Poštnina plačan» v gotovini
EJtf&na, nedela, 29. decembra 1946
★
ääk
Leto m, §tev. 304 — Posamezna številka 2 (fin
O n UPRAVA:
BUČA mor. $
[»«Dona
ROKOPISI
NK VRAČAJO
VSAK DAH RAZEN
usekatni oudelek
LJUBLJANA. TELEFON 38-32, 38-33
POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
O D
N
N
E N
E
Beograd, 27. dec. Danes .je bila ob
16. v dvorani Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ. na kateri so ratificiraj.; gospodarsko pogodbo z LR Albanijo.
Seji so prisostvovali predsednik ministrskega Sveta maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj in drugi člani Prezidija Ljudske skupščine FLRJ.
Seji ie prisostvoval predsednik Prezidija dr. Ivan Ribar.
Potem, ko je otvoril predsednik Prezidija Ljudske Skupščine dr. Ivan Ribar sejo, je sekretar Prezidija Mile Peruničic prebral zapisnik pretekle seje. ki so ga sprejeli brez prippmb, nato pa je prebral podpredfcednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade predlog o gospodarski pogodbi z LR Albanijo.
Govor ministra Borisa Kidriča
Prezida Ljudske skupščine FLRJ le ratificiral pogodbo o uskladitvi gospodartkih načrtov, o cariniki uniji in izenačenju valute med FLR Jugoslavijo in LR Albanijo
Seji Prezidija Ljudske skupščine FLRJ se prisostvovali člani zvezne vlade z maršalom Titom na čelu
dalje razviti. Danes dvomijo o naših gospodarskih načrtih in sposobnosti izpolnitve obveznosti do Albanije.
Toda nova Jugoslavija ima navado, da izvede to, za kar se je odločila. Zato bo izpolnila tudi svoje obveznost; do Albanjje in bodo skeptiki tud; tokrat samo razočarani.
Pogodba, k; jo bom danes ratificirali, je dejansko mogoča samo pod pogoj; resnične ljudske demokracije, k; je v Svojem bistvu sovražna tako notranji reakciji, kakor inozemskim imperialističnim težnjam, ki pa nudi vse možnosti za vedno bolj tesno sodelovanje osvobojenih in enakopravnih narodov-Ljudska demokracija, ki je uvedla nove politične in družbene oblike. odpira med sosedi tudi v pogledu ekonomskih odnosov novo pot, ki je diametralno nasprotna preteklosti. Preteklost je vodila k divji konkurenci, zasužnjevanju in izkoriščanju, ovirala je razvoj materialnih in kulturnih sil dežele, naše poti pa vodijo k napredku, gospodarskemu procvitu, k skupnemu načrtnemu prizadevanju in skupnemu blagostanju svobodnih ter enakopravnih narodov.
Tovariši! Prav zato mislim, da pogodba, ki jo bomo danes ratificirali, n; le prirodni akt čim tesnejšega sodelovanja med dvema več kot prijateljskima državama in ni le prispevek k utrditvi miru in sodelovanja na Balkanu, ampak je obenem zgled za nove, višje ;n plemenitejše oblike ekonomskega sodelovanja med deželami, katerim je odprla demokracija novega tipa — ljudska demokracija na vseh področjih, pa tudi na gospodarskem nove poti.
Naj živi skupni procvit FLRJ in LR Albanije!
Naj živita maršal Tito in generalni polkovnik Enver Hodža! (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
Za ministrom Kidričem so govorili predsednik vlade Ljudske republike Srbije dr. BI ago j e Neškovič. predsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ Josip Vidmar, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Filip Lakuš in minister Milovan Dji-las, nakar je bila pogodba ratificirana.
V razpravi je prvi govoril minister za industrijo in predsednik Gospodarskega sveta Boris Kidrič, ki je dejal:
Tovariši! Odveč bi bilo. če bi se za-drzevaii pri analizi pogodbe. Njeno besedilo je dovolj jasno. Govoril bom o pogojih, ki so omogočili tako tesen in prijateljski ekonomski sporazum.
Pogodba, ki io bomo danes ratificirali. je plod junaškega narodnoosvobodilnega boja narodov Jugoslavije in Albanije ter družbenih in političnih sprememb, ki so sledile v naši deželi zmagoslavnemu narodnoosvobodilnemu boju.
Pred zmago, ki jo je prinesel narodnoosvobodilni boj. take pogodbe niso bile nikdar mogoče. Možno je bilo samo imperialistično zasužnjevanje
malih dežel in vladajoča reakcija neke male dežele je lahko podlo prodajala interese svoje domovine tujim osvajalcem ter tujim ekonomskim in političnim ekspanzionistom. Prav tako ie bilo možno, da ie gojila ista vladajoča reakcija, ki je prodajala svojo deželo tujim imperialistom, imperialistično grabežljivost proti kaki drugi manjši deželi, n. pr. jugoslovanska reakcija proti Albaniji. Danes pa to. kar je bilo možno in neizbežno pred narodnoosvobodilno vojno, ni več mogoče tam. kjer je zares zmagala ljudska demokracija in kjer nadaljuje ljudska demokracija dosledno svoj boj 'n razvoj.
Dosledna zmaga našega boja in ljudske demokracije v Jugoslaviji in njeni
Pogidk o vskladitvi gospodarskih načrtov, o carinski uniji In izenačenju valute med FLRJ in LR Albanijo
Prezidij Ljudske skupščine Federativne Ljudske republike Jugoslavije in Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Albanije, ki želita ra-širiti sodelovanje in medsebojno pomoč'v delu za obnovo svojih dveh dežel, sta sklenila pogodbo o vskladitvi gospodarskih načrtov, carinski uniji in izenačenju valute ter sta zato imenovala svoje pooblaščence in sicer:
Prezidij Ljudske skupščine Federativne Ljudske republike Jugoslavije: g. Borisa Kidriča, predsednika Gospodarskega sveta in ministra za industrijo,	—
Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Albanije pa: g. Nako Spiruja, predsednika Gospodarskega sveta, predsednika Načrtne komisije in ministra za gospodarstvo,
ki sta se potem, ko sta izmenjala svoja pooblastila in ugotovila, da so v predpisani obliki, sporazumela o naslednjem:
Člen 1.
Obe visoki pogodbenici se zavezujeta, da bosta vskiadili gospodarske načrte obeh dežel na skupni osnovi.
Za dosego tega cilja se bodo ustanovili koordinacijski organi. Koordinacijski organ, ki naj spravi v sklad gospodarske načrte obeh dežel, bo ustanovljen pred 15. decembrom leta 1916.
člen 2.
Vlada Ljudske republike Albanije bo v roku treh mesecev od dneva podpisa te pogodbe izenačila vrednost svoje monetarne enote — albanskega ieka z jugoslovanskim dinarjem.
Vlada Federativne Ljudske republike Jugoslavije se zavezuje, da bo pošiljala vladi Ljudske republike Albanije s pomočjo uvoza v LR Albanijo blago in material za gospodarsko obnovo in sicer na način in v obsegu, ki bo določen z gospodarskimi načrti v skladu s čl. 1. Obvezuje se tudi, ;.a bo dala neophodno potrebno pomoč za uresničenje albanskega gospodarskega načrta in da bo zajamčila promet blaga, ki je neobhedno potrebno, da se vzdrži albanski Jek na pariteti z jugoslovanskim dinarjem.
Denarni obtok v Ljudski republiki Albaniji bo sorazmeren z denarnim obtokom v Federativni Ljudski republiki Jugoslaviji, pri čemer pa se bo upoštevalo številčno stanje prebivalstva in gospodarska moč obeh dežel.
Dokler se ne izvede monetarna reforma, določena v čl. 2. odstavek 1. te pogodbe, bo uvedla vlada Ljudske republike Albanije na svojem ozemlju sistem cen, ki veljajo na ozemlju Federativne Ljudske republike Jugoslavije.
Člen 3.
Vlada Federativne Ljudske republike Jugoslavije in vlada Ljudske republike Albanije se zavezujeta, da bosta ukinili v roku 1 meseca od podpisa te pogodbe carinsko mejo in carine med obema deželama in ustvarili tako enotno carinsko ozemlje.
Na enotnem carinskem ozemlju bo veljal sistem in carinske postavke, ki veljajo v Federativni Ljudski republiki Jugoslaviji. Blago bodo carinili pristojni organi ene visoke pogodbenice, katere mejo prelaja blago, pobrani denar pa bo pripadal oni visoki pogodbenici, kateri je blago namenjeno.
Da bi se zajamčila učinkovita uporaba določb prejšnjega odstavka, se bo ustanovita na ozemlju Ljudske republike Albanije albansko-jugo-
slovanska carinska komisija.
člen 4.
Ta pogodba bo veljala 30 iet od dneva podpisa. Pogodba pa se bo avtomatično podaljševala za 10 let, razen v primeru odpovedi.
Odpoved se mera pismeno notificirati najmanj leto dni pred potekom vsakega obdobja, določenega v prejšnjem odstavku.
člen 5.
Ta pogodba bo stopila v velja,-o z dnem podpisa, zamenjava ratifikacijskih listin pa bo najkasneje mesec dni od dneva podpisa v Beogradu.
Kot potrditev tega sta se na pogodbeni listini podpisala pooblaščenca.
Izdelano v Beogradu 17. novembra leta 1946. v francoskem jeziku v dveh originalih, od katerih dobi enega vlada Federativne Ljudske republike Jugoslavije, drugega pa vlada Ljudske republike Albanije.
Za Federativno Ljudsko republiko Jugoslavijo Boris Kidrič L r.
Za Ljudsko- republiko Albanijo Nako Spiru 1. r.
Ta ukaz stopi v veljavo z dnem, ko bo objavljen v »Službenem listu Federativne Ljudske republike Jugoslavije.
Protokol
ki je «stavni del pogodbe o vskladitvi gospodarskih načrtov, o carinski uniji in o izenačenju valut med Federativne Ljudske republike Jugoslavije in Ljudske republike Albanije z dne 27. novembra leta 1946.:
Obe pogodbenici se zavezujeta, da bosta pod vzeti vse potrebne ukrepe ta izpolnitev obveznosti, ki izvirajo iz gornje pogodbe.
če pa bi ugotovili, da iz upravičenih razlogov ni mogoče uvesti carinske unije in izenačiti valute v rokih, ki jih določa pogodba, o kateri je govora, bosta visoki pogodbenici lahko podaljšali te roke s skupnim sporazumom.
To potrjujeta pooblaščenca s svojima podpisoma na tern protokolu.
V Beogradu 27. novembra IMS.
Za Federativno Ljudsko republiko Jugoslavijo BORIS Za Ljudsko republiko Albanijo NAKO SPIRA/ L s.
V
L E»
junaški zaveznici Albaniji pa ne pomeni samo tega, da so osvobodili naši narodi svojo deželo od okupatorja in mu vrnili to, kar je zaslužil, ampak pomenijo te zmage mnogo več. Te zmage so povzročile, da je doživela skupno z okupatorjem popoln poraz tudi izdajalska domača reakcija in da ie postala oblast prvič v zgodovini v naših deželah ljudska oblast in je postalo delovno ljudstvo naših dežel popoln gospodar svoje usode.
Prav to dejstvo pa je porok, da se bodo razvijale naše dežele svobodno iu ob tesnem sodelovanju ter v popolno korist naših narodov. Minil je čas, ko ie lahko prodajala domača izdajalska rekcija tujim imperialistom interese dežeie. Minil je čas. ko je lahko gojila kljub svoji izdajalski vlogi nasproti velikim imperialistom, svoje umazane imperialistične težnje proti svojim sosedom. ki jim ie grozila ista nevarnost. Končno ie minil čas. ko so mogli razdvajati tuji imperialisti in domača reakcija narode, ki imajo skupne interese in skupno usodo.
Ljudska oblast, njeno razširjenje in njen nadaljnji in dosledni razvoj so poroki, da je za FLR Jugoslavijo in LR Albanijo zares minil tak čas.
Naši narodi so danes sposobni, da posvetijo svoje ustvarjalne sile v celoti gospodarski izgradnji naših dežel, katere so nekoč uničevali v gospodarskem pogledu tako domači vladajoči razred, kakor inozemski industrijski in finančni baroni ter imperialisti.
Ni torej čudno, če se je pričelo razvijati med deželami, katerih narodi so skupno prelivali kri' v narodnoosvobodilni vojni za iste velike cilje, v katerih se je v narodnoosvobodilni vojni do konca razgalila izdajniška vloga reakcije. v katerih se je rodila nova oblast in kjer je treba čuvati pridobitve zmagoslavnega narodnoosvobodilnega boja pred istimi inozemskimi imperialističnimi težnjami, istočasno z drugimi oblikami medsebojnega povojnega sodelovania tudi najtesnejše ekonomsko sodelovanje.
Naše dežele čakajo velike gospodarske naloge. Mi hočemo našo deželo gospodarsko razviti. Ali je morebiti kaj boli prirodnega. kakor to. da želi FLR Jugoslavija, skupnost svobodnih in enakopravnih narodov, ljudska država novega tipa, ki teži k popolnemu gospodarskemu razvoju, kakor ustreza njenemu prirodnemu bogastvu, tak razvoj tudi svoji zaveznici iz vojne, svoji sosedi, ki je prav tako svobodna, svojemu tovarišu, čigar ljudska demokracija ima iste temelje in isto smer razvoja, namreč LR Albaniji. Kaj je prirodnejše kakor to. da gleda LR Albanija v gospodarskem razvoju FLRJ poroka tudi za svoj gospodarski razvoj in se interesira za gospodarski razvoj Jugoslavije prav tako, kakor za svojega.
S to pogodbo prevzema Jugoslavija resne ekonomske obveznosti do Albanije, ki bodo brezdvomno precejšnje breme za naše gospodarstvo iz enostavnega razloga, ker se Jugoslavija v svojih ekonomskih odnosih do prijateljskih dežel ne poslužuje imperialističnih metod, ampak daje svojo pomoč nesebično. Nekateri skeptikj dvomijo, da bo Jugoslavija sposobna izpolniti prevzete obveznosti. Dobro poznamo take skeptike. Nastopajo že od takrat, ko je počila prva partizanska puška. Takrat so dvomili, da bo Maš narodno osvobodiln; boj uspel. Pozneje so dvomili, če se bo mogla nova ljudska oblast utrditj. organizirati in na-
Ob koncu seje je govoril še predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar.
Ljudska skupščina Albanije je ratificirala gospodarski sporazum z FLRJ
Tirana, 28. dec. Ljudska skupščina LR Albanije je imela včeraj javno sejo, na kateri je bila izvršena ratifikacija sporazuma o vzporeditvi gospodarskih načrtov in ukinitvi carinskih mej in carin, ki jie bil sklenjen 27. novembra t. 1. s FLRJ.
Na seji so bili prisotni vsi člani vlade z min. predsednikom generalnim polkovnikom Enverjem Hodžo na čelu, predstavniki diplomatskega zbora, kakor tudi veliko število prebivalstva. Minister za gospodarstvo Nako Spiru je obrazložil pomen sporazuma, nakar se je razvila razprava, v kateri so govorili poslanci iz raznih krajev Albanije. Nato je Ljudska skupščina z vzklikom in ob viharnem odobravanju prisotnih ratificirala sporazum.
„Pot Jugoslavije je naša pot“
Albanski list o resničnem prijateljstvu jugoslovanskih
narodov
Tirana, 28. dec. Časopis »Baškimi« ie objavil članek, v katerem poudarja pomen prispevka vlade FLRJ kot pomoč albanskemu prebivalstvu. V članku ie med drugim rečeno:
»Pomoč 10 milijonov dinarjev, ki jo je jugoslovanska vida dala albanski vladi za prebivalstvo, ki je trpelo ob poplavi, ie nov dokaz, da imata iskreno prijateljstvo in bratstvo med našimi narodi svoje globoke korenine, ki pričajo o značaju in pomenu naših odnosov. Albansko ljudstvo vidi v narodih Jugoslavije jamstvo za srečo in napredek svoje dežele. Nikoli albanski narod ni bil deležen tako velike pomoči. še nikoli v svoji zgodovini ni imel tako iskrenih in krepkih prijateljev, kot so narodi Jugoslavije mar-
šala Tita. Pomoč, ki nam je bila izkazana ob priliki poplav, kakor tudi pomoč, ki nam je bila izkazana ob drugih prilikah, krepi gospodarske in politične temelje naše ljudske republike. Vse to kaže, kako ie Jugoslavija odločena, da osreči našo deželo, vse to dokazuje pomen naših odnosov novega tipa .ki so nastali v tekil naše skupne borbe. Stopamo ramo ob rami z Jugoslavijo. Pot Jugoslavije je naša pot. Naše ljudstvo bo neomahljivo šlo po tej poti, ker ima veliko in stalno pomoč jugoslovanskih narodov. Na tej poti bo naše ljudstvo vedno bolj kreolk» iskreno prijateljstvo in sodelova. nie na vseh področjih z bratskimi narodi Jugoslavije.«
Vrnitev naše delegacije Iz New Yorka
Na svojem povratka iz New Yorka so sinoči ob 18.15 s potniškim vSiakom z Jesenic prispeli s svojim spremstvom v Ljubljano vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju Generalne skupščine Organizacije Združenih narodov zunanji minister vlade FLRJ Stanoje Simič, pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler ter elana delegacije jugoslovanski poslanik v Moskvi dr. Vladimir Poipo-wč in dr. Barioš. Na ljubljanski po-
staji go zunanjega ministra Simiča in člane delegacije sprejeli člani vlade LR Slovenije na čelu s predsednikom vlade tovr~Miho Marinkom ter predsednik MLO meista Ljubljane tov. Fran Albreht. Zunanji minister in člani delegacije so se zadržali na ljubljanski postaji v krajšem razgovoru s predstavniki naših oblasti. Ob
19.10	so člani jugoslovanske delegacije z brzovlakom nadaljevali pot v
Predsednik češkoslovaške Narodne skupščine narodom Jugoslavije za Novo leto
Praga, 27. dec. Za novo leto je poslal predsednik češkoslovaške Ustavodajne skupščine Josef David preko praškega radia pozdrave narodov Češkoslovaške jugoslovanskemu ljudstvu.
Predsednik David je med drugim izrazil obžalovanje, ker mu ni bilo mogoče sodelovati na zasedanju Slovanskega kongresa v Beogradu. Nadalje je izjavil, da so se po zmagoviti drugi svetovni vojni, ki je zlasti junaškemu jugoslovanskemu ljudstvu povzročila težko trpljenje in izgube, lotili vsi slovanski narodi obnove in izgradnje svojih držav ter utrjevanja miru in demokracije. S tem delom znotraj vsake slovanske države bo okrepljeno tesno slovansko sodelovanje, ki ima namen doseči, ko služi svetovnemu miru, da osvobojene slovanske države in narodi ne bodo nikoli več plen zločinskega fašističnega napada.
»Razvita industrijska moč prerojenih slovanskih držav. — je izjavil Josef David, — bo tudi sredstvo našega skupnega političnega cilja, — da nikoli več ne bomo dopustili novega napada nemškega imperializma na slovanske države. Ves ostali svet
mora razumeli, da je to tudi v njegovem interesu.
Mi hočemo živeti zato, da delamo, da se kulturno razvijamo, in hočemo biti pozitivni udeleženci pri veliki gradnji svetovne civilizacije in svetovnega miru.«
Ob koncu svoje poslanice je predsednik David izjavil:
»Pozdravljam ljubeznivo vse jugoslovanske narode tudi v imenu narodov Češkoslovaške. katerih predstavnik je naša Narodna skupščina, želim jim resnično bratske mnogo uspehov pri izgradnji. Povezani smo z vami. združeni v skupni usodi in skupnih interesih. Upam. da bora nekoč prišel k vam, da bi osebno videl uspehe vašega dela za vsestranski napredek. Že sedaj se veselim, ker bo tisoče in tisoče vaše prekrasne in junaške mladine — mladincev in mladink — prišlo na naš sokolski zlet. Veselim se, da bodo prišli v našo slovansko Prano, med naše češko ljudstvo kot v drugo domovino, kjer bedo sprejeti z iskrenim veseljem in bratstvom, ki bo večno in ki ga nič na svetu ne more več uničiti.
Živeli jugoslovanski bratje! Želimo, vam najlepše uspehe v novem letu!«
Tretja seja Slovanskega kemlteja Slovenije
Pretekli teden je bila 3. seja Slovanskega komiteja Slovenije, ki so se je udeležili člani predsedstva s tovarišem predsednikom Ferdom Kozakom in sekretarji sekcij. Dnevni red je obsegal: 1. poročilo tov. Regenta o sklepih prve seje novo ustanovljenega Vseslovanskega komiteja v Beogradu, 2. poročilo tov. predsednika Kozaka o pomenu in organizaciji Slovanskega kongresa, 3. načrt za delo Slovanskega komiteja Slovenije.
V skladu s sklepom Vseslovanskega odbora, naj se popularizira važnost Slovanskega kongresa s predavanji v mestih in na deželi, je bilo na seji sklenjeno, da bo pri nas organizirala Ljudska univerza po vseh okrajih predavanja v okviru Slovanskega komi-
teja Slovenije. Poleg tega bo Radio Ljubljana redno oddajal vesti iz slovanskega sveta. Slov aaski komite Slovenije bo od časa do časa pcročal o svojem delu v posebni publikaciji, v kateri bodo tudi izvirni članki in prevodi važnejših člankov iz glasila Slovanskega komiteja Jugoslavije in iz publikacij drugih slovanskih odborov. Naša publikacija bo tudi objavljala bibliografijo novih slovanskih knjig in revij. Poleg tega je bilo na predlog tov. predsednika Kozaka sklenjeno, da se sestavi in izda katalog vseh slovanskih knjig, ki jih hranijo ljubljanske študijske knjižnice. Slovanski komite Slovenije bo izvajal svoj delevni načrt v tesnem sodelovanju s Slovanskim komitejem Jugoslavije, id ga bo sproti obveščal o svojem delu.
Ute fašistične metoda na KoroSkem
Celovec, konec decembra.
V zaporih sodišča v Velikovcu sta bila več kot 'dva meseca slovenski provizor Brumn,ik iz Pliiberka in kmet Gutovnik iz Šmarjete pri Pliberku. Orožniki, med katerimi je največ bivših nacifašistov, so ju ovadili, da sta prenočila slovensko dekle in ji shranila kovčeg, ko se je vračala iz Jugoslavije domov. Ovadba je bila izmišljena in očividno napravljena zato, da se odstrani slovenski duhovnik iz Pliberka ter ustrahujeta aktivna člana Osvobodilne fronte za slovensko Koroško.
Ozadjje te nelepe igre pa je bilo sledeče; škofijski ordinarijat v Celovcu je hotel na vsak način spraviti nemškega duhovnika na. pliber-ško faro. Da se izogne očitkom pristranosti, je najprej imenoval za dekana v Pliberku slovenskega župnika Zablatnjka iz Šmarjete pri Velikovcu. Temu pa britanske zasedbene oblasti niso izdale dovoljenja za potovanje v Pliberk. To okolnost je uporabil celovški ordinarijat, da je hitro imenoval za dekana v Pliberku nemškega duhovnika Thur-nerja jn ga tudi takoj instaliral. Pri tem so britanske zasedbene oblasti podprle ordinarijat in brez pomisleka izdale potno dovoljenje Thur-nenju. Sele. ko je bil Thumer umeščen v Pliberku, kjer je dozdaj vedno bil samo slovenski župnik in
Področje Julijske upravo JA, Je v z drugimi
Reka, 28. dec. Pred več kot letom dni je bil ustanovljen inšpektorat za preskrbo pni vojaški upravi JA, ki je začel reševati vse probleme preskrbe na področju cone B. Kontigen\i blaga se pošiljajo neposredno iz zveznega ministrstva po načrtu, enako, kakor se ravna ž vsemi federalnimi enotami FLRJ. Tako je cona B Julijske krajine glede preskrbe izenačena z drugimi našimi kraji. Ljudska obla-stva s pomočjo cone B pošiljajo sezname svojih potreb inšpektoratu za preskrbo, ki pošlje nato skupen seznam zahtev zveznemu ministrstvu. S pomočjo pravilne organizacije se vsa cona B istočasno oskrbuje.
Od 15. aprila do 15. decembra t. L je inspektoriat za preskrbo razdelil po vsej coni 60.518 ton žita, 1075 ton maščob. 1085 ton. mesnih izdelkov, 1232 ton sladkorja in okrog 4000 ton raznih drugih živil. V istem časovnem razdobju je bilo dodeljenih tem krajem 241.745 kosov raznih oblačilnih predmetov. 1.795.240 m raznega tekstilnega blaga. 60.984 parov obutve, 3 vagone usnja in več vagonov druge-
nikoli nemški, so britanske zasedbene oblatiti izpustile jz zapora slovenskega provizorja Brumnika, ki je do tedaj upravljal pliberško faro ter .se mu oprostile, du je bii tako dolgo zaprt, češ, da niso vedele, da se nahaja v zaporu, čeravno je neštetokrat prihajala Brucnnikova sestra k organom angleške obveščevalne službe prosit, da bi smela obio .ati brata in mu oddati hrano v za»;or. Iz tega nedvomno izhaja, da je bila trditev, da niso vedeli, da je v zaporu, izmišljena. Provzor Brumnik in sioveoghj kmet Gutovnik. ki je b|I med vojno v koncentracijskem taborišču v Mauthausnu, sta bila
14.	decemora brez razprave in brez navedbe vzroka, zakaj so ju držah v zaporu, izpuščena, 'češ, da sta nedolžna. Postala sta žrtev nelepe igre avstrijskih in zasedbenih oblasti.
★
Nacifašlstični razgrajači, k( so od gotovih krogov iz Celovca nageci, da grozijo in ustrahujejo Slovence, so motili kulturno prireditev v Dobili vas; in med igranjem Miklove Zale s kamen ji razbili na Društvenem domu' šipe.
V Šmarjeti pri Velikovcu so bivši nacisti s kamenji pob lij šipe na stanovanju župnika Zablatnika, ker se je pol.tično udejstvoval v Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško.
krajise, ki Je pod preskrbi Ifcenače&a kraji FLRJ
Prebivalstvo cone B Juliiške krajine ni bilo en dan brez kruha, kar je zasluga pravilne organizacije preskrbe. Dotok drugih predmetov, zlasti obutve in obleke, je z vsakim dnem večji
Primorski kolonisti pred odhodom v Vojvodino
Ajdovščina. 28. dec. V 14 dneh Po odšel prvi transport primorskih družin iz grgarskega okraja v Vojvodino. Za njim se bodo vrstili transporti vsakih pet dni- Iz vsega vzhodno-pri-morskega okrožja bo odšlo okrog 800 družin- 27. t. m- so bila številna zborovanja kolonistov v idrijskem in grgarskem okraju, na katerih so razpravljali in se seznanjali z vsemi vprašanji kolonizacije.
Angleška skrb za Nemce
London, 28. dec. Kakor poroča Reuter, pošilja angleška organzacija »Rešimo Evropo« vsak dan 1300 pošiljk hrane in obleke za Nemčija.
Reakcionarni
pod vodstvom Ljudske
stranke ovira demokratizacijo Avstrije
V okrilju Ljudske stranke so se strnili vsi protidemokratični elementi pod vodstvom bivšega voditelja Heimwehra Raaba ter skušajo proti volji ljudstva s podporo tujih zaščitnikov ohraniti gospodstvo koncernov in bank
Moskva, 27. dec. Orlov piše v časopisu »Krasni Flot«:
Položaj Avstrije v povojni Evropi je precej čuden. Avstrija zaostaja za velikim številom drugih dežel, ki so izvedle daljnosežne demokratične reforme. Razen tega pa se zdi, da ona temu tudi nasprotuje. Avstrijski vladajoči krogi ne štedijo z lepo zvenečimi izjavami o »bodočem mestu« in o »poslanstvu« Avstrije v Evropi, medtem ko molče gredo preko vprašanja glavnega pogoja, ki bo odločil o bodočnosti Avstrije. L<ouis Saillant, generalni sekretar Svetovne sindikalne federacije, ki je pred kratkim, obiskal Dunaj, je naslovil na avstrijska javnost pameten opomin, da bo »položaj Avstrije v novi Evropi odvisen od njenih naporov na polju demokratizacije in deaacifikacije«. Toda denacifikacijo precej mlačno izvajajo. Precejšnjega števila fašistov še vedno niso odstranili iz uprave in gospodarskih uradov; zelo pogosto se dogaja, da dobe zopet zaposlitev cek> tisti, ki so jih pred kratkim odpustili. V tem pogledu je pomembno poročilo britanske parlamentarne delegacije, ki je pred kratkim obiskala Avstrijo. Poročilo poudarja, da je »strup nacizma globoko prodrl v intelektualno in moralno življenje naroda« in da je »bistvenega pomena to, da svet uvidi, da ne smejo imeti bivši nacisti nikakega političnega vpliva«.
Na Dunaju je bila pred kratkim razprava proti vojnemu zločincu Je. lušichu, ki je bil aktiven hitlerje-vec. Advokat je bil tako pogumen, da ga je opisal kot »ponos Avstrije« — sodišče pa ga je oprostilo. To je značilno za današnjo Avstrijo.
Dunajska univerza kakor tudi druge visoke vzgojne ustanove so sploš. no znane kot središča reakcije. Pred
kratkim so fašistični študentje izvršili izzivalna nasilja, ker so dobili pogum zaradi dejstva, da oblastva niso storila ni kaki h ukrepov. Ta nasilja so zbudila pri dunajskih delavcih nezadovoljstvo. Toda vodilne osebnosti v avstrijski vladi so označile akcijo demokratičnih sil zoper fašistične razbojnike kot »poulično nasilje« m s tem pokazale, da se naravnost strinjajo z naraščanjem delavnosti fašističnih elementov.
Politični ton daje v Avstriji »Ljudska stranka«, ki je dobila večino pri volitvah 1. 1945., v prvi vrsti pa njeno najbolj reakcionarno krilo. Reakcionarni voditelji stranke, ki zastopajo koristi velikih kapitalistov, so zelo naklonjeni blokiranju naporov resničnih demokratičnih naprednih sil v deželi. Okrog »ljudske stranke« so se strnili vsi protidemokratični elementi pod vodstvom bivšega voditelja Heimwehra Raaba. Ta stranka je skovala reakcionarni blok, ki se trudi preprečiti demokratično obnovo dežele in obdržati gospostvo koncernov in bank. V ta namen reakcionarni industrijci in finančniki namerno povečujejo gospodarsko zmedo, sabotirajo industrijsko obnovo, igrajo na karto velikih težav ter jih umetno še povečujejo in ovirajo preskrbovanje mest z živili. Posledica vsega tega je majhen industrijski prispevek, velikanski dobički, dezorganizirana trgovina in čim dalje večje poslabšanje življenjskih pogojev množic. To težko stanje pojasnjujejo avstrijski vladajoči krogi z razmerami, ki so nastale zaradi okupacije. Splošno je znano, da ni okupacijski režim, zlasti v vzhodni Avstriji, nikaka ovira za industrijsko obnovo. Ti krogi tudi trdijo, da ima Avstrija premalo neodvisnosti, da bi se lahko obnovila in napravila načrt za svoje gospodarstvo. Toda oni ni-
Odpor v Indokini narašča
Francoska vlada pošilja vedno nova ojačenja, da bi zadušila upor
Hanoi, 27. dec. AFP poroča, da so naletele francoske čete južno od Hüe na zelo žilav odpor Vietnamcev. Francozi pošiljati o okrepitve v Hai - Dounjg, kjer so vietnamske sile .obkolile francoske položaje in uničile železniški most Glavno poveljstvo francoskih sil v Indokini sporoča, da so precejšnje vietnamske sile v Nam-dinhu izvršile silovite napade na francoske položaje. Francoska kolona, ki poizkuša razširiti s vej s operacije severno od Baiknina. je naletela na hud odpor vietnamskih sil, k; so ji preprečile pot na več mestih. Kolona francoskih okrepitev, bi se prebija iz pristanišča Haifonga prot Hsnoiu, je prispela samo do Laiknea, ker Vietnamci obstreljujejo s topovi in metalci min lo področje. Vietnamske säe so zopet osvojile mesto Turane.
Pariz, 27. dec. Kakor poroča Reuter, so danes uvedle francoske oblasti v Južni Indokini v Seigonu in Cholonu policijsko uro na neomejen čas.
Francoske oblasti so v severni Indokini takoj po prvih sovražnostih uvedle v Hanoiu policijsko uro, v pokrajini Tcugking pa naglo sodišče. Sedaj se je prv.krat zgodilo, da so uvedli policijsko uro tudi v večjih mestih južne Indokine, kjer položaj dozdaj še ni bil tabo resen.
Boji v Hanoju
New York, 28. dec. Po poročilih Associated Pressa jz Hanoja so vietnamske čete v noč;, od 25. do 26. decembra ' v Hanoju močno napada-le. Uspelo jim je vdreti v palačo visokega komisarja Sentenija in so jo deino zažgale. Ista agencija poroča, da je prispel z letalom v Hanoj general Lecierc, ki bo prevzel komando nad francoskimi silami v borbi proti Vietnamcem.
Da bi odbili silovite napade Vietnamcev v sektorju Hanoja so se po poroč.lu United Pressa Francozi predvčerajšnjim poslužili vojnih letal. Po izjavi francoskih predstavnikov v Sajgonu so napadi vietnamskih čet vedno bolj sjovjiti.
United Press poroča, da se viet-nemske čeet v Hanoju, kamor je prispel komandant francoskih sil na Daljnem vzhodu, francoskim četam v središču mesta ogorčeno upirajo.
Predlogi vietnamske vlade
Pariz. 28. dec. AFP poroča: Včeraj je bila v Parizu objavljena poslanica, ki jo je 15. decembra, to je tik pred dogodki v Hanciu, poslal predsednik vietnamske vlade Ho Ši Minh predsedniku francoske vlade Leonu Blumu. Predsednik Ho Ši Minh je izrazil željo. da lojalno sodeluje s Francijo, ter izjavil, da Vietnam stremi po neodvisnosti in teritorialni celovitosti v okviru Francoske unije. Za tem je navede! kot konkretne predloge za rešitev položaja v Indokini naslednje;:
1.	Vietnamska vlada s svoje strani pozove evakuirano prebivalstvo, da se vrne v mesta ter podvzame vse potrebne ukrepe z namenom, da bi se po mestih obnovilo normalno gospodarsko življenje, ki je bilo skaljeno s sedanjim stanjem sovražnosti; ukine ukrepe samoobrambe, ki jih je pod-vzelo prebivalstvo po mestih; in se spravi v normalno stanje promet na progi Hanci—Haifong in Hanci—Lang-son.
2.	S francoske strani naj se umaknejo ojačanja, ki jih je francoska vlada v nasprotju s sporam “nom poslala v Tum. prenehajo čistilne operacije in represalij« ▼ Kočinčili in Južnem
in vietnamske čete v Haifongu in Laug-sonu vrnejo na položaje, ki so jih zavzemale pred 20. novembrom.
3.	S francoske in vietnanske strani naj se prične izvajati začasni sporazum ter se preneha s sovražno propagando po francoskem in vietnamskem radiu in tisku.
Politične in kulturne organizacije zahtevajo prekinitev sovražnosti
Sajgon, 27. dec. (AFP). Združenje »Vietnam«, Liga za človečanske pravice, Sekcija indofcjnske socialistične stranke. Marksistična kulturna organizacija, Nacionalna vietnamska zveza in več drugih organizacij so poslale francoskemu ministru za kolonije Mariusu Mouteju, ki je včeraj odpotoval iz Francije v Sajgon, skupno resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se nanudema prenehajo sovražnost; v Indokini jn izmenjajo francoskega visokega komisarja za Indckino ter vse njegove majbližje sodelavce.
Vietnamska tajna radijska postaja je objavila izjavo predsednika dr. Ho Si Mina, da so za sedanje spopade v Hanoju odgovorni Francozi, k; so 19. decembra sporočili Vietnamcem ultimat, v katerem so zahtevali, naj izroči policijsko oblast Francozom. Kakor je znano, 60 Vietnamc; ta ultimat odbili.
Protest indokitajskih delavcev v Franciji
Pariz, 27. dec. Kakor poroča AFP, so v Mont de Marsanu Indokitajci demonstrirali po glavnih ulicah ter nosili transparente z napisi; »Ne pošiljajte novih č«t v Indokino!«, »Zahtevamo, da prenehate politiko sile prati Vietnamu in da spoštujete njegovo suverenost!«, »Zahtevamo, naj se odpošlje anketna komisija v Vietnam!«. Ob priliki demonstracij ni prišlo do nobenih incidentov.
V Fontenayu-ie-Conteu je prišla velika povorka indokitajskih delavcev pred podprefekturo, da izroči manifest, v katerem se zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti v Indokini. Ko tj-ih podprefekt ni hotel sprejeti, so delavci izjavili, da bodo pričeli v znak protestai gladovno stavko.
Tujsko legijo pošiljajo v Indokino
Pariz, 27 dec. Kakor poroča Associated Press, so poslali s križarko »Deeken« iz severne Afrike v In-dokino prvi francoski padalski polk v okrepitev tamkajšnjim francoskim četam. Na poti v Indokino sta tudi dva bataljona Tujske legije.
V Vietnamu ni mogoče vladati z nasiljem
Pariz, 27. dec. Pariški tisk komentira dogodke v Vietnamu. Desničarski časopisi pozivajo na »odločnost« nasproti Vietnamu. Tako časopis »Epoque« v uvodnem članku piže, da »bi bilo umestno, da bi se predsednik vlade odrekel optimizmu, katerega neupravičenost jasno potrjujejo dogodki, m nedvoumno proglasi voljo Francije, da ne popušča.«
Časopis »Humanite« objavlja Sa-nek Pierrea Herveta, ki domneva, da se bodo pogajanja z Vietnamom obnovila
česar ne poskušajo v tej smeri, tako da je bila zavezniška komisija prisiljena pozvati avstrijsko vlado, naj predloži načrt za obnovo vseh industrij, kakor tudi izvozni in uvozni načrt.
Londonski list »Economist« po. udarja, »da vodi Avstrija politiko stopicanja na mestu«. Medtem pa je treba resnici na ljubo pripomniti, da spodbujajo avstrijske kroge k temu njihovi tuji zaščitniki, ki jim obljubljajo dolarje in drugo pomoč. Avstrijski reakcionarji so pripravljeni plačati ceno, ki jo zahtevajo od njih za tako »pomoč«, ki bi bila v tem, da pomagajo podrediti gospodarstvo dežele koristim tujih monopolov. Avstrijski kapitalisti so pripravljeni izvažati vse, kar le morejo, dobičke od takega izvoza pa naložiti v inozemske banke na škodo narodnega gospodarstva, lci ga na ta način še v večji meri dezorgani-zirajo. Zunanja trgovina postaja na ta način sredstvo za ropanje naroda, namesto da bi postala sredstvo za stabilizacijo gospodarstva v deželi.
Glede na ta dejstva zahtevajo demokratični krogi upravičeno, naj se uvede učinkovito nadzorstvo nad avstrijskim gospodarstvom, pri čemer zlasti poudarjajo potrebo, da se onemogočijo sumljiva spletkarjanja reakcije, ki imajo za posledico dva ali trikrat večji izvoz od uvoza. Resnične demokratične sile odločno zahtevajo preusmerjenje v smeri demokratičnega razvoja, iztrebljenje fašističnih in protidemokratičnih vplivov, spoštovanje načela mednarodnega sodelovanja, ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih To je po njihovem mnenju poroštvo za korenito zboljšanje položaja Avstrije, poroštvo njene, popolne demokratizacije, ki ji bo omogočilo, da bo dobila tisto mesto, ki ji v Evropi pripada.
»Nesmiselno je misliti — pBe San.
icpiraaiut ,	________ _____________kar —da bi nam vojaška pustolov- stuibnagel, bivši komandant Pariza
Anänuu kakor "tndl^dä se	lahko kaj koristila, la -da ta-Ua časa nemške okupacije.
bilo mogoče s pomočjo nasilja vladati v taki deželi kot je Vietnam. S sporazumom 6, marca je bil Vietnam proglašen za svobodno republiko v okviru Francoske zveze. Tega načela se je treba držati in obnoviti pogajanja, kakor hitro bo to mogoče, toda ne s prikritim namenom, da bi Ho ši Minhu delali težave in ga speljali v slepo ulico.«
Pariški večerni list »Paris Presse« poroča, da je general Jacques Ledere — ki je odpotoval v Indo-kino, dobil med drugimi tudi navodilo. naj prouči sredstva za ponovno vzpostavitev miru« in naj oceni obseg vojaških okrepitev, ki so (potrebne francoskim četam v Indokini.
»Paris Press« objavlja k temu poročilu tudi načrt za odpošiljanje prve okrepitve 10.000 mož, kj jih bodo prepeljali z veliko prekooceansko ladjo »Ile de France« in bivšo letalonosilko »Barent«.
Volitev predsednika Sveta republike v Franciji
Pariz, 28. dec,- AFP poroča, da so člani Sveta republike pristopili včeraj popoldne k prvemu glasovanju za izvolitev predsednika Sveta republike. Kandidat KP Francije Georges Marrane je dobil 72 glasov, kandidat ljudsko republikanskega gibanja Charpentier de Ribes 79, Julies Gasser (blok republikanske levice) 52 in Alexandre Roubert (socialistična stranka) 47. Ker ni dobil noben kandidat potrebne večine 126 glasov, je potrebno ponovno glasovanje.
Po uradnem poročilu so mandati v Svetu republike razdeljeni takole; KP Francije skupaj s sorodnimi skupinami 78 mandatov, ljudsko-republikansko gibanje in z njim povezane skupine 73, socialistična stranka 47. blok republikanske levice — 32, republikanska stranka svobode 10, neodvisni republkanci 12, stranka alžirskega manifesta 4 in alžirska stranka neodvisnosti 4 mandate. (Okrog 20 članov Sveta republike iz prekomorskih področij bo naknadno izvoljeno).
Pariz, 27. dec. (AFP) Pri drugem glasovanju je kandidat ljudsko-republi. kanskega gibanja za predsednika Sveta republike Champetier de Ribes dobil 80 glasov, kandidat Komunistične partije Francije Georges Marrane 79 glasov. Gasser (blok republikanske levice) 54 in Roubert (socialistična stranka) 4 glasove.
Pri tretjem glasovanju je bila dovoljena tudi relativna večina glasov. Pred glasovanjem je skupina socialističnih predstavnikov sklenila, da bo glasovala za kandidata Komunistične partije Marrana. Ker je blok republikanske levice umaknil kandidaturo 6vojega člana Gassera, je bil izvoljen pri tretjem glasovanju za predsednika Sveta republike Champetier de Ribes s 124 glasovi. Georges Marrane je dobil 119 glasov.
Izvoljeni podpredsedniki
Pariz, 28. dec. AFP poroča, da so bili za podpredsednike Sveta francoske republike izvoljeni: ga Gilberte Brosselotte (socialistka), Gaston Mon-nerville (blok republikanske levice) in Gebrges Mararme. komunist.
Nacistični general v. Stulpnagel izročen francoskim oblastem
Pari*, 28. dec. AFP poroča: Francoskim organom vdjaške varnosti je izročen nacistični general von
Moskovski komentar o stališču ameriškega reakcionarnega tiska proti novi Jugoslaviji
Moskva, 26. dec. Komentator moskovskega radia Ivanov je podal naslednje mnenje o različnih stališčih, ki jih zavzemajo do nove Jugoslavije ameriško ljudstvo na eni strani, na drugi strani pa ameriška reakcija:
»Na nedavnem zborovanju ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo revizijo zunanje politike ZDA, posebno nasproti Jugoslaviji. Na zbo rovanju so poudarjali, da je potrebno Jugoslaviji, ki je najbolj trpela nod fašistično okupacijo, dati pomoč v hrani.
Današnja zunanja politika ZDA, ki se je naglo spremenila po Rooseveltovi smrti, povzroča nezadovoljstvo v širokih slojih ameriške javnosti. Zadostuje, če omenimo ostro kritiko dolarske demokracije s strani tako uglednih politikov, kakor so Wallace, Ickes in Morgenthau. Ameriško ljudstvo nima tistega sovražnega odnosa do nove demokratične Jugoslavije, ki se v zadnjem času pojavlja v reakcionarnih ameriških krogih.
Ameriški* tisk pa se trudi, da bi v očeh svetovne javnosti diskreditiral razmere v demokratični Jugoslaviji. V ameriških listih ni prostora za sijajne uspehe pri obnovi in demokratizaciji države, ki jih dosegajo narodi Jugoslavije, še več, prav ti uspehi Jugoslavije, njena neodvisna zunanja politika, pripravljenost, da se znebi za vedno suženjske odvisnosti od kapitalistov, povzročajo posebno razdraženost ameriške reakcije. Listi v njeni službi, posvečajo svoje stolpce branilcem izdajalcev Mihajloviča in Stepinca, ko izkoriščajo vsako priliko, da bi očrnili Jugoslavijo.
Ameriški reakcionarni tisk je pričel bučno gonjo ob aretaciji tako imenovanih ameriških državljanov v Jugoslaviji, zamolčal pa je, da so novopečeni ameriški državljani Volks-
deutscher ji, ki so med vojno sodelovali z gestapom. Vest o zatvoritvi ameriške čitalnice v Beogradu je bila sporočena preprostemu Američanu kot dokaz, da ni nobenih demokratičnih svoboščin v Jugoslaviji, čeprav je znano ,da je bila ta čitalnica središče protijugoslovanske propagande.
Ne morem drugače, da ne bi omenil tudi odnosa ameriških zasedbenih oblasti v coni A Julijske krajine in v Avstriji nasproti Jugoslaviji. Blagonaklonjeno stališče Američanov do vojnih zločincev in fašističnih elementov povzroča upravičeno nezadovoljstvo jugoslovanskih narodov. Stališče, ki ga je zavzel ameriški delegat na pariški mirovni konferenci in v Svetu ministrov za zunanje zadeve, ne moremo imenovati prijateljsko nasproti Jugoslaviji. Večina upravičenih zahtev jugoslovanskih narodov je naletela na odpor delegacije ZDA. Samo Sovjetski zvezi, ki dosledno ščiti interese malih držav, se moramo zahvaliti, da je bil mogoč uspešen zaključek dela pri sestavljanju mirovnih pogodb.
Izpadi ameriškega tiska in nekaterih političnih delavcev v ZDA proti Jugoslaviji se v nobenem primeru ne morejo smatrati za manifestacijo javnega mišljenja ameriškega ljudstva. Resnični glas .ameriškega ljudstva so simpatije, ki jih goji do jugoslovanskih narodov, njihove junaške borbe proti hitlerjevski Nemčiji. Te simpatije obstojajo še danes tako kakor tudi težnja ameriškega ljudstva po vzpostavitvi ekonomskih in ožjih političnih odnosov z jugoslovanskimi narodi. Neodgovorni pisači reakcionarnega tiska izražajo mnenje imperialističnih krogov in ne resničnih upov in želja svojega ljudstva. ter niso sposobni oslabiti teh simpatij.«
Grški partizani zadajajo hude udarce litonarhoiašističniin četam
Atene, 28. dec. (Tass). Borbe med Partizani in vladnimi četam; se nadaljujejo na glede cia mraz in snežne zamete na hribovitih podroäjih. Prišla so poročila, da je v noči na
25.	decembra nenadoma napadel velik partizanski oddelek vladne sile, ki so nastanjene v vasi Fitnja. Boj je trajal vso noč. Izidi borb bo še neznank
V Beocijj 6o partizani zavzeli vas Moskofori v bližin» Lamije. Drug oddelek je na istem področju zavzel vas Kumovo in vas Agios-Stepha-nos. Grški list; so objavili podrobnosti o boju na klancu Muharem Hani, kj se je odigral pred 4 dnevi. Partizan; so zaplenili v boju proti eno-
tam monarhofašistov. ki so izvrševale »čistilne operacije«, pratež, ki je štel '27 tovornih avtomobilov, z bojno municijo in opremo ter se odpeljali z zaplenjenimi vozil; proti planinskemu prelazu Vervnionu. Partizanske zasede so zadržale vladne čete, ki so bile odposlane na mesto borbe.
Pred enim tednom se letalo, na katerem je bil poveljnik 335. eska-drile, ni več vrnilo z operacije proti partizanom na goratem področju Vermion. Poročajo, da so brezuspešno iskali letalo, k; se je najbrže razbilo v stenah, ker je bilo poškodovano po partizanskih strelih iz pušk jn strojnic.
KP Japonske zahteva sestavo nove demokratične vlade
Tokio, 27. dec. (Tass). Komunistični poslanec Košaka je imel v japonskem parlamentu govor, v katerem je rekel, da dokazujejo množična zborovanja, ki zahtevajo spremembo Joši-dove vlade, da je ljudstvo popolnoma izgubilo zaupanje v sedanjo vlado. Izjavil je, da zahteva ljudstvo spremembo vlade zato, ker povečuje ekonomsko krizo v državi in ščiti interese peščice velekapitalistov, podpira črno borzo, zmanjšuje proizvodnjo, dopušča, da ležijo cesarski gozdovi neizkoriščeni ter velike dvorce zapira pred ljudstvom, medtem ko živijo repatriiranci in vojne žrtve brez strehe nad glavo. Jošidova vlada je nesposobna za borbo proti ekonomskim težavam na Japonskem ter je izgubila zaupanje vsega svetovnega javnega mnenja zato, ker prikrito in odkrito sabotira demokratizacijo Japonske. »Da bi si Japonska zopet pridobila zaupanje sveta — je poudaril
Obisk maršala Montgomeryja v Moskvi
Moskva, 28. dec. (Tass) Generalisim Stalim je na potsdamski konferenci povabil maršala Montgomeryja na obisk v Moskvo. Dne 14. oktobra je sovjetski vojaški ataše v Londonu izročil maršalu Montgomeryju povabilo maršala Vasiljevskega. šefa sovjetskega generalnega štaba, naj obišče Moskvo ob koncu leta 1946 ali v začetku 1947.
Maršal Montgomery, ki zelo želi spoznati vojaško življenje Sovjetske armade, ie sprejel povabilo in upa, da bo obiskal Moskvo v začetku prihodnjega leta.
Delovno ljudstvo Bolgarije zahteva izključitev opozicijskih poslancev
Sofija, 27. dec. Nastop opozicijskih poslancev v Velikem narodnem sobranju proti temu, da bi se dala pomoč družinam padlih v domovinski vojni, je izzval val nezadovoljstva in protestov pri delovnem ljudstvu Bolgarije. Po tovarnah, podjetjih in uradih so bila po vsej deželi protestna zborovanja in sestanki, na katerih so izrazili delavci in nameščenci svoje ogorčenje proti takemu protiljudske-mu stališču opozicije. Predsedstvo Velikega narodnega sobranja, nacionalni komite Domovinske fronte in pred-sestvo vlade so sprejeli veliko število resolucij in brzojavk, v katerih zahteva delovno ljudstvo, naj se izključijo opozicijska poslanci iz Velikega narodnega sobranja.
700.000	brezposelnih v Tokiu
Tokjo, 28. dec. Reute* poroča: Občinske oblasti v Tokiu so objavile, da je y mestu nad 700.000 brezposelnih ter da to število še stalno narašča
Nosaka — bi morala izpolniti sledečih 5 pogojev: 1. Odstraniti vojne zločince in nezaželjene elemente iz političnega, ekcnomskga in kulturnega življenja; 2. Izvesti popolno demokratizacijo države; 3. Mobilizirati ves material in zaloge v deželi, da bi se prebrodila kriza; 4. Stabilizirati živ-ljenski standard ljudstva ter odstraniti družbene nerede in 5. Takoj spremeniti Jošidovo vlado in sestaviti novo vlado, ki bi uživala zaupanje ljudstva.«
Italijanska vlada se je opravičila zaradi fašističnega izzivanja rimske policije
Moskva, 27. dec. Dopisnik »Izvesti;« iz Rima poroča, da je objavil rimski tisk pred kratkim zaupno okrožnico italijanske policije o obstoju neke teroristične organizacije v Italiji. V okrožnica je bil izzivalni namig, da deluje ta organizacija po ukazih sovjetskih oblasti. Predsednik italijanskega ministrskega sveta je dal na seji vlade 20. decembra poročilo v zvezi s to okrožnico. V uradnem poročilu, ki je bilo izdano po seji ministrskega sveta italijanska vlada globoko obžaluje, ker je okrožnica policije naperjena proti Sovjetski zvezi. V uradnem poročilu je rečeno, da je italijanska vlada prisiljena smatrati tako obtožbo kot neresnično in nesmiselno. Italijanska vlada izraža svoje globoko obžalovanje zaradi tega neprijetnega dogodka. V poročilu je tudi rečeno, da je uradnik, ki je izdal omenjeno okrožnico, odstavljen. Italijanski minister za zunanje zadeve se je opravičil sovjetskemu veleposlaniku v noti. ki je sestavljena v duhu tega uradnega poročila italijanske vlade.
Nenni o potrebi združitve demokratičnih sil v Italiji
Rim, 27. dec. Na komunističnem zborovanju y Rimu 25. decembra je govoril tudi predsednik socialistične stranke Pietro Nenni, ki je izjavil v svojem govoru, da j« leto 1946. leto vzpostavitve republike in da bo leto 1947. ieto izvedbe agrarne reforme in industrijske reforme.
»Zato je potrebno, — je rekel Pietro Netmi. — da delavski razred, delavo; in kmetje, uradniki, tehniki in intelektualci izvoj ujejo pri volitvah oblast, da bi telcaj mogli pričeti temeljne reforme. Vse to je mogoče doseči, če bo delavskj, razred združen.«
Nenni je zaključil, da je združitev socialistov in komunistov jn vseh demokratičnih sil pogoj za zmago delavskega razreda v letu 1947.
Prihod italijanskih ujetnikov iz Jugoslavije v Ancono
Kim, 28. dec. Pred božičnimi prazniki je prišla z jugoslovansko ladjo v Ancono š.cupina italijanskih vojnih ujeaxkov iz Jugoslav,je. Po vesteh iz Ancone se repatriiranci dobro počutijo. Ujetnik; so Pri svojem prihodu -v Antono navdušeno vzklikali bralstvu italijanskega m jugoslovanskih narodov, maršalu Titu in Palmini' Togliattiju. Ljudstvo, ki se je zbralo na obali, se je pridružilo njihovim vzklikom.
Krvave demonstracije in splošna stavka v Bariju
Bari-, 28. dec. Kakor poroča United Press, je prišlo v Bariju do množičnih demonstracij zaradi brezposelnosti, pomanjkanja življenjskih potrebščin in draginje. Policija je s tanki nastopila prot; 'demonstrantem in streljala s puškami in tankovskim orožjem. Po pivih uradn.h poročilih je bilo 14 oseb ranjenih, med tem ko trdijo neuradna poročila, da je ranjenih nad 50 oseb. Po demonstraciji so proglasili splošno stavko v mestu ia pokrajini Bari. Ves promet v Bariju je ustavljen.
V Ameriki so dosegle cene nepojmljivo višino
New York, 27. dec. Newyorski radio objavlja poročilo ameriškega odbora za statistiko dela, da so cene življenjskih potrebščin v 65 naj-večjih mestih ZDA dosegle višino, kaikršne sploh ne pomnijo.
Nezaslišan primer keianlalne nadutosti vojaških policistov v Trstu
Tr*t, 28. dec. Na božični dan so vojaki okupacijskih čet v Trstu na vse mogoče načine izzivali mirno prebivalstvo tčr povzročili vrsto incidentov. MC-d drugim so zagrešili tudi grobo žalitev jugoslovanske zastave.
V via Cicerone, kjer je glavni sedež vojaške policij«, so se okrog 16. našemili angleški yoja'ki-polic;sti v razna oblačila. Eden izmed njih Si je privezal okrog pasu namesto predpasnika jugoslovansko zastavo. Tako našemljen je odšel v bližnji bar.
Urednik »Primorskega dnevnika« 'tov. Stanič, ki je skupno z nek.m drugim tovarišem opazoval ta sramotni prjzor, je odšel na glavni stan vojaške policije in zahteval skupno s tovarišem od službujočih oficirjev, naj ukrenejo, da se to sramotenje jugoslovanske zastave prepreči. Službujoči oficir se je najbrvo izgovarjal, češ da to ni nič posebnega^ in da je na Angleškem pač tak običaj. Sele čez nekaj časa so pripeljati omenjenega vojaka, ki je imel še vedno pripasano jugoslovansko zastavo. Toda namesto, da bi ga pozvali k redu in kaznovali zaradi sramotenja zastave zavezniške države. so mirno dopuistjli, da se je začal znašati nad pritožnikoma. Zahteval je njune dokumente. Ker Staničev tovariš ni imel novinarske izkaznice, ga je vrgel iz sobe, Staniča pa je začel klofutati. Navzoči oficirji so vse to mimo gledali in se tudi niso ganili, ko je zahteval Stanič svoje dokumente nazaj ;n prejel v odgovor novo klofuto. Moral je odrti brez dokumentov, vojak pa je še nadalje sramotil jugoslovansko zastavo.
»Primorsk; dnevnik« piše v zvezi s tem: Temu dogodku ni potreben posebej komentar. Sam po sebi je dovolj zgovoren:	Žalitev zastave
zavezniške države, žalit©v nacionalnega čustvovanja drugega naroda, žalitev in <grob napad na novinarsko in osebno čast našega urednika in vse to se god; na glavnem sedežu vojaške policije v nazočnosti službujoč ih oficirjev. Skratka, nezaslišan škandal» kakršnega ja€ potonimo nit»
iz dobe nemjbe nacistične okupacije. Ob koncu zahteva »Primorski dnevnik« popolno eadoščenije za svojega urednika, za list in za vse novinarje, k; vidijo v tern izbruhu kolonialne nadutost; globoko in grobo žalitev.
Trst, 28. dec- Zaradi žalitve, ki so jo prizadeli pripadniki zavezniške vojske uredniku »Primorskega dnevnika« tov. Staniču Stanetu, je uredniški zber »Prim-o-rskega dnevnika« poslal polkovniku Bowmanu, višjemu oficirju za civilne zadeve, protestno pismo, v katerem zahteva zadoščenje in poudarja:
»Uredništvo »Primorskega dnevnika« ogorčeno ugotavlja, da je bil njegov urednik Stanič Stane na sramoten način žaljen in fizično napaden, ko jo v glavnem stanu zavezniške policije, popolnoma vljudno zahteval, da preprečijo sramotenje jugoslovanske zastave, do katerega se je ponižal zavezniški vojak pred javnostjo Te žalitve je kriv isti vojak, ki je sramotil jugoslovansko zastavo, toda odgovornost za to žalitev se ne more omejiti zgolj na tega vojaka, ker je bila izvršena v prisotnosti zavezniških oficirjev-«
Trst naj postane zatočišče fašističnih zločincev'
Trst, 28. dec. Glavni držami tožilec tržaškega sodišča je razposlal vsem sodnim organom cone A okrožnico, v kateri jih obvešča, da so sodišča cone A pristojna samo za sojenje zločinov, izvršenih v coni A ne pa tudi za zločine, izvršene v coni B. Ta odlok je bil dostavljen tudi izrednemu porotnemu sodišču, ki ne bo moglo več soditi vojnim zločincem in kolaboracionistom, ki so zagrešili svoje zločine na področju cone B V zvezi s to okrožnico objavlja tržaški »TI Lavoratore« komentar, v katerem naglaša, da bo imelo tako postopanje zelo hude posledice in da bo zavezniška vojaška uprava odgovorna, če se bosta Trst in cona A spremenila v zatočišče fašističnih zločine, v in kolaboracionistov,

Republiška Kontrolna komisija o pregledu stanovanjskega oddelka pri MLO v L' ubijani
Zaradi povečanja števila prebivalstva in nastanitve raznih novih ustanov je stanovanjske vprašanje v Ljubljani precej pereče. Razumljivo je, da je dokončna rešitev tega vprašanja najtesneje povezana z gradnjo zadost-neg števila novih stanovanjskih hiš, čemur bodo morali pristojni organi ljudske oblasti v prihodnjih letih posvetiti potrebno pozornost. Trenutno pa je treba odpraviti nekatere grobe napake. ki zavirajo nspešno reševanje sta. novanjskega problema v okviru danih možnosti.
V	eiljn izboljšanja organizacije in poslovanja stanovanjskih oblasti v Ljubljani, je Kontrolna komisija LRS že večkrat proučevala stanovanjski problem kot celoto in s svojimi predlogi skušala pomagati Mestnemu ljudskemu odboru pri reševanju tega važnega vprašanja. Kljub temu pa se stanje ni izboljšalo, število upravičenih pritožb proti stanovanjskim odločbam je še vedno izredno veliko. Zato je Kontrolna komisija v začetku decembra t. 1. odredila ponoven pregled stanovanjskega oddelka pri MLO. Namen tega pregleda je bil:
a)	ugotoviti vzroke in krivce, da se prejšnji predlogi Kontrolne komisije ra izboljšanje poslovanja stanovanjskega oddelita niso izvedli;
b)	ponovno proučiti organizacijo in poslovanje stanovanjskega oddelka, da se poenostavi in pospeši postopek pri dodeljevanja stanovanjskih prostorov.
Glavne ugotovitve in zaključki kontrolne komisije
V	zvezi s proučevanjem stanovanjskega vprašanja v aprilu, juliju in septembru t 1. stavljeni predlogi Kontrolne Komisije LRS se nikakor niso sprovedli v celoti, kar potrjujejo naslednje ugotovitve:
1.	Kljub poizkusom, da se izpopolni organizacija stanovanjskega oddelka, se poslovanje ni izboljšalo; razbitost postopka pri obravnavanju poedinih stanovanjskih zadev je večja, kot kdaj koii poprej; birokracija se ni prav nič zmanjšala.
2.	Pregled nad vsemi stanovanjskimi prostori in njih zasedbo je še vedno nepopolen. čeprav se je v avgustu t. 1. izvršil tozadevni popis in na podlagi tega sestavila posebna kartoteka, v katero pa se ne vpisujejo številne vsakodnevne spremembe; povezave s prijavnim uradom ni.
3.	Številne prošnje za dodelitev stanovanjskih prostorov niso razvrščene po nujnosti in upravičenosti poedinih prosilcev.
4 Načrtno utesnjevanje nezadostno izkoriščenih stanovanj je imelo doslej zelo skromne uspehe; izigravanje stanovanjskih predpisov in že pravomoćnih odločb ie nekai običajnega, MLO pa ni ukrenil potrebnega za zagotovitev učinkovite izvedbe.
5.	Na sodelovanje in pobudo ljudskih množic in množičnih organizacij pri reševanju stanovanjskega vprašanja se Po nekaj neuspelih poizkusih ni polagala nobena pažnja več.
6.	Mestna stanovanjska komisija izvršilnemu odboru MLO ni dajala rednih mesečnih poročil o svojem poslovanju. zato tudi volivci niso bili obveščeni o delu in pritegnjeni k reševanju težkoč stanovanjskih oblasti.
7.	Na splošno se kaže v delu stanovanjskega oddelka pomanjkanje načrtnosti in sistematičnosti, s tem v zvezi pa tudi veliko število neutemeljenih intervencij in nepotrebno velik naval strank.
8.	Nesorazmerno veliko je število zaposlenega uradništva: v administraciji je bila ugotovljena nesistematičnost.
Predlogi, katere ie Kontrolna komisija že ob priliki prejšnjih pregledov postavila, da pomaga pri odstranitvi navedenih napak in nedostatkov. so bili tudi po izjavah odgovornih funkcionarjev izvršilnega odbora MLO in stanovanjskega oddelka v celoti dobri in izvedljivi. Krivdo za to. da se niso sprovedli nosijo sledeči organi oziroma poedinci:
1 izvršilni odbor MLO in njegov tajnik;
2.	vsakokratni poverjenik za stanovanjske zadeve;
3.	načelnik in pomočnik načelnika stanovanjskega oddelka;
4.	lokalni politični Iforumi. v kolikor gre za sodelovanje masovnih organizacij.
Ukrepi kontrolne komisije
1. Zaradi neizvršitve prejšnjih predlogov Kontrolne komisije LRS so bili na osnovi člena 14 Zakona o splošni državni kontroli in glede na stopnjo svoje odgovornosti kaznovani;
Tuma Branimir, tajnik izvršilnega odbora MLO. s pismenim ukorom.
Drohež Franc, član izvršilnega odbora MLO in poverjenik za stanovanjske zadeve, s pismenim ukorom.
N e d o h Danilo, bivši načelnik stanovanjskega oddelka s pismenim ukorom.
Šelie Ludvik, pomočnik na.
čelnika stanovanjskega oddelka, s pismenim opominom.
Zaradi malomarnega izvrševanja službenih dolžnosti in nediscipliniranosti sta biia kaznovana nameščenca stanovanjskega oddelka
Žugel j Anton z javnim ukorom, Bricelj Feliks s pismenim oipeminom.
n. Kontrolna komisija LRS je izvršilnemu odboru MLO naložila obveznost. da bodočo organizacijo in poslovanje stanovanjskega oddelka uredi po sledečih načelih:
1.	Poverjenik za stanovanjske zadeve je pred izvršilnim odborom MLO in pred voHvri odgovoren za pravilno vodenje stanovanjske politike sploh, za poslovanje stanovanjskega oddelka pa še posebej. Ne ?lede na to nosi odgovornost za pravilno reševanje stanovanjskega problema izvršilni odbor MIjO kot eekrta.
2.	Točen pregled nad vsemi sta.no-voajsk+mi prosto»! m nirh zasedbo je osnova za pravilno odločanje o posameznih stanovanjskih zadevah. Karto-
teko. ki nudi tak pregled, je treba sproti izpopolnjevati na podlagi podatkov stanovanjskega oddelka in prijav, nega urada, kakor tudi na podlagi pri. iav masovnih organizacij in poedinih državljanov.
3.	Pri dosedanji stanovanjski krizi je nemogoče zadovoljiti vse prosilce, zato naj se določi pri dodelitvi stanovanjskih prostorov prednost za vojaške osebe in za civilne državne uslužbence, ki so zaradi premestitve od drugod v Ljubljano brez vsakršnega stanovanja ter za slučaje, kjer so ugotovljene pereče zdravstvene in socialne potrebe.
4.	Zaradi občutnega pomanjkanja stanovanjskih prostorov, je ena najvažnejših nalog stanovanjskega oddel ka sistematično utesnjevanje nezadostno zasedenih stanovanj. Zamenjave stanovanj naj se vrše samo v nujnih primerih ali pa ob obojestranskih sporazumih. Danes nimamo možnosti vršiti številnih zamenjav zaradi malenkostnih izboljšanj.
5.	Poslovanje stanovanjskega oddelka je treba čimbolj poenostaviti in po. spešiti. k čemur naj pripomorejo skle-
Ljubljana, 27. decembra
Čeprav je preteklo že več tednov, odkar je Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij zveznega in republiškega značaja, ki je ustvaril trden temelj smotrnega gospodarskega razvoja in omogočil de jansko načrtnost v proizvodnji. FTe zidij Ljudske skupščine in vlada FLRJ še vedno sprejemata dan na dan številna zahvalna pisma in bi-zojavke, ki jih pošiljajo delovne množice s sestankov in prireditev v vsej LR Sloveniji in ostalih ljudskih tepublikah. Naši delovni ljudje se vsepovsod zavedajo velikega pomena tega zakona, ki je velika pridobitev -jiliove borbe in njihovega dela.
Kmetje s Ptujskega polja so na primer pisali; »Zahvaljujemo se naši zvezni Ljudski skupščini za sprejetje zakona o nacionalizaciji, ker dobro vemo, da bo tako ljudstvo na ptujskem polju kakor tudi v drugih kraji’ kmalu občutilo njegove blagodejne posledice pri preskrbi z racio-niranimj in prostimi industrijskimi proizvodi. Privatna industrijska podjetja so predstavljala doslej pesek v velikem stroju naše industrijske proizvodnje in preskrbe, ker so se v veliki večini odtegovala načrtnemu vključenju v gospodarsko življenje naše ljudske republike in vse države. Naši agrarni kraji so v stari Jugoslaviji bedno živeli, ker smo imeli premalo zemlje in ker svojih pridelkov nismo mogli vnovčiti, zato pa si tudi nismo mogli kupovati industrijskih izdelkov v toliki meri, kolikor smo jih nujno potrebovali. To je bila posledica kapitalističnega gospodarstva, ki je v enaki meri udarjalo ter izkoriščalo delavca in kmeta. Med okupacijo pa je sadove našega dela pospravljal okupator. Zdaj smo vsi veseli, ker sta z zakonom o nacionalizaciji do kraja vne-šena v naše gospodarstvo red in načrtnost. Ta zakon je očistil naš gospodarski stroj peska in odstranil največjo oviro urejene preskrbe.«
Viničarji iz haloških viničarskih zadrug so pisali: »Letošnje leto je bilo za nas in za vse slovensko delovno ljudstvo kljub mnogim težavam, ki jih še ni mogoče premostiti, zlasti v preskrbi, v resnici srečno leto, kakor si ga skoro nismo upali predstavljati, ko smo si ga ob novem letu voščili. V začetku leta smo postali lastniki zemlje in vinogradov, v katerih smo prej garali za nekaj dinarjev na dan ob lastni hrani gospodarjem, ki so gledali na nas kot na ljudi, rojene za izkoriščanje. Naša ljudska oblast nam je dodelila zemljo z zakonom, katerega načelo je bilo; zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Ob koncu leta pa je doseglo
Da bi bile redne letne skupščine, ki moraio biti po zveznih pravilih vsako leto. čim boli organizirane in na višini nalog, ki jih imajo Enotni sindikat z zvezi s sklepi četrtega plenuma Centralnega odbora in v zvezi s prehodom naše dežele v načrtno gospodarstvo. ie sekretarijat Centralnega odbora Enotnih sindikatov na svoji seji dne 25. decembra 1946 sklenil:
1. Redne podružnične skupščine za leto 1947 bodo od 1. aprila 1947 aaprei. V zvezi s tem naj vse centralne uprave zvez izdelajo načrt poslovanja skupščine in naj nadzorujejo izvedbo tega načrta.
2.	Glavni odbori in zvezne uprave morajo sodelovati pri delu skupščin velikih podjetij, jim nuditi neposredno pomoč pri pripravljanju poročil in pri drugih opravilih in morajo v ta namen pošiljati na skupščine svoje predstavnike že nekai dni prej.
3.	Finančna nadzorništva podružnic moraio najmanj 10 dni pred skupščino opraviti pregled finančnega poslovanja in pregled bilance podružnice. Bilanco je treba obesiti na vidnem mestu v prostorih podružnice.
.4. Kandidatno listo za novi odbor in finančno nadzomištvo podružnice je treba pripraviti s pomočjo kandidatne komisi je. ki jo skupščina izvoli ob svojem konstituiranju. Na liste novih upravnih odborov naj podružnice postavijo udarnike, nova tor je, najboljše in najvestneiše delavce, inženirje, tehnike in upravno osebje. Pred volitvami in glasovanjem ie treba skupščino
pi Kontrolne komisije glede postopka pri oddajanju sob. poslovanja s stran, kami. sodelovanja’z drugimi organi državne uprave in razdelitve dela v stanovanjskem oddelku.
6. Vsak primer izigravanja stanovanjskih predpisov in že pravnomočnih odločb je treba odločno kaznovati in »o tudi objaviti v časopisih.
III. Ugotovitve in sklepi Kontrolne komisije LRS so bili obravnavani in obrazloženi na širši konferenci zastop. nikov vseh merodajnih činiteljev. ki so se s predlaganimi ukrepi za izboljšanje poslovanja stanovanjskega oddelka v celoti strinjali. Izvršilni odbor MLO je-dolžan, da sklepe Kontrolne komisije izvede v odrejenem roku.
Ob tej priliki Kontrolna komisija LRS poziva državljane, naj ji v bodoče-iavliajo samo napake in pomanjkljivosti v poslovanju stanovanjskih oblasti.. dočim naj se glede rešitve konkretnihi stanovanjskih zadev obračajo na pri.i stojne stanovanjske oblasti, ki za svoje> odločitve nosijo polno odgovornost.
Ljubljana. 28. decembra 1946.
KONTROLN A KOMISIJA Ljudske republike Slovenije.
delovno ljudstvo drugo veliko zmago, ko je bil sprejet v Ljudski skupščini FLRJ zakon o nacionalizaciji, ki sloni na istem pravičnem načelu kakor zaikon o agrarni reformi: stroje tistemu, ki dela z njimi, to je ljudstvu, 'naši ljudski državi! Te nove zmage se iskreno veselimo tudi mi viničarji, kakor so se veselili naših pridobitev delavski tovariši tz industrije. ko smo dobili dodeljeno zemljo in vinograde. To je dokaz trdne vzajemnosti in povezanosti med delovnim ljudstvom m obenem poroštvo, da bomo tako strnjeni in zavedni premagali tudi vse ostale težave ,ki nas še čakajo, zlasti ker je z zakonom o nacionalizaciji odstranjena največ ja zavora v razvoju našega gospodarstva, ki je zadevala tudi nas. Naj živi Ljudska skupščina! Naj živi zakon o nacionalizaciji!«
Prav tako navdušene pozdrave tn poslanice so pošiljali Ljudski skupščini kmetje-kolonisti m zadružniki iz Apaške kotline, viničarji iz Slovenskih goric, kmetje iz Prekmurja in iz Savinjske doline. Pred kratkim so zasedali po vsej LR Sloveniji ple. numi medkrajevnih sindikalnih svetov, s katerih so prav tako vsepovsod spontano in z navdušenjem pošiljali pozdrave Ljudski skupščini FLRJ in zvezni vladi :n prisrčno Izražali zahvalo vsega delovnega ljudstva za zakon o nacionalizaciji, v katerem vidijo vsi, zlasti še tudi prebivalstvo agrarnih predelov v vzhodnih delih, republike, novo m trdno jamstvo za stalno dviganje življenjske ravni, ki se ni mogla v teh krajih zaradi neurejenega gospodarstva v stari Jugqslaviji, ki je slonelo na izkoriščanju, nikoli dvigniti. Prav tako z veseljem so pozdravit zakon o nacionalizaciji kmetje in viničarji v Beli krajini in na Dolenj, skem. Iz Bele krajine so pisali; »Ta zakon v veliki meri izraža tisto, n« kar smo mislili, ko smo se borili, ali pa ko smo delali za našo narodno osvobodilno vojsko.« Tako pišejo v svoji poslanici Ljudski skupščini tudi žagarji, drvarji in gozdni delavci — sindikalisti iz okolice Gornjega grada in iz zgornje Savinjske doline. Tudi žagarsko in gozdno delavstvo tz bohinjskega kota, katerega dele. gati so se zbrali na plenumu KSS v Bohinjski Bistrici, so poslali Ljudski skupščini FLRJ toplo pozdravno resolucijo v zvezi z zakonom o nacionalizaciji.
Tako naše delovno ljudstvo, delavci, kmetje in ljudska inteligenca — razumejo pomen zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij in ga hvaležno in navdušeno pozdravljajo
na kratko seznaniti z življenjem in delom vsakega kandidata.
5.	Vsi novoizvoljeni upravni odbori morajo poslati svoji zvezi poročilo o delu skupščine in listo novega odbora najpozneje 10 dni po skupščini.
Letne skupščine mora smatrati podružnica za veliko in pomembno kampanjo pri mobilizaciji sindikalnega članstva za izvajanje nalog načrtnega gospodarstva in krepitve sindikalne zveze. Zato je potrebno opraviti vse priprave m zagotoviti čim večjo ude-'ežbo sindikalnega članstva na skupščinah in uporabljati v ta namen lepake. krajevni tisk. stenčase in podobno.
Skupščine morajo pripisovati poseben pomen kostruktivni kritiki in samokritiki kot sredstvu za hitro odstranitev pomanjkljivosti v sindikalnem delu. zato nai potekajo v znamenju kritike in samokritike opustitev in pomanjkljivosti na polju proizvodnje. kulturno-prosvetnega dela, na po-!ro boljših delovnih pogojev in drugih sindikalnih nalog. Upravni odbori moraio razen objavljanja doseženih uspehov pripraviti v tem okvirju in pred-' ožiti skupščini svoia poročila z vseh -ektoriev sindikalnega dela.
Sekretarijat Centralnega odbora Fnotnih sindikatov Jugoslavije je premica n. da bodo sindikalni funkcionaru in sindikalni aktivi častno izpolnjevali to veliko nalogo in s tem pri-nomogl k izpolnitvi is prekoračenju gospodarskega načrta — uresničenju
velikega *ela elektrifikacije is indn-
# ,
Zakon o nacionalizaciji sprejema delovno ljudstvo kot pridobitev svoje borbe in svojega dela
Sklep sekretarijata Centralnega odbora Enotnih sindikatov
o rednih letnih skupščinah sindikalnih podružnic
Vprašanje vajencev je vprašanje naših strokovnih kadrov ;i.
Vajeniška konferenca v Mariboru
Problem vajencev je eden najvažnejših v naši industriji in obrti. Vprašanje strokovnih kadrov moramo reševab predvsem s pravilno vzgojo novih, mladih kadrov. V Mariboru, kjer se industry^, naglo razvija, je trenutno zaposlenih okrog 1300 vajencev, čeprav: vajeniški zakon točno določa, kaltšne so njihove dolžnosti in pravice, se dogajajo še vedno primeri, da jih.; posamezni delodajalci izkoriščajo, kakor je bilo to na dnevnem redu -v stari Jugoslaviji.
Mladina v tovarnah je skoraj povsod lOOo/o vključena v mladinsko organizacijo, medtem ko privatni podjetniki mladince na vse načine ovirajo, da bi se udejstvovali v organizaciji. Na zadnjem zborovanju LMS, ki je sklicala vajeniško mladino, so bili poudarjeni posamezni kričeči primeri izkoriščanja. V svojem referatu je tov. Goje tolmačil zakon o vajencih in pokazal na vse pridobitve, ki jih je dobila vajeniška mladina s tem zakonom. Možnost strokovne izobrazbe, osemurni delovnik, pravica do plačanega dela, prepoved nadurnega in nočnega dela v obratih, dopusti itd., to so osnovne pravice. Podčrtal je tudi važnost sindikatov pn usmerjanju vajeniškega dotoka v posamezne poklice. Ljudska oblast zagotavlja, da se pravice vajenca tudi uresničijo; prav tako pa je dolžnost vajencev, da izpolnjujejo svoje dolžnosti, da se učijo, da bodo lahko izvrševali svoj poklic.
Tov. Ivo Kogovnik je pokazal na vlogo vajencev v narodno osvobodilni borbi in se spomnil dveh, Mirka Jerzentiča in Josipa Debeljaka, ki sta padla v borbi za svobodo in srečnejšo bodočnost delovnega človeka. Grajal je pomanjkanje discipline pri vajencih, od katerih danes samo 700 obiskuje vajeniško šolo. čeprav jih je v Mariboru 1300. Delno je to krivda mojstrov, ki jih ne puščajo od dela, deloma pa nezanimanje va-
V zvezi s kršitvijo določb zakona o vajencih s strani nekaterih izkoriščevalskih mojstrov je naše uredništvo sprejelo že več dopisov, v katerih je poudarjeno njihovo izkoriščanje in slabo postopanje z vajenci v njihovi službi. Tako pišejo n. pr. iz Kranja:
»Še so nekateri izkoriščevalski mojstri, ki nikakor nočejo upoštevati zakona o vajencih in bi hoteli, da bi bili njihovi vajenci brezpravne pare. Med te spada tudi galanterijsko-žimarsko-sitar-ski trgovec iz Kranja Česen Josip, ki ima kot vajenko zaposleno revno tovarišico. Kljub uredbi o ureditvi plač delavcem in nameščencem iz leta 1945. ji od začetka učne dobe, t. j. od avgusta 1945 ni plačal ničesar.
Ni težko razumeti, da hoče človek, kakršen je trgovec Česen, pri neplačanem delu izkoriščati v taki meri, da bi pri njem usluž-bena vajenka brez oskrbe tudi plačevala dajatve socialnega zavarovanja, kjer se je nabralo dolga od začetka njene učne dobe do danes 2600 din.
Ker pa imamo danes v ljudski državi zakonodajo, ki ščiti interese delovnih ljudi, je postala trgovcu Česnu praksa iz prejšnje gnile Jugoslavije neporabna Česen je že v mesecu oktobru dobil od okrajnega LO - Kranj odlok, da plača vajenki ves zaostanek. Na odlok se ni niti pri-
jencev. Z uvedbo kontrolnih knjižic se bo to stanje temeljito spremenilo.
Tov. Kogovnik je govora o vključitvi vajeniške mladine v mladinsko organizacijo. Mladina ustanevlja vajenske domove, kjer bodo našli zatočišče predvsem vsi izkoriščani vajenci. Trenutno premore Maribor tri domove — Industrijske kovinar-sk šole, obrtne šole delavnic državnih železnic in dom za vajenke V letošnjem letu bosta odprta še dva. vajeniška domova. Med ljudmi, ki nimajo razumevanja za težnje in potrebe mladine, je tov. Kogovnik navedel mariborske jezuite, ki imajo veliko stavbo, v katerj stanuje 5 oseb, a je nočejo dati na razpolago skupnosti.
Tov. črtalič je razložil vajencem pomen nacionalizacije podjetij ta poudaril, da so vajenci sedaj, še bolj odgovorni za svoje delo.
Prav živahna je bila diskusija, že prej so bili v referatu navedeni nekateri kričeči primeri izkoriščanja vajencev, tako mora pekovskemu mojstru Pečovniku vajenec opravljati vsa hišna dela, tako da zamuja šolo. Čevljar Goje svojemu vajencu ni dal dva meseca plačo, v hotelu Orel mora vajenec spati na podstrešju. Vajenka Golob Roza pri šivilji Cafuta v Sv. Petru ni dobila v 8 mesecih učne dobe niti dinarja plače in mora še delati v vinogradu. Mesar Fidler Jernej brezobzirno izkorišča vajenca od jutra do noči, ne pušča ga na mladinske sestanke ta plača ga samo za 8 ur dnevno, šivilja Sram daje vajenkam 100 din. Gradis v Mariboru odteguje vajencem plačo za čas, ki ga prebijejo v šoli itd.
Konferenca je pokazala, kako nujno je dosledno nadzorstvo nad izvajanjem vajeniškega Izakoma in predvsem to, da je treba našemu naraščaju posvetiti več pažnje kakor doslej.
tožil niti poravnal dolga, kakor da se ga vse to ne tiče. Na podlagi vseh teh prekrškov je bil zaslišan, kjer je pristal, da bo vajenki izplačal za nazaj znesek 2340 din in poravnal dolg pri Zavodu za socialno zavarovanje v znesku 2600 din. Poleg tega bo plačal denarno kazen 1600 din.
Upamo, da se gospodu Česnu ne bo več zahotelo uveljavljati stare prakse. Prav tako pa naj bo njegov primer opomin vsem tistim, ki bi še hoteli izkoriščati in zapostavljati pri njih zaposlene vajence.	Konc Joža
Iz Maribora pišejo:
Pri T o pl aku Ignacu, krojaškemu mojstru v Mariboru — Gregorčičeva ulica 12, je bilo ugotovljeno, da zaposluje v svojem obratu tri učenke: Šraj Kri stino, Gombač Dragico in Herič Erno, ki jim od dneva vstopa v uk ni izplačal niti dinarja od določene vsote, ki bi jim pripadala. Da bi se slučaj revizije dokazal, da se ravna po zakonu, je vodil zanje celo davčne knjižice in vanje vnašal zakonite mezde Na ta način je izrabljal učenke, obenem pa še navajal napačne vsote za obdavčenje. Oddelek za
7.a delovne odnose v Mariboru ie izdal odločbo, po kateri mora Toplak Ignac takoj izplačati učenkam zadržano mezdo v višini 14.780 din. Ker je Toplak kršil zakon o učencih v gospodarstvu. se bo moral zagovarjati še pred ljudskim sodiščem.
njih razmerah stalno skrivali na ljubljanskem glavnem kolodvoru. S tem, da bodo tovorni vagoni koncentrirani na postaji v Zalogu, bo imela železniška uprava nad njimi točen pregled m bo labko določala dnemi načrt prevažanja. Doslej so bile potrebne za ranžlranje tovornib vlakov 4 lokomotive, dve v Ljubljani in dve v Zalogu, kjer so se v majhni meri že ranžirati tovorni vlaki Odslej naprej bosta lokomotivi v Ljublana prosti ta se jih bo lahko uporabljalo drugod, kier jih primanjkuje. S tem, da bo odpravljeno ranžiranje tovornih vlakov na ljubljanskem glavnem kolodvoru, pa bo olajšan tudi promet na eni najprometnejših cest Tjrševi cesti, kjer je bil prelaz ravno rada stalnega premikanja lokomotiv često zaprt
Univerzitetni profesor dr. inž. Alojz Ural
Pretekli mesec se .je poslovil od nas rektor ljubljanske univerze, univerzitetni prof. dr. inž. Alojz KräL Odpotoval je na Češkoslovaško. Njegova ožja domovina, Moravska, ga je pozvala na novo službeno dolžnost v svoje osrčje, v Brno, za profesorja na tehniško fakulteto.
Profesor K ral je prišel v naše kraje pretd 34 leti kot mlad taženiT — s trebuhom za kruhom — kot se je sam izrazil. Kot dobremu strokovnjaku ta delovnemu možu je bila sreča naklonjena in fe hitro našel lepe namestitve. Veliko število vodnih naprav, industrijskih objektov in mostov Slovenije nas spominja na trne prot Kräla. Po prvi svetovni vojni, v kateri je precej trpel, kakor všfj je bil med ustanovitelji tehniške fakultete. Z dobrimi zvezami v industrijskih krogih mu je uspelo organizirati potrebna sredstva za postavitev skromnega poslopja tehniške fakultete ob Aškerčevi cesti, s čimer ie bil postavljen temelj slovenske tehniške fakultete Kako težko defo je' bilo to. bo razumljivo, če pomislimo da je šezdeset let po ustanovitvi stalno grozila od strani vladnih krovov ukinitev tehniške fakultete. Istočasno je ustanovil v sklopu univerze Zavod za preiskavo materiala. Začeli je iz nič in je s- sistematskim povečava-njem ustvaril zavod, ki danes izvršuje precej obsežne znestvene in praktične preiskave, predvsem kar se tiče betona ter je opremljen s potrebnimi dragocenimi stroji in aparaturami. Kot univerzitetnemu profe=oriu smo mu vsi njegovi učenci hvaležni za poučno in vzgojno delo, ki ga je vi rži 1 v mlado generaci jo.
Poleg svojega rednega de’a se ie profesor Kräl stalno ude'-eževal raznih anket, preiskav in tako sode'oval ori reševanju aktualnih tehničtrh problemov. Njegova premišljena, pametna beseda ali nasvet, utemeljena na čisto objektivnih, nezavisnih :n nepristranskih osnovah je vedno našla ugoden in odločilen odmev, tudi v krogb. za katere je morda bila negativnega značera. Pri-naV tro-a-mo. da je imel profesor K ral pri nas včasih tudi težave, posebno tedaj, kadaT je zavzel za splošno korist stališče, nasprotno interesom posameznika. Po drugi svetovni vojni ie bil profesor K ral izvoljen za rek-'orja naše univerze, kar je zahieva’o v prvi povojni dobi od njega izrednih naporov. Kljub temu je vse do zadnjih dni živo zasledoval pcgiVio obnovitveno delo, ter še 7*<fet;e 'ta1, -od eioval pri anketah tehniškega načaja.
Pred odhodom smo se prekrvili od ■rof. Kräla na tehniški f°ku'4eti. 8;mpatije. Id si jih je pridobil z dolgoletnim delovanjem v naši sredi, .'er prisrčnost besed, s katerimi se je 'vodavljal. so marsikateremu koVgu orosile oko. Profesor Kral je izjavil, da se mu je naše ljudstvo kakor tudi naši kraji zelo priljubili teT je izrazil srčno željo, da bi užival kakšne počitnice sredi naših planin. Rad nas !>o poselil, če bomo potrebovali njegovo strokovno pomoč. Njegove vezi ‘ako pr nas kot v njegovi domovini bodo utrdile sodelovanje strokovnjakov obeh slovanskih narodov. M; smo mn izrazili naše želje, da bi se na novem mestu v domovini dobro počutil. da bi imel mnogo uspehov ter da bi se eimprej zopet mogli sestati z njim.	S. L.
Proslava
ob^etohe ustanovitve
I.	proletarske brigade
Sarajevo. 27. dec. N Rudem so te dni v navzočnosti velikega števila prebivalstva vsega višeeradekeea okraja ' ros la vib petletnico ustanovitve Prve proletarske brigade. Pobudo za to proslavo je dalo in jo tudi orgaujasato samo prebivalstvo v Rudem.
Postaja Ljubljana-glavni kolodvor bo samo potniška postaja
Komisije kontrolnega oddelka zveznega ministrstva za promet, ki so bile ustanovljene z namenom, da bi pregledale ta ugotovile položaj v pogledu nezadostnega izkoriščanja železniškega parka, so pni svojem delu ugotovile, da se na nekaterih postajah zadržujejo vagoni dalj časa in da naše železnice zaradi zadrževanja vagonov trpijo ogromno škodo. Med te postaje spada tudi Ljubljana - glavni kolodvor.
Na naših železnicah se je promet po vojni zelo povečal V primeri z letom 1936 se je potniški promet povečal za 57 %, tovorni pa celo za 71 %. Obremenitev postaje zaradi povečanja železniškega prometa se je povečala zlasti na glavnem kolodvoru v Ljubljani, kamor pride in odkoder odide vsakih 20 minut po 8 vlakov. Ker ljubljanska postaja ni tako velika, da bi odgovarjala vsem potrebam povečanega prometa, so na več tirih tovorni vlaki, katerih ni bilo mogoče takoj odpraviti ali razložiti, križali uvozne poti vlakov. Z namenom. da se poveča transportna moč in razbremeni postaja, se Ljubljana-glavni kolodvor ukinja kot tovorna postaja ta bo v kratkem spremenjena v čisto potniško postajo. Nova ranžirna postaja za Ljubljano bo odslej Zalog.
Postaja Zalog je že leta 1914 služila kot ranžirna postaja, a ie bila pozneje demontirana Sedaj pripravljajo v Zalogu znova teren za 4 km novih tirov ta za 14 kretnic. Ves to-
itrializac-iie naše dežele, ki bo pripekala vse delovna ljudstvo do blagostanja in sroče.
Predsednik Djuro Salaj.
Beograd, *7. ^ecembm 1
vomj promet se bo odslej naprej usmerjal in koncentriral na postaji Zalog. Tovorni vlaki iz tržaške in gorenjske proge bodo peljali po dveh, v ta namen določenih tirih na ljubljanskem kolodvoru v Zalog tudi tisto blago, ki je namenjeno za Ljubljano. Prav tako ne bodo prihajali več na ljubljanski glavni kolodvor tovorni vlaki iz Dolenjske. Z novim letom bo otvorjena zvezna proga v Vodmatu. ki bo vezala dolenjsko in štajersko progo. Po tej zvezni progi se bo od novega leta naprej usmerjal tovorni promet iz Dolenjske v Zalog. Vse blago za Ljubljano bo ocarinjeno v Zalogu in nato s posebno lokomotivo prepeljano v Ljubljano.
Z novo lanžirno postajo v Zalogu pa bodo odstranjene tudi težave, ki so se doslei pojavljale pri razkladanju in nakladanju blaga v Ljubljani Blago namenjeno za Ljubljano, se bo na glavnem kolodvoru, kjer ni dovolj prostora, le delno iztovarjalo. Nekaj blaga se bo iztovarjalo na postaji Ljubljana —Rakovnik, kjer bo potrebno v ta namen zgraditi nekla-dalne rampe, nekaj na postaji Ljubljana—šiška, kjer bodo nakladalne rampe pedal šane. del blaga, pa se bo v bodoče' iztovanal tudi na Vičn. Na Viču bo na mestu, kjer stoji sedaj železniška čuvajnica, zgrajena nova ^postaja po modernem načinu z otočni mi peroni. V začetku bo ta postaja služiia samo za tovorni, pozneje pa tudi za osebni promet.
Z reorganizacijo železniškega prometa v Ljubljani bo odstranjenih veliko napak, ki jih je ugotovila komisija kontrolnega oddelka Zveznega ministrstva za promet. Predvsem bo pospeševala cirkulacijo in načrtaešo izrabo vagonov, ki •*> se pb dpseda-
Razkrinkani izkoriščevalski detodajatel
Kratek pregled obnovitvenih nspehov v mariborskem okrožju
Načrtna elektrifikacija v vrednosti
40,000.000 din
Okrožna centrala Državnih elektrarn Slovenije v Mariboru je letos izvedla načrtno elektrifikacijo okrajev. V vsem okrožju je biilo zgrajenih ßkirpno 28 transformatorskih postaj, okrog 150 km omrežja in 51 km daljnovoda. Vrednost teh del se ceni na 40 milijonov dinarjev. Pri elektrifikaciji tesno sodelujejo elektri-kacijski odbori, ki organizirajo podrobno delto s pomočjo množičnih organizacij pod vodstvom Državnega električnega podjetja Slovenije.
V	ptujskem okraju elektrificirajo smer Moškanci—Zupeča vas—Sv. Lovrenc—Ptujska gora—Majšperk—Sp uhlje—Dražene!—Ptuj (postaja) — Cvetkove!—Podgorci —Vičanci — Mala vas —Cirkovci— Št Jauž. ()kraj Slovenska. Bistrica je zgradil omrežje Podova—Šikole. V mariborskem okraju so bili elektrificirani letos kraji Čin-
žati — Cirkovci — Dogoše — Pohorski dvor. V gradnji je omrežje Planica— Sv. Miklavž—Pesnica—Sv. Marjeta — Sv. Lenart—Sv. Trojica—Josipdol. V okraju Gornja Radgona so elektrificirani kraji Kapela—Mota—Banovci, v okraju Mursko Sobota pa Martjanci —Puconci. V načrtu je gradnja voda od Sobote do Dolnje Lendave.
Vsa težaška dela in prevoze pri Kroko zasnovani elektrifikaciji opravljajo kmetje in mladina.
1300 metrov zgrajenih mostov
V	mariborskem okrožju je bilo doslej zgra jenih 1300 m pol stalnih mostov. med njimi večji mostovi preko Drave v Ptuju, v Veržeju na Muri h» Murskem Središču, most v Dravskem Središču, začasni predalčni
Priznanje delovnim uspehom v tovarni Hribar
Tovarna pletenin »Hribar« v Ljubljani je proslavila 67 letnico rojstva voditelja svobodoljubnega, ljudstva generalisima J. V. Stalina z lepo kulturno prireditvijo, ki so jo zaključili s proglasitvijo udarnikov in pohvaljenih, delavcev. Sedem delavk in en delavec so dobili priznanje za požrtvovalno delo.
Udarnik Stanko Jevnikar je strojnik v tovarni: S spretno manipulacijo s strojnimi in kotlovskimi napravami je prihranil za 8,66% goriva in od 15 do 20% maziva. Pletilja Francka Pirc je za 52«/» prekoračila normo in je bila kot posebno spretna delavka že drugič proglašena za udarnico. Pletilja Frančiška Otrin je za 45% prekoračila normo in si že drugič zaslužila časten naziv udarnice. Vera Završnik je prekoračila delovno normo za 42%, Francka Zupančič pa za 40%. Udarnica Antonija Snoj je prekoračila normo za 34%. Med verižkaricamf nogavic je kljub požrtvovalnemu političnemu delu postala udarnica delavska zaupnica Ivana Vidergar, ki je z izredno marljivostjo in spretnostjo za 29%
Bateški strokovnjaki so sami popravili vodovodni motor
Delovni obračun tekmovanja vzhodfioprimersJdh podjetij
Že lani je krajevni ljudski odbor Reteče Iskal mojstra za popravilo okvarjenega vodovodnega motorja_ Vse poizvedovanje za človekom, ki bi se lotil motorja, je bilo brezuspešno. Letos spomladi so dali motor v pregled inštalaterju Miheliču v Ljubljani, ki je skupno z nekim električarjem ugotovil poškodbo na notranjem valju. Svetoval je KLO, naj bi dal motor v popravilo na Dunaj, kjer je bil izdelan. Pozneje so Be Retečani obrnili zaradi popravila na ministrstvo za gradnje, na tehnični institut naše univerze, na tovarno 2.Iskra« v Kranju, a vse brez uspeha. Povsod so jim rekli, da bi morali iz inozemstva nabaviti nov valj.
Našel se je človek, ki se je lotil popravila. Danes je motor previt, očiščeni valj popravljen ter ponovno izoliran s parafinom. Delo. ki je zahtevalo mnogo truda, tehničnega znanja in iznajdljivosti, je končano.
Pobudo za. popravilo je dal domačin Jože Križnar iz Godešiča, ki je po poklicu kovinostrugar in strojni
most v Mariboru preko Drave in leseni most v Selnici. V delu je most na Dravi pri Dupleku, ki ga je letošnja visoka voda delno porušila. V kratkem bo izročen prometu most v Petanjcih, kjer dovršujejo še ograjo.
1015 obnovljenih poslopij
Letos je v mariborskem okrožju 19 obnovitvenih zadrug obnovilo od 1681 porušenih zgradb 1015 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. kar znaša 67 % izvršene obnove. Za obnovo porušenih naselij mariborskega okrožja je nakazala ljudska oblast kredit v znesku 7 milijonov 835.536 dinarjev*, zadružniki pa so s prostovoljnim delom pri obnovi svojih domov pripomogli, da je bilo obnovljenega vsega v vrednosti 42 milijonov 990.165 din. Povprečno razmerje med vrednostjo izvršenega dela in krediti znaša torej 1 :6.2. Izmed vseh obnovitvenih zadrug je najboljša zadruga Sv. Miklavž pri Ormožu, ki se je najbolje izkazala v zadružnem delu in dosegla razmerje med vrednostjo izvršenega dela in krediti 1 :8.5.
Za obnovo šol je bil nakazan kredit 8 milijonov dinarjev. Iz tega kredita in z udarniškimi akcijami prebivalstva so se obnavljale šole: Šmartno pri Slovenj gradcu, Podgorje in Trbonje, Ribnica in Šmartno na Pohorju, Mislinjski jarek, Razkrižje, Mladika v Ptuju in Naraplje. Načrt predvideva v prihodnjem letu obnovo šol v Veneeslu, Sv. Antonu in Sv. Primožu na Pohorju, Št. liju nad Turjakom, Št Vidu nad Valdekom, Planici, Sv. Bolfenku na Kogu, Turnišču in Selih pri Ptuju.
prekoračila normo. Najmlajša udarnica je Vera Štefe, ki je v oblikoval-nici kot novinka za 28% presegla normo in dokazala delovno zavest naše mladine.
Pohvaljeni so bili Lado Klemenčič,. Ivan Suček, Ana Oblak, Angela Vrhove, Kristina Klemenčič, Antonija Nokavšek, Pepca Brezovar, Ivana Čemažar, Frančiška Kenk, Anica Turnšek, Marija Peterkovič, Pepca Volmut, Pepca Lampič, Marija Jakob, Antonija Selan, Ivana Kokalj in Peregrina Golež.
Proglasitev udarnikov in pohvaljenih so ostali delavci sprejeli z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. S proslave so poslali genera-lisimu Stalinu pozdravno resolucijo.
Delavci in delavke tovarne Hribar so v letu 1946 za približno 100% povečali proizvodnjo. Pri tem pa niso pozabili tüdi na vzgojno, kulturno m politično delo v tovarni. Delavna je bila zlasti mladina, ki ji je Glavni odbor LMS za njeno delo izrekel pohvala
ključavničar v predilnici Trata pri Škofji Loki. Prevzel je motor v popravilo, pomagal mu je elektrotehniški mojster škofjeloške predilnice Vinko Ziher iz Virmaž. Razdrla sta motor in ugotovila okvaro. Notranji valj je bil nabrekel in prežgan. Medtem, ko sta Križnar in Ziher popravljala motor, je elektrotehniški delavec Z. Holi iz Stražišča obnovil električne žice. Popravljeni motor sta Križnar in Ziher preizkusila v vodni kadi, kjer je brezhibno deloval in ni pokazal nobenih sprememb na predpisani voltaži in ampiraži.
Prebivalci Reteč so upravičeno ponosni na strokovnjake domačine, ki so se lotili toliko tveganega pa prayila motorja in tudi uspeli.
PREBIVALCI NJIVERC PRI PTUJU
ELEKTRIFICIRAJO SVOJO VAS
Desetletja so se v stari Jugoslaviji prebivalci Njivere pri Ptuju zaman borili za elektrifikacijo svoje vasi. Danes pa elektrificira Njiverce ob pomoči ostalih prebivalcev vaška mladina. Za zunanjo napeljavo so dali dohodke kulturnih mitingov in gle-
daliških pniTeditev. Največja težava je bila z dobavo transformatorja. Zato so zaprosili upravo tovarne aluminija Stmišče pri Ptuju, ga je dovolila vaški vod priklopiti na vod, ki je pripravljen za tovarniško naselbino. Ko so vaščani zvedeli za to dovoljenje, so prostovoljno in brezplačno postavili električne drogove. Tovarniški monterji in delavci so hiteli z napeljavo iu 19. decembra letos je v Njivercah že zasvetila električna luč. Njiverce so zdaj daleč naokoli edina vas, ki ima cestno razsvetljavo. Hišna napeljava bo izvedena do srede februarja prihodnjega leta.
Poleg denarnih sredstev je mladina pripomogla k elektrifikaciji tudi z 945 delovnimi urami. Ostali prebivalci Njivere so delali 600 ur in sindikat tovarne aluminija 220 ur.
Leta 1947 bodo v Dalmaciji ukinjeni vsi agrarni odnosi fevdalnega značaja
V Splitu je bilo posvetovanje delegatov okrajnih komisij za agrarno reformo in kolonizacijo s področja dalmatinske oblasti. Prisostvoval mu je tudi načelnik oddelka za agrarno reformo in kolonizacijo pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LR Hrvatske, kakor tudi predstavniki ministrstva za gradnje LR Hrvatske.
Posvetovanje je otvoril predsednik oblastne komisije za agrarno reformo in kolonizacijo. Ko je bilo prečrtano besedilo zakona o ukinitvi agrarnih odnosov fevdalnega značaja, se je razvila diskusija, ki se je je udeležilo večje število delegatov. Po diskusiji je bilo sklenjeno, da naj vse okrajne komisije v letu 1947 izvršijo ta dela. Pri tem bodo imele komisije v Dalmaciji veliko posla, ker bo treba rešiti preko 100.000 agrarnih prijav.
Delegati okrajnih komisij so podali ob koncu poročila o delu, pri čemer so sporočili, da so komisije do sedaj izročile več tisoč hektarjev obdelovalne zemlje v svobodno last obdelovalcem.
Tobačna postaja v Kumanovem bo odkupila letos 250 odstotkov več tobaka kakor lani
Odkup tobaka na področju kurrta-novske tobačne postaje se je pričel 16. t- m Da bi se proizvajalcem olajšala oddaja tobaka, je postaja organizirala odkupna središča po vaseh, kjer je proizvodnja tobaka velika. Odkupljene količine se gibljejo med 86 in 91 o/0 določene dnevne količine za odkup. Proizvajalci, ki niso preskrbljeni s hrano, dobijo pri odkupu tobaka hrano za šest mesecev. V letošnji kampanji bo tobačna postaja v Kumanovu preko svojih odkupnih središč odkupila okoli 250 % več tobaka kot lani.
Uspešen odkup presežkov olja v Dalmaciji
Po vsej Dalmaciji so pričeli z odkupi presežkov olja, ki jih bodo opravili do februarja 1947. Odkup se vrši po vseh krajih načrtna V zadrskem okraju je bilo dosedaj odkupljenih okrog 15 % predvidene količine, v okraju Korčula pa je bilo odkupljenih preko 25 % presežkov olja. V šibeniškem in dubrovniškem okraju so kmetje oddali odkupnim postajam tudi del svojih prostih presežkov. Sezona predelovanja oliv bo letos zelo bogata, zato bo tudi odkup presežkov olja prav gotovo uspeL
Drobne vesti iz obnove
Rudnik Vrška Čuka je 10 % presegel proizvodno nalogo. Letošnji proizvodni načrt so ruda/rji izpolnili že oktobra, v novembru pa so ga presegli za 10%. Posrečilo se jim je najti tudi nove sklade premoga. Premog, ki. ga dobivajo iz nove jame, je odlične kakovosti, ima 7 do 8 tisoč kalorij. Pred dvema mesecema je uprava rudnika vpeljala akordni delovni sistem.
V moravskem okrožju so letos obnovili več manjših in večjih mostov. To so armirani betonski most čez
Tovariš, tovarišica, ali si žs redni podpornik Socialnega fonda OF?
reko Belica enak most čez barje «Buzdovan«, železni most čez reko Grzo, most v Glogovcu in lesene mostove čez Grzo in čez reko Ravnico pri Senju.
Večje število beograjskih ulic je
popolnoma obnovljenih. Obnovo teh ulic so zaključili s popravili in izboljšanjem uličnega tlaku. V letošnji gradbeni sezoni so obnovili 45 ulic v skupni dolžini 38 km.
V	Samoboru pri Zagrebu so proslavili začetek dela v novi. moderni tovarni nogavic. Nova zgradba tovarne odgovarja vsem zahtevam moderne tekstilne industrije in izpolnjuje vse higienske pogoje- Delavnice so lepe in svetle, prav tako kuhinja, umivalnica in garderoba za delavce. Tovarna bo izdelala dnevno več tisoč nogavic za odrasle in otroke. Poleg izučenih strokovnih delavcev je v tovarni okrog sto vajencev iz Samobora in okolice.
Delavci podjetja »7. april« v Visokem so izboljšali kakovost izdelkov*.
Tovarna usnja »7. april« v Visokem v Bosni je v novembrskem tekmovanju za 50 % izboljšala kakovost izdelkov.
V	okrožju Doboj v Bosni imajo 10 novih drevesnic. Za boljše izkorišča, nje gozdov in za načrtno pogozdovanje so v okrožju Doboj odprli 10 novih drevesne, ki bodo letno dajale po 5,170.000 gozdnih sadik.
V	okrožju Banja Luka ustanavljajo živinorejske zadruge. V okrajih Ključ, Banja Luka, Kotar-Varoš m Mrkonjič grad v okrožju Banja Luka so ustanovili letos ž vinorejske zadruge, ki skrbijo za dvig živinoreje. Država je podprla vsako teh zadrug z okrog 700 do 800 ovcami in z 10 kravami. Zadruge so dob le tudi kredit za nabavo živinske krme in za gradnjo gospodarskih poslopij.
Podjetje »Združeni Paromlin« v Bjelovaru je povečalo proizvodnjo. Delavci največjega industrijskega podjetja v Bjelovaru »Združeni Paromlin« so za 30% povečali proizvodnjo in za 250/0 znižali proizvodne stroške. Za obnovo podjetja, posebno pri elektrif kaciji, so delali prostovoljno nad 900 ur.
UNRRA ie v petek objavila besedilo poročila .ki ga je predložil oddelek za kontrolo nad razdeljevanjem. Ta je pred kratkim zaključil pregled sistema razdeljevanja pošiljk UNRRA-e v Jugoslaviji.
Poročilo oddelka kaže, da je le-ta izvršil obsežne preglede, da se je raztovarjal z znatnim številom potrošnikov in da ni našel nikogar, ki ne bi dobil nakaznice za preskrbo, do katere ima pravica Tudi družinam tistih, ki so bili obsojeni na smrt ali ki so pobegnili iz države, so bile dane nakaznice za preskrbo in sredstva za nakup obrokov in drugega nujno potrebnega blaga.
Pregled oddelka za kontrolo nad razdeljevanjem ie izpopolnil prejšnje pregledovanje, ki ga je opravila posebna komisija za proučevanje poročila o zlorabah UNRRA-inih pošiljk v Jugoslaviji io ki jo je ustanovil generalni direktor. To posebno komisijo so tvorili polkovnik A. G. Katzin kot predsednik (Južna Afrika), namestnik šefa izvršnega oddelka evropskega urada UNRRA-e, ki je med vojno bil šef oddelka' za načrtno oskrbovanje balkanskega poveljstva britanskega imperija, nato pa svetovalec za gospodarska vprašanja v glavnem stanu na Balkanu, C. Hart Saff. Fort Ven (Indiana). pomočnik profesorja (docent) državne in javne uprave na oddelku Richmond Coledga »Wiliam and Mary«, ki je bil pomočnik namestnika generalnega direktorja za oskrbo Evrope v ERO-u (Evropski urad UNRRA-e) od julija 1945 dalje in Jean Bournet (Francija), glavni upravni oficir za zvezo v ERO-u in bivši direktor za pravosodne posle v oddelku za pravosodje generala De Gaullea. V poročilu te posebne komisije, objavljenem 15. oktobra 1946, so bila kategorično demantirana različna zatrjevanja o nesposobnosti in diskriminacijah pri razdeljevanju UNRRA_inih pošiljk.
Oddelek za kontrolo nad razdeljevanjem, ki ie izvršil obsežne preglede na področjih, ki jih ni pregledala posebna komisija, je obstojal iz Johna
V tekmovanju za priključitev so se v coni B Julijske krajine poleg idrijskih rudarjev še posebno izkazala tudi naslednja podjetja:
Sindikalna podružnica USTKOJ-a v Ajdovščini je v trimesečnem tekmovanju izboljšala kakovost oranje za 50%, znižala režijske stroške za 10 0/0 in za 15 % znižala porabo goriva. Opravili so 275 ur prostovoljnega dela v vrednosti 10.000 lir. Izboljšali so delo sindikalne organizacije, kulturno prosvetno in zdravstveno delo.
Delavci in nameščenci Lesne za. druge v Ilirski Bistrici so v 261 uran uredili obratne prostore in obnavljali pregarsko šolo. Zvišali so prihranek surovin za 5 %, za 25 % povečali delovno disciplino in za 8 o/0 znižali režijske stroške. Sindikalisti v tovarni Tomšič (lesna industrija) so za 14 o/„ dvignili proizvodnjo in za 45% povečali delovno normo. Opravili so 347 ur prostovoljnega dela v vrednosti 11.238 lir. ki so jih porabili za nakup knjig. Za pomoč Albaniji in za pomoč istrskim ženam so zbrali 17.233 Ur.
Delavci električne žage »Škarpa« v Ilirski Bistrici so za 14 o/0 povečali proizvodnjo in zbrali za nakup knjig, za pomoč istrskim ženam in Albaniji nad 14.395 lir. Mladinskemu domu so darovali 6000 lir. Delovno normo so povečali za 46 % in za 50 o/» izboljšali kakovost izdelkov. Režijske stroške so znižali za 18% in 85 o/0 izkoristili odpadke.
Tehnična baza za vzdrževanje cest v Ajdovščini je obnavljala cestno omrežje. Načrt, ki ga je sprejela za tekmovanje, je baza 100 o/, izpolnila in delno tudi presegla. Vse ceste v coni B Julijske krajine so usposoo-ljene za promet.
Tovarna vezanih plošč v Ilirski Bistrici je za 25 o/0 izboljšala kakovost plošč. Novembra je začela obratovati v dveh izmenah — to je 16 ur dela dnevno. Zasluga požrtvovalnih de. lavcev je, da so ob enaki porahi ke-
Lindemaana (ZDA), Vitalija Petrova (ZS3R) in Margarethe Suiealt (Združeno kraljestvo).
Poročilo se glasi:
Oddelek evropskega UNRRA-inega urada ie pred kratkim končal pregled razdeljevanja UNRRA-inih pošilk v Jugoslaviji. Oddelek ie bil že v drugih državah, ki prejemajo UNRRA-ine pošiljke in podrobno pregledoval način razdeljevanja v Italiji in Avstriji. Oddelek je prebil 5 tednov v Jugoslaviji in obiskal vse zvezne republike in cono >B«. Zadržal se ni samo v večjih mestih, ampak tudi po manjših krajih in vaseh. Razgovarjal se je z državnimi in krajevnimi uradniki, kakor tudi z velikim številom ljudi ter obiskal delavnice, tovarne in kantine, da bi pregledal način uprave UNRRA-inih pošiljk. Oddelek se ie prepričal, da je sistem razdeljevanja izredno učinkovit in v soglasju z načeli UNRRA-e. Kot ie bilo predvideno, so bile UNRRA-ine pošiljke porabljene za pomoč in obnovo celokupne Jugoslavije brez kakršnih koli razlikovanj iz rasnih, verskih, ali političnih razlogov. Ob istočasni skrbi, da bi siromašni dobili pravični delež brez ozira na pomanjkanje kupne moči.
Z ozirom na izjave, ki so postale precej znane zlasti v ameriškem tisku, v katerih se je trdilo, da so obstojale politične diskriminacije pri razdeljevanju UNRRA-inih pošiljk v Jugoslaviji, ie oddelek posvetil vso pozornost temu vprašanju. Ugotovil je, da načela in sistem razdeljevanja po vsej državi izključujejo vsako razlikovanje. Izvršil ie obsežne preglede na vsakem področju, ki ga je obiskal in ni našel nobenega primera, da potrošnik ne bi dobil nakaznice za preskrbo, do katere ima nravico in sredstev za nakup obrokov ter drugega nuijno potrebnega blaga.
S tem v zvezi je oddelek obiskal večje število družin oseb, ki so bile obsojene na smrt. ali ki so pobegnile iz države iz .političnih razlogov: na primer žene in otroke gestapovskih agentov, kakor tudi četnikov in ustašev. Prav tako se je razgovarjal z
mikalij in 25% znižanju režijskih stroškov- in znižanju porabe goriv in maziv izboljšali kakovost izdelkov. Delovno normo £o do meseca junija presegli za 52,88%.
Rudarji rudnika v D irski Bistrici so za 10 «'0 povečali proizvodnjo, za 25 % znižali režijske stroške in za 5 ° 'o izboljšali organizacijo dela. Delovno disciplino so izboljšali za 10 t ». Opravili so 448 prostovoljnih ur v vrednosti 10.500 lir. V fond za obnovo so prispevali 5.71S lir. Za poplavijen-ce v Albaniji so dali 3.878 lir, za istrske žene 1.000 lir in za mladinski dom 12 500 lir. Mesečno prispevajo za dijake 2.400 lir. Za Rdeči križ so dali 19.000 lir in za nakup knjig 7.200 lir.
Najboljše uspehe pa so dosegli delavci Rizattove žage v Ajdovščini,
ki so kot najboljša delovna skupina trimesečnega tekmovanja v vzhodna primorskem okrožju dobili prehodno zmagovalno zastavo.
Najboljši rezultati pri plačevanju davkov v Vojvodini
Po vseh okrajih Vojvodine se plačujejo davki v širokem obsegu. Davčni obvezniki se zavedajo svojega dolga nasproti ljudski državi in izpolnjujejo svoje davčne obveznosti tako, da se med sabo kosajo. Samo v teku zadnjih dveh tednov je bilo v Vojvodini vplačanih 110 milijonov dinarjev davka.
Najboljši rezultati pri plačevanju davkov so bili doseženi v kulskem okraju, kjer je bilo plačanih 92«'» davkov, in v odžaškem, kjer je ttflo plačanih 86 o/o-
Najboljši zgled novih odnosov, ki jih gojijo državljani do svoje ljudske države, so pokazali bivši agrarni interesenti, ki so sedaj naseljeni v okolici Sente. Ne da bi čakali, da bi jih kdo pozval, so uredili svoje obveznosti do države.
ljudmi, ki so prestali kazen zapora, ali pa bili amnestirani. Ugotovil je, da so omenjene osebe v vseh primerih dobile nakaznice za preskrbo in da imajo sredstva za nakup obrokov ia drugega nujno potrebnega blaga.
Aiko so bili taki ljudje sposobni za deio, so. tudi delali, v številnih primerih jih ie zaposlila država Ako so bili nesposobni za delo in pa ako niso imeli sredstev za vzdrževanje so dobivali socialno pomoč od države, bodisi v naravi, ali pa v obliki denarja, brez ozira na svojo politično preteklost Na oddelek je napravil poseben vtis obsežen sistem socialne pomoči v Jugoslaviji in znaten odstotek javnih sredstev, v ta namen posvečenih. Prepričan ie. da je vsak siromak kot rezultat vsega tega, v soglasju z načeli UNRRA-e. imel možnost, dobiti pravičen delež pošiljk brez ozira na svojo kupno moč. V nasprotju s trditvami ie oddelek ugotovil, da je ljudstvo v vseh delih države zelo dobro obveščeno o UNRRA-i in njenem delu v Jugoslaviji.
Ves industrijski material UNRRA-e, ki ga je oddelek videl se izkorišča do skrajnih mej zmogljivosti. Kljub vsemu je obnovitveno delo v poškodovanih mestih, vaseh in drugod še vedno tako obsežno, da je dosedaj dana mehanična oprema nezadostna in da ie treba marsikje delati z rokami. Oddelek je bil navdušen nad energijo in navdušenjem, s katerim se opravljajo ta dela v veliki večini prostovoljno, toda vse to zahteva mnogo časa in človeških moči.
Tehnična dela v Jugoslaviji še vedno ovira pomanjkanje prometnih sredstev. 12.000 kamiionov. ki jih je poslala UNRRA. je zelo pomemben prispevek k obnovi in za vzpostavitev praktično celotnega civilnega motornega transportnega sistema. Kamijone uporabljajo zelo učinkovito, toda 40° o teh vozil je v nerabnem stanju zaradi pomanjkanja rezervnih delov.
Po vsej državi je oddelek lahko hodil, kjerkoli je hotel in se razgovarjal s komur koli.
Sistem razdeljevanja fflUM-mih pošiljk v Jugoslaviji je učinkovit in v soglasju z načeli UNRBA-e
ugotavlja v svojem poročilu oddelek za nadzorstvo nad razdeljevanjem
Življenje in delo v Sovjetski zvezi
Znanstveno središče Kirgizije
Različna priroda Kirgizije in njena
zgodovina so že od nekdaj vzbujale pozornost ruskih znanstvenikov. V Kirgiziji so vodili znanstvena raziskovanja veliki ruski učenjaki P. Semjonov-Tjanšanski, N. Priževski. N- Severcov, Muškatov. J. Fedčenko in V. Bartov. S ‘ svojimi izsledki so mnogo prispevali k poznavanju Kirgizije in kirgiškega naroda. Toda prej so to delali samo posamezniki in m bilo načrtnega proučevanja dežele.
Znanost se je mogla razviti v Kirgiziji šele po Oktobrski revoluciji, ki je to zaostalo pokrajino Rusije pretvorila v sovjetsko republiko. V Kirgiziji, kjer pred revolucijo ni bilo več kakor 2 odstotka pismenih, zdaj uspešno deluje 23 znanstveno raziskovalnih institutov in 6 visokih šol- Pred tremi leti je bila v glavnem mestu Kirgizije Frunzeu odpna Akademija znanosti V svoj krog je pritegnila znanstveno raziskovalne institute — geološkega, kemičnega, biološkega, institut za jezike, za literaturo in zgodovino — in muzej nacionalne kulture.
Biološki institut ima botanični vrt id 10 laboratorijev. Glavna naloga instituta je proučevanje vprašanj sodobne biologije in raziskovanje prirodnih bogastev Kirgizije. Institut ospešuo vrši svojo nalogo- Botanični
vrt instituta je v teku treh let dal
12.000	gozdnih in vrtnih sadik ter vzgojil mnogo zdravilnih in drugih koristnih rastlin. Sodelavci geobota-ničnega laboratorija, ki ga vodi prof. Vihodcev, so pregledali okoli 2 milijona hektarov pašnikov in sestavili odgovarjajoče karte, ki so velike znanstvene in praktične vrednosti. Laboratorij za fiziologijo živali proučuje vprašanje aklimatizacije živali v planinskih predelih-
V začetku letošnjega leta je na virgiški Akademiji znanosti pričela z delom tudi ekonomsko-geografska skupina znanstvenikov. Ustanovljene so skupine za proučevanje mineralnih virov itd. Zeto pomembno je dato instituta za jezike, književnost in zgodovino. Ta institut poleg znanstveno raziskovalnega dela sestavlja učbenike in slovarje' za sred, in vis. šole ter daje svoje nasvete v raznih znanstvenih vprašanjih. Institut proučuje tudi folkloro- Pripravil je za tisk antologijo kirgiške književnosti v ruskem jeziku, ki bo seznanila široke kroge čitateljev z deM kirgiških pesnikov in književnikov. V kratkem bo naitisnjena knjiga »Pregled zgodovine kirgäSke sovjetske sociattobčne republike«.
Vsako leto se število znanstvenih sodeLassceg- Akademije znanosti
veča. Ko je bila ustanovljena, je imela akademija 47 znanstvenikov, od katerih je bito 6 Kirgizov, zdaj pa ima akademija 115 znanstvenih delavcev, izmed katerih je 25 Kirgizov.
Neprestana skrb kirgiške vlade za mladi znanstveni zavod in pomoč, ki jo nudi prezidi j Akademije znanosti ZSSR, povoljno vplivata na nadaljnji razvoj ustvarjalnega dela mladega znanstvenega kolektiva kirgiške Akademije znanosti-
G. Samarin, tajnik kirgiške Akademije znanosti
Nove električne centrale v Litvi
Letos so pričele v mestih Litvanske SSR obratovati velike električne centrale, medtem ko so na deželi spravili v pogon 59 malih električnih central, čeprav so nemški zavojevalci uničili dve tretjini litvanskih naprav za proizvodnjo električne energije, je bilo že leta 1946. v tej republiki dvakrat več električnih central kakor v buržoazni Litvaniji. Letos je dobilo 30 okrajev v republiki prvič električno razsvetljavo. Litvanska vlada je odobrila kredit v znesku 2,000.000 rubljev za gradnjo malih električnih central po vaseh. Do leta 1950. bo pričelo v Litvanski SSR obratovati okrog 120 električnih central te vrste.
Jegorov in Frumkin bosta obiskala Stockholm
Na povabilo švedskih znanstvenikov bosta odpotovala v Stockholm znana predstavnika sovjetske medicine profesorja Boris Jegorov in Anatolij Frumkin.
Profesor Jegorov je bil sodelovec pred kratkim umrlega akademika Burdenka, ki je dosegel velikanske uspehe v kirurgiji. Iznašel je številne metode za operacije mozga. Jegorov je v teku vojne izvršil več kot 3000 zelo težkih operacij in rešil na tisoče ljudi, da niso postali invalidi. Anatolij Frumkin je tudi znan specialist s področja kirurgije ter je napisal 57 znanstvenih del.
Napredek v raziskovanju rjavenja kovin
Profesor instituta za anorgansko kemijo pri Akademiji znanosti ZSSR Georgii Akimov je končal celo vrsto važnih raziskovani v zveri z ohranitvijo kovin pred rjavenjem.
Prof. Akimov pripada mladi gent-raciji ruskih znanstvenikov, vzgojenih pod sovjetskim režimom- Že pred 20 leti je pričel svoja samostojna raziskovanja in njemu se moramo zahvaliti, da so bile odkrite zmesi kovin. ki so odporne proti rjavenju in katere so dobile široko uporabo za časa domovinske vojne. Vsi najvažnejši deli sovjetskih total so bUi iz-
delani iz Akimovega jekla, kar je znatno podaljšalo življenjsko dobo letalskih motorjev. V zvezi s svojimi raziskovanji je dal prof. Akimov dopisniku Tassa naslednjo izjavo:
»Na površini aluminija obstoja naravna zaščitna opna v debelini deset-milajoitinke milimetra- Postavil sem ri za natogo. da s pomočjo dolgotrajne tehnične oksidacije ojačim zaščitno opno. Posrečilo se mi je izpolniti to nalogo. Zaščitna opna, ki mi jo je uspelo dobiti, je trikrat debelejša od naravne in ščiti kovino pred rjavenjem. Kmalu bodo napravljene zaščitne opne ne samo za aluminij. temveč tudi za jeklo železo in druge kovine. V cilju čim bolj podrobnega raziskovanja rjavenja ko-rin bo v Sovjetski zveri odprto veliko število posebnih postaj, ki bodo preskrbljene z vsemi potrebnimi napravami.«
Znanstveniki pripravljajo pomorski atlas
Sovjetski znanstveniki pripravljajo izdajo obsežnega pomorskega atlasa, ki bo obsegal dva zvezka. Atlas bo edinstven primer svoje vrste in je namenjen potrebam modernega morjeplovstva.
Prvi zvezek je posvečen geografskim odkritjema in iznajdbam na področju proučevanja morij in oceanov ter bo vseboval podatke o oceanografiji in klimatologiji. Drug* zvezek bo vseboval navigacijske
karte, tretji pa zgodovinske vojne in karte z ekonomskimi podatki. Pri tem delu sodeluje več znanstve-no-raziskovalnih institutov vključujoč centralni geofizični observatorij, institut za proučevanje Arktika, moskovsko in leningrajsko vseučilišča
Spektroskopijo v službi industrije in poljedelstva
Akademik Landsberg je dal ob zaključku vsezvezne konference, pa svečene problemom spektroskopija dopisniku Tassa naslednjo izjavo:
Na naši prvi povojni konferenci je bilo okrog 60 referatov, posveča n:h problemom spektroskopija Metode spektralne analize so našle široko uporabo v metalurgiji, mehaničnih konstrukcijah, geoloških raz. iskovanjih. kakor tudi v organski in tehnični kemiji. Na konferenci so z velikim zanimanjem poslušal; referat o novih delih s področja spektroskopije, ki so jih izvršili optičn; institut »Lebedev« pri Akademiji znanosti ZSSR, moskovski institut za jeklo, kakor tudi razni laboratoriji pri industrijskih podjetjih. Izdelan je načrt za nadaljnjo uporabo spektroskopije v raznih panogah industrije in poljedelstva, kakor tudi program za izdelavo spektroskopskih aparatov. Konference se je udeležil tudi predsednik Akademije znanosti ZSSR akademik Vavilov.
/
KULTURNI PREGLED
Zborovanje slovenskih zgodovinarjev
(Nadaljevanje.)*
Zadnje vprašanje, o katerem so razpravljali zgodovinarji, je bilo vprašanje Zgodovinskih društev in glasil. O tem vprašanju so govorili trije referenti. Prvi je spregovoril upravnik Pokrajinskega miuzeja v Mariboru prof. Franjo Baš. Ko je govoril o razmerju pokrajinskih društev in glasil do osrednjega društva in glasila, je označil medsebojno razmerje z besedami: »Poudarek osrednjega glasila bi moral biti na problematiki in metodiki zgodovine ter na zvezi s historiografijo v svetu, poudarek krajevno in pokrajinsko vezanih zgodovinskih glasil v Gorici, v Ljubljani in Mariboru, pa na zbiranju in komentiran ju gradiva.« Zraven mora biti temeljna naloga zgodovinskih društev in glasil, povezati jih z najširšimi ljudskimi množicami, kar pa bo mogoče, če bodo društva upoštevala vsa aktualna vprašanja sodobnosti.
Drugi referent, prof. dr. Josip Žon-tar. je razvijal misli o vsebinski strukturi zgodovinskih glasil. Naglasil je, da je treba naše zgodovinsko raziskovanje poglobiti z 'vidika kriterijev socialne in gospodarske zgodovine ...« S posebno vnemo bi morali raziskati in urediti nakopičeno snov za zgodovino zadnjih let, ki so tako pomembna za slovenski narod.t
Tretji in zadnji referent o zgodovinskih društvih in glasil je bil univ. docent Mirko Košir. 0 odnosu osrednjega društva do drugih podobnih oziroma pokraiinskih društev je potrdil Baševe misli. Osrednje glasilo naj bi se bavilo z osnovnimi vprašanji zgodovinske vede. Članki . v njem naj bi bili posplošujočega značaja. Za zgodovinsko znanost ni zadosti zbiranje gradiva, temveč se mora dvigniti na tisto stopnjo, ko začne iskati zakonitosti zgodovinskega dogajanja in izvajati splošne sklepe ... Društvo mora zbrati v svojih vrstah vse. ki se kakor koli bavijo z zgodovinsko znanostjo, postati mora organizator zgodovinarskih sil. Organizacija ne sme segati samo do republiških meja, poskrbeti mora tudi za zveze z zunanjim svetom, z ostalimi jugoslovanskimi in slovanskimi narodi, s Sovjetsko zvezo, pa tudi s kapitalističnimi državami, ker moramo poznati tudi njihovo gradivo, čeprav ga je treba sprejemati kritično in obdelati z novimi znanstvenimi metodami. V naši dobi bo moralo glasilo, če bo hotelo biti sodobno, posvečati svojo pozornost doslej tako zanemarjeni strani družbenega dogajanja — ekonomiki družbe. Med različnimi obdobji mora več pozornosti kakor doslej zaslužiti obdobje imperializma; posebno osrednje vprašanje vsega zgodovinskega raziskovanja pa tx> morala biti narodno osvobodilna borba jugoslovanskih narodov. V celotnem znanstvenem delu na zgodovinskem področju bo moralo končno igrati odločilno vlogo načrtno delo. V kakšnem obsegu naj se razvije, bo pokazala praksa. Če se bo Zgodovinskemu društvu posrečilo te misli uresničiti, potem bo naša zgodovinska znanost v resnici postala sodobna.
S Koširjevim referatom so bili izčrpani problemi, o katerih je razpravljalo novembrsko zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Spričo tolikih misli in načrtov, ki so jih referenti razgrnili pred zborovalce in ki so se tikali organizacijskega in idejnega strokovnega zgodovinskega dela. niso zborovalci več smatrali za potrebno, da bi se še razvijala kaka diskusija. Referenti sami so izrazili vse misli,
* Glej »Slov. poročevalca« z dne 24. t. m.
ki so bile potrebne. Stvar zgodovinarjev je, da jih v prihodnjih mesecih uresničijo in s tem praktično največ store za slovensko zgodovinsko znanost.
Po izčrpnih referatih so zborovalci soglasno sprejeli tri resolucije, ki so jih izdelali za to izvoljeni redakcijski odbori in ki «o povzele zaključke tako plodonosnega zborovanja.
Resolucija o spomeniškem varstvu
1.	Pozdravljamo spomeniško zakonodajo. v kateri vidimo uresničenje naših starih stremljenj in prosimo, da se zagotovi konsekventno izvajanje določil spomeniškega zakona.
2.	Apeliramo na ljudske odbore, množične organizacije in na vse stopnje ljudske oblasti, da čuvajo pridobitve spomeniškega varstva z vsestranskim upoštevanjem njegovih načel.
3.	Apeliramo na Zavod, da z naj-intenzivnejso propagando seznani ljudske množice in predstavnike ljudskih oblasti z določili spomeniškega varstva ter jih najože poveže s svojo organizacijo fer jih prepriča, da je spomeniška posest dragocena ljudska last.
4.	Prosimo ministrstvo prosvete, da čim prej določi komisijo zaradi zaščite arheol'oško, zemljepisno in urbanistično pomembnega zemljišča na ptujskem gradu, kjer se pravkar vrše za staroslovensko zgodovino izredno pomembna raziskovanja.
Resolucija o muzejih in arheologiji
1.	Zahvaljujemo se VLRS za njeno pomoč pri arheoloških proučevanjih leta 1946.
2.	Apeliramo na naše ljudske oblasti, da varujejo vse naše arheološke terene in najdbe ter ravnajo z njimi samo po sporazumu z Zavodom za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije.
3.	Pozdravljamo načelo Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije, da se načrtno proučuje arheološka preteklost Slovenije in ustanovi pri ministrstvu za prosveto arheološki svet.
4.	Apeliramo na VLRS in Akademijo. da se nadaljuje izdajanje arheološke karte Slovenije ter da se znanstveno in strokovno izvrši vse, da ho čimprej izšla karta Slovenije in za njo dodatki že izdani.
5.	Apeliramo na univerzo, da posveti vso pozornost strokovno in ideološko izgrajenemu naraščaju arheologov:
Resolucija o arhivih
1.	VLRS pozivamo, da uredbo o ustanovitvi ODAS čimprej predloži slovenski ljudski skupščini v uzakonitev.
2.	Ministrstvo za prosveto VLRS naj skliče sestanek vseh arhivskih delavcev z nalogo izdelati načrt za inventarizacijo vseh javnih kakor tudi zasebnih arhivov na ozemlju LRS. Hkrati naj se ustanovi arhivski svet, ki bo določil koordinacijo dela v arhivih.
3.	VLRS prosimo, naj. uvrsti gradnjo arhivskega poslopja med prednostne gradnje prosvetnih ustanov v začetem petletnem načrtu.
Ob zaključku zborovanja je upravnik Pokrajinskega muzeja v Mariboru prof. Franjo Baš v imenu Zgodovinskega društva v Mariboru povabil. naj bo prihodnje zborovanje v Mariboru, v septembru prihodnjega leta, ko bo ponovno odprt Pokrajinski muzej v Mariboru. Zborovalci so predlog soglasno sprejeli.
F.	Bregar
Nove sovjetske drame
Po posegu CK VKP (b) v delo oz. repertoar sovjetskih gledališč in sovjetske filmske proizvodnje beleži sovjetski tisk že nekaj velikih uspehov tako v gledališkem življenju kakor tudi v kinematografiji. Po dobrih ocenah filmov »Veliki prelom«, »Prisega«. »Kameniti cvet« itd., je zabeležila sovjetska kritika štiri velike uspehe v gledališkem življenju. Doslej neznani dramatik Anatoljj Surov je napisal dramo »Daleč od Stalingrada«, ki jo je jeseni krstilo Moskovsko gledališče Jermolove. V tej drami — piše kritika — ni ostroumnega sižeja, ne hinavskih ljubezenskih intrig, ne romantičnih vzdihov-Nihče nikogar ne čaka. in zaljubljenca, ki ju je ločila vojna, se ne srečata na razvalinah porušenega mesta povsem slučajno, samo da bi ganila gledališko publiko, kakor so nekaten poklicni dramatiki in scenaristi pisali doslej. Tu je preprosto, a resnično življenje z vsemi svojimi protislovji, dinamiko in dramatičnostjo, brez zunanje preračunanosti na cenen efekt Dejanje se godi daleč od Stalingrada, v globckem zaledju, kamor ne seže grmenje topov, kjer pa Se sovjetski ljudje trudijo s svojhti de’om v tovarnah za fronto, za katere enako važen del se čutijo sami. Partijskemu organizatorjuOriovu, duši vsega življenja in dela v tovarni, delavcu iznajditelju Mihejevu. staremu inženirju Berezinu in vsem drugim, kj se v svojem detlu čutijo za-frontovce, je {»stavil pisatelj nasproti člana biroja mestnega partijskega komiteta Krasavina, samozadovoljnega pozerja. birokrata in mato-meščana s partijsko legitimacijo. Njemu je dovolj, da tovarna izdeluje predpisano število motorjev. Orlov pa misli neprestano, kako produkcijo zvišati- S svojo vnemo mobilizira celo starega inženirja, delavce, voditelje tovarne; pravi boljševik Orlov zmaga. »Stras'nost. to je duhovna sila komunista, ravnodušnost pa je največ ja sramota ki jo lahko nosi človek
v sebi«, to je izrek Orlova in misel drame. Drama je imela na moskovskem odru velik uspeh. (Režirala sta Lobanov in Komjsarževski. Orlova je igral Korčagin Krasavina Gallig.)
V Leningradu je dosegla velik uspeh drama »Stari prijatelji«, delo novega dramatika L. Maljugina, kakor tudi krstna predstava drame B- Lavrenjeva »Za one. ki »o na morju«. Zdaj so zabeležili sovjetski kritiki novo gledališko zmago: Leningrajsko Puškinovo gledališče je novembra krstilo dramo »Zmagovalci«, ki jo je napisal B- ČJrskov. Snov je drame je prav za prav znana 'vsem. ki so gledali sovjetski film »Veliki prelom«. Scenarij temu filmu je napisal B. Cirskov. ki je zdaj ta film dramatiziral za oder. Gre za obrambo Stalingrada, gre za upodobitev sovjetskega junaštva, novega sovjetskega človeka, kakor ga je vzgojila zadnja vojna. V tem je prvi razlog uspeha te drame, drugi uspeh pa je v tem — tako trdi kritika — da je predstava pokazala igralski kolektiv Puškinovega gledališča v povsem novi luči.
Dasi se snovne poteze filma in drame krijejo, je ta drama vendar nekaj novega in važen donesek za določitev poti sovjetske nove dramatike. Cirskov jemlje Snov iz glavnih dogodkov našega časa, ki ga riše zgodovinsko zvesto pri čemer pa si prizadeva, da bi opazil za majhnimi stvarmi velike zadeve, za dogodki — junaštvo in značaje ljudi, za posamezniki — vse sovjetsko ljudstvo. »Zmagovalci« so drama o slavnih sovjetskih poveljnikih, id so uresničili in zato zmagovito izvedli veliki Stalinov na. črt za razbitje sovražnika pri Stalingradu- Glavni junaki drame nosijo generalsko uniformo, mnogi prizori se doga jajo v štabnih prostorih. Vendar dramatik ni hotel napisati voja-ško-zgodovinske kronike, ampak se je omejil na opis tistih potez sovjetskega človeka in tistih virov njegove duhovne moči, M so hš% glavni in
odločilni za sovjetsko zmago. Zato pokaže Cirskov frontnega komandanta generala Muravjova in preprostega borca Stepana. velikega vojnega specialista Panteiejeva in mladega oficirja Fedorova, povsem različne ljudi, ki pa so v odločilnem trenutku enako pripravljeni na dejanje.
Krstna predstava v Puškinovem gledališču (režiral V. Kožič) je bila velik igralski uspeh- Vlogo Muravjova je igraj slavni igralec N. Simonov, ki ga poznamo iz naslovne vloge v filmu »Peter Veliki«. Panteiejeva ie igral J. Tolubejev. Kritika pravi, da je treba ta dva lika prišteti vidnim igralskim stvaritvam vse sovjetske igralske umetnosti. Vsi igralci in režiser so dokazali, da je v njih ne samo mnogo želje, ampak tudi dovolj sil za upodabljanje težkih n> pomembnih lastnosti sovjetskih ljudi.
Tu naj tudi omenimo, da je bilo v Moskvi v novembru vsezvezno zborovanje gledaliških delavcev in dramatikov, kjer so razpravljali o svojih nalogah v zveza s sklepom CK VKP (b) »O repertoarju dramskih gledališč in korakih za njegovo izboljšanje«- Poleg predsednika KOm-1. teta za umetnost pri sovjetski vladi. Hrapčenka, so govorili dramatiki in gledališki ljudje iz raznih' republik SZ. Med drugimi je nastopil z daljšim govorom (»Dramatika, gledališče in življenje«) znani dramatik
K.	Simonov- Njegov govor je bil v celoti objavljen v »Pravdi« 22. novembra ter bi bilo priporočljivo, da bi ga prevedli in natisnili tudi pri nas.	Mile Klopčič
K. Simonov,
Med jugoslovanskimi partizani
Slovenski knjižn: zavod je pred nedavnim izdal knjigo z naslovom: »Med jugoslovanskimi partizan]«, kjer otpisuje znanj sovjetski pisatelj Konstantin Simonov svoje vtise, opazovanja in doživljanja v heroičnih dneh naše zgodovine, ko se je kot odposlanec bratskega ruskega naroda mudil med našim,- partizani v Srbij in drugod. Simonov je napisal mnogo zanimivega o tem velikem času. prav posebno toplo pa so napisane strani, na katerih opisuje svoje srečanje z maršalom Titom in bivanje v njegovem štabu. To ni suhoparno zapisovanje dejstev, marveč živahno pripovedovanje pisatelja, čigar ime se danes omenja v Sovjetski zv®zi med prvimi.
B. Rolland, Miklavž Breugnon
Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal knjigo znamenitega francoskega pisatelja Romaina Rollanda »Miklavž Breugnon«. Je to kronika o življenju francoskega provincialnega meščana iz dobe Ludvika XIII. V nji diha lepa francoska zemlja in vse preveva sočni rabelaisovski humor. Težave življenja, ki nikoli ne prenehajo naskakovati človeka, odkriva veseli Burgundec Breugnon s toliko vedrino, da učinkuje ta nenadkriljiva pesniška' umetnina nenavadno sproščujoče. M. Gorki, čigar uvod je objavljen v tej izdaji, sodi: »To je morda najlepša knjiga naših dni.« Rollandovo mojstrovino je prevedel dr. Karel Dobi-da. Knjiga je bogato opremljena, okraski v nji so posneti po starih tiskih iz 16. stoletja.
Knjiga o Rupnikovem procesu
V založbi Slovenskega knjižnega zavoda je izšla 204 strani obsegajoča, obilno ilustrirana knjiga:	»Proces
proti vojnim zločincem in izdajalcem Rupniku, Rösenerju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu.« Pisec uvoda, Ivan Bratko, pravi: »Pričujoča knjižica ne vsebuje niti od daleč vsega gradiva, ki so ga zbrali naši organi oblasti o zločinski delavnosti obso-lemcev v razpravi proti Rupniku. Tu je zbranega le nekaj najbolj značilnega gradiva, ki bo pa čitatelju vendarle dalo jasno sliko o delu proti-ljudske, izdajalske reakcije v Sloveniji za časa osvobodilne borbe.« Čeprav je torej v knjigi samo izbor gradiva, učinkuje vendarle kot težka, neizbrisna obtožnica ne le zoper obsojence, marveč tudi zoper vse, ki so jih aktivno podpirali. Poleg že omenjenega uvoda, v katerem daje pisec temeljito politično analizo delovanja obsojencev in pomena tega procesa, so natisnjeni najvažnejši deli obtožnice, nakar je v 'glavnih potezah reproduciran potek procesa z zasliševanjem obtožencev in izpovedmi prič. V tretjem delu so navedeni najvažnejši dokumenti, ki izpričujejo krivdo obsojencev. Mnogi dokumenti, med njimi tudi Rupnikovi zapiski, tajne okrožnice okupacijskih oblasti i. dr., so reproducirani v faksimilu. Ilustrativno gradivo bogato izpopolnjuje besedo. Knjiga se uvršča med naše znamenite dokumentarne spise in izpopolnjuje že prej izišlo: »iMučemiško pot«-.
Nove knjige in revije
V. I. Lenin, Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma. (Poljudna razprava). 105 strani. Cankarjeva založba. Ljubljana 1946.
L.	N. Tolstoj. Ana Karenina. II. del. Roman. Prevedel Vladmir Levstik. Državna založba Slovenije. 400 strani. Ljubljana 1946.
Nov; svet. Mesečna , revija. Izdaja za Društvo Slovenskih književnikov Državna založba Slovenije. Urednik Juš Kozak. Leto I. štev. 10.
Adolf Gröbming, Zborovodja. I. del. Izdala Državna založba Slovenije. 90 str. Ljubljana 1946.
Miroslav Adlešič, Svobodno letalstvo jn njegov razvoj. 153 slik. Dr žavna založba Slovenije. 63 str. Ljubljana 1946. (Dodatek; T. Tory, Krateu uvod v letailsko tipologijo).
»••••»a»*»
ŠIRITE TISK OF !
NASE GOSPODARSTVO
uredba o izvajan u socialnega zavarovan a
(Nadaljevanje in konec)
Skupne določbe za rodbinske rente in rodbinske pokojnine
Če zavarovančev rodbinski član doseže pravico do rodbinske rente in do rodbinske pokojnine oziroma do dveh rodbinskih rent ali dveh rodbinskih pokojnin, se rtiu izplačuje samo ena dajatev in sicer tista, ki ie večja, če oseba, ki uživa rodbinsko rento ali rodbinsko pokojnino, doseže pravico do osebne rente ali do osebne pokojnine ali pa obratno, se ii izplačuje samo ena dajatev, in sicer tista, ki ie večja, medtem ko pravica do druge dajatve miruje in oživi s prenehanjem pravice do prve dajatve.
Vdovi, ki ii pravica do osebne rente ali osebne pokojnine miruje, ker uži. va vdovsko rento ali vdovsko pokojnino (ali obratno), se ne izplača odpravnina. če se znova omoži. Vdova, .ki uživa vdovsko rento ali vdovsko pokojnino. pa nima poleg tega pravice na osebno rento ali osebno pokojnino, lobi, če se omoži, namesto nadaljnje rente oziroma pokojnine odpravnino v višini dveletne njene rente oziroma pokojnine.
Pravica do vdovske rente oziroma pokojnine se pridobi samo tedaj. Če so ob zavarovančevi smrti izpolnjeni vsi predpisani pogoji za to pravico. Če se
naknadno izpolnijo predpisani pogoji (n. pr. starost 40 let) se ne pridobi pravica do vdovske rente oziroma pokojnine. Kliub gornjem predpisu počiva pravica do rente oz. pokojnine vdovi, mlajši od 40 let, ki ji je bilo izplačevanje vdovske rente oziroma pokojnine ustavljeno, ker ie njen naj-mlaiši otrok dopolnil 14 let; ta pravica miruje dokler ne izpolni 40. leta. Pravica do vdovškč rente oziroma pokojnine se izgubi, če pozneje preneha kateri izmed pogojev, ki so predpisani za to pravico.
Nezakonskemu otroku zavarovanca se prizna pravica do rente oziroma pokojnine, če se dokaže, da je zavarovanec pri dotičnem matičnem uradu ili pri sodišču priznal otroka za svojega, ali je sodišče ugotovilo, da je oče otroka, oziroma če se dokaže, da ie zavarovanec vsaj 10 mesecev pred svojo smrtjo skrbel za vzdrževanje otroka ah ie bil od sodišča obsojen, da ga mora vzdrževati. Nezakonski, po smrti zavarovanca rojeni otrok ima pravico do rente oziroma pokojnine samo, če ie zavarovanec vsaj 10 mesecev pred svojo smrtjo živel v skupnem gospodinjstvu z otrokovo materjo.
Otroška renta oziroma otroška pokojnina se podaljša tudi. po dopolnjenem 17. oziroma 23. letu, dokler je otrok zaradi telesne ali dušfevne hibe nesposoben za vsako pridobitno delo. kolikor tak otrok ni oskrbovan v kakem javnem zavodu. Otroška renta se plačuje tudi tedaj, če je bil otrok ob smrti staršev starejši od 17 oziroma 23 let in je postal nesposoben za pridobitno delo pred zavarovančevo smrtjo.
Likvidacija pokojninskih skladov
Likvidacijo pokojninskih skladov, ki so bili po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju samostojni nosilci pokojninskega zavarovanja delavcev in nameščencev, opravi Državni zavod za socialno zavarovanje. Tistim ,ki uživajo na dan 1. januarja pokojnino ali imajo na ta dan pravico do pokojnine iz navedenih skladov se izplačujejo od 1. januarja 1947. njihove pokojnine v breme premoženja skladov, če pa tega ni. v breme posebnega računa državnih obveznosti. Tistim, ki po 1. januarju pridobe pravico do pokojnine iz zavarovanja pri teh skladih in iz zavarovanja pri državnem zavodu za socialno zavarovanje, prizna pravico do pokojnine Državni zavod za socialno zavarovanje.
Pokojninski skladi, ki nimajo lastnosti samostojnih nosilcev socialnega zavarovanja, morajo z dnem uveljavljenja tega zakona zaključiti svoje poslovanje glede svojih aktivnih članov. To velja za vse sklade, ne glede na to ali imajo lastno pravno osebnost in lastno upravo ali obstoje samo kot ločeno premoženje, ali samo kot normirana oziroma pogodbena obveznost podjetja. Iz nabranega premoženja teh skladov se lahko do končne likvidacije izplačujejo samo dajatve za zav rovane primere, ki so nastopili pred uveljavljenjem tega zakona, pri Čemer se imajo uporabiti predpisi tega zakona o ureditvi predvojnih obveznosti.
Varovanje pravic iz socialnega zavarovanja
Po izstopu iz službe-obdrži oseba, ki ie bila zadnja leta pred izstopom zavarovana najmanj 6 mesecev (če prebiva v Jugoslaviji) vse pravice do dajatev iz zavarovanja za primer bolezni. nosečnosti ali poroda, ki nastopi v 2 mesecih po izstopn zavarovanca iz službe; če ie bila ta oseba v zadnjih
2	letih pred izstopom zavarovana najmanj 12 mesecev, obdrži pravico do navedenih dajatev 3 mesece po izstopu.
Oseba ,ki je bila v zadnjem letu pred izstopom iz službe zavarovana najmanj 6 mesecev, lahko po izstopu iz službe podaljša zavarovanje za primer bolezni, nosečnosti ali poroda tako. da sama plačuje ustrezni prispevek za to zavarovanje po svojem zadnjem zaslužku, to pa le tedaj, če se v 2 mesecih po izstopu priglasi pristojnemu orga' nu Državnega zavoda za socialno zavarovanje. Tako prostovoljno podaljšanje zavarovanja traja najdelj eno leto. več kakor eno leto pa le tedaj, če ie obveznost zavarovanja prenehala zaradi opravljanja raznih javnih funkcij.
Osebi, ki ie dopolnila 5 let pokojninskega zavarovanja, ostane za dobo
3	let po izstopu iz službe ohranjen pridobljeni čas pokojninskega zavarovanja z vsemi pričakovanimi pravicami tega zavarovanja. Ce ie zavarovanje prenehalo z izstopom iz službe zaradi bolezni mezgode pri delu ali onemoglosti, se računa ta petletni rok od prenehanja pravice do hramarine oziroma prenehanja pravice do osebne rente ali invalidske pokojnine. Pridobljene pravice ostanejo v tem primeru ohranjene najdalj 10 let po prenehanju pokojninskega zavarovanja. -Če oseba ni dopolnila 5 let pokojnin-
skega zavarovanja, ji ostane ohranjen čas pokojninskega zavarovanja, če v 2 letih do prenehanju zavarovanja ponovno vstopi v obvezno pokojninsko zavarovanje.
Oseba .ki ie dopolnila 5 let pokojninskega zavarovanja, lahko po izstopu iz službe, podaljša to zavarovanje z vplačevanjem ustreznega prispevka, če se v 6 mesecih za to priglasi. Tako irostovolino ooiališame pokojninske"? zavarovanja lahko traia največ 2 leti. daljša doba pa 'e tedaj, če je zavarovanje prenehalo zaradi opravljanja azmh javnih fukcij.
Zavarovanje se ne pretrga z neplačanim dopustom zavarovanca, ki ne traia več kot 2 meseca, kakor tudi ne z zavarovančevim dopustom za izpopolnitev v stroki, ki ne traja več kot 6 mesecev, če se med dopustom redno plačujejo prispevki (po zaslužku v zadnjem koledarskem mesecu pred nastopom dopusta). Čas vojaške službe, za katerega zavarovanec ni plačal prispevkov. se ne računa v čas zavarovanja za primer bolezni in tudi ne v raz-iobte za ugotavljanje osnove bolniške hranartne. V dobi trajanja vojaških vaj zavarovanca miruje njegov pravica do dajatev iz zavarovanja za orimer bolezni. zavarovanec pa obdrži za svoje rodbinske člane vse pravice do dajatev iz zavarovanja za primer bolezni, nosečnosti in poroda. Po prenehanju vaj obdrži zavarovanec za sebe in za družinske člane pravico do dajatev za primere bolezni, nosečnosti in poroda, ki nastopijo v 2 mesecih po končanih vojaških vajah. Čas. prebit na vojaških vajah, ne pretrga zavarovanja, ne računa pa se v dobo trajanja zavarovanja. ki ie merodajna za dajatve iz zavarovanja.
Zavarovanje kmetijskih delavcev, nosačev, ribičev in raznašalcev časopisov
Uredba pooblašča zveznega ministra za delo, da uredi z posebnimi predpisi način izvedbe socialnega zavarovanja za osebe, zaposlene pri kmetijskih strojih, pri obiranju in nakladanju sadja in drugih pridelkov, kakor tudi za začetek in način izvedbe obveznega socialnega zavarovanja za druge osehe. zaposlene v kmetijskem delu, v mor-sk#m ribištvu, za nosače na železniških postajah, v lukah in pristaniščih ter za raznašalce časopisov. Dokler se s posebnimi predpisi ne uredi zavarovanje za navedene osebe, se smejo te osebe
prostovoljno zavarovati pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje, če niso starejše od 40 let in če se priglasijo
prostovoljno zavarovanje za vse vrste zavarovanja. Takim prostovoljnim zavarovancem se odmerijo prispevki in pravice po normiranem srednjem za-sljižku nekvalificiranega odraslega de-avca. Prostovoljni zavarovanec izgubi iravico iz zavarovanja v primeru bolezni 15 dni 00 vplačilu prvega prispevka, v primeru poroda deseti mesec po prvem vplačilu, v primeru nez-lode pa z dnevom prvega vplačila.
Podaljšanje prostovoljnega zavarovanja
Kdor ie bil do 1. januarja 1947 prostovoljno zavarovan v pokojninskem zavarovanji! uslužbencev, kakor tudi zavarovanci,-ki imajo do tega dne pravico do prostovoljnega podaljšanja pokojninskega zavarovanja, lahko prostovoljno podaljšajo svoje pokojninsko zavarovanje. če najkasneje do 30. junija 1947 vložijo prijavo za podaljšanje zavarovanja na Državni zavod za socialno zavarovanje. V tem primeru se zavarujejo na podlagi njihovega zavarovanega zaslužka iz meseca aprila 1941. oziroma na podlagi zaslužka 2000 din, če aprila 1941 niso bili pokojninsko zavarovani. Kdor ie bil 30. decembra prostovoljno zavarovan samo za primer bolezni, nosečnosti ali poroda po prejšnjih predpisih, lahko podaljša to prostovoljno zavarovanje.
Vštetje časa zaposlitve pri težkih in
najtežjih delih
Čas. ki ga je zavarovanec prebil pred I. januarjem 1947 v kategoriji težkih in najtežjih del. se posebej upošteva le za pokojninsko zavarovanje, in sicer le tedaj, če zavarovanec najpozneje do 31. decembra 1948 predloži dokaze o taki vrsti zaposlitve.
Ostale določbe
Uredba vsebuje še podrobne določbe o dolžnosti delodajalca glede prijave in o plačevanju prispevkov, med katerimi je važna določba, da mora vsak ielodajalec plačati prispevke od vsakega izplačanega zaslužka, do katerega ima zavarovanec pravico, ne glede aa to, ali zavarovanec dela pri več delo-lajalcih. Nadalje vsebuje uredba podrobne določbe o povračilih in kaznih, o postopku za uveljavljenje pravic iz bolniškega zavarovanja in o postopku za ugotavljanje delovnih nezgod ter pravic iz nezgodnega zavarovanja.
Ustanovitev svetov za kadre pri ministrstvih za delo
V Beogradu je bila tik pred božičem konferenca predstavnikov ministrstev za delo, zvezne načrtne komisije, komiteja za šole in znanosti pri zvežni vladi, zveznega ministrstva za industrijo, centralnega odbora Enotnih sindikatov, cenualnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije in drugih predstavnikov, na kateri so razpravljali o strokovnem šolanju vajencev v gospodarstvu. Na konferenci so bili sprejeti sklepi o organizacijskih ukrepih v zvezi s tem vprašanjem. Glede na važnost strokovnih delovn h kadrov v našem načrtnem gospodarstvu je potrebno sodelovanje vseh zainteresiranih uradov, ustanov in organizacij pri reševanju vprašanj strokovne usposobitve vajencev.
Zato se pri zveznem ministrstvu za delo ustanovi svet za kadre, v katerem bodo predstavniki komiteja za šole in znanost zvezne vlade, predstavniki zvezne načrtne komisije, zveznih, ministrstev za industrijo, rudarstvo, zgradbe, promet, pošte, kmetijstvo in gozdarstvo ter trgovino in preskrbo; nadalje bosta v svetu zastopana centralni odbor Enotnih sindikatov in centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije. Svet za kadre bo dajal zveznemu ministrstvu za delo strokovna mišljenja in predloge splošnega pomena v zvezi s strokov-
nim šolanjem vajencev v gospodarstvu.
Glede na enakost in specifičnost potrebe šoianja vajencev v gospodarstvu v posameznih ljudskih republikah, bodo ustanovljeni sveti za kadre pri vseh ministrstvih za delo v ljudskih republikah, ki bodo v svojem delu uporabljali navodila in direktivne sklepe sveta za kadre pri zveznem ministrstvu. Taki strokovni sveti za kadre že obstoje pri ministrstvih za delo Ljudske republike Slovenije, in Ljudske republike Bosne in Hercegovine, v ostalih ljudskih republikah pa bodo ustanovljeni.
Svet ?a kadre pri zveznem ministrstvu za delo bo tak;j pričel proučevati, kakšni naj bodo tipi strokovnih šol za vajence v gospodarstvu, kakšna naj bo učna doba v šolah za posamezne stroke, kakšne naj bodo šole za različne gospodarske panoge in za posamezne stroke, razpravljal pa bo tudi o vprašanju šolanja vajencev v majhnih obratih v manjših krajih in naseljih. Zvezno ministrstvo za delo bo sestavilo načrt navodil, o katerem bodo razpravljali na prvem sestanku sveta za kadre, kakor tudi cstaia navodila, ki bodo dostavljena zaradi izvršitve posameznim ljudskim republikam.
Na Hrvatskem bodo povečali s krompirjem zasajene površine
Kmetijski proizvajalni načrt Hrvatske za leto 1947 predvideva številne spremembe v rastlinski proizvodnji, za poedine kraje pa tudi osnovno preorientacijo. Tako je med najvažnejšimi kulturami dnevne potrošnje predvideno znatno povečanje površin, zasajenih s krompirjem. Velika letošnja suša je splošno zmanjšala pridelek krompirja daleč pod povprečjem, v nekaterih krajih pa so poedinci komaj pridelali posajene količine. Zato je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Hrvatske nabavilo preko svoje semenske centrale semenski krompir iz Holandske in iz ČSR.
Za uvoz semenskega krompirja pa ni bilo odločilno samo količinsko pomanjkanje semenskega krompirja. Kmetijski proizvajalni načrt Dalmacije, Hrvatskega Primorja in Istre določa znatno povečanje površin, zasajenih s krompirjem, tako da bi se zgodnjega krompirja pridelalo dovolj za prehrano domačega prebivalstva in za potrebe mestnih trgov. Ta področja so po svojem podnebju primarna za pridelovanje zgodnjega krompirja, imajo pa to slabo stran, da se krompir tod hitro izrodi in da je seme težko ohraniti od časa izkopa do saditve. Za to je potrebno stalno dovažati v te kraje semenski krompir zgodnjih in polzgodnjih sort, vzgojenih v severnih področjih, k. er se krompir ohrani dalj časa v dobrem zdravstvenem stanju in kjer je običajno ugodno vreme, ko se krompir koplje.
Tako zahteva proizvajalni načrt od Dalmacije, Hrvatskega Primorja in Istre, da pridelujejo najzgodnejši krompir za potrebe mestnih trgov, od severnih krajev Hrvatske pa, da za te kraje pridelujejo semenski krompir. To je bil glavni vzrok, da se je sklenilo uvoziti zgodnje m pol-
zgodnje sorte krompirja iz Holandske in ČSR.
Od uvoženih količin je Dalmacija dobila 1095 ton krompirja, kupljenega na češkoslovaškem. So to sorte »Krasava«, »Kardinal« in »Erstling«. Iz Holandske sta bili uvoženi dve sorti, in sicer 4720 ton »Bintja« in 420 ton »Erstlinga«. Večino so ga razdelili med pridelovalce varaždinskega, daruvarskega, kordunskega, bjelovarskega, liškega in delniško-čabarskega okrožja, ostalo pa so ga prevzele kmečke zadruge in pa državna posestva.
Iz Holandske uvoženi krompir je zelo dobre kakovosti. Po uradno overjenih podatkih holandskih institutov so ga na Holandskem pridelali 380 do 420 stotov na hektar Zato je bil na Holandskem plačan tudi nekoliko dražje in je tudi njegova cena na Hrvatskem višja, kakor je cena domačega krompirja. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pa je sklenilo, da se razdeli med zainteresirane kmetovalce ta krompir tako, da vsak vrne za I kg prevzetega holandskega krompirja 1 in pol kilograma krompirja domače proizvodnje, ali pa 1 kg krompirja domače proizvodnje in doplača 2 din. Kdor pa ni pridelal dovclj krompirja, ta ga lahko kupi po ceni 6 din za kilogram.
— Tržne cene v Ljubljani 28. L m.:
zelenjava: radič 20 din, gojen radič 30, zelje 7, ohrcvt 8 do 9, kolerabe 3, kdlerabice 12, čebula 9, krompir 4, repa 2 korenje rumeno 2.50, rdeče 6, rdeča pesa 5, peteršilj 12 do 14, zelena 14, kislo zelje 13, kisla repa 5.50 do 6 din za kg, fižol 8 do 12 din za liter; sadje: jabolka I. vrste 8 do 8.50 din; sir: ovčji 100, parmezan 120, tra-pist la US, sirček 40 din za kg.
Naša proizvodnja poljedelskega orodja
V	Sloveniji je mnogo industrijskih podjetij,' ki izdelujejo poljedelsko orodje. V njihovih tovarnah proizvajajo kose, vile, motike, lopate, srpe, verige in poljedelske stroje. Delavci teh tovarn delajo in tekmujejo, da bi čim bolj poskrbeli za našega kmeta. V svojih tekmovalnih programih so se obvezali, da bodo izdelali poljedelskega orodja čim več, čim boljše kakovosti in čim bolj poceni. Tako želijo prispevati, da se bo v naši ljudski državi ustvarila najtrdnejša delovna zveza med delavci in kmeti.
360 vzorcev raznih kos — nepotrebno razkošje nekdanjih časov
V	zahtevah po poljedelskem orodju, ki je tako glede oblike, barve in načina izdelave pri nas zelo različno, se še vedno odražajo posledice kapitalistične proizvodnje in konkurence med podjetji, ki so izdelovala poljedelsko orodje. Ta konkurenca se je nekdaj kazala med drugim tudi v najbolj neosnovani, vsiljivi in zviti reklami raznih trgovskih zastopnikov, ki so si prizadevali, koristiti sebi in svojemu kapitalističnemu delodajalcu. Le do neke mere so bili različni tereni vzrok, da je bilo treba izdelati za jugoslovanski trg toliko raznih vzorcev kos, motik, lopat, srpov itd. Koliko različnih zahtev in okusov je bilo na področju naše države glede poljedelskega orodja, kaže že primer kose. Nič manj kakor 300 vzorcev Taznih kos, med katerimi so bile razlike le malenkostne, je hilo treba izdelati za zahteve našega trga. Takšno raznovrstonst proizvodnje je pospešavala prejšnja kapitalistična proizvodnja, ker je predvsem njej koristila. Danes pa je potrebno, da te številne razne vrste poljedelskega orodja zmanjšamo le na nekaj vrst, kakor pač zahtevajo hriboviti, ravninski. vinogradni, peščeni- ilovnati predeli. Na kraškem svetu je prav gotovo potrebna drugačna kosa kakor na banaški ravninu
Danes se zdi čudno, da je uspelo raznim trgovskim zastopnikom v prejšnjih časih spraviti na trg toliko raznih oblik poljedelskega orodja. Če opazujemo kmete, ko kupujejo kose, vidimo, kako se pri tem resno obnašajo in kako kose na najrazličnejše načine preizkušajo:	eden s prije-
mom, drugi z nohtom, tretji jo zopet upogiba z rokami, nekateri položijo konico na tla in jo skušajo upogniti z obtežim, bosanski kmet jo upogiba preko svojih pleč, nekateri ugotavljajo kakovost po zvenku, debelini, robovih ali celo po barvi Čeprav kosa že po parkratnd uporabi spremeni svojo barvo in polituro, zahtevajo mnogi kmetje politirane kose, a se ne zavedajo, da je politirana kosa običajno slabša, ker se pri po-liti-ranju utegne zažgati in postanejo nekatera mesta mehka. Inozemstvo zahteva za svoje trge politirane kose, mi pa moramo smirkov ali politumi prah za politiranje uvažati iz inozemstva. zato bi bilo prav, da politirane kose izvažamo za izbirčne ino-zemce, ki jim kapitalistična proizvodnja še vedno onemogoča, da bi se jim odprle oči in da bi spoznali da politura in barva kose za kakovost nista odločilni
Lažja kosa ni nič boljša od težje
V	prejšnjih dobičkarskih časih in načinih trgovanja je ljudskemu gospodarstvu škodljivim agentom uspelo, da so našemu kmetu neresnično prikazali da je lahka kosa boljša od težje. Naši trgovci so lahke kose kupovali predvsem v .inozemstvu in so se zanje odločili zato, ker je to bilo njim v prid. Carina na kose se je odrejala po teži. Kdor je kose uvažal jo iz špekulativnih namenov zahteval lahke kose, ker je za večje število lahkih kos plačal prav toliko carine kakor za manjše število težjih kos.
Zanimivo je tudi, da je vse polno raznih načinov v proizvodnji srpov. Imamo kovane in prešane srpe. Prešani se zopet dele v listnate in zoba-ste srpe. Proizvodnja zobastih srpov je cenejša. Uporabljajo jih kmetje v Dalmaciji, Črni gori, Srbiji pa tudi v Rumuniji in Bolgariji. V Sloveniji jih niso uporabljali, razen kolikor so jiih pokupili vaški mogotci, da so se s tem srpom nove vrste postavili v vasi
Danes izdelujemo le 6 oblik kose
Vsako poljedelsko orodje se izdeluje v raznih vrstah in tudi v tem se odraža, kako je bilo včasih mogoče zapeljati naše kmečko prebivalstvo. Tako je bilo potrebno na primer za bosanski trg izdelovati okoli 40 raznih oblik kos. V Sloveniji je bilo v tem pogledu boljše, saj sta se uporabljali le dve obliki kose, kranjska in štajerska kosa. Bistvena razlika med obema je le v obliki konice, kar pa ni posebno važno. V to raznovrstno proizvodnjo poljedelskega orodje je po osvoboditvi že segla racionalizacija in se od lanskega leta dalje v naših tovarnah izdeluje le 6 najbolj običajnih oblik kose.
Pri industrijski proizvodnji! kose je okoli 30 raznih delovnih postopkov, raznih faz dela. Iz jeklenih, 4 do 6 m dolgih palic, narežejo s posebnimi škarjami potrebne dolžine tako, da ima vsak posamezni kos določeno težo, kakršna kosa se pač glede na obliko in dolžino namerava izdelati. Ti kosi se razžarijo v peči na približno 1000 stopinj, pridejo nato pod kladivo, ki jih potegne na dolžino kose. Koso dajo ponovno v peč in nato jo razširjevalec v 3 ali 4 fazah razširi, nakar ji dvignejo zadaj robove in tako razširjeno koso mrzlo kujejo. Treba jo je še obrezati. Od obrezovanja gre kosa na smirkov stroj, kjer jo obrusijo. V naslednji faji jo oznamenjujejo, vtisnejo ji znamko in dvignejo peto. Šele sedaj je kesa pripravljena za kaljenje. Iz kalilne kopeli pride kosa stekleno trda in treba jo je napustiti na razbeljenem pesku. Nato jo dajo v stroje a opisanjo in strojno klepanje. V trojih se kosa nekako poravna. Za-m£ zboljšanja kakovosti gre nato še«
enkrat v mrzlo kovanje, ki da kosi posebno žilavost. V končni fazi jo posebni ravnarji poravnajo.
Za vse te delovne postopke, ki zahtevajo mnogo natančnosti in pazljivosti, je treba mnogo znanja. V prejšnjih časih so bili šinilci kos vedno le nozemci. Od njih se je zahtevala višja strokovna kvalifikacija. Brušenje jeder zahteva mnogo znanja in umetnosti, kajti če se le malo zabrusi, je kosa slaba. V prejšnjih časih je vsak šLrilec svoje proizvajalne sposobnosti in izkušnje skrbno prikrival, nikogar ni hotel usposobiti za ta dela, svoje izkušnje je zaupal le sinu in tako je običajno sin zamenjal očeta, ko ta ni mogel več delati Danes v tem pogledu ni več skrivnosti, novi kadri se vežbajo in mnogo je že izvežbanih. Najtežje in najbolj umazano delo v proizvodnji poljedelskega orodja je mokro brušenje raznega orodja. Zato je treba pri tem delu delavce izmenjavati
V mehanizaciji proizvodnje smo prekosili inozemstvo
V vsej proizvodnji poljedelskega orodja se skoraj v vseh proizvodnih fazah opravlja dela na ročni način, brez strojev. Čeprav tudi inozemska proizvodnja poljedelskega orodja ni nikjer elektrificirana, pripravljamo vendar pri nas dn preizkušamo električne peči za kaljenje. Pri Ahačiču v Tržiču so uporabljali poseben stroj, ki je v prvi fazi namesto vlačenja jeklo strojno valjak Povsod v inozemstvu opravljajo širjenje z lesenimi repack V tovarni Ahačič v Tržiču
pa so že izvedli poizkuse širjenja pod zračnim kladivom. Uspelo je regulirati kladivo, ki ga poganja elektromotor, tak», da daje različne udarce. Čeprav so poizkusi v začetni fazi, lahko upamo na zvišanje proizvodnje, ker je pri teh kladivih jakost udarca možno med delom regulirati. Tako smo glede mehanizacije proizvodnje poljedelskega orodja prekosili inozemstvo.
Izkušnje so nam pokazale, da ne kaže štediti z jeklom v namenu, da bi izdelovali poljedelsko orodje, ki bi bilo do teži lažje. Pri takem orodju je le težko doseči isto trdnost, zdržnost. upogljvost in prožnost, torej vse tiste lastnosti, ki jih mora imeti orodje, če je nekoliko težje. Tudi izmeček je pri lažjem poljedelskem orodju večji, pri ročni proizvodnji lahkih kos se n. pr. hitro pripeti, da se tanka kosa preseka. Proizvodnja lahkega poljedelskega orodja je bolj zamotana, kar izdelke podraži, kajti kosa lahko poči tudi pri kovanju in v drugih fazah proizvodnje in tako se izpadek poveča. Prihranek na materialu s povečanim odstotkom izmečka ni v nobenem pravem razmerju.
Nase tovarne poljedelskega orodja bodo v bodočnosti izdelale dooolj kakovostnega poljedelskega orodja, ker se vsi delovni kolektivi v teh tovarnah prizadevajo, doseči čim večje uspehe v tekmovanjih. Svoje delo opravljajo z ljubeznijo, ker se zavedajo, da bodo našemu kmetu tako preskrbeli sredstva, s katerimi bo dobro in uspešno obdeloval zemljo, ki bo vsej ljudski skupnosti dajala vsakdanji kruh.
Zakon o vojaških mirnodobnih invalidih
Ljudska skupščina FLRJ je nedavno sprejela zakon o vojaških mirnodobnih invalidih, ki je sedaj objavljen v zveznem Uradnem listu 24. t m. in velja od dneva objave.
Vojaški mirnodobni invalid je tista vojaška oseba, ki v mirnem času v sestavu Jugoslovanske armade pri opravljanju vojaške dolžnosti ali kake druge dolžnosti za varovanje državne varnosti in narodne obrambe brez svoje krivde zadobi rano, poškodbo ali pohabo in se zaradi tega njegova pridobitna sposobnost toliko zmanjša, da ga po predpisih tega zakona spoznavajo za invalida. Malomarnost se po tem zakonu ne šteje za krivdo.	*
Pravico do podpore in zaščite po tem zakonu imajo: vojaški mirnodobni invalid, rodbina oziroma starši umrlega vojaškega mirnodobnega invalida in rodbina oziroma starši vojaške osebe, ki je umrla za rano, poškodbo ali pohabo, zadobljeno v gori navedenih okoliščinah. Za vojaške mirnodobne invali-
de veljajo, kolikor ni drugače predpisano, določbe zakona o vojaških vojnih invalidih z vsemi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Predpisi zakona o vojaških mirnodobnih invalidih veljajo tudi za vojaške osebe, ki so bile v času 18. maja 1920 do 6. aprila 1941 pri opravljanju vojaške dolžnosti ali službe ali zaradi nje brez svoje krivde ranjene, poškodovane ali pohabljene v bivši jugoslovanski vojski kakor tudi za rodbine oz. starše umrlih predvojnih vojaških mirnodobnih invalidov ter za rodbine oziroma starše vojaških oseb, ki so v omenjeni dobi pod navedenimi okoliščinami padle ali umrle za zadoblje-nimi ranami, poškodbami ali poha-bami.
Na predpise tega zakona se prevedejo tisti, ki jim je bila od vrhovne invalidske .komisije ali od armadnega štaba dodeljena začasna denarna podpora. Invalidski prejemki -po tem zakonu pričnejo teči s 1. januarjem 1947.
Pred izdajo nove uredbe o mezdah in plačah
Organ centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije »Rad« objavlja članek o potrebi odstranitve dosedanjih neskladnosti v mezdni tarifi ter pravi med drugim: Današnja stopnja razvoja proizvodnih sil kakor tudi smer našega razvoja v socialistično izgraditev zahtevata, da se uredba o mezdah in plačah delavcev in nameščencev z dne 21. aprila 1943 spravi v sklad z novo nastalimi odnosi v gospodarstvu. Nova uredba naj bi privedla znižanje delovnega časa pod 8 ur pri posebno težkih delovnih pobojih, kakor tudi nov način ureditve vprašanja nadurnega dela. Posebno važnost bo imel bodoči plačilni sistem za razvoj strokovnih kadrov. Večja diferenciacija pri mezdah kvalificiranega in nekvalificiranega delavca bo pri delavcu razrila težnjo, da doseže večjo kvalifikacijo, da se usposobi za bolj zamotane naloge. Priučeni delavci, ki opravljajo pol-
kvalificirana ali celo kvalificirana dela, bodo dobili možnost, da polagajo strokovne izpite in da se uvrstijo med kvalificirane delavce ter prejemajo tudi mezdo kvalificiranih delavcev. Po bodoči uredbi bo višina mezde delavca odvisna od usposobljenosti, vrste, narave in važnosti dela, od osebnih sposobnosti, odgovornosti in uspehov pri delu, od teže dela in delovnih pogojih ter končno od časa, v katerem se delo opravlja. Glede na ogromno važnost in deloma tudi zamotanost novega plačilnega sistema bo potrebno neposredno sodelovanje sindikalnih organizacij z upravami podjetij pri določanju urnih mezd. pri razvrstitvi delavcev in klasifikaciji poslov. Nova uredba, ki bo verjetno v kratkem izdana, bo morala predvideti tako sodelovanje uprav podjetij s sindikalnimi organi' zacijami v vprašanju določanja plač delavcem.
Uredba o prispevkih za socialno zavarovanje
Zvezna vlada je na predlog finančnega ministra in ministra za delo izdala uredbo o višini prispevkov za socialno zavarovanje in ostalih socialnih prispevkov delavcev, nameščencev in uslužbencev. Za delavce, nameščence in uslužbence, zavarovane pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje znaša skupni prispevek za socialno zavarovanje, za izplačevanje dodatkov za otroke, za službo posredovanja dela in za gradnjo in vzdrževanje počitniških domov vsega 28 % skupnega zaslužka. Od tega odpade: na zavarovanje za primer bolezni, nosečnosti in poroda 6 %, na nezgodno zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti (pokojninsko zavarovanje) 12 %; na prispevek za dodatke za otroke 6 %; na prispevek za službo posredovanja dela 1 %; na prispevek za delavske počitniške domove pa 0.3 odstotka.
Zavarovancu se odtegne vsega 7.3 odstotka, in sicer- za bolniško zavarovanje 3 %, za pokojninsko zavarovanje 3.5 %, za službo posredovanja dela Ob % in za delavske počitniške domove 0.3 %. Ostalih 20.7 % odpade na delodajalca, ki mora odvesti ves prispevek s tem, da del prispevka, ki odpade na zavarovanca, odbije od zaslužka ob izplačilu, če se odbitek ne odbije pri izplačilu .potem se sme odbiti samo še v roku dveh mesecev od dospelosti.
Pri zavarovancih, katerih skupni zaslužek trajno ne presega 80 %, normiranega najnižjega zaslužka odraslega nekvalificiranega delavca, mora delodajalec plačati ves znesek prispevka, ne da bi imel pravico odtegniti kaj od zaslužka takega delavca.
Za zavarovance, ki na podlagi svojega službenega odnosa prejemajo dodatek za otroke od delodajalca in ne od Državnega zavoda za socialno zar vasovanje, se	skupni delež de-
lodajalca za 6 % (kolikor znaša prispevek za dodatke za otroke) na 14.7 odstotka. Gornji predpisi se bodo izvajati odrl. januarja 1947.
Darujte za Rdeči križ!
Beograd dobi 16 trolejbusov
Z razvojem gospodarskega življenja v Beogradu stalno narašča število prebivalstva in s tem tudi promet v mestu. V decembru je bilo v Beogradu in Zemunu izdano 325.800 živilskih nakaznic, število prebivalcev pa se vsak mesec dviga za 4000 do 5000 oseb. Letos v oktobru je bilo na cestni železnici v Beogradu prevoženih 6.63 milijona potnikov nasproti 5.48 milijona potnikov v oktobru 1939.
Da se čim prej rešijo nujne prometne potrebe v mestu je beograjsko prometno podjetje »Belsap« kupilo v Italiji 16 trolejbusov, to je velikih avtobusov za 80 potnikov, ki dobivajo za pogon električni tok podobno kakor tramvajski vozovi, samo da ne vozijo po tračnicah. Taki trolejbusi se lažje prilagodijo prometu kakor tramvajski vozovi. Prva trolejbusna linija bo uvedena kot podaljšek tramvajske proge št. 1. Pozneje bodo trolejbusi nadomestili promet tudi na sami tramvajski progi št. 1. Novi trolejbusi bodo pričeli obratovati v maju prihodnjega leta. *
— Novi zakon o menici. V zveznem Uradnem listu z dne 24. tl m. je objavljen novi zakon, o menici, ki ga je siprejela Ljudska skupščina FLRJ. Ta zakon je dobil veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Izjemno od 2. člena zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 veljajo za menice, izdane, preden je dobil ta zakon veljavo, predpisi meničnega zakona z dne 29. novembra 1928.
= Odprava carinskih razdelkov carinarnice Dravograd - Meža. Po odločbi zveznega ministra za finance se odpravijo carinski razdelki Kcpri-vina, Solčava in Pernice carinarnice Dravogvad-M-eža.
Odmevi velikih uspehov jugoslovanskih fizkuiturnikov v Franciji
„Vi imate svolo ljudsko oblast, ki skrbi za napredek fizkuiture in športa“
je dejal zastopnik francoskih sindikatov v svojem pozdravu jugoslovanskim gostom
TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO z dne 28. decembra ob 7. nr] zjutraj Planica —8, Jasno, 20cm pršiča na ■fXbcm podlage, Skakalnica uporabna.
Kranjsfea gora —8, jasno, 15 cm pršiča na 50 cm podlage, skakalnica uporabna.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, 29. decembra 1918 V niži.TTSih megla, v višinah spremetn-ihvo, deloma tudi jasno. Temperatura bo
Jugoslovanski nogometaši, ki so na svojem gostovanju v Franciji z velikim uspehom zastopali našo fiz-kulturo pred vso svetovno športno javnostjo in še posebej pred Francozi, se vračajo v domovino. Za časa svojega bivanja v Franciji so odigrali tri tekme in vse tri odločili v svojo korist z visoko razliko golov 21:3. Prvo tekmo je nogometna reprezentanca Beograda igrala 15. decembra v Parizu z reprezentanco francoske prestolnice. Jugoslovani so igro zasluženo odločili v svojo korist 4:2 Naslednjo nedeljo 22. decembra je bilo na sporedu srečanje med sindikalnima reprezentancama; Jugoslavije in Francije v Saint Etienneu. Velikanska premoč jugoslovanskih nogometašev nad svojimi nasprotniki je izražena v rezultatu 15:0. Kljub temu, da sta bili prvotno dogovorjeni samo omenjeni dve tekmi, so Francozi predlagali še tretje srečanje med jugoslovanskimi in francoskimi nogometaši. Naši so povabilo sprejeli in na božič je bila odigrana tekma v Lilleu. Tudi izbrana enajsterica najboljših francoskih severnih klubov se ni mogla uspešno upreti nogometni reprezentanci Beograda in je tekmo izgubila v razmerju 1:2.
Jugoslovanski nogomet med prvimi v Evropi
Prepričevalne zmage jugoslovanskih nogometašev so med francoskimi športniki in v francoskem tisku imele močan odmev. Ves čas bivanja jugoslovanskih nogometnih igralcev v Franciji so listi objavljali obširne članke, v katerih so obravnavali vzroke velikega napredka jugoslovanske fizkuiture. Soglasno so prišli do zaključka, da spadajo jugoslovanski nogometaši med najboljše predstavnike te igre v Evropi.
Jugoslovanom so gostitelji vsepovsod izkazovali veliko pozornost. V teku svojega bivanja v Franciji so bili sprejeti od političnih predstavnikov, zastopnikov upravnih obla-stev, športnih ustanov in društev, še .prav posebno prisrčno pa od občinstva, ki je občudovalo nogometno znanje naših reprezentantov. Gostovanje jugoslovanskih nogometašev v Franciji je mnogo prispevalo k vzpostavitvi tesnejših športnih zvez med Francijo in Jugoslavijo in poglobitvi prijateljstva ter boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Najboljši dokaz za to so poročila in komentarji francoskih listov.
Po prvi tekmi v Parizu, ki je bila presenečenje in odkritje za pariške športne kritike, je tisk ugotavljal superiornost jugoslovanskega nogometa nad francoskim. Soglasno so izražali mnenje, da že dolgo niso videli v Parizu igre, kakršno so pokazali Jugoslovani. Novinarji so vsak dan povpraševali o našem športu, o naših igralcih, o metodah dela na fizkulturnem področju itd. Pozornost, ki jo je tisk posvetil Jugoslovanom, se kaže tudi iz tega, da so bili naši nogometaši sprejeti v mnogih uredništvih časopisov, med drugim tudi v uredništvu lista »Humianite«, kjer jih je pozdravil predsednik komunistične partije Francije Marcel Cachin. Čestital jim je k zasluženi zmagi in dejal med drugim, da smatra njihov uspeh kot uspeh športnikov nove Jugoslavije, ki je poleg Sovjetske zveze najnaprednejša država v Evropi. »Vsi napredni Francozi — je dejal Cachin — goje najtopleje simpatije za vašo državo, ki je velika po svojih delih. Pozdravljam vas športnike, ki ste kot predstavniki vaše države pokazali, kako velik napredek ste dosegli tudi na tako važnem področju kakor je fizkultura « Na koncu svojega pozdravnega govora je Cachin nazdravil maršalu Titu in želel naši državi še hitrejši razvoj in napredek.
Veliko zanimanje za fizkulturo v Jugoslaviji
Na sprejemu pri pariških nogometaših, kjer so bili navzočni tudi voditelji francoske mladine, je bilo opaziti veliko zanimanje, ki vlada v Franciji za jugoslovansko fizkulturo. V prisrčnem razgovoru med našimi in francoskimi športnimi funkcionarji je bil poudarjen veliki uspeh, ki so ga fizkultumiki Jugoslavije dosegli po osvoboditvi. Predstavniki francoske mladine so se zanimali za metode dela, za organizacijo in način vzgoje noše mladine v športnem duhu. Izrazili so željo, da bi se prihodnje leto naša in francoska mladina srečali' na športnem polju, želeli pa bi tudi stalne stike med športno mladino Francije in Jugoslavije.
Za tesnejše sodelovanje med jugoslovanskimi in francoskimi športniki se zavzema tudi športna federacija francoskih sindikalistov, ki ima nad 250.000 aktivnih članov, športna zveza francoskih sindikatov vodi vztrajno borbo za ureditev nezdra-cih športnih razmer v Franciji, zavzema se aa amaterizem in za to, da bi bil šport dostopen najširšim slojem ljudstva.
Predstavniki francoskih sindikatov niso mogli prehvaliti uspeha naših nogometašev, ki jim bo družabni večer z gostitelji ostal v nepozabnem spominu. Med prijetnim razgovorom je Jugoslovane pozdravil predsednik športne zveze francoskih sindikatov in poudaril, da je visoka zmaga in dobra igra Jugoslovanov rezultat pozornosti in skrbi, ki jo naša država posveča fizkulturi in športu. V Franciji se država: ne briga za šport in tudi druge ustanove ne vodijo računa za dviganje delov-
ne sposobnosti mladine s fizkulturo. Predsednik sindikata je ugotovil, da je pri njih šport, zlasti pa nogomet še vedno sredstvo za kupičenje denarja.
Francoski delavci pozorno spremljajo naše delo
Predstavnik francoskih sindikatov je pozdravil jugoslovanske goste z naslednjimi besedami:	»Vi imate
svojo ljudsko oblast, vi imate svojega maršala Tita, ki se briga za dvig mladine in napredek vašega športa, a mi ga na žalost nimamo. Pri nas je mladina še vedno premalo hranjena, da bi se mogla intenzivno ukvarjati s športom.« Tajnik sindi-
kalne organizacije loirskega depar-tementa je pozdravil Jugoslovane z besedami: »Francoski delavci spremljajo z velikim zanimanjem delo pri obnovi m izgradnji vaše države. Naše prvo srečanje na športnem polju naj dovede do zbližanja obeh držav, a še posebno do zbližanja in popolnega razumevanja francoskih in jugoslovanskih delavcev.«
Veliki razmah fizkulturnega gibanja v Jugoslaviji je dobil svoj odmev že v mnogih evropskih državah in zdaj tudi v Franciji. To je nepobitni dokaz nenehnega napredka fizkuiture in športa v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ki z vsemi razpoložljivimi močmi podpira razvoj telesne vzgoje.
Tudi beograjski košarkarji so imeli dober uspeh
Istočasno z nogometaši je gostovala v Franciji tudi sindikalna reprezentanca Beograda v košarki. Odigrali so štiri tekme. Prvo igro v Parizu s sindikalno reprezentanco franc, poštnih uslužbencev so izgubili v razmerju 32 : 24. Drugo tekmo z reprezentanco košarkarjev Clermont Ferranda so igrali neodločeno 30:30. V Aix les Bainsu so beograjski košarkarji igrali svojo tretjo tekmo in zmagali nad svojimi nasprotniki, ki so si pred dvema letoma priborili naslov francoskega prvaka, z rezultatom 31 :15. V svoji zadnji igri so se srečali Jugoslovani s košarkarji pariških poštarjev, ki so jih premagali z rezultatom 25 :17.
V Franciji je košarka eden izmed najpopularnejših športov in ima že dolgo tradicijo. S svojo zmago nad
reprezentanco Češkoslovaške, ki si je maja v Švici priborila prvenstvo Evrope, so Francozi pokazali, da so med najboljšimi košarkarji v Evropi Zato moramo smatrati turnejo beograjskih igralcev košarke za velik uspeh, kajti košarka je pri nas eden najmlajših športov.
Razlika v pravilih med francosko in našo košarko ter majhno število mednarodnih nastopov naših košarkarjev' sta bila vzrok našega prvega poraza v Franciji- Francoski tisk je ob zaključku turneje ugotovil, da so •Jugoslovani v srečanjih s francoskir mi košarkarji dokazali enakopravnost 6 francoskimi ekipami O naših igralcih pravi, da so zelo talentirani za to igro in da bodo že v bližnjem času resen nasprotnik najboljšim moštvom.
Drugi veliki banatski turnir v Pančevu
V	dneh 21 in 22. t. m. je PD Dinamo priredilo drugič veliki banatski namiznoteniški turnir s sodelovanj em društev iz Vojvodine, Srbije, Hrvatsxe in Slovenije. Od slovenskih društev so na turnirju sodelovali FD Bcrec iz Ljubi jame ter FD Polet in Železničar iz Maribora. Turnirja se je udeležilo okoli 120 igralcev. Zanimivosti z ozirom na udeležbo slovenskih Igralcev so naslednje:
_ V soboto so bila odigrana vsa tri moštvena tekmovanja, in sicer moška, ženska in mladinska. Največ uspehov je dosegel FD Borec, ki je zasedel tretje mesto. Vsako društvo je smelo sodelovati le z enim moštvom, tako da so igrali res najboljši igralci. Sodelovali so: državni prvak špartak in Radnički iz Subotice, Slova iz Novega Sada, Jedinstvo iz Vršca, Vojvodina iz Perlesa. Tipograf iz Osijeka, Zrenjanin iz Zrenjamiina. Slaven, Milicionar in Crvena zvezda iz Beograda. -«14. oktober« iz Niša. J. Stamekovič iz Leskovca, Torpedo iz Sarajeva ter omenjena tr-i slovenska društva. Borec je v svoji skupini premagal Železničarja iz Maribora w:o, Slavena 5:3 in Tipografa 5:4. Najzamimivejša je bila borba s Tipografom. ki je vodil že 4:1. končno pa pu tri im polurni borbi zgubil dvoboj z rezultatom 5:4. Za Tipografa so igrali inž. Bihler, Brezovski in Beba. za Borca pa ESrečdč, Öoh, Medvešek. Dobili so Krečič in Čoh po dve igri, Medvešek pa eno. Proti Slavenu je Krečič dobil tri igre, Čoh in Medvešek pa po eno. Za Slavena so igrali Bubič, Stanojevič in Mi lane vič. V finalnih igrah so igralci. Borca zmagali 5:3 nad »14. oktobrom« (Jovanovič B.-Petrovič-Rakič). proti Slogi (Gru-jič-Takači-Vanjocki) so izgubili 0:5, pretil Crveni zvezdi pa 3:5. Zadnja dva dvoboja sta bila odigrana med 22. in 24. uro. kar je bilo za naše igralce prenaporno, saj so razen s kratkim premerom med kosilom igrali nepretrgano od 8. zjutraj. Končni vrstni red moštev je bil naslednji: 1. Sloga (Novi Sad). 2. Crvena zvezda (Beograd), 3. Bcrec (Ljubljana), 4. >14. oktober« (Niš).
V	mladinskem moštvenem tekmovanju železničar iz Maribora ni imel sreče proti odličnim in rutiniranim mladincem Vojvodine in Becgrada. Izgubil je z Dinamom iz Pančeva 5:1 ter z Milicionar jem iz Beograda 5:3. Končni vrstni red moštev je bil naslednji: 1. Spartak (Subotica), 2. Crvena zvezda (Beograd), 3. Mir licionar (Beograd). Za železničarja šc igrali: Ribič Milan (tri zmage), Petan žarko (ena zmaga) ter Ribič Franc (brez zmage).
ženskih ekip je bilo šest. Velik uspeh je dosegla ekipa Slavije iz Zagreba, ki je v postavi Žabčič Vera in Kononenko Vida premagala Paukovo in Bečklijevo oa
FD Radnički 3:2. Finale s špartakom (Futc-Temunovič) sta Zagrebčanki zaradi slabe igre Kononenkov« izgubil5 2S. Placement društev je bil naslednji: 1. špartak (Subotica). 2. Slavlja (Zagreb). 3. Tipograf (Osijek).
Pri moških posamezno je igralo 62 igralcev. Slovenci se zaradi preutrujenosti od prejšnjega dne niso plasirali. V četvorico so prišli Bcrisavljevič (Milicionar), Grujič m Vaojocki (oba Sloga) ter Djordjevič (Crvena zvezda). Finale sta odigrala Djordjevič in Grujič.
V igrah žensk posamezno je med 21 nastopajočimi prišla slovenska zastopnica Močnikova (Polet. Maribor) med osmorico. kjer je izpadla s finalistko Temuno-vičevo. Vrstni red najboljših je bil taie: 1. Pauk Jelisaveta (Radnički). 2. Temu?-movič Marica (Spartak). 3.-4. Kcnonenso Vida in žabčič Vera (obe Slavlja).
Pri tekmah mladincev so slovenski igralci izpadli v prvem kolu. Pri dvojicah je par čoh-Krečič izpadel v tretjem kolu proti paru Vainjcčki-Geduldig. V mešanem d'tublu sta para Močnikova-TomovjC ter Kononenkova-čoh prepustila igro brez borbe zaradi odhoda vlaka, ženske dvojice so se plasirale takele: 1. Futc-Te-munovič. 2. žabčič-Kanonenko. 3.-4. M_-hajlovič-Josipevič ter Pauk-Bečkli.
Turnir, ki je bil kvalitativno izredno mečno zaseden, ni bil dobro organiziranj Slovenski igralci so dostojno reprezentirali naš namizni tenis ter želv izredne simpatije ste vihre publike. Slovenski namizni tenis je ponovno v p: rastu in bodo naši table ten ist- na letošnjem državnem prvenstvu, ki bo od 7. do 11. februarja v Ljubljani, gotovo dokazali, da so ena-ko vredni Hrvatom in Srbom.
Borec je zaključi! turnejo
Zadnji dvoboj na turneji po Voj ve dim je moštvo Borca igralo v Pančevu z Dinamom. Za d:mačine so nastopili Carina Milan in Margan Bogdan ter v paru Stefanovič in B rodnu. za Borca pa Krečič-čoh. Vse igre so debili gostje, tako da je bil rezultat 5:0. Tudi dvoboj ženskih ekip se je končal z zfnago Borca. D: mar člnke sta zastopali Mihajlovič Vera tu Jako Ksenija. Edino zmago za Dinamo je priberiia Mihailovičem nad Jančigaje-vo 2:1.
Turneja slovenskih igralcev namiznega tenisa po Vojvodini je b:la uspešno zaključena. Od de ret dvobojev je meški tim Borca zmagal sedemkrat, dvakrat je izgubil, ženska ekipi je igrala pet dvobojev in samo enega Izgubila. Borčevi tabletenis-ftl so dostojno zastopali Slovenijo ter so vzpostavili nore vezj prijateljstva in bratstva med slovenskimi, hrvatskim! in srbskimi fizkultumiki.
Danes revanžna tekma v hokeju na ledu
Na drsališču pod Cekinovim gradom bo danes ob 10.30 revanžna tekma v hokeju na ledu med FD Tekstilac iz Varaždina in hokejskim aktivom iz Ljubljane. Hokej na ledu je zanimiva igra, pri kateri se situacije bliskovito menjajo. Zato naj si današnje srečanje ogledajo tudi tisti, ki se doslej za to panogo športa niso zanimali. Obe drsalni ekip* sta približno enako močni, kar bo še povečalo zanimivost tekme.
Nogometaši FD Enotnosti gostujejo v Mariboru
Po združitvi fizkulturnih društev Svobode, Udarnika, Borca in Stepanje vasi bo • novo društvo Enotnost iz Ljubljane prvikrat nastopilo s svojo nogometno enajstorico proti FD Polet v Mariboru-FD Enotnost lahko štejemo med najboljše slovenske enajstorice in bo tekma nad vse zanimiva, ker je tudi FD Polet v sijajni formi. Tekma bo danes ofr 14. uri na igrišču v Ljudskem vrtu v Mariboru.
Drobne zanimivosti
Nogometna reprezentanca Skuplja bo gostovala v Tiram. Nogometna reprezentanca Skoplja je odpotovala v četrtek v Tirano, kjer bo odigrala dve tekmi z reprezentanco albanske prestolnice. Prvo takmo bodo igrali v nedeljo. 29. decembra, drugo pa 1. januarja.
Fuzija splitskih fizkulturnih društev. Kakor v drugih krajih, so se tudi v Splitu združila fizkulturna društva, in sicer Jadran^ in Hajduk v novo moštvo, ki bo obdržalo ime Hajduka. »Gusar« in »Split« sta se združila v FD Split, tretje društvo, ki goji jadralni šport, pa se imenuje FD Labud.
V hrvatski ligi sta bili v nedeljo odigrani dve prvenstveni tekmi. V Zagrebu sta se srečala domači Metalac in Tekstilac iz Varaždina. Zmagal je Metalac z rezultatom 3:1 (2:1). V Sisku je domači Naprijed premagal Udaranika iz Karlovca 2:0 (1:0).
Juniorski prvak Zagreba je po žrebu postalo mladinsko moštvo Metalca, ker je tudi tretja tekma med enajstericama Mladosti in Metalca ostala neodločena.
Junior ji »Splita« so premagali juniorje »Hajduka«. V Splitu se je začelo juniorsko prvenstvo v nogometu. V prvi tekmi sta se srečal} moštvi »Splita« in »Hajduka«. Zmagali so junior j ii »Splita« z rezultatom 3:0.
Tekme v hitrostnem drsanju v Moskvi. Pred dnevi so bile na stadionu Parka kulture in v rajonu Taganka drsalne tekme, ki so se jih udeležili najboljši ■drsali prestolnice. Mod tekmovalci so
bili bivši prvak ZSSR Vladimir Presta, absolutni prvak Morja Isakova, rekorder Konstantin Kudrijavcev. Tatjana Karelina in drugi znani drsalci. Tekmovali so za nagrado Anatoloja Kapčimskega, ustur novi jeno v znak spomina na tega znamenitega sovjetskeg drsalca, ki je padel v borbi prot: nemškim fašistom. Nagrada
—	kristalni pokal — je namenjena za naj večjo število točk v dveh disciplinah
—	teku na 500 im 3000 m. Nagrada je pripadla Vladimirju Prrsinu. k: je v hitrostnem drsanju na 3000 m prispel .prvi na cilj. a v teku na 500 m zabeležil zelo dooer čas. Lep uspeh je pokazal Koristan tin Kudrijavcev v teku na 500 m. ko je dosegel čas 45.1 sek. Preteklo nedeljo je predrsal Kudrijavcev ob pr-iik. prvih tekem v tej sezoni v prestolnici isto progo v 46,2 sek. Tekmovalke so se Udeležile teka na 5C0 im. 1500 m za nagrado Parka kulture im počitka.
Otvoritev sezone hockeya na ledu v Leningradu. V nedeljo je b:la na stadionu »Dinama« prva tekma v hockeyu na ledu v tej sezoni Srečale so se ekipe leningrajskega Doma of.cirjev in vijakov ter letalskih sil iz Moskve. Moskovska ekipa, je zmagala z rezultatom 7:1.
Nev svetovni rekord Gregorija Novaka. V Gorkem so se zaključila tekmovanja za prvenstvo Sovjetske zveze v dviganju uteži. Zmagalo j? moskovrko m"štvo. ki je znatno preseglo svoj lanskoletni uspeh. Svetovni prvak Gregorij N vak je dosegel nov svetovni rekord v dviganju uteži s 137.5 kg.
Boksarsko prvenstvo ZSSR so si osvojili moskovski boksarji V Moskvi so se zaključila tekmovanja med moskovskimi in djurdjijanskimi boksarji Djurdjijuuskš brksarj: so si v preteklem letu osvojili boksarsko prventvo Sovjetske zveze, letos pM je zmagalo moštvo moskovskih boksarji. ki so si na ta način pridobili naslov prvaka ZSSR v boksu za leto 1946.
*
Prvenstvo Jugoslavije v boksu, ki
naj bi se vršilo v Beogradu, je preloženo na 4. in 5. januar 1947 v Novem Sadu. Prijave dostavite takoj GO FZS. Ljubi jana-Td bor. - .00 FZS.
Zbor nogometnih sodnikov pri GO FZS naproša vsa fizkulturna društva in aktive, ki prirejajo na področju okrožnega mesta Ljubljane nogometne tekme, naj jih pravočasno prijavljajo FZS. da more zbor pravočasno dotočiti sodnika za vodstvo tekme- V kolikor bi bila katera izmed tekem zaključena, da jo FZS na svoji seji ne bi mogla odo briti in službeno objaviti, naj prireditelji vsaj do petka v tednu obveste pismene ali ustmeno tov. Dorčecu Ivanu. Dalmatinova ulica 13. kateri bo potrebno nkrenil.
Zbor nogometnih sodnikov okrožja Ljubljana V petek 3. januarja T947 ob 19. uri bo v posebni sobi gostilne Zupančič. Jegličeva cesta, plenarni sestanek. Udeležba za vse Člane obvezna-
Hidroiebnične gradnje v Makedoniji
Med številnimi hidrotehničnimi deli v Ljudski republiki Makedoniji je prideladjudska oblast s pomočjo’ljudstva kočanskega sreza graditi odvodni kanal Trkanje—Zletovska reka. Kanal bo dolg 10 km. Na ta način bodo osušili ozemlje 3000 ha. Izkopali so dosedaj 16.700 metrskih centov zemlje ter postavili 8 mostov. Ljudstvo je prispevalo s prostovoljnim delom 7000 delovnih dni.
V Strumici grade vodovod. Dosedaj bo postavili 2310 vodovodnih cevi in zgradili 20 vodnjakov. Gradnja vodovoda bo stala 20 milijonov dinarjev.
Prav tako grade v okolici Strumice vodovode v vaseh Smolare, Sušica in Kukli. Prebivalstvo učinkovito pomaga s prostovoljnim delom.
Za gradnjo vodovoda v Krivi Palanki je. dalo gradbeno ministrstvo Ljudske republike Makedonije brezplačno na razpolago 2480 m cevi, iz fonda za obnovo pa kredit 860.000 dinarjev. Vse prebivalstvo je pomagalo kopati glavno vodovodno žilo. V petih dneh so izkopali kanal, dolg 1500 m. Do konca decembra bodo dogradili na raznih krajih mesta še 14 večjih vodnjakov.
Prva srednja tobačna šola v Jugoslaviji
V	poslopju tobačnega instituta v Prilepu je bila svečano odprta prva strokovna srednja tobačna šola v Jugoslaviji. Svečani otvoritvi sta prisostvovala poleg učencev in gostov iz Prilepa pomočnik ministra za poljedelstvo Ljudske republike Makedonije Slavko Antovski in predsednik glavne uprave iz Beograda. Strokovna tobačna šola bo mnogo pripomogla k napredku in izpopolnitvi tobačne proizvodnje v naši državi. V Prilepu je edini tobačni institut v Jugoslaviji, v katerem se vrše znanstvena raziskovanja v zvezi s produkcijo tobaka.
Knjižna založba Hrvatske — najboljši zagrebški grafični kolektiv
V	novembrskem tekmovanju je bila Knjižna založba Hrvatske proglašena za najboljše grafično podjetje v Zagrebu, mladinski aktiv tega podjetja pa za najboljši mladinski aktiv v Zagrebu. Kolektiv podjetja je prekoračil normo za približno 9 %, na materialu pa je prihranil 12 %. Za
tiskanje knjig so porabili 80 vagonov papirja, to se pravi znatno več kakor v predvojni produkciji. V novembrskem tekmovanju je založba izdala 1,083.590 knjig, 250.000 blokov, 364.000 plakatov in letakov, 475.000 dnevnikov, mesečnikov in tednikov tear 12,322.000 raznih tiskarskih naročil. Za vse to so porabili 69 vagonov papirja. Za dosežene uspehe pri delu so bili proglašeni štirje udarniki, 18 najboljših delavcev in nameščencev pa je bilo pohvaljenih in nagrajenih. Z znižanjem proizvodnih stroškov je Knjižna založba Hrvatske znižala cene vsem izdelkom za 20 %.
Sklepanje setvenih pogodb za sončnice v Vojvodini
Sklepanje pogodb glede spomladanske setve sončnic se je pričelo že pretekli mesec. Najboljše rezultate pri sklepanju pogodb sta dosegla okraja Velika Kikinda in Jaša Tomič. V številnih krajih jašatomič-kega okraja je bil načrt prekoračen. V Sečnju so bile sklenjene pogodbe za 398 oralov, medtem ko je bilo predvideno za 325 oralov. V koloni-stovskem okraju šupljaja je bilo sklenjenih pogodb za 30 oralov več kakor je bilo v načrtu predvideno.
Odgovori na vprašanja naših čitateljev
Dolenje. Zakaj je obvezna oddaja kož
zaklanih prašičev, nas sprašujete in dostavljate, da tega ne razumete, ker da je svinjska koža kakovostno zelo slabo usnje za obutev. To vaše mnenje je točno, vendar gledate na vprašanje obvezne oddaje svinjskih kož zelo ozko. Za naše svinjsko usnje se zelo zanima tujina, ki ga potrebuje za izdelovanje galanterije. 2e pred sedanjo vojno smo veliko svinjskega usnja izvažali. Danes moramo izvoz še stopnjevati, ker lahko v inozemstvu dobimo za naše svinjske kože goveje, '\z katerih izdelujemo potem obutev. Znano pa je, da nam govejih kož in u-mja primanjkuje, da je naš pridelek nezadosten, da bi kril vse naše potrebe. Zamenjava v inozemstvu je ugodna, ker dobimo za eno svinjsko kožo štirikratno količino goveje kože-Moramo si torej prizadevati ne samo, da zberemo vse kože prašičev, ki se pri nas zakoljejo, temveč paziti tudi na to, da so te kože čim bolj nepoškodovane. Zato je tudi cena za prvovrstne kože višja in dobi vsak. ki odda prvovrstno odrlo kožo, nagrado v obliki določene količine govejega usnja.
C. — S. — Ž. Podoben primer smo pred kratkim razložili. Ste upokojenec z osnovo 4000 din. Pokojnine prejemate 2800 din. V zasebni službi imate 1500 mesečnih prejemkov. Vaše posestvo vam donaša povprečno 1600 din mesečno. Zanima vas. koliko pokojnine smete prejemati po novem zakonu o ugotovitvi pravice do pokojnine in upokojitvi državnih uslužbencev? Po četrtem odstavku člena 36. je najprej odločilna razlika med vašo pokojninsko osnovo in dejanskimi prejemki. Toliko smete namreč imeti pokojnine glede na zasebno zaposlitev Ta razlika znaša 1200 din. Ker imate v zasebni službi 1500 din, se vara bo pokojnina znižala za 300 din in bo<te torej dobivali 2500 din. Ce sedaj seštejemo tako znižano pokojnino 2500 din, dohodke iz službe, o-d katerih moramo odšteti še odbitke (za primer vzemimo, da je odbitkov 75 din), v znesku 1425 din in dohodek od posestva 1600 din, znese to_ skupaj 5525 din. To je za 525 din višji mesečni dohodek, kakor znaša najvišja pokojnina po zakonu o ugotovitvi pravice do pokojnine in upokojitvi državnih uslužbencev in toliko se vam bo odbilo. Pokojnine boste prejemali 1975 din. Seveda so vam ho od te vsote odbil še davek in 3% prispevek za uradniški pokojninski - sklad, ki se računa od prvotno odmerjene pokojnine. to je 2800 din.
Janez z Barja. Zanima vas. kakšni so pogoji za pridelovanje sladkorne pese. Sladkorna pesa dobro uspeva predvsem na peščeno humozni zemlji, pa tudi na srednje težki zemlji, če je dobro obdelana in gnojena. Slabo uspeva v težki in popolnoma peščeni zemlji. Zemlja mora hiti zelo dobra pognojena. To kaže naslednja ugotovitev. Če pridelamo na 1 oral 120 stotov sladkorne pese, potem je ta pridelek odvzel zemlji 55 kg du-
šika, 25 kg fosforja, 95 kg kalija in 50 kg apna. Zelo važno je tudi podnebje. Pogosto se namreč dogaja, da gre sladkorna pesa že prvo leto v seme, čeprav je dvoletna rastlina. Vzrok je prezgodnja setev, ko se zemlja še ni ogrela toliko, kolikor je potrebno za njen pravilni razvoj. V seme gre tudi, če jo je poškodoval mraz. motika pri okopavanju ali ee je bila ranjena kako drugače. Sladkorna pesa se sme sejati na isti njivi šele vsako tretje ali Četrto leto oziroma v 10 letih trikrat. Najbolj ji ugaja zemlja, na kateri sta prej rasla pšenica ali ječmen. Okopavati je treba sladkorno peso tako dolgo, dokler listje ne pokrije zemlje. Okopavanje je zelo važno za nspeli- Pred setvijo je zelo koristno, da zemljo jeseni ali pozimi globoko preorjemo.
Franc K, Zalog (Komenda). Odgovorili smo vam že v nedeljo 22. t. m. pod značko F. K. Z.
Vera, Ljubljana. Pravic© do rodbinske pokojnine nimajo tiste, ki na dan 6. novembra 1945. niso dopolnile 40 let starosti, pa so sposobne za pridobivanje. Izjemno se po 51. členu prizna in izplačuje pokojnina od prvega naslednjega meseca po dopolnitvi 40 let tiwtira rodbinskim upokojenkam, ki so v času od 6. novembra 1945. do začetka veljavnosti zakona (to je do 19. novembra 1946.) dopolnile 40 let starosti. Po členu 23 pravilnika velja to tudi za neomože-ne in vdovele hčere brez sredstev za preživljanje.
»Odvetnik«. Po novem zakonu o odvetništvu je odvetnik lahko ljudski poslanec in tudi odbornik v ljudskih odborih. Ne more pa biti član izvršilnih odbor-ov. Prav tako ne more biti obenem državni uslužbenec ali pa imeti kako drugo stalno službo ali stalen poklic. Odvetnik sme zantevati za svoje delo povračilo dejanskih stroškov in nagrado. Ta se plačuje po določeni tarifi, ki jo predpiše minister za pravosodje. Tari-so odvetnišknh nagrad mora imeti vsak »odvetnik izobešeno v svoji pisarni na vidnem mestu. Ce je nima. je to disciplinski prestopek, ki spada pred disciplinsko sodišče odvetniške zbornice.
Marija K., Zabukovca. Vaše vprašanje je zelo pomanjkljivo. Zato ker ste klali prašiča, se vam nikakor ne smejo vzeti vse živilske dodatne nakaznice, temveč samo odrezki za maščobo in meso. Rudarju pri najtežjem delu priti če dodatna živilska nakaznica za težke delavce TD, ki je s^daj združena z osnovno. Čeprav je klal prašiča, mu ta dodatna živilska nakaznica pripada, odrezati pa mu morajo z nje vse odrezke za meso in maščobo.
Valentin S-, Maribor. Vaših trditev mi ne moremo preveriti in vam zato tudi ne moremo odgovoriti. V svoji zadevi ste se obrnili tudi na kontrolno komisijo. Od nje boste dobili najpravičnejši odgovor. če se vam je zgodila krivica, vam bo gotovo pripomogla, da se vam popravi.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja. 29. decembra: Tomaž, Vojan. Ponedeljek, 30. decembra: Evgenij, Branimir. David.
Torek, 31. decembra: Silvester. Blažena. SPOMINSKI DNEVI
30. XII. 1849. — Ločili Koroško in Pri-morsko od Kranjskega in tako raztrgali Ilirijo.
30. XII. 1944. — Začasna madžarska vlada napove Nemčiji vojno.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Lemstek, Resljeva cesta 1; lekarna Komotar, Vič, Tržaška cesta.
Jutri: Druga državica - lekarna. Dunajska cesta 6; četrta državna lekarna Celovška cesta 62.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani Ima do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Logar Ivan. Rimska cesta 7. tel. št. 21-6«.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo
v Celju ima do .ponedeljka Cio 8. zjutraj dr. Čerin Josip. Cankarjeva 911. tel. 2-19.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Mariboru ima do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Furlan Jože, Ciril Metodova 12.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama
Nedelja, 29.. ob 14.30: Šestakov-Smasek: Veliko potovanje. Predstava za ctroke. Izven. Ob 19X0: O'Neill: Ana Christie.
Izven.
Torek 31., ob 19.30: Moličre-Vidmar: Učene ženske. Izven.
Sreda. l„ ct> 14.30: šestakov-Smasek: Veliko potovanje Predstava za otroke. Izven. Ob 19.30: Krleža: Gospoda Giem-bajevl. Izven.
četrtek, 2.. ob 19.30: Kreft: Velika Puntanja. Red C.
Petek. 3.. ob 16: šestakov-Smasek: Veliko potovanje. Predstava za otroke. Izven. Sobota. 4.. ob 19.30: Kreft: Velika pun-tarija. Zaključena predstava za KNOJ. Nedelja, 5.. ob 14.30: šestakcv-Smasek: Veliko potovanje. laven. Ob 19.30: O’Neil: Ana Christie Izvem.
Ljubljanska Drama. Danes ob 14.30 bedo igrali v Drami pnEjublJeno otroško Igro »-Veliko potovanje«, ki Je postala za male gledalce zelo privlačna zaradi svojstvene oblike: pri njej aktivno sodelujejo otroci v občinstvu. Igra Je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah Izredno lep uspeh. Delo je zrežiral Emil Snusek, in-soerunal pa Vladimir Rijavec. — Zvečer bodo upriFžfftla »Ano	u
ameriškega pisatelja O'Neilla. v krnet» nam avtor prikazuje okolje in ljudii, iz katerih skuša izkresati iskro prave človečnosti. Delo je zrežiral Vladimir Skrbinšek. V glavnih vlogah nastopajo: Mira Danilova. Pavle Kovič, Vladimir Skrbinšek in Elvira Kraljeva.
Opera
Nedelja. 29., ob 19X0: D. Švara: Veronika Deseniška, Krstna predstava. Izven. Torek. 31.. ob 19X0: Rossini: Seviljski brivec. Izven.
Sreda. 1., cb 19.30: D. Švara: Veronika Deseniška. Izven.
četrtek. 2.. ob 19.30: Puccini: La Boheme. Red A.
Sobota. 4., ob 19X0: D. Švara: Veronika Deseniška. Red F.
Opozarjamo na današnjo krstno predstavo D. švarove opere »Veronika Deseniška«. štiri dejanja, besedilo po O. Župančiču in Tomiču priredil D. Švara. Osebe: Deseničan. graščak na Desenicah
—	L. Korošec: Sida. njegova sestra — M. Kogejeva; Veronika, njegova hči — V. Heybatova; Herman, stari gref celjski — J. Betetto k. g.; Friderik, Hermanov sin
—	R. Franci; Jelisava Frankopanska, Friderikova žena — E. Knrlovčeva: Knez Blagaj —. V. Janko; Jošt Soteski vitez — F. Langus: Predsednik sodišča — S. Smer-knlj; Katica, sobarica na Desenicah — V. Bukovčeva: Brigita, dvorna dama pri Jelisavi — V. Ziherlova: Geta. dvorna dama pri Jelisavi — M.' Pa tikova: Erazem, Friderikov služabnik — S. štrukelj; Sluga
—	M. Skrbinšek; Klicar — L. Koroeec. Dirigent: dr. D. Švara. Režiser: prof. O šest. Vodja zbora: J. Hanc. Scena: Ing. E. Franz.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Torek. 31., ob 20.15: B. Nušlč: Ujež. Premiera.
Sreda. 1., ob 20.15: B. Nušlč: Ujež.
V šentjakobskem gledališču bo na Silvestrovo. 31. dec., ob 20.15 premiera zabavne in duhovite Nušičeve veseloigre •Ujež«. v sredo 1. jan., ob 20.15 bodo Igro ponovili. Predprodaja vstcpnlc od danes dalje v trgovini Oberemel, Gosposvetska c. 3,
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Danes ot> 15 T Narodnem domu »Vesele lutke«.	2905-n
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 29., ob 15: Gogolj: ženitev, bran Ob 20: Verdi: Traviata. Izven.
Sreda, 1. ob 15.: Cankar: Pohujšanje v driücj fieaftBoajarifitt. teeu, X slast
Peera — Framjo Blaž. — Ob 20.: Puccini: Madame Butterfly. 125ven. V vlogi Mađar me Butterfly — Marica Lubejeva; Pinkerton — Bogdan Vrkapič. Scharpleas — Vlado Doln.čar; Suzuki — Mija Vidičeva.
LJUDSKO GLEDALIŠČE V PTUJU Nedelja. 29.. ob 15; Nušlč: Pokojnik, četrta ponovitev. Cene običajne. 2887-n SPOREDI
DRŽAVNIH KINEMATOGRAFOV
LJUBLJANA — UNION: Sovjetska filmska drama »Maškarada , »Obzornik okteber». Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 14.30,	16.45, 19 m 21.15. SLOGA:
Sovjetski film >Dva borca«. tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. KODELJEVO: Sovjetska filmska komedija »Naloga majerja Buločkina«. tednik. Predstave ob 14.30. 16.30, 18.30 in 20.30. MARIBOR — ESPLANADE: Sovjetski film »M: iz Kronštata«. tednik. GRAJSKI: Sovjetski barvni film »Parad* 1. maja 1946 v Moskvi». tedn.ik.
CELJE — METROPOL:	Sovjetski film
šOtok skritih zakladov*, tednllc. DOM: Sovjetski kulturni film »člcvek in opica«. tednik.
KRANJ:	Sovjetski	film »Suhe Bator«,
tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Glasbena komedija«, tednik.
Zaradi fuzije z Državnim zavodom. Fi-iale v Ljubljani Bolniško-podporna zadruga Mestnih nameščencev in MHRJlJ, z o. j., peziva vse zdravnike, zobozdravnike. dentiste, lekarne, bolnišnice. zdrav.Lijšča. kopališča, ortopede, optike ln vse druge dobavitelje, da takoj, in sicer najkasneje do 4. januarja 1947 predložijo zgoraj navedeni zadrugi vse račune za storitve in dobave ki se nanašajo ao 31. decembra 1946. Predložitev navedenih računov je zelo nujna, ker mora gornja zadruga poslovanje za leto 1946 zaključiti določenem roku in da more čimprej poravnati obveznosti iz starega poslovanja. Vsi dobavitelji in bolnišnice naj sestavijo račune za vse oskrbovance, oziroma za vse, ki so v oskrbi do 31. decembra 1946.	2906-n
Telefon‘kim naročnikom. S 1. Januarjem 1947 se ukinejo telegrafski in telefonski depoziti in se ponovno uvede kreditiranje teleg, in telef. pristojbin za vse telegrame, pozivnice in obvestnice, ki jih preda jejo telef. naročniki po telefonu. ter za vse medkrajevne telef. pogovore. Do kredita v neomejeni višini ima ipravico vsak telef. naročnik, ne da bi zato moral vložiti posebno prošnjo ali prijavo. O kreditiranih pristojbinah bodo vodile pošte mesečne obračune, ki jih bodo dostavljale pričetkom prihodnjega meseca telef. naročnike m. Za kreditiranje se bo izterjevalo pol procenta od mesečnega zneska po obračunu. — Kreditirani znesek je treba plačati brez posebnega .poziva vsaj do 10. prihodnjega meseca. Podrobnosti o kreditiranju se izvejo pri pristojni pošti. Poštna direkcija v Ljubljani.
Državno podjetje za promet z odpadki »Otpad«, Direkcija za Slovenijo v Ljubljani Kersnikova ul. 17, tel. 46-64. z obratom v Ljubljani, Vošnjakova 22/b, tel. št. 44-45. obvešča vse svoje poslovne zveze, da ustavi danes zaradi letnega zaključka svoj blagovni promet do 1. Januarja 1947.
PUTNIK priredi 31. 12. do 1. 1. 1947 izlet na Krvavec do Cerkelj z avtobusi. Prijave in informacije dobite pri PUT-NIK-u.	2904-n
»VINO«, trgovsko podjetje z vinem in alkoholnimi pijačami. Ljubljana, sporoča vsem svojim odjemalcem, da bodo oddajna skladišča v Ljubljani kakor tudi kleti vseh podružnic in skLidišč v dneh 2. in 3. januarja 1947. zaprta zaradi sestavljanja inventure. Redna oddaja blaga se začne torej s 4. januarjem 1947. 2903-n Naproza Ljubljana, obvešča svoje članstvo, da bodo vse njene poslovalnice dne drugega januarja 1947. vs ed letnega zaključka (inventur) zaprte. Poslovalnica galanterije v Vdovski ulici pa bo zaprta t-udi dne 3. januarja.	2902-n
Obrtniki okraja Grosuplje priredijo v dneh 29. decembra ao 2. januarja obrtno razstavo vseh strck.	290o-u
ZADRUŽNA IN KMETIJSKA BANKA, podružnica v Ljubljani, zaradi letnega zaključka, v torek dne 31. XII. 1946. ne bo poslovala za stranke.	2901-n
Registracija d vo- :n trokoles. Javijo naj se vsi, ki so oddali prijavnice koles na postaji NM š>.	8, Celovška c. 94. od
30. decembra 1946 do 4. januarja 1947 na prometnem razdelku, Bleiweisova 22. soba 7. Za registracijo koles je potrebno dokazilo o la*tnišwu kolesa (stare prometne knjižici), računi s prepisi, potrdila ČLO) in kolo zaradi tehničnega pregleda.
Ruščino in angleščino za začetnike poučujemo posaiaezno po uspešni metodi dopoldne, pop.ldne ali zvečer po želja. Informacije: Specialni zasebni individualni pouk. Domobranska 15.	2909-n
Pouk knjigovodstva, stenografije, strojepisja itd. za začetnike po uspešni metodi do popoldne izvežbanosti. PrimeTi iz pisarniške prakse. Izbira predmeta po želji. Ure dopoldne, popoldne ali zvečer dogc-vomo. Informacije: Specialne zasebni individualni pouk. Domobranska 15. 2908-n
Poenoteno knjigovodstvo s praktičnimi primeri kalkulacije in vsemi navodili poučujemo posamezno tudi ob večernih urah. Pričetek takoj. Informacije: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta št. 15.	2907-n
»Odpad«, državno podjetje za promet z odip-adki. im* svcje poslovne prostore v Kersnikovi ulici št. 7.
PRESKRBA
DELITEV SVEŽE SLANINE
MLO. oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani, cbvešča potrošnike okrožnega mesta Ljubljane, da bodo prodajalne mestne klavnice prodajale svežo slanino za zamudnike, in sicer v ponedeljek, 30. dec., od 7.—11. in od 15.—19. ure: šolski drevered, šolski drevored. Zaloška c. 24, Celovška 43, Bezonškova 10, Kodrova 27 (Nove Jarše). Tržaška c. 81. V torek, 31. dec., od 15.—19. ure: šolski drevored I in šolski drevored II.
Zamudniki naj zanesljivo kupijo slanino v navedenih dneh, da jim odrezki za maščobo ne zapadejo.
DELITEV SVEŽEGA MESA
MLO. oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani, obvešča potrošnike okrožnega mesta Ljubljane da prejmejo za novo leto izredni dodatek svinjskega mesa na odrezke živilskih nakaznic, in sicer: živilska nakaznica TD I in m. odrezek TD 108 dec., 20 dkg; SD I in III. odrezek SD	208	dec.,	15 dkg;	LD	I	in	Ul,	odrezek	308	dec.,	15 dkg;	Nav.	I	ln	III.	odrezek	407	dec.,	10 dkg;	Doj.	I	in	III.	odrezek	507	dec.,	10 dkg;	OM	I	in	III,	odre-
zek 607 dec.. 10 dkg.
Meso bodo delile poslovalnice mestne klavnice in vsi mesarji v torek, 31. dec., od 7.—11. ure.
Mesarji prevzamejo meso na mestni klavnici v ponedeljek, 30. dec., od 16. ure dalje.
PRIJAVA ZALOG EVAPORIRANEGA MLEKA IN MLEKA V PRAHU
MLO, oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani, poziva vse prodajalne Mle-koprometa in mlekarne okrožnega mesta Ljubljane, da fni-javijo zalege- kondenziranega sladkanega in evaporiranega nesladkanega mleka ter mleka v prahu po 9tanju z dne 31. decembra 1946 zvečer.
Mlekarne opozarjamo, naj točno prijavijo zalego vsake vrste mleka posebej. One mlekarne, ki nimajo nobenih zalog, pošljejo negativno poročilo.
Prijave naj cddajo oddelku za trgovino in preskrbo, Beethovnova ul. 7/1. soba 14, najkasneje v četrtek, 2. januarja 1947, oa 8.—12. ure.
Mlekarne. kj ne bodo pravočasno oddale prijavo zaloge, ne bodo za januar prejele nobenega mleka.
PREVZEM KORUZNE MOKE ZA DECEMBER
Gospodarski odsek Okrajnega LO Ljubija" a-okoli c a obvešča vse zadruge, poslovalnice im trgovce podružnice Navoda Ljubljana, naj se zglose v svrhe prevzema koruzne moke za december pri podružnioi Navoda v ponedeljek. 30. t. m.
^ |f! S!
•s Sj> .trkaj zahtevani vrstni red. Prijavne dolžnost«! v ničemer ne spreminja to, da je pravica ,ki jo Je treba prijaviti, morda cčitca iz kakšne listine, ki je že spri sedišču, ali iz kakšne sodne rešitve itd. Edino pravice in činjenice, za katere so upravičenci že vložili prošnje, pr.jave ali listine glede na razglas Ministrstva za Pravosodje z dne 12. 6. 1946., Uradni list LRS z dne 26. 6. 1946. št. 169 44 se bodo upoštevale uradema in jih zato ni treba vnovič prijavljati.
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam, odnosno priložiti k s vej im prijavam v izvirniku, ali v preiplsu vse spise izpiske iz zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za obnovitev zemljiške knjige in kelikor jih imajo oni ali njihovi zastopniki.
Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do sedaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov ter zemljiškoknjižne mape od 2. do 12. januarja 1947. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti soba št. 7. a od 13. januarja do 1. februarja 1943. v Lipovcih, hiš. št. 3.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
Oklic
Oklic
o začetku poizvedb zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Lipovci v sodnem okraju Murska Sobota.
Z dnem 13. januarja 1947. se začno poizvedbe zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Lipovci, ki je bila po vojraoh dogodkih uničena. Poizvedbe se bodo vršile v času od 13. Januarja do 1. februarja 1947 vsak delavnik od 8.—17. ure v Lipovcih h. št. 3.
K poizvedbam nai pridejo vsi posestniki. hipotekami upniki m vse ostale osebe, ki imajo pravno korist od tega. da se poizvedo lastninske pravice, ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami; navajati smejo vse, kar utegne služi ti za to. da se pojasni stanje stvari in da se obuvajo njihove pravice.
Oni. ki imajo na teh zemljiščih, ali na njihovih delih zastavne, služnostne alt druge pravice, prikladne za knjižni vpis, naj te pravice prijavijo, če želijo, da se vpišejo v novo zemljiško knjigo kot stara bremena. Prijave teh pravic se morejo podajati pismeno alt ustno na zapisnik ipri okrajnem sodišču v Murski Soboti, soba štev. 7, v času med 13. Januarjem in 1. februarjem 1947. pa v Lipovcih št. 3.
V prijavah je tečno navesti pravico in vrstni red. ki se zanjo zahteva, kakor tudi zemljiškoknjižne vložke, v katerih naj se Izvrši vpis. Navesti Je tudi. na kaj se opna prijavljena pravica in na
F. D. Enotnost
VABI na
SILVESTROVANJE
v
Narodnem doom
PLES
ZAČETEK OB %9.
I
NEKAJ KREDITA
je na razpolago proti dobremu jamstvu za solidnega trgovca ali obrtnika.
Informacije: ZAJC Lojze, kom^rc. pisarna, Ljubljana, Gledališka uL št. 7
ODLIČNA KVALITETA NIZKE CENE
snast m usnje
In KOLOMAZ
„PINUS“
Rače pri Mariboru
PROSTA PRODAJA Zahtevajte ponudbe!
POZIV
Uprava premoženja Glasbene Matice in Filharmonične družbe poziva
vse, ki imajo kakšne zahteve ali obveznosti do teh društev, da jih prijavijo na spodnji naslov. Posebej poziva tiste, ki imajo izposojena glasbila, notni material in druge predmete, ki so last teh društev, da jih nemudoma vrnejo. Vrniti je treba tudi glasbila, ki so bila prelakirana in iz katerih so bile značke. Filh. družbe odstranjene, drugače bodo imetniki nosili posledice Zakona o varstvu splošnoljudskega premoženja in premoženja pod upravo države z dne 23. oktobra 1946 in ostalih tozadevnih zakonov.
Prijave in izposojene predmete je treba oddati do 15. januarja 1947 v pisarni Glasbene šole, Vegova ulica 7 proti potrdilu.
Uprava imetja Glasbene Matice in Filharmonična družbe
L
ZAHVALA	i
Vsem sorodnikom in znancem, duhovščini, požarni hrambi, pevcem ter tov. Kurniku za poslovilni govor ter vsem onim, ki so spremili in počastili s cvetjem mojega dragega moža, ljubega očka ter zvestega življenjskega tovariša
Franca Stoparja
se iskreno iz srca zahvaljujem. Velenje, 28. decembra 1946.
HELENA STOPAR, žena; BRANKO STOPAR, sin
V starosti 82 let je po triletni bolezni dotrpel naš ljubi oče, stari oče in tast
Tomašek Viljem
gozdar v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 27. decembra 1946 ob 15. uri na tukajšnje mestno pokopališče.
Kočevje, 25. decembra 1946.
žalujoča rodbina BRAVNIČAR
M
I
Dne 25. decembra 1946 ob 16. uri je dotrpela v celjski bolnišnici v 43. letu naša draga mama
Betka žagar
roj. ZORMAN
vdova po Cirilu Žagarja
Pokopali smo jo 27. decembra ob 16. na pokopališču v Žalcu. Zahvaljujemo se vsem, ki so ji lajšali zadnje težke ure, posebno pa tov. primariju dr. Fleisu za njegovo veliko požrtvovalnost.
Celje, Konjice, 28. dec. 1948.
Žalujoči: CIRIL, ZVONKO, sinova in ostalo sorodstvo
o razgrnitvi podatkov dosedanjih pola-vedb zaradi morebitnih ugovorov zoper te podatke v postopanju za osnovanje nove zemljiške knjige za katastrski o> čini Bratonci in Markovci v sodnem okraju Murska Sobe ta.
Od 6. • jamuarja do 4. februarja 1947. bodo pri okrajnem sodišču v Murski Soboti v sobi št. 7. razgrnjeni vsakomur nn, vpcgled posledkom dosedanjih poizvedb ustrezajoče popravljeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov, zemljiškoknjižne mape in zapisniki o dosedanjih poizvedbah zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrski občini Bratonci in Markovci.
Ob zgoraj navedenem času in poleg tega še glede katastrske občine Bratonci dne 5. februarja 1947. se smejo vlagati ugovori zoper pravilnost ah popolnost posestnih listov in to pismeno ali ustno na zapisnik pri sodnem odposlancu, kt bo ob tem času posloval na kraju razgrnitve v pisarni KLO v Bratoncih.
če brdo podani taki ugovori, se bodo glede katastrske občine Bratonci istotam dne 5. fabruarja 1947. o njih uvedle n a-daljne poizvedbe, h katerim naj tudi brez posebnega vabila pridejo tega dne ob 9. uri osebe, ki so vležile ugovore.
Skozi vso dobo razgrnitve in nadaljnih poizvedb se smejo pri navedenem sodnem odposlancu prijavljati tudi obremenilne pravice (zastavne pravice, služnosti, pre-vžitki itd.) v smislu odstavka 3. in 4. tk. oklica z dne 7. novembra 1946. oor. št. Sp 73/46/B/2, ki je bil objavljen v prilogi Uradnega lista LRS z dne 9. novembra 1946. št. 71.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
SLUŽBENE OBJAVE
URADNI LIST LR SLOVENIJE z dne 28. decembra 1946. št. 80, ima naslednjo vsebino:
289.	Odredba o matičnih okoliših.
290.	Odlck o ustanovitvi Mladinskega doma v Dobrni.
291.	Odlok o ustanovitvi Mladinskega doma v Medvodah.
292.	Odlok o ustanovitvi Mladinskega deni a v Mokricah.
293.	Odlok o ustanovitvi! Mladinskega doma na Vranskem..
294.	Odredba o pcLnjenju in prodaji vrečic
z želen jadnim! in cvetličnimi semeni.	TU 1235
Tovariš, tovarišica, ali si že redni podpornik Socialnega fonda GF?
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m'449 m
SPORED ZA NEDELJO
8.00 Nedeljski jutranji koncert. 8.30 Napoved časa ;n peročila. 8.45 Slovečske narodne pesmi. 9.00 Sindikalna ura. 9.30 Igra sindikalna godba r.a pihala pod vodstvom J. Žnidarja. 10 00 Iz slavnih ccm naše borbe za svobodo: Majer Drago Fl.s-
Strela: Po Primorski. 10.30 Mendelsohn: Violinski koncert r e molu. 11.00 Schumann: Simfcnija št. 3 v C duru. 11.30 Iz življenja bratskih narodov naše domovine. 12.00 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov. 12.30 Napoved časa :n porečila.
12.45	Iz Rossinijevih eper. 13.00 Ped ure za naše najmlajše poslušalce: G&jdoš: Dmnikarčkova sreča — Platcnov: Smrečica. 13.30 Kar si kdo želi. 14.30 Napoved ča?a in poročila. 14.45 Lahko glasbo izvaja Plesni orkester RL pod vodstvom Bojana Adamiča. 15.00 Nedeljsko radij* sko popoldne, v katerem boste slišali: ing. Cizej Dolfe: Načrtnost v svjnjerejl. K. špurova: človek in ‘ stroj sta ukrotila naravo. Zima v kolhozu — Ruski teča> Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo (15. lekcija). M V.: O krvi — Fizkulturni pregled — Rožno dolski: Zimski opravki rejcev drobnih živali — Izumitelj Jenko — Švajncer Janez: Gospodu Mozolu Je odklenkalo — Petek Božo: Jadralno letalstvo, vmes cb
15.45	češke koračnice igra na harmoniko Avgust Stanko. 17.00 Partizanske in narodne pesmi poje Siovecski sindikalni kvintet in nekaj grdbe s plošč. 18.00 Haydn: Godalni kvartet v C duru. Izvaja Tržaški godalni kvartet. 18.20 Glasbena medigra. 18.30 Vprašanja našh d«ni. 18 /5 F. Liszt: Preludiji. 19.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — prenos iz Beograda. 19.15 Lahka glasba. 19.45 Napoved časa in porečila. 20 00 Prenos opere »Veronika Deseniška«. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15—24.00 V plesnem ritmu do polnoči.
SPORED ZA PONEDELJEK 6.00 Vesela na delo. 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda. 6.30 Zgodaj i Jutranji sp:re-d. 6.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 7.00—8.00 Pisan spored n,a ploščah, vmes ob 7.30 napoved časa, vesti i<n radijski koledar. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Po slovanskih krajih. 13.00 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.30 Pomen novega zadružništva. 13.45 Uverture na ploščah. 14.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 14.15 Sovjetska lahka glasba.. 14.30 Napnved časa im poročila. 14.45—15.00 Slovenske narodne pesmi poje Andrej Jarc. na harmoniko ga spremlja Avgust Stanko. 17.30 Klasični plesi Ln preludiji J. S. Bacha. 18.C0 Slovanske zborovske skladbe. 18.15 Literarna ura: Miklova Zala — izvaja član Slov. narodnega gledališča Jože Gale. 18.40 Glasbena med-gra. 13.45 Mladinske delovne čete. bataljoni, brigade... 19.00 DiabellL: Sonata v F duru. izvaja na kitaro Stanko Prek. 19.15 Preučujmo naše zakone. 19.30 Debussy: Suita Bergama-sque. 19.45 Napoved časa m poročila. 20.00 P. Borkovec: Krysar — Baletna suita. 20.30 Iz češkega opernega sveta. 21.00 Lahka glasba. 22.00 Premia vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15—23.00 Iz del I. Stravinskega.
Dotrpela je moja ljuba žena
Justina Samar
roj. DORIC
Pogreb bo v nedeljo 29. t. m. ob 16. na Pobrežju.
Maribor, Slovenska Bistrica,
Ljubljana, 28. decembra 1946.
Žalujoči: mož, sestre, brat in ostalo sorodstvo.
Zapustila nas je za vedi» naša draga
Ana Dolžan
upokojenka
Pogreb bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 14. z žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu.	-
Ljubljana, 27. decembra 1946.
ŽALUJOČI OSTALI
Dotrpel je moj dobri in skrbni mož, tovariš
Mirka Skreni
artilerijski narednik vodnik v pokoju
Pogreb bo v nedeljo 29. t. m. ob 14.45 iz mrtvašnice na Pobrežje.
Maribor, 28. decembra 1946.
ŽALUJOČI OSTALI.

Nedolžnim otročičem se je pridružila naša srčkana
Mojca Kopač
Pokopali jo bomo v ponedeljek 30. t. m. ob 9. dopoldne na farnem pokopališču v št. Vidu nad Ljubljano.
Ljubljana, 28. decembra 1946.
žalujoči: dr. ANDREJ, oče;
MARICA, mati; AXDREJ-KO, bratec
m
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali, poklonili cvetje v slovo in spremili v zadnji dom našo mamo
JOŽICO HOČEVAR, raj. Kristan
vdovo po zdravniku z Bieda
se toplo zahvaljujejo njeni
Ljubljana 26. decembra 1946.
OTROCI
ZAHVALA
Ob težki izgubi tragično preminulega sina in brata
FRANCTFA MAČEK
čutimo dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem, ki ste sočustvovali z nami. Srčno zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, prav vsem, ki .ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. profesorju, njegovemu sošolcu in zastopniku športnega letalstva za ganljive besede ob njegovem odprtem grobu. Ohranimo ga v trajnem spominu!
Ljubljana, 24. decembra 1946.
žalujoči: očka; mamica; ŠTEFAN, LOJZE, brata; MAJDA, sestra in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo drago mamo
SALOMO NOVAK, raj. Roth
spremili na njeni zadnji poti, izrekamo toplo zahvalo.
Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 3. januarja 1947 ob 7. uri v cerkvi Sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana 29. decembra 1946.
ŽALUJOČI OSTALI
\jhLafi
i t
SLUŽBO IŠČEJO
'KAKRŠNOKOLI LAŽJO ZAPOSLITEV proti vsej oskrbi iščem.. Ponudbe na ogi. odd. SP pod značko >Mima in zanesljiva^.	28.758-1
MIZARSKI POSLOVODJA z večletno prakso, zmcžen samostojnega vodstva in kalkulacij — žel: menjati službo. Pismene ponudbe pod .Mizarski poslovodja« na ogl. odd. SP.	28.806-1
KALKULANT IN STATISTIČAR s prakso pri večjem drž. trg. podjetju želj menjati službo v Ljubljani. Ponudbe na oglasnem oddel. SP ped »Vesten uradnik«.	28.797-1
ZAPOSLITVE ZA ČEZ DAN iščem. Ponudbe na oglas, oddel. SP pod -Mlada moč L.	2S.801-1
KNJIGOVODJA - BILANCIST, perfekten, išče za takojšnji nastop honorarno službo. Ponudbe na ogl- odd._ SP pod >Vestno delo-.	28-723-1
DEKLE, vajeno kuhe in drugih hišnih del išče mesto pri majhni družini, najraje pri odraslih. Sem strogo poštena in pridna. Ponudbe na ogl. odd-S. P. pod »Poštenost«.	28.571-1
SLUŽBO DOBE
STUDENŠKEGA MOJSTRA iščemo za stalno. Interesenti naj se javijo v upravi Združenih delavnic. Smetanova ulica, št. 1.	-	28.637-2
ZA POSPRAVLJANJE STANOVANJA iščem preprosto ženo, kateri nudim tudi prenočišče. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Zanesljiva«.	28.733-2
KREPKEGA. ZDRAVEGA FANTA, fci ima veselje do preč. mehanike, sprejmem v uk. Simandl. Dvorakova 3.	28.768-2
BOSTRE2NICO, starejšo, za trikrat tedensko popoldne iščem. Naslov v ogi. odd. SP.	28.756-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, čisto, sprejmem k dvema osebama. Ponudbe na oglas, oddel. SP pod značko >Dobra služba«.	28.776-a
SPREJMEMO SAMOSTOJNE RADIOTKH-NIKE. Radio Center. Ljubljana. Cankarjeva c. 3. -	28.778-2
PERICO za dvakrat mesečno iščem, plača in hrana dobra! Pcgačnik, Smoletova 13, Bežigrad.	28.780-2
MIZARJE, ČEVLJARJE sprejme takoj državni vzgojni zavod. Ugodnosti: brezplačno stanovanje in hrana po režijski ceni. Ponudbe pismeno ali osebno^ na upravo, Ljubljana, Zaloška cesta. štev. 77.	28.786-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO vajeno samostojne kuhe in vseh hišnih del sprejme 4-članska družina. Naslov v ogl. odd. SP.	28.724-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let, ljubiteljico otrok, sprejmem. Naslov v ogl. odd. S- P.	28-716-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, pošteno, veščo kuhe, najraje z dežele, sprejme 3-članska. odrasla družina brez gospodinje- Nastop 1. I. 1947. — C v ar. Vodovodna 15.	28-718-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJO za gostilno iščem-o. Nastop takoj. Naslov v ogl-odd. S. P.	28-719-2
TOVARNA USNJA Slo v e n j gr ad ec išče za takojšnji nastop knjig-ovodjo-bi-laneista, eventuelno tudi začetnika s primerno šolsko izobrazbo- Ponudbe poslati na tovarno usnja, Slovenjgra-dec.	28.616-2
URADNICO, veščo enostavnega knjigovodstva in vseh ostalih pisarniških poslov, išče večja mizarska delavnica v bližini Ljubljane. Pismene ponudbe s točnim naslovom oddati v ogl. odd-S- P. pod značko »Dobra moč l
28-710-2
TRGOVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Pogoj: poštenost in zanesljivost. Naslov v ogl. odd- S. P.	28-707-2
DEKLE, vajeno nekoliko kuhanja, iščem k dvem osebam. Svetlin, šmar-tinska 24.	28.706-2
SODARSKEGA POMOČNIKA sprejmem v stalno 'lužbo. Naslov v ogl. odd-Slov. Poroč.	28 705-2
KNJIGOVODJO za poenoteno knjigovodstvo in več poslovodij potrebujemo. S prakso imajo prednost- Ponudbe poslati na Naproza, Gornja Rad-gđna.	28-662-2
VAJENCI
FANT, 15 let star, zelo nadarjen, po-štenin starše r, se želi izučiti za mehanika ali strojnega ključa viličarja. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Even-tuelne ponudbe poslati na naslov: Čelik Janez, Volča 1, p. Poljane nad Škofjo loko.	28.608-3
VAJENKA z že nekoliko vaje, se želi izučiti pri dobri šivilji. Po možnosti z oskrbo. Naslov v ogl. oddl. S. P.
28-596-3
ZASLUŽEK
UČITELJA ČEŠKEGA JEZIKA iščem. Ponudbe pod »Čeh« na ogl. odd. S. P.
28.617-4
IZURJENO, DOBRO ŠIVILJO za krpanje in šivanje oblek, sprejmem na dom- Naslov v ogl. odd. S. P. 28.704-4
PRODAM
PERJE VSEH VRST do najfinejšega belega puha kupite pri tvrdki Vončina. Pre. šeraova ulica št. 16.	S. P 98-5
NOVO JEDILNICO, črno. prodam. Ogled v p: nedelj ek od 8. naprej. Naslov v ogl. odd. SP.	28.735-5
RJAVE MOŠKE ŠKORNJE št. 41. šivane s trojnimi (podplati, prodam. Oblak Andrej. Stoženska ul. 21, prirtJičje. 28.734-5 KLAVIR kratek, svetovne znamke, dobro ohranjen, prodam takoj. Ogled v nedeljo ceU dan. Ličen, Gorupova ulica 24/33.	• 28.732-0
NOVOLETNA ŠTEVILKA
„SLOVENSKEGA POROČEVALCA“
IZIDE V SREDO 1. JANUARJA
OGLASI ZA TO ŠTEVILKO SE SPREJEMAJO DO PONEDELJKA DO 18. URE POPOLDNE,
OSMRTNICE DO TORKA 31. DECEMBRA 1946 DO 11. URE DOPOLDNE.
OGLASNI ODDELEK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
111'iMi.mmum.
RADIO dvocevni nov naprodaj. Celovška c. 74.	28.774-5
MOŠKO SUKNJO črno, predvojno blago, skoraj novo predam. Naslov v ogl. odd. SP.	28.808-5
VELIKA ŽELEZNA PEČ naprodaj. Naslov v ogl. odd. SP.	28.807-5
MOŠKI POVRŠNIK prodam. Gajeva 3.
podpritličje. Ogled od 12.—16.	28.805-5
ŠIVALNI STROJ, BMW avtomotor kemp. Austin prodam. Zibertova 27, divorišče. Šušteršič.	28.802-5
18 MESECEV STAREGA KONJIČA, polnokrvnega, prodam. Brezje, štev. 64. Jan-kar.	28.798-5
RADIO — vodilne znamke, odličen glas, ug:<±no prodam. Sv. Petra 78/11. 28.765-5 RADIO, odličen, proda Merlak, Žabjek št. 12.	28.656-5
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■a
PREPROGE
strokovnjaška popravila, prodaja, ocenitev, stalno javno izdelovanje, čiščenje preprog na domu, osvežitev barv in impregniranje s »Proti-moljcinom« (eulanom' po 15 din za kvadratni meter se izvršuje v
LJUBLJANI, MESTNI TRG ŠTEV. 15 — TELEFON ŠTEV. 28-94
Oglejte sl našo razstavo in možnost cenenega nakupa preprog
PUH PERJE, prodajamo. Trgovina »Ju lljana«. Frančiškanska ulica št. 3. hotel »Slon.«	S. P. 15-5
MOTORNO KOLO >ILO« 113 ccm in
»Ariel« 550 cm prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	28.737-5
ŠKORNJE, črne. moške št. 42, prodam.
Naslov v ogl. odd. SP.	28.738-0
BEL KOŽUŠČEK, dobro ohranjen za 3—e let, predam. Logar, Pod Ježami- štev. 7.	28.739-5
ŽENSKE ČRNE ŠKORNJE popolnoma nc-ve predam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	28.769-0
KINO SNEMALNI APARAT 9V: mm z rezervnimi filmi prodam. Rcžna dolina, c. m., št. 9/1.	28.773-5
LEPO KOMBINIRANO SPALNICO zelo ugedno prodam. Celovška 250. — Pekama Kalčič.	28.740-5
DVE LEPI KRZNENI JOPICI in plašč, vse dobro ohranjeno poceni prodam. Vsak dan dopeldne. Hladin, Resljeva cesta 4a/V.	28.787-5
AVTO. 4 sedež, limuzina, znamke Opel«, debro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v ogl, odd. SP.	28.794-5
10 SODOV OD VERMUTA in cca 600 rabljenih sortiranih steklenic naprodaj. Slaščičarna Petriček, Ljubljana, Cankarjeva ul. 6.	28.789-5
KRZNEN PLAŠČ in jopico, ženske čevlje št. 41. moderne, skunks boo, 'bemdorf pribor in več drsalk prodam. Vsak dan popoldne cd torka dalje. Naslov v ogL odd. SP.	28.788-0
KRAVA, DOBRA MLEKARICA, visoko breja in ena breja telica sta naprodaj pri Krištofu, Rečica 3, pošta Bled. 28.757-5 RADIO mamke Radiotel 5/1 prodam. Vovk Angela. Predjamska 16, Rožna dolina. Ljubljana.	28.753-5
KRASEN KRZNEN PLAŠČ (kanadska lisica) prodam. Naslov v oglas, oddelku SP.	28.795-0
MOŠKE ČEVLJE, dobro ohranjene št. 42. 441,r. po nizki) ceni naprodaj. Celovška c. 74.	28.775-5
ŽELEZNO PEČ H prodam. Naslov v ogl.
odd. SP.	28.777-5
LEPO KUHINJO, gojzerje št. 40 in druge predmete prodam. Salon »Metka.. Gledališka lZ/n.	28.782-5
'PLEMENSKO TELICO, staro 22 mesecev, prodam ali zamenjam za seno. Bizjan Miha. Jernejeva 17 .	28.784-5
SINGER ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen. prodam. Bleiweisova cesta 50/m., desno.	28.809-5
Kupujemo kumino v vsaki količim
PONUDBE Z NAVEDBO CENE IN KOLIČINE NA:
»MERKUR«, — ZAGREB, VLAŠKA 12 — TELEFON 77-20 t
PREDILNI MOJSTER
kot TEHNIČNI POSLOVODJA
IZVRSTNA IN IZKUŠENA MOČ, KI SE RAZUME NA MANIPULACIJO S SELFAKTORJEM, KREMPELSATZOM IN DRUGIMI STROJI ZA PREDENJE VOLNE — SE IŠČE ZA' TAKOJŠNJI NASTOP. — STANOVANJE ZAGOTOVLJENO, POGOJI POVOLJNI, SLUŽBA STALNA.
PONUDBE NA:
Državna prediona vime Osijek I., štrssmajerova ulica 113, Republika Hrvatska
RADIJSKI, APARAT. 6 cevni,, brezhib-' no ohranjen, proda Aleš Franc, Ježica 12	28.672-5
ZIMSKI POVRŠNIK, * kratek, prodam-Ogled pri krojaču Lebanu, Novi trg 1-	^	2S-574-5
KONJA, močnega za težko vožnjo in teličko, 5 tednov stara, dobre pasme za pleme, ugodno proda Koritnik, hotel »Slon«.	28.703-5
JOPICO IN KAPUCO volneno za dojenčka in moško obleko prodam. Groharjeva 21, sred. zvonec.	28.720-5
AVTO-CABRIOLET, 4 sedežni, kompleten, prenovljen, naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek S. P. pod »Oppel-Cadet«.
°S 599-5
AVTOMOBILSKE SNEŽNE VERIGE, menda 16krat 4.75 (prejšnja Adler limuzina) naprodaj. Naslov v ogl. odd. Slov. Por;	28.600-5
DVA PARA ČEVLJEV, '‘malo rabljenih štev. 38, prodam. Naslov v ogl. odd. S. P.	28 717-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Priv-šek. Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu. tel. 44-43, proda: elektromotorje istosmerne, citre, mandolino, gramofone in plošče, ženske plašče, moške kratke suknje s krzneno podlogo, čajne mizice, pleskane v raznih barvah, daljnoglede, otročji voziček, pečico na plin in petrolej, reso na elektriko in plin, žepno uro, potovalni kovčeg s toaletnim priborom, usnjen plašč, kovčeg za železničarje, harmonike diatonične, kopirni aparat, velikost šipq 66—100, sedla za kolo, ogrevalno šipo za arto, pisalni stroj s cirilico, dežni plašč.
KUPIM
RJUHE, PREVLEKE.ZA ODEJE moške in ženske obleke, čevlje, moško perilo In druge predmete kupujem. Alojzija Drame. Gallusovo nabrežje 29.	27.615-6
►SPECTRUM«, Celovška 81. popravlja In obnavlja vse vrste starih in pokvarjenih ogledal. — Kupuje vsako količino 4—8 mm debelih starih, rabljenih šip.
28.295-0
KOPALNO KAD emajlirano im peč, kupan Naslov v ogl. odd. SP.	28.578-6
VOZ ZAPRAVLJIVČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Voz«.	28.687-6
HLADILNIK, električen, majhen kupim. Ponudbe na cgl. odd. SP pod »Družinski hladilnik«.	28.742-6
DOBRO KNJIGO DELOVNEMU LJUDSTVU!
PREŠERNOVA KNJIŽNICA
je izšla v nakladi 30.000 izvodov in zaloga se že bliža koncu. To so najcenejše slovenske knjige. Za 69 din, s poštnino na posamezne naslove 75 din, dobiš:
1.	Koledar Osvobodilne fronte 1947,
2.	Prežihovega Voranca: Samorastnike,
3.	Spomine na partizanska leta.
Veliko povpraševanje po Prešernovi knjižnici je najboljše priporočilo.
CANKAR — GLASNIK NAŠIH DNI
Izbor leposlovnih in političnih spisov — med njimi so najlepše strani, kar jih je napisal Cankar. Bibliografija njegovega dela. Slike. Stane samo 20 din.
STENSKA SLIKA IVANA CANKARJA
v bakrotisku. Cena 5 din.
GOVOR TOV. E. KARDELJA
na drugi seji Ustavodajne skupščine. Politično važne misli in smernice. Cena 4 din.
ROMAIN ROLLAND: MIKLAVŽ BREUGNON
Krasno opremljena knjiga, »eno najlepših del naših dni« (Gorki), vedra, sončna iknjiga, najprimernejše darilo za vsikogar. Broš. 57 din, vez. 79 din.
DR. PRETNAR: RUSKO-SLOVENSKI SLOVAR
Subskripcija podaljšana do 15. februarja. Obsežni slovar izide v marcu 1947. Zagotovite si takoj ta heobhodni priročnik. Subskripcijska cena 240 din.
FRANCE KOSMAČ: PODOBE NAŠEGA POHODA
Nova pesniška zbirka z ilustracijami B. Jakca. Pravi air izšlo. Cena broš. 45 din, vez. 65 din.
PROCES PROTI VOJNIM ZLOČINCEM EV IZDAJ. RUPNIKU, R0ŠENERJU, ROŽMANU, KREKU,
IN HACINU
Obilno ilustrirana knjiga, potek procesa in dokumi 50 din.
PREŠEREN V MINIATURNI IZDAJI
na peresno lahkem papirju. 336 strani. Vezano v pla1 vezano v usnje 60 din.
!EM
AKU
Cena
30 din,
VAŽNA NOVOSTI
v kratkem izide
LJUDSKI KOLEDAR 1947
Koledar, kakor ga še nismo imeli. Primeren za mizo a li za steno. Knjiga za vsak dan, majhna enciklopedija, v kateri najdeš tisoče podatkov. Vsakdanji priročnik, svetovalec, učitelj z; vsakogar. Bogati razgledi po politiki, kulturi, gospodarstvu, 36 i listov — 365 ilustracij, člankov, trikrat toliko spominskih ds tumov. Potreben vsakemu aktivistu, kulturnemu, gospodarske: m delavcu. Ceha 35 din, po pošti 40 din.
Zaradi znižanja produkcijskih stroškov ukinjamo vse popuste.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
IN VSE NJEGOVE PODRUŽNICE
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Roj in & Ljubljana. Aleksandrova št. 3.	S. P. 90-6
GOJZERJE, nove ali dobro ohranjene št. 39 im 41 kupim. Ponudb© na ogl. odd. SP pod »Dobra kakovost«.	28.736-6
PIANINO boljše znamke kupim. Pcnudbe na oglas, oddel. SP pod »Dobro ohranjen«.	28.745-6
RADIO 4—6 cevni, dobro c hran j en kupim. Ponudbe na: Jama E., Pokopališka 48 alj telefon 24-49.	. 28.744-6
ELEKTROMOTOR 2—3 KW 2800 obratov -#,S8* V kupim. Naslov v oglas, oddelku SP.	28.7706
SNEŽNE VERIGE za osebni avto 600X16 in 600X18 kupim. Ponudbe na cgl. odd. SP pod Snežne«.	28.771-6
PIANINO le v dobrem stanju kupim takoj proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponudbe na ogl. odd. SP pod značko »Dober pianino«.	28.772-6
BERKEL TEHTNICO ali tehtnico kake druge debre znamke, v najboljšem stanju, kupim. Naslov v oglas, oddelku SP.	28.747-6
ZA DVE MOŠKI OBLEKI dobrega blaga, če mogoče s podlogo, kupim. Naslov v ogl. odd. SP.	28.746-6
ZGODOVINO spisal Rudolf Pečjak, kupim. Poizve se pri optik Zajec. Stritarjeva ul. 6.	28.755-6
MOŠKO ŠPORTNO KOLO novo ali malo rabljeno kupim. Ponudbe na ogl. cdd. SP pod Dobre gume«.	28.752-6
DVE PID2AMI. novi ali blago, vetrno jopico in 4 posteljne rjuhe kupim. Gosposka 6. dvorišče.	28.751-6
ELEKTRIČNO ALI ROČNO DVIGALO (za eno nadstropje) kupimo. Ponudbe na »Usteks«, Generala Dapčeviča trg, štev. 3.	28.779-6
10 PISALNIH MIZ. dobro ohranjenih, kupi takoj nabavni odsek »DAPPS«-a. Ljubljana, Cankarjeva cesta 5.	28.781-6
KLAVIRSKO HARMONIKO za šestletnega fantka kupim. Ponudbe na ogl. oda. SP ipcd 'Dobro harmoniko«. 23-783-6 ŽELEZO, rje prosto, za izdelavo štedilnika kupim. Stražišar Ivan. Borovnica, št. 35.	28.804-6
PLOŠČE ZA OBLOGO ŠTEDILNIKA kupim. Naslov Stražišar Ivan, Borovnica, št. 35.	28.803-6
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen kupim.
Naslov v ogl. cdd. SP.	28.799-6
MOŠKO ŠPORTNO KOLO. novo ali malo rabljeno kupim. Resljeva cesta 2, krojač.	28.766-6
LOVSKO PUŠKO TROCEVKO, dobro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku SP.	28.764-6
PRAŠIČA, težkega za zakol kupim. M i leje vič Ivan, Ljubljana — Einspielerjeva, št. 23.	28.763-5
BRILJANTNE UHANE, brezhibne, kupim. Ponudbe pod »En komad« na ogl. odd. SP.	28.762-6
EN, TUDI DVA KOSA BLAGA za žensko obleko kupim. Ponud.be vsak dan po 2. uri. Naslov v ogl. odd. SP. 28.761-6 GLOBOK VOZIČEK samo dobro ohranjen, lep, kup-m. Naslov pustiti v ogl. odd. SP pod »Voziček«.	28.760-6
DOBRO OHRANJENO. ČISTO, KOMBINIRANO SOBO: t. j. 2 široka’kauča, široko omaro. 2 fotelja in malo mizico kupim. Pražakova 12/1.. desno. 28.759-6 SXE2KE ALI ŠKORNJE, dobro ohranjene za 6-letnega fantka, kupi Neubauer, šišenska 14.	28.725-6
PEČATNI POSTAN ali tudi poročni in drug prstan kupim. Ponudbe na ogl. odd. S- P. pod Pečatni«.	28-727-6
SMUČARSKE ČEVLJE št. 44 kupim. Nujno. Naslov pustiti v ogl. odd. S-P. pod »Gojzerice v	28-728-6
ŠKARJE ZA ŽELEZO in brusilni stroj z motorjem kupi Simčič Mirko, mehanik, Škofljica.	28-700-6
MOŠKO KOLO, nemške znamke kupim-Ponudbe na ogl. odd. S. P- pod »V odličnem stanju«.	28731-6
KNJIŽNO OMARO, hrast	ali	oreh, ku-
pim. Naslov v’ ogl. odd. S- P. 28-695-6 ANGLEŠKO BLAGO za moško obleko v sivi ali rujavi barvi in marengo blago za moške hlače kupim. Ponudbe na ogl. odd. S- P- pod značko »Marengo-.	28-721-6
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Priv-šek. Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu, tel. 44-43, kupi in prevzame v komisijsko prodajo:	pisalne, šivalne
in vrtalne stroje, linolej, tekače, pred-posteljnike, brisače, zavese, pregrinjala, moške in ženske obleke, plašče, otročje, žensko in moško perilo, dežne plašče, razne servise, jedilne, kavne, čajne in za liker, jedilni pribor, kuhinjske tehtnice, radijske aparate, el-svetilke, likalnike in kuhalnike, posteljno perilo vseh vrst, razna glasbila, ure: stenjske, ročne in budilke.
Obvestilo
Obveščamo vse naše cenjene odj&-mailce, da zaradi oblastveno dovoljene inveture od 30. t m. do 6. januarja L 1947. ne bomo izdajali vina, odnosno bodo v tem času naši poslovni prostori zaprti.
VINARSKA ZADRUGA MARIBOR
ELEKTRIČNI BONER za parkete kupim. Naslov v ogl. odd. S. P. 28-729-6 MOTORNO KOLO D- K- W. 125 cm3, kupim in plačam v gotovini ali dam na račun čevljarski šiv. stroj in radijski aparat. Poizve se pri Fr. Žen, Ljubljana, Frankopanska 23-1- 28-711-6 ELEKTRIČNI GRAMOFON za radio, dobro ohranjen, kupim- Ponudbe na ogl. odd. S. P- pod >Z ali brez plošč«.
.	28-714-6
KAVČ in mizico s foteljema, orehova korenina, orehovo moderno kredenco, hrastovo ali orehovo knjižno omaro, kupim- Naslov v ogl- odd. Slov. Por-
2S.S01-6
ŠIVALNI STROJ in kavč, samo zelo dobro ohranjen, takoj kupim. Ponudbe pod »Šivilja« na ogl. odd. Si- Por.
28-702-6
ZAMENJAM
MAJHEN AVTO z dobrimi gumami limuzina. zamenjam za stružnico za žele-zo. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Stružnica«.	28.733-7
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in malo vrta v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljani. Dopise na S- P. v Ljubljani pod »Sončni komfort -
28-715-7
NEPREMIČNINE
ETAŽNO STANOVANJE 3—4 sob kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Sončna lega«.	28.741-8
NOVO ZIDANO HIŠO z dvema sobama im. kuhinjo, kletjo, podstrešno sobo ter gospodarskim poslopjem, 3 ha njiv. travnikov in gozdov. Cena 150.000 din. Anton Metelko, Pc višje 11. Raka pd Krškem.	28.791-8
HIŠO Z VRTOM blizu gl. kolodvora 300 tisoč, hišo na Viču 370.000. vi ir za Bežigradom 60C.OOO. več stanovanjskih hiš, parcel in etažnih stanovanj proda »Posest«, realitetna pisarna. Gledališka ul. 7.	28.790-8
VILO NA GORENJSKEM, pc možnosti na Bledu, kuicim. Ponudbe na ogl. oda. SP pod »Vila«.	28.767-8
STAVBDO PARCELO, neposredna bližina Tobačne tovarne, prodam. Nasiov v ogl. odd. S- P-	28-722-8
HIŠO - VILO, eno ali dvostanovanjsko v Ljubljani ali okolici, kupim- Ponudbe na ogl. odd- pod »250.000 ■
28-679-8 .
V NAJEM
GARAŽO za mali avto iščem. Ponudbe javiti po telef. 39-71.	28.743-9
RAZNO
UGLAŠEVALEC glasovlrjev. J u r a s e k .
Zrinjskega 7/n. telefon 39-23 S P 2 14 RAZGLAS! Obveščamo vse prejemnike UNRRA blaga, da bomo upoštevali reklamacije za dosedanje posl rvanje samo do 31. decembra 1946. Eventualne reklamacije morajo biti uradno dokazane. — KOTEKS, direkcija Ljubila»-na.	23.748-14
JAJCA ZA ZAMUDNIKE se dobi.io. Ilirska 15.	28.785-14
SVETLO RUJAVO DENARNICO, veliko, sem izgubila v noči 25. dec. s slikami, kartami in legitimacijo- Poštenega naj diet.1 j a prosim, naj odda vse v <ogl. gdd. SP- proti nagradi. 28.712-14 VSE ?v!ILICE in občinstvo na deželi obveščam, da je bila 24. dec. t- 1- v Ljubljani odpeljana dragocena Doberman psica, črno ruj a ve barve, ušesa, rep porezan, ovratnik nosi ime lastnika- Prosim obvestila proti nagradi. Ivan Grilc gojitel. Ljubljanski Grid.
28.713-14
POIZVEDBE
KDOR NAJDE V SAVI truplo ponesrečenega Jermana Janka iz Trbovelj naj javi proti nagradi na naslov: Jerman Angela, Trbovlje I. 28730-15
Z odločbo okrajnega sodišča v Kranju št: Zp 508/46-27 z dne 13. XI. 1946 je prešlo v last države
STAVBNO PODJETJE
BIDOVC VIKTOR
KRANJ, TAVČARJEVA 30
Delegat podjetja poziva vse upnike, naj prijavijo do 15. januarja 1947 svoje terjatve na naslov »PROJEKTGRAD«, projektivni biro in gradbeno podjetje, Kranj.

Preklic!
Podpisani KRUŠIČ RAFAEL, trgovec, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta VIII, preklicujem kot neresnične vse klevete in žaljivke, ki sem jih dne 28. oktobra 1946. izrekel o ŠTOLBA MARIJI. Obenem obžalujem svoj celotni žaljivi nastop napram njej in se ji zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnjega kazenskega pregona. Ljubljana 24. decembra 1946.
KRUŠIČ RAFAEL
česaini salon KEUV‘
je bil ponovno odprt dne 23. dec.
1946 v ulici Kneza Koclja št. 7.
Cenjenim strankam se priporoča VALES ANKA, Maribor
Vsem potrošnikom
teko čili g©Av m iss&z.v
Opozarjamo vse potrošnike tekočih goriv in maziv, da se vsled inventure ne bo izdajajo nobeno blago iz naših skladišč na celotnem teritoriju Slovenije v dneh 2., 3. in 4. januarja 1947.
Potrošniki naj si za te dni predhodno preskrbe potrebne zaloge.
Samo za nujne potrebe bodo lahko potrošniki prejeli tekoča goriva na črpalkah.
Ponovno opozarjamo vse potrošnike, da boni za december zapadejo dne 31. decembra 1946.
JUGOPETROL državno petrolejsko podjetje Uprava podružnice LJUBLJANA
Vanda Vasilevskaja:
17
Zasužnjena zemlja
»Da, da, pesek! Le previdno, tu je voda! Zgoraj se ne vidi nič, spodaj pa žubori. Treba je dobro gledati, drugače se pogrezneš do kolen. Poglej, mreže sušijo! Lahko bi stopila vprašat, kaj so vlo-vili. Pa kaj, Agici so se že oči izbulile, čaka, pa nič ne dočaka, od jeze se vrti ko obsedena...«
Starec je prišel na suho mesto. Medeno so dehteli travniki, prelivajoči se v raznobarvnih mavricah. Gozd in ob njem speče jezero je ostalo daleč zadaj.
»Tako, tako, pesek, pravim ti, revežu vleče veter vedno v obraz. Vidiš jo, hišo — Agica gotovo že stoji na pragu. Reši se, pesek, sicer se bo zaletela vate! Ne bo ji žal kamna, ne!«
Toda Agice nd bilo — stekla je h kovačici plet lan. Nekaj zato, da bi kovačica potem pomagala njej, še bolj pa zato, da bi poslušala čenče. Živeli so bogu za hrbtom, ona pa je bila radovedna — vse je hotela vedeti. Najvažnejše je bilo, da je tudi Banihovka prišla plet h kovačici.
»No, kako ti gre?« je spretno začela ena od žensk.
Banihovka je vedela, kam merijo. Naredila se je važno. Potuhnila se je, kakor da ne sliši, pulila plevel, ki se je razrasel med tankimi, bledimi lanenimi stebelci.
»Otroke si pustila same?« je hitela za njo Agica.
»Kje pa! Ganka je pri nijih!...«
»Ganka živi pri tebi?«
»Seveda__«
»O ti moj bog! Če je tb pametno...«
Banihovko,je razganjal ponos gospodinje, ki je vzela pod streho siroto. Vzravnala je nad lanom sklonjeni križ:
»Zakaj ne? Dekle je tiho, priljudno, v tuje stvari se ne meša.. .<
»Bo dolgo pri tebi?«
»Proč je ne gonim. Kam pa naj gre?«
»Odkod pa je prišla?-«
Banihovka se je bojevala s koreninami repi
»No, kako močno se drži... Ne da se izpuliti... Kaj pa vem, od kod je? Župan je govoril z njo, jaz je nisem izpraševala.«
Na obrazih se je pokazalo razočaranje.
»Ali je vsaj poročena?«
»Nisem je vprašala. Ko smo pa že pri tem —!če bi bila poročena ... Dete pa je čedno, zdravo.«
»Zakaj pa je nikjer ni videti?«
»Čemu pa se naj potepa okrog? Doma se vedno najde delo. Učitelju kuha obed.«
»Tako? Torej ne hodi več k Stefanoviču?«
»Zakaj bi hodil tja? Drago je, pa še na žarki masti kuha Štefa-novička.«
»Poglej no, tudi kuhati zna? Mogoče pa je bila kuharica?«
»Mogoče! Nisem vprašala.«
Nekaj časa so plele molče. Tenka plast zemlje jim je pokrila roke, plevel je zbadal.
»Zdaj bo hodila v graščino delat in pomagat. Župan je že govoril z upravnikom. Je pristaL«
»Kaj praviš? V graščino?«
»Seveda. Samo malo se naj popravi, zdaj je le presuha.«
»Ta bo zmeraj suha. To, drage moje, je človeku v rodu... Stanovala bo pa pri tebi?«
»Naj stanuje! Bo pomagala pri gospodinjstvu, popazila na otroke. Za kuho tudi dobi nekaj od učitelja...«
Babe so se spogledale. Tale Banihbvka jo pa res vedno pogrunta! Vzela je v hišo potepuško, kakor da bodo z nijo same sitnosti, zdaj pa se pokaže, da ima od te potepuške goiov denar. Nobena ni dvomila, da ta Ganka, ali kakbr ji že pravijo, niti groša ne vidi od
učiteljevega denarja. Banihovka ni imela zastonj glave na vratu in polno kočo otrok!
Zdaj se ni saimo ena kesala. Takoj ko je prišel župan, bi bilo treba vzeti potepuško k sebi. Kdo je pa vedel? Lahko bi bilo tudi čisto'drugače. Samo Banihovka je z vohala, po čem tu diši.
Agica se je namrdnila. Zdaj ji je bilo žal, da je prišla. Res je že davno obljubila kovačici, da ji bo pomagala pleti lan. Toda, saj v koči dela ne manjka. Rajši bi ostala doma. Starec jo je že zgodaj nekam potegnil, takoj, ko je odgnal krave. Poleg tega pa je še tako molčeč — groza! Samo tobak mu hodi po glavi, drugega nič.
' In kako je požrešen! Samo žrl bi in žrl!
Križ jo je bolel in plevela je bilo v kovačičinem lanu, da je bilo groza. Kakor da ga je kdo nalašč posejal. Pa tudi kovačičma Ruzka bi lahko malo pomagala — zakaj le pošilja tako veliko dekle v šolo. Doma pa ni za nobeno rabo. Seveda, učitelj tudi pazi ko pes ...
Jezila se je na Banihovko, na Ganko, na starega tasta, na učitelja in z enim sunkom izpulila plevel ter ga metala na kup ob meji. Vso svojo jezo in žolčnost je zlila na pleveL Križ jo je bolel, roke so jo žgale. Za nameček se je še spomnila na plačilni nalog, ki je prišel včeraj. Kakor da imajo odkod vzeti...
»Plevela pa je nekaj!« se je olajšala tako, da je zbodla kovačico.
»Lan je lan,« se je ta suho odrezala. »Tudi tvoj ni boljši.«
Ugovarjati se ni dalo. Agica je spet zgrabila za bodeča stebla plevela im jih z jezo pipala iz suhe zemlje. Prav res, kaj je bilo treba priti? Slišala je samo neprijetne stvari, zvedela pa ničesar. Od kovačice tudi ne bo velike koristi, kadar bo prišla pomagat ni ravno rada delala. Agica je vedno pogosteje vzravnavala hrbet in pogledovala na sonce, ki pa se je premikalo tako počasi, kakor da tistega dne sploh ne misli zaiti.
. »Ali je vroče...«
»Pa res pripeka. Kaj šele bo?«
»Ovsenj je pokosil pšenico konjem za krmo.«
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva uhea SL S]S. Teletom uredništva im uprave št 31-22 de 31-26. ■£■ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. + Glavni urednik Lev Modi«