Posam. štev. Din I*—, četrtkova In sobotna številka Dki 1.50 •«* ‘'V?®®** izdaja vsak Se drugačen bi’ bil izid, če bi ne bile navadne struje korakale razcepljene. V naprednih strujah vidimo stare poli. borce, ki morajo v javnositi nastopati drug proti drugemu. Vidimo v teh Programih sorodnih si Strank kulturi 'n® delavce, ki delajo skupno y Sokolu, plinih društvih, pevskih, bralnih dru-itd., ki so nekoč pri skupnem kul-^hrflenil delu ertovali Skupno tudi politič-•b® načrte, danes morajo medsebojno v ;P°litiki molčati. V gospodarskih' pculjet-, j® politična razcepljenost napredflja-naravnost škoda za dobrobit podje-t 3* Ifl Vsakokratne volitve prinašajo 6 bova K esp o razu m 1 j en j a, širijo med po-„artleznimi naprednimi, gospodarskimi in .J^kttrnimi delavci prepad še bolj. In to » radi lažnivega gesla o potrebi raz-^ borbe. ^ ■* g ^Ssprotno pa vidinio, kako klerikalci li®v°jimi gesli znajo držati ljudi najraz- .^^Sih poklicov, iit interesov skupaj; _ .IIn<> v klerikalni stranki Iriteligenta ^ ^ kmeta, delavca poleg obrtnika irt a’ bnrja. Klerikalci Spretno preidejo te Žalike, izogibajo So vsemu, kar bi 3j razdruževalo, iščejo le to, kar jih dru- ! .^raštvo proti vsemu, kar; jo na-Pre so, y ngpebt Ako bočenjo naprednjaki obdržati svoje gospodarske, kulturne ifl politično V" Priboriti si fiove, moramo Je i ierikalcem. Zlasti še danes, ko Bo klenkalm po zadnjih volitvah tako zmage pijani, a i nam radi onemogočili če-lo dihanje Svežega zraka. Ubiti hočejo e’ kar 36 V„naprednih rokah - in vSe- n° ^ 3e’ 9 tem tudi dobro stvar Samo. Ubiti hočejo napredne gospodarske naprave, napredno denarne *avode, napredno trgovino in obrt. Ako hočemo naprednjaki $0 Borb-0 vzdržati, se Me smemo dati omamljati od 8esel razredno borbo, ampak nemudoma ustvariti napredni blok. Le potem Go mo-SoČe, da Mam bodo naše nepolitične organizacije, Sokoli, bralna društva, gospodarske organizacije itd. opora tudi v Maniri političnem) delu, kakor je klerikal-vsaka njihova organizacija, vsaka Manjina devica ijj v8ak grel ia Orlica Radikalno-blokaške konference. Zfi*čilna Radičeva dvoličffa Igra. - Sporazum ladikalcev z Radičem glede volitev, pudsedstva narodne 6kipšč'ria. / Beograd, 16. maja. (Izv.) Skoraj vsi beograjski listi razpravljajo o prh hodu Radičevih delegatov. Dobropouče-ni listi, kakor »'Tribuna* irt »Vreme« pišejo o možnosti nadaljevanja pogajanj s federalističnim blpkom. »Vreme« celo poroča o vstopu dr. Koroščeve skupine v" vlado. Po potrebi bi poslal Radič del svojih poslancev; v narodno Skupščino, da bi sporazumno podpirali Pašič-Ko-roščovo vlado. Radikalci s taktiko bloka niso zadovoljni, čeprav je močna struja v radikalni stranki, ki resno stremi za Sporazumom1. Predvsem1 zahtevajo radikalci, da zavzame blok določeno stališče, ter žele, da b! blokaši zasledovali v Zagrebu enako politiko, kakor v Beogradu. Veliko nezadovoljnost med radikalci je povzročila nedavno publicirana brošura dr. Horvata o konfederatjvni ureditvi naše države, Radikalni voditelji iz^ javljajo, da bo težko nadaljevati pogajanja, če bo Radič še nadalje zasledoval svojo dvolično politiko. Glasom1 poročila »Tribune« se pogajanja od predvčeraj zopet nadaljujejo. Dr. Korošca, ki se mudi V Beogradu, smatrajo v radikalnih' krogih za Radičevega pooblaščenca za pogajanja. Zanimivo pa je, da istočasno, ko nastopajo zemljoradniki in demo-kratje v opoziciji proti vladi, tudi Radič nadaljuje svoje konference v Zagrebu in snuje naklepe in zarote proti beograjski vladi, n katero se v njegovem imeriii pogaja dr. Korošec za »sporazum«. Splošen politični položaj je še vedno skrajno nesigurcn in’ zamotan, vendar pa 'je opa- žati zboljšanje, ki pa Be bliža z zelo počasnimi koraki. Položaj vlade je malo stabilnejši, ker je Radič obljubil, da za enkrat še rte pride v Beograd. Dve najvažnejši vprašanji, t. j. volitev predsednika narodne skupščine in rekonstrukcija .vlade naj bi njeno stališče malo bolj u-trdili. Ni pa upanja, da bi tekom lega ali prihodnjega meseca prišlo do kakih znatnejših izprememb v političnem položaju. Beograd, 16. maja. (Izv.) »Novosti« poročajo; iz Zagreba: V krogih, ki so blizu vodstvu HRSS, se zatrjuje, da je bil z radikalci dosežen glede volitve predsednika narodne skupščine popolen sporazum’. Glasom1 tega sporazuma bi haj bil skupen kandidat ugledna oseba iz radikalskih vrst, ki je za sporazum. Splošno se smatra za tega kandidata Ljuba Jovanovič. Prvi podpredsednik bo član’ dr. Koroščevega kluba (inonda dr. Korošec sam), drugi pa radikalec. Sprva se je nameravalo prepustiti mesto prvega podpredsednika demokratom kot prvi rtrtjmočnejši parlamentarni stranki, vendar pa se je ta namera opustila, ker groze demOkratje z obstrukcijo. Na vprašanje zagrebškega korespoMdenta beograjskih »Novosti«, ali ipjla. vest resnična, je Radič odgovoril: »Mi *ne moremo dopustiti obstrukcije v našem parlameritu. V kakem drugem parlamentu je obstrukcija morda opravičljiva, ker je znak sovraštva, tega pa ml v našem parlamentu ne moremo trpet! Ifl dopustiti.« Nove zasedbe Francozov v Poruhrju. Beri Ifl, 16. maja. (Izv.) »Berlifler Zeituug« doznava, da 'so Francozi včeraj zasedli tovarno za barve v Hoechstu. Nad mestom Sirnim je proglašeno obsedno stanje. Delavci1, ki stanujejo v Frankfurtu, niso smeli v tovarno fia delo ter So bili odvedeni preko Meje zasedenega ozemlja. Tudi f Ludwigsbafetfu so zasedli Francozi več 'tovarn. Delavstvo je moralo izprazniti vsa tovarniška poslopja tor opustiti delo. Promet Cestne železnice je ustavijo.!, Včeraj ob 4. url zjutraj je vdrl oddelek Francozov tv Limburg, ki leži izven) zasedenega o-zemlja ter je zased?! kolodvor, poštni urad irt vsa druga javna poslopja ffl tirade. Pri nekateri!! prebivalcih So izvršili hišno preiskavo, nekaj MeSeaffovpa Bo zaprli. Popoldne so Francozi mesto zopet zapustili, nabili pa so po vsem mestu lepake, v katerih' naznanjajo, da Spada mesto od 16, maja dalje pod zasedeno ozemlje ifl pod francosko oblast. Prihod kraljeve dvojico na Rici. Beograd, 16. maja. (Izv.)' N j. Vel. kralj In kraljica hanferavata V najkrajšem času, morda že prihodnji tedert od- Znameniti fiogometni klubi v Mariboru. Maribor, 16. maja. Ob sklepu lista smo Sprejeli obvestilo, 'da nastopi v nedeljo, dne 20. tiri, na tukajšnjem Bport potovati na Bled, koder ostaneta najbrž nem isriš5u oH J7. nrI L fearri: W5ener do konca septembra. Potem’ Se vrnetazo- 'Amateure, ob pol 16. urf II. team: Gra- pet v Beograd. ~a- Komitaškl vpadi v flaso državo. zer Rapid. Tekma obeta postati zelo zanimiva, zlasti, ker je dunajsko moštvo Zflaflo kot eno najboljših iri je nedavno premagalo 'svetovnoznario praško »Špar-B e o g r a d, 16. maja. (Igv.) »Politika« to«, poroča iz Stipa: Predvčerajšnjo Moč je H3— % BORZA. C u r l H, 16, IB®ja. (Izv,)' Sklepni toča j, poskušala komitaška tolpa prekoračiti pri Palini našo mejo ter vdreti rta flnšo ozemlje. Ko Bo bili že Skoraj cel kilometer na tej strani meje, »o naleteli Ha našo obmejno Stražo, ki je takoj otVorila! ; . >—, ~ -.-r« fia nje ogenj, nakar se je razvil 1 jut Goj, ParjK 37-°5- Beograd 5.75, Londofl 25,68, ki' je trajal nad dve uri. KomitaŠi Bo se Berlin 0.0126, Praga 16.55, Milan 26.95, nato začeli umikati čez Mejo. Pri zasl e- Newyoflk 555, Duriaj 0.007825, ž g. krofle dovartju so je naši obtaejni posadki po- 0.00T835, Budimpešta 0.105, ,Varšava O.0J14 sreculo zajeti napadalce, ki w> fe nato Soflja , „ 4 V' -cHTr. flajkrepkejša opora v njihovem političnem boju. yzaraim’o šl v politični' doslednosti in vztrajnosti vzgled pri nasprotnikih. Zavedajmo se, da ima vse naše javno dejo politični pomen, ne izgubimo pri nobeni1 stvari političnega interesa iz vidika. Zavedajmo se pa tudi, da moramo pri vsenf svojem1 delu zasledovati glavni cilj: dobro ureditov skupne haše domovine. Naprednjaki ormoškega okraja so po teh globoko stvarnih besedah storili v Sloveniji prvi korak k ustvaritvi naprednega bloka z izvolitvo skupnega odbora. Sledili jim1 bodo brez dvoma naprednjaki tudi v drugih okrajih. Saj baš naprednjaki na Štajerskem bolj živo ko kjs drugje občutimo potrebo skupriega 'deli naprednjakov. Ako začasno tudi še ostanejo posebne politične skupine v obliki demokratske, samostojne kmetijske ifl morebitnih drugih naprednih strartk, vendar mora priti do skupnega nastopa teh strank v odločilnih, velikih' trenutkih, ko se odločuje usoda naroda. Nič menda ne bo bolj podprlo stremljenja za skupen nastop proti klerikalizmu, kakor dejstvo, da Se je čelo V ve-likem’, politično visoko razvitem češkenf narodu pojavilo isto stremljenje. Znani češki politični voditelj Vaolav Klofač j* imel nedavno velik govor, v katerem’ ja ostro nastopil proti klerikalizmu, ki e* je tudi na Češkem) vsled prevelike razcepljenosti naprednega življa začel opaB* tfo širiti. Napredne vrste — je 'dejal Klc« fač — Se razbijajo, raste pa flazadnjaštVof in klerikalizem’. Klerikalizem, ki po vojni ni nič pomenil, danes zelo napreduje. —» Klerikalizem) Ho kriči in fle naglasa nobenih svet’ pretresujočih gesel, ampalsi gre na tihem1 flaprej, dela od MTožal Tdfl moža, od žefle do žene. Ni' Se Biu (repa boriti proti Haprednjakom’, Kaj Bo ti izbijajo sami mod seboj zato ,da bi teifl laž--je irt brez odpora rasel klerikalizem. — Treba je, da se vzbudi iz spanja itaša ko« Modna inteligenca in' da pojde vršit delo med ljudstvo, y Poskušajmo znova fetvoriti Stek na-1 prednih' življeV. Reakcija (llazadnjašfflo)' je pri nas že velika opaSnost in’ treba; kakor to delajo klerikalci, iti od oSeSfll do ogebe. Biti moramo v ozki stiki z flašo mladino, začeti treba pri otrocih', da nanj zraste generacija, ki bo boljša kot’ Maj mi. Ne delajmo več napak zadnjih 5 let; fle poslužujmo se metod, ki so klerikalizmu koristilo. ! Nobene slabosti, nobetlč Mevoljc 3« dela ifl apatije fle »me biti Med flfltril, --Verujmo v prihod svetlobe. Imejmo optimizem, ki veruje v dohro stvar ifl zafljo dela, dokler fle doseže cilja. , / Tako Klofač, veliki Cehi KU H! govoril kakor nalašč tudi za fiaše razmeref Naprednjaki Slovenije, naprej »a pravfl pot, katero so nastopili naprednjaki pr-1 moškega okraja! , i! Darujte za .Sklad otroške bolnice' v Mariboru. 1,7* ' '*. A uMHmi •A, • /v A ' Mif IborJ^l 7.» majal 1923,' Politično obzorje. Zafcaj ne* more biti prepričan Jugoslovan pristaš radikalne v stranke? Mflogi ffied nam? žive 'v &IepI veri, 3a BO takosvani narodni radikalci, kakor Eo imenu j o Pašičeva stranka, dobri Jugo-Slovani in v. narodneml pogledu res radikalni. Toda «e Samo dogodki riajuo-Vejših dni, pogajanja radikalcev z našita! Nemci ob priliki volitev, ko Bo jimi hoteli celo prodati za par nemških gla-•rsov Wase mariborsko gledališče, mariborsko planinsko kočo, Dijaški dom itd., dokazujejo, da nosijo radikalci pač samo narodno ime, da so pa vso drugo poprej pego reg narodni Jugosloverii. Tudi zgodovinska dejstva dokazujejo, da so radikalci le Velesrbska separatistična stranka, katere član ne more biti noben prepričan jugoslovanski patrijot. ' Evo nekaj zgodovinskih' dejstev: Spominjamo se še, kako je bilo pri Has v dobi aneksije Bosne in Hercegovine. Takrat so srbski radikalci v Vojvodi-' ni bili pravtako avstrijski lizuni kakor hrvaški frankovci in Slovenki klerikalci. ■V Sloveniji so takrat mladi demokrati Vodili jugoslovansko gibanje, proti nje-tau pa so nastopali z vsemi silami klerikalci, vsi klerikalni voditelji od Šušteršiča do Korošca, od poslancev do duhovščine, ki tvorijo še darteS jedro Stranke, zvezane danes s starimi Srbskimi radikalci. Slovenski klerikalci so na podlagi svojega programa bili zavezniki s hirvatsikimi frankovci, ki so a pomočjo Dunaja in' Pešte vprizorili znani zagrebški veleizdajniški in dunajski Friedjufl-gov proces, v katerih' So bili glavni obtoženci Sami člani Sedanjo demokratske Stranke. Nič ni čudnega, če So daricg Maši klerikalci v ob jemu S Srbskimi Staroradikalci. Saj Sta si obe Stranki sorodni po svoji zgodovini in' po Svojem mišljenju: Me ©ni ne drugi niso bili nikdar resnični Jugosloveni. Sedanji slov. klerikalci so takrat’ pod Šušteršičem' z Vsemi Silanu delali na vojno proti Srbiji. Drie 5 .julija '1914 so vsi sedanji klerikalci g Šušteršičem! (rta čelu izjavljali, da hoče ves slovenski narod iti čez Donavo razbijat Sr-Ibom! črepinje in jih obešat Ma vrbe. • __ Srbski radikalci B Svojim' šefom' Nikolo Pašičouf pa So med vojrto Samo z VSemi Trtočmi škodovali bodoči Jugoslaviji in delali samo za »Veliko Srbijo«. Pašičeva, politika med vojrto je bila dogledno protijugoslovanska. Podpirala Sje v zuriarijepolitičriem oziru Separatistična stremljenja in poskušala onemogočiti sklad Vseh' treh jugoslov. plenfen1 na ■©snovi popolne enakopravnosti im enakovrednosti’. Skušala je izkoristiti ogromne Žrtve Srbije, doprinešene za osvobojenje [Pav. Flerfe: Nunica Alenka. (Narodna). I (Konec.) Toda, HlbŠterska prednica pa ji pravi: »Nikar, inikar tako, Alenka! Pozabi SVojega dragega! .Ubogaj ti očeta tvojega in! bodi bogata nevesta bogatega ženina.« »Ne moreni, fie morem!« odgovarja Alenka. »Oh, naj grem1 iz kloštra, da grem! »vojemu Pavletu. Njega nočem' (nikdar pustiti in1 drugega ne mOrem ljubiti Hikdar.c Tedaj pa je ubrala častita mati pred,-Jhica druge Btruiie ter je govorila Alenki takole: »Pa ljubi Jezusa Samega! Ori Sam naj bo tvoj ženin, ki ima pet krvavih svetih ran, ki jo za te Sveto kri prelil in ti srveti .raj pridobil.« i Še hujše zajoka Alenka in odgovarja Svoji teti tako: »Oj, kako rada, rada Hf to storila, ko 3© ta klošter tako lep, ko ste Vse nune tako dobre. Pa dati bi me moral oča v klošter, ko 'sem! bila Stara Sedem let in! še Misemi -vedela, kaj je svet. Pa so me dali, iko sem! jih Stara že SedenfflajSt In sem že izvedela, kaj je ljubezen fantovska,« Tako sta Se menili Alenka in njena leta Ta 'jo je »puščala na vrtu, odhajala naše In' zedinjenje, za Separatistične Srhi-'jariske ali bolje strankarskostaroradikal-po Hvrhe. Da doseže Svoj 'cilj, stvoritev tako-zvane »Velike Srbije«, je Pašič gledal predvsem na to, da ubf jo ugled Jugoslovanskega odbora uri zavezniških’ vladah' in' da prikaže Srbkko vlado kot edino upravičeno v to, da dela za osvobojenje in ujedinjerije Jugoslovanov. Odbijal je od Sebe pom’oč Hrvatov in Slovencev v JugoSloVehskem odboru In' tako oslabil naš mednarodni položaj, ker So bile Vse države dobro informirane o tej naši notranji neslogi. Baš Pašičevo stališče, da Se ustvari Velika Srbija, ki »osvoji« nekaj jugosloverisHega ozemlja bivše A v. stro-Ogrske, je b'ilo povod za eden' glavnih ugovorov Italije v borbi za jugoslo-verisko ozemlje v Primorju. Italijanski argument, da Srbija »osvoji« še enkrat’ toliko ozemlja kot ga je imela pred vojno, nam je ugrabil skoro celo Primorje. Pašičeva vlada je med .vojrto delala naravnost proti JugosloVeflsHemu odboru. Brez sporazuma z odborom je pošiljala v inozemstvo v Bvrlio propagande oSebe, ki So delale propagando v HaSprot-ju z jugosloveriSkim programom (Vojislav Jovanovič in Vladislav Savič v Wasliingtonu itd.). Poslaniki iri drugi diplomatski uradniki Bo Se postavljali Krez Sporazuma z jugoslov. odborom, ljudje, ki So imeli tajni' nalog, da delajo proti inteffcijam’ odbora (rt. pr. bivši poslanik v Rimu Ristič, ki je italijanskim r?-';vinarjem 'celo podal izjavo, da 'je vprašanje par 100 km Jadranskega morja več ali Marij malenkostno v primeri S prijateljstvom Italije). Poslanik VeS-jlič v WasKingtonu Se 8. jart. 1918 v Svojem govoru pred ameriškim Senatom' Mi 'dotaknil jugoslovenakega vprašanja, vsJcd česar jo prišlo med njim’ in! Jugosl. Barodnim Večem do burnega prizori, ki bi skoraj privedel še takrat do preloma med Srbsko vlado in odborom'. Vesntč je Bato pač obljubil, da bo v prihodnjim govoru to popravil, bVsede pa ni držal. Tudi po krfskf deklaraciji, ki so jo izsilili jugoSloverrski prostovoljci, je Pašič oo Svoje paševal dalje iri pustil delali v inozemstvu sanic »Velikosrbsko« propagando. Zlasti je to delal v AfiSšriki njegov zaupnik, generalni konzul Pupin1 V Svojem »Srbskem! dnevniku«. Arrtori-KuHSka javnost Se je Sicer nagibala rta stran' jugoSlovertskih' idealistov, vendar je delo Pašičevega kulija ogromiio škodo v-alo naši stvari In našemu ugferlu. Simpatije amerikanske vlade za Jugoslovanski problem SO Se znatno bfiladilo, Jelert je bral ta pisma irt klel ter odgovarjal na vSako pisarije: »Torej naj bo nuna.« k IV. Žalostna ter jo priporočala milosti božji, bratu Jaleriu pa je pisala: »Dragi brat! Težko nalogo Bi mitaialo-Žil, irt' ne vem1, če ji bom' kos. Prevdari, Če je Alenkin’ fant za njo, ker dekle le Manj misli in zanj "ivi. Znabiti je tako 'teožja,-^ojja.«;: » ' v ’' »' rt ^ '• A' prišla Je Alenka vseeno domov, in tu so ji nadeli ime »nunica«. Vse poletje je ostala pri teti v klo-štru, jesen je že prisilila ljudi, da so pobrali S polja trud svojih’ rok. Tedaj pa je izginjala Alenki z obraza kri bolj in bolj, poizgubilo 'se je z njega belo mleko, upadla je in’ porumenelo ji je lice. Tedaj je bilo 'nekoč, da Sta Se spet menili s teto, iri da je šla ta kar hitro, da piše bratu Jalenu: ^Dragi brat! Svojo Alenko moraš vzeti iz našega kloštra, ker se pri nas rte Sme zgoditi kaj takega. Bog hoče, da dobiš v hišo potomca, razsvetli Maj te milost božja, da si Me taakoplješ na 'hišo sramote ter si no ogrešlš duše z grehom, da bi zametaval dete, po čegar žilah Se bo pretakala tvoja kri.« Očte Jalen’ je bral to pismo, bled je bil, omahoval je, strašno je zaklel, potem še je zamislil... Od tedaj se je na 'JaleriovinI vse iz-premenilo. Tisto jesen Jalen’ hi bral V gorici, hi prešal v zidanici, ni točil in pokušal mošta. Žito je bilo omlačerio ili zvejano, pa Jalen ni Stopil v kašto, da bi ga meril. Venomer je hodil v kočo za vasjo. Tam’ je živela stara Pavletova m'ati in 'jokala za sinom, o katerem hi bilo he duha Me Sluha od takrat, ko je odpeljal Jaleri Alenko z doma. Kakor da Se je vdrl v zemljo, tako jo izginil. Jaleri je zapregal irt Se vozil v mesto in po Svetu, poizvedoval iri povpraševal, a rtič ni izvedel, Kš^čal §e je riojmog. vedno Jjjže Maši izseljenci, dobri 'Jugoslovani, pa tudi niso več hoteli izdatno podpirati Baše Stvari, ker 'so se bali rešitve jugošlo canskega vprašanja v Pašičevem velesrbskem Smislu. Avstrijakantski listi a A« irieriki so Seveda z veseljem' beležili fi nesoglasja irt risali dan za- dnem’, 'da Srbi pripravljajo Hrvatom irt Slovencem hujše robstvo nego so je imeli pod Habsburgove!. v. . (Konec V zadnji številki Radičevega »Slo-bodriega Doma« se nahaja ha prvem mestu »pesem« (nekega Hercegovskega kmeta z naslovom »Mučenje Matije Gubca i današnje popovske nepravde«. Ker Bo Radičevci Sedaj klerikalni zavezniki, u-pamo, da b'o to pesem objavil tudi »Slov. Gospodar« ih’ sicer v celoti. Mi prinašamo le nekoliko verzov. Čujtej . Poslušajte, moja bračo mila; Da vam kažem klerikalska dila, Kako oni bezzakoffje prave, Sve to više nas Seljake dave. ^ Ne dadu nam', da nam znanje klija,' '7 Da se Seljak duševno razvija. ^ ^ Čistilištem plaše Mas i paklom', 7 ' ^ Na drugotne Svfetu grdriom Vatroffl, Sve da če rias vrazl pedi lamo, Ak'o fratre ne slušamo amo, * Riječ božju hi oni ne vrše, /•; Mrioge Božje zapovjedi krŠe. •> (Kažem - povem; dila - dela; bezzaHortje prave - krivico delajo; znanje klija - da Se izobražujemo; grdnom1 vatrom k s hudim ognjem'; vraži - hudiči; tamo-tam; ■amo - tu.) . Radičevci in klerikalci. Nato Hašteva »bezzakon ja« nekegt P8' tra Rožiča irt pravi dalje: A još mnogo Heprilika ima Što su nama .ved poznate svima . Al dokleri bi 'svaku ozriačio Papira bi' mriogo potrošlo. Samo malo ja dajem na znanje, ' Kakovo je klerikalno stanje, .. O čemu Se oni zanimaju, Da džepove bolje matrpaju. , Ja ovako baš he kažem! Svima, / Mož d a Hoji i njih do bar ima; ‘i -Al1 vecinom fakva Srt im zvanja: Prodržliee geljačkog jmanja. (V prosti besedi: Mriogou.rteprilik Še i®**' hio, a če bi hotel vse povedati, bi potre šil irnhogo papirja; Ke Shalo’ Vam povClft kaj delajo klerikalci in S čem Se ukvarjajo, da Si bolj Hapolhijo žepe. Niso rav-rto vsi taki, Snorda je kateri tudi dober« ali po večini delajo V§ii isto: zapravljaj0 kmečki deSar.) 'H ,■ Torej vidiš, dragi »SIoV. 'GospodsT^ da Radid hrvatškcnfu kmetu res odplr* oči irt da hrVatskf.Beljak skrbrio pazi-'** Svojega »popa«! ,.\i\ ifiiHil ;#Š! i I Velikanski požar v Račjah. Deset poslopij popolnoma zgorelo. — Ve likanska hevarnosf VSo vaS. gromna škoda le deloma Krita z zavarovalnino, t® iT:?f & V torek dne 15. fiiiaja krog IT. Ure popoldne je Maštal pri posestniku Antonu Potočniku v Spodnjih Racah vsled poškodovanega dimnika ogenj, ki Se je bliskoma razširil na Stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in hleve. V par trenutkih je bilo vse v plamenib. Vsaka rešitev je bila izključena, ker ni bilo takojšnje pomoči. Vsa poslopja Bo pogorela do tal. V Svinjskem hlevu sta ostali dve svinji, ki.sta 8 hlevom’ vred pogoreli. Vsled vetra je puhnil plamen1 čez cesto, potok iri par drugih poslopij ria gospodarsko poslopje posestnika Štefaria Kmetiča, ki je Bilo oddaljeno kakih 100 korakov. V par trenutkih je bila tudi Stanovanjska hiša v plamenih irt ogenj Se je čimdalje bolj širil. Zajel je Vša poslopja posestnika Franca Marčiča in Soseda Josipa Pipenbacherja, katerima je bilo v kratkem času vse uničeno. Vsled močnega vetra je bila v rteVar-nosti vsa vaS, ker je mnogo, zlasti gospodarskih poslopij kritih H slamo. Na-daljno nevarnost so preprečile požarne hrambe, ki so prihitele od vseh strani rta mu je klonila glava, vedno bolj So se belili gosti temni lasje. Trdo ga je imelo iri rad bi, da rte bi prišla sramota nad hišo, zato je iskal Pavleta, da ga pripelje prej kakor Alenko. r Kačje, aae 15. Sriaja 192^ pomoč. Polog doffiačega gasilnega 3^* štva je prihitelo prvo mariborsko z rt0^ avtoturbirisKo brizgalno, nadalje gasitf® društva 5z Podove, Hotinje Vasi, Sik0” Hoč, Frama irt Poljske vasi. Skupne®11 naporu se je a pomočjo 8 ročaiK galri in mogočrie mariborske avioturbi0' ske brizgalne po daljšem trudu posrečil0 ogenj lokalizirati ter 'skoraj pri gorečih poslopjih' preprečiti udirati!* Stropa. . *■ ' !' Nastala škoda je neprecenljiva. bog, Bo Skoraj ysi po lastni Krivdi * malenkostno zaVorovani, tako, da je Sreča še hu jša, ker Ko- oropani &Kor* vsega svojega premoženja, .. Ob 19. ur! je bila odstran jena VSa^J nevarnost'. Zunanja gasilna 'društva & odrinila rta Svoje domove; na licu sta jo ostalo 'Samo 'domačo društvo. Mariborska aVtbturbinska brizgal®* Bo je ponovno jzkazala. Z n'everjel° močjo je metala po petih' Ceveh’ ogroirt0 množine Vode na gorišče ter tako V fiW, večji meri pripomogla pri rešilni akdBj Hvaležno prebivalstvo je brizgalno r noVo brstje, po tleh je že silila rta mlada travica, vso je kazalo, da pril V deželo nova pomlad. Alenka je 'Sedla pri studenčku na i®* j hašto skalo ter Se zazrla rta ono 'str** Pa ga je prej zašeglo pišmo od Sestre, J od koder je prihajal Pavle. kjer je pisala: »Dragi brat! Pridi takoj (er ! vzemi * Alenko. Pa bodi pameten in rte huduj Da, tako je-priKajal. OKo Vedrto itP A to V rtjo, ki ga jc čakala, klobuk po st^ ........ - - -— ... ^ . hi na črnih laseh', male brkce zavite. se nad'dekletom. Reva sama dosti trpi.l rak prožen iri nagel, da je dahnila *** Tvoja^ jeza bi jo spravila v obup in ne( kri V lice, da 'je bilo še bolj polrio vem’, če bi bilo kaj dobrega iz tega.« I kakor navadno, roke se stegajo. d° To je .Talena vzdignilo. Lepega pozno- J dosežejo čim preje ter jo privijejo jesenskega dne je Mapregel v koleselj Ha vse zgodaj ter se odpeljal. Vozil je med praznimi njivami, pod obranimi goricami, mimo orjavelih gozdov, pa ni videl to počitkaželjrie prirodne lepote. Koleselj je ropotal naprej iri naprej iri šele proti večeru se je vračal Jaleri domov. Poleg njega je Sedela Alenka bleda, usahla, le še senca prejšnje, cvetoče, zlatolase Alenke. Z zimo je legel mir nad JalenoVino, z zinio pa Se je rodilo na njej tudi novo življenje. O Sv. Pavlu je bilo, ko je za-vekal mali prvič krepko iri čvrsto, irt tudi njega So krstili za Pavleta. K Alenki, mladi mamici, je hodil Jaleri" ter jo pogladil po laseh, ker je videl, kako 'strahoma upira vanj svoje oči. Tudi vnučka je 4 prsi v objem, ki jemlje sapo iri je Sladak.... In’ zdaj, dva. tri korake V* 'njo Se ustavi, oči njegove jo zro vPr*L, joče iri božajoče, ustna Se mu odp’f da izgovore, njegove roke se razT'1'0’ objamejo... »Alenka!« , »Pavle!« .. Glej, res je bil, ko je mislila, d® mninln irri n-n trlpdn v saninh. 0> ‘ 60 S« vj1':'«m J-ca jr? uj i« rtu JC lillolljoj j zasanjala iri ga gleda v Sanjah’, se 'nista mogla nagledati mladca, dovolj objeti, ne se dosti poljubit1. fant. »Nunica Alenka!« se zasmeje »Izgubljeni Pavle!« mu vrne • »Irt najdeni, najdeni,« ji spet PrlS Potem pa sta se objela ter odšla proti Jalenovini, da vidi Pavi® sv0^. prijel za roke, a dete se ga je balo iri jo’ in1 svoje Alenke sina. A zaskrbelo Sa J6 kričalo, da ga rti mogel utolažiti. Pavleta, mladega očeta, pa še ni bilo od nikoder. Minila je že zima iri v gozdu za Ja-lenovino se je že oglasil ščinkovec. A- lenka se je odpravila takrat pod večer j ^ -________ — - -, k studencu v gozdu. Solnce se je lovilo lenka gospodinja, okrog njiju pa v vejah', ki so še gole molele od debla pa otročki, ki jih pestuje srečni dedp , že smolile svoje j>opke ter, pripravijale. Jalea, »Iri oče?« . _a »Ti si oče!« se zasnfeje 'Alenka in ^ poljubi. • i-1 ft-fr r ■: ■ vi * , A- ReS, da je Pavle oče in gospodar,. ity' >*v A * >nt j Odhodu okrasilo z zeTenjeSB Irt cvetjeffi. •i, rešilni akciji jse je ponesrečil mariborski požarnik g. M oseh a. Direktni Vodni curek nove brizgalne ga 30 zadel M .levo oko in mu ga skoraj izbil, kar do-* kazuje, s kako velikansko Bilo brizga |/.Vodo. Ponesrečenemu jo društveni zdravnik nudil prvo pomoč, vendar pa se bo .tooral zdraviti še v bolnici. . To je v kratkem času že druga; Katastrofa, ki bodi kričeč opomin1 vsemi °nini, ki zavarovalnino so niso dartaš-razmeram primerno zvišali, pa tudi Vsem; občinskim odborom1, da Se pobrilo za stanje vaških gasilnih društev*, Vi ^ po vojni skoraj popolnoma zaspala !tl bi bila potrebna temeljite reorgarti-2ac%, da zamorejo v slučaju potrebe' platno priskočiti na pomoč. Ravno te katastrofe jasno dokazujejo, kake važ-.^sti 'so dobra gasilna društva Irt! zato ',p dolžnost vsakega posameznika, da bodisi materijalno, ali S Sodelovanjem podpira po svojih inočeh’. mmrn mmm ©lij Obiskujte testni muze) * Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od 10,—12. ure. Vstopnina 1 dinar. !jagj|gj|3jS3©]©ril Dnevna kronika. Prevoz judenburškili žrtev. Na od-Prihajajo dopisi za informacijo gle-?6 udeležbe pri izkopu žrtev v. Juden->Ur8u. Odbor naznanja, da ise izkop v . ^denburgu vrši brez vsakih posebnih ' V£čan°sti, ob večerni uri ob asistenci ■ Odpisanih’ uradnih oseb. Pri izkopu bo 4Vgoč samo 1 odposlaneo odbora, ki v,°*& po predpisih potemi tudi Spremljati ki bo vozil rakve v domovino. Ra- 1 tega odbor priporoča, da oni, ki so ameravali oditi v Judenburg, to opu-Ako pa hočejo prisostvovati izkopu °rejo to storiti le na lastne 'stroške. Okrožni zdravniki Slovefllje že od ovega, leta ne dobivajo več svojih plač. ^adi tcga so okrožni zdravniki na švo-'leitlu sestanku dne 13. tm1. v, Ljubljani ^oglasno sklenili, rda ukinejo z dnem :'**•% m. vsako uradno delovanje, torej ‘Udi cepljenje koz, vse dotlej, da se jim ■^plačajo vsi njihovi postavno jim! zajamčeni dohodki. — Profesorji Izstopijo !z državne SluS-he. Škandalozno postopanje naše slavna rsdikalske vlade z državnim nradiil-^tvorri in nameščenstvom) gleda plač, rodi dart bolj žalostne posledice. Prijavljajo se razne stavke uradništva in ^užbenstva, profesorji pa mislijo čeloma51*? izstopiti iz državne Službe. Pred ProfVl se Vr®i,a Y 'Beogradu Seja j es°rsikega udruženja, 'rta kateri Se jvi 2Pravljalo o uspehu akcije za skupno Poved službe. Do seje je prejelo udru-n3e odgovore 84 pododborov, Samo 6 °dodboroy še ni odgovorilo. Za izstop državne službe 'se je izjavilo P9f? pro-esorjev (32 ravnateljev iB <>38 profesorji’ 65 ukaznih' in 9 Heukazuin učiteljev), roti izstopu se je izjavilo 1] ravnate-jev, 97 profesorjev, 4 ukaznih' In 58 he-ukaznih srednješolskih učiteljev. Proti o se izjavili večinoma madžarski procesorji iz Vojvodine in’ to Vsled političnih' vzrokov. Ako vlada ne izboljša stanja, Potemi Se izstop tudi praktično izvede. — Nemški Schulverein pridno zbira prispevke za zgradbo Sol o« naši Meji. V Gradcu je v enem1 dnevu nabral nič Ma-bje kot 37 in1 pol milijona kron. Nemci *e povsod zavedajo velikanskega pomena bojnih’ organizacij gerartanizMa, a mi? Naše obrambne organizacije, Ciril-Meto-,dova družba, Jugoslov. Matica is; drage Sedva da životarijo. Skrajni čas 'je, da Be *dramimo, sicer nam bodo zopet zrasli Preko glave. Podeželska društva, ki razpolagajo . * gledališkim odrom1 irt žel«, da jih’ preko Poletja poseti mariborski Ljudski °der, naj ge obrnejo tozadevno na pisar-®° Ljudskega odra v Mariboru, Kazina Gospodinje, Vam to velja! Ostanite Pri domačem blagu irt zahtevajte pri r?oycu le tefetenlHo »Pekatete«. So haj-C6nejše, ker Be zelo nakuhajo. T Grozna Smrt matere. Dne 3. maja vece^ jje prizadela elementarna sila Tl P^tenl družini Valentina Lov-tnv v ^ Sagaju pri Kostrivnici pre- • udarec. Ko So je bližala Kuda » - » . 36 Spravljala Mati SVojo 5 letno i0 ifl' 8 Jefeega Siin^ k ,po^itku,-feato,a pa Se Je potem1 postavila poleg otroškega ležišča ter molila z njima rožni venec z željo, da bi bila obvarovana vsega hudega. Kar naenkrat udari v bortfo kočico i&trela; mati je od strahu omedlela ter Se zgrudila nezavestna ha tla. Deček videč, da je slanfnata streha y, polnem žaru, fckoči na noge it£ skuša pripraviti nezavestno Mater na beg, toda zaman. V zadnjem: hipu je še pograbil svojo Be-stirco in Materi rožni veneč, odklenil b'r: zo vrata ter tekel K feoSedu prosit, Saj mn rešijo Mamico. PredeB So Sosedje prišli rta Meišlto nesreče, 'je bila usoda veorrie matere irt žene zapečatena. Zgorela je in;' z njo v§e imetje. Rešenega rti bilo ničeča?. K vsej nesreči moža Hi bilo tisti ča8 doma. Hodil je za zaslužkoM, da pribori družini' kruha, jo Izkoplje iz težkih' dolgov irt pomanjkanja. — Iz ozira na redko pretresljiv Slučaj iti veliko bedo prizadetih, prosimo vljudno usmiljena srca, da pripomorejo revežem1 z darovi, Naslovljenimi rta: Valentin: Lov-reHčak, V Kostrivnici, pošta Podplat. — Ob' priliki 80 letnice poS. Ivatia šverko iz Sv. Križa So nabrali v domačeM krožku 550 kron za nesrečno družino Lov-renčak'. — Žrtev praznoverja- V KuriSenrrTar-tonu je kmetica Jovana Kurta že dalje ča-Ča trpela rta revmatizmu. Neko žertšce ji je nasvetovalo, Maj zakuri krušno peč, in ko bo peč priMerno razgreta, laj Se sleče in sede za pet minut v peč. Revmatizem! bo izginil, kakor bi pihnil. Lahkoverna krrietica je nasvet red dobesedno izpolnila Zakurila je ^nišno peč, Se slekla ter rtaga splezala v peč. Od grozrte vročine, ki je izžarevala iz razbeljenega ka-Menja, je dobila težke opekline, padla je v nezavest iti predrto 'so ji prihiteli doMa-čini na pomoč, je bila že napol pečerta iti Mrtva. i •— Šestnajstletni zločine IH njegova 10-letila žrtev. Pred par dnevi ge je zagovarjal pred SarajevfskiM okrožnim Sodiščem 16-Ietni Risto Kovačevič radi zločina roparskega uiniora iti razbojstva. Dne 8. novembra 11. je zapazil poikva/rjeni mladenič pri 10-lefeem Smailu Topčajiču nekaj denarja, ki ga je iMel ta od svojega očeta v elvrlio Makuipa živeža. Kovačevič je zvabil dečka v nek goizd, češ, da mu bo pokazal star, v gozdu &k'rit top. Ko Sta prišla V gozd, je dečka vrgel Ha tla ter ga začel daviti, dokler ni izgubil zavesti. Nato mu je še z robcem1 zavezal vrat iii rtihi odvzel Vea denar, krog 200 Dinarjev. Deček se je čez rtekaj časa zopet zavedel, zbežal doMov ter povedal dogodek Svojemu očetu. Oče be šel z dečkoM takoj iskaiti zloČirtca ter ga res kmalu našel in izročil Sodišču. Kovačevič je bil obsojen na 5 let' težke ječe. — Italijanska kraljica o hrvatškcm jezikn na Reki. O priliki poroke italijansko prirtceze 'Jolande je prišla v Rim tudi skrbno izbrana in sestavljena de-putacija žen' in1 deklet iz Reke, da preda visoki nevesti poročni dar. Na Kvirirtalu je 'bila depuitacija sprejeta od italijamske kraljice Jelene, ki pozna Reko 'še izza prejšnjih časov. Med kraljico iti depu-tačijo se je razvil sledeči razgovor: »Reka je,« — pravi kraljica, — »zelo simpatično, ye§elo iti prometno Mesto.« — »Bi- lo je,« — pade v besedo Jolanda Gigante, — »toda Sedaj ni več!« — Kraljica Se rtato obrne rta drugi dve članici deputa-cije ter 'ju vpraša: »Na Reki se govori tudi hrvatskit« — Gospodična Čarava* nich1 ji odvrne: »Da, govori Se, toda Samo 8 služabniki in mlakaricami.« — S fi-rtlM naSMehoM ji odvrne kraljica v h'r-vatskeml jeziku: »Ali ste vi Rečanka? Ali ste me razumeli?« —.Gospodična, vsa Izrtertadena, da ¥lišl kraljico goVoriti ta »barbarski« jezik, odgovori očividno Vsa razburjena: »Da, razumela SeM, Veličan-stvO.« — Govori se, da je Castelli, tl je aranžiral ta poklon, skoraj znorel, ko je Slišal ta zanimivi razgovor. »Italijanka« z Reke pa se je zaobljubila, da Hikole ne gre več S kako Reputacijo v Rini. '— Čarovniško maščevanje. Kakor poročajo poljski' listi, 'je prišel HedaVno v Lvov ftek »čarovnik«, ki je priredil tam več predstav. Pri tefrf je rabil tudi jaj-ca/OdŠel je na trg, dIzvestija< $0 »Pravde« Btane 2 milijona rublje* Ji -— Ognjenik Etna Be probuja Kako« poročajo iz Katanije v Siciliji^ 5® Pričaj, ognjenik' Etna y zadnjem' času zopet ži-< vailmo delovati. Pred par dnevi je začel bruhati ‘debelo kamenje im ogroMnel množine Jave, vendar pa za okolico rtil nevarnosti. Bruhajoči ognjenik nudi zh-i šti ponoči krasen prizor. *— Nesreča pri vojaškifi vajafi. Vi Ke« kenJ Mestu na Italijanskem Bo Imeli vo< jaki vaje s strojnimi puškami. Ko Se jef neka puška pokvarila', je Kotel službujo-i či častnik puško pregledati. Komaj pa jef stopil v bližino, je puška začela zopet funkcijoniratl’. Častnik' Ke je zadet od 8fl krogel j, zgrudil mrtev Ha tla. i 1 — Fašisti med Seboj se nič kaj doSrcf ne razumejo več. Njihovo toli poveličevano diScipMHo SO začeli prvi rušiti vodi* tel ji Sami, irt narav rto je, da S01 sledili Voditeljem tudi ostali pristali. MuSsoUUL je imel Mrtogo opravka z raznimi ‘dvo* boji med faustovskimi Roditelji, Sedaj pa Se mu puntajo kar cele fašistovskel garnizije. V Raimondo Se je vršila Jle« davrto neka slavnost, pri kateri 'je župan Mesta izročil fašistovlskeMu poslanižit Torreu Hek Spominski albuM. PoSlane3 Torrea je V SVojeM zaKvalnemB govorni obsojal fašiste, ki kršijo disciplino lafl hočejo uvesti vi fašizem rteke Hove Idej0 irt istruje. To je dalo pristašem faŠiBto\!-i ekega župana povod, da feo. napadli po*; slanca Torrea irt njegovo pristaše, daj slavnosti se je razvil pretep, ki je potteEal; šele, ko jo je poslanec Torre z brzovla-; kom1 odkuril. Na bojišču; je ostalo !vteS' lahkih" irt težkih ranjeHcev. Ta zrtamertja'; fašisttov^ke discipline pač Malo kažejo Ha to, da b'i ostal fašizem1 v Italiji Ha: vladil 1 vsaj trideset let, kakor je izjavil Mu&so^ lini Ha prvi Seji zbornice pod njegovdSS, ministrovanjeM. _ ■ '*' ll ‘-1 Avstrijski kadilci Se puntajo fi8f! prcvisokiK ceH tobačnih izdelkov. To pa Se ne opaža saMo v ogorčeHiH izjavaHi kadilcev, teirtveč tudi pri računih1 M1HO+1 polsk1 upravo. Na razpravi1 o proraČunm je koHstatiral predsednik avstrijske ttPrsI nopolske uprave, da konzutn tobaka od Meseca do Meseca pada. NapraM dcEodf ; kom v decembru lanskega leta Ivi znesku!! 200 milijard izkazuje uprava S MeSccu; januarju samo 101 Milijardo, v fsjrnati-1 ju 110 milijard, a meseca Marca guMo 103’ milijard kron’ dohodkov.'Sedaj §i finaS^ eni odbor beli glavo, kako Ki zopet 3vl(j* HlT kortzuM tobaka ter tako prišel do Te*; plB Milijardid. Slično 8e lahko pripeti 9 časoma tudi našim1 finančrtlkoin, ce Bd' tebak še Hadalje tako Slab irt pri iejfl-vedrto b'olj drag. ; i1 "'Ni'-' — Nameravan" atentat Ha avstrif&ejtf ministrskega predsednika. Avstrijski1 »3-* fti str skl predsednik dr. Selpel je goVorll dne 10 tm. na zborovanju Svoje BŽrafflSei« V Solnogradu. Policija je praTočaB-Sof doznala da HaMeravajo taMošnji niffti ob' tej priliki izvršiti Ha H j ega atoli*’ tat. Aretirani So bili trije komrtništl, ki 1W v pogovoru izjavili, da Seipel Solnograda! živ He bo več zapustil. Pri enem1 SO HaStf' samokres S šestimi naboji, Vsi: trija so» bili oddani Sodišču. ^ — Grozen zločin' blazneža. Na trg V Kecskemetu rta Madžarskeml je prijel slaboumni 22. letni kmečki sin Pavel He-* > jas S puško V roki ter začel #relja£i na ljudi, ki so bili rta trgu. Zadel je policij-* skega stražnika, ki je bil na Mestu mrte^? ter tri kmetice, ki So jih’ Morali ložkd ranjerte prepeljati v bolnico. Na potu ^ bolnico je ona umrla Predrto So Blazfioja obvladati, je ranil Še 11 osel). Naša morska obal od 600km ie brez obrambe I Snujmo »Jadransko Straio*! rrrr fftffibSS* 17^niajaf; 1923.1 Dopisi. lOSmejno planinsko gledališče je otvo-Hl 6. t. m. pri' Sv. Duhu rla Ostr. vrhu ♦Prosvetni krožek«. Delo je izvršil K polnočjo domačega učfteljsitva; ruHki kapetan! framolkoV brezplačno, za tar ina gre psa časitl Gledališče z odrom, je prostorno in prav udobno. Po otvoritvenem govora vodjo Ernesta Vranca So ^je predstavljal »Rodoljub iz 'Amerike« z godbo (n petjem1. V£e vloge 80 bile dobro rešene, taši obmejni rodoljubi teo kar tekmovali prod Belboj. Ga. Šantlov a, gdč. Duhova, ijopova’ in’ Kramplova, kakor Kg. Vall-6er, poHar, Grante, Grahor, Krampi, Seš-cik, 'Vreže, kakor tudi g. Gamolkov in1 vsi drugi so storili, kar je bilo v njihovi frioči. Seveda je nehvaležnost plačilo Sveta! Mariborski plartirici, katerih je bilo tnriofeo, se prireditve nišo udeležili. Tudi nekateri domačin! ovirajo delo agilnih prosvetnih delavcev tu ob državni meji. jtfi Se torej čuditi, da je gmotni uspeh £lab. “Vkljub temu, Vrl® rtaprej po začrta-#i poti za proc/it ljudska omike in narodne prosvete iia.Siajškra jnejši točki na- domovino! • * "■ *.• Otvoritev sezone v Rogaški Slatini. Pasi je začetek poletne sezone pri nas /►ficiefoo že l. maja, 'se je tudi letos Sele Ho desetega Kabrfilo dovoljno število .gosfov, 'da je zdaj možen popolni Betonski obrat. Štirinajstega je prispela tudi godba, in1 'sicer letos prvikrat, ljubljanske divizije, ki 'jo bo osebno vodil g. dr. Čerin. Ni treba povdarjati, da je platina, zdaj prenovljena tudi tam1, kjer Jani še ni bilo mogoče, letos ob preugod-iiem1 Vremenu 'dvojno krasna. Kakor v začetku' zdraviliške 'dob'e vsako Teto, odkar 'je to 'sijajno podjetje v naših rokah, 5e fudi letos posebno številno zastopana .Slovenska družba; Ke stoječa osobito iz tistih (drž. uradnikov in drugih javnih' 5riameščeSceV, častnikov in' duhovnikov), ki Hočejo opraviti Svoje zdravljenje, še idokler imajo pravico do polovičnih olajšav iri popustov zgodnje sezone. 1 Podova pri Račjem. I>n'c 13. maja je priredilo tuk. gasilno društvo veselico jV gostilni Lašičj katero je posetilo med jdrugimitudi več SokoIq^ iz Sv. Marjete n. Dr. p. Ker so se Sokoli zadržali mirno, kakor zahteva sokolska čast, so bili da potu klerikalnemu kandidatu ozir. a-'gehtu Srnkotu iz Rač. Začel jo napadati naivjzoče Sokole ter jim stavil vprašanje, fcakorr kaj je bilo bolj potreba v Sv. iMarjetl, Sokole ali boljše ceste. Seveda je dobi n » vsako vprašanje primeren odgovor. KaRor Sc ml (Slišal iz govora g. ■ Srnkota. si je strl vzmet pri svojem1 koleslju, ko Se je peljal yta sokolsko veselico y Sv. Marjeto dno 6. maja. Čudno Se mi zdi, dai je bil g. Srnko na eni strani na sokolski ve’selici, na drugi strani pa vdiriha-čezs fije. Drugič g. Srnko politizirajte iifc&prašujte bolj neumne ljudi kaj je Sokol1, n& primer Vaše backe, kaj je Qrel, Ser tega Vi še Sami ffe veste. Vem, “g. Srnko, ako bi1 Jie bilo v Rusijo tako daleč, bi gotovo šlf k boljševikom, pri klerikalcih Vam! je Spodletelo, pri drugih strankah ste pa že tako bili, povsod! Pa poizkusite! Ker jo Sokol vsak naro-flen, isato Vas bode v oži, ker nobeden1 ni (klicaRjv začetku' Vojne: »Nieder mit Ser-klbiea!« kakor Vf, Drugič kadar greste fclpeii Ha kakšno veselico politizirat, si pa povabite g. Žebota, ki zna dobro . pjjnvafci,*Od njega 'se lahko še marsikaj Marcčitef Slov. Bistrica. Nabavljalo'a zadruga 'HržaMniE' uslužbencev in' upokojencev r, «.*-z*oL z. v Slov. Bistrici' ima izredni ob-Jorfi zbor V soboto dn'8 26. maja tL ob 17. tori T»op. v prostorih davčnega urada. Dnevni red: 1. Sprememba pravil v sroi-6hr dopisa Saveza. 2. Slučajnosti. Ako bi -M- tens času ife bilo prisotnih zadostno SteVlilo: zadmgarjev, vrši 8e pol ure ka-' finej<>-ff*t-vedu je sv. pismo — se je dalo krstiti 5000’ ljudi, lri potem je trajalo zopet dolga de* setletja, da je število kristjanov riaraSti« na dcseUisoče in stotisoče. Prav razmah* nilo pa se je krščanstvo itak šele ko ga-jfl podprla državna oblast, ko ga je proglasil cesar Konstantin za državno vero id] mu je priskočil z oboroženo silo. Jedkal se je torej začel njegov uspešni proč vrt, pridružila se mu je tJudi že profanacija, ker so je krščanstvo izrabljalo v gamo* goltne, sebične namene ter se je tako dala zlorabljati dolga stoletja irt več nego tl« sočletje. Sicer jei imelo od tega svojo ko« rist — število njegovih pripadnikov j«( doseglo milijone — ali bilo je- oniadeže« vano. , Vsi ti primeri So bili navedefii, da bo* mo znali preceniti veličino, razvoj itB število Sokolstva, ki ima z vsemi naveden im i idejami mnogo skupnega. Najbolj podobna je sokolska misel ide^i krščam* stvu, s katerim' ima, kakor onfenjef&v skupno temeljno idejo; tudi Sokolstvo j« evangelij ljubezni. Seveda obstojer Med obojim neizmerne razlike. Krščanstvu? jjei bilo treba za vstajenje velikega Sokolstvo ima v sebi Kameni to®ko pne*! pričevalne sile, da Se ga sicer fle Ki ‘flaijb, da pa ga ne potrebuje. Krščanstvo sprva skrivalo po katakombah; SolSoT« stvo Se ni skrivalo nikoli, tfego je Sora« kalo vedno otvorerio, vsakemu Wa8prošC«’ niku zroč oči v oči. Krščanstvo v prf!Bot* pu povdarja criakost irt ga je praktično provajalo. 'Ali! kakšna ta enakost v poznejših stoletjih’, tafiiBob podobo ima krščanska enakost v pea®^ danes1! Sokolstvo je uvedlo v Svoje bratstvo, ki rti le v besedah", amfpat M stvarno udejstvuje povsod, kjer 9» KofeJK ska miSel razumeva pravilno iit GeffflSiji dosledno izvaja. Utegnil bi kdo rtajfihua^ ralelo med obemia mislima še tudi da nahaja i Sokolstvo že državno pddlP®*'. ro. Zares — ali brez profafiaei^P«, Sokolstvo je postavilo Heroje ffločV ttroSteV voljno rta raapolago narodni držaji, .60+1, Sledno Svoji vodilni misli. SokohfhMMMfi«! do ne izrablja V 'fle/bičflte rtamerte ne bi dalo zlorabljati, tudi če bi, £dowp&*-; skusil to storiti. Profanaicije teda žavni podpori ni. -M 1-gSlP^' (Dalje- - ----- - ■ - - _ ^ Izpred sodišča. * ^ ' Maritfor, 14. Nečloveški sin. ' . 381 etn i delavec rAlojz ŽumSar iz vene, okraj Ptnj. je prišel dne 21. arja nekoliko vinjen’ doniov. Vlegel.lfeiSief' v očetovo posteljo, iz katere pa ga izgnal. Sin’ je vsled tega začet razgajjatiE ter grozil očetu, da ga ubije irt zaJcrfSe*-tako da je ogroženi m'oral zbežati vf fte« nPvanje svoje hčere Ivarte Šegula^ Hčerki pozna Siloviti značaj svojega Rrašak je vrata zaklenila. Da bi nasilnež gel dobiti svojega očeta, je vrgel dvaJcrafr škaf s tako silo v vrata, da so pe&aimtč in Se odprla. Nato je pobesneli žag*« na mizi ležeči kuhinjski fio$ irt plani&mE! očeta. 'Udarec z nožem se je posreoilo^a*^ braniti ženi irt hčeri napadenega, je nasilnež vrgel očeta na tla. V temkfcne«-nutku je prihiitol rta pomoč sosedt,*Albji*r Črešnik, ki je potegnil suro veža Vtsfesa. Med tem’ je napadonii zbežal irt v kleti, da se reši pred pobesnelim) »50oH!fc, ZuSaj hiše se je oborožil razgrajač kolom irt grozil, da morajo biti tfoco&Jtjg! mrzli, ter še dolgo iskal očeta iffl jal. Dne 14. marca je prišel 'Alojz Žtuff« ■ ber, ki je sovražil »voje Stariše, ker nfeo prcdnli njeinlu Svojega pojfeStva, HegOf( njegovi Sestri, zopet nekoliko witfje'tr/«jb* mov. Zahteval je od očeta, da mu i-z^Tafei, 50.000 K dote. Oče, ki iirta Strah’ prdif rovim sinom, ki mu je grozil že VflSfira? z umorom iti ga tudi že večkrat prefopeli*j se je unfaknil. Nato je vzel siri IrufiSaSdčfr' nož, Se postavil z istim’ pred staruovanje-V ! svojggjs, svaka Franca Šegula in owu §ro*-‘ • -r « •Heric in MaKer 'Sta Sla po Keki bližnji1 poti1, Terezija Maher pa je peljala kolo Svojega brata po cesti. Pri tej priliki jo je prijela boŽjast in je izgubila za nekaj j Časa zavest. Ko jo prišla zopet k zavesti, j je opazila, da ji je bilo ukradeno kolo, ki; je vredno 8000 K. Zaridarmeriji v Studencih se je posrečilo dognati, da 'sta iz-fvršila tatvino kolesa 191etni' Matija Stoperko in 17letni Liudvik Kokol, oba zidarska vajenca iz Spodnje Radviiie. — Pr! hišni preiskavi še je našlo ukradeno kolo, ki j® bilo popolnoma razdejano. Stoperko in Kokol priznata tatvino kolesa, zagovarjata pa Se, da jo bilo kolo baje prislonjeno pri nekem1 hlevu. Obsojena Sta bila1 in sicer Stoperko na 5, Kokol pa Ha 4 meseče težke ječe. *; PonteverBa voza. Ji, ,v začetku meseca februarja 1921 je posodila Marija Slatinšek1, ki je tistokrat stanovala v Mariboru, Orožnova ul, 7 fclrojiil&t Rupertu BucKmoister svoj! Voz V vrednosti 7000 K. Peljati! se je hotel na neko gostijo v Ruše. BucKmeister pa voza pp vporabt ni vrnil lastnici, ampak ga je prodal za 4000 E, denar pa porabil za-Se, Pred okrožnim 'sodiščem! jo bil obsojen radi hudodelstva ponevei-bo Ha 2 me-iseča-težko ječe. j i ,v ■ ; -: • tlVv . t . r Posledice pretepa. . I ’ 2SletnS viničar Konrad Mahorič iz Dr-fetelje okraj Ptuj, irilOIettti čevljarski pomočnik 'Anton Pauko, na Mestnem vr- hu, sta dne 28. Hfarča Bapadlal delavca Franca Rojsa na Drsteljskerri) vrhu z ročicami In' tolkla po Ujem1 kamor je priletelo. Napadeni je zadobil vsled tega grdega ravnanja poleg več lahkih telesnih poškodb tudi eno samo Ha sebi težko, namreč prelom! pokostriice na desni Strani glave. Ker so ni dalo dokazati, kdo izmed napadalcev je prizadjal to težko telesno poškodbo, sta odgovorna za posledice oba. Obsojeiia Sta bila vsak na 4 mesece ječe. Če peš nima Hagobenika. Okrajno glavarstvo v Mariboru jo dalo gostilničarju Francu Reininger v Polički vasi, okraj Maribor, nalog, da da pokončati 'svoja dva pisa, ker nista bila zavarovana z nagobčniki. Reinirtger pa se temu nalogu Hi pokoril. Radi tega je dobil živinozdravnik Franc Veble od okrajnega glavarstva nalog naj da pokončati Reihingerjeva psa .Ker je Rei-nirtger znan kot nasilen' človek, je dobil živinozdravnik v asistenco orožnika. Od župana vj Polički vasi pa je bil dodeljen občinski odbornik in lovec Alojz Eber-hart V svrho, da ustreli p9a. Imenovani so prišli 30. januarja k Reiningerjit in zahtevali' izročitev psov. V začetku sc je branil, na energičen1 orožnikov poziv pa jo vendar izročil psa. Eberhart je odvedel psa v primerno daljavo. Enega je ustrelil, drugi pa se je Vsled poka ustrašil, odtrgal od vrvi in zbežal v hišo Svojega gospodarja. Ko so se vrnili po še ostalega psa, jo Reininger napadel lovca in; mu hotel odvzeti puško, ter sta se oba ruvala in trgala za njo. Konečno ju jo moral c-rožnik S silo ločiti. Reininger so je pri tem1 obnašal skrajno reriitetrio, tako, da bi Bil orožnik skoraj prisiljen’ rabiti o-rožje. Reininger, ki svoje dejanje prizna, pravi, da ni rabil prt teni 'sile in’ da seje bal, da 'Se lahko pripeti kaka nesreča, ker je prišel Eberhart z nabasano puško v gostilniške prostore. Okrožno Sodišče ga je obsodilo radi pregreška po § 93. srb. k. z. na 3000 Din', denarne kazni. : ■T7W '-rafcs nf.-sri .■fnr ■ ‘v: S. Obdelovanje zemlje. Obdelovanje zemlje ima trojni Ha-jtBea; a) da zdrobi in1 prezrači zemljo, da zamoreta zrak in voda lažje krožiti po . .Bjt* jhda zamore posejano seme lažje Sli-. ’ ti, rastlinska hrana se lažje pretvarjati in! • gpisttlino Boljše hraniti M s tem večjo že-} tov. zasiguratf; b) uničiti razne plevelna-te rastlirte, katere Se Ha škodo setve rede ime) zagrebsti gnoj, "S katerim se zemlja 'gnoji IH pokriti ;seme, ki se na njivo "Vtrže. To obdelovanje zemlje jo lahko globoko ali plitvo; k globokemu obdelovanju Spadajo razne vrste oranja, k plitvemu razne vrste praženja, braria-. • „ ......................... Globina obdelovanja zemlje. • Oranja jo lahko plitvo, od 6—10 cm' , globine, Srednje globoko, od 12—25 cm globino inl globoko, nad 25 cm globine. Blitvo Se or jo navadno na jesen, da se Gospodarstvo. Nekaj Jz teorije kmetijstva. (Nadaljevanje.) drije iH zdrobi ter pusti' na Hfiti, slabše kakovosti nego oranica. Vrste, smer in število oranja. Zemlja se orje na erto stran’, na razor, Via sklad ali na sloge (ogonc). Na eno stran1 se orje s plugom oBrtačeitf, ki prevrže brazde vedno v isti smeri. Na tako zoranih njivah se lažje dela z žetriinii in drugimi stroji. Na razor so orje, kadar še njiva ali del njivo začne z jedne ali z druge strani orati in se od obeh' strani orje proti Sredini, tako da ostane razor v sredini. Na sklad se orje, kadar so njiva ali del njive začno orati v sredini in se b’ra zde mečejo vkup, pri čem1 ostane rtied dvema skladoma razor za odtekanje VO' de. Na slog (ogon) se orje njiva, če obstoje posamezni skladovi samo iz 4-8 brazd. Pri tem načinu še hoče doseči v Vlažnih' zemljah1 boljši odtok vode. Oranje se vrši V smeri dolgosti njive, da se zmanjša število obračanja, s kate-fcaorje StrHičča od požetega Bilja. Strnišč- • rim se trati čas. Ako je zemlja Hepro-Sfiea jpri tem! ttačiriu boljše in hitreje raz- j pustljiVa.itf zmerno nagnjena, je koristno pade, a isemo raznih plevelnatih1 rastlin orati V smeri nagiba, da se olajša od '!t'h ce je BrzO sklije in! so, zemlja, če se jo ponovno preorje, očisti plevela. tok vode. Kadar je nagib zemlje večji, bi še pri takem oranju zvlačila plodna Srednje gloBoko-alf Savtodifo še orje; zemlja z višjih mest v nižino in tudi za I /"v /\ -M. r,■, rti m., b. ml 1 ^ a VVltTllO A K i rini /v h« I TT aa Bertve. To oranje je včasih globlje, če 'tio goje okopavine, katere s svojimi koreninami globlje sežejo, včasih plitvej- če še goji jsilje, ki g svojimi žilicami »et-jSega tako globoko. Kadar se to oranje vrši trta jesen’, se mora nekoliko globlje orati Koga Spomladi. Ravnotako se jtatorajo lažje zemlje globlje orati Hego težke. Globoko oranje je koristno za vse zeinlje,« vendar še izvaja samo od časa živino bi delo bilo napornejše. V tem slučaju je najugodnejšo orati HapošeV, to se pravi posrediril med Smerjo nagiba in 'horizontalo (vodoravno črto), katera tvori S'smerjo pravi1 kot, prevržeč brazdo navzdol, kadar se živina ‘spenja Ha vrh, oziroma navzgor, kadar stopa živina navzdol. Pri tem1 načinu ima živina lažje delo in tudi deževnica He more tako lahko odplaviti plodne zemlje v nižino. Kar se pa tiče števila.oran ja erie zertf dmčasa zarili^poglabljanja oranico. 3; Ije, So mhra v obče reči, da je zemlja tem Se poveča debelina oranice, rastline i tim Bolje pripravna za Setve hi Se' drži še lahko Sablje vkoremnijo ter izvleče- tim' Boljo plevela prosta, čim večkrat se £JT- kraHbivih snovi iz orje. Število oranja je odvisno od ka- ■zemlje. iv) suhiii zemljah se z globokimi lcovosti zemlje, od vrsti setve katero se S2itSSi1!SverS’0vhJa’ H »oi*1 ^ »d Stanja; v katerem je v Stanu zadržati večjo količino padavin ! se nahaja zemlja od predidoče šetve. tem! nuditi iv; času letne Suše rasili- j Smolike in težke ilovače Se morajo več- Ham’ pokrebrto vodo. Pri tem oranju Se • krat orati nego peščene in druge lahke Spravi JKidtlo alt na površino zemlje, če. zemlje. Ravnotako se morajo plevelrtat de oH'o dobre kakovošti ter s svojo naravo: zemlje večkrat orati nego , , , . zemlje večkrat orati nego manj plevel- lahko popravi oranico, ali se pa 5=amo nate, čiste zemlje., - s „ v 8 pogebge j^ste plugomfeodrivačem) mt-J r » Učiteljstvo in vrtnarstvo. ] Minulo soboto je. zborovalo 'na Preva-Ijali učiteljstvo Mežiško doline. Glavni referat zborovanja jo bilo predavanje s, Džamonja iz Maribora o pravilnem! pridelovanju semena. Predavatelj je tožil o slabem blagu in o pomankanju tega Ha naših trgih, govoril o semenu in njega pridelovanju na šolskem vrtu, o Henta-biliteti pridelovanja semena irt o vrtnarstvu v obče. Učiteljstvo je z .velikim zanimanjem slu šal o izvajanja. Znano je, da Mežiška dolina’S svojo 'slabo zemljo in ostrim podnebjem1, s številnim1 delavstvom spada med pasivne kraje in da smo navezani Ha pomoč od zunaj. Tem' važnejša je torej pobuda g, Dž., da bi učiteljstvo zaneslo zanimanje med ljudstvo, da se dvigne produkcija semena. Od pridelovanja semena bi ljudstvo imelo lepe dohodke, poleg tega pa bi so sčasoma osamosvojili in ne bi bili na vezani na' ogromne količine semen, ki jih uvažarho za drag denar iz inozemstva. G. Džamonja jo temeljito pojasnil, kako Si lahko pomagamo, ako bo zadevo učiteljstvo s svojo marljivostjo in razumevanjem1 podpifalo irt vodilo. Priporočljivo bi bilo, da ge po vSeh okrajih organizira delo za pospeševanje pridelovanja semen. To Se tem1 lažje zgodi, ker da g. Džamonja še'me alt Sadike brezplačno ali po polovični ceni učiteljstvu na razpolago in1 jo v vsakem oziru pripravljen, da poda učiteljV/vu potrebna navodila. Učiteljstvo Mežiške dolin? kaže veliko zanimanje za gospodarske panoge; žal le da morda nikjer glede vrtov n! tako slabo, nego v našem okraju. Primeren šol ski vrt najdeš le v Prevaljah irt Mežici Radi tega pa so tudi vrtovi povsod zelo slabo opravljeni. Delavstvo ima interes rta tem1, da na svojem malem koščku čim več pridela in da se mladina zanima za vrtnarstvo in1 sadjarstvo. Razmere Se bodo šele zboljšale, ko bo dobila vsaka šola primeren vrt — kar Bi se pač potom agrarne reforme lahko zgodilo. Treba 'bo pa tudi nekaj pritiska od Strani šolskih 'oblasti. »a V ■■ —o— KMETIJSTVO. Skrbno odbiranje plemenskih' živali. Prav! tako kakor mora poljedelec dobrem 'semenu iskati boljših pogojev za zvišanje svojih pridelkov, prav tako mora tudi naš živinorejec iskati boljših u-spehov v skrbnem odbiranju plemenskih živali. Star pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Tudi zarod živali sc obrača po stariših! Če hočemo imeti res uspeha pri naši živinoreji, moramo že roditelje skrbno odbirati. Še posebno izbirčni moramo biti.pri plemenjakih, kor prenašajo svoje dobre irt slabo lastnosti na številne potomce, ki jih za-rejajo po naših občinali. Vso to nam' je dobro znano, žalibog pa, da se za vse to veliko premalo zmenimo in' veliko premalo brigamo. Že pri naših lastnih kravah se za to dosti 'rte meni mo in1 odrejamo teleta, kakor nanese pri lika. Večkrat 'so nam slučajne prilike bolj merodajfie za rejo teleta kakor pa plemenska vrednost maternih1 živali. Vsi oziri na podedovalne zmožnosti 'se pre-zro, kakor da hi ne imele nobenega vpliva in nobene vrednosti za izboljšanje bodočega zaroda! In še huje se greši pri plemenjakih! Pri odbiranju plemenjakov se kaže taka malohrižnost, da je naravnost sramota za nas. Prav pri plemenjakih imamo najlepšo priliko, da bi vplivali lzholjševal-rio rta zarod, toda prav tukaj Se kaže vsa naša nezavednost. Pri nas vodimo kravo in’ telice k plemenjakom, ki Ham' rejo kvarijo, namesto da bi jo izboljševali! »— Tako si delamo škodo sami sebi. To, da vodimo naše krave kamor je, da gledamo Bolj na nizko junčeviuo kakor pa na vrednost bika, to jo sramotno spričevalo o naši nezavednosti irt je obenem V zasmeh’ vsem1 lepim1 in potrebnimi naukom' o podedovariju. Dokler ne krenemo na pot, da bomo tudi pri nas iskali boljših uspehov v 'skrbnem odbiranju plemenskih1 živali, tako kakor delajo po vseh drugih1 naprednih deželah', toliko calsa ni misliti na uspešen1 razvoj naše živinoreje! Pri nas padamo danes nazaj, namesto da bi s pomočjo skrbnega vzrc-jevanja in’ odbiranja plemenskih' živali napredovali in od rodu do rodu izboljševali pašo živinorejo. - , ^ • w. £ Lizava živina. 1 -r P JH Če' postane živina lizava, je to vedno' znak pokvarjene prebave, pa naj že prh baja ta pokvarjenost od koderkoli. Najraje se pojavlja lizavost, če manjka v! krmi rudninskih snovi, ki so potrebne z* redno dobro prebavo, ali če je std‘a krma sploh premalo tečna ali pa če P°' kladamo premalo.krme,-tako da se žei°' dec niti rte napolni, kakor bi bilo treba itd. Ta bolezen1 se sploh rada pojavljaj letih suše, kakršno smo trpeli v dveh letih. Lizavost pri živini je dolgotrajna ^ lezen in konča tudi s tem, da nam obol^' živali poginejo, če jim o pravem' času pomagamo. Lizava živina začne li^8*1 vse, kar ji pride pred zobe, tedaj ja®Jt zid itd. Žival dobi 'slast za grtojnico i* cunje. Dobro krmo in čisto pijačo P8 zavrača. Sploh dobi slast za tvarine, niso za goveji želodec. Naravno je, ^ dobe take živali mršavo dlako, trdo da nam' shujšajo in nazadnje tudi V0"1 girtejo. Če se pojavi lizavost, potem je treb'a< da se krma po možnosti izpremeni. P°J magati je treba '9 krmo, ki je tečna bogata Ha beljakovinah. Pokladati jetr«' ba tudi sol in’ Skrbeti, da rte manjka ^ krmi fosforovokislega apna. V ta nam«* se priporoča tudi pokladanje klajueff8 apna. Da se želodec prej popravi, je prav, S® pomagamo tudi z domačimi zdravili. Prk poroča 'se v tem' slučaju zmes encijanov^ štupo, stolčenih brinjevih jagod, kuhitik ske soli in’ moke. Ta zdravila naj se d8' jejo v podobi svalkov, ki jih napraviirtft če jim primešamo nekoliko vode. Tak8 zdravila jo dajati vsak dan, dokler se n® povrne potrebni tek. Pomagati je oberiem1 tudi z drgnjenje^ kože (z ribanjem)', ‘da postane koža zoPet mehka. To drgnjenje Ha j se vrši redn0 vsak dan irt po VŠem životu. Trdokožtio^ (kožni Sajevec), ki se pokaže oberiem 8 lizavostjo, se čuti najbolj na rebrih, zg°J raj oK obeh’ straneh hrb’ta. Če primeš tako kožo, se koža trdno drži života iri i8 Sploh1 bolj trda. Z rednim; vsakdanji^ ribanjem1 se kožno delovanje zopet ožif^ in popravi', k čemer pripomore seve*)8 vsa pravilna telesna preosriova kof^0! šledica popravljene prebave. ! ' ..—o— 1 . ! .::j »' Prepogosto drevje. • Lep iif vesel je pogled na kmetsk8 vas, ki leži v bujno cvetočem drevju-'^1 Vsak se raduje nad tem1 rajskim1 sp^ niladanskim pogledom, ki vzbuja ^ polno novih nad za bodočo sadno letin0' Ali kaj pomaga, ko se'pa to cvetje tak8! rado osuje in so sadne letino tako redk®‘ Polno cvetja — malo 'sadu, to je nay8' dna izkušnja naših sadnih vrtov, ki imamo okrog kmetskih hiš. Važen vzf0JJ te premale rodovitnosti je med drugi18 tudi to, ker so ji-nasadi vse pregosti. Zaradi gošče ne more priti drevje dojk ste plodovitostl, ki'bi jo sicer lahko p& čakovali in tudi dosegli. Noberta rastlin8 se v gošči ne more tako razviti IH rie m°' re tako roditi, kakor če inia dosti prOstet ra. To vidimo pri rastlinah 'na polju, f<* vidimo tudi prt sadnem’ drevju. Pregost8 ttirščica sploh ffe napravi klasja. Ravn° tako se pa tudi sadno dtevje ne počni} dobro in’ ne more bogato roditi, če stoj1 pregosto. Dajte stisniti tepke v goščo, P8 bodete videli, kako slabo in irialo rodile. In' tako je tudi z drugim drevje^' Že to je velika napaka, če 'stoje d preblizo skupaj, še večja napaka pa j« , če se vrhi drevja tišče iri če so veje goste. Kako pa naj uspeva drevje ^ gošči in kako naj Bogato rodi, če je 08 drevo drugemu na poti, vse skupaj J . pregosto. Do cvetja še pride, do sadu •? redkokdaj,. V zemlji. ;se koreriino zaj®“fJ. jo, zurtaj še pa stiskajo pregoste veje lTl vrhovi. V zemlji’ se pulijo korenin®; 7r. živež, zunaj pa listnate veje za’ zrak J1^ 'svetlobo, ki sta ga cvet irt Sad ne°’^ci ‘ 1 potrebni. Prav sedaj v zgodnji pomladi Imatf8 čas in priliko, da pomagamo drevje, ^ se vsled stiske Ho moro širiti irt Plo”ort?. sno razvijati. Naj Se napravi prostor, ^ bo drevje lahko uspevalo, da s® Tr}1T ” , bodo veje sušile itd.! Naj se slabotno i pregosto drevje izredči iri naj Ke preff«-’ vrhovi iztrebijo! Vejo naj igrajo.toil prostora, da moreta dohajati zrak m » tloba. Odstranijo naj se veje, ki so V goste, ki se suše, križajo in drgnejo-_ -sti je odstraniti tudj, nojiotrobne , ‘ t mladike, ki poganjajo po zdravih v J ‘ »Marioor,^. m#]« >y^ - 1 ' ir n i ’ j « mmUKm "i .rK* '*rrm •mr »»(•»■p 'Skrbes gospodar IE ;aarfc za 20 para, 1 liro za 4 Dirt. <55 pa- L^| ,Pa> 1 dolar za 94 in % D?a., I?-francoski »frank za 6 Din. 32 para, 1 češko krono *a - Dijf 82 para, I švicarski fr vik za 17 •biti 40 g Produktna borza vdrte 14. maja: pšenica v isoveffl Sadu, 440, je imen 305, oves 285, koruza 253, fižol,*lSD.yi«500, pse-■ničiia^mnka »D 2)^11.vrste D 16. Teletina: kg Večjega mesa I. vrste D 20, H. vrate D ■1®.' Svinjina: Prašičjega mesa I. vrste D 30, II. vrate D 28, slanina I. vrste D 39 feasti D‘43, amerikanska mast,D 40 Perutnina': j piSčanec majhen D 10, kokoš ali petelin D 40, raca D 100, gos D 150, domač zajec, manjši D 10—15 Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka D 3—4, 1 kg surovega maala D 50 «jnega masla D 55-72, maslo D 55 J00 jajce D 1.25; Kruh: belega kruha D 7.50, črnega kruha kg 6.50, žemlje s? P,10 ’» Mlevski izdelki: 1 kg moke m 2°„D 7-3°. moka št. 0 7.25, moka fi 6,9°’ rao,ta 8t- * «-60, moka it “ moka št. 6 5.70, ržena moka 6.40 «muzna moka 4.00, koruzni *drob4.80 Kuri °k 7,3^» ajdova moka 8t00 o: q prempg, črni D 42, |xei>pg TRŽNE CENE. • & ■ ■ ^-n~ '-C:. 1 .OBRT IN TRGOVINA. | g Stanje fvaših državnih’ financ fnfiič leaj razveseljivo. Poročali srno že, da namerava glavna kontrola obtožiti pred narodno skupščino radikalno vlado, ker je (rez dovoljenja porabila izven V proračunu predvidenih kreditov nad 1 milijardo dinarjev, to je mnogo več, kakor je znašal celokupni proračunski deficit leta 1919 irt 1920. Za to svoto so si radikalci kupili na račun države in davkoplačevalcev zmago pri volitvah 18. marca, ker je skoraj čela svota šla za radikalno agitacijo. Vlada hoče sedaj naknadno zahtevati od narodne skupščine odobritev te vsote. Da bi se velikanski deficit vsaj nekoliko pokril, hočejo radikalci pričeti štediti, a zopet tam, kjer je štedenje najmanj na mestu, pri državnih uradnikih. Sedaj predlagajo 10% redukcijo uradni-štva, češ, Sicer jim ne moremo povišati bornih irt mizernih plač. Toda tudi to rte more obrniti irt izboljšati našega finančnega položaja. Desetodstotna redukcija uradništva bi zmanjšala izdatke jedva za 200 milijonov, dočim bo treba za 100% povišanje prejemkov ostalemu uradni-štvu še vedno primakniti Sve milijardi irt pol. Da bi se na ta način nastali deficit ne vlekel v bodočih letih po državnem proračunu, predlaga radikalni finančni minister nekak »likvidacijski proračun«, ki bi znašal krog 3 milijarde, za-kar bo treba iskati novih dohodkov davkov in doklad. To pomeni 65% zviša nje na vsakega državljana odpadajočih davkov. Za to bodo vse obljube dr. 'nr‘ roščevih’ priganjačev za časa volitev bile ravno nasprotno lice: mesto Ijenih nebes, zmanjšanja davčnih men — povišanje davkov. Irt drago pride. g Plačilo carine potom carinskih’ na kaznic. Na inicijativo pridobitnih slojev je gospod minister za firiance z razpisom z dne 27. februarja 1923 br. 11340, objavljenem1 v Uradnem1 listu št. 27 od 20. marca (pod št. 134) odredil, da se sme za plačilo carine irt drugih'državnih’ pristojbin1, ki Se pobirajo pri carinarnicah, uporab ljati carinske nakaznico podružnic Na^ rodne banke. Podružnice izdajajo carinske nakaznice na vsote, položene v kovanem; zlatu ali v bankovcih. 'Ako' pa ima kupec žirovni račun na bančnem sedežu, od katerega zahteva carinsko nakaznico, mu ni treba za nakaznico polagati gotovine, nego lahko dobi to nakaznico v 'breme svojega žirovnega računa. Z uvedbo carinskih nakaznic Se je ob sedanjem pomanjkanju gotovine hotelo omejiti gotovinski promet irt ga olajšati, ker So Se pripetili slučaji, da posamezne tvrdke, dasi razpolagajo z zadostnimi denarnimi Sredstvi, niso mogle pravočasno dobiti za plačilo carino potrebne gotovine. Našim' interesentom pomen' irt namen te u-* godrtosti očividno ni zadosti znan. iVkaj drugač ni mogoče tolmačiti dejstva, da da sta Se do sedaj v Ljubljani poslužila takozvariega brezgotovinskega prometa za plačilo carine le dva interesenta, do čim izdajajo druge podružnice, ha primer oria v Zagrebu, dnevno 20 do 30 carinskih nakaznic. Interesenti Se opozarja jo, naj se v polni meri poslužujejo ugodnosti brezgotovinskega prometa in P tem1 tudi od svoje Strani pripomorejo, da 8e pomanjkanje gotovine po možnosti omili. g Carinjenje vzorcev blaga, ki jiK prinašajo inozemski potniki ‘seboj. Za blagovne vzorce, ki jih nosijo inozemski potniki s seboj, ni potrebno posebrto spričevalo o izvoru, da se jih zacarini na podlagi minimalne carinsko tarife, marveč se na podlagi odloka carinskega sveta z dne 26. aprila, št« 24.448 carinijo taki vzorci po minimalni tarifi Ha podlagi priznanih legitimacij za trgovske potnike, ki so po trgovskih pogodbah predpisane. g Direktni promet z Nemčijo. Z 8. irta jem! tl. so bili upeljani za direktni blagovni promet mod Mašo državo in Nemčijo takonrvaui »Merkurjevi vlaki«, lii bo do znatno olajšali irt pospešili izmeno Ela ga med obema državatoa. Ti vlaki Kodo vozili kot kompletni vlaki v obeh SrnercK I j»ed Frcilassiiu? (Salzburg) ja LiuKUauol iM 'Se Ko ž njimi prevažalo blago, ki je oddano z mednarodnimi tovornimi listi Iti za katere je predpisana pot Salzburg-Rosenbach. Železniške uprave bodo Skrbelo za to, da se zadržeyartje »Merkurjevih vlakov« na- obmejnih postajah reducira na minimum. Uprava nemških" železnic bo izdala y kratkem Seznam vseh važnejših tarifnih in odpravnih ter prevoznih predpisov za uporabo teh vlakov. g Oddaja izdelovanja službenih oblek Pri ravnateljstvu državnik železnic v Subotici so bo vršila dne 26. maja tl. o-fertalna licitacija glede oddaje izdelovanja poletnih oblek za osebje državne železnice. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v, Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava prediva Pri ravrt. drž. želez, v, Subotici se bo vršila dno 25. maja tl. o-fertalna licitacija glede dobave prediva. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom’na vpogled. ! •'*'<- g Za III. Ljubljanski vzorčni velesejem (od 1.—10. sept. 1923) so letos posebno zanima inozemstvo, od kjer jo dospelo že veliko prijav. Iz teh je razvidno, da bodo na letošnji velesejinski Prireditvi razstavilo češke, poljske, avstrijske, nemško, belgijske, francoske in italijanske firme. Prospekte jo zahtevalo tudi več tvrdk iz Anglijo, Atocriko, Neverne Afrike in Male Azije, ki žele potom* Ljubljanskega velesejma stopiti v ožje stike z našimi trgovci. Ljubljana je prag na orient in že to dejstvo samo daje značaj ljubljanskim' velesejmom in' kaže njih pomen. Tudi dejstvo, da ima Ljubljanski velesejem po vseh za nas važnejših državah Evrope svoje zastopnike, in da se v kratkem otvori tako zastopstvo tudi v Ameriki, kaže na veliko zanimanje, ki vlada za to velevažno gospodarsko ustanovo. Opozarjamo vse domače pridobitne kroge, da je velesejem v prvi vreti namenjen domači industriji, obrti in trgovini irt da se bo predvsem oziralo na domače tvrdke, če bori o pravočasno poslale svoje prijavnice. Pri razdeljevanju prostora se bo gledalo na vrstni red pri hajajočih prijavnic ter naj torej vsakdo v svojem lastnem interesu prijavnico takoj izpolni in pošlje uradu Ljubljanskega velesema v Ljubljani, Gosposvetska cesta, kateri na zahtevo takoj pošlje prospekt irt da Vse informacije pismeno in ustmeno. g Znižane vozne cene za semenj v Padovi. Ravnateljstvo južne železnice jo dovolilo za tovore namenjene Ha vzorčni velesej-m v Padovi 50% znižanja običajnih tovornih tarifov. Velosejm Se vrši od 1. do 15. junija tl. g Avstrijski davek na poslovni promet. Od 1. maja t. 1. pobirajo avstrijske carinarnice 1% davek na poslovni promet od moke in žitnih izdelkov, ki še u-važajo v Avstrijo po železnizi ali po parobrodih. Pri pobiranju davka se smatrajo za vrednost blaga sledečo povprečne cene za tono: pšenica 4,000.000 aK, rž in ječmen 3,400.000 aK, oves 2,700.000 aK, koruza, ajda, pšeno 3,100.000 aK, žitna moka 2,000.000 aK, pšeničen' zdrob’ 6,900.000 aK, kojuzert zdrob 4,500.000 aK, ješprenj 5,000.000 aK, kaša 5,400.000 aK. Od te vrednosti se pobira davek na poslovni promet le, ako še ne predloži originalne fekture ali ne napove vrednosti. Odkar Se pobira pri •carinar nicah davek na poslovni promet, se jo opustilo pobiranje do tedaj običajnih manipulacijskih pristojbin!. , Zanimivosti. Po šestintridesetih letih, Pred časom je angleški £kralj$doba' vnuka,-sina svoje lani omožene ,hčere Mary in viscounta Lascellesa. Zlto^je izdal amnestijo, katere je deležen,tudi; kaznjenec, ki je bil pred. 36 ^leti- radi umora obrnjen.n« dosmrtno ječo. Ko je sedaj nekaj dni na prostem, ji so g*#«e-veda angleškinoyinarji prifli, vprašat, kako se mu zdi v letu 1923. svet,-katerega je kaznjenec zadnjič videl jeta 1887. Odgovoril jim je,, da ga je zelo presenetilo in zaiudile, ko je zopet, opazoval ogromni promet na ulicah,- ki se trnu zdi potisočerjen, potem električni 4ram, avtomobil, in ;leiv takšni-množini,*sijajna električna luč, pisalni stroji* in cončno letala, koja je tudi it videl nad mestom. Vse to mu je novo,čudovito, in vendar najbolj čudno »^nepojmljivo mu je nekaj drugega in tako rtkočbolj! vsakdanjega: V njegovi dobi se ženske pozimi bile skrbno zavite v debele^plaš-če in volno, sedaj pa jih vidi, da#vHjub hudemu mrazu nosijo kratka Arila,’’ tanke nogavice, nizke čeveljčke iz lakastega usnja. Na ta čudni pogled se ne bo mogel kmalu navaditi, pravi ampak mr je kar hladno. . • Draga zaljubljenost. Iz New-Yorka je prišel v ChicafO-26 letni Bernard Bergmanom se je-nastanil v Palmer House. V potideljek4ave8tt mu je postalo silno dertg čas. laikove tako stal na State Straetu in premišljal o minljivosti sveta ali« čem drugem, je zapazil, kako je prišla iz zaataegft Chicago-gledališče mlada, krasna dama. Bila je sama brez spremstva. Berna®-dovo srce je poskočilo.; KrasoticaM« ni zmenila za njegov klic: »halltrtf^'kar* si je pa on railtgahkot veliko arame^ žljivost. Zato je naglo stoj»il zapnjo2 Mlada dama pa je bila soproga Wflliam A. Dorre-ta, ki ima svoj urad*vnekem nebotičniku samo par korakov od» gledišča; in Ženkica je hitela iz gledišč« naravnost k možičku. Naš nedolžni Bernard pa tega seveda ni slutil, zato je sledil svojemu angolju prav do^catjj&j same. Tedaj pa se je začel.prtv4*špas4 Mr. Dorre namreč ne pozn* nobone šafei s tistim, ki hodi v hojogov -zeioflr. Ub«pl1 jo je torej za Bernardom, ki ima.sioarl precej dolge noge, a vendar nt mogel; niti razkačenemu >,moSaAvMjer jazno seanista 'pogledala,bife?sfi . drug drugemu: nasproti. Bernard sploh ni 'mogel takoji videt vati, ker je imel obe-oči .,Čfnt“, je*še do sape prišel. "No,^Di ni bilo dovolj. Pograbil 1e namreč _ ljubezni žejnega Bernarda in jojjotisofl! v bližnje izložbeno okno;'?dke2i£d! šipo'Seveda: - ‘r'?Fn Sinoči je sedel skesani BdftiardfpBeMi sodnikom Adamsom. Njegove*«či soj imele še prav lepedrug1cdan binkoštnih praznikov. '".m m-wm ■mmmmrnm: mm Cunje , ...... fca čfščenge, snažno oprane in desinficirane, 1; prod aje vsako m noži no Zagode, Maribor Tržaška cesta št. 5. 973 2-1 O Znižanje naročnine v Naročnina na dokazano najraz-'■’* Sir jenelil nemSkl dnevnik na • CeikoslovaSkem in v tujini PRESS E11 znaša sedaj za "^'"-^evino SHS. mesečno samo Din 40'—« S' '^za^; jutranjo in večerno izdajo. — — ' Dim28*— samo jutranjo izdajo. — — £Dfc4'l*8Q posamezna štev. jutr^z večerno. rDin^3'— .posamezna nedeljska izdaja z ilustrovano prilogo. PRESSE” prinaša najboljšeun yobiektlvne informadie o dogodkih, trgov-BkihV^tinančnih in industrijskih razmerah lefEhtente, Srednje Evrope in.vseh drugih 'držav,‘podpira vneto-in neprenehoma skupne IJ^ktfpčijske zveze vseh vrst, povprašanje in* ponudbo vsakovrstnega blaga, tako da je ^ ;,&ttajvečji in najuspešnejši oglasnik. jSftvilkekia ogled in ponudbe oglasov zastonj, prava’: „PRAGER PRESSE1' Prag III. Nerudova 5. (Čehosl. Rep) 5utv*pSlt. ček. urada v Zagrebu 40.156 _ £unxWSt.i ček. urada vLjubljani 20.264 Računtjprl^podruinitfi Ljubljanske kreditno banke v Mariboru 11.258. Mala oznanila. Knjigovodja za trgovino z lesom sprejme. Ponudbe ped „Eksport lesa* h* upravo „Tabora*. 963 S—2 Stenografinja • tipkarica se sprejme. Plača do 6000 K. Ponudbe pod »Perfektna njoi* na upravo. 964 2—2 Perica sprejme na dom perilo v pranje. Studenci, Ob izvirkih 2. * Športna obleka v jako dobrem stanju se poceni proda. Vprašati pri 6. Kovafii, Aleksandrova c. 44/111. 975 Lepo posestvo, ▼ hiši pekarna, vporabno tudi za trgovino, ob glavni cesti, se takoj proda. Naslov pove uprava ,Tabora«. 970 Enodružinska viia z vrtem, 25 minut oddaljena od Glavnega trga, se proda. Stanovanje takoj prosto. Maribor, Nova vai, Vrtna 10. 969 3-1 Proda se dobro idoča Omega” ura za 700 Din. Naslov v u-pravi. 972 Zamenjam ali prodam dobičkonosno posestvo, pel ure od Maribora, krasna lega, okoli 21 oralov, proti dobro idoči gostilni v Mariboru ali v bližini mesta. Pismene ponudbe na upravo tega lista ped jDobičttanosso posestvo". 967 2—1 Hlgijenična brivnica se vsem Sriporoča. Prvovrstna pestrež-a. Vjskeslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9. 1850 Cement, opeko, slamo, seno, oves, koruzo, krompir, drva, premog vel no pri Andreju Oset, Maribor, Aleksandrova c. 57. Telefon 88. 93® 20—5 Za birmance! Veliko izbiro gotovih oblek po nizki ceni priporoča J. Vezjak. konfek-eija, Vetrinjska ni. 17, 909 Velika zaloga cementa, tram železa in dr. ■ po ugodnllv cenah. Pinter & Lenard, Maribor. umi Hm B BBHIIBIIBHB! Prometni zavod i za premog d. d;: v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog ■ vseh kakovosti, r celih vagonih po originalnih cenah' premogovnikov za domaio uporabo kakor tudi za in* duStrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora, ter priporoča posebno prima češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d., centrala t Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica r Novem Sadu (Bačka). 209 Podpirajte slovenske tvrdke! V Cepiče po neverjetno nizkih cenah, perilo, kravate, nogavice in ostalo modno blago priporoča 974 nova modna trgovina 6-1 IVeseMč & Kemp. Maribor, Gosposka 26. Zamenjava stanovanja. Snažno stanovanje v Sodni ulici i eno sobo in kuhinjo se zamenja s stanovanjem i dvema sobama in kuhinio, event. tudi v okolici. Naslov, pove nprava. ZAHVALA. -•Za vse izraze iskrenega sožalja ob priliki smrti mojega nepozabnega soproga, ateka, sina, brata in strica, gospoda Srečka Serajnika in za spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekam vsem prav srfno zahvalo, posebno pa Se p. n. carinarnici za poklonitev krasnega venca. Zahvaljujem pa se na tem mestu Se osobito gosp. upravniku glavne carinarnice in gosp. Ukmarja J za blagohotno in obilno pomoč, ki sta jo izkazala za časa bolezni mojemu možu, -kakor tudi gosp. zdravnika dr. Marinu za tolažilne obiske. Prav prisrčna hvala tudi vsem onim, ki so mi v težkem času na kakotSnikoli -način pomogli in me : tolažili. MARIBOR, dne 15.-maja 1923. Anica Serajnik roj. Pavlič. HAMBURG-AMERIKA UNIJA IN UNITED AMERICAN LINES INC. FILIJALKA ' SIMON KMETEC LJUBLJANA KOLODVORSKA ul. 36 Sprejema potnike v južno in sH verno Ameriko, izdaja točna pH jasnila in prodaja vozne listk®*' ______________ 04hod iz Ljubljane vsaki tede*1, Giam zastopstvo za Jugoslavijo j. g. Draškovič J Cesta M drl 10m Podružnice: Beograd: Balkanska ul. £5. Sušak: Jovo Gj. lvoš®vj”’ Karolinška ul. 160. SpBSt: Ante Bilič, Dioklecijanova obala 13. 6f**Žs Ivo Lovrltevlč. Bitoli: Gjorgie 3. Dimitrijevič & Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. Vel. Beftterek: Dušan Lj. MlhaJJovK. Trg Kralja Petrah. PalaHce do Hamburga spremila družbeni untinik.