svoje oblasti. Nastalo je tekmovanje, ki se za obdržanje in razširjenje oblasti ne straši nobenih žrtev. V mnogih panogah tehnike je ravno ta brezobzirna borba privedla do velikega napredka tehnike v našem stoletju. Oliorožitev na morju nalaga bremena, ki jih zmorejo samo največji narodi v taki meri, da njih oblast v svetu nekaj pomeni. Zastarele ladje pač ne bodo kos modernim plavajočim utrdbam, zgrajenim iz jekla. Ladje, ki se gradijo v novem času,v so posebno značilne po svoji hitrosti, saj dosežejo krizarke nasproti hitrosti kakih 5<> km na uro, kakor so jih imele pred vojno, danes 90 kilometrov na uro v polni vožnjii. Temu primerno so se povečale tudi strojne naprave. Angleška križarka (5250 ton) »Eclipse« iz 1. 1894 je razvijala 9800 KS moči, dočim ima »Arethusat iz leta 1934., ki tehta 52(10 ton. 64.000 KS moči. Razlika v doseženi največji hitrosti je seveda dosti manjša. »Eclipset je dosegla 40 km na uro hitrosti; »Arethuse« pa doseže nekaj nad 60 km na uro. fn taklh primerjavah se nam nehote vsili vprašanje, kako je mogoče tako povečanje moči strojev pn istem prostoru in isti teži. Če pogledamo nekoliko razvoj pogonskih strojev v zadnjih .V) letih. bomo kmalu videli razliko. S parnimi stroji ki so jih zgradili 1. 1908, so porabili za vsako konjsko silo 90 kg teže. Parne turbine, ki so jim dajali paro kotli, kurjeni z oljem, so dodali že znatno izboljšanje: od 60 do 18 kg teže za vsako konjsko silo. Leta 1935 zgrajene turbine pa imajo komaj 18 do 11 kg teže na vsako konjsko silo. Bojne ladje morajo svojo največjo hitrost rabiti le malo časa. ker so pri največji hitrosti strojni deli preobremenjeni. Za trajno največjo hitrost rabijo komaj 80% moči. Še bolj pade hitrost in z njo učinek strojev pri počasni vožnji, ki se od vojne ladje zahteva, n. pr. vožnja ob pristajanju. kjer ladja ne sme biti navezana samo na pomoč vlačilca. Portugalski rušilee »Vonga«, zgrajen I. 1933, razvija pri polni hitrosti 75 km na uro in rabi za to 33.000 ks; moči, pri največji trajni hitrosti 70 km na uro. porabi samo 31.000 ks; pri počasni vožnji kakih 30 km na uro, pa se rabi samo 1770 ks moči, kar je komaj 5.4% polne obremenitve strojev. Dane« bo v Zagrebu ob 9 žrebanje za amaterski in damski turnir, nato pa redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. Zvečer od 19.30 do 23.30 bo že prvo kolo. Na šahovskem občnem zboru bo tudi več zastopnikov slovenskih ša-hietov. Obravnavalo se bo zopet vprašanje šahovske organizacije, predvsem osnovanje podzvez. Slovenski delegatje nameravajo predlagati nekaj sprememb k pravilom Slovenske šahovske zveze. Rešeno bo najbrže tudi vprašanje, kje bo letošnji mednarodni turnir, ki bo mesto potovanja naše reprezentance v Buenos Aires. GILG — ELISKASES 1. d2—d4, Sg8—f6 2. Sgl—f3, d7—d5 3. c2—c4, e7—e6 4. Lcl—g5, Lf8—e7 (črni bi mogel tukaj z Lf8— b4 + preiti v dunajsko varijanto, ali pa si s h7—h6 osvojiti lovca. Eliskases je pa bil ravno v vodstvu in je bila ta partija igrana v predzadnjem kolu, tako da ni hotel nič riskirati). 5. Sbl—c3, h7—h6 6. Lg5—h4, 0—0 7. e2—e3, Sf6—e4 (Las-karjev razbremenilni sistem, ki črnemu daje lepe Poletna kuha Oljnata omaka Daj dve žlici citronovega soka v steklenico, dodaj 6—7 žlic olja, zamaši steklenico in jo stresaj, dokler ni omaka gostljata. Gorčično-paradižnikova omaka. V paradižnikovo mezgo vžvrkljaj 3—4 žlice olja, 2 žlici mleka, dalje citronovega soka, soli in popra po okusu. Obribaj majhno čebulo ob tem, pomešaj s snažno kumino in dodaj žlico gorčice. Sok iz brusnic ali ostrožnic. Z leseno žlico zmečkaj zrele, a še trde brusnice in jih brez vode počasi segrevaj, dokler ne pride sok iz njih. Potem jih stresi na razpet prtič in pusti, da se sok sam (brez tlačenja) izcedi skozi. Čisti sok izlij v steklenice in pusti na vrhu za 4 prste prostora. Napolnjene steklenice zamaši z gumijastim zamaškom in kuhaj v sopari 15 minut. Kar ostane brusnic na prtiču, uporabi za mezgo ali kaj stičnega. Zelene kumarice v rodi. Jako sveže, drobne kumarice umiješ v sveži vodi in naj se odcedijo. Nato jih polij z milo galunovo raztopino. (Na tri litre vode daš 1 dkg žganega galuna. To prevreš.) V galunovi raztopini ostanejo koma-rice čez noč, drug dan jih v sveži vodi opereš in daš na sito, da se ocedijo. V kozarec, ki drži 5 litrov, devaš v plasteh: suho listje kumine, listje vizije, rezine hrena in tako lepo zložiš kumarice do vrha. Nato jih vamo, da kozarec ne poči, poliješ z vrelo solno raztopino (10 dkg soli v 4 1 vode). Kozarec za-vežeš s pergamentom in da.š na zračen prostor. Čez 10—14 dni so kumarice predelane in jih lahko spraviš v hladni shrambi za pozimi. Melona z jabolki. Sladko bučo (melono, dimijo) razpoloviš, vzameš peške stran, razrežtfš na enakomerne kosce, med katere dobro pomešaš koščke 4 kiselkastih jabolk, malo limon ovega soka. ruma in sladkorja. Vse to devaš v izdolbeno polovico buče (malone) in ohladiš na ledu. Deset zapovedi za na pot t. Vzemi s seboj rajši dva majhna kovčega, kot enega velikega. S tem ni le. za nošenje bolje razdeljena teža. ampak si moreš tucli vse reči bolje razporediti. 2. Položi v vsak kovčeg listek s svojim naslovom. Saj so pota kovčegov časih naravnost čudovita. Lahko da se izgubijo, pa pridejo vendarle v roke poštenim ljudem... 3. če imaš veliko stvari, pa malo prostora v kovčegih, pošlji že vnaprej nekaj reči po pošti! 4. Ne zlagaj stvari v poslednjem trenutku, preden odpotuješ, ampak si pripravi vsaj dva dni prej kovčege; saj se utegne pripetiti, da se kovčeg ne zapira ali je počen itd. 5. Vsakdo s< rad usede na kovčeg, če se noče dati zapreti. A take stvari naj si nikar ne privoščijo ljudje z obilno težo, sicer se bo kovčeg »poslovil s tega sveta .. .< 6. Če že ne moreš drugače, da moraš v prenapolnjenem vagonu svoje kovčege položiti na prtljago drugih potnikov, tedaj vsaj pazi, da ne zmečkaš klobuka svojega prijaznega sopotnika, ki je mogoče pravkar nameraval tebi ponuditi svoj prostor! 7. Kovčegi drugih ljudi niso pručice za tvoje noge! Kar si želiš, da drugi ne storijo tvojemu kovčegu, tega tudi ti ne prizadeni tujim kovčegom! 8. Kovčeg ni banka! Ne devaj vanj vrednostnih papirjev in denarja! 9. Nikar si ne domišljaj, da tvoje častito ime kaj pridobi s tem, če bo tvoj kovčeg ves prelepljen z listki hotelov tujih držav! Takih listkov si more vsakdo nakupiti, kolikor si hoče. Kar se ie tudi že zgodilo... 10. Ko se povrneš s potovanja, se svojemu kovčegu, ki ti je vso pot zvesto služil, tudi lepo zahvali. To se pravi: dobro ga skrtači, namaži z oljem ključavnico in ga obleci v prevleko. Nikakor pa ga ne uporabljaj za shrambo umazanega perila... rs- ■ ■ ..............»............... ■ Mačeha mladih pujskov — iireden primer, ko Je morala koza prevzeti vlogo hranitelja pujsko* Pogled z Vignja na v lepih hotelih ob morju. Toda iz poročila, ki smo ga dobili iz Vignja na Pclješcu, razvidimo, da morejo biti tudi majhni, mirni kraji, v katerih gostje zadovoljno živijo, v sicer precej 6labi turistični 6Czoni, na višini z obiskom tistih, ki si želijo samo Orebie in Korčulo V Vignju je lepo število gostov. Kdor hrepeni po tem, da preživi svoje počitnice poleti ali jeseni ob morju in da ima pri tem zares prijeten oddih in poceni preskrbo, se bo brez dvoma obrnil na: Turistično - gospodinjsko šolo v Viganju, Odlomek s sprehoc udoben počitek v popolnem zatišju lepe prirode, ne da bi jih motila luksuzna modernost. Turistično-gospodinjski šoli v Vignju je uspelo, da more ob pravljično lepem Korčulekem prelivu m ob lepotah gozdnatih brd, z južnim sadjem iz Vignja v Orcbič pošta Kučišlc, via Korčula v Dalmaciji. (Ali: Glavna uprava Turistično-gospodinjske šole v Vignju, Zagreb, Hatzova ulica 12-111, telefon 97-25). Potniške informacije in vozovnice za železnice in par-nike pa dobi vsakdo pri »Putniku«, izglede na izenačenje, ne pa na inicijativo). 8. Lh4 Xe7, Dd8Xe7 9 Ddl—c2 (tudi s c4Xd5 Se4Xc3, b2Xc3 e6Xd5, Dd—b3 De7—d6 beli veliko ne dlek. Spet je močno poudarjena črta za pas, in z blagom se nič ne štedi. Krila so zgibana ali v gube položena. Mnoge nove jesenske obleke zahtevajo spodnje krilo, ki ima spodaj čipke, in te so videti 1—2 cm izpod vrhnjega krila. — Obleke so polne okraskov, in sicer so po-šite s trakci, vezeninami, krasijo jih gube, vložki, gumbi, svileni ali volneni in pernati cvetlični šopki itd., kakršen je pač okus. Barve so pastelne, vendar bolj temne. A tudi pri jesenskih in zimskih oblekah bo imel bolero prvo besedo. II. JUGOSLOVANSKI GASILSKI KONGRES V LJUBLJANI, OD 13. do 15. AVGUSTA 1939 Ogenj in gasilci Ogenj in voda — to sta dva naravna elementa, ki človeku omogočata življenje, obenem sta pa tudi dva njegova najhujša sovražnika. Požar in povodnji — kdo se teh pojavov ne bi ustrašil? 2e star pregovor pa pravi: »Voda je hujša kot ogenj.« To resnico so najbrž v človeštvu potrdile povodnji, ko je človek videl, kako brez moči je proti vodnim silam. Da se ogenj more pogasiti z vodo, se je človek najbrž naučil od narave, ko je videl, da za strelo, ki užiga, navadno pride dež, ki gasi. Zato je šel človek v boj proti ognju, kadar se je ta razdivjal v njegovo škodo, že od pamtiveka z vodo. Od vode, ki so jo nekdaj ljudje nosili na ogenj v vedrih in škafih, do brizgalne, ki jo sipa v močnih curkih, pa je dolga pot, pot človeškega razvoja. Zgodovina pozna med gasilnimi pripravami tudi volovska čreva, s katerimi so vodo napeljali tudi od daleč v ogenj, in mehove, ki so služili kot danes škafi. Kadar človek s temi preprostimi napravami ni mogel ustaviti ognja, je s kavlji podiral vse, kar je gorelo ali je bilo v neposredni nevarnosti. Sami se še spominjamo, da so za prvimi gasilskimi domovi vedno sloneli kavlji, ki so bili dolgo časa edino gasilno orodje, škafi so bili po hišah kot domača posoda. V vaseh, kjer ni tekoče vode ali vodovoda, imajo kavlje shranjene kot vaško imovino pri kakem uglednej-šem posestniku in vsak vaščan ve, kje so. Seveda pa tako gašenje večkrat naredi več škode kot pa ogenj sam. Ročne brizgalne, ki brizgajo vodo s pomočjo velikega zračnega pritiska, pomenijo res velik napredek v boju z ognjem. Tudi preprosta brizgalna opravi več kot cela množica ljudi s škafi. Uporaba bencinskega motorja pri brizgalnah je njeno vrednost še povečala in danes je prva skrb vsake gasilske edinice. da si nabavi tako brizgalno, s katero šele res uspešno more poseči v ogenj. Njena največja prednost je v tem, da ne potrebuje ročne sile za pogon, saj vemo, kako težko je ob kakem velikem požaru dobiti ljudi, da bi gonili brizgalno, zlasti če je voda daleč od mesta požara. Druga prednost motorne brizgalne pa je v količini in pritisku vodnega curka. Pri nas se najbolj uveljavlja gašenje z velikim pritiskom, t. j. da vodni curek s čim večjo silo udarja oh goreči predmet, ob ustniku cevi vsaj štiri atmosfere. Za Slovenijo, ki je povečini hribovita in je večkrat treba dovajati vodo iz. nižje ležečih krajev v višje, so najbolj priporočljive brizgalne z visokim pritiskom, okrog 10 atmosfer in kakih 500 litrov vode v minuti. Iznajdba razpršilnih ustnikov je uporabnost brizgalne še povečala, ker razpršen vodni curek uspešno gasi tudi goreče pline in celo nekatere tekočine. V velikih mestih, zlasti pa v nekaterih industrijskih obratih, se zadnje čase zelo uveljavlja gašenje s peno. Za naše gasilstvo pa je voda Se vedno prvo in edino sredstvo, ker aparati za gašenje s peno so za naše razmere predragi, prav tako tozadevne kemikalije, ki pa jih poleg tega moramo uvažati iz inozemstva. Naj so mnenja glede vrednosti pene ob požarih kakršna koli, gotovo je to, da je pena zelo primerna za gašenje požarov, ki jih z vodo ne moremo ali ne smemo gasiti, ali pa tam, kjer bi z vodo napravili le preveč škode. Da bi se naše gasilstvo moglo posluževati pene, je pa najbrž še zelo daleč. Poleg orodja pa je za uspeh pri gašenju tudi zelo važno, kako se gasilci ognja lotijo. Od prvih početkov gasilstva pa do danes je veljalo načelo, da je treba ognju priti čim bliže in ga gasiti tam, od koder izhaja. V prejšnjih dobah pa so bili gasilci v tem oziru zelo brez sredstva, dušil jih je dim, vročina jih je pehala nazaj in tako so morali večkrat le od daleč streljati v ogenj z vodnim curkom, čeprav morda niti vedeli niso, kaj prav za prav gori in kje je ognjišče požara. Danes so proti dimu dihalni aparati in maske, proti vročini obleke iz azbesta in v tej opremi se gasilec vsaj za krajši čas more ognju neposredno približati. Seveda pa ni dovolj, da se samo kak najdrznejši in najpožrtvovalnejši gasilec ognju približa, ampak mora tudi vedeti, kaj naj sedaj počne, kaj je treba napraviti s cevjo, s kakšno cevjo sine iti v bližino ognja, kaj mu je storiti, če je pričakovati, da je na ogroženem mestu kaj ljudi itd. Iz vsega navedenega je razvidno, da mora gasilec poleg primernega orodja in opreme imeti tudi nekaj strokovne izobrazbe in izvežbanosti, da se more res uspešno lotiti ognja. Brez tega je vse le poskušanje in stvar poguma. Tudi mora gasilec sam imeti zavest, da z orodjem nekaj zmore in da po svoji usposobljenosti nekaj zna, sicer ni mogoče od njega zahtevati, da bi šel topo v nevarnost zgolj zato, ker je pač gasilec. Gasilec mora imeti sredstva in mora znati gasiti — to je vse, ves program in vsa naloga. To pa zahteva celega človeka, tem bolj, ker mora nastopiti ob prilikah, ko na vseh straneh vlada zmeda in razburjenje in so gasilci večinoma navezani izključno na sebe, svoje zmožnosti in svoja sredstva. Zato si je Gasilska zajednica dravske banovine prevzela za nalogo, da v Ljubljani ustanovi gasilsko šolo, v kateri naj bi se stalno prirejali tečaji za poveljnike in strojnike. Tu naj bi se voditelji gasilstva seznanjali z vsemi modernimi pridobitvami na tem polju, tu naj bi tudi dobili tisto zavest, ki mora zaiti v vse gasilske vrste, da bodo vedno in povsod pripravljene in zmožne pomagati. Po teh tečajnikih naj bi duh šole Sel po deželi do zadnjo edinice. Vse naprednejše države že imajo take šole in Čas bi ze bil, da tudi pri nas dobimo vsaj eno. In kje je bolj primerno mesto za to kot v Sloveniji, kjer je gasilstvo najstarejše in najbolj razvito!? Za varovanje narodovega premoženja pa je enako važno kot gašenje preprečevanje požarov oziroma ognja. Shakespeare pravi v svojem delu >Kralj Henrik IV.': »Ce pustiš, da so razširi majhen ogenj, ki bi ga lahko z nogo poteptal, ga ne pogasijo niti reke.« Koliko požarov povzroči lahkomiselnost, neprevidnost in nepazljivost! Gotovo več kot nesreča. Koliko jih nastane iz nedolžne iskre, ki bi jo pravi človek v resnici lahko »z nogo poteptal«. In ob vsakem požaru gre veliko narodovega premoženja v nič. Zato ima gasilstvo tudi ,to nalogo, da s poukom in vzgojo nauči ljudstvo, ! kako je treba z ognjem ravnati, da no začne — goreti. Ne skliče pa gasilstva samo ogenj. Ob vsaki nesreči, ki grozi večji skupnosti, je poklicano, da poseže vmes in brani sočloveka pred škodo, v miru in v vojni. Zato pa gasilska organizacija zasluži, da ji ljudstvo in vsi merodajni krogi posvetijo vso pozornost in podpro njena stremljenja. Obiskovalci gasilskega kongresal Izrabite priliko! Po izredno nizk'h cenah je naprodaj več Sin ger-jevih, Pfaff-ovih in rajnih drugih popolnoma novih š'vatnih strojev z 20 letno garancijo. — Partija ženskih in moških koles, otroikih vozifkov, tricikljev. glazbil in še nešteto vsakovrstnih drugih predmetov pri „PROMET" v Ljubljani nasproti Križanske cerkve. Prepr!Ca|te se j Navodila udeležencem gasilskega kongresa Jutri, v ponedeljek, ob 9 bo velik ognjemet na Stadionu. Iz varnostnih razlogov mora biti j>olo-vica Stadiona pojx>lnoma prazna. Vse udeležence prosimo, da se točno držijo navodil in odredb rediteljev. Vhod v Stadion bo iz Tyrševe ceste pri stranskih vratih in Vodovodne ceste. Gledalci naj zavzamejo svoja mesta na zapadni polovici Stadiona, to je v smeri proti glavni tribuni. Občinstvo, ki bo gledalo umetni ogenj izven Štadiona, j>a opozarjamo, naj ne hodi v bližino Stadiona, temveč naj se zadrži vsaj 10 m od stadion6kega zidovja, ker bodo iz zraka padali utrinki, ogorki in palice raket. V torek 15. avgusta, na glavni dan gasilskega kongresa, pa opozarjamo občinstvo, da hodi izključno po pločnikih, da bodo ceste in križišča prosta. Kongresni trg, kjer bo sv. maša in zborovanje, je določen za uniformirane gasilce, sa-marijanke, naraščaj. Vse ostalo občinstvo se lahko zbira v parku Zvezde, na Dvorskem trgu, v Gosposki in Vegovi ulici. Tudi Šelenburgova ulica, prostor pred nunsko cerkvijo in Gradiščem, mora biti popolnoma prazen za dovoz in odvoz avtomobilov. Za popoldanski nastop na Stadionu bo vhod za udeležence pri vhodih s Tyrševe ceste in sicer za sedeže pri stranskih vratili in za stojišča pri srednjih. Vhodi z Vodovodne ceste bodo zaprti ter prosimo občinstvo, da ne hodi po Vodovodni cesti, ki je namenjena za pasiranje avtomobilov. Udeleženci kongresa z Gorenjske in Kamnika, ki se pripeljejo z vlaki, izstopajo na šišenskem kolodvoru. Vsi ostali udeleženci pa izstopajo na glavnem kolodvoru. Isto velja za povratek. Ža gorenjski in kamniški vlak se vstopa na šišenskem kolodvoru, za vse ostale vlake vstopajo na glavnem kolodvoru. Proli Mariboru, Zagrebu, Novemu mestu in Kočevju pa pri vhodu nasproti Res-ljeve ceste, to je pri carinski pisarni g. Rajka Turka. V vsakem primeru se držite odredb rediteljev. Vozni red za potovanje udeležencev na gasilski kongres V ponedeljek. 14. t. m. 1. Udeleženci proge Maribor—štore potujejo z rednim potniškim vlakom št. 515, ki odhaja iz Maribora ob 5.07 in dospe v Ljubljano ob 9.02, ali pa z rednim vlakom št. 519, ki odhaja iz Maribora ob 9.16 in dospe v Ljubljano ob 13.22. 2. Udeleženci proge Murska Sobota—Ormož, proge Cakovec—Dol. Lendava in Cakovec—Pra-gersko naj potujejo iz Murske Sobote z rednim vlakom št. 8723, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5.18, iz Ljutomera ob 6.04, iz Dol. Lendave ob 5.27 in iz Cakovca ob 6.33 in prihod v Ljubljano ob 13.22. 3. Udeleženci proge Dravograd—Mcža—Celje potujejo z rednim vlakom iz Dravograda— Meže ob 7.24, iz Velenja ob 8.57, od Celja dalje s posebnim vlakom ob 10.30, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Z istim posebnim vlakom potujejo udeleženci proge Celje—Trbovlje vključno, ki odhaja iz Celja ob 10.30, iz Zidanega mosta ob 11.20, iz Trbovelj ob 11.41. Udeleženci proge Savski Ma-rof—Zidani most naj potujejo z rednim vlakom št. 618, ki odhaja iz Brežic ob 9.57 in od Zidane-nega mosta dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Posebni vlak ima postanek od Celja do Trbovelj. 4. Udeleženci proge Novo mesto—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 9214, ki odhaja iz Novega mesta ob 6.25 in prihaja v Ljubljano ob 8.45. 5. Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje potujejo z rednim vlakom št. 9311 iz Kočevja ob 4. 6. Udeleženci proge Ljubljana—Jesenice se vozijo z rednim vlakom št. 911 in 931 iz Jesenic ob 5.40 ali ob 10.25. 7. Udeleženci proge Rogatec—Orobelno potujejo r. rednim vlakom št. 2114 ali 2124 iz Rogatca ob 9.14 ali ol» 17.17. 8. Za udeležence proge Metlika—Novo mesto in Novo mesto—Ljubljana vozi posebni vlak z odhodom iz Metlike oh 8, iz Novega mesta ob 9.1fi, iz Trebnjega ob 9.53 min. in prihaja v Ljubljano ob 11.33 min. V torek 15. t. m. 1. Za udeležence proge Maribor—Zidani most vozi posebni vlak. ki odhaia iz Maribora ob 2.15, iz Poljčan ob 3.02. iz Celja ob 3.49 in prihaja v Ljubljano ob 5.40. Ta vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih do Zidanega mosta. 2. Udeleženci proge Zidani most—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 630, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.15. 3. Udeleženci proge Murska Robota—Ormož potujejo z rednim vlakom st. 8711, ki odhaja iz Murske Sobote ob 0.38 in od Ormoža dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 6. Z istim posebnim vlakom potujejo tudi udeleženci proge Cakovec—Pragersko, ki odhaja iz Cakovca ob 2.10 iz Ptuja ob 2.50. S tem vlakom potujejo tudi udeleženci proge Donja Lendava—Cakovec, ki se morajo odpeljati iz Donje Lendave že 14. avgusta ob 21.37. Posebni vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih od Cakovca do Pra-gerskega. 4. Udeleženci proge Savski Marof—Zidani most potujejo z izletniškim vlakom št. 920, ki odhaja iz Brežic ob 2.55 iz Sevnic ob 3.26 in prihaja v Ljubl jano ob 5.10. Ta vlak ima postanek na vseh postajah in postajališčih od Savskega ma-rofa do Zidanega mosta. 5. Udeleženci proge Dravograd Mcža—Celje potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Dravograda Meže ob 2, iz Gornjega Doliča ob 3.05 iz Velenja ob 3.39 in Žalca ob 4.32, prihaja v Celje ob 4.47 in prihod v Ljubljano z rednim vlakom ob 7.24. Posebni vlak ima postanek po vseh postajah in postajališčih. 6. Udeleženci proge Novo mesto—Stična potujejo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 4 iz Trebnjega ob 4.33, iz Stične 5.08 in prihod v Ljubljano ob 6.11. Vlak ima postanek na vseh postajah do Grosuplja. 7. Udeleženci proge Stična—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 9212, ki odhaja iz Stične ob 5.25 in prihaja v Ljubljano ob 6.39. 8. Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje potujejo z rednim vlakom št. 9311 odhod iz Kočevja ob 4 in s posebnim vlakom od Grosuplja do Ljubljane s prihodom v Ljubljano ob 6.22. 9. Udeleženci proge Kamnik—Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 8111, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 5.42 in s posebnim vlakom št. 8413, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 6.40. Vsi udeleženci izstopijo na postaji Ljubljana-Šiška. 10. Udeleženci proge Jesenice—Kranj izključno in proge Kranj—Tržič potujejo z rednim vlakom št. 911 odnosno 8511. ki odhaja iz Jesenic ob 5.40 in iz Tržiča ob 5.52. Vsi ti udeleženci iz stopijo v Ljubi jani-šiška. 11. Udeleženci proge Kranj—Ljubljana-ftiška potujejo z vlakom št. 921, ki odhaja iz Kranja ob G.01. 12. Udeleženci proge Rakek—Ljubljana potujejo z rednim vlakom 617, ki odhaja iz Rakeka ob 5.50. 13. Udeleženci proge Vrhnika—Ljubljana potujejo z rednim vlakom St. 8031. ki odhaja iz .Vrhnike mesta ob b.utt Zbirališča za sprevod v torek 15. t. m. imajo svoje osišče na Aleksandrovi cesti. Pred Narodnim domom se zbira čelo sprevoda: godbe, Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije, člani starešinstva in osrednjega odbora Gasilske zajedniee dravske banovine in častna četa. V parku Tivoli pred progo do pravoslavne rerkve se razvrščajo narodne noše. Gostje (gasilci) se zvrste istotam, toda na desnem pločniku s čelom proti Narodnemu domu od Narodnega doma po Bleiweisovi cesti proti Pu-harjevi ulici. Gasilci se razvrščajo po zupah in ()o četah, ki so vse že obveščene, kje naj se zbirajo. Vsa zbirališča so na Bleiweisovi cesti in v ulicah, ki se stekajo vanjo. Veliki napisi in reditelji lK>do označevali točke zbirališč na posamezne, župe in v območju teh se zbirajo njihove čete. Pokorite se rediteljem in varnostnim organom! Vedenje disciplinirano in dostojno! Najkasneje ob 7.15 zjutraj naj bodo vsi, ki se sprevoda lideleie, na svojih mestih na zbirališčih. Sprevod se začne pomikati izpred Narodnega doma po Bleiweisovi cesti proti Tyrševi cesti ob 8.30. Sprevod bo zaradi velike udeležbe gasilcev, narodnih noš, samari-jank, naraščaja in godb pa tudi zaradi številnega gasilskega voznega parka izredno dolg. Ob Mi klošičevi cesti, ob parku pred sodiščem, bo tri buna za najvišje predstavnike državno,vojaških oblastev in gasilstva. Pri mimohodu mimo trehu-ne naj gasilci pokažejo svoj lep in vzoren nastop. Ves Kongresni trg zavzemajo narodne noše in gasilci, gledalci pa ostanejo v parku- Zvezde. Po sv. maši, ki jo bo pravil in imel cerkveni govor prevzv. škof g. dr. Gregorij Rožman osebno, bo razhod. Gasilci-telovadri in naraščajniki-telovadcl se takoj po maši v strnjenih vrstah odpravijo na igrišče SK Ljubljana (prej Primorje) nasproti Stadiona. kjer bodo imeli kosilo in se pripravijo za popoldanski nastop na Stadionu. Vaditelji naraščajnikov naj pridejo s svojimi naraščajniki v ponedeljek 14. t. m. ob pol 2 na Primorje, kjer se naraščajniki zbirajo. Skupna ležišča (prenočišča na slami) so razdeljena takole: V šoli za Bežigradom (Vodovodna cesta) spe vsi udeženci gasilskih žup: Radovljica, Škofja Loka, Kranj, Kamnik, Ljubljana-okolica, Logatec in Lilija. V soli na Grabnu (Cojzov« hiša) spe udeleženci gasilske župe Krško. V gimnaziji na Poljanski cesti spe udeleženci gasilskih žup Novo mesto, Kočevje in Črnomelj. V šoli pri Sv. Jakobu — Sv. Jakoba trg spe udeleženci gasilskih žup Laško, Celje, Slovenj Gradec, Gornji grad in Dravograd. Na realki (Vegova ulica) tik univerje spe udeleženci gasilskih žup Šmarje pri Jelšah, Brežice, Maribor desni in levi breg, Ptuj, Ljutomer, Dol. Lendava in Murska Sobota. Na realki (Vegova ulica) tik univerze spe udeleženci kongresa donavske banovine. V šoli na Vrtači spe vsi udeleženci kongresa iz ostalih banovin. V šoli v Sp. Šiiki (Gasilska cesta) spe vsi naraščajniki (dečki). V šoli na liceju (Bleiweisova cesta) spe vse udeleženke ženske (deklice) ne glede na to, katere banovine so. Nakaznice za ležišča na slamnjačah in posteljah daje stanovanjski odsek, ki za časa gasilskega kongresa posluje v Kolodvorski ulici, poleg restavracije Miklič, tel. 28-28. Vsi telovadci, ki nastopijo na Stadionu, to so Člani, naraščaj in tiste samarijanke, ki so se priglasile za nastop pri rajalnem pohodu, morajo biti v ponedeljek 14. avgusta najkasneje ob jiol 2 na zbirališču SK Ljubljane, nasproti Stadionu, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. Vse osebe, ki bodo sodelovale 15. t. m. pri ga silskem sprevodu, naj se zberejo točno ob pol 8 pred Narodnim domom v Tomanovi ulici. Nabavite si pravočasno, dokler niso še razprodane, srečke gasilske loterijel Shramba za vozila in kolesa bo v torek tudi na dvorišču Gospodarske zveze. Glavna shramba koles in motornih vozil je na vogalu Masarvkove in Tyrševe ceste, nasproti Gospodarske zveze. Opozarjamo na gasilske tekme, ki bodo danes, v nedeljo, ves dan na Stadionu, in sicer nastopijo dopoldne samo posamezniki, ki jih bo okoli 150, popoldne pa bodo tekmovali roji, ki jih je 30 (vseh skupaj 300 mož). S kongresno knjižico in z znakom si lahko vsak ogleda tekme, ki so prirejene za gasilsko službo. Kongresna knjiiiea i znakom je za vsakega udeleženca gasilskega kongresa neobhodno potrebna, ker daje v zvezi s Člansko (četno) legitimacijo pravico do znižane voznine na železnici in Se druge ugodnosti ter prost vstop k vsem prireditvam gasilskega kongresa, razen na prireditev 1 ognjemeta na Stadionu. * Gasilski domovi V Tržiču na Gorenjskem. V Topolščici. V Ljutomeru. V Dvoru pri Žužemberku. !Sa Homcu pri Kamniku. Otfino Tt) tonf OtrmAGES ALLX>eposiis riusf BE tXArilffX> _ 3EF0BE BEIHC /fcttflFJD TfrOK*. Nekateri pojavi v zahodni Evropi kažejo, da je za potovanji diplomatov, njihovimi govori in dogovori v teku še nekaj drugega, kar ne pride v časopise. Nove podmornice, popolnejše kot prejšnje, tonejo v morje, angleškemu vojnemu ministrstvu izginjajo načrti letališč, mostovi in stavbe se podirajo pod tajno podtaknjenimi bombami, namen vlade, ki nikakor če ni bil namenjen za javnost, je v časopisju sosednje države razglašen vsemu svetu — vse to kaže, da so v ozadju na delu velike sile, nič manjše kot za zelenimi mizami v ospredju. Države se branijo pred nekim nevidnim, izganjajo »sumljive elemente«, sedaj postane sumljiv kak tuj časnikar, sedaj spet kak tuj »zastopnik« — vse države budno pazijo, kdo pride čez mejo in kaj počne v državi. Vabijo tujce in veliko žrtvujejo, da bi poživile tujski promet, istočasno pa čistijo med tujci. Kdor se količkaj preveč zanima za stvari, ki so čeprav samo v daljni zvezi z orožjem in vojno, mu kmalu pokažejo vrata. Vse je napeto, vse prisluškuje — in vendar je vse to nekje v ozadju, na ulicah ni videti, v časopisju tudi ne, in vendar... „11. urad" V Parizu, ulica sv. Dominika, ima svoje prostore — t. j. pisarne in kleti — urad, katerega poslovanje javnosti ni znano in je znan samo pod imenom »//. urni/* (Le Deuxieme Bureau). Javnost ve le za nekaj ljudi, ki zahajajo v te prostore, dasi ima cel kader uradništva. II. urad je ustanovil že cesar Napoleon. Ko je preuredil vojno ministrstvo, ga je razdelil v dva odelka: I. urad, ki ga je imenoval »urad vojnih operacij«, je bil vojaški v najožjem pomenu in naj bi pripravljal oboroženo vojskovanje; II. urad pa naj bi zbiral poročila, poizvedoval in | vohunil v sovražnih državah in zasledoval njihove ; vohune v Franciji (kontrašpijonaža ali: vohunje- j nje za vohuni). Tekom let, zlasti pa med svetovno vojno, se je ta urad razvil v največji vohunski urad na svetu. Sam ravnatelj ameriškega »Tajnega urada« (Secret Service) g. Tourrou. ki je bil pred kratkim v Parizu, ga je pohvalil, češ, da ee je pri svojih tovariših v ulici sv. Dominika veliko naučil. In če Tourrou, ki je med vojno odkril ves vohunski sistem neke sovražne države, lo reče, se to nekaj pravi! glavni napeljav! nastal kratek stik. Vee prostor noč in dan stražijo štirje stražniki. Ta II. urad ima oddelek: zo šifrirana pisma, radijska poročila, dokumentacijo in za branje zemljevidov. Oddelek za šifrirana pisma deluje predvsem ponoči in v glavnem za Quai d'Orsay, zunanje ministrstvo. Zunanji minister Rohnet vsako jutro dobi n« svoji mizi v pisarni kup takoimeno-vanih »zelenih listkov*, na katerih so razvo- Antropmnetrifni stol, na katerega II. urad posadi osumljenca. Posebna aparatura z vso zanesljivostjo pokaže, ali ima osumljeni kaj na vesti ali ne, ker zaznamuje vsako vibriranje možganov in živcev. Strokovnjaki pravijo, da se ta stol ne zmoti zlepa. flMasinotova črta duha" Med vojno je II. urad delal s polno paro. Takoj ko so izbruhnile sovražnosti, je potegnil iz svojih predalov 1~<00 imen in policija je z najbolj nedolžnim obrazom poiskala prizadete osebe po njihovih stanovanjih in jih izgnala iz Francije. In nasprotna stran nikdar ni niogla točno izvedeti, kako močne čete so Angleži izkrcali na francoski obali. Niti to se ni razvedelo, da so v nekaterih oddelkih v francoski vojski 1. 1917 izbruhnili upori — II. urad je budno pazil, da ni bilo nikogar v Franciji, ki bi lake vesti mogel poslati ven iz države. L. 1924 je vojni minister Maginot urad ves preuredil in mu dal večjo prožnost. Danes prav za prva ni samo eden, ampak pet »drugih uradov«, ki so vsi nastali iz enega. Vojno, letalsko, mornariško, kolonialno in zunanje ministrstvo — vsa ta ministrstva imajo vsaka svoj >11. urad«, med vsemi tenii pa je seveda najtesnejše sodelovanje. Vsa organizacija sloni bolj na potrebi in uspehu kot pa na predpisih. Ljudje teh uradov so razpredeni povsod, vse vidijo, vse slišijo, nikjer ne posežejo vmes, ampak samo zapisujejo in odlomke poročil uvrščajo v pravi potek dogodkov. Nobeden teh uradov se uradno ne peča z vohunjenjem za vohuni, to je pridržano posebnemu odelku pariške policije, ki se imenuje »narodna rarnostt (Surete Nationale), ki zasleduje samo inozemske vohune po Franciji. Kljub temu pa so tudi zgoraj omenjeni II. uradi važni, ker prisluškujejo povsod in vse vedo. II. urad vojnega ministrstva V praksi in zlasti v dobah spopadov in napetosti pade največ dela na 11. urad vojnega ministrstva, kateremu pripade glavni del vohunjenja za vohuni. Ta danes vodi tako imenovano »belo vojno«. Prostori tega urada so v drugem nadstropju ministrstva in so zavrovani s posebnimi električnimi alarmnimi signali. Vsi dokumenti so shranjeni v jeklenih blagajnah s tajnimi ključi, ki jih znajo odpreti samo trije ljudje. Kdor vstopi v ta oddelek, mora najprej priseči, da bo molčal o vsem, kar bi tu videl ali slišal. In ta prisega ima poleg jamstev na onem svetu tudi težka jamstva na tem svetu — kar pač na razne ljudi bolj vpliva. Spisi se hranijo v kleteh, ki imajo dO cm debele jeklene stene. Tudi usnjate mape, v katerih so razvrščeni posamezni spisi, se zaklepajo s ključi. Kleti fo opremljene s posebno električno napravo, ki redno dovaja tok tudi takrat, če bi v Pogled r kleti 11. urada vojnega ministrstva. zlane razne brzojavke, brezžične brzojavke in telefonski pogovori, ki jih je oddelek v svojih prisluškovanjih ujel v zmedeni abecedi, pa jih je po svojih tajnih ključih raztolmačil. Veliko takih vesti pošiljajo vohuni tujih držav svojim centralam, pa ne vedo, da II. urad že ve za njihovo skrivnost in jim vesti prestreza. Kakor mačka z miško V tej »beli vojni« pa ne gre za to, da bi nasprotnika pobil in udušil, ampak predvsem zato, da se nasprotnika spozna, da se zasleduje vsak njegov korak; tako se morejo njegovi ukrepi po-tihem izpodbiti tik pred učinkom. Večkrat pride v tem srditem in trdoživem boju tudi do kakih smešnic, pri katerih pa ima propadli vedno precej škode. Tako so bili Francozi mesece in mesece vsi razburjeni, ker so vedeli,-da se vsaka njihova nova iznajdba v izpopolnjevanju vojnih ladij po kakih dveh mesecih pojavi v japonskih ladjedelnicah. Niso pa vedeli, kako njihovi načrti zaidejo tja. Slednjič so le našli človeka, ki je francoske načrte prodajal Japoncem. Preden so ga prijeli, go mu podtaknili načrt nekega novega tipa rušilca. V resnici je tudi ta načrt zašel v japonske ladjedelnice. Izdelali so rušilec natančno po tem načrtu, do vseh podrobnosti. Z velikimi slovesnostmi so ga spustili v morje. Veličastno je lezel iz svojega okvira v ladjedelnici »v svoj element« in — utonil. Pri tem vohunjenju za vohuni je Eifetov stolp čimdalje večjega pomena. Tu izvežbani uradniki lovijo radijske vesti, ki jih dan in noč pošiljajo v ozračje na tajnih kratkovalovnih oddajnih postajah vohuni raznih tujih držav. Pred kratkim so z Eifelovega stolpa odkrili tajno oddajno postajo, ki je bila instalirana v neki razkošni vili v Deau-villeu, najbolj razkošnem francoskem letovišču na Atlantski obali blizu Le Havrea. Na isti način so odkrili nekega vohuna neke sosednje države, ki je nosil svojo oddajno postajo v majhnem potniškem kovčku in se je sprehajal po pristanišču Le Havre. Kazni za vohunstvo so v Franciji čimdalje strožje. Do 1. 1934 se je vohunstvo kaznovalo s kaznijo do 5 let, do 17. junija 1938 s kaznijo od 10 do 20 let zapora, od tedaj naprej pa tudi s smrtjo. Tekom enega leta so bili štirje vohuni po teh najnovejših določilih obsojeni na smrt. , f Special Branch": IRA Druga prestolnica, ki je z najboljšimi močmi zapletena v »belo vojno«, je London. Zdi se, da so Angleži izprevideli, da ima tajna »IRA« resne namene, razmajati temelje angleškega idmperija in Irsko popolnoma odcepiti in da so sklenili nastopiti zoper to rovarjenje z vsemi silami in — skušnjami. Izkazalo se je tudi, da »IRA«1 ni šj-.ortna zarota kakih gorečnikov, ki jih po nekaj aretacijah mine veselje in se razkrope, ampak je močna, skrivnostno organizirana množica ljudi, ki gredo čez drn in strn za svojim namenom. Dvobo| med tajnimi Najnovejši atentati z bombami in peklenskimi si roj i v Lanctehireu in na obeh najvpčjih londonskih kolodvorih, Victoria in King Cross, so pre-sunili sicer zelo počasi in varno misleče Angleže. Videli so, da gre zares in da bo redno življenje kmalu s tira, če bo. šlo tako naprej, če ne bodo varni mostovi, elektrarne, vodovodi... Parlament je v petih minutah sprejel izreden zakon zoper organizirane teroriste, zakon, za kakršnega bi bilo v normalnih razmerah treba debat in predlogov in komisij v nedogled. Nato se je začela splošna ofenziva zoper ljudi s peklenskimi stroji. Vodi jo poseben oddelek londonske tajne policije (Scotland Yard), ki mu enostavno pravijo »Special Branch*. Ta oddelek vodi inšpektor Canning, ki je že razpredel svojo mrežo povsod, kjer je upati, da bi mogel priti na sled zarotniški družbi. Po Londonu je razdelil 200 detektivov iz oddelka Criminal In-vestigation Departement. ki je prej zasledoval^ navadne kazenske zločine. Vsi detektivi so izjemoma dobro oboroženi, če bi kdaj zalotili kakega terorista neposredno pri dejanju samem in br^pri izvrševanju svoje službe naleteli na odj>or. Vse policijske postaje po Angliji so prejele seznani sumljivih Ircev, na katerem je 300 imen. Po pristaniščih in letališčih so posebne straže, ki oddaleč opazujejo, kdo prihaja v Anglijo in nezaželjene ljudi takoj obrnejo. Temu oddelku je na razpolago vojni rušilec *Home Fleet, da bi z njitn pre-peljavali nezaželjene ljudi nazaj na Irsko. Doslej so poslali 01 sumljivih Ircev nazaj na njihov otok, vse pa ve, da s tem Anglija še ni očiščena in da bodo še novi šli za prvimi. Sodišča so jih več obsodila na kazni, ki v angleškem sodstvu niso običajne. Tnko je sodišče v Olasgovu obsodilo nekega lrra Eduarda Gila na 10 let prisilnega dela, ker so pri njem našli eksplozivne snovi in vzigalno vrvico. Gil se na razpravi ni zagovarjal. Ko mu je sodnik razglasil sodbo, je dejal: smatram se za zločinca. Če je zločin Irsko ljubili in angleško gospodstvo na Irskem sovražiti, potem sem pač zločinec in bom — če Bog da — vedno ostal.€ Načrt ..S" ir Londonska policija je že letos v januarju dobila v roke tajni načrt Irske republikanske armade, ki je znan pod imenom »S« in po katerem naj bi se v avgustu začela vrsta atentatov. Namen tega načrta je bil, z neprestanimi atentati na vlake, avtobuse, elektrarne, gledališke dvorane in kolodvore razmajati vse javno življenje v Angliji in ustvariti tako negotovost, da se ne bo več dalo dihati. Tudi parlament bi po tem načrtu imel zle-teti v zrak. V marsičem je ves ta načrt samo nova izdaja načrta, ki ga je I. lfiOn stuhlal Irec Guy Fawke s podobnimi nameni. Torej so trenja med Anglijo in Irsko — tudi v najostrejši obliki — že stara in so na obeh straneh v teh poslih izšolani. Takrat so izvedbo načrta preprečili v zadnji minuti. V kleteh hiše, ki naj bi prva zletela v zrak, so našli sode smodnika, ki jih je zarotnik prinesel tja po ozkem podzemljskem hodniku, ki si ga je s svojimi sodelavci izkopal z velikimi težavami in stroški. 5. novembra 1605 zjutraj so Fawkea obesili. Pa kljub temu žalostnemu koncu dobiva posnemovalce. Tudi načrt »S« določa »ras nastopa* in sicer takrat: »ko se more v popolni tišini izrabiti nervoznost vlade in zmede med ljudstvom.« Načrt »S« dalje predvideva, da morajo glavne »operacije« nastopiti v nočeh brez meseca, ker je učinek mnogo večji, če po eksploziji še dalj časa ostane vse v temi. Zaključuje pa se s sledečimi mislimi: *Izrabiti moramo ta trenutek, ker Anglija nikdar ni bila v bolj kočljivem položaju. Politična tradicija ji ne dopušča, da bi segla po krutih ukrepih, ki bi edini mogli zavarovati njeno pomoč.* Ko bi neprestani atentati vse v Angliji vrgli s tira, naj bi po načrtu »S« nastopil čas, da se proglasi neodvisna Irska. Istočasno bi angleška vlada dobila ultimat, da z vsega ozemlja Irske, »kakor je obdano od morja*, umakne vse, kar je angleškega. V prepisih bi naj bila ta »zadnja beseda« poslana tudi inozemskim vladam. Naj bo želja Irrev po popolni državnopravni samostojnosti kakršnakoli, gotovo je, da ta stremljenja izdatno podpirajo in izrabljajo tuje sile, ki jim svobodna Irska ni nevarna, oslabitev Anglije pa bi jim bila zelo dobrodošla. Tudi v tej smeri ima »Special Branch« že lep kup dokaznega gra- llenrv Castaing. poveljnik radijske in zračne policije. Ob svoji aparaturi je v neprestani zvezi s 26 takimi postajami po Franciji. V nekaj trenutkih najoddaljenejša postaja izve, kdo prihaja r njeno območje, na koga mora položiti oči ali roko. diva, toda stara politika Anglije je, da se ne ustreli najprej z najtežjim topom. Dosedanji nastopi V zadnjih 6 mesecih je »IBA* povzročila 127 atentatov in sicer 57 v Londonu in 70 po deželi. Po čudnem naključju pa so doslej zahtevali samo eno smrtno žrtev, pač pa je bilo 55 ljudi težko ranjenih. Eksplozivne snovi, ki jih je policija zaplenila, preden so pokazale svoj učinek, pa bi zadostovale, da bi šel v zrak cel mestni okraj z na tisoče mrtvimi. V primeru vojne bi bil tak val atentatov v domačem zaledju za državo zelo nevarno doživetje, ki bi bolj uničilo odpornost kot vsi sovražni letalski napadi. Zato je razumljivo, da so oblasti v tej kočljivi uri z največjo previdnostjo zastavile vse sile, da se ta val ustavi, dokler je še čas. „Mož za bombami" Vsa irska in angleška javnost sloji pod vtisom, da tajno irsko republikansko armado vodi 50 letni inženir Sean Kussel iz Dublina, ki je »neznanega bivališča« in se je v teroristično delovanje zaril že leta 1916 ob znanem velikonočnem uporu na Irskem. Oblast je upor zadušila, o Russelu pa se je začelo šušljati kot o voditelju vstaja. Leta 1921 je zletela v zrak carinarnica v North Walu; nastal je strašen požar, ki je divjal dva dni. Spet je sum padel na Russela. Angleška policija je veliko zarotnikov po Irskem polovila 5a kolodvorih je bilo več atentatov izpeljanih na ta način, da so zarotniki v kolodvorski garderobi oddali svojo prtljago s skritimi bombami, ki so ob določenem času eksplodirale. Zato sc mora po novih odredbah vsak k«» »rtljage pred izročitvijo odpreti in pregledati. Prvi izgnani Irci zapuščajo Anglijo. Med njimi je tudi Walsh, ki je osumljen, da jo izvršil atentat na kolodvor Kings Cross (prvi od leve). in zaprla, Russelu pa se je posrečilo uiti. Naslednja leta je vse utihnilo. Boj za osamosvojitev Irske se je bojeval bolj na političnem polju, kjer se Russelovo ime nikdar ne omenja. Od leta 1928 do 1934 je živel v nekem predmestju Dublina. Živel se je od svojega vrta, na katerem je gojil zelenjavo, ki jo je prodajal na trgu. Za njegovo nadaljnje zarotniško delovanje je bilo odločilno 1. 1932. Takrat je prišel na krmilo Irske de Va-lera, pri katerem se je kmalu oglasil Russel, da bi izvedel od njega, kako daleč misli odcepiti Irsko od Anglije. Russel ga je vprašal, ali bo proglasil neodvisnost Irske in ali bo dotlej protizakonita IRA sprejeta med redne oborožene ustanove nove republike. Ko mu de Valera na nobeno teh vprašanj ni dal zadnjega odgovora, je Russel sklenil z nasiljem izvesti svoje načrte. Ko je uredil in organiziral svoje vrste, so se začeli »nastopit z znanimi pojavi. Danes je znan pod imenom »mož za bombami«. O moči njegove organizacije so mnenja zelo deljena, gotovo pa je, da je veliko njene moči — v tajnosti in brezobzirnosti. Denarna sredstva, ki jih tako delovanje veliko požre, se zbirajo največ v Ameriki med tamošnjimi Irci, poučeni krogi pa na podlagi mnogih znamenj domnevajo, da prihajajo tudi od drugod in da Russel svojega nasilnega delovanja niti ne more več ustaviti kar tako brez posledic. Irska vlada je njegovo delovanje uradno že večkrat obsodila in izrazila obžalovanje, da se to dogaja pod praporom Irske. V takih razmerah mora »Special Branch« v Londonu delati s polno paro, da pravočasno izve, kako se IRA giblje in kaj pripravlja. Danes so na vseh važnejših križiščih in ob vsaki pomembnejši napravi budne oči. ki od daleč pazijo na vsako kretnjo mimoidočih. Zlasti močno so zastraženi mostovi in prekopi. V grofiji Essex so zlasti močno zavarovani nasipi, ker se policija boji, da bi jih IRA utegnila razdreti in bi voda preplavila vso za njimi ležečo pokrajino. Dvoboj pa je silno obziren in tih in je prepuščen času. da pokaže, kako se bo razvijat Bela vojna" v polnem teku „11. urad" v Parizu in »Special Branch" v Londonu Napet lov za vohuni in atentatorji Po slovenski domovini Dobrova pri Ljubljani Z Velikim Šmarnom prične romanje na Dobrovo, katero traja potem do nedelje po Malem Smamu. Kakor prejšnja leta bo tudi letos preskrbljeno, da bodo mogli romarji opraviti romanje, kakor ga dober kristjan opravi. Spoved bodo mogli opraviti na predvečer. Ob nedeljah in praznikih pa bo pet sv. maš. Prva bo ob 5, zadnja pc slovesni sv. maši ob 9. Ob 6 in 9 je sv. maša s pridige. Fna sv. maša je vsako nede'jo in praznik ob 8 z ljudskim petjem. Popoldanska služba božja bo leto« ob pol 4, torej pol ure prej kakor prejšnja leta. V pridigah bodo govorniki obdelali predmete, ki so v tesni zvezi s pravkar minulim kongresom Kristusa Kralja. Cerkveni govori bodo zelo zanimivi. Opozarjamo romarje, da vozi ob nedeljah in praznikih avtobus iz Ljubljane proti Dobrovi ob pol 8 zjutraj in ob pol 1 popoldne. Postaja za avtobus je Borštnikov trg. (Tramvajska postaja proge proti Viču). Poskrbljeno pa bo tudi za izredno zvezo, tako da bo avtobus vozil, čc bodo hoteli romarji tako proti Dobrovi. kakor tudi iz Dobrove proti Ljubljani. Romarji, pridite! Grosuplje Prosvetno društvo na Grosupljem je po dolgem času zopet oživelo. V nedeljo 20. avgusta priredimo ob 3 popoldne na dvorišču veleposestnika g. Košaka Vombergarjevo komedijo »Voda«. Vstopnice prodaja iz posebne prijaznosti trgovina g. Mtillerja. V primeru slabega vremena bo prireditev dne 27. t. m. Da moremo sploh prirediti igro, se moramo zahvaliti izredni naklonjenosti g. Košaka in njegovi gospe soprogi. miigin Notranjski prosvetni tabor na Vrhniki, dne 20. avgusta. :: Podrobnejša navodila bodo čez teden vsak dan v »Slovencu«. Kamnik Spomenik padlim Kamničanom bo kmalu postavljen in pripravljen za otvoritev. Te dn: so vzidali v betonski podstavek glavni simbol spomenika — pol-drug meter visoko roko vojaka, ki drži meč. Spomenik je izklesal kipar g. Kalin in vzbuja splošno občudovanje. Tudi plošča z napisi padlih vojnih žrtev je že vzidana v pokopališki zid. Zdaj zidajo še lok, ki bo zvezal oba dela spomenika v lepo celoto. Belokrajinsko klet so dobili v Kamniku. V reno-viranih prostorih Kamniškega doma, kjer je bila dolga leta kavarna, je zdaj belokrajinska gostilna Metličan-ke Barice Nemaničeve. To je prva belokr. gostilna v kamniškem okraju, kjer točijo samo belokrajinska vina in laško termalno pivo v sodčkih. Za vsako priliko si preskrbite pristno primorsko črnino. Dobite jo pri Šalarju. Tunjice pri Kamniku Tukajšnje »Prosvetno društvo« priredi v nedeljo, 3ne 13. avgusta 1939 tombolo z lepimi dobitki. Sodeluje godba iz Stranj. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo novega prosvetnega doma, ste vsi od blizu in daleč vljudno vabljeni! Izletniki, prihitite ta dan tudi vi v Tunjice, da se poleg drugega naužijete tudi lepega razgleda, ki sc nudi s hriba sv. Ane. Litija »milim« lIlMUlMlI Qiiiiiiiiinii;ii!«wiiiiiinii!iiiMiii Dr. Lebinger, zdravnik v Litiji zopet redno ordinira •BHtiii iiNiininnniinnHniiinaiiiiiiaamiiiai^m .................................................. Dobrovec pod Kumom Na Kumu bo dne 27. avgusta velik cerkveni shod, kamor prihite vsako leto romarji iz vse Slovenje. Na ta dan pa prirede tudi gasilci z Dobovca, kamor pripadajo podružne cerkvice na Kumu, tombolo s krasnimi dobitki. Cene srečke je 2 din. — Dobovčane poznamo kot marljive in dobre ljudi. Saj si zadnja leta gradijo sami lepo in široko cesto, ki vodi s trboveljskega kolodvora proti Dobovcu in naprej proti Kumu. Cesta bo kmalu gotova. Prosvetno delo pa leži vse na ramah gasilcev in so si lansko leto zgradili lično gledališko dvorano z gasilskim demom vred. Dobovčane je treba, kar se tiče napredka kraja, res občudovati, naša dolžnost je pa, da jih pri tem podpremo s tem, da pridno segamo po srečkah in se njihove tembole udeležimo, da jim tako damo veselje do nadaljnjega prosvetnega in človekoljubnega dela. Leskovec pri Krškem Na praznik Marijinega vnebovzetja nas namerava obiskati na našem prosvetnem odru prosvetno društvo iz Škocjana pri Mokronogu. Dijaki iz Škocijana nas bodo presenetili z dvema krasnima igrama — Dva bisera. Ker sta obe igri najboljši te vrste, bosta močno razižvel v gledalcih tista čustva, ki so najlepša in naj-plemenitejša. Kdor želi doživeti nekaj lepega in osre-čujočega, naj se potrudi v torek, dne 15. t. m. »Pod lipo«. Vabimo prav vljudno tudi prijatelje naše prosvete iz Krškega. Igrale: prično z igranjem ob 3 popoldne. Ptuj Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt ln Industrijo v Ljubljano bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 17. avgusta v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. A. SENCAH in SIN veletrgovina s špecerijskim blagom Preiernova ulica 2, Slomškova ulica 9 in Nova cesta 2 Trbovlje Utonil je v Savi. Prejšnjo soboto 5. t. m. se je šel kopat v Savo pri trboveljskem kolodvoru 41 letni Cilenšck Alojz, zaposlen pri Hancku. Menda ga je v vrtincih prijel krč in je izginil v vodi. Sele po enem tednu, v petek večer, so našli utopljenca pri Hrastniku. Zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok, ki ga bodo težko pogrešali. Kino Društveni dom v Trbovljah predvaja to nedeljo in na praznik srednjeveški viteški film »Kralj pustolovcev« z Ronald Kolmanom in zani-iuiv zvočni teuuik. Rečice ob Savinji Dne 20. avgusta ob 3 popoldne bo na Rečici velik okrožni koncert motkih zborov. Nastopi okrog 100 pevcev z narodno in umetno pesmijo. Koncert se ponovi isti dan ob 8 zvečer v veliki škofijski dvorani v Gornjem gradu. Rajhenburg V najlepši moški dobi, v starosti 41 let, je v četrtek zjutraj dobro pripravljen umrl ugledni posestnik ter podžupan trške občine Rajhenburg g. Jožef Zakšek iz Stolovnika pri Rajhenburgu. Zahrbtna bolezen, jetika. ga je iztrgaia iz naše srede ter ga prerano položila v grob. Z njegovo smrtjo je v naših vrstah zazevala velika vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Pokojnik je bil kremenit značaj, povsod cel mož na svojem mestu. Zavzemal je vidna mesta pri občini kot prvi član uprave, bil je član načelstva pri Kmetski hranilnici in posojilnici v Rajhenburgu, član šolskega odbora, odbornik Krajevne kmečke zveze itd. Kot strogo krščanski mož je bil tudi ključar podružnire sv. Mohorja. Kot človek je bil dobričina, ki naj bi vsem in vsakemu služil za vzor. Njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetjem. Saj je kot osem-najstletni fant moral med svetovno vojno na bojišče ter je s tem moral preizkusiti najstrašnejše gorje, ki more človeka v življenju doleteti. Po vojni se je z vsem srcem posvetil svoji domačiji in jo vzorno urejeval do zavidne višine. Žal da ga je zadnjih par let bolezen v njegovih načrtih in idejah ovirala. Iskal si je zdravja na Golniku in pri raznih zdravnikih, pa vse brezuspešno. On, ki je Gospodar življenja in smrti, je odločil drugače. Pokojni zapušča ženo in dva otročička ter nešteto prijateljev in znancev, ki za njim žalujejo in ga bodo težko pogrešali. Večni pokoj njegovi duši, preostalim pa iskreno sožaljel Rogaška Slatina V »Slovencu« z dne 5. avgusta 1939 ste pod gornjim naslovom objavili nepodpisan dopis, v katerem dopisnik trdi, da se v Rogaški Slatini dame sprehajajo v kopalnih oblekah ter da v takih oblekah tudi posečajo kavarne. Na ta dopis blagovolite objaviti naslednje pojasnilo: Javna uprava, kakor tudi uprava zdravilišča se z vsemi sredstvi trudita, da se morala v zdravilišču obdrži na dostojni višini. Ministrstvo notranjih zadev, kakor tudi kralj, banska uprava sta izdala potrebne naredbe, ki se v zdraviliščih, zlasti pa v Rogaški Slatini, z vso strogostjo izvajajo. Tako je uprava zdravilišča na te naredbe i opozorila takoj v začetku sezone orožniško po- I stajo kakor tudi državno varnostno stražo. Uprava ( zdravilišča ugotavlja, da je tudi s svoje strani dala tem organom vse potrebne instrukcije in da so organi postopali z vso rigoroznostjo po danih odredbah upravnih oblasti, kakor tudi po specijel-nih odredbah uprave zdravilišča. Trditev v dopisu, da bi se damo sprehajale ln posečale kavarne v kopalnih oblekah, je neresnična, ker tako organi orožniške postaje kakor tudi državna varnostna straža niso mogli ugotoviti niti enega takega slučaja. Tudi uprava zdravilišča z vsem svojim osebjem ni mogla ugotoviti resničnosti trditve dopisnika. Ce je dopisnik res kaj takega videl, bi se bil lahko obrnil na upravo zdravilišča, ki bi bila po svojih organih takoj intervenirala in nepotrebno razburjanje Javnosti hi bilo izostalo, uspeh pa bi bil dosežen veliko hitrejše. Tudi ni resnica, da bi pri nas Sel razvoj zadnja leta v obratno smer, ker se ravno zadnja leta uprava zdravilišča še posebno trudi, da vsak morebiten tak pojav takoj v kali zatre. Uprava zdravilišča poudarja, da bo težko najti zdravilišče v državi, v katerem bi se ta vprašanja obravnavala s tako tenkovestnostjo, kakor v Rogaški Slatini. Zato tudi ni bilo povoda za kake spe-cijelne intervencije od strani javne uprave, ker ukrepi, na katere dopisnik namiguje v svojem članku, se tukaj že zdavnaj izvajajo. Sv. Jurij ob ščavnici Fantovski odsek Sv. Jurij ob Sčavnici priredi danes tekme obenem z nastopom Dekliškega krožka. Pri ljudstvu je veliko zanimanje za tekme, zanima jih, kaj •o se naučili fantje, ki so vsako nedeljo popoldne Ereživeli svoj nedeljski »počitek« na telovadišču. judje so tudi darovali krasna darila, med katerimi se najbolj blišči pokal, ki ga je blagovolil pokloniti Credsednik senata dr. Anton Korošec. Upamo, da odo fantje dobro rešili svojo nalogo. Gomilsko Pri nas Imamo agilen pevski zbor, katerega vodi požrtvovalni organist Tone Tržan. Nedavno smo imeli lep pevski koncert s pestrim programom. Danes in na Veliki šmaren pa uprizorimo krasno opereto Radovana Golica v treh dejanjih »Planinsko rožo«, in sicer v gasilski dvorani v Trnavi, obakrat oh 4. popoldne. Slovenska Bistrica Misijonska prireditev v samostanski dvorani v Slov. Bistrici ob navzočnosti kitajskega škofa msgr. Čenga, bo dne 14. avgusta ob pol 9 zvečer. Šolske sestre priredijo ob tej priliki misijonsko igro »Lakota v misijonski deželi«, nato sledi kitajski ples s petjem deklet v kitajskem jeziku. Nato bo nam predavatelj pojasnil položaj na Kitajskem s posebnim ozirom na škofa Čenga. Ob tej priliki bo spregovoril navzočim sam škof m^gr. Čeng v kitajščini in latinščini. Posameznim dobrotnikom misijonov bo razdelil svoje spomine. Ob tej priliki bo razstavljena tudi njegova misijonska razstava. Ista prireditev «e ponovi za okoličane na graznik Marijinega Vnebovzetja dne 15. avgusta po večernicah ob pol 4 popoldne. Prijatelji misi-jomov iskreno vabljeni. Slivnica »Šolski oder« priredi v nedeljo, dne 13. avgusta, nerodno igro »Grunt in srce« od Fr. Klinarja. Ker je čuti dobiček namenjen za razširjanje in povečanje odra, prosimo za obilen obisk. Po zmagi naših telovadcev in lahkoatletov Ljubljana, 12. avgusta. S snočnjim brzovlakom so se vrnili v Ljubljano naši mednarodni tekmovalci, ki so tako odlično zastopali barve naše zveze fantovskih odsekov in naše države na mednarodnih tekmah v Belgiji. Skromno kakor so odšli, tako skromno so se vrnili veliki borci, ki 60 dosegli uspehe, kakršnih niti največji optimisti ni6o pričakovali. Kljub temu, da se ni vedelo točno, kdaj se vrne naša reprezentanca, se je vendar nabralo lepo število prijateljev naše organizacije na Jesenicah in Ljubljani, ki so hoteli biti navzoči ob prihodu onih tekmovalcev, ki so še vselej, kadarkoli 60 se pojavili na mednarodnih tleh, vrnili z lepimi uspehi v 6vojo dc/novino. Že med tednom smo poročali nekoliko o letošnjih mednarodnih tekmah in o uspehih, ki so jih dosegli telovadci in športniki Zveze fantovskih odsekov, Že gole številke in dosežena mesta so povedala več ko dovolj o moči naših mednarodnih tekmovalcev in o višini, ki so jo že danes dosegli tako na telovadnem kakor na športnem polju. Ne bilo bi pa seveda prav ako bi šli mirno preko takih uspehov kot so jih topot dosegli naši vrli mednarodni tekmovalci. Že samo s svojim nastopom pri sprevodu in defileju je dosegla naša delegacija tak uspeh, da si večjega skoraj ne moremo misliti. Povsod smo vzbujali splošno pozornost s svojim krojem in 6 svojo narodno nošo, povsod se je govorilo o Jugoslaviji. Kdor nas je še zanemarjal, je bil takoj opozorjen od sosedov, kdo smo in kako se imenuje naša država. Toda ta je bil samo bi nekako rekli, zunanji uspeh. Uspehi pa, ki so jih dosegli naši tekmovalci na zelenem polju, v borbi z najboljšimi telovadci in lahkoatleti eo tisti del našega sodelovanja na letošnjih mednarodnih tekmah, ki so visoko dvignili glas naše lepe domovine med raznimi narodi, ki 6o se tedaj zbrali na mednarodnih tleh, na prostorih svetavne razstave v Licgeu. Brez posebnega hrupa in brez priprav, ki so za taka srečanja običajna med športniki, smo dosegli uspehe, ki jih more doseči le oni, ki ima posebno veselje do telesnih vaij in 6eveda do resnega in trdega dela. Srečni smo, da smo mogli tako častno zastopali našo domovino v težki mednarodni borbi; vrnili 6mo se 6 trdnim sklepom, da bomo svoje delo nadaljevali s podvojeno silo, da 6e bomo mogli šc in še, ter še bolj častno boriti za našo Jugoslavijo. Doslej je bila to najhujša borba. Kakor v drugih organizacijah, tako napreduje tudi v katoliških združenjih telovadba in šport z neverjetno naglico. Kdor sam ni imel prilike videti tega napredka, ta enostavno ne bo mogel verjeti in razumeti, da je dane« telovadba in šport v katoliških telovadnih organizacijah na taki stopnji. Nov naraščaj prihaja, vrste vrhunških telovadcev in športnikov se širijo. Pri letošnjih tekmah smo se zlasti čudili Belgijcem in Holandcem. Nismo mogli verjeti svojim očem, da so to člani organizacije, katerih zastopnike smo videli pri tekmah pred desetimi leti. Res je »icer, da niso imeli v tvojih vrstah po osem enakovrednih tekmovalcev, vendar je na drugi strani zopet res, da so imeli v tej osme-rici nekaj takih tekmovalcev, ki spadajo prav na vsako mednarodno tekmo in olimpijske igre. Nekateri med njimi so imeli bajne setave. Z najtežjimi prvinami so se igrali, najdrznejše odskoke so izvajali z največjo sigurnostjo. Prvikrat v svojem življenju sem na primer videl premet v prcdkolebu 6 celim obratom okrog podolžne osi iz mirne vese na krogih, ki ga je izvajal nek Holandec. Pa končno na stvari še ni toliko, toda njegova izvedba je bila nekaj kar se ne da popisati. Sličnih vrhunških prvin je bilo polno prav na v>eh orodjih, prednja-Čil pa je kakor običajno drog. Proste vaje so popolnoma prevrnile nekdanji sistem telovadnih vaj. Moderna gimnastika, preple- tena z najrazličnejšimi vrhunškimf in akrobatskimi prvinami igra glavno, skoraj bi rekli edino vlogi v sodobnih prostih vajah mednarodnih tekmovalcev. Mehki in gibčni kot nežne baletke so bili ti borci, ki so pokazali ravno v prostih vajah vso lepoto telesa. Razumljivo, da je bilo treba tudi precejšnjo porcijo poguma, saj ni bilo vaje brez prostega premeta naprej ali nazaj. Toliko glede telovadbe na splošnem. Prav isto bi se dalo reči o uspehih v lahki atletiki, kjer jc sodelovalo isto število narodov kakor v telovadnih tekmah, zlasti če pomislimo, da so tekli na slabem terenu. Povratek v domovino. Po končanih tekmah so odšli naši tekmovalci v Bruselj, kjer so se oglasili tudi na poslaništvu. Poslanik g. minister dr. Lazarevič je priredil naši reprezentanci prigrizek ter ji česttal za velike uspehe, ki jih je dosegla na tekmah v Liegeu. Po obojestranskih pozdravih so sc naši fantje poslovili od prijaznega g. poslanika in se potem vrnili v Liegeu, kjer so prenočili ter se naslednji dan črez Kolin in Monakovo vrnili v domovino. Se nekaj o naših tekmovalcih. 2e med tednom smo opozorili v našem listu, da so belgijski časopisi obširneje pisali o uspehih jugoslovanskih tekmovalcev ter prinašali njihove slike. Za nas so prav posebno važni uspehi z ozirom na napredek, katerega je bilo opaziti od lanskega mladinskega tabora v Ljubljani. V težki mednarodni konkurenci je dosegla naša vrsta drugo mesto s 784.750 točkami za francosko, ki je kot prva dosegla 804.025 točk. Tretja je bila Belgija s 763.525 točkami. Zadnja je bila Holandska. Če pogledamo to majhno razliko točk med posameznimi vrstami, ugotovimo velikanski napredek jugoslovanske vrste na eni strani in pa hudo borbo, ki sc je vršila med temi narodi za telovadno prvenstvo. Se bolj nazorno sliko nam pa pokažejo uspehi posameznikov, Prvi je bil Schlindvvein Anton iz Pariza, ki jc dosegel 136.275 točk, drugi njegov brat Jan s 136.075 točk, tretji Herold iz Strasbourga s 135.975 točkami, četrti naš Natlačen, ki je dosegel 133.975 točk. Samo za 2.3 točki jc bil Natlačen za prvakom. Varšek se je umestil s 131.50 točkami na šesto mesta Janež je bil s 128.850 točkami na osmem, Zeleznik s 127.970 na devetem, Frankič s 127.350 na petnajstem in Kokot s 124.379 na osemnajstem mestu. Kokot je bil torej naš zadnji tekmovalec in je pustil za seboj še 14 tekmovalcev francoske, belgijske in holandske vrste. S tega stališča moremo torej presojati uspeh naše vrste in pa uspeh posameznikov v tej vrsti, kajti naši tekmovalci so se od lanskega leta izredno popravili in 6e tako nevarno približali Francozom, ki so trenutno najboljši v katoliški mednarodni uniji, da jim bodo ob prihodnjem srečanju resno ogrožali prvenstvo. Nič manjši ni bil uspeh naših lahkoatletov. Naš Košir je zmagal v teku na 1500 metrov s časom 4 min. 6 eck. 1 petinko. Na 400 metrov sta zasedla prvo in drugo mesto Klinar (51.8 sek.) jn Skušek, v troskoku pa je zmagal Smolej s skokom 12.99 m. Dalje imamo v lahki atletiki štiri druga mesta (krogla, disk, štafeta 4 krat 100 in 4 krat 800 metrov ter eno četrto mesto v teku na 100 metrov). Izredno ostra borba se je vršila v lahko-atletskih tekmah v teku na 1500 m, kjer so Francozi sigurno računali na svojo zmago, a je Košir svojega nasprotnika na cilju za širino prsi pustil zadaj. To je bila poleg teka na 400 metrov 'najlepša borba v celem lahkoatlctskem tekmovanju, če bi bila naia lahkoatletska reprezentanca številčno močnejša, da ne bi bilo treba posameznim atletom startati v treh disciplinah naenkrat, potem je skoraj gotovo, da nam nc bi odšlo prvo mesto v metu krogle in boljša zasedba v skoku v VSAK DAN SVEŽE P R A Z E N A N0T0H0VA • KAVA l JE NAJBOLJSA1 BOGOMIR MOTOH LJUBLJANA KREKOV TRG U Telefon štev. 25-77 VEDNO V ZALOGI TUDI ftPECtRIJSKO BLAGO VSEH VRST daljava Drugi narodi so namreč imeli skoraj za vsako disciplino svojega človeka, naši so pa največ tekmovali v treh ali celo v štirih disciplinah. Letošnje mednarodne tekme so ponovno dokazale, da je telesna vzgoja v Zvezi fantovskih odsekov na pravi poti. Že v tej kratki dobi, odkar obstoja ta mlada organizacija, so dosegli posamezni telovadci in športniki tako višino, da sc lahko podajo na vsake mednarodne tekme. Letošnje tekme v Liegeu so nam pa tudi dokazale, da se organizacija, ki hoče korakati vzporedno z ostalimi na svetu, mora udeleževati mednarodnih tekmovanj, ker le na ta način ji je za.iguran napredek in ob- Ivo Kermavner. Na praznik na Ljubelj Do velike mednarodne motociklistične dirke, ki io priredi na praznik na Ljubelju naš Moto-klub Ilirija, je le še dva dni. Danes in jutri se bodo vršili obvezni treningi, pri katerih bo še nekaj vozačev izpadlo, tako da bomo na dirki videli zares samo kvalitetne tekmovalce. Že včeraj je bilo na Ljubelju ogromno število vozačev, ki so že pri prvih treningih pokazali, da so na veliki višini. Na praznik bomo videli voziti evropske mojstre motociklizma. Motoklub Ilirija opozarja gledalce, da je letos pričelek dirke pol ure kot doslej, torej točno ob 10. uri. Tekmovalna proga bo ob 9.30 brezpogojno zaprta, kar naj upoštevajo predvsem oni, ki bodo prišli na Ljubelj z motorji in avtomobili! Parkiranje je dovoljeno le na mestu, ki ie označeno za to. Vozači se naprošajo, da od Tržiča naprej zmanjšajo brzino ker je cesta tu zelo ozka in je velik promet. Vstopnice se že dobijo v pred-prodaji v trgovini A. Goreč, Tyrševa 1, in v Tržiču pri E. Slransky ter Iniher. — Ljubljanski Putnik priredi avtobusne izlete na Ljubelj. Prijave v vseh biljetarnah Putnika. — Ob prihodu jutranjega vlaka v Tržič bodo na kolodvoru avtobusi, ki bodo vozili do Sv. Ane. * Dirkaru-kolesarju Ivanu Valantu. bivšemu članu kolesarske sekcije ŽSK »Hermesa«, izraža sekcija ob priliki bridke izgube njegove dobre gospe soproge iskreno sožalje. — Kolesarska sekcija ŽSK »llermes«. Vesti Športnih ?vez, klubov In društev Kolesarska podiee;a Ljubljana Je na sv .Ji *Aii določila slede«1« fiutki-ioniirj« zn luedklubsko kolonr-sko dirk« S7.K Hcrnima Zg. UametJne-HaSica: Podzvezni dHe.jrat in tehnični referent c. 1'lesko Stanko, podzvezni sodniki gg.; IMankitr fvan, tiezlaj [gniic ln Pogačar Fran?. Prosimo gg. funkcionarje, da zavzamejo svoja mesta ob 4 pri gostilni Magister v Zg. l)anwljnih. — Koledarska podzveza Ljubljana. ljubljanska atletska pnttzvezn (slnlbeiia). V reprezentanco Irohoja v Zagrebu so določeni sledeči atleti: Plnteršek. Skušek. 1'rbančič, Kačič, Klinar, inž. Stepišnik, Konec. Hlnde, Lulnlk. .Jeglič, Kvas, Bručan. Krova ln T,ončarič. Dohod v Zngreh v četrtek, dne 17. avgusla ol, 22.0.). — Oaliršek, Martini, Zgur, Bratovi, dr. Muznik, Badl, Smolej, Zorko. (jnr-šck, \ahernik, Scmiderer in Košir. Dohod v Zagreb v petek, dne 18. avg. oh 22.05, — Gojznik. Murnu«. Mnvsar, firegorovič, Polak. Oro«zy. Radič, Stnerdel ln Poljšak. Doliod v Zagreli v soboto, dne 19. avg. ob 22.(0. Potuj« *e « povlaslico. ki ho pravočasno do. stavljena vsem imenovanim atletom. — Predsednik. Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! Podpirajmo razvoj domače industrije kmetijskih strojev Večkrat beremo statistike in preglede o naraščanju uvoza kmeti|skih stro(ev v našo državo. Ta pregled je zelo poučen, ker nazorno prikazuje hiter prehod našega kmetijstva od rečnega k strojnemu delu, obenem pa kaže, kako brez potrebe mečemo milijone čez mejo za uvoz kmetijskih strojev, ki jih naša domača industrija izdelke v neprimerno boljši kvaliteti doma. Med drugim se n. pr. nahaja v omenjeni statistiki postavka 11 milijonov dinarjev za uvoz mlatilnic. Ta denar bi mogel in moral v ogromni večini ostati doma I Imamo namreč — hvala Bogu — danes tudi že pri nas tvrdko, ki izdeluje vse tipe (razen največjih) mlatilnic v brezkonkurenčni kvaliteti, izpopolnjene pa vseh sodobnih izboljšavah in raznimi lastnimi izpopolnitvami. Vsak, kdor pozna mlatilnice tvrdke A. Krem-žar, Št. Vid nad Ljubljano, in kdor je imel priliko primerjati njih konstrukcijo, mora priznati, da mlatilnice tc tvrdke nimajo enakovredne konkurence med stroji tujih tovarn, ki se ponujajo na našem trgu. Zato ie dolžnost vseh naprednih in narodno zavednih kmetovalcev, da z naročanjem boljših in cenejših domačih strojev podpirajo razvoj domače industrije, je pa to tudi v njihovo lastno koristi Vsak pameten gospodar mora upoštevati namreč tudi deistvo, da se vsak strci prej ali slej izrabi v posameznih delih ali pa se celo pokvari in prednost doma izdelanega stroja je tudi v tem, da se zanj lahko naročijo nadomestni deli doma. kar se o tujih ne more reči. Prav enaka kot z mlatilnicami je zadeva z drugimi kmetijskimi stroji kakor so n. pr. slamoreznice, ki jih vse izdeluje omenjena tvrdka. — Marsikomu pa je morda še neznano, da je začela tvrdka Kremžar izdelovati poleg navadnih razpršilnikov za gnoprimi-iSimo< modroce. otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka Rud. Radovan Mestni trg 13. Vinogradno posestvo hišo takoj prodam na Zgornji Polskavi. Podrobnosti pri gostilni Potočnik Fram. (P Mlin in žago malim posestvom, trt četrt ure od postaje, ob stalni vodi, zaradi odpo-tovanja ugodno prodamj Pojasnila daje Podergajs^ Laško. neposredni bližini dolenj skoga mostu, ob LJublja nlel, prodam po zmerni cent. Polzvo se: Ižanska cesta 24. - (p) Trgovsko hišo novo, pripravno tudi za gostilno alt vlnotoč, tik tovarne ln železniške po staje, prodam za 66.000 din. Franc Cerar, Količe-vo, Dob. (p) Hišo z vrtom kupim v okolici ljubljanskega grada. — Po nudbe na upravo »Slo venca« pod Šifro »Dober zrak« 13.230. (p) Enostanovanjska hiša z vrtom, tri četrt ure: od postaje Celje, prav ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje pod it. 13.217. Lepa stavbna parcela v bližini Tabora takoj ugodno naprodaj. Vprašati : Jcgllčeva 9. (p) Vnajem IŠČEJO: 2 prostora za stavbno pisarno vzamem v najem takoj alt kasneje. Naslov v upravi »Slovenca« St. 12.964. ODDAJO: Dve suhi kleti oddam. NaBlov v upravi ■ Slov.« pod St. 12.860. Trgovski lokal oddam takoj v najem. — Polzve sa prt Bruner Mat)2e mogoče. Saj je že osem let, odkar je hila slika posneta, in to so bila zanj precej huda leta. ^"iegovn obnošena obleka takisto ne pride v po-Mev. Pojdi ter govori z njim. Jaz bom opazoval tukaj, kajti slepci imajo nenormalno tenak sluh in nikakršnega suma ne smeva zbuditi.« Tako sem se počasi odpravil nazaj proti njemu. »Dober dan. Ste kaj dobro opravili danes»« sem vprašal prijazno. Sunkoma je zasukal glavo. Obraz ni bil ne-podoben Kinlochovemu — a bil je seveda trii in drobnejši. Oči nisem mogel videti, ker jih ni nikoli dvignil proti meni, a vendar sem opazil, da so zaprte. »Ne posebno,« je odvrnil in si začel drgniti prste, kakor da so mu bili otrdeli. »Ste že dolgo pri tem?« »Precejšcn čas. Že pet let je, odkar sem oslepel lam na Francoskem.« »A kaj ste bili pred vojno?« Nehal si je meti prste. »No, je to kakšno vohunstvo. Kaj pa hočete?« Ni se mi zdelo vredno nadaljevati s tem, kajti Kinloch nedvomno ni pripadal temu bera-škemu sloju. In bolj iz sočutja sem mu pojasnil, da sem mu stavil to vprašanje, ker se neki list zanima za onesjiosobljene vojake. »Če bi mogli brati mojo vizitko,« sem dejal mehko, >bi videli, da sem iz uredništva Recorda in se pišem Chance.« Čuden, osupljen vzklik mu je prišel iz ust. Knjiga mu je padla s kolen na tla. Pripognil sem se ter mu jo pobral. »Nič se ni poškodovala,« sem ga zagotovil. »Saj — saj mi boste odpustili, da sem se tako zadri,« je zajecljal brez diha. »Zelo — zelo pazljivi moramo biti s temi izbočenimi črkami. Če so ti prsti le malo vlažni, pa jih izgladijo, in potem ni mogoče več brati.« To pojasnilo ee mi je zdelo Čisto naravno. Ta sem bil vendarle v zadregi. Mogel bi bil priseči, da sem slišal vzklik prej, a ne potem ko mu Je knjiga padla na tla. Seveda je utegnil zakričati tudi zato, ker je nemara Čutil, da mu knjiga leze s kolen. A raze.: tega, zakaj naj bi ga bila ome-nitev mojega imena osupnila: saj ga gotovo le nikoli doslej ni bil mogel slišati. »Kaj sle bili pred vojno?« sem ponovil. »Kaj sem bil pred vojno? No. zidar sem bil. Pa dober zidar, gospod, tako gotovo, kakor se pišem Dick Holiins.« »Videti je, da ste povsem doma tudi v Braillu.t »To ni nobena prednost. Dobro aH slabo, saj prav za prav nihče ne posluža. Pa pomislite samo, gospod, kakšne plače dobivajo danes zidarji, zdaj ito j>ein jaz brez zaslužka. Ampak, saj nikoli ni-»em tmef prave sreče — tistega, kar bi vi imenovali srečo.« Glas mu je postal jokav, malone cvileč. Uganil sem, kaj ho. Hitro sem mu 6j>ustil na knjigo |x>l-kronski novec, mu mrmrajoč voščil boljšo srečo in se kmalu nato odstranil, da bi bil dobil tovariša. Žal mi je bilo Mc Naba. Njegove nade so bile spet obsojene na smrt. In veliko jo bilo njegovo razočaranje, ko je poslušal, kar sem mu poročal o svojem razgovoru. Obstal je na mestu jn jetopazoval Dick llollinsa. čigar enolično čitanje sva spet poslušala, ga opazovala z izrazom žalosti, pomešane z brezupom. * Da bi ga bil osrčil in mu odvrnil misli drugam, sem ga tisto noč od vedel v Little Theater. Bila je sezona Grand Guignola, a navzlic temu se mi moje prizadevanje ni obneslo. Ko sva se vrnila na njegovo stanovanje, mu je hil duh še vedno pooblačen in molče je sedel in strmel v velik lesorez, ki je predstavljal nekega Johna Knoxa in ki je visel nad ognjiščem. Stene njegove sobe so bile naveiene s starimi odtisi kriminalnih preiskav in zločincev, Častno mesto pa jc pripadalo omenjenemu lesoreZu, na katerem je bil upodobljen neki dolgobradcc s strašnimi očmi in škotsko čepico na glavi. Ampak McNab je imel tisto noč na glavi nekakšno miselno čepico. Nazadnje ga je le predramil dolgi molk. vChance, prav nič nisem zadovoljen s tistim človekom.« »Z Johnom Knoxom?< sem vprašal, kajti ležeč na naslanjaču je še vedno strmel v tisti portret. »Ne, z Dickom Hollinsom. Nisem zadovoljen s tem, da se tako piše, še manj pa, da je bil zidar. Zakaj neki sedi ondi samo od enajste do ene pa od treh do petih? To je taka izredna poseb- nost, da jo je celo stražnik na svoji službeni postojanki opazil, in še do sedaj ni pojasnjena. Morda odhaja na kakšno drugo mesto, ampak to -ti navada. Pa zidar! Ali ste opazovali njegov« roke? Oh, da, vem; bržkone je minilo že več let, kur je jx)ložil zadnjo opeko, nedvomno. A ni mi v tr.islih toliko belina njegovih rok, kolikor drob-nost njegovih prstov. Žepni uzmovič mogoče. Zidar — nikoli!« »Vsekakor ni videti tisti, ki ga iščemo.« »Ne, ni videti,« je pritrdil McNab. »A tudi če bi bil Kinloch, bi ua zunaj komajda hotel hiti on. Vsekakor,« je jx>kinial, »pa se bova skušala jutri docela zagotoviti glede njega.« In drugo jutro je McNab nedvomno storil vse, kar najbolje je mogel. Ko sem se okoli desetih oglasil pri njem, mi je njegova gospodinja povedala, da ji je naročil, naj ga počakam do njegove vrnitve. Internat »Gymnasium«, odobren z odlokom ministrstva prosvete II. it. 18.213. sprejme omejeno Število gojencev (rednih in zasebnih učencev) iz vseh krajev naše države. Zavod »Gymnasium« ima: dopisno gimnazijo (metoda »Samouk«) za vseh osem razredov, privatno gimnazijo, dijaiki internat, polinternat, dopisno trgovsko iolo, stenografsko in daktitogralsko iolo. Učenci delajo letno po dva razreda. Vsak nai dijak, ki se uči pod strogo in strokovno kontrolo, mora napraviti izpite, kar dokazuje na tisoie originalnih zahval. Piiite nam. za katere naSih oddelkov se zanimate, pa Vara bomo poslali brezplačno obvestila in prospekte. _ GYMNflSIUM Direktor: Prof. Ivan J. Ban i C. Tel.: 28935, 3992 — Beograd IV. — Kraljice Marij« 6. NOVA ZALOŽBA V LJUBLJANI KONGRESNI TRG 15 KNJIGARNA TROVINA S PAPIRJEM UMETNINE Us'anovljena 1017 po zamisli dr. J. E. Kreka kot književna zadruga, je a svojim založniškim delom vplivala na napredek lepe knjige in slovenskega slovstva. Izdala je zbrane spise Iv. Cankarja v 20 zvezkih, nadaljuje F. S. Finžcarjeve spise, ompgoča izdajo izbranih leposlovnih in znanstvenih del. Da tudi tuiri spoznajo našo omiko in zgodovino, je oskrbela izbor naše leposlovne proze (Slowenisrhe FJrzahler, v prevodu dr. J. Glo-narja) in razpravo o najstarejši slovenski zgodovini (dr. J. Mal: Probleme aus dcr Friihgesrhicbte der Slowenen). Prvotno založništvo se je razširilo v knjigarno, trgovino s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami in umetninami. Zaradi novega zadružnega zakona se je 1. 1938 spremenila v družbo z omejeno zavezo. »TRIGLAV« industrija perila in oblek LJUBLJANA Stari trg 2 (Pod Tranto) Lastnik J. OLUP priporoča se sa vse letne rase. Ako želite sebe in svojo družino po ceni in dobro obleči, pridite in se prepričajte v poslovnih prostorih. Obleke in perilo izvršujemo tudi po meri po najnovejšem kroju in najcenejše. Gasilci dobe velik popust. IC335ES Termometer rabljen, v dobrem stanju kupim. — Ivan Frešern, Kranj, Blejska c. 17. (k Sode ali kadi od tisoč do osem tisoč litrov kupim. Naslov v upravi »Slov.« št. 13.1T0. Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah CEKNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica ŠL3 Ržene rožicke tn lipov cvet, kupujemo. Ponudbe na »Salus«, d. d., Ljubljana. (k) Staro /lato, zlato zobovje In srebrne Krone kupujem po najvišjih oenab A. KAJFE2 trgovina z urami in zlatnino precizna delavnica za popravila vsakovrstnih nr Ljubljana, Miklošičeva 14 [23EEG33 Novo seno prvovrstno, proda Drnovšek, žlebu 10, Medvode. Inventar 7,a (Špecerijsko trgovino prodam. Klrblš, Celje. V košnjo se odda več štradonov lepo otave. Vprašati: VI dovdanska c. 4. (!) Trkač ali vider za vodo prodam. Juvan Franc, Olševek, p. Preddvor. (1) Sveža jajca zajamčena, zaboji po 720 kosov 425 din, fco. podvoz razpošilja G. Drcchs-ler, Tuzla. (D Halo - društva! Bronast doprsni kip kralja Aleksandra (umetnina) ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 13342. (1) Dva letnika »Mladike« (1929, 1930), vezana — prodam po 85 din. Ber-talanič Franc, Pertoča 104, p. Rogaševcl, Prek-murje. (1) 10 Si Pozor! C000 dinarjev nagrade plačam onemu, ki ml preskrbi podatke, kje je bil krščen moj pokojni oče Maksim Albert (Masslmo Albcrto) Luzzatto, ki Je bil krščen leta 1862 v neki obmejni župniji današnje državne meje z Italijo, ali pa v župniji nekega obmejnega okraja z Italijo, na teritoriju Slovenije, a njegovi btar-Sl so bllt Girolamo Luzzatto ln njegova žena Itahela-Ermlnija, rojena Leni (ali pa Lerl). Onega, ki najde te podatke, prosim, da Jih pošlje na naslov: Inž. Josip Ilaj-zer, fabrlka Sartld, Sme-derevo — in dobil bo nagrado. (r) Blagajno National reglstr. 99 99 (hebclsystem), zelo dobro ohranjeno, ln dve lepi, visoki palmi (pahljače) proda ugodno A. Su-šelj, Brežice. (1) Požarno brizgalno novo, nerabljeno, ročno, za konjsko vprego, na vzmeteh, z bobnom za odvodne cevi, e dvema dovodnima cevema ugodno proda Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. (1) Dražba lova v občini Gozd na Gojškl planini, v davčni občini Podvolovljek, se odda potom javne dražbe za dobo 12 let. Dražba bo dne 30. avgusta t. 1. ob 10 uri pri okrajnem načelstvu v Gornjem Gradu. Vabljeni 1 OtroEki kotiček. Pravljica iz gozda (90) Kukica je mamici pripovedovala vse svoje doživljaje in tudi to, da so palčki v hudi nevarnosti. Skupaj so hiteli proti palčko-vemu domu, ti so jih opazili in jim prišli veselo naproti. (91) >Sršeni<, so trudoma izdavili vsi trije. Palčki so prebledeli, toda bili so prisotni. »Jutri ob jutranji zarji,« je pripovedoval Zla-fokljunček, »hočejo sršeni napasti vaš dom, ter pa izropati.« Palčki so hitro ukrenili vse potrebno za obrambo. Pripravili so polne posode z vodo, da z njo presenetijo sršene. Foto-atelje se takoj proda. Ponudbe na Fotocentral, Ptuj. (1 Kam pa kam? Tricikelj dobro ohranjen, poceni naprodaj. Vošnjakova ul. 24, LJubljana. (1 Pisalni stroj »Remlngton«, brezhiben, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.195. 1 Moške srajce kravate, spodnje hlače So vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra c. 38 Harmoniko kromatično, popolnoma novo, ugodno prodam. — Novak, Florljanska 33-1 (dopoldne). (g Halo mesarji! Prodam kompletno pre-kajcvalno peč. — Ogled vsak čas v Tovarniški ulici 13, LJubljana. (r) Bukova drva suha, 1000 kg 200 din — dostavlja na dom Jože Habjan, Ljubljana, Kla-dezna ulica 26. (1 Mlekarno z vsem Inventarjem, zraven tudi stanovanje, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 13327. Dva štedilnika (dve plošči), še v dobrem stanju poceni proda Gjud Aleksander, Ljubljana -Kongresni trg 6. (1 200 hI vina ta dobro znanih vinskih goric »Stara gora«, po večini rizling, proda Anton Furlan, vinogradnik, St. IU v Slov. goricah. Veil izložbenih vitrin in sončna zavesa na vijak, dolga 7 m, poceni naprodaj. Papirnica Ba-hovec, Tromostovjo, Kre-slja. <1) Več zapravljencev kočijo ln mlekarski voziček prodam; vzamem tudi slabe v račun. — F. Iskra, sedlar, LJub-ljana-Vič. (1) Kočija malo rabljena, za enega ali dva konja, pripravna za kakšno župnlšče, poceni naprodaj. Vprašati: Henrik Krivanek, Maribor, Marijina 10/111. <1) Poročne prstane ure, verižice, uhane kakor tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1 Strojno pletenje rentabilno, 3 specijalnl stroji, entJ stroj in ko-smatllnl stroj, skoraj novi, v prometnem kraju, ugodno naprodaj. Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodnost« 10.326— 13.165. (x Razno Trgovsko koncesijo Išče 35 letni uradnik. — Maribor, pošt. predal 16 Že za 10 din dobite 3 legltlmacljsko slike na film. Foto Pav-lovčlč, Poljanska 12. (r Otroka od 1 do 6 starega, sprejmem v oskrbo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.848. (r Gasilci pozor! Ako rabite opasače. Jih dobite najceneje pri Franc Iskra, sedlar — LJublJana-VltS. (r) Pridite na požegnanje sejmulo k »Blrtu« v Zg. ftifko, dne 14. avgusta, Bob, godba L dr. Ob kongresu na dobro pijačo ln jedačo v gostilno Jože Jn Pepca Kovač, Prisojna ulica 6. Danes vsi na žegnanje v Zavoglje v gostilno Porenta. Vljudno vabljeni! (K Pozor! Tri dni do polnoči bo žegnanje na Pšatl. Vabi družina Janežlč vae prijatelje tn prijateljice na krofe. Kdor pride v Št. Vid naj ne pozabi na gostilno ln mesarijo Mrežar, poleg občinskega doma. — Točijo se dobra štajerska in dolenjska vina. Mrzla ln topla jedila. Se priporoča F. Mrežar. (r Kam v nedeljo ln ponedeljek? Na žegnanje v Zadvor, poleg papirnice, k Cirilu Gaiper-linu, ki bo gostom nudil lepo zabavo. Na razpolago bodo mrzla ln gorka jedila ter dobra štajerska in dolenjska vina. Se priporočata C. ln Iv. Gaš-periln. LETDOIŠČR Bela Krajina vas vabi na počitnice. — Čedne sobe, dobra hrana., lepi izleti, kopanje v Kolpi (28 stop. C), vse samo za U din .dnevno. Vprašati pri Tome, Podzemelj, p. Gradac, Bela Krajina. Ženitbe Gospodična 39 letna, z majhno doto, poroči državnega uslužbenca, upokojenca aH podobno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pridna« S t. 12.878. (ž) Obrtnik 35 let star. s 150 000 din premoženja, poroči gospodično z nekaj gotovine. Dopisi s sliko na upravo »Slovenca« Maribor pod »Simpatija 1165« št. 13223. Trgovec v lepem kraju, z veliko trgovsko hišo ln posestvom, želi poročiti dekle s primerno doto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Rezervni oficir« 13252. Državni uradnik upokojenec poroči zdravo gospodično ali vdovo brez otrok, staro 40 do 50 let, s primernim premoženjem. Samo resne ponudbe s polnimi podatki in sliko poslati upravi »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. 13307 Ljubezen moža si zagotoviš, ako mu postrežeš z dobro, okusno hrano. Zato kuhaj po preizkušenih receptih, zbranih v knjigi poklicne kuharice. Knjigo dobavlja: Mlzerlt DezlderlJ, Zidani most. Cena v predplačilu 10 din. Poizvedbe V vlaku od Celja do Šoštanja je bila v soboto, 6, avgusta zvečer Izgubljena listnica z različnimi dokumenti. Najditelja prosimo, da vse listine in legitimacije pošlje mestni policiji Celje ali upravi zdravilišča Topolščlca. Denar naj si pridrži aa nagrado. .(e 06 Original ali kopija. Razlika med originalom in kopijo na zunaj nI vidna kakor ni vidno mnogoletno prizadevanje strokovnjaka, ki jo ustvaril original. Izbirajte pazljivo, da ne kupite manjvredno kopijo. — Priporočilo specialno Tvorniee telovadnega orodja J. O r a ž e m RIBNICA na Dolenjskem Kvaliteta naj odločuje! II Živali i Krava s teličkom naprodaj. Moškrič Janez, Zadvor 6, p. Dobrunje. Lovski pes leto star, naprodaj. Vprašati kapelnlka kavarne »Leon«, Kolodvorska 29. Dva lepa konja rjavčka, močna, 6 let sta ra, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13186 Kravo z drugim teličkom proda Zore Alojz, Lukovica — Brezovica, (J Bik rodovniški, osem mesecev star, poceni naprodaj. — Naslov v podruž. »Slovenca« v Celju. (J) 2 lepa konja 304 leta stara, prodam. Domača reja. — Novljan Franc, Jerova vas 4 — Grosuplje. (J) Glasba tntfitoitnpou* r fl0riR'HEROU>' MARIBOR« m Kratek črn klavir prodam. Ogled od 14—18. Dravska 7, Bežigrad. Piano harmonika kromatična, s klavirskimi tipkami (Melnel ln He-rold), nova, s kovčegom, se zaradi spremembe poklica proda za 3000 din. Bertalanlč Franc, Pertoča 104, p. Rogaševcl — Prekmurje. (g) Dijaki Dijaka ali dijakinjo tudi dva, sprejmem v popolno oskrbo. — MuleJ, Krekova cesta 31, Celje. Stanovanje brez hrane Iščem za tri dijake nižje-šolce pri verni gospodinji. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 12.981. Dve srednješolki sprejmem na stanovanje blizu poljanske gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13267. (d 2 dijaka(nji) sprejmem na stanovanje ln dobro hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.207. (D) Petošolec klasične gimnazije Išče stanovanje v Ljubljani. Po možnosti proti in-strukcijam. Instruira že 3 leta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 13240. Za visokošolko iščem stanovanje z vso oskrbo pri boljši družini v Ljubljani. Ponudbe z navedbo cene na podr. »Slovenca« v Celju pod »Dobra hrana« 13.218. Sončno sobo z vso oskrbo Iščem za dijaka v LJubljani, na Vrtači, za prihodnje šolsko leto. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Soba« 1166. (s) KRAPINSKE TOPLICE Starodavno, znamenito, radioaktivno kopališče tn zdravilišče, zdravi u9pe£no revmatizem iehias, pro-tin. ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopalnice v hiši, nanovo zgrajen velik bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene. znaten popust za čas pred in po sezoni, pavšalno zdravljenje, lastni avtobus na postaji Zabok—Krapinske toplice, brezplačna vožnja po železnici nazaj itd. Zahtevajte prospekte! DARUVAR mineralno in blatno kopališče Radioaktivni termalni vrelci 38—50° C. Zdravljenje revmatizma, išiasa in ženskih bolezni. Vse leto odprtol Glavna sezona od 15. jun. do 31. avgusta. Izven sezone znatni popusti ob pavšalni ceni. Vse informacije daje Uprava kopališča. Oglejte si zalogo neprekosljivo elegantnih, močnih, zanesl|ivih koles z lahnim pogonom A I G L O N Priznano prvovrstna francoska kolesa Glavni zastopnik za Jugoslavijo VIKTOR BOHINEC Ljubljana, Tyrieva cesta 12 (dvorišče) Kolesa na zalogi od din 1175'— naprej PENZIJ0N »Kčeri Božje Ljubavi« u Supetru na Braču Zdravo letovišče ob morju med smrekami in bori. Ugodne zveze z bližnjim Splitom, odlično kopališče in senčen park. Penzijon 45 din za osebo. Priporočljivo za družine in častite gg. duhovnike. Naročite »Slovenca«! „Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni, največji in najboljši slovenski dnevnik! Zavaruje svoje naročnike za 10.000 din za primer smrtne nezgode! Oglašujte v,Slovencu'! Boguvdano je zatisnil svoje oči naš predobri oče, stari oče in brat, gospod Ivan Peruzzi blagajnik kneza Auersperga v p. v 91. letu starosti, ko je izpolnil vse svoje življenjske dolžnosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 14. avgusta ob pol 5 popoldne iz Gorjupove ul. št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. avgusta 1809. Peruzzi Ivo, sin; Ljudmila por. Cesnik, hči, in ostalo sorodstvo. - ■. ivt j Podoll^at si 2lvl|entc! življenje moremo podaljšati, oolečlne preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačiti, nestalne moremo učvritiU in nesrečna napraviti sratnai Kal )e vzroh vsahe bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev aH svollh blltnjlh, ra«očar«n)e, itrab pred boleznijo, »lab način ilvljeala ln mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo le naJboltM zdravnik: So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvol značaj, napolniti Te i novim upanjem; ta pot le pa opisana v razpravi, ki lo že more vsakdo, ki zahteva, dobiti takol ln poVSCHI brCZplOCnOl Vtaj mali priročni knjižici Je raztolmačeno, kako morete v kratkem času ln bre« ovire med delom olačlti živce ln mišice, trudnost, odpraviti slabo razpoloženje, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo ln nebroj drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte to raspravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. FoStno zbirališče: ERIMCST PASTERNACK, Berlin SO, Mlchaelhlrchplatz 13, Abt. 12J. 10520303 Najugodnejši nakup m o a k 1 b oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana. (1) Orehova jedrca med tn vosek dobite najceneje: Medarna, LJubljana, Židovska ulica S. Prodam C delnic pivovarne LaSko ga 2500 din. Naslov v upravi »Slov.« St. 12.998. Stara okna in vrata različnih velikosti, popolnoma ohranjena, ln nekaj traverz prodam. Poizve se pri stavbeniku i,. Brlceljnu, Ilirska ul. Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavee — Ljubljana — Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 25-91. Koroške brusnice r(Preiselbeeren) dobro izbrane, razpošilja po poŠti ali brzovozno od 6 kg naprej po dnevni cent Henrik Zechner, Libellče Koroško. (1 MALIN0VEC pristen, naraven, • čistim sladkorjem vkuhan — se dobi oa malo in veliko f lekarni dr. G. PICCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebo-tičnikac. ŽAGE original Domicus Remscheid Izberete najceneje pri »Jeklo« - Stari trg Vež novih štedilnikov solidno Izdelanih, naprodaj. — Vprašati: Gllnce, Cesta I, St. 6, Ljubljana. Kupci i sliv na veliko, naj ee obrnejo na Franca Flere, Nova Kapela, Slavonija. (1) Kolesa kupite najceneje tudi na obroke v trgovini Triglav, Resi jeva 16. Dira lahka In težka, na vzmeteh, landaulet, koleselj, landauer ln različni ročni vozički naprodaj. Terlep Matija, Jcrnejeva cesta, Šiška. (1) Anker šivalne stroje prvovrstna znamka, tudi rabljene stroje, krojaške in čevljarske od 300 din naprej prodaja Triglav, Resljeva 16. (1 Velik štedilnik dobro ohranjen, primeren za večje gospodinjstvo, in kmečka krušna peč ugodno naprodaj. — Oboje so ogleda v gradu L. Kane, MengeS. <1 Otava se odda v pokošnjo potom licitacije dne 20. t. m. ob 10. url dopoldne — Jurčkov Stradon (pri kozolcu). Cešnovar Josipina, Dolenjska cesta. 3. VINA prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 M. - Vaši prihranki so varno ln plodonosno naloženi v domačem zavodu »MoJ dom«, LJubljana, Dvoržakova St. 8. Vlozne knjižice Prve Hrvatsko štedionl-ce. Srpske banke, kakor tudi drugih velebank kupujemo in plačamo najvišjo ceno takoj v gotovini, Central, Tomlčeva 7, Zagreb. (d) ET5TS Posojila različna, preskrblm hitro in brez kakega predplačila Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Znamka 3 din Posojila na nepremičnine, poroke uradnikom na plačo, trgovske kredite, na vknjižbo na hiše, kakor tudi na kmečka posestva po 6Vo obresti na dolgoročno odplačilo nabavlja Central, Tomičeva 7, Zagreb. Za odgovor, priložite 3 din v znamkah. (d) Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in iokaso terjatev, (tudi kmetskib!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kal kulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vge trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ul.7 ZAHVALA. Za mnoge Številne dokaze Iskrenega sočutja, ustne in pismene izraze sožalja, posebno uredništvu .Slovenca', ki smo jih prejeli ob izgubi naše nadvse ljubljene Kristince se tem potom zahvaljujemo g. dekanu Faturju, g kaplanu za ganljivi pogrebni obred, g. dr. Gantarju za trud in prevoz v bolnišnico, da bi rešil mlado življenje, vsem za poklonjeno krasno cvetje, g. Ivanu Presterlu, pogrebniku, ki je tako lepo uredil udeležbo na poslednji poti, naši mladini, malčkom in njihovim staršem, ki so jo spremili kakor v nebeško domovino in jo obsuli s svežim cvetjem. Vsem Bog plačajl Radovljica, Cleveland, dne 12. avgusta 1989, Žalujoča rodbina šušteršičeva in sorodniki. ZAHVALA. Ob priliki težke izgube našega ljubljenega Edvarda Schrimpfa mestnega gradbenega tehnika in rez. art. podporočnika smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku, zato izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Predvsem g. primariju dr. Matku in vsem gg. zdravnikom, ki so se z veliko ljubeznijo in skrbjo ter vso zdravniško vedo trudili, da bi ljubljenega pokojnika rešili prezgodnje smrti. Nadalje čč. duhovščini in vsem čč. sestram, ki so mu v težki bolezni lajšali trpljenje, zlasti pa tudi gg. zastopnikom župana in občinskega sveta za izraženo so-žalje zastopnikom vojaških oblasti, rezervnih oficirjev in vojaški godlii, celokupnemu mestnemu uradništvu in darovalcem krasnih vencev in šopkov, ter vsem ostalim, ki ste pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poli. Iskrena zahvala fantovskemu krožku, g. Bajcu za v srce segajoči poslovilni govor in gg. pevcem za žalostinke. — Vsem, ki ste nam v bridkih urah stali na strani in z nami sočustvovali: Bog plačajl Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. Hranilne knjižice obveznice ln druge vrednostne papirja kupuje tn plača najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Posojila iščite samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite alt pridite osebno. »MoJ dom«, LJubljana, Dvoržakova ulica št. 8. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu. Rudolf Zorč LJubljana., Gledališka 12 ! Glasba Tega ne more nlkdo Poljubne najnovejše plošče »amo po Din 30—. Razen tega vzamemo tudi stare v račun. Zahtevajte seznam. Razno Gumbniic, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino io hitro izvrši Matek & Mikes Ljubljana. Franattaaska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Naročajte ■SLOmCA najcenejši slovenski dnevnik Izdelujem krasne žalne ln jubilejne vence ln šophe po najnižjih cenah. — Pro-prlčajt« se in gotovo boste zadovoljni. So najvljudneje priporoča ADOLF VATOVAC splošno vrtnarstvo, Vrazov trg. pri šentpetrskem mostu. Cvetličarna: TyrSova (Dunajska) cesta 9. Za časa gasilskega kongresa obiščite gostilno Ražem na Žabjaku pri sv. Jakobu kjer boste dobro postreženi z raznimi kuhinjskimi dobrotami in z odličnimi raznovrstnimi vini. Lepa, interesanta podzemeljska jama in hladno ljubko dvorišče. smentiste dobro izvežbane, kakor tudi mlajše zidarje, ki imajo veselje za izdelavo cementnih izdelkov in umetnega kamt.a, ter dobre izvežbane pokladalce plošč sprejmemo takoj proti stalni namestitvi. »ALPEK0« tovarna umetnega kamna, Ljubljana Zahvala Ob prerani smrti naše nepozabno dobro, zlate mame, gospe Terezije Sedeii vdove po sprevodniku drž. žel. izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so pokojni lajšali gorje, jo obsuli s cvetjem in jo spremili na poslednji poti. Ljubljana-Siška, dne 13. avgusta 1939. Žalujoči ostali. -t iSi - * • "-'V ":>'•• ' | • i - - • ■, 1 I Pocrnite brez opeklin v 3 dneh Ambre Solaire je novo sredstvo za sončenje — ono propušča koristne žarke, od katerih koža počrni ter zadržuje škodljive, ki kožo pečejo AMBRE SOLAIRE OLJE, KI FILTRIRA Tovarna strojev, livarna železa I. PFEIFER Hoče pri Mariboru izdeluje VODNE TURBINE vsako velikosti, železno opremo za žage venecijanerce in mline, transmisije, ročne in motorne brizgalne po lastnem patentu, kmetijske stroje. Strojni deli surovi in obdelani za tekstilno, keramično in lesno industrijo. —Oblikovalci Maribora! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica IO. okt. S POHIŠTVO! E. ZEIENKA Na5 edinec Janez Janežič je bil ob smrti in pogrebu deležen izrednega počaš&onja. Naša iskrena zahvala veljaj: častiti duhovščini, njegovetjiu kateholu č. g. p. Krizostomu za vodstvo pogreba, gg. zdravnikom, čast. sestram usmiljenkam, č. s. Korneliji, vodstvu in čast. sestram iz Marijanišča in sošolcem za udeležbo pri pogrebu, ter vsem drugim, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, in vsem darovalcem vencev in cvetja, tudi vsem, ki so nam izrazili sožalje, bodisi pismeno ali osebno, si dovoljujemo tem potom najiskrenejše se zahvaliti. Sv. Križ-Mengeš, dne 13. avgusta 1939. Žalujoči ostali. r-i ■ .. ■ v/.' »V,4. & -/j • '"-' V,i. " T. ; - * Zahvala 01) prerani smrti našega predragega in nepozabnega soproga, očeta, deda in tasta, gospoda Ivana Levstka izrekamo za ganljive dokaze spoštovanja in prijatel jstva preminulemu, za nam izkazano sočutje, za spremstvo na njegovi zadnji poti, častiti duhovščini, vrlim gasilcem in gasilski godbi, ki je ubrano igrala žalne koračnice, odličnim pevcem Sokola za v dno srca segajoče žalostinke, gosp. načelniku gasilske čete Jakobu Perdanu za njegov pretresljiv nagrobni govor, darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so se nas, tolažbe potrebnih, na kakršenkoli način v teh težkih dneh spomnili — najglobljo zalivalo. Sodražica, dne 11. avgusta 19^9. Žalujoča rodbina Levstkova Vzajemna posojilnica r. t. z o. s. v LJubljani, nihloSKeva cesta f poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. GROM (arinsko-posredniJki in spedicijski bureau d. z o z. LJUBLJANA Masarykova 14-1. Naslov brzojavkam: »Grom« — Telefon interurban 24 54 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu. Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne pošiljke. — — Vse potrebne informacije brezplačno. Najcenejfe in najzaneslivejte motorne brizgalne * vseh velikostih, kakor tudi vse gasilske potrebiiine St. Vid nad Ljubljano TUiSKOPROMETNA ZVEZA -UUBUm TyrSeva 11 Glavno zastopstvo PUTNIK A. D. Poslovalnice: Ljubljana: Tyrševa 11, Masarykova 14, Glavni kolodvor Bled, Kranjska gora, Jesenice, Rateče-Planica, Sv. Janez v Bohinju, Korensko sedlo, Planina pri Rakeku Podrobne Informacije In prospekti vseh turističnih krajev Slovenije, zdravilišč, letovišč, planinskih postojank, kakor tudi posameznih turističnih obratov, hotelov, penzio-nov itd. Brezplalni nasveti, prospekti, programi ter vse ostale usluge in navodila za potovanja v tu- in inozemstvo Vse vozne karte za železniški, pomorski in zračni promet v tu- in inozemstvo. Nakup In prodaja valut, kreditna pisma, potovalni čeki, hotelski boni. SploSno priljubljeni Izleti. Vsi dohodki služijo itkljuino samo naii tujskoprometni propagandi Zahtevajte povsod naš list! ★STEKLO* ★ PORCELAN ★ ★ KERAMIKA ★ ★ K RI STAL * avgust agnoia LJUBLJANA, Turševa cesto št. 10 Kompletne opreme za kavarne, restavracije, gostilne in gospodinjstvo TELEFON 24-78 I. DELAVSKO K0NSM1N0 DRUŠTVO - JESENICE Podružnice: SAVA, SLOV. JAVORNIK, DOBRAVA, BLED nudi svojim odjemalcem vedno sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Priporočamo veliko zalogo manu-fakture, galanterije, sveže špecerije in prvovrstna dalmatinska in štajerska vina. Postrežba točna. Pedikiranje odstranjevanje kurjih oče« brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog bo odslej dalje v kopališču hotela »Slona« v novem lokalu izvrševal g. Dekanič, odličea strokovnjak, za 9 din. GAMA Gnojnične črpalke brzoparllnlkl štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižja cene, izdeluje Podržaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Na dobelo Na drobno Fr. ievžik, ljubljana Židovska ulita 8 Telefon 33-78 Orožje, municija za lov, šport in obrambo, iovsko-športske in ribolovne potrebščine po najnižjih cenah. Prepričajte se o izbiri, ceni in kvaliteti. Vsak čitatelj našega lista dobi t spomin na kongresne dneve barometer zastonf! krasno izdelan, velik 13 krat 16 cm, zanesljiv, radi opustitve obrata, pošlje proti povračilu stroškov Din 5— v znamkah. — Barometer. Ljubljana I. poštni predat 18. K o 1 e s o Najnovejši olr. voZICkt motorji IrlclHIfl Šivalni siroti - ' ' a 2. igraini vozički, »kiroji, avtomobilčki, koles, delt tj TRIBUNA F. B.L. LJUBLJANA Podružnica: MARIBOR Korespondenta ali korespondentko veščo nemškega in hrvatskega jezika, obeh ste-nografij in strojepisja, išče industrijsko podjetje pri Zagrebu. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in referencami pošljite na upravo »Slovenca« pod št. 13143. SCHNEIDER ZAGBEB. NIKOUČEVAIO ZAHTEVAJTE BREsPlACNI CINIK Priložnostni nakup: predmetov za splošno gospodarstvo, kakor betonsko, kovsko, ključavničarsko železje, nosilce cevi, ograje, tračnice, vagonete, mreže, jermenice. konzole, zobčanike, oso-vine, požiralnike za kanale, vodovodne ventile v vseh 'dimenzijah, kakor tudi brone, medenino, baker v palicah, belo kovino, svinec, cink. centrifuge, parni kotli, loko-mobile, kmet. stroji, polnojarmenik 65 cm. veliki rezervoarji, vozovi vseh vrst, bakreni kotli, orodje za vsako obrt, svedri za pre-mogokope, kakor tudi patent lestve itd. -Poleg tega »i oglejte, prosim, moje veliko skladišče, kjer se boste sami prepričali o zelo ugodnih fcenah, rabljene, a vendar dobro ohranjene. Kupujem tudi vse zgoraj omenjene predmete ter plačam po ugod. cenah. Justin Gustinčič. Maribor Tatenbachova ulica 14 in podružnica vogal Ptujzske -Tržaške ceste. GRHVERJR za izdelovanje štampiljk iz gumija in železa, ki zna delati na strojih za kopiranje rabi veliko industrijsko podjetje Pismene ponudbe poslati na PUBLl-CITAS d. d., ZAGREB, Ilica 9 pod značko ..Graver" FOTO »HERMES« Špeci/aina delavnica za amat. izdelave. Reprodukcije vseh vrst in velikosti, foto-reoortaia, izdelava navadnih m barvnih diapozitivov Kopije 6 X B ft din 0,75. Povečave na razglednico 2,50 din. Pri večjem odjemu popust. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 30. Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 Beneški jarmniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše sestave, brusilni stroji. Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvornice. Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz kovanega železa in s prav ugodnim grelnim učinkom. Strojno podjetje R. Willmann Ljubljana, Slomškova ulica 3 — Telefon 20-55 Elektrotovorna in jamska dvigala, vitli, dvigalne in transportne naprave. Projektiranje in opremljanje žag, mlinov in drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. Razne ponudbe brezplačno. — Na željo obisk strokovnjaka. ljudska posojilnica v Celju reglstrovana zadruga s neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po na trimesečno odpoved pa po.....3% * Izplačuje točno vse vloge — stare in novel Dovoljuj,* posojila in trgovske kredite Umetni led iz pitne vode se dobiva v mestni klavnici ljubljanski na licu mesta po din 3"— za kos (po 12.50 kg) Gasilske fete, pozor! Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo normalnih gasilskih cevi najfinejše kakovosti, izdelke slovite češke tovarne H. Klinger, za katero imam samoprodajo za vso Slovenijo. Cevi je preizkusila komisija gasilske zajednice Dravske banovine v Ljubljani in nabavo istih priporoča. IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31 MARIBOR, Velrinjska ulica 20 CELJE, Kralja Petra cesta 33 Velika zaloga gumiranih cevi vseh vrst, gumiranih spiralnih sesalnih cevi. Normalne spojke iz Ia medenine itd. Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Samoprodaja gasilskih cevi! INDUS tovarne usnja in usnjenih izdelkov družba z o. z. v Ljubljani Telefon št. 25-28 in 22-73 Vseh vrst gonilnih jermen in specijalni proizvodi za tekstilno industrijo. — Usnje za čevljarsko industrijo ter galanterijsko usnje. Stavbeno in galanterijsko kleparstvo, vodovodna instalacija Neuman Karol se priporoča za cenjena naročila Jesenice« Kralfa Petra cesta 9 99 METROPOL" Miklič Masaryltova cesta št. 20—24 (nasproti glavnemu Kolodvoru) 140 sob. Centralna kurjava. Topla in mrzla voda. Dvigalo itd. Prvovrstna kavarna in restavracija. Dvorana za prireditve in shode. Garaže. Zmerne cene. Točna postrežba, Telefon št. 27-37, 20-22 NATEČAJ Za tekmovanje v naprednem gospodarskem delu, z velikim številom nagrad in glavno nagrado od Din 10.000 - je razpisal strokovni gospodarski list ..Poljoprivredni pregled" Gospodarji, ki žele sodelovati na tem natečaju naj se javijo s točno navedbo imena in priimka, mesta, občine, sreza in banovine na naslov „ZORKA" d. d. za kemično industrijo odeljenje za ,,Poljoprivredni pregled" BEOGRAD — poštni predal 669 kjer bodo dobili brezplačno vse potrebne informacije in navodila za natečaj »SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesla št. 5 „Slcwiici" lugoslcv. zavaccvalna banka centrala: ffubffana Podružnice: Beograd, Zagreb, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split f- ' Ekspoziture: Maribor, Celje, Skoplje LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA proizvaja: Plin za kuho, obrt in industrijo Koks za centralne kurjave in kovaštvo Katran za izolacijo in gradnjo cest Bencol za pogon motorjev in za industrijo Karbolinej vse vrste za impregnacijo izvršuje: Vse plinske instalacije prodaja: Vse plinske aparate Tovarna: RESLJEVA CESTA 28 • Tel. 43-27 Prodajal lokal: NABRE2JE 20. SEPTEMBRA Telefon 43 26 Tvrdka JOS. ZALTA & Co. v LJUBLJANI, Tyrieva cesta 9 priporoča vsem svojo bogato zalogo razne železni ne: Stavljeni materijal, cement, betonsko železo, kuhinjske posode, inštalacijski materijal itd. Točna postrežb^ f Najnižje cene t .VELEBir otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55 Najnovejši do »e